Poštnina plačana v srotovlnl.	Posamezna štev. Dfn 2*—
Leto IV.	Ljubljana, 17. februarja 1933	Štev. 3.
Službeno glasilo Zimsko-Sportnega Saveza, Mariborskega, Ljubljanskega in Gorenjskega Zimsko-Sportnega Podsaveza, Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana, Ljubljanskega Plavalnega Podsaveza in Ljubljanskega Hazena Podsaveza.
■■■■ili	lll■Hllll iimiii«— m u """"
Izhaja vsakih štirinajst dni ob četrtkih.
Naročnina: četittetno Din 15'—, polletno Din 30'—, celoletno Din 60' Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 11.686.
Naslov uredništva in uprave: „Športni list“ kavarna Evropa, Ljubljana, Dunajska cesta. — Izdajatelj: za konzorcij „Športnega lista“ Srečko Jeras. Odgovorni urednik Rajko Kos, Ljubljana, Gledališka ulica 12. — Tiskarna „Slovenija“ Predstavnik A. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61.
Bilanca Inomosta
Fis tekme so končale. 20 narodov, ki je poslalo svoje najboljše moči, da se pomerijo med seboj, se je vrnilo domov in naravna posledica je vprašanje:
kako je izpadla bilanca Fisinih tekmovanj za nas?
Predvsem je treba vedeti, da je Jugoslavija ena izmed najmlajših držav, kar jih je nastopilo v Inomostu, da je nastopila s polno zavestjo, da ni šla na tekme po zmage, temveč le v borbo. Za uspeh v taki močni borbi je treba dolgoletnega sistematičnega dela, ne samo organizacije, temveč predvsem posameznikov, treba je mnogo izkušenj, mnogo potrpljenja in mnogo denarja. Vsega tega nam manjka. Manjkati pa nam ne sme enega, to je: lastne kritične presoje in zavesti, kje je ob današnjem položaju naše mesto. Ako gledamo in presojamo naš položaj po teh vidikih, si bomo lahko natočili čistega vina.
Našo vrsto so tvorili znani naši tekmovalci: Bervar, Godec, Jakopič, Šramel, Čarman, Praček, Palme, Janša, Kopinšek, Kukovec in Smolej. V Inomostu je odstopil Kopinšek radi poškodbe, Kukovec radi nešportnega ponašanja, vstopili pa so Bukovec, Kat-nig in Žingerlin.
Jugoslavija je bila med onimi 4 državami, ki so nastopile v vsem Fisi-nem programu, z izjemo damskih tekem. To so Nemčija, Avstrija, Italija in mi. Ako pregledamo naše vrste in vpoštevamo, da je tekmovalo 20 držav, pomenja za nas uspeh že ta naša odločnost, da se borimo v vseh disciplinah, ki jih sploh moremo zasesti.
V smuku, specialnem in kombiniranem in v slalomu smo novinci. Nastopili smo prvič v inozemstvu v teh disciplinah, doma smo jih prav za prav samo poznali, gojili, osobito sistematično jih nismo. Naši tekmovalci so imeli neprimerno opremo, poznali niso tekmovalne proge, tekmovali so prvič v inozemstvu in pod najnepovoljnejšimi razmerami — a vendar smo dosegli rezultat, ki ni bil najslabši, dosegli smo skromen, a za našo pripravo kar zadosten uspeh. Mnogo več je vredna šola. ki smo jo pridobili s temi nastopi, la bo podlaga za naše delo v bodočih letih.
Drugi naš nastop je bila štafeta. Dasi nismo imeli dobro razpoloženih tekmovalcev, je vendar naše mesto tam, kamor spadamo po našem dosedanjem razvoju. Edini, za katere smo računali, da bomo morda prišli z njimi v borbo za mesto, so bili Avstrijci, ki pa so pokazali tako nepričakovan napredek, da so se borili za prva mesta! Pomembnejši je naš čas, ki je bil samo 5 minut za. časom Poljske, ki tudi ni pokazala vsega, kar zmore. V štafeti smo istotako prvikrat tekmovali in pridobili dragocenih izkušenj za sestavo štafet. 9 narodov štafete sploh ni postavilo!
Mnogo več izkušenj pa imamo v teku in vztrajnostni tekmi. Odkrito povedano, v teku smo pričakovali vidnejše mesto — ali bilo je silno veliko tekmovalcev. Če pa vpoštevamo, da je še pred 5 leti prvi Srednjeevropejec prispel 20 minut za Severnjaki v cilj in da ima naš Janša samo 13 minut slabši čas kot prvi, je to za nas oni napredek, ki nas bo prej ali slej postavil v vrsto vidnejših Srednjeevropejcev. Še mnogo bolje
pa smo uspeli na 50 km, v tej najtežji smuški disciplini, ki zahteva celega moža. Dočim je bila v dosedanjih nastopih razlika med najboljšim in našim najmanje 1 uro, smo tokrat znižali to razliko na 39 min in se plasirali na 20. mesto, Smolej na 22., oba pustivša vse nemške in še ostale tekmovalce za seboj. To je gotovo največji uspeh naše ekipe. Poleg tega še to, da so prišli vsi naši tekmovalci v krasnem finishu in naravnost sveži na cilj, tako, da so vzbudili spontan aplavz publike.
V	kombinaciji nismo uspeli, ne po lastni krivdi, temveč po krivdi skakalnice in slabih snežnih razmer. Šramel 1 pad^c, Jakopič 2 — skakalnica za 70 metrov je za naše razmere le še prevelika.
Ponoven naš uspeh je mesto v skokih, ki ga je zasedel Palme. Skoki nad 50 m in 39. mesto med 104 tekmovalci 20. držav je nepobiten uspeh. Palme kot zastopnik nove mlade smučarske garde, ki bo izvojevala one uspehe naši državi, katere so pripravljali v prvotnem našem nastopanju naši dosedanji prvaki. Naša bodočnost!
Koliko je trpelo razpoloženje naših tekmovalcev radi potrebne vožnje v oddaljene terene, da se je sploh prišlo na sneg, radi slabih snežnih razmer, večnega dežja in velike draginje, si vsakdo lahko predstavlja.
Inomost pomenja novo stopnjo v sistematičnem delu zimskošportnega saveza za razvoj naše tekmovalne sposobnosti in za svoječasno napredovanje med boljša prva mesta srednje Evrope. Vsekakor stalno napredujemo!
J. G.
V	naslednjem podajamo rezultate posameznih tekmovanj:
Specialni smuk.
Za specialni smuk je bilo 180 prijav, startalo pa je samo 94, odstop polovice prijavljencev je deloma pripisati skrajno slabim snežnim prilikam. V zgodnjih legah sneg, ki je odgovarjal, čim bolj se je proga, ki je vodila iz Glunzegerja, bližala dolini ~ slabši, mehkejši je postajal sneg. Na tekmovalce se je stavila velika naloga in za oster tempo vožnje je bilo treba res poguma. Prvotna proga, ki je znašala ca. 12 km z višinsko razliko 2000 m, se je morala preložiti, namero, da bi bil start iz sedla med Glunzegerjem in Sonnenspitze (2600 m), je preprečila nevihta z močnim snežnim metežem, končno so morali start preložiti še za 100 m nižje. Čilj je bil preložen v bližino Tulfesa. Mnogo preglavic je delalo mazanje, v zgornjem delu proge je drselo skoro vsem, čim nižje so vozili, slabše jim je šlo — morali so se krepko odganjati... Bilo je tudi več nesreč, tako je znani Oto Fur-rer kmalu po startu padel in odstopil.
Uspehi so bili naslednji 1. Flauser Hans (Avstrija) 18:056, 2. Lantschner Gustav (Avstrija) 18:07, 3. Zogg (Švica) 18:10, 4. in 5. Foiz (Švica) in Zin-gerle (Avstrija) 18:49.6, 6. Möbl (Avstrija) 19:00,8,	7. Seelos (Avstrija)
19:04.8, 8. Gašper! (Avstrija) 19:11.6, 9. Pfeifer (Avstrija) 19:22.6, 10. Wolfgang (Avstrija) 19:39.2.
Kot 64. je prispel Jugoslovan Praček v času 25:38, kot drugi Jugoslovan sledi Čarman v času 31:07 in zasede 82. mesto. Za nami je še zastopnik Madžarske grof Szapary, Francoske Bre-
nau-Varilla in drugi. Najslabši čas je znašal 41:57.8.
Zmagovalec Hauser iz Salzburga je presenetil s fulminaritnim tempom, v zgornjem delu proge, ki je. bila izredno težka, je pokazal svoje odlične sposobnosti v vozni tehniki, ki je prekašala vse dosedaj videne vožnje v smuku. Smuk je bil domena Avstrijcev, ki so v tej disciplini izredno močni in so tudi povsem zasluženo odnesli večino prvih mest.
Štafetni tek 4Xlbkm.
Enajst držav je tekmovalo v štafetnem teku na 40 km. Kako obupne snežne prilike so bile, znači to, da so morali vsi 4 tekmovalci teči po isti progi in ne, kakor je bilo določeno vsak na drugi. Tekmovanje so omogočili prosto-voljneži, ki jili je bilo več sto in ki so navozili na progo 10 km ogromne množine snega, sicer bi s štafetnim tekom ne bilo nič ...
Silno je bilo zanimanje za nadaljnja mesta razven prvega, ki so ga že nekako v naprej prisodili Švedom. Borba je bila prav za prav le med Čehi in Avstrijci, z malim naskokom so zmagali Čehi in potisnili Avstrijce na 3. mesto.
Start je bil točno ob 13. uri in prvi tekači vseh 11 štafet so se kaj kmalu zvrstili, na čelu Šved Hedlund, za njim pa Čeh Šimunek in Avstrijec Paum-garten. Šved je v krasnem tempu pridobival na času.
V	prvi etapi je bilo stanje sledeče:
1. Švedi, 2. Nemčija. 3. Češkoslovaška, 4. Avstrija.
V	drugi etapi so uspeli Avstrijci in zasedli za Švedsko drugo mesto. 3. Če-hoslovaška, 4. Nemčija. Slede Italija, Čehoslovaška (HDW), Poljska, Jugoslavija, Madžarska, Rumunija, Bolgarija.
V	tretji etapi so Čehi izrinili Avstrijce iz 2. mesta. 1. Švedska, 3. Češkoslovaška, 3. Avstrija, 4. Nemčija.
Pred četrto etapo se je vedelo, da -bodo zmago odnesli Švedi, veliko je pa bilo zanimanje za uspeh Avstrijcev, ki so se trdovratno borili za 2. mesto. Avstrijski zadnji vozač Gardner je kljub poškodbi razvil silen tempo — vendar zamude ni mogel doprinesti;, vrstni red je bil naslednji:	1.
Švedska, 2. Češkoslovaška, 3. Avstrija, 4. Nemčija. Za Nemčijo je kot zadnji vozil Leupold, naš znani trener in s sijajnim tempom pripomogel Nemčiji do 4. mesta.
Končni plasman štafet: 1. Švedska (Unterström, Hedlund, Eklund, Bergström) 2:49:04 ; 2. Češkoslovaška (SLČ) 2:57:34.4; 3. Avstrija 2:57:51.4; 4. Nemčija 2:58.5; 8. Jugoslavija (Bervar, Janša, Godec, Smolej) 47:446.
Uspeh naše štafete je lep, za nami so se zvrstili še Madžari, Bolgari in Rumuni,
Tekme v smuku.
Tekme v smuku z višinsko razliko 1000 m so se udeležile tudi dame, ki so
startale 8. febr. ob 13. popoldne. Zmagala je Lantschner Inge (Avstrija), v času 6:49.4. Sledita ji Zogg Lini, Švica in Päumgarten, Avstrija.
Švicarji so se revanžirali za poraz v spec. smuku ter zasedli skoro vsa prva mesta.
L Prager (Švica) 5:07 2. Zogg (Švica) 5:08, 3. Hauser (Avstrija) 5:09, 4. Steuri (Švica) 5:13.8, 5. Furrer (Švica) 5:16.6, 6. Pfeifer (Avstrija), 7. Zingerle (Avstrija), 8. Wolfgang (Avstrija), 9. Feuz (Švica), 10 in ki. Gilarduzzi (Italija) in Seelos (Avstrija).
Naši so se dobro odrezali: Praček zasede 44. mesto pred Bolgarijo, Češkim Svazom in Rumunijo, Čarman je 52., Katnik 53., Bukovec 56.
Slalom.
Skrajno slabe snežne prilike so bile vzrok, da je v zadnjem hipu moral Hanes Schneider preložiti progo v See-grube (1905 m). Nad 100 vojakov in nešteto prostovoljnežev je dan poprej teptalo progo, ki jo je izbral Schneider kot najbolj primerno. Prav polževo je vozila vzpenjača: vsake četrt ure 25 ljudi, več tisoč gledalcev ni moglo prisostvovati zanimivim tekmam.
■ Ob 10. so spustili prvega tekmovalca, čas, ki ga je dosegel, je pokazal, da snežne prilike niso najslabše, vsak izmed kanonov je čas zboljšal, v prvem teku je zmagal ob velikem navdušenju Avstrijec Seelos s časom 1:19.1. Drugi tek je prinesel nove čase, zdaleka boljše kot prvi. Seelos je dosegel rekorden čas 1:10.8 in s tem zmagal v obeh tekih s časom 2:29.8. 2. Däubler (Nemčija) 2:383, 3. Guzzi Lantschner (Avstrija) 2:39.8.
V	slalomu sta se Praček in Katnik plasirala na 44. odnosno 47 mesto v času 4:35.9 odnosno 4:54.4.
V	kombinaciji smuka in slaloma je prvi Seelos, Avstrija, drugi Steuri, Švica, tretji Furrer, Švica, naši: Praček 43, Katnik 46, Zagrebčan Rudolf Žingerlin pa- 49 in zadnji... Žingerlin v tej disciplini sploh ni še vozil, kot tekač , pa je na drž. prvenstvu dosegel 36. mesto... Naši fantje so tudi vozili jesenove »dilce«, ki za te prilike, ko je vse teklo, niso odgovarjale.
Tek na 18 km.
V	petek, 10. t. m. je startala 141 tekmovalcev. Nova proga je vodila od Loutscha (1180) do Seefelda. Tudi sneg je bil dober. Izmed naših fantov se je prav lepo odrezal Jože Janša, ki je zasegel 70. mesto v času 1:15:06.2, Smolej je bil 96 (1:20), 103. Jakopič, 113. Bervar, 120. Šramel. Godec si je zvil nogo in odstopil. Zmagali so Švedi, kakor je bilo pričakovati. Vrstni red je naslednji: — L Englund, Švedska, 1:02:19,2. — 2. Bergström, Švedska, 1:02.40, 3. Likaanen, Finska, 1:02:47.6. Prvi Avstrijec je 12., v času 1:07:18.6.
*
Slalom za dame je končal z zmago Inge Lantschner (Avstrija) v času
V nedeljo, 15. februarja ob 15. uri na fgriiču SK ILIRIJE odločilna kvalifikacijska tekma za vstop v državno prvenstvo
ILIRIJA: PRIMORJE
Ob vsakem vremenu Blagajne se otvorilo ob 14'30
2:10.4. 2. Irene Zink (Švica) 2:11.6, 3. Helen Brugton Leigh (Aglija) 2:12.1.
Vrstni red v kombinaciji smuka in slaloma za dame je: 1. Inge Lantschner (Avstrija) 100 točk, 2. Paumgarten (Avstrija) 88.965, 3. Kessler (Anglija) 88.69 itd.
Skoki.
Največjo težavo so delali prirediteljem skoki oz. skakalnica na Berg-Isel, ki je bila brez snega. Z neverjetnim naporom so navozili ogromne množine snega, tako, da se je moglo za silo računati, da bo skakalnica uporabna. Izza obeh strani mosta se je cedila »lava« — snežna brozga, tragikomični so bili prizori, ko je policija stražila kupe snega ... zgledi so bili obupni. Poizkusni skoki, ki so jih izvedli Norvežani, ki so skakali izven konkurence, so pokazali, da je skakalnica vseeno dobra in da se bo doseglo lepe uspehe. Birger Ruud je skočil 71 in pol m, pričelo je snežiti, naposled pa je pritisnila še meglah.. V prvih skokih je Šved Brikson dosegel lepo dolžino 63 in pol metrov. V drugem skoku mu je uspelo zvišati na 67 m in si s tem zasigurati prvenstvo v kombinaciji. Drugi skoki so šli vsi preko 50 m, zanimanje občin- j stva, ki ga je bilo nad 10.000, je stopnjevalo in se končavalo v spontanih ovacijah. V skokih je odnesel zmago Sven Brikson, Švedska (63 in pol in 67 metrov), slede mu G. Moll, Avstrija, Luszek Izidor, Poljska, Stoli, Avstrija, Maurer, Švica in drugi. Norvežani so skakali izven konkurence.
V kombinaciji je zmagal Šved Bri-kson. Slede mu Barton A., Češkoslovaška, Bosio, Avstrija, Müller, Nemčija in drugi. Leupold je bil 15., naš Šramel kot prvi Jugoslovan 65, za nami so še Madžari, Rumuni in drugi.
Specialni skoki so prinesli obilo lepega športnega užitka. Razpoloženje je bilo prav slavnostno, pred skokom prvega reprezentanta vsake države je godba zaigrala himno dotične države. Skoke so zopet otvorili Norvežani. Sörensen je skočil 81 m, Birger Ruud 82 m, oba sta bila sicer padca, koj nato pa je Birger »stal« na 75 m in postavil rekord na tej največji skakalnici. Rezultat je sledeč: Reymond, Švica (69.70y2 m); 2. Burkert, H. D. W. (ČSR); 3. Brikson, Švedska. Na 39. mestu je naš Palme Franc, ki je izmed 104 pokazal, da tudi mi nekaj zmoremo. Mislimo, da bi Palme lahko uspel še bolj, če bi ne bil bolan in.se mu je šele zadnji dan dovolilo startanje. Šramel je dosegel 78. mesto, prvi skok 50y2 m, pri drugem. 54meterskem pa je padel. Jakopiča so pa prikrajšali; po prvem skoku, pri katerem je podrsal v nizkem doskoku z rokami, so mu povedali, da ne sme več startati, ker je padel druge, ki jim je bila žirija bolj naklonjena, in so se po dvakrat »valili«, pa je še pustila. Pahneta, ki je bil gotovo najmlajši tekmovalec, so živahno aplavdirali.
50 km tek.
Mnogo zanimanja je zbudil tek na 50 km, startali so pač samo »kanoni«. 74 se jih je prijavilo 39 startalo. Videti je bil silen naskok Švedov in Fincev, tudi naši in Čehi so bili v sijajni formi. Za nas so vozili Janša, Bervar in Smolej, ki je prvič vozil 50 km in to
Smuči
in ves pribor za smučarje je najceneje pri
Telefon 34-19
mesto Godca. Nemci so odrekli, Marx izstopil, kmalu potem, ko ga je Bervar dohitel, Janši in Smoleju je uspelo tolči Nemca Wahla, ki je bil lani najboljši Srednjeevropejec v Oberhofu na 50 km. Nemci so za nami! Prvi je bil Finec Saavinen (4:1349), drugi in tretji sta Šveda, zatem Finec, peti, šesti in sedmi zopet Švedi. Za nami so Nemci, Poljaki, Francozi in drugi številni tekmovalci posameznih držav.
Likvidacija »fuzijske« afere. Nova uprava in novi ljudje.
Občni zbor SK Ilirije, ki se je vršil 15. t. m., je bil prav za prav nadaljevanje občnega zbora, ki je 25. m. m. tako kategorično odklonil predloženi mu načrt združitve s Primorjem. Izvoliti bi imel naslednike za odstopivše predsedstvo. Ker pa je med tem sklenil demisijo celokupni odbor, hoteč omogočiti popolno preosnovo klubove uprave, je imel ponovni občni zbor nalogo, izvoliti na novo celoten upravni odbor. Predloženi sta bili dve listi, obe z g. inž. Bloudekom kot predsednikom, toda dokaj različni v zasedbi ostalih mest. Sestava kompromisne liste po predlogu gg. dr. Kuhlja in Betetta se ni posrečila. Ker je nato več članov sledilo zgledu g. Betetta, ki je odstopil od kandidature in je g. Jerala hotel sploh umakniti svojo listo, bi se občni zbor skoro razšel, ne da bi izpolnil svojo nalogo. Po daljšem pogajanju okoli predsedniške mize, tekom katerega je članstvo že začelo odhajati, je g. inž. Bloudek le odredil glasovanje. S 40:38 glasovom je prodrla lista bivšega klubovega tajnika g. Jerale proti listi, ki jo je predložil g. Ivan Baltesar.
Potek občnega zbora žal ni bil v vsakem pogledu zadovoljiv in debata v splošnem ni bila na nivoju rednih obč. zborov Ilirije - v »mirnih časih«. Preveč so se občutile v raznih govorih, izjavah in medklicih osebnosti. Zagovorniki nove uprave niso iznesli določnega programa niti novih idej ali smernic.
V novi upravi manjka nekaj znanih, izkušenih športnih osebnosti, ki so stale dolga leta na vodstvu SK Ilirije. Zato pa je tu nekaj novih oseb, ki doslej niti v SK Iliriji niti sicer v našem sportu niso znane kot športni delavci. Predsednik g. inž. Stanko Bloudek pa je sam že zadostno jamstvo, da novi odbor ne bo manj delaven in podjeten kot so bili dosedanji. Ostali člani novega odbora so:
Podpredsednika: dr. M. Kuhelj in St. Pelan; I. tajnik F. Jerala; II. tajnik I'. Kunstelj; I. blagajnik R. Medič: II. blagajnik Melicer; gospodarja M. Zupan in I. Kosec; arhivar 1. Komar; odborniki: dr. J. Berce, ppolkovnik So-kolovič, dr. M. Majcen, M. Lajovic, inž. Škof, Lušicki, Jerman, inž. Fl. Petrič; sekcijski načelniki: nogometna, stavbenik M. Zupan, lahka atletika, F. Grünfeld. plavalna, arh. li. Schell, tenis, polkovnik v p. D. Masek, sabljaška. Mandeljc, težka atletika. Tone Kos, hazena, dr. B. Mayer, smučarska, Joso Goreč,' drsalna, inž. Bloudek, ping-pong, Grünfeld L.
Po volitvah sta se gg. inž. Bloudek in Jerala v imenu novega upravnega odbora zahvalila bivšemu odboru za njegovo nesebično delo, zlasti bivšemu predsedniku g. inž. M. Šukljetu, podpredsednikoma gg. dr. Dularju in dr. Lapajnetu, gg. Betettu. Baltezarju in drugim z željo, naj bi stali klubu tudi v bodoče ob strani in ga podpirali pri njegovih stremljenjih, nakar je bila soglasno sprejeta še naslednja resolucija:
»članstvo, zbrano na izrednem obč. zboru SK Ilirije dne 15. februarja 1933, izjavlja, da je odklonilo nameravano fuzijo s SK Primorjem po tehtnem pre-
.lanša je v 20. času 4:52:35.4, Smolej 22. (4:56:34.2), Bervar 34. (5:17:34.8).
V torek so se naši vrnili v domovino z bogatimi izkušnjami. Tekme v Zakopanih in v Nemčiji so bile odpovedane vsled slabih snežnih prilik.
*
Kukovca, ki je stalno v Inomostu. kjer študira, je Savez kaznoval na zadnji seji z doživljenjsko zabrano starta vsled prestopkov, ki jih je zagrešil.
misleku in v prepričanju, da bi fuzija ne bila v interesu ne slovenskega in ne ljubljanskega sporta, najmanj pa SK Ili-I rije. Naziranje, ki se razširja v javnosti, da je bil ta naš sklep le posledica sedanjih odnošajev našega kluba do Primorja in delo agitacije nekaterih posameznikov je popolnoma zgrešeno. Proti fuziji so nastopili strnjeno naši stari športniki, ki so gradili SK Ilirijo in slovenski sport in ki se še danes aktivno udejstvujejo v organizacijah, ki nimajo klubskega obeležja, temveč vsesplošni športni interes. Naše stališče je zastopala skoraj brezizjemno tudi vsa ilirska mladina, ki se danes udejstvuje aktivno v naših vrstah.
Zamisel fuzije se je s strani odbora SK Ilirije zagovarjala edinole s čistega idealnega stališča, ki ga priznavamo tudi mi, vendar v tem primeru niso bili dani niti potrebni predpogoji, niti podlaga za najmanjši izgled na faktične koristi za naš sport.
5. marec je termin za prvo kolo tekem naše nacionalne lige, t. j. prvenstva Jugoslavije za 1933. Igrali bodo: v Splitu Hajduk in Slavija (Osijek), v Beogradu BASK in Concordia, v Sarajevu Slavija in BSK, v Novem sadu Vojvodina in Jugoslavija.
Ljubljanski klub, ki pride v ligo, bo moral igrati v Zagrebu proti Gradjan-skemu ŠK. Ali bo to
Primorje ali Ilirija?
se bo odločilo v nedeljo, 19, t. m. na prostoru Ilirije. V prvem srečanju, ki je končalo
Primorje:llirija 2:1 (0:1),
je pridobilo Primorje, igrajoče na svojih tleh, en gol prednosti, zato pa ima Ilirija to pot prednost lastnega terena. Tudi drugič stopata torej rivala z enakimi upi v areno, drugič pa tudi izrazimo željo, naj bi vodil tekmo izkušen sodnik, ki bo znal obdržati igro in igralce v športnih mejah. Kajti prva kvalifikacijska tekma je pokazala, da nameravana fuzija ni ublažila borbenosti ne tu ne tam. LN-P je za nedeljsko reprizo ukrenil sam enako varnostno službo kakor mu jo je za premiero predstavila policijska oblast.
Siceršno vmešavanje LNP
pa bi utegnilo vse pokvariti. Govori se te dni. da bo komisija LNP šele ugotovila, če je teren Ilirije sposoben za igro (Primorje bi seveda rajši igralo še enkrat doma!). Govori se tudi, da bo LNP suspendiral Unterja radi incidenta v prvi tekmi, zaradi katerega bi bil suspenz na mestu predvsem za črno-belo trojico, ki je navalila na Unterja in izzvala intervencijo policije. Zaenkrat so to pač le govorice pa zabeležimo naj jih vendarle, že zaradi starih slabih izkušenj.
*
IFuzija Ilirija-Primorje še vedno odmeva po dolini šentflorjanski. Vznemirjala je izredni občni zbor SK Ilirije, pa o tem pišemo na drugem mestu. Primorje se je zateklo pod okrilje LNP, češ, da je bil znani letak Ilirije žaljiv.
Pravi domači izdelek I
To je prepričanje nas, ki smo v sportu živeli in delamo za njegov napredek!
Izjavljamo dalje, da je vstop v SK Ilirijo prost vsakemu športniku, vendar brez vsakih pogojev in pridržkov in da nudimo ne glede na preteklost roko na složno sodelovanje vsakomur, ki je voljan nesebično sodelovati za napredek slovenskega sporta.«
Isto trdi seveda lahko Ilirija o letaku Primorja.
V zagrebškem »Športnem listu« pripoveduje ljubljanski dopisnik M. K. (baje Marij Kuret, I. tajnik LNP), da ljubljanska publika ne odobrava stališča Ilirije, kar da je pokazala s tem, da je na igrišču po dvetretjini aklamirala Primorje. — Resnica je pa ravno nasprotno. Odkar je Ilirija prišla javno do besede - sprva so pisali nekateri listi popolnoma enostransko je publika dobro poučena in ve, da Ilirija ni mogla pristati na tak načrt fuzije.
Anketa »Slov. Naroda« o tem vprašanju se ni posrečila. Posebno ponesrečen je prispevk k anketi z dne 12. t. m., ki prinaša stare poulične »šla-gerje« proti SK Iliriji iz	dobe
predsednikovanja dr. J. Birse (tč. podpredsednika Primorja in člana uredništva »Slov. Naroda« oz. »Jutra«).
Prav bi pa bilo, da bi Primorje aklamirali. Že iz sočutja. Saj mu grozi, da bo vse izgubilo! Ob fuziji bi skoro prišlo ob vse svoje pasive - emigrantske organizacije mu hočejo vzeti ime Primorje zaradi tržaškega greha — in akademske organizacije pravijo, da ima še manj pravice do naslova »akademski« kot do imena Primorje.
❖
Med domačimi tekmami
zadnje nedelje beležimo v Ljubljani lepo zmago Hermesa nad kombiniranim I. teamom Ilirije z 8:4; v predtekmi je rezerva Ilirije porazila SK Jadran z 11:2.
V	Mariboru
prično sezono to nedeljo z »brzoturnir-nirjem«, v katerem igrajo Maribor, Rapid, Železničar in Svoboda.
Jugoslavija :Švica
bo prva letošnja tekma naše reprezentance. Igralo se bo 7. maja v Zitrichu.
V	Beogradu
je zagrebški Gradjanski remisiral z BSK z 2:2. Reprezentanca Beograda, sestavljena iz BASK-a in Jugoslavije je v Subotici porazila mestno reprezentanco s 6:0! Jugoslavija je igrala v Novem sadu z NAK 3:0.
Frane Slamič, Ljubljana
Tvornica mesnih izdelkov in konzerv Velemesarija
Moderna restavracija, bufet, izvrstna kuhinja,' solidne cene, točna postrežba!
Prodajalna: Gosposvetska c. 6 Telefon 2973
Še en izredni občni zbor Ilirije ...
Nogometni dogodki
Start v nacionalno ligo — Še vedno odmevi »fuzije« — Nekoliko rezultatov.
Praška šunka v dozi!
Dnevno sveže izdelave: praška šunka, ogrska in domača salama, kranjske klobase, hrenovke, safalade, fini narezki, roulade itd.
Za športnike so nadvse prikladne mesne konzerve In paštete
(se uživa gorko)	(se uživa mrzlo)
goveji gulaž	klobasa	z zeljem	jetrna pastela _ . gosja paste a
telečji gulaž	šunka z	zeljem	šunkina pašteta	fazanova pašteta
prašičji gulaž	rebrca z	zeljem	srnina pašteta..	sardelna pastela
segedmski gulaž	rebrca z	grahom	zajčja pašteta	jezik v aspiku
hrenovke v dozi	prašič, glava v aspiku
Naslov za brzojavke: Slamič Ljubljana
Za trgovce, hotele, gostilničarje en groš cene! Razpošilja se tudi po pošti!
Podružnica: Prešernova 5, telefon 2256
Prireditve Mariborskega smučarskega
kluba
Mariborski smučarski klub priredi
19.	t. m. medklubsko skakalno tekmo v Mariboru, 26. t. m. pa mednarodno vztrajnostno smučarsko tekmo na daljavo 50 km Pohorje Ruška koča, od
20.	do 25. t. m. pa propagandni smučarski izlet preko Pohorja na Peco.
Polovična vožnja na drž. železnici dovoljena do postaj: Maribor gl. kol., Maribor kor. kol., Hoče, Limbuš, Bistrica, Ruše, Fala in Sv. Lovrenc na Pohorju. Pri odhodu kupljena vozna karta velja za brezplačen povratek v zvezi s potrdilom prireditvenega odbora. Ugodnost polovične vožnje velja od 18. do 28. t. m.
Medklubska skakalna tekma bo na skakalnici MZSP v Mariboru. Upravičenost udeležbe imajo pri JZSS verificirani smučarji. Za vsak razred je predvideno troje nagrad.
Pod pokroviteljstvom župana mesta Maribora, g. Franja Lipolda, bo mednarodna vztrajnostna smučarska tekma na ,50 km za prehodni pokal Mariborskega smučarskega kluba. Start in cilj: Ruška koča Pohorje. Upravičenost udeležbe imajo vsi pri JZSS verificirani tekmovalci, stari nad 20 let. kakor tudi inozemci. Prijave sprejema Mariborski smučarski klub do 24. t. m. do 12. ure. Kasnejše prijave do 25. t. m. do 20. ure
V okviru športnih dni, ki jih je priredil Smučarski klub Celje, se je vršila na praznik, 2. februarja medklubska smučarska tekma na 13 km dolgi progi Celjska koča- Štore. Tekmovalcev je startalo 24, na cilj pa prispelo 18. Rezultati so prav dobri, če pomislimo, da je bila proga zelo slaba radi južnega vremena.
Rezultati: L Inkret Polo (SPI) Celje) 59.59, 2. 'Tkalčič Herman (SK Olimp) 1:03.13, 3. Mitrovič Ponto (SK Olimp) 1:04.48, 4. Mejavšek Mirko (SPD Celje) 1:04.51, 5. Gorišek Frnil (Sm. ki. Celje) 1:06.19, ki je postal tudi klubski prvak, 6. Koritnik Dominik (SPD Trbovlje) 1:07.26.
Glavni dan športnih prireditev je bil v nedeljo, dne 5. t. m., ko je bila otvoritev nove skakalnice v Liscah pri Celju, ki nosi ime velikega oboževalca naših krasnih planin dr. Kugyja. Točno ob 11. uri je po pozdravu in lepem govoru nestor naših smučarjev, učitelj g. Kodela, zaprosil celjskega opata g. Petra Juraka, naj blagoslovi novo skakalnico. Po blagoslovu in govoru g. opata je spregovoril komandant polka polkovnik g. Golubovič besede, ki so globokega pomena za naš mladi smučarski sport, poudarjajoč velik pomen smučarstva za našo vojsko. Nato je otvoril domačin F. Gračner z lepim skokom skakalnico. Njemu je sledil naš gost Norvežan Arne Guttormsen s krasnim skokom 32 m.
Popoldne ob 4. uri je otvoril Guttormsen z lepim 32meterskim skokom tekmovanje. Publike preko 1000. Na startu je bilo 23 tekmovalcev, in sicer 18 v konkurenci, 5 izven konkurence, med njimi: Norvežan, 3 iz Graza, 1 Jeseničan, 3 Mariborčani, 3 llirijani, 3 Zagorjani in 4 Celjani.
proti dvojni prijavnini na Ruški koči. Inozemski tekmovalci se morajo prijaviti preko svojega saveza na Jugoslov. zimsko-sportni savez, Ljubljana, do 24. t. m. Prijavnina 20 Din. Žrebanje dne 25. t. m. ob 21. uri v Ruški koči. Vsi tekmovalci morajo imeti s seboj tekmovalno legitimacijo in se podvreči dne 25. t. m. pri Ruški koči zdravniškemu pregledu, ali pa naj predlože zdravniško potrdilo klubskega zdravnika.
Prehodni pokal preide v stalno last tekmovalca, ki doseže dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih najboljši čas. Pokal brani g. Bervar Stane, član Smučarskega kluba Ljubljana. Razen tega prejme prvih osem tekmovalcev posebne nagrade. - Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrdd 26. t. m. ob 21. uri v Grajski kleti'v Mariboru.
Zborovanje delegatov smučarskih klubov bo v Mariboru 19. t. m. ob 10. uri.
Razvitje prapora Mariborskega smučarskega kluba na Pohorju pri Ruški koči 26. t. m. ob 7.30. Svečani krst izvrši g. dr. Jehart Anton, kumuje gospa Ivanka Lipoldova.
Dne 26. t. m. bo v Mariboru obhod j in zbor smučarjev in prijateljev smu-j čarskega sporta.
Kot sodniki so fungirali gg. Jelenič, Ljubljana, Golubovič Vekoslav, Maribor in Diehl Branko, Celje. Nadzorstvo nad merilci skokov je prevzel predsednik Mariborskega zimskošportnega podsaveza g. Roglič.
Rezultati v konkurenci so sledeči:
L Čop Franci, SK. Ilirija, 193.6 t. (23(L m, 22 m); 2. Mejavšek Mirko, SPI) Celje, 186.6 t. (22 m, 19 m); 3. Šubic Milan, SK. Ilirija, 145.4 t. (23 m, 22 m padec); 4. Pliveršek Tonček, SPD Maribor, 140.6 t. (22Vs m, 23 m);:5. Stopar Rudi, SPI) Maribor, 138.3 točk (23V2 m, 23 m); 6. Skoberne Fric, Sm, ki. Celje, 133.6 t. (22V2 m, 23 m p.): 7. Križmanič Faust, SPD Celje, 105.6 t. (19 m, 17 m p.); 8. Grosmeier Toni, SK Bratstvo, Jesenice (L planinski polk) (23 m p., 23 m p.); 9. Kožuh Boris, Sokol matice, Maribor (21 Vs m p.); 10. Gračner Krvin, Sm. ki. Celje (21 m p., 17 m p.); 11. Mališ Ivan, SPD Zagorje (16 m p., 15 m p.); 12. Podjeb Mirko, SPD Zagorje (13 m p., 15 m p.).
Izven konkurence:	L Guttormsen
Arne, 220 točk, skoki 28 in 28 m; 2. dr. Kicholzer, V. Steierm. Skifahrer, Graz, 192.1 t. (25 in 23Ve m); 3. ing. Krlinger, V. Steierm. Skifahrer, Graz 191.6 t. (27 in 23 m); 4. Drofenik Maks, V. Steierm. Skifahrer, Graz, 171.6 t. (24Ve in 22 m);' 5. Pribovšek, Ilirija, " 152.4 t. (27 m p., 241/2 m).
Po zaključnem tekmovanju so nekateri tekmovalci izvajali propagandne skoke, ter dosegli: Guttormsen 32 m, ing. Krlinger 26 m, Čop 251/2 m, dr. Kicholzer 241/2 m, Drofenik 24 m, Stopar in Šubic po 23 m, ter Mejavšek 20 m.
Skoki so prav lepo uspeli (brez ne-j zgod), videlo se je, da imamo v naših i mladih skakalcih dober material.
Razdelitev nagrad se je vršila v penzionu Petriček, kjer je g. Kodela izročil zmagovalcem diplome in praktična darila, nakar sta imela na zbrano publiko lepa govora odposlanec JZSS g. Jelenič iz Ljubljane in predsednik mariborskega zimskošportnega podsa-veza g. Roglič.
Iz vrst tekmovalcev smo prejeli dopis, poln pritožb zaradi organizacije tekem, iz katerega smo povzeli najbistvenejše:
Ne bom se bavil toliko z organizacijo teka in skokov, pač pa z organizacijo tekmovalcev in ravnanjem z njimi za časa tekem.
1 ek na 18 km je bil v Bohinju res brezhibno organiziran. Pri skokih pa je treba nastopajočega tekmovalca imenoma najaviti pred skokom. Table s številkami. ki javljajo dolžino skokov, so neokretne in se prava številka pokaže šele po neštetih permutacijah.
Slaba stran organizacije naših tekem pa je še vedno nastanitev in prehrana tekmovalcev.
Kaj pa prav za prav potrebuje tekmovalec na kraju tekme? Sobo, kjer lahko spi, se umiva, preoblači in ev. maže smuči! Če je več pripadnikov istega kluba, naj bodo radi raznih skupnih stvari skupaj. Hrana bodi tam kot stanovanje. Vse pa naj ne bo predaleč od starta oz. cilja.
Že v Kamniku na prvenstvu LZSP
na pr. nismo niti vedeli, na katerem kolodvoru naj izstopimo, kaj šele, kam naj gremo potem. Ko smo končno izsledili hišo, v kateri naj bi stanovali, ni bilo nikjer ključev, da bi sobe odklenili. Kosil niso imeli .nikjer pripravljenih dovolj, kar je jasno, ker nas niso prijavili itd.
Upali smo, da bo v Bohinju boljše!
Pri inozemskih tekmah javijo vsem gostom naslove stanovanj najkasneje takoj ob prihodu. JZSS je šel še korak dalje in je javil že v časopisju, da bodo stanovanja rezervirana za vse domače tekmovalce v hotelu pri Sv. Janezu.
Razlika med nami in tujino je v glavnem ta, da če zunaj kaj rečejo, drži; pri nas pa govorijo in razglašajo, pa je končno le drugače. (To pa ne drži! Lep primer so sedanje tekme FIS, kjer tudi ni bilo vse tako, kakor je bilo objavljeno in posledice so občutili v polni meri ravno naši tekmovalci. Op. ur.)
I ako je bilo tudi v Bohinju. Ko smo dospeli k Sv. Janezu, smo zaprepa-ščeni izvedeli, da je za domače tekmovalce rezerviranih le 30 postelj, od katerih jih pa 9 zaradi vlažnosti ene sobe ne pride v poštev. Prijavljenih je bilo 60 domačih tekmovalcev. Od enajstih Ilirijanov smo dobili na ta način sobe pri sv. Janezu le štirje. Za ostalih sedem je bilo treba spet iskati stanovanja drugje. Pa to ni najhujše: SPD je dalo za tekmovalce sobe pri sv. Janezu brezplačno na razpolago. Sobe drugod pa so bile po 15 in 20 Din za posteljo. Zaradi tega so se stroški toliko povečali, da so se morali trije tovariši že v soboto popoldne vrniti v Ljubljano.
Ako bi nam takoj povedali, da je na razpolago le 21 postelj, bi si poiskali stanovanja drugje in bi tudi naš proračun primerno predrugačili.
Druga stvar je bila prehrana. Našo hrano karakterizirajo tri označbe: neprimerna, nezadostna, ne najboljša — napravljena v naglici in nametana na krožnike. Točka zase je bila postrežba. Trije nameščenci so morali zadovoljiti nestrpno občinstvo, ki je bilo razmeščeno v petih sobah. Strah me je ob misli, da bi tudi ob FIS-tekmah, ki bodo čez dve leti v Bohinju, utegnil biti en sam natakar z dvema pomočnicama pri sv. Janezu!
Lepo je, če gostoljubno in prijazno sprejmemo tuje tekmovalce in še posebno naše slovanske brate;1 toda na vsem svetu ne bi nikomur prišlo na misel, da bi radi tega zapostavljal lastne ljudi. Ravno njim je treba nuditi vse ugodnosti in s tem omogočiti čim boljši uspeh. Prav na takih mednarodnih tekmah, ki jih imamo doma, je največ možnosti, da dvignemo ugled našega smučarstva v tujini.
S tem je bila zaključena smučarska slavnost, ki bo nedvomno mnogo doprinesla k razvoju smučarskega sporta v Celju.
Skakalnica ima nekatere tehnične napake, ki se bodo z malenkostnimi stroški odstranile. Glavno je, da se popravi iztek.
(Pisec nam je izrazil še nezadovoljstvo nad aranžmajem pozdravnega večera tekmovalcem in nad zapostavljanjem, ki sta'ga bila deležna dva odlična naša tekmovalca-prvaka na tem večeru.
'Tu se povsem ne strinjamo, če je nastala kaka neljuba pomota, gotovo ni namenoma in bi se jo ob malo večji strpnosti lahko prešlo.
Poglavje zase je pritožba glede prehrane in nastanitve naših fantov.
Pomisliti je treba, da se savezni odbor, ki je imel vse dni polno dela, ni mogel brigati za želje vsakega posameznika, ti bi lahko pri svojih vodjih skupin takoj napravili primerne korake in ti bi lahko odpravili vse ono, radi česar se sedaj razburjajo.
Dolžnost klubov, ki pošiljajo na tekmovanje svoje člane, je pa tudi, da pošljejo samo toliko tekmovalcev, kolikor jih morejo vzdržati, ne pa, da se jih prijavlja samo za število, brez ozira na kvaliteto. Ako bi klubi poslali na večja tekmovanja res •samo one, ki so v vsakem oziru kos nalogam, ki jih na tekmi čakajo, bo številčno udeležba sicer nekaj utrpela, kvaliteta se bo pa nedvomno dvignila klubi bodo pa mogli za svoje izbrane tekmovalce tudi malo bolje poskrbeti tako za prehrano in stanovanja. — Op. ur.)
Teniške vesti
Davis cup 1933. 2. t. m. je bilo žrebanje letošnjih tekem za Davisov pokal. Našo državo spremlja letos zopet izredna smola. V prvem kolu smo bili izžrebani proti Italiji, ki je preteklo leto v polfinalu zgubila proti Nemčiji. Ker je po abecednem redu Italija pred nami v vrstnem redu, ima pravico izbire kraja tekmovanja, moramo skoro gotovo računati s tem, da se bo igralo na vročih Milanskih tleh. Za Italijo bosta najbrže nastopila de Stefani in Rado, ker Palmieri kot profesional ne more nastopati v tekmah za Davisov pokal. I. kolo se ima zaključiti 9. maja, II. kolo 21. maja, III. kolo 13. junija, IV. kolo 23. junija, finale evropskega pasu 17. julija, 21.—23. julija finale Inter pasu, Challenge kolo 28.—30. julija.
Alir v zagrebškem teniškem svetu.
Kakor znano, je bilo med zagrebškimi teniškimi klubi polno nesoglasij, ki so onemogočala pravi razvoj teniškega sporta. Kakor izvemo iz Zagreba, so se vsa nesoglasja končno uredila in vlada pred vsemi teniškimi klubi pravo sportsko prijateljstvo, ki bo gotovo privedlo do večjih uspehov na »rdečem polju«. Važno'je, da so »sklenili« mir že pred glavno skupščino saveza.
Glavna skupščina mednarodne teniške federacije bo 17. marca v Parizu. Na dnevnem redu je poleg slučajnosti 19 važnih točk, v glavnem tehničnega značaja.
ŠPORTNA LITERATURA.
Izšla je knjiga »Sneg in smuči«, ki jo je spisal in izdal Boris Režek, naš poznani bivši tekmovalec in olimpijec. V priročni obliki izdana knjižica je pisana iz prakse za prakso. Režek nas uvaja v tajnosti maž, ki je često najvažnejše vprašanje ter ga razglabljajo tako tekmovalci kot tudi ostali smučarji.
Dotaknil se je tudi vprašanja opreme, skratka, v knjižici najdeš vse. kar potrebuješ.
V športni javnosti je našla potrebna knjižica, ki prav lepo izpopolnjuje slovensko smučarsko literaturo, dober odziv, zato želimo založniku mnogo uspeha in nadaljnjega delovanja v začrtanem pravcu.
Kvalitetno blago
za zimski sport.
Smuči domače in norveške, tvornic Norge ski, Johansen & Nielsen, Marina Eriksen, Oslo. — Stremena in maže vseh vrst. — Ogromna izbira palic, volnenega blaga, samo iz najboljšega materijala, smuški čevlji običajni in specijalni modeli v licenci za Jugoslavijo;
Sigmund Rund, Hummel drsalke — sanke — vsa popravila.
3. GOREČ d. z 0. z., Ljubljana
v palači Ljublj. Milne banke in Gasposnetska cesta 14, delavnico.
Za zimske sporte samo najboljše blago!
Otvoritev dr. Kugyjeve skakalnice
v Celiu
Organizacija naših smučarskih tekem
Del naših tekmovalcev je nezadovoljen z organizacijo podsaveznih in saveznih
prireditev.
Ir JNS
Spremembe pravil, ki so bile sklenjene na glavni skupščini .INS-a dne 20. decembra 1932.:
A) Pravila JNS-a:
§ 9 drugo začelo iza »a nemogu« dolazi mesto »u imenu ili pravilima ima-ti plemensko ili versko obeležje« nova naredba »imati za svoje ime, ime firme, preduzeća, ili kakvo drugo neprikladno ime ili versko obeležje«.
§ 20 tač. »E« mesto 15 dolazi 18.
§ 21. Drugom začelu dodaje se: »te iznimne dozvole nastupanja kažnjenim klubovima.«
§ 27 tač. 14 dodaje se: »osim u predmetima verificiranja prvenstvenih utakmica i rešenja doneta u kaznenim predmetima«.
§ 30 mesto »7« dolazi »4«.
§ 39 dodati »Sa izborom tri člana revizionalnog odbora, biraju se i tri za-menika, koji imaju popuniti u toku godine upražnjena mesta u ovom odboru, i to po redu izbora«.
13) Općeniti Pravilnik JNS-a:
§ 1 dodaje se nov stav »Ako je igrač prijavljen pod tudjim imenom ili je u prijavnici naznačeno da nije član ni jednog savez, kluba a kasnije se to ustanovi kao neistinito, klub koji ga je tako prijavio snosi sve posledice predvidje-ne u ovom § kao i u S 14 sav. prv. pravila.«
Kraju S 6 dodaje se nov stav koji glasi: »ovaj rok teče od dana kada je verifikacija objavljena u službenom organu JNS-a. Pored imena igrača ima se objaviti i mesto i godina smislu § 6 umesni. b) Kada je igrač sudskom presudom osudjen na gubitak časnih prava. Igrač čija je verifikacija poništena na osnovu tač. a i b verificiraće se po-nova na osnovu ispravnih podataka, a igrač čija je verifikacija poništena po tač. c nemože biti ponova verificiran dok mu časna prava ne budu povra-čena.
§ 9 dodaje se na kraju: »Kod JNS-a ima se voditi središna kartoteka svih verificiranih igrača. Svaka iskaznica, posle čitanja u potsavezu ima se dostaviti u roku od dva dana JNS-u koji ima u roku od tri dana, od primitka iste, da ustanovi da li je igrač već verificiran za koji klub, snabde iskaznicu sa Saveznim brojem i povrati je potsavezu radi konačne istave.«
§-u 5-om dodaje se: »Verificirani igrači saveznih klubova nemogu nastupiti u momčadima nesaveznih klubova.
§-u 10-om tač. b. dodaje se: »i to kako igrači koji su bili članovi u trenutku prestanka kluba, tako isto i igrači, koji su prešli u novi klub pre prestanka starog, a u novom klubu nisu još nastupili ni na jednoj javnoj utakmici.« Tač. »c.« se menja i glasi: »oni igrači koji u toku jedne godine nisu igrali ni jednu utakmicu, bez obzira dali su to vreme proveli u jednom ili više klubova«. Ceo stav koji počinje sa »prelazi li koji igrač ...« se ukida i od sada glasi: »Igrač koji je proveo u inostranstvu najmanje godinu dana, ima pravo nastupa odmah po povratku u svoju domovinu bilo za matični klub. bilo ma za koji drugi klub. Igrač koji je proveo manje od godinu dana u inostranstvu, a najmanje šest meseci ima pravo po povratku u domovinu nastupa za svoj matični klub odmah, a za ma koji drugi klub posle tri i šest meseci.« Skupština je rešila da ova izmena ima retroaktivnu moć.
§-u 11-om dodaju se sledeči stavovi: »Po isteku ovog roka isključeni igrač ima odmah pravo nastupa na svima utakmicama za klub za koji se verificira. Potsavez je dužan čim dobije prijavu kluba za primenu ovog paragrafa suspendovati igrača do konačnog rešenja JNS-a. U slučaju potvrdnog rešenja jednogodišnji se rok računa od dana suspenzije.«
§-u 16-om iza reči »utakmice« dodaje se: »klubova iz istog mesta«.
§ 20 dodaje se nov stav: »Ukoliko usled većih elementarnih nepogoda (sneg i t. d.) bude igralište nesposobno i to odnosi potsavez putem jedne komisije (dva člana) ranije utvrdi, može tu utakmicu preneti na bilo koje drugo igralište (ako je zbog pomanjkanja termina potrebno i duplirati ili u opšte odložiti za kasniji termin). .
§ 22-om iza reči »Tuškovog Fonda«
dodaje se: »ili kojeg drugog osiguravajućeg društva«.
C. Pravila Potsaveza:
§ 16 tač. 3 slovo »b« iza 1. tajnik dolazi i III. tajnik a iza tajnik II. blagajnik II.
§ 16 tač. 3 slovu »d« dodati: »ukoliko nisu u suprotnosti - sa odredbama Pravila i Pravilnika JNS-a kom slučaju U. O. JNS-a može obustaviti izvršenje tih zaključaka do prve skupštine Saveza, koja ima potvrditi ili poništiti te zaključke.«
§ 18 slovo »c« iza reči drugod dodaje se i III-eg tajnika.
§ 18 slovo »d« glasi: »Blagajnika I i II.«
§ 21 tač. 2 mesto reči »svih ostalih« dolazi »poslovnog« a dodaj se kraju »tajnik III vodi zapisnike i poslove kaznenog odbora«.
§ 22 dodati: »blagajnik II zamenjuje u svim pravima i dužnostima blagajnika I.«
§ 24 tač. 20 prvoj rečenici dodati: »i odredjuje sedište župe«.
§ 29 tač. 5 drugoj rečenice dodaje se: »i igračima na internacionalnim utakmicama«.
S 30 mesto tajnik II dolazi »tajnik
III«.
D)	Kazneni Pravilnik JNS-a (novi). Predložen po ZNP-u i BLP-u prihvaćen je u celosti stim da se ovlašćuje U. 0. JNS-a da izvrši stilističke korekcije i da ga na osnovu ovlašćenja glavne skupštine stavi na snagu do 1. marta 1933. god.
E)	Pravilnik saveznih prv. utakmica.
§ 7 posljednja rečenica iza »ima se«
briše se »odrediti nova« te se stavlja: »odigrati nastavak. A ako nema opravdanih razloga ima se odrediti nova.«
$ 14 briše se u prvoj rečenici »za stanovito vreme« i stavlja se »suspen-dovan ili«.
F)	Kazneni pravilnik ZNS-a.
§ 27 menja se utoliko što je pretsed-nik kaznenog odbora kod potsaveza pretsednik potsaveza a pretsednik kaznenog odbora pri JN-u pretsednik JNSa.
Na pitanje Lj. N. P-a na osnovu § 27 tač. 6 Saveznih Pravila dopunjava se principijelno rešenje JNS-a od 19. oktobra 1932. god. (Službeno u »Sportisti« br. 40) tako da sada ima da glasi: »Igrač koji je istupio iz svoga kluba i bio prijavljen i prema pravilima čitan za novi klub, za koji nije nastupio ni na jednoj javnoj utakmici, pa zatim izjavio, da se vraća u svoj matični klub, ima prava nastupa odmah za svoj matični klub (ne-čekajući rok od 8 dana) od dana objave u službenom organu i ništenja verifikacije za novi klub (povlačenje prijave).«
U vezi akta Crvenog Krsta Kraljevine Jugoslavije, preporučuje se klubovima članovima JNS-a da se upisuju u redove članstva Crvenog Krsta.
Odredjeno je da službeni organ JNSa bude beogradski dnevni list »Vreme« dok se u smislu rešenja glavne skupšti-
Po osemdnevnem tekmovanju v ta-ble-tennisu, ki se je vršilo v Badenu pri Dunaju, prinašamo ob povratku naših reprezentantov nekaj podrobnosti o turnirju.
Prvenstvo moštev si je priborila Madžarska s polnim številom točk, sledi ji Cehoslovaška z 9 točkami, izgubila je samo proti Madžarski, z malo več sreče Cehoslovakov pa bi bil lahko rezultat obraten.
Jugosloveni smo zasedli šesto mesto s 5 zmagami in 5 porazi. Pred nami so Madžarska, Cehoslovaška, Avstrija, Anglija, obe na tretjem mestu, dalje Betonska, za nami pa Nemčija, Indija, 'Francija, Wales in Belgija.
Single gospodov: Svetovni prvak je zopet Barna (Madžarska), drugi Kolar, Cehoslovaška (leta 1932. je igral Kolar v Ljubljani in je bil še daleč za Lauter-bachom, takratnim češkim prvakom; zakaj se Lauterbach letošnjega prvenstva ni udeležil nam ni znano, vsekakor bi pa močno vplival na rezultat v moštvih). Na ostala mesta razporediti preostale igrače je težko, ker se je do kraja igralo po cup sistemu. Po sodbi kapetana Madžarov g. Mech!owits-a je naš Hexner med desetimi najboljšimi na svetu.
ne definitivno ne reši pitanje saveznog lista. Sem toga službene vesti se šalju Zagrebačkom Sportskom listu i Sportnom listu u Ljubljani. — Saopštava se potsavezima da shodno § 9 Pravila JNS-a uz akta kojim predležu klubove za prijem u članstvo Saveza, prilože U svoju potvrdu, da se članovi istog društva bave nogometom kao amateri najmanje dva meseca. Upućuju se svi potsavezi da u smislu poslednjih izmena Š LI. O. P. suspenduju od daljeg igranja vse igrače nad kojim se traži pri-mena § 1L
❖
Principijelni zaključak od 25. novembra 1932. god. po predmetu verifikacije igrača, kojima je zabranjeno igranje za klubove potsaveza - a koji nemaju obavezan lekarski pregled u svojim potsavezima, dupunjuje se, tako da sada glasi: »Igrač, koji je na teritoriji jednog potsaveza kod lekarskog pregleda odbijen, doživotno ili za izvesno vreme, ne može biti verificiran za koji drugi klub drugog potsaveza u kome nema zdravstvenog pregleda.
Takav igrač može se verificirati samo po isteku vremena za koje mu je izrečena zabrana igranja a kod doživotne zabrane ili zabrane do ponovnog pregledi samo onda:'
a)	ako bude ponova pregledan i osposobljen od zdravstvene komisije potsaveza, koji je izrekao zabranu, ili
b)	ako bude lekarski pregledan od strane novog potsaveza (toga koji nema lekarski pregled) ali pod uslovpm i na način, koji važi za potsavez koji je izrekao zabranu.
U tom cilju potsavezi će u konkretnim slučajevima tražiti od ranijeg potsaveza lekarsko’ mišljenje, kao i uslove pod kojima se može izvršiti novi pregled i izreći dozvola odnosno nova zabrana igranja.
Troškove pregleda ima da snosi klub, koji hoće igrača da verificira.
Doneta su uputstva za potsaveze
0	odobravanju medjunarodnih utakmica. Ova uputstva dostaviće se svima potsavezima. — Na osnovu S 18. saveznih pravila i § 27. općenitog pravilnika donosi se sledeči principijalni zaključak:
»U potsavezima u kojima postoji obavezan lekarski pregled igrača ne može nastupiti ni na jednoj javnoj utakmici igrač koji nije lekarski pregledan
1	oglašen za sposobnim. Ako klub nastupi sa nepregledanim igračem kome je na osnovu lekarskog mišljenja zabranjeno igranje, te će se klub kazniti prema propisima § 22. O. P. i § 14. savez-njh prvenstvenih utakmica, a igrač po propisima kaznenog pravilnika JNS-a.«
Na osnovu § 27. tač. 6. pravila JNS i š 27. O. P. podnosi se sledeče principijelno rešenje:
»U jednoj godini potsavezi mogu j najviše zauzeti četiri termina za svoje reprezentativne utakmice: Ove termine ! dužni su prijaviti JNS-u najdocnije je-! dan mesec posle glavne savezne skup-I štine.« Sekretar M. Pavličević s. r.
Single dam: Svetovna prvakinja je Sipos, Madžarska, druga Mednyansky, Madžarska, bivša dolgoletna svetovna prvakinja. Naše dame nas niso ravno razočarale - poslali smo jih z zelo skromnimi upi na svetovno prvenstvo.
Double gospodov:	Zmagal je par
Barna-Qlancz. Naš par Hexner in Ma-I ksimović se nista ugodno plasirala, baje iz istih vzrokov kot v Zagrebu. I a dva igralca imata stalno osebne prepire in v igri Hexner sabotira. Tako sta v igri proti Liebstru in Feheru izgubila samo radi tega, ker Hexner očitno ni hotel igrati in je pošiljal vse žoge v mrežo.
Double dam: Zmagal je par Sipos-Mednyansky, Madžarska. Naši dami nista nastopili.
Mixed double: Zmagal je par Med-nyansky-Kellen, Madžarska. Dečmanova je nastopila s Kohnom (Avstrija), ker so bili Avstrijci oproščeni visokih prijavnih pristojbin.
Ce sedaj pogledamo uspehe naše reprezentance, ne moremo biti nezadovoljni, kajti v ekipi smo imeli le dva rutinirana igrača, vsi ostali so bili novinci in prvič na svetovnem prvenstvu. Pomisliti moramo, da so zri vse ostale države nastopili sami stari kanoni. Našim igralcem (posebno Weisbacherju in
Po svetovnem prvenstvu v table-tenisu
1 Dečmanovi) manjka defenzivne igre. Kaj je defenzivna igra je pokazal baš Hexner proti Jones-u (Anglija), s katerim je igral svoj match v moštvih polni dve uri, proti Kohnu (Avstrija) pa eno uro. Z Liebster-om, najmočnejšim igralcem avstrijske reprezentance je dobil partijo in tudi v splošnem zmagal, ko je v zadnji igri vodil Liebster že 3:13 in sta menjala servis ob stanju 15:15.
Ob tej priliki moramo grajati dela-nezmožnost savezne uprave, ki razen dela prijavnine ni zmogla prav nobene podpore moštvu in so morali igralci sami plačati ostale prijavnine, katerih nobena pa ni bila pod 100 Din, plačati so morali pa tudi sami vso vožnjo, dame pa vso oskrbo in stanovanje.
Upamo, da se je to zgodilo zadnjič in na zagrebških klubih je, ker ti imajo večino v savezu in v državi, da te razmere sanirajo.
Prihodnje svetovno prvenstvo se bo vršilo leta 1934. v Parizu.
PRVENSTVO AVSTRIJSKIH ALPSKIH DEŽEL V ORAZ-U.
Na poti v Baden je del jugosl. reprezentance nastopil na gornjem prvenstvu. Igrali so: Weisbacher, Nemec La-još in Cimpermanova ter Denes. Uspeh i je bil časten, vsaj v moških disciplinah, j manj pa v damskih. Sodelovalo je sedem klubov, številčno je bila udeležba pičla, kvalitativno pa zelo močna.
Prvenstvo avstrijskih alpskih dežel si je sigurno priboril Weisbacher (Ilirija), 2. Kirchner ASV„ 3. Nemec, SK Mura.
Double gospodov: L Kirchner-Stan-ković, 2. Weisbacher-Denes, 3. dr. Jent-Schaden. Slab placement ilirijanskega para gre na rovaš Denesa.
Mixed double: zmagal je par: Gro-sek-Kirchner, drugi je Jugosloven. par Cimperman-Nemec, tretji Stankccvić-Sieber.	i
Single dam: L Grosek, ASV„ 2. Sieber, ASV., 3. Cimperman, Mura.
Slabo je igrala Cimpermanova. posebno če upoštevamo, d.a ni nobena, izmed dam, ki sta se plasirali pred njo, prišla v avstr, reprezentanco. Škoda, da ni bilo na tem turnirju Dečmanove, ker bi ji lahko mnogo koristil.
V handicap singlu gospodov je zmagal: Nemec Lajoš (Mura), 2. Zsanto. 3. Necberger in Krocka.
Turnir je uspel prav lepo in bi bilo želeti, da bi nastopili Gradčani tudi v Ljubljani.
MADŽARSKA :CEHOSLOVAŠKA 18:11.
Takoj po svetovnem prvenstvu v Badenu so povabili Čehi Madžare na meddržavni turnir, ki se je vršil 7. in 8. februarja v Praškem Narodnem domu. Po mestoma prav ogorčeni borbi so zmagali Madžari. Stanje prvega dne je bilo 7:7, Čehi so premagali svetovni mixed double par Kelen-Mednyansky, in sicer s parom Svoboda-Ketnerova. Rezultat 15:21, 21:15. 16:21. 24:22. 21: 13. — Senzacija drugega dne je bila zmaga Šmidove (CSR) nad svetovno prvakinjo Sipos (Madžarska). Kolar in Šmidova sta tolkla par Sipos:Barna. Kolar, ki je v svetovnem prvenstvu zasedel 2. mesto, je podlegel Barni hvGla-nežu. * I
OBČNI ZBORI.
Redni letni občni zbor SK Jadran se
bo vršil v nedeljo, dne 26. t. m. ob 9. 1 uri dopoldne v salonu gostilne Soklič ! (Oblak), Pred konjušnico z običajnim dnevnim redom. V primeru nesklepčnosti se bo pol ure pozneje vršil drugi ' občni zbor, ki bo sklepal ne glede na . število navzočih članov. Samostojne ! predloge je vložiti 8 dni pred občnim ! zborom upravnemu odboru. - Opo-
I zarja se vse člane, ki nimajo članarine 1 za 1. 1932 plačane, da jo poravnajo, ker 1 v nasprotnem primeru nimajo po pravilih pravice do glasovanja.
Ponovno naprošamo vse naše prijatelje, da nas vsestransko podpirajo, tako z inseriranjem v listu kakor s pridobivanjem novih naročnikov. Le ako bomo močni, bodo naši uspehi taki, kot bi morali biti!