štev. 5. V Ljubljani dn6 15. maja 1881. Leto I.
Pravni pomočki proti sodlDam okrajnih sodišč v kazenskih stvareh.
Velika večina storjenih kaznjivih dejanj spada v vrsto prestopkov. Ker je mej prestopki veliko takih, katerih se je mogoče zakriviti samo po malomarnosti brez hudobnega naklepa, se laglje zgodi, da sicer pošten človek pride pred kazenskega sodnika.
O prestopkih sodi na prvej stopinji samo jeden sodnik. On ima oblast obsoditi obtoženca do šest mesecev v zapor ali na plačilo globe do 500 in 900 goldinarjev, ne glede na druge ravno tako občutljive kazni, katere more po naturi dotičnega kaznjivega dejanja še izreči. (§. 240 k. z.) Obsodilne razsodbe o prestopkih so torej v dejanjskem življenji za udeležence zelo občutljive. Ali v pravosodji zavzimajo prestopki mesto jurističnih malenkosti. Prestopki so večjidel postranski posel sodnikov, kije preobložen z državljanskopravnimi, zapuščinskimi itd. stvarmi in s pozvedbami in preiskavami o hudodelstvih in pregre-ških. Postopanje o prestopkih je jako skrajšano in priprosto, ter pogreša mnogo tistih formalnosti, ki so predpisane v postopanji zavoljo hudodelstev in pregreškov za varstev obdolženca pred prenaglostjo in površnostjo. Laglje je torej pri tem postopanji mogoče, da se je prvi sodnik zmotil nego pri drugih kazenskih pravdah. Zato je ravno v tem postopanji potrebnejša pravna pomoč zoper razsodbe: vzklic na višjega sodnika. Iz teh razlogov se je pri prestopkih pri-držal vzklic zoper izrek o dejanjskih okolnostih, ki se je pri pre-greških in hudodelstvih odpravil. Iz istih razlogov so pravni leki (pomočki) proti razsodbam o prestopkih razmerno večega pomena, nego pravni leki proti sodbam sodnih dvorov o pregreških in hudodelstvih.
I.
Zglasitev in ižvod pravnega pomočka. 1. Kateri pravni leki imajo mesto proti razsodbam okrajnih sodišč?
— 130 —
Ako je bil obtoženec pričujoč pri obravnavi, ima mesto samo pravni lek vzklica.
Vzklicati se je mogoče: a) zaradi ničnostnih uzrokov, b) zaradi izreka o ki-ivnji in kazni, c) zaradi odločbe o zasebnopravnih zahtevkih (§. 4G4 k. pr.)
a) Kazenska razsodba, oziroma tudi ves kazenski postopek sta nična, ako se je katera tistih nezakonitosti prigodila, katere kazenskopravdni red v §. 468. kot ničnostne uzroke našteva, katerih pa tukaj ni treba ponavljati, Ničnostni uzroki so pregreški v obliki postopanja in razsodbe ali pa pregreški, ker se je postava krivo obrnila. Kdor se poprime vzklica zaradi ničnostnih uzrokov, ta se pritožuje zato, ker se pri kazenskem postopanji ni po kazensko-pravdnej postavi delalo ali ker je prvi sodnik, ko je sodbo delal, postavo krivo razumel in obrnil. Ta pritožlja se ne vzdigne zato, ker je obtoženec dotično dejanje storil ali ne, — ampak samo zato, ker se v pravdi ni postavno delalo. Namen take pritožbe je tedaj, da se uniči nepostavna pravda in začne nova pravda, v katerej naj se postavno dela, ali pa kadar se vpraša samo o tem, ah je prvi sodnik postavo prav obrnil, da izreče višji sodnik sam, kako je postavo obrniti. Zato mora tisti, ki se tega pravnega leka poprime, skazati, katero pravdno delo je bilo protipostavno, in v čem se je postava krivo obniila in dotično določbo §. 468 k. pr. zraven pokhcati.
Ako zadeva ničnostni uzrok sodišče, sodnika ali postopek (§. 468 št. 1. in 2.), takrat sta nična postopanje in na njegovej podlagi izdana razsodba, — kadar pa ničnostni uzrok zadene samo razsodbo (§. 468 št. 3, oziroma §. 281 št. 6—11 k. pr.) takrat je samo ta razsodba nična. Razloček se pokaže praktično v tem, da vzklicno oblastvo v slučajih §. 468 št. 1. in 2. k. pr. celo postopanje in razsodbo uniči ter zaukaže, da se pri drugem okrajnem sodišči na novo obravnava in na podlagi nove obravnave na novo sodi, v drugih slučajih pa, da postopanje v veljavi ostane in se samo razsodba na podlagi prejšnjega, če treba dopolnjenega, postopanja ali samo dopolni (§. 281 št. 7) ali po uničenji prvega sodnika razsodbe na novo sklene (§. 281 št. 6, 8—11). To je pravilo §. 475 in 477. k. pr. Pod pogoji §. 476. k. pr. pa seveda vzkhcno oblastvo tudi v primerljih §. 468 št. 1 in 2 k. pr. sme samo soditi.
— 131 —
Ničnostni uzroki prvo omenjene vrste razločijo se tudi v tem od ostalih, da se jih ni moči poprijeti obtožencu na korist, kadar se da brez dvombe spoznati, da pogrešek v obliki ni mogel imeti do razsodbe obtožencu škodljivega upliva, in da se jih je obtožencu na škodo moči samo tedaj poprijeti, kadar se da spoznati, da je pogrešek v obliki lahko imel obtožbi škodljiv upliv na razsodbo.
Ničnostni uzroki §. 281. št. 9—11, (da je bila postava napačno obiTiena) so mej vsemi naj važniši, ker se zadevajo ob sodnikovo mnenje o tem, katera določba kazenske postave ima mesto v do-tičnem praktičnem primerljaji in ali se sploh dotično akoravno skazano dejanje kaznovati more ah ne. Oni so polje jurističnega prepira v prestopnih stvareh. — Ker je postave treba, da je katerokoli dejanje sploh kaznjivo, segajo ničnostni uzroki §• 281, št. 9 in 10 k. pr. tudi v vprašanje o krivnji, kajti nikdo ne more biti kriv spoznan, nego ako pade njegovo dejanje pod postavo (prav obmeno). Zato vzkhc proti izreku o krivnji obsega tudi te ničnostne uzroke (glej spodaj pod c. b). Ako se pa vzklic vpoloži samo zaradi teh ničnostnih uzrokov, ni dopuščeno skleniti, da se je vzkhcalo zoper krivnjo, kajti izrek o krivnji ima v sebi tudi izrek o dejanjskih okolnostih (da je bilo dejanje storjeno in kedo je to dejanje storil), — teh okolnosti pa ničnostni uzroki ne spodbijajo.
V sredi mej formalnimi ničnostnimi uzroki §. 468. št. 1 in 2 k. pr. in mej ravno omenjenimi stoje ničnostni uzroki §. 181. št. 6, 7 in 8 izvirajoči iz načel, da naj sodi samo pristojni sodnik (§. 1. k. pr.) samo na predlog obtožitelja (§. 2 k. pr.), kateri predlog (obtožba) se mora do cela rešiti a ne sme prestopiti.
b) Vzkhcati se je moči zaradi izreka o krivnji.
Kaj ima izrek o krivnji v sebi ? Ta izrek, kadar je obsodilni, ima v sebi trditve: 1) da se je določeno dejanje zgodilo, 2) da je to dejanje storil obtoženec, 3) da to dejanje pade pod določeno kazensko postavo, 4) da ni okolnosti, ki bi jemale temu dejanju kaznjivost ali ne dopuščale preganjati ga in 5) da je opravičeni obtožitelj tožbo povzdignil. Kadar je pa izrek o krivnji oprostilni, pa ima v sebi trditev, da jednega ali več izmej teh petih zahtevkov manjka. Prvi dve točki imata v sebi dejanjske okolnosti, zadnje tri pa imajo v sebi pravne okolnosti razsodbe. Zadnje tri točke so ob jednem ničnostni uzroki §. 281 št. 9 in 10 k. pr.   Ali te
9*
— 132 —
tri točke so tudi skladni deli izreka o krivnji ravno tako, kakor prvi dve točki. Vzklic zaradi krivnje ima torej tudi te ničnostne uzroke v sebi. Zato mora vzklicni sodnik tudi .takrat, kadar se je vzklicalo samo zaradi izreka o krivnji, vendar-le tudi o tem soditi, ali ima mesto kateri teh ničnostnih uzrokov. Če najde, da ima kateri mesto, potem je treba ch'ugače razsoditi nego je sodil prvi sodnik, kakor bi se to zgodilo takrat, kadar se skaže, da so dejanjske okolnosti drugačne, nego je mislil prvi sodnik. To se pravi: Ako se je vzklicalo zoper izrek o krivnji je razsodba prvega sodnika v vsem svojem obsegu podviiena preskušnji vzklicnega oblastnika (kasač. dv. razs. br. 33).
^edor hoče prvega sodnika izrek o krivnji ovreči, ta mora skazati, da njegova trditev vsaj v jednej teh petih točk ni istinita. Zato ima pravico v vzklicnem spisu navesti nove dejanjske okolnosti in nova dokazila, ah pa brez tega samo kriti-kovati izvode in sklepe prvega sodnika iz tega, kar je obravnava na prvej stopinji dejanjskega skazala, — bodisi, da s tem namerja spodbiti dejanjske okolnosti, o katerih je prvi sodnik rekel, da so skazane, bodisi da hoče pokazati, da tiste dejanjske okolnosti za razsojenje dotične pravdne reči niso odločilne ampak druge, bodisi da iz skazanih dejanjskih okolnosti drugačne pravne nasledke izpeljuje nego prvi sodnik. Tako je v obeh primerljajih: naj je izrek o krivnji obsodilni ali oprostilni, — le vloga vzklicevalčeva je na nasprotnej strani.
Dopuščenje novih dejanjskih okolnosti in novih dokazil v vzklicnem postopanji je zato potrebno, ker se je moči vzklicati zoper izrek o dejanjskih rečeh in se ta najlagje spodbije s tem, da se skažejo nove dejanjske okolnosti, katere v postopanji na prvej stopinji niso bile znane. V postopanji o hudodelstvih in pregreških to ni moči, zato se tam ne ozira na nove okolnosti in dokazila, ampak se jih prepušča obnovi kazen.skega postopka.
Vzklicati se je moči zaradi izreka o kazni, vendar (§. 283k. pr.) obtožencu v škodo samo takrat, kadar mu je kazen zapora ali globe bila preizredno zmanjšana ah če mu je bila spremenjena po §. 200, 261, 262, 266 k. z., a obtožencu v prid samo tedaj, kadar se sodišče ni že tako poslužilo te dane mu pravice. Vzkhc proti izreku, da je obtoženec kriv, njemu na korist poprijet, ima v sebi tudi vzkhc zoper odmero kazni.   To je izjema splošnega
— 133 —
pravila §. 477 k. pr., da naj se sodni dvor meni jedino za točke v pritožbo vzete, ter da sme predrugačiti samo tiste dele prvo-sodniškega razsodila, proti katerim meri vzklic.
Zavoljo te izjeme more vzklicni sodnik, ki je vzklic zoper krivnjo zavrgel, kazen vselej zmanjšati, kadar ne brani v §. 283 k. pr. postavljena meja. Kazen spremeniti pa more samo takrat, kadar se je izrecno zaradi kazni vzklicalo.
Vprašanje postane: ali ima vzklicno oblastvo navzlic stesnitvi §. 283 k. pr. kedaj pravico, že po prvem sodniku preizredno znižano kazen še bolj zmanjšati? — Kadar se je vzklicalo samo zaradi kazni, takrat zabranjuje to navedena jasna določba. Ali kadar se je vzklicalo zaradi krivnje, takrit sodi višji sodnik o celej stvari. Ako je izrek o krivnji predrugačil, bodisi da je poznal obtoženca krivega katerega druzega menj kaznjivega dejanja, ali pa sicer ravno tistega prestopka, vendar z okolnostimi, ki zmanjšajo velikost dejanja, — takrat bode mogel kazen še bolj znižati. Kajti vzklicni sodnik je storil novo i"azsodbo o krivnji, torej mora na novo soditi tudi o kazni. Od velikosti krivnje odvisi velikost kazni in, če je krivnjo zmanjšal, more zmanjšati tudi kazen. Isto velja, ako je zasebni obtožitelj po zglasitvi razsodbe svojo prošnjo, naj se obtoženec kaznuje, preklical (§. 530 k. z.). To je sicer vzklicnemu sodniku samo zlajšajoča okolnost, ali taka okolnost, ki bi bila dejanje nekaznjivo storila, da se je dogodila pred zglasitvijo razsodbe. Ta okolnost zmanjša v resnici velikost dejanja, zmanjša velikost krivnje, ter opravičuje zmanjšanje kazni.') — Ako pa vzklicni sodnik izreka o krivnji ni nič spremenil, ampak ga potrdil, kakor ga je izgovoril prvi sodnik, potem odpade tudi vsak uzrok, da bi se zmanjšala že po prvem sodniku preizi-edno zmanjšana kazen in §. 283 k. pr. ima svojo popolno veljavo.
Z uspehom se more vzklicati zaradi kazni takrat, kadar se kazen ni spremenila, akoravno se je preizredno znižala.
c) Vzklicati se je moči zaradi odločbe o zasebnopravnih zahtevkih. O teh zahtevkih se sodi po določilih XXI. poglavja k. pravde in po XXX. poglavji državljanskega zakonika.
Ako se obtoženec ne obsodi, torej je zasebnega udeleženca, zahtevajočega odškodbo napotiti na civilno pravdo.   Če se zoper
') Dragače Gerichtszeitnng št. 22 od 1876, — ali slej Ger. Zte. št. 20 od 1881.
— 134 —
tako razsodbo zasebni udeleženec zaradi tega napotila sam vzkliče (pravico za to ima po §. 465 od. 3 k. pr. — zadnji odstavek §. 366 k. pr. tukaj ne velja), njegov vzklic ne more imeti uspeha. Kajti odškodba se mu more samo takrat prisoditi, kadar je bil obtoženec res obsojen (§. 366 k. pr.), obsojen pa v drugej stopinji ne more biti, če se ni vložil vzklic zaradi krivnje ah zaradi ničnostnih uzrokov, ta vzkhc pa zasebni udeleženec nima pravice vložiti. Če pa se je zoper oprostilno razsodbo obtožitelj vzkUcal zaradi krivnje ali zaradi ničnostnih uzrokov, potlej more pač tudi zasebnega udeleženca vzklic zaradi zasebnopravnih zahtevkov uspeh imeti, ako se obtoženec v drugej stopinji krivega spozna.
Kadar je pa obtoženec v prvej stopinji obsojen, a zasebni udeleženec na civilno pravdo napoten ali se mu je premalo od-škodbe prisodilo, takrat se z uspehom more tudi sam vzkhcati, ker je izrek, da je obtoženec kriv — pogoj, da se odškodba prisodi — že gotov.
Vzklic zaradi krivnje nima v sebi vzklica zavoljo zasebnopravnih zahtevkov, zato se odločba zavoljo teh zahtevkov ne more prenarediti, ako se ni posebej vložil vzklic zaradi njih. Samo takrat, kadar se obtoženec na 2. stopnji od zatožbe tistega prestopka, iz katerega izvira dolžnost odškodovanja, oprosti, mora se zasebni udeleženec napotiti na civilno pravdo, akoravno se zaradi zasebnopravnih zahtevkov ni posebej vzkhcalo, ker z obsodbo pade tudi prisojena odškodba.
Narobe pa vzklicno oblastvo more, kadar se je vzklicalo tudi zavoljo zasebnopravnih zahtevkov, odškodbo znižati ah zasebnega udeleženca napotiti na civilno pravdo, če se je vzklical sam obsojenec, ah zvišati, če se je vzkhcal sam zasebni udeleženec ali oboje, če sta se vzkhcala oba, — akoravno izreka o krivnji ni nič predrugačil, ker nobeno postavno določilo mu v tem ne postavlja meje.
2) Kako je pravni pomoček vložiti?
Vzklic je v treh dneh po oznanjeni sodbi pri okrajnem sodišči zglasiti, ako obtoženca ni bilo pri oznanjevanji sodbe, to je zglasiti vzkhc v treh dneh potem, ko se mu je sodba na znanje dala. Pritožitelj ima pravico v osmih dnevih po zglašenem vzklici in če je pred. zglasitvijo aU po njej zaprosil za prepis sodbe, po njega vročitvi podati okrajnemu sodišču izvod vzklicnih razlogov.   Za-
— 135 —
poznjen vzklic ali vzklicni izvod naj okrajno sodišče zavrne. Pritožitelj mora, bodisi ob zglašenji vzklica ali v vzklicnem spisu, izrecno omeniti, za katere točke razsodila (krivnjo, kazen, zasebno-pravne zahtevke) meni, da mu delajo krivico in katerih ničnostnih uzrokov se hoče poprijeti. (§. 466 in 467 k. pr.).
Ločiti je torej potreba zglasitev vzklica in njegov izvod. Zglasitev je bistvena, — izvod zglasitev dopolnuje. Če se je vložila o pravem času zglasitev, ta zadostuje, da vzklicno oblastvo o stvari sodi, — izvoda k temu treba ni. Za zglasitev vzklica zadostuje, da pritožitelj izjavi, da se zoper razsodbo vzkliče. Ali taka priprosta zglasitev potrebuje o pravem času vloženega izvoda, v katerem je povediiti razsodbine točke, zoper katere meri vzklic in ničnostne uzroke, zaradi katerih se vzkhcuje, sicer se vzklicno oblastvo ne bode oziralo na vzklic, ne na uzroke ničnosti, ako bi tudi res kateri bili, ampak bode vzklic precej zavrglo. Treba je tedaj že v zglasitvi ali pa vsaj v izvodu vzklica povedati na tanjko, aU se vzkUcuje zaradi ničnostnih uzrokov (te se mora posebej imenovati), ali zaradi krivnje, ali zai-adi kazni, ali zaradi zasebnopravnih zahtevkov (odškodbe). K zaznambi točke je vsak izraz zadosti, ki ne pusti dvombe, zaradi katere točke se je vzklicalo, n. pr. vzkličem se, da bi.bil oprosten, da bi (ne) bil kriv spoznan (krivnja); da ,bi bila drugača, manjša (večja) kazen prisojena (kazen); da bi menj (nič, kaj, več) odškodbe plačal (zasebnopravni zahtevki). (Kasacijskega dvora razsodba v zbirki št. 37), Ako je to že v zglasitvi povedano, potem izvod ni neogibno potreben, ker mora vzkhcno oblastvo že itak brez njega na vzklic ozir jemati in o vzklici soditi. Koristen pa je izvod posebno takrat, kadar se bojuje za pravo razlaganje postave, ali kadar se hoče naznaniti nove dejanjske reči ali nova dokazila, kajti pri tem je treba povedati, natanjko vse okolnosti, po katerih more vzkhcno oblastvo presoditi, ah so te nove dejanjske reči in dokazila za razsodbo stvari pomenljive in važne ali ne.
Vzklic i. s. zglasitev in izvod je moči ali pisan vložiti ali pa ustmeno pred sodnikom na zai)isnik povedati. V poslednjem primerljaji ima sodnik dolžnost, da pritožnika posebej pouči, da natanjko pritožne točke pove in da bi vzklic ne imel nobenega uspeha, ako tega ne stori.
— 136 —
Rekli smo, da izvod zglasitev dopolnuje. Dopolnitev se more goditi na dvoji način Ker je za zglasitev dovolj, da se sploh pove, da se vzkliče, ima izvod prvič ta namen, da naznani točke razsodila in ničnostne uzroke, zaradi katerih se vzkliče, ali — če so katere točke in kateri ničnostni uzroki že v zglasitvi imenovani, da imenuje še druge točke in ničnostne uzroke, katerih v zglasitvi ni. Drugi namen je, da vzklicevalec v izvodu pove, iz katerih razlogov se je zoper to ali ono točko razsodila ali zaradi tega in onega ničnostnega uzroka vzkhcal.
Ali tudi stesnujoč učinek more imeti vzkhcni izvod. §. 477 k. pr. govoriti: da naj se vzklicno oblastvo meni jedine za točke o pritožbo vzete, ter da sme predrugačiti samo tiste dele prvosodniškega razsodila, proti katerim meri vzklic. Ako so torej točke, proti katerem meri vzkUc in ničnostni uzroki v zglasitvi povedani, more se v izvodu izjaviti, da se vzklic zaradi nekaterih točk ali ničnostnih uzrokov nazaj vzame in sodni dvor se mora po tem ravnati.
Stesnujoča razmera mej zglasitvijo in izvodom pa more imeti tudi ta učinek, da vzkhc, ki je zgiašen zaradi jedne v §. 464 k. pr. imenovane točke razsodila, stisne samo na del te točke n. pr. pri vzklici zaradi kazni sploh samo na mero ali samo na vrsto kazni. Oglejmo si ta učinek vzklicnega izvoda pri različnih točkah §. 464 k. pr.
Kadar se je vložil vzklic zaradi ničnostnih uzrokov, takrat se morajo po izrecnem naročilu postave ničnostni uzroki posamič in določno naznaniti, t. j. dejanja povedati, katera dotični ničnosti uzrok utemeljejo in zadevne oddelke §. 468, oziroma §. 281 k. pr. zraven poklicati. Splošno zglasilo, da se vzklici zaradi ničnostnih uzrokov, samo zase nič ne velja. Zato se pri vzklici zaradi ničnostnih uzrokov o tem stesnujočem učinku vzklicnega izvoda ne more govoriti.
Pri vzklici zaradi krivnje velja pač splošna zglasitev, da se vzkhče zaradi izreka o krivnji, ker§. 467 oddelek 2. k. pr. k temu samo splošno imenovanje te točke zahteva. Vzklicno oblastvo se mora torej pečati z vsemi zgorej pod oddelkom 1. lit. b) imene-vanimi dejanjskimi in pravnimi skladnimi deli izreka o krivnji. Ker so pa vsi v tako tesni zvezi, da cela krivnja razpade, ako le jednega ni, morajo se vendar vse dejanjske in vse pravne okolnosti krivnje pretehtati, akoravno se v izvodovih razlogih samo o jednej dejanjskej, ali samo o jednej pravnej okolnosti krivnje govori.
— 137 —
N. pr. A. je bil navzlic temu, da je dejanje tajil, obsojen zaradi prestopka tatvine, ter se vzkliče zaradi krivnje. V izvodu vzklica trdi samo, da dotično dejanje ni kaznjivo, — o tem pa, ali je dejanje storil ali ne, ne pove nič. Vzklicni sodnik spozna, da je dejanje pač kaznjivo, vendar ga oprosti, ker razsodi, da ni skazano, da je obtoženec dejanje storil. Ali: A. je bil od zatožbe oprosten. Obtožitelj vzkliče zaradi krivnje. V izvodu trdi prvemu sodniku nasprotno, da je skazano, da je A. dejanje storil. O tem, je-li dejanje kaznjivo, nič ne govori, ker je že prvi sodnik kaznjivost priznal. Vzklicni sodnik obtoženca oprosti, ako spozna, da je sicer dejanje storil, da pa to dejanje ni kaznjivo, akoravno sta bila o kaznjivosti prvi sodnik in pritožitelj istih misli. — Razlogi vzkUcnega izvoda torej ne morejo stesniti vzklica zaradi krivnje, ker ta vzklic meri zmiraj zoper celi izrek o krivnji.
Drugače je pri vzklici zaradi kazni in zasebnopravnih zahtevkov, ker mera in vrsta kazni in posamezne terjatve, ki se razumevajo pod skupnim imenom zasebnopravnih zahtevkov, so jedna od druge neodvisne in se morejo samostojno presojati in predrugačiti.
Ako se je vzklicalo zaradi izreka o kazni sploh, mora vzklicno oblastvo presoditi zakonitost vrste prisojene kazni in pri prostostni in denarni kazni tudi njene mere. To se vidi iz §. 467. k. pr. oddelek 2, ki za pravno dejstvenost vzklica zaradi kazni zahteva samo splošno imenovanje te točke. Vzklic zaradi kazni ima torej v sebi vzklic zoper mero in vrsto in vzklicno oblastvo ima tedaj vselej, kadar se je vzklicala zaradi kazni sploh, pravico, da prisodi drugo vrsto kazni, in da kazen drugače razmeri. Ako pa se ali že v zglasitvi ali potlej v izvodu pove, da se vzkhče samo zoper mero, ah samo zoper vrsto kazni, takrat mora vzklicni sodnik svojo sodbo tudi samo na ta del prvosodniške razsodbe utesniti (§. 477 k. pr.). To kaže tudi §. 466 oddelek 6. k. pr., ki določi: Ako v kazen na prostosti obsojeni človek meni, da se mu je krivica zgodila ne z izrekom, da je kriv, niti s tem, kake vrste, nego samo kolike mere je prisojena mu kazen, tedaj lahko že tačas kazen nastopi. Isto velja tudi takrat, ako se obsojenec ni vzklical, ter je obtožiteljev vzklic namerjen samo proti kazenskej meri. Torej sodnik ne more kazni spremeniti, kadar se je vzklicalo samo zaradi kazenske mere.
— 138 —
») Ostreje pri hudodelstvih in pregreških. Št. 25. v kazenskej knjigi za judikate slove: V smislu §. 283. k. pr. vpoložen vzklic je zaradi pomanjkljive zaznambe pritožbenih točk precej zavreči, ako pusti dvomiti, ali se je vzklicalo zoper vrsto ali zoper mero kazni, ali zaradi izreka o zasebnopravnih zahtevkih in, kadar ima ta izrek več točk, proti katerej teh točk vzklic meri.
Tudi kadar se vzkliče zavoljo zasebnopravnih zahtevkov, naredi že samo imenovanje te točke v obče, da se mora vzklicni sodnik i)ečati z vsemi pod njo spadajočimi terjanji, n. pr. za vrnitev odtegnjenih reči, povračilo škode in odišlega dobička ali zaslužka, plačilo za bolečine. Ako je pa že v zglasitvi vzklica ali potlej v izvodu samo o nekterih izmed mogočih terjanj govorjenje, mora vzklicno oblastvo svoje delo utesniti samo na tiste dele te točke, proti katerim meri vzkhc (§. 477 k. pr.). ^)
3) Kedo se more vzklicati?
Obtožencu na korist se sme vzklicati on sam, njegov zakonski druže, kedorkoli iz sorodnikov mu v navzgomi in nizdolni vrsti, njegov varuh i. s. ako je nedoleten smejo se vzklicati njegovi starši in varuh tudi proti njegovej volji. Dediči obtoženčevi, kateri niso v nikakem tu omenjenih razmerov do obtoženca, smejo vzklic pognati ah nadaljevati samo zaradi izrecila o zasebnopravnih zahtevkih, ako bi ga sodba v sebi imela, če so pa v kakem prej imenovanih razmerov do obtoženca, pa tudi zaradi vseh drugih točk. VzkUc je torej tudi po obsojenčevej smrti mogoč.
Na škodo obtožencu se sme vzklicati samo obtožitelj in zasebni udeleženec, a le-ta samo zavoljo svojih zasebnopravnih zahtevkov (§. 465 k. pr.). Obtožencevim prej naštetim svojcem teče rok za zglasitev vzklica od tistega dne, od katerega začne teči obtožencu.
Akoravno ima zglasitev vzkhca odložno moč, se izpuščenje oprostenega obtoženca iz preiskovalnega zapora zaradi vzklica državnega pravdnika samo tedaj odlaga, ako je bil [vzklic precej pri oznanjenji sodbe zgiašen. (§. 466 k. pr.)
Postavno vpoloženi vzkhc se more vsak čas od opravičenega prekhcati z učinkom, da vzkhcno oblastvo o stvari ne more soditi.
II.
Posvetovanje o vzklici pri sodnem dvoru.
Če je bil vzkhc o pravem času zgiašen, poslati se morajo vsi spisi o dotičnej kazenskej stvari sodnemu dvoru prve stopinje, t. j.
— 139 —
deželnemu ali okrožnemu sodišču, v čegar okoliši je okrajno sodišče, katero je prvo sodbo izdalo.
Sodni dvor pi-ve stopinje se mora posvetovati o vsakem vzklici najpred v nejavnej seji, pri katerej mora biti navzoč tudi državni pravdnik, da izjavi svoje mnenje. K posvetovanju prinese jeden član sodnega dvora kot sporočevalec svoje spisano poročilo o dotičnej stvari in svoje predloge, kako naj se o nejavnej seji reši vzklic. O teh predlogih se posvetuje in sklepa. Nejavna seja ima dvojen namen. V njej se namreč ali konečno odloči o vzklici (kadar se zavrže ali kadar se ima soditi samo o kazni in o zasebnopravnih zahtevkih), — ali pa se stvar pripravlja za sodbeni dan (vzklicno obravnavo).
1) Sodni dvor mora pri nejavnem posvetovanji vzklic precej zavreči: a) ako seje vzklicala taka osoba, katera vzklicevalne pravice sploh mma, ali katera je nima v to mer, v katero jo je porabila, ali katera se je te pravice veljavno odpovedala. — Če bi se tedaj obsojencev brat vzklical, bi sodni dvor njegov vzklic precej zavrgel. Tako tudi, ako bi se zasebni udeleženec vzklical, ker je bil obtoženec oprosten (zaradi krivnje), kajti on v to mer vzklicevalne pravice nima. V nastopu kazni leži odpoved vzklicu zaradi krivnje in kazenske vi-ste (ne mere) (§. 466 oddelek 6, k. pr.). Ali: med postavnim rokom za zglasitev more ničnostna pritožba od obsojenca ali zanj tudi še potem zglašena biti, če je kazen nastopil, ali prosil, da se mu kazen odloži, ah se ničnostnej pritožbi izrecno odrekel, in tudi odpovedba drugih osob, ki imajo po §. 282 k. pr. pravico, za obtoženca vložiti ničnostno pritožbo, ni nepi'eklicljiva (kazenska judikatna knjiga št. 27); - b) ako je vzkhc bil prepozno zgiašen in ga že okrajno sodišče ni zavrglo; — c) ako tisti členi (točke §. 464 k. pr.), proti katerim je namerjen, ali tisti ničnostni uzroki, zaradi katerih je poprijet, niso posamič in določno naznanjeni. (§. 469. k. pr.)
Vendar se tak od obtoženca vložen vzkhc takrat ne bode precej v tajnej seji zavrgel, kadar je še od druge osobe vzklic vpoložen, o katerem se mora postaviti sodbeni dan. Kajti pri sodbenem dnevu se more uporabiti dobrota §. 477 k. pr. tudi za tistega, za katerega je bil nepostaven vzklic vpoložen. Ko bi se ta precej v nejavnej seji za\Tgel, pri sodbenem dnevu bi se pa morala rabiti postavna dobrota imenovanega paragrafa, bih bi dve
— 140 —
nasprotujoči si razsodili o istej stvari. Prihraniti je torej odločenje cele kazenske stvari sodbenemu dnevu.
Z zavrženjem vzklica v nejavnej seji je vzklicni postopek končan in zoper to zavrženje nima rednega pravnega leka. Razsodba prvega sodnika je pravomočna in se mora izvršiti.
2) Ako vzklic meri jedino proti izreku o kazni ah o zasebnopravnih zahtevkih ali proti obema, takrat razsoja sodni dvor precej v nejavnej seji tudi v samej stvari.
Sodni dvor bode v nejavnej seji samo uvaževal, ali je z ozirom na obtežeče in zlajšajoče okolnosti kazen primemo določena in ali je izrek o zasebnopravnih zahtevkih z ozirom na dejanjske okolnosti zakonit. Brez dvoma ima pravico, da pred odločenjem dejanjske okolnosti, kolikor se mu za odmero kazni in prisojenje odškodbe potrebno zdi, z novimi pozvedbami po §. 470 k. pr. dopolni in sploh razjasni, da o njih ni dvoma.
Kadar mora sodni dvor že v nejavnej seji o vzklicnej stvari konečno soditi, bodi si, da mora vzkhc takoj za\Teči, bodi si da mu je soditi samo o kazni in zasebnopravnih zahtevkih, — se ne sme dotikati prvosodniškega izreka o krivnji, ampak ga mora za podlago svojej sodbi vzeti. Tudi na ničnostne uzroke, ako bi kateri bih, se ne sme ozirati. Oboje zato, ker naj se sodni dvor meni jedino za točke v pritožbo vzete, ter sme predrugačiti samo tiste dele prvosodniškega razsodila, proti katerim meri vzkhc, tukaj pa se zarad krivnje in zaradi ničnostnih uzrokov ni vzklicalo. Sicer se pa v nejavnej seji nikdar ne sme soditi o krivnji ali o ničnostnih uzrokih, ako se je zaradi njih tudi vzklicalo.
Tudi določilo §. 477 k. pr. ki pravi: ako se o priliki vzklica, po komer si bodi vloženega, sodni dvor prepriča, da je obtožencu na škodo kazenska postava bila napačno obrnena, naj sodni dvor postopa tako, kakor da je zaradi ničnostnih uzrokov §. 281 št. 9—11 k. pr. vzklic vpoložen bil, — se v nejavnej seji ne sme rabiti. Kajti sodni dvor nima pravice v nejavnej seji soditi o tem, ali so kateri ničnostni uzroki ah ne, ampak ima to pravico samo pri vzklicnej obravnavi. Kadar je torej tak vzklic vpoložen, da se na njegovej podlagi ne more postaviti vzklicna obravnava (sodbeni dan), takrat se tista pravna dobrota §. 477 k. pr. ne more rabiti, to je, kadar se mora vzklic zavreči ali kadar meri zgolj proti izreku o kazni in zasebopravmh zahtevkih.   Kadar se pa o vzkhci, po komer si
— 141 —
') V praksi se v takih primerljajih mnogokrat že v nejavnej seji sodba okrajnega sodišča ovrže, kar je krivo. To se vidi iz tega, da §. 475 k. pr. stoji v vi-sti §§., ki govore o pravicah sodnega dvora o sodbenem dnevu, — da se iz §§. 469—471 k. pr. ki govore o pravicah sodnega dvora v nejavnej seji, ne more ta pravica izvajati, (ker samo takrat, kadar se zaradi pomanjkljivosti postopka pokaže potreba, da se mora glavna obravnava na prvej stopinji ponavljati, se more v tej nejavnej seji postopek okr. sodišča uničiti, ne v drugih slučajih), — da bi se o vzklici drž, pravdniškega funkcijonaija zaradi tega ničnostnega uzroka §. 281 št. 9. č. a brez dvoma moral postaviti sodbeni dan, — in da se o ničnostnih uzrokih sploh more soditi samo po ustmenej kontradiktoričnej razpravi, tem bolj tukaj, ko izrek vzklicnega sodnega dvora nekako prejudicira poznejšej sodbi (ako namreč spozna v dejanji hudodelstvo ali pregrešek).
bodi vpoloženem, mora postaviti sodbeni dan, takrat se v nejavnej seji ne more soditi o vzklici (od katere osobe vpoloženem), ki meri samo proti izreku o kazni ali o zasebnopravnih zahtevkih, ampak se mora tudi razsodilo o teh točkah prihraniti za sodbeni dan, kajti takrat pride prej v misel vzeta postavna dobrota celo tistim v hasen, ki se niso vzklicali.
Določilo §. 475 oddelek 2. k. pr., kako je postopati, kadar je okrajno sodišče sodilo o dejanji, v katerem je hudodelstvo ali pregrešek, velja tudi samo za sodbeni dan, ne za tajno sejo. i) Ako se torej vpoloži tak vzklic, da se na njega podlagi sodbeni dan ne more razpisati, se pri nejavnej seji ne more in ne sme prva sodba ovreči. Ali da se pravici k zmagi pomaga, mora sodni dvor na predlog državnega pravdnika razpisati sodbeni dan, ter sme pri tem stoprav sodbo okrajnega sodišča ovreči in narediti, da se stvar na postavni postopek napoti. V tem slučaji ničnosti prve razsodbe zaradi stvarne nepristojnosti okrajnega sodišča ima namreč predlog državnega pravdnika pred vzklicnim sodnim dvorom moč, da nadomestuje vzklic njegovega funkcijonarja. To se vidi iz tega, da se ravno v drugem oddelku §. 475 k. pr, zahteva predlog državnega pravdnika, prvi in tretji oddelek tistega paragrafa pa takega predloga ne zahtevata, ker imata v mislih take ničnostne uzroke, na katere se je vselej samo takrat ozirati, kadar se jih stranka (obtožitelj-funkcijonar, ali obtoženec) poprime, torej bi bil predlog državnega pravnika pri sodnem dvoru, ako se funkcij onar ni vzklical, nedopustljiv in, ako se je vzklical, nepotreben. Pri primerljaji druzega oddelka §. 475 k. pr. pa se zahteva predlog
— 142 —
državnega pravdnika v znamenje, da funkcijonarjevega vzklica ni potreba, ampak da ga nadomestuje predlog državnega pravdnika (kasacijskega dvora razsodba v zbirki št. 18). — Radarje okrajno sodišče sodilo o hudodelstvu, more sodni dvor voliti krajši pot, ter zavrgši vzklic, poslati pisma državnemu pravdništvu, da uraduje po §. 363 od, 4. k. pr., ako še ni potekel tam odločeni rok. O pregreških pa ta §. 363 od. 4. k. pr. ne velja.
3) Nejavna seja ima pa tudi namen, da pripravlja vzklicno stvar za sodbeni dan, — kadar je namreč vzklic namerjen zoper krivnjo in kadar se ga je stranka poprijela zaradi ničnostnih uzrokov in so ti uzroki posamič in določno naznanjeni. Takrat je postaviti ročišče ah sodbeni dan (vzklicno obraraavo) pred vzklicnim obla-stvom, h katerej je pozvati tudi stranke.
Kakor je bilo že zgorej omenjeno, ima vzkUcalec pravico, naznaniti v vzkhcnem spisu nove dejanjske reči in nova dokazila, povedavši natanjko vse okolnosti, po katerih se da njih pomenljivost presoditi. Sodni dvor bode v nejavnem posvetovanji prevdaril, so-h važne te nove dejanjske reči in dokazila za presojo stvari ali ne. Ake najde, da so važne, pozvedel bode dejanjske reči in pripustil dokazila. Nove priče in zvedence zashšati bode pa sklenil samo takrat, kadar je videti, da se s tem zaslišanjem pokaže neresnica tehtnih dejanjskih reči, katere je prvi sodnik imel za dokazane. Sodni dvor sme po okolnostih nove dokaze m tako tudi dejanjske reči, iz katerih se izvaja kak uzi-ok ničnosti, po sodniku v to odločenem in odposlanem pozvedeti dati. Take priče pa in zvedenci, kateri so že v glavnej razpravi pred okrajnim sodiščem bih zashšani, se vnovič samo tedaj izprašujejo, kadar se sodnemu dvoru zazdi potrebno zato, ker ima bistvene pomisleke proti resničnosti dejanjskih reči, kakor so v sodbi prve stopinje vzete za resnico. Ako sklene, da se nove priče in zvedenci zaslišijo, ali že pred okrajnim sodiščem zaslišani vnovič zashšijo, bode po previdnosti določil, ali naj jih zasliši okrajno sodišče na zapisnik ter ga vpošlje sodnemu dvoru, ali pa naj se pokličejo k sodbenemu dnevu. — Razen tega slučaja naj sodni dvor jemlje svojej razsodbi za podlago zapisnike na prvej stopinji narejene. (§. 470).
Ker je vzklic dopuščen proti izreku o dejanjskih okolnostih, kateri izrek je skladni del izreka o krivnji, mora imeti sodni dvor pravico, dopolniti postopanje okrajnega sodišča, kakor je bilo
— 143 —
popisano, ako se mu zdi potrebno, — ter dejanjske okolnosti tako pozvedeti, da o njih ni več nobene dvombe.
Ako se pa že v nejavnem pripravljalnem posvetovanji vidi, da je postopanje tako pomanjkljivo, da se dopolniti ne da in se torej pokaže potreba, ponoviti glavno razpravo na prvej stopinji, ima sodni dvor pravico, da že v pripravljalnej seji postopanje prvega sodnika uniči in istemu okrajnemu sodišču naloži, da na novo postopa in na novo sodi. To se bode zgodilo mnogokrat, kadar so se pri razpravi na prvej stopinji v nemar pustile ali napačno obrnile postave in pravdna načela, katerih držati se veleva bistvo postopka; ali če je izrek sodnega dvora o določujočih dejanjskih rečeh §. 270 št. in 7. k. pr. nejasen, nepopolen ah sam sebi nasproten, če za ta izrek niso navedeni nikakoršni razlogi ali če se to, kar razsodilni uzi-oki govore o vsebini pisem, hranjenih v spisih ali o sodnih izustihh, znatno loči od samih pisem aU za-sliševalnih in sejnih zapisnikov; če razsodba ne vstreza §. 260 in 270 k. pr.; če v sodbi in v razsodilnih uzrokih niso vstanovljene tiste dejanjske reči, katere bi, postavo prav uporabljajo bilo razsodilu vzeti v podlogo; ali če razsodba ni rešila vse obtožbe ali če je zapisnik o razpravi pomanjkljivo narejen proti §. 271 k. pr. S tem se vendar neče reči, da ima sodni dvor pravico ničnostne uzroke §. 281 št. 4, 5 in 7 k. pr. tudi takrat v ozir jemati, kadar se zaradi njih ni vzklicalo, — ampak hoče se samo to naglasiti, da bode sodni dvor takrat, kadar so se omenjeni ničnostni uzroki zares prigodili, mnogokrat našel priliko, rabiti svojo pravico §. 470 oddelek 3. k. pr. ter postopanje že v pripravljalnej seji uničiti.
Ako ni nobenega do sedaj omenjenih slučajev, (namreč, ako se vzkhc ne more zavreči, ako ni jedino o kazni in zasebnopravnih zahtevkih soditi in ako tudi ni uzroka ukazati, da se glavna razprava na prvej stopinji ponovi), — postavi sodni dvor ročišče ali sodbeni dan v javno razpravo o vzkhci. Kadar je z vzkhcem zoper krivnjo ah zavoljo ničnostnih uzrokov zvezan vzklic zaradi kazni ali zasebnopravnih zahtevkov, takrat se tudi o teh točkah ne sodi konečno v tajnej seji, ampak se razsodba o teh prihrani sodbenemu dnevu.
K sodbenemu dnevu je pozvati obtožitelja, obtoženca in tiste priče in zvedence, katere pozvati je sodni dvor v nejavnej seji o predlogu strank ukrenil.
— 144 —
Obtožencu se mora poziv tako o pravem času v roke poslati, da ima naj menj 3 dni časa, da se pripravi za zagovor. Če je zaprt, se more dati po zagovorniku zastopati, ako sodni dvor ne spozna za potrebno v pozvedbo resnice, da ga da jtred se privesti.
Obtožencu, zasebnenm tožitelju in zasebnemu udeležencu se v poklici opomni, da je na prosto voljo dano, če hočejo k sodbenemu dnevu priti ah ne, — če ne pridejo, da se bode vendar sodilo o vzklici z ozirom na to, kar je v vzklicnem izvodu, če je kateri, povedanega. Če so pa te osobe imenovale sodišču zagovornika ali zastopnika, tedaj je poziv temu poslati (§. 471 k. pr.) To so opravila sodnega dvora v nejavnej seji.
III.
Sodbeni dan.
Razprava pred vzklicnim oblastvom je javna, razun ako sodni dvor razsodi, da se javnost iz uzrokov nravnosti ali javnega i"eda izključi.
Zgorej že je bilo rečeno, da o vsakem vzklici, precej ko od okrajnega sodišča pride k sodnemu dvoru, napiše sporočevalec, ki je ud vzklicnega oblastva, sporočilo o vzklicnej stvari. Sodbeni dan se začne s tem, da sporočevalec odbere to sporočilo (nazvestje). Nazvestje ne sme obsegati ni mnenja ni predlogov, temveč samo dejanjske reči slučaja, dozdanji tek stvari, kolikor je potrebno v presojo podane pritožbe, bistveno vsebino vzklicnega spisa in pre-pirne točke, katere se iz vsega podajo. Potlej se obravnava po prepisu §§. 472 in 473 k. pr. in po obravnavi se sklene razsodba.
1) Sodni dvor naj se meni jedino za točke v pritožbo vzete, ter sme predrugačiti samo tiste dele prvosodniškega razsodila, proti katerim meri vzkhc.
Sodni dvor more vzklic zavrniti kot nedopusten ali nedotrjen. Nedopusten je takrat, kadar bi ga bilo zavreči v nejavnej seji, pa se to zaradi tega ni zgodilo, ker se je vsled od dnige osobe vpolo-ženega vzklica postavil sodbeni dan po zgorej navedenih določilih, ako se pri sodbenem dnevu ne more uporabiti postavna dobrota §. 477 k. pr. in taki-at, kadar se je vzklicalo tudi zaradi kazni proti naredbi §. 283 k. pr. Nedotrjen je pa takrat, kadar sodni dvor ne najde uzrokov, da bi vsled vzklica, ki je sicer zakonit, sodbo prenaredil ah uničil.
— 145 —
') Drugače zaradi ničnostnega uzroka §. 281 št. 8 k pr. v Ger. Ztg, št. 55 od 1876 rekoč, a ima v tem slučaji sodni dvor samo pravico prvo sodbo ovreči, a ne sam soditi, ampak istemu okrajnemu sodišču novo sodbo
10
Sodni dvor more izreči, da je nepristojen, ter poslati pisma okrajnemu sodišču nazaj. To se more zgoditi, ako mu pošlje vzklic okrajno sodišče, ki ni v njegovem okoliši. Sodni dvor je vzklicno oblastvo za vse razsodbe okrajnih sodišč v njegovem okoliši, tudi tedaj, ako okrajna sodišča za presojo dotičnega dejanja niso bila pristojna (§. 463 in 468 št. 1 k. pr.).
Kadar je bil vpoložen vzklic zaradi krivnje in sodni dvor najde, da je razsodba prvega sodnika oziroma jedne ali več zgoraj naštetih okolnosti, katere izrek o krivnji v sebi ima, nedotrjeiia, onda predrugači sodbo prvega sodbnika, ter obtoženca, ki je bil obsojen, do cela ali deloma oprosti, a oprostenega obsodi. Akoravno sodni dvor vzklic zaradi krivnje kot nedotrjen zavrne, more vendar razsodbo oziroma kazni in zasebnopravnih zahtevkov predrugačiti, ako je vzkhc po tem in ako uzrokov za to najde, ter v mejah postave kazen više ah niže razmeriti in spremeniti.
Kadar je vzklic vpoložen bil zaradi ničnostnih uzrokov in sodni dvor vidi da je vzklic dotrjen, takrat sodi pri razhčnih ničnostnih uzrokih različno.
Ako se namreč sodba s katerega v §. 468 št. 1 in 2 k. pr. naštetih ničnostnih uzrokov ovrže, tedaj sodni dvor odkaže stvar v novo razpravo pred drugo okrajno sodišče svojega okoliša.
Ako je okrajno sodišče glede dejanjske reči, na katero meri obtožba, po nepravem izreklo, da je nepristojno, ali če obtožbe ni popolnoma rešilo (§. 281 št. 6 in 7 k. pr.), veli mu sodni dvor, poprijeti se razprave in sodbe, katera bodi v poslednjem slučaji utesnjena na nerešene obtožbene točke.
Ali v vseh teh slučajih prosto je vendar vzldicnemu oblastvu, takoj ali v poznejej seji, — ako treba ponovivši ah dopolnivši razpravo na prvej stopinji dovršeno in popravivši pravdno delo, ako bi se našlo pomanjkljivo, — razsoditi o samej stvari (§. 475 oddelek 1 in 3 in §. 476 k. pr).
V vseh drugih slučajih t. j. kadar so ničnostni uzroki §. 281 št. 8—11 k. pr. dotrjeni, razsodi sodni dvor o samej stvari. To se vidi iz §. 474. O •
— 146 —
Kar se tiče oblike razsodbe sodnega dvora, velja, da se prva sodba potrdi, kadar je vzklic kot nedopusten ali kot nedotrjen zavreči, — da se uniči, kadar je kakšen ničnosten uzrok, — in da se predrugači, kadar se iz dragih razlogov ne more potrditi. Točke, zoper katere se ni vzkhcalo, pa se puste nedo-taknene.
Načelo je, da se na ničnostne uzroke samo takrat ozir jemlje, kadar se je stranka zaradi njih vzklicala in samo na tiste, katere je posamič in določno naznanila. Ako se pa sodni dvor pri sodbenem dnevu o priliki vzklica po komer si bodi vpoloženega prepriča, da je obtožencu na škodo kazenska postava bila napačno obrnena (ničnostni uzroki §. 281 št. 9—11) ali da isti uzroki, na katere se opira njegova jednemu obtožencu koristna navedba, hodijo v prid tudi kateremu soobtožencu, kateri se celo ni vzklical, ah ne na dotično stran, to naj sodni dvor postopa tako, kakor da je takšen vzkhc bil vpoložen (§. 477 k. pr.). Ta izjema je potrebna, da se obvaruje obtoženec krivice, katera bi se mu po napačnem obrnenji postave zgodila, če se je torej obtožitelj zaradi premale kazni vzklical, more biti obtoženec oprosten, ako sodni dvor najde, da njegovo dejanje ni kaznjivo; — seveda je to le takrat mogoče, kadar se je kateri soobtoženec tako vzkhcal, da se je sodbeni dan postavil in vršil.
Druga izjema je ta, da sodni dvor pri sodbenem dnevu takrat, kadar je okrajno sodišče sodilo o dejanji, v katerem je hudodelstvo ali pregi-ešek, na predlog državnega pravdnika (akoravno se njegov funkcijonar pri okrajnem sodišči zaradi ničnostnega uzroka §. 281 št. 9 č. a ni vzkhcal) sodbo okrajnega sodišča ovrže, ter stvar na postavni postopek napoti. To se more storiti, kakor je bilo že zgorej dokazano, samo pri sodbenem dnevu, torej z razsodbo, zoper katero se je sploh od katere si bodi strani vzklicalo, ki tedaj še ni pravomočna, ker samo take nepravomočne sodbe ima v mislih §. 475 oddelek 2. k. pr.
Kaj pa, ako se zoper sodbo okrajnega sodišča o dejanji, v katerem je hudodelstvo ah pregrešek, ni nikdo vzklical? Takrat je postavi zadostiti mogoče le, ako je v dejanji hudodelstvo
naložiti, — iz razloga, ker ta niCnostni uzrok ni imenovan v §§. 475—477 posebej. Proti temu mnenju govore jasno v tekstu navedeni §. 474 in če bi tega ne bilo, veljali bi §§. 447 in 288 št. 3 k. pr.
— 147 —
') Ali sme okrajno sodišče, ako je bila prva sodba na drugej stopnji uničena, v novi sodbi ostrejšo kazen prisoditi, nego je bila prisojena v prvej sodbi? Gerichts-Zeitnng št. 55 od leta 1876 pritrdi tema vprašanju, ker zgoraj v tekstu navedeno pravilo velja samo za sodni dvor. Ta misel je kriva. Za okrajno sodišče velja §. 447 k. pr. ker o tem posebnih pravil v postopanji o prestopkih ni. Torej se je ravnati po §. 290 oddelek 2, 293 od. 3, 359 od. 4 in 281 št. 11, vslod katerih okrajno sodišče takrat, kadar je vzklic zgolj obtožencu v prid vpoložen bil, v i-azsodbi na podlagi nove obravnave ne more prisoditi ostrejše kazni, nego je bila v uničenej razsodbi izgovorjena.
10»
po §. 363 št. 4. k. pr., če tam odločni rok po razsodbi okrajnega sodišča še ni pretekel; — če pa je ta rok že pretekel, se more hudodelnik samo še pod uveti §. 356 št. 3. po obnovljenji kazenskega postopka preganjati.
More se torej zgoditi, da tisti, ki se ni vzklical, ne more biti več preganjan, ker je rok g. 363 št. 4. po sodbi okrajnega sodišča potekel, tisti pa, ki se je vzklical, pa more biti zavoljo hudodelstva obsojen, ako je vzklicno oblastvo svojo sodbo več kot 6, oziroma 12 mescev po sodbi okrajnega sodišča izreklo, ker §. 475 oddelek 2. k. pr. ne postavlja nobenega roka. Tako je tisti, ki se je vzklical na slabšem, nego tisti, ki se ni vzklical.
Kadar je o razsodbi okrajnega sodišča tudi vzklicni sodni dvor sodil, pa v dejanji hudodelstva ali pregreška ni našel, takrat tudi §. 363 št. 4 ne more imeti mesta, ker v njem je govorica samo o sodbah okrajnih sodišč in ker bi sicer sodbi dvor preskušal sam svojo razsodbo, kar bi bilo proti načelom kazenske pravde.
Razmerje med §. 475 od. 2. in 363 št. 4. k. pr. je ta, da ima prvi v mislih nepravomočne, drugi pa pravomočne sodbe okrajnih sodišč, o katerih sodni dvor ni sodil.
Ako je vzklic zgolj obtožencu v prid vpoložen, ne sme mu sodni dvori) prisoditi ostrejše kazni od one, katera je v prvej sodbi izrečena. To pravilo velja povsod, torej tudi za tiste slučaje, ko sodni dvor prvo sodbo uniči in sam sodi, ali ko na podlagi novih okolnosti in dokazil dejanje na novo ustanovi, akoravno pade to dejanje pod ostrejši kazenski stavek nego tisto, katero je prvi sodnik ustanovil. Nasproti pa sodni dvor seveda ni primoran kazni zmanjšati, ako je obtoženca, ki je bil na prvej stopinji več kaznjivih dejanj kriv spoznan, od zatožbe zavolj nekaterih teh dejanj oprostil, ako najde, da je kazen za ostala dejanja primerna.
— 148 —
2) Ako vzklicevalec stoprav pri sodbenem dnevu naznani nove dejanjske reči in nova dokazila in ako sodni dvor spozna, da so za odločenje stvari pomenljiva in važna, — ali ako sodni dvor tiste nove reči in tista nova dokazila, katera se v pripravljajoči nejavnej seji niso pripustila, za važna smatra, potem spozna, da se sodbeni dan na poznejši čas preloži in da se, ali v vmesnem času nove reči pozvedo in nova dokazila prinese, ali pa da se nove priče in zvedenci k novej obravnavi pozovejo. Kadar ni skazano, ali je bil vzklic obtožencu in vzklicevalcu prav vročen, je obravnavo preložiti.
Vzklicna obravnava se sme preložiti iz tistih razlogov, iz katerih se po §. 273—276 glavna obravnava preložiti more.
Tudi v to svrho, da se razprava na 1. stopinji doiiolni in in pravdno delo, katero se je našlo pomanjkljivo popravi §. 476 k. pr. — jo vzkhcno obravnavo preložiti, n. pr., da se v prisego vzemo svedoki, ki pri razpravi pred okrajnim sodiščem proti postavi niso bili zapriseženi, — da se svedokom postavna dobrota §. 152 k. pr, pred oči postavi itd.
Te pravice sodnega dvora sledijo deloma iz izrecne naredbe kazenskopravdnega zakona, deloma se jih veli držati bistvo postopka, kakoršen zagotovlja i kazenskosodni pregon i zagovor.
Ako je pa postopanje na prvej stopinji tako pomanjkljivo, da se ne da dopolniti in popraviti, ima sodni dvor tudi še pri sodbenem dnevu pravico §. 470 oddelek 3. k. pr. da postopek na prvej stopinji uniči in ukaže, da se glavna obravnava ponovi in na novo sodi. To se vidi iz besed tega paragrafa: „ako se že v nejavnem posvetovanji pokaže itd., — iz česar sledi, da je tudi pri sodbenem dnevu tako postopati mogoče, ako se stoprav takrat pokaže potreba, ponoviti glavno razpravo na prvej stopinji. To se vidi tudi iz premisleka, da bi bil sodni dvor sicer (ako si ne more pomagati po §. 475 oddelek 1. k. pr.) primoran izreči sodbo na podlagi nepopolno in nejasno pozvedenih dejanjskih stvari in nezakonitih jjravdnih del, kar bi bilo pravosodju v kvar.
3) Ko bi obtožitelj pri sodbenem dnevu ah sploh na vzklicnej stopinji odstopil od obtožbe, to ne more imeti nobenega upliva na pravice in dolžnosti sodnega dvora in posebej ne tega učinka, da bi sodni dvor moral obtoženca oprostiti, ker se postavne določbe o vpoloženji obtožbe in odstopu od nje ne morejo obrniti na vzklicno
— 149 —
postopanje. Izjeme so v zakonu posebej navedene: §. 503 k. z., ko že prisojena kazen neha, ako razžaljeni soprog izjavi, da z obdol-ženim hoče zopet živeti in §. 530 k. z., o katerem je bilo zgorej govorjenje.
Narobe pa tudi iz istega uzroka ni dovoljeno stoprav pri sodbenem dnevu ali sploh na vzklicnej stopinji obtožbo povzdigniti. Ako bi n. pr. bil obtoženec od obtožbe zaradi prestopka razžaljenja straže oprosten, državnega pravdnika funkcijonar bi pa v \zklicnem spisu ali državni pravdnik bi pri sodbenem dnevu izjavil, da sicer ne zahteva obsodbe zaradi tistega prestopka, ampak da kot zastopnik razžaljenega po §. 46 k. pr. zahteva, da se obtoženec zaradi razžaljenja časti obsodi, ter prva sodba v tem smislu prenaredi, — bi sodni dvor obtoženca nikakor ne mogel zaradi razžaljenja časti obsoditi, ker se obtožba zaradi tega prestopka ni zakonito vložila. Ni dopustljivo povzdigniti zasebno obtožbo pri vzklicnej obravnavi ki se vrši o predmetu javne obtožbe, akoravno zaradi istega dejanja, (kasač, dvora razsodba v zbirki št. 234.).
Vzklicna obravnava se mora pečati samo s tisto obtožbo, katera je bila podlaga razsodbi prvega sodnika, proti katerej se je vzklicalo.
IV.
Ugovor proti sodbi o neprihodn obtoženca.
Proti sodbi okrajnega sodišča, katera je po §. 459 k. pr. izdana o neprihodn obtoženca, sme le-ta v osmih dnevih po vročitvi sodbe vzdigniti ugovor pri sodečem okrajnem sodišči, ako mu poziv ni bil prav vročen, ali če more izkazati, da mu je neodvračen zadržek priti branil. O tem ugovoru razsoja okrajni sodnik, zasli-šavši popred obtožitelja. (§. 478 k. pr.). Kaj pa, ako obtoženec nalašč ni hotel priti h glavnej obravnavi, ker je bil prepričan, da mora biti oprosten, ali iz drugih uzrokov ? Jasno je, da ne bode vzdignil ugovora, ker ta mu samo takrat pomaga, ko ni mogel priti, ker mu poziv ni bil prav vročen, ali ker mu je neodvračen zadržek priti branil. Ako torej obtoženec v slučaji, ko ni hotel priti, misli, da se mu je z razsodbo o njegovem neprihodu izdano krivica zgodila, ostaja mu redni pravni lek vzklica, ki je zglasiti v 3 dneh potem, ko se mu je sodba na znanje dala, in izpeljati v 8 dneh po vročitvi sodbe prepisa.
— 150 —
Ako je obtoženec vložil ugovor in ga okrajni sodnik zavrže, ima obtoženec pravni lek pritožbe do sodnega dvora prve stopinje, katerega mu je poprijeti se v 3 dneh. V tem slučaji sme obtoženec s pritožbo, ako bi se imela zavreči, združiti vzklic, o katerem se postopa tako, kakor je bilo v prejšnjih odstavkih razloženo. Sodni dvor ima torej soditi ali samo o pritožbi zavoljo zavrženega ugovora ali pa o pritožbi in o vzklici. Ako pritožbo zavrže (ker je skazano, da je bil poziv prav vročen in ker ni skazano, da je obtožencu neodvračen zadržek priti branil), mora potlej soditi o vzkhci po ravno tistih pravilih, katera veljajo za vzkhc sploh. Razume se, da se o pritožbi zaradi zavrženega ugovora sodi vselej v tajnej seji. Razume se nadalje po tem, kar se je o pravicah sodnega dvora nasproti razsodbam okrajnih sodišč zgoraj govorilo, da mora sodni dvor takrat, kadar je bila vpoložena sama pritožba zoper zavrženi ugovor, samo o tej pritožbi soditi, akoravno bi bilo jasno, da obtoženec ni kriv, ali bi bilo kaj ničnostnih uzrokov. Samo kadar je okrajno sodišče sodilo o hudodelstvu ah pregrešku, bode tudi o samej pritožbi na predlog državnega pravdnika pri zato od-redjenem sodbenem dnevu prvo (nepravomočno) sodbo zarad tega uničil in stvar na postavni postopek napotil, ker je uradoma skrbeti za stvarno pristojnost sodišč.
Najde li okrajni sodnik ali vsled pritožbe sodni dvor, da ima ugovor svojo podstavo, uniči (zavrže, odpravi) prvo obravnavo in sodbo, ter zaukaže novo razpravo pred okrajnim sodiščem, pri katerej se, ako obtoženec pride, reč tako obravnuje, kakor navadno. Ako pa obtoženca k tej dinigej razpravi zopet ni, tedaj postane izpodbijana sodba pi-vega sodnika pravokrepna, kakor da ni bilo nikakega ugovora.  Uničena sodba zopet oživi. —c.