Leto LXXII., št. 230 a Ljubljana, torek le. oktobra 1039 Gena Din 1.— SLOVENSKI J Izhaja vsak dan popoldne tzvzemši nedelje in praznike. // liueran do 80 polil vrst 0 Din 2 do 100 vrst a Din 2-50. od 100 do 300 vrst 6 Din 1 već?« inserati pet* vrsto Din 4.—s Popust po dogovoru, tnseratni davek posebev fj »Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— U Rokopisi se ne vrooaio. UREDNIŠTVO IN Ur«AVNKTVO LJUBLJANA, KnaHovo uica &tv. 5 feiefon. 31-22, 31-23. 31-K 51-25 in 31-31 Podružnice. MARIBOR. Gromki tra st. 7 // NOVO MESTO, MubTjonsko cesta, kelefon H 26 H CBJE. celbko urednBrvo: Srrossmovenevo ulico I. teleton s! 65i SrtSntoiLJvo« KoaWTi telefon H. 190 // jk&ICE, Ob kolodvoru 01 II SOVENJ GRADEC. Sto***« trg 5 // Postno hranflnico v UubbanJ st. I035L niči ja bo stavila ne ve predloge? Curih, 1U. okt. br. Po informacijah švi-caiskcga tiika prevladuje vtis, da bi bila Nemčija pripravljena pri diplomatskih pogajanjih za mir razpravljati tudi o obnovi Poljske za kompenzacijo nasproti zahtevam velesil. To je potrdil tudi neki višji nemški diplomatski uradnik v razgovoru z novinarji, ki jih je opozoril, da Anglija in Francija pač ne moreta vojaško pomagati svojemu poljskemu zavezniku, a da ga lahko politično še rešita. V Berlinu sicer niso preveč optimistični, a vendar upajo, da ne bo prišlo do klanja v zapadni Evropi. Pariz, 10. okt. br. Glede na trditve nemškega radija, da francoska javnost ni izvedela za celotni ^ovor kancelarja Hitlerja, ker da ie francoska cenzura zabranila celotno objavo, ugotavlja agencija Havas. da ie dostavila redakcijam vseh listov dobesedni tekst Hitlerjevega govora Ker pa je obseg listov omejen na štiri strani, ga listi niso naenkrat objavili v celoti, marveč v več nadaljevanjih. Francoski javnosti je vsebina znana tudi iz objav po radiju in ni seveda niti govora o tem, da bi H.tlerjev govor francoski javnosti kakorkoli prikrivali. Nnsprotno ie baš objava tesa govora še boli okrepila slogo in solidarni odpor vse.^a Francoskega naroda. London 10. okt. br. Keuter poroča, da vlada v angleških parlamentarnih krogih popolno soglasje s prvo uradno izjavo angleške vlade glede Hitlerjevega govora. Javno mnenje in parlamentarni krogi se str:njaio v tem. da se ta Hitlerjev eovor v ničemer ne razlikuje od prejšnjih niego-vih govorov. Ugotavljajo pa, da so Hitler- Nemčija se želi izogniti nadaljevanju vojne in bi bila pripravljena Postati tudi ^ ^bno^vo polgke republike, če pristaneta Anglija in Francija na mirovna pogajanja - Sondiranje terena v Washing tonu za posredovanje Rosevelta Rusija in male drŽave jeva izvajanja samo okrepila enotno stališče zaveznikov. London, 10. okt. z. V zvezi s člankom, ki ga je napisal bivši ministrski predsednik Lloyd Georges. objavlja »News Chronicle« v isti številki drugi članek, v katerem ugotavlja, da ne more biti niti govora o kakih mirovnih pogajanjih, dokler Nemčija ne evakuira zasedenega poljskega ozemlja. VVashington, 10. okt. br. V tukajšnjih političnih krogih potrjujejo vest, da je Nemčija po diplomatski poti v Beli hiši sondirala teren, ali bi Roosevelt dejansko posredoval med njo, Francijo in Veliko Britanijo. Berlin, 10. okt. e. Glede na učinek Hitlerjevega govora v zapadnih državah Isti ne ugibajo preveč, temveč samo čakajo na reakcijo pri zapadnih velesilah Vsa nemška javnost pričakuje z velikim zanimanjem Chamberlainov odgovor. Pariz, 10. okt e. V svojih dnevnih komentarjih o najvažnejših dogodkih, od katerih trenutno zavisi nadaljnja usoda Evrope, vsi pariški listi opozarjajo na tri glavna vprašania. ki so trenutno v ospredju zanimanja. To so Chamberlainov Eovor. dogodki na Baltiku in dogodki na Balkanu. Pariški tisk se še vedno neča s Hitlerjevim govorom in v komentarjih ?o si vsi listi edini v tem da bi bili tudi morebitni novi nemški nredloei za vzoostavi- tev miru v Evropi brez vrednosti kajti zapad nima nobenega dobrega jamstva za to. da bi Nemčiia nove. za Francijo in An-frlijo spreiemliive pogoje za mir tudi resnično izpolnila. Finska se upira ruskim zahtevam Svojo neodvisnost in nevtralnost je odločena braniti tudi z orožjem Korianj. 10 okt. e. Po poročilih, ki so jih | Nemčije prav za prav ne tičejo, kajti Nem- dobili lisli od svojih dopisnikov v Finski, si Finska prizadeva, da ojači svoj položaj nevtralne države. Po nekaterih ukrepih je soditi, da je Finska pripravljena na vse in tudi na obrambo svojih interesov z orožjem. V vzhodnih pokrajinah so prekinili pouk v šolah, da so v poslopjih lahko nastanili vpoklicane rezerviste. Vlada je tudi že uvedla živilske karte, zlasti na sladkor in je določeno, da debi vsaka oseba po 1 kg sladkorja na mesec. Finski notranji minister je pozval tudi prebivalstvo, naj preneha širiti alarmantne vesti in naj ohrani popolno prisebnost duha. Minister je v svoji izjavi podčital, da bo finska vlada vse storila za nedotakljivost finske republike. London. 10. oktobra, e. Po zadnjih vesteh iz Helsinkov je finska delegacija odložila odhod v Moskvo. Pogajanja med Finsko in Rusijo se bodo pričela šele prihodnji teden v Moskvi. Berlin, 10. oktobra, s S precejšnjo ner-voznostjo so nemški odločilni krogi sprejeli vest, da je bil poklican v Moskvo zastopnik Finske na pogajanja za ureditev odnošajev med Rusijo in Finsko. Nemški listi pišejo, da se še ne ve. ali bo Finsko doletela ista usoda kakor Estonsko. Poudarjajo pa. da gre Rusiji predvsem za finske otoke, zlasti za otok Hogland v Finskem zalivu, ki bi ga Rusija utrdila in bi bil otok utrjena zaščita ruskega pristanišča Kronstadt. Ce bi Rusija s svojimi zahtevami zadela življenske interese in integriteto Finske, bi se po irmrnju berlinskih diplomatskih krogov Finska s pomočjo ostalih nordijskih držav ruskim zahtevam nprla, če bi bilo potrebno tudi z orožjem. K dogodkom v zvezi s Finsko pa nemški tisk poudarja, da se ti dogodki čija ima svoje življenjske interese z Rusijo samo na Poljskem, kjer pa so odnošaji med Nemčijo in Poljsko urejeni. Helsinki, 10. okt. e. Finski poslanik v Stockholmu in bivši predsednik finske vlade dr. Busa vik ij, ki je določen kot zastopnik finske vlade za pogajanja v Moskvi, je izjavil novinarjem, da bo Finska takoj prekinila pogajanja z Rusijo, če bi Rusija zahtevala od Finske kaj takega, kar bi okrnilo njeno integralnost. V zvezi s pogajanji z Finsko in Rusijo zlasti Švedska ne prikriva svoje bojazni vpričo možnega vdora ruskih čet na Finsko. V vseh odločilnih krogih prevladuje prepričanje, da Rusija vendarle ne bo zahtevala kapitulacije Finske in izražajo upanje, da bodo nekatere vplivne države, zlasti pa Amerika, z diplomatsko intervencijo pomagale Finski in tudi drugim severnim državam. London, 10 okt. s. Finski delegat za pogajanja z Rusijo dr. Busavikij je včeraj iz Helsinkov odpotoval v Moskvo. Na kolodvoru se je k njegovemuo dhodu zbrala velika množica, ki je pela finsko himno. Novinarjem je izjavil dr. Busavikij. da Rusija še ni sporočila, o čem se bodo vršili razgovori. Zato bo on samo vzel na znanje, kar mu bo sporočeno. Finski minister Erkko je izjavil, da Finska ne more skleniti nobenega pakta brez odobritve parlamenta. London, 10. okt. s. Po poročilih iz Helsinkov je na finski meji zbranih 30 ruskih divizij. Stockholm. 10. okt. s. Švedska vlada je odredila, da ostanejo pod orožjem rezervisti, ki bi jim konec tega tedna potekel vojaški rok. Litva dobi Vilnc Zato pa mora dovoliti Rusiji več oporišč Kovno, 10. oktobra s. Litovska delegaci-lfl se. danes dopoldne vrne v Moskvo, da nadaljuje pogajanja s sovjetsko vlado. Pričakujejo, da bo pogodba med Rusijo in Litvo podpisana jutri zvečer. V zvezi s pogajanji, ki jih je imel litovski zunanji minister v Moskvi, se doznava, da je litovski zunanji minister govoril najprvo z Molotovom nad 2 uri, nato pa še s Stalinom. Litva bo dobila od Rusije mesta Kvenkani in Traki, pa tudi mesto Vilno ter ozemlje za tem mestom. Litva se bo obvezala, da bo dala v tej pokrajini živečim manjšinam pravico do samoodločbe. Zdaj je mesto Vilno pod upravo odbora, sestavljenega iz članov delavstva. Kot protiuslu-go pa zahteva Rusija od Litve pravico, da zgradi letalska oporišča v Vilkovskiju in Kozedariju. kakor tudi pomorsko letalsko oporišče v Paolangenu. V Kovnu so prepričani, da bo novi politični položaj imel za posledico tudi izpremembe v notranji po-"*tiki Litve. Politični krogi v Kovnu »o tu- di prepričani, da si bo Rusija obdržala, če bi izročila Vilno Litvi, pravico, da obdrži v mestu svoje vojaštvo in da uredi kulturni in socialni red v mestu po svojih namenih in načelih. V Kovnu opozarjajo v obširnih člankih na čedalje večji vpliv Rusije na ves Baltik, ki gre vzporedno z zmanjšanjem nemškega vpliva v tem delu Evrope. Moskva, 10. okt. o. Rusko-nemSka gospodarska pogajanja so se pričela danes popoldne. Najprej so pričeli obravnavati finančna In transportna vprašanja. Rusi bodo svoje surovine in polizdelke izvažali v Nemčijo spočetka po Vzhodnem morju. Zato se bodo na pot: iz Len ngrada v Stet-tin razvrstile nemške in ruske vojne ladje, ki bodo transporte Ščitile pred letalskimi napadi. Prevoz po železnici bo trenutno zelo omejen. V načrtu pa je zgraditev dveh novih dvotirnih železn ških prog preko polj skega ozemlja. Rusija bo zahtevala od Nemčije predvsem dobavo stroje*. Carigrad, 10. okt. e. Glasilo turškega zunanjega ministrstva »Timpul« je v zvezi s pomirjenjem med Madžarsko in Rumuni-jo, opozorilo na pisanje moskovskih »Izvesti j« o odnosih Rusije do sosednih držav. »Izvest j a« pišejo o velikih uspehih ruske diplomacije v zadnjem času in pripominjajo, da stremi Rusija po ustvaritvi solidne podlage za trajen mir v vzhodni in južnov^hodni Evropi. Rusija nikdar ne bo izkoriščala svoje premoči, da bi izvrševala pritisk ali pa se vmešavala v notranje za- deve malih narodov in sosednjih držav. Rusija je kazala vedno veliko naklonjenost za načelo neodvisnosti malih narodov, ki žive izven njenesa ozemlja. Rusija smatra, da imaio vsi mali narodi pravico do življenja. Glede na to presoja Rusija z največjim zadovoljstvom prizadevanja drugih držav v korist miru. Zlasti poudarjalo rumunski listi z velikim zadovoljstvom dejstvo, da ie moskovski radio objavil vest. po kateri je bila v Bukarešti obiavljena izjava, ki jo je vlada Rusije podala glede teritorialne integralnosti Rumunije. Preselitev Nemcev iz sosednih držav Razen iz baltiških držav se bodo morali preseliti v Nemčijo tudi Nemci Berlin, 10. okt br. Glavna pozornost nemške javnosti je trenutno osredotočena na repatriacijo Nemcev iz baltskih držav ter na priprave za enako akcijo v podunavskih in balkanskih državah. Z baltskimi državami je razen s Finsko, s katero se še vodijo pogajanja, že dosežen sporazum in se je preseljevanje že pričelo. Takoj morajo zapustiti baltske države nemški državljani, dot im se morajo Nemci, ki so državljani Estonske, Letonske In Litve, izjaviti v 14 dneh, ali v*le ostati in obdržati svoje državljanstvo, ali pa sprejeti nemško državljanstvo in se takoj izseliti. Vodstvo narodno socialistične stranke je izdalo nalog, da se morajo vsi voditelji narodno socialističnih organizacij v baltskih državah neglede na svojo državljanstvo, nemudoma preseliti v Nemčijo. Vsi, ki so se doslej priznavali za pristaše stranke, so že po strankini disciplini vezani, da se pokore navodilom vodstva. Izseljevanj? Nemcev iz obrobnih držav mora biti ob enem manife-ci.ia narodne skupnosti in solidarnosti. Istočasno so se po berlinskih informacv jah že pričela pogajanja za izselitev Nemcev Tudi v teh državah se bo postopalo po istem načelu. Oni Nemci, ki se ne bodo odzvali temu pozivu in bodo ostali v teh državah, izgube pravice narodnih manjšin in se bodo morali popolnoma podrediti zakonom in razmeram držav, v katerih žive. Na pristojnem mestu v Berlinu ie pregledujejo sezname članov hitlerjevskih organizacij v teh državah in sestavljajo razpored za njihovo preselitev. Po načrtu, ki ga je izdelalo vodstvo stranke, bodo Nemci iz baltiških držav naseljeni v novo pridobljenih pokrajinah, na Poljskem, zlasti v ok*ožilh Po*w»n4 in Lodž. Nemci ' * . pa bodo naseljeni v Ceško-mo-ravskei.i protektoratu. V zamenjavo za Nemce, ki žive v Rusiji, in se bodo morali vrniti v Nemčijo, bodo izselili iz češko-moravske era protektorata večje število čeških kmetov in obrtnikov v Rusijo. Rusija je na ta načrt že pristala. To preseljevanje Nemcev vodi in nadzoruje ista komisija, ki je organizirala preselitev južnotirolskih Nemcev. Komisiji načel ju je poveljnik policije Himmler. Anglija kupuje v Ameriki orožje Takoj po odobritvi spremembe nevtralnostnega zakona bodo izvršena velika New Yorkr 10. okt. br. Tu pričakujejo angleško vojaško in gospodarsko misijo, ki se sedaj mudi v Ottavi kjer se pogaja za vojne potrebščine Angleška misija bo prišla v Zedinjene države, čim bo kongres odobril revizijo nevtralnostnega zakona. Angleži bi v Zedmjenih državah naročili večje množine letal, letalskih motorjev ter protiletalskih in protitankovskih topov. Poleg tega bi angleška delegac ja skušala najti tovorne ladje, ki bi takoj prevzele dobavljeno blago in ga odpeljale v Anglijo. Komisija razpolaga z velikim. denarnimi sredstvi in namerava izplačati takoj 80 milijonov dolarjev ameriškim tovarnam, s katerimi bi sklenila dobavne pogodbe V ameriških tovarnah delajo sedaj noč m dan, da bi mogli Angliji takoj dobavljati večje množine omenjenih vojnih potrebščin. V roku dveh mesecev bi Anglija lahko dobila 500 novih letal, okrog 1000 letalskih motorjev ter zelo veliko število protitankovskih in protiletalskih topov. PoloZaj v ameriškem senatu VVashington, 10. oktobra, z. Danes se je pričel drugi teden debate o spremembi zakona o ameriški nevtralnosti. Položaj se razvija vedno boli ugodno za pristaše vlade, ki imajo že sedaj zagotovljeno veliko večino. Zaradi tega v političnih krogih pričakujejo, da se bo debata pospešila in da bo še ta teden končana. \ng!eška ponudba Jugoslaviji Anglija je pripravljena za takojšnje plačilo pokupiti kmetijske pridelke in druge surovine Beograd, 10. okt p. Angleški poslanik Campbell ie obiskal včeraj trgovinskega ministra dr Andresa. s katerim je imel daljši ra?2ovor. Kakor se ie izvedelo, ie izrazil željo Anglije, da bi povečala svoje nakupe v Jugoslaviji. Ob tej priliki je bilo sporočeno naši vladi, da bi rada Anglija vriila oskrbo v naši državi in da je treba v kratkem pričakovati prihod posebne an-gle'ke delegacije, ki se ne bo samo pogajala o novi trgovinski izmenjavi, temveč bo tudi sklepala pogodbe o nakupih raznih proizvodov. Anglija ni zainteresirana samo na dobavi živil, temveč vseh vrst agrarnih surovin, lesa, rud in kovin. Angleži so pripravljeni, da plačajo vse nabave z devizami, ki jih zlasti balkanske države potrebujejo. Balkanskim državam je ta ponudba tem bolj dobrodošla, ker je tečaj angleškega funta po izbruhu vojne nekoliko padel. Koncentracija roških čet na Kavkazu ? Pariz, 10. okt. br. Iz Irana so prispele senzacionalne vesti, da so pričeli Rn i koncentrirati velike kontingente svojih Bel v Kavkazu. V Iranu je nastalo zaradi tega veliko vznemirjenje. Splošno sodijo, da bodo Rusi poizkusili preko Irana in Afganistana vdreti v Indijo. Iranska vlada je imela včeraj popoldne sejo, na kateri je razpravljala o ukrepih, ki jih bo treba izdati zaradi ruske nevarnosti. Podrobnejših vesti o ruski koncentraciji na Kavkazu Na zapadni fronti le manjše praske Pariz, 10. oktobra AA. Havas. Poročilo vrhovnega poveljstva od Q. oktobra zvečer se glasi: Zelo velika delavnost sovražnih patrol med Mozelo in Saaro. Obojestranska akcija topništva od Mozele do Rena. Na morju je ena izmed naših patrolnih ladij uspešno izvršila napad na sovražno podmornico. London, 10. oktobra < Štiri angleška iz-vidniška letala so preletela vso nemško mejo ob Luksemburgu, Relgiji in Holandski. Začela so svoj polet s francoskega ozemlja, letela nato ves čas nad nemškim teritorijem in se nato preko Severnega morja vrnila v Anglijo. Nemško protiletalsko topništvo jih je obstreljevalo, toda brez uspeha. Letala so napravila važne fotografske posnetke. Kodanj, 10. oktobra s. Dve nemški letali sta včeraj preleteli dansko ozemlje. Protiletalsko topništvo jih je obstreljevalo. Načrti za nemško ofenzivo na zapadu Pariz, 10. okt. s. V francoskih vojaških krogih računajo z možnostjo, da bi Nemci začeli istočasno z ofenzivami na obeh akraj nI h koncih fronte, na jugu ob švicarski meji in na severu ob luksemburški meji. Možnosti, da bi Nemci poskusili prodor preko luksemburškega ozemlja, se v francoskih vojaških krogih ne boje. Od L 1936 dalje je bila Maginotova linija podaljšana ob vsej luksemburški in belgijski meji. Zadnje čase so bili ti predeli še posebno dobro utrjeni. Novi vpoklici v Nemčiji London, 10. okt. s. Po poročilih iz Nemčije sta bila tam poklicana pod orožje letnika 1911 in 1912, vsi člani Landwehra pa se morajo do 15. oktobra javiti policiji. Najbrž bodo porabljena za službo v delavskih bataljonih. Spopadi na morju London, 10. oktobra s. Pri včerajšnjem nemškem letalskem napadu na angleško mornarico v Severnem morju je bilo najmanj eno nemško letalo tako težko poškodovano, da je moralo pristati na danskem ozemlju. Ni izključeno, da sta tudi dve drugi nemški letali, ki sta včeraj pristali v Danski oziroma Norveški, bili p >škodova ni pri napadu in sta se zato morali spustiti na nevtralni zemlji. Posadke vseh treh letal so bile internirane. Pariz, 10. oktobra s. Francoska mornarica je zopet uspešno napadla nemško podmornico. Podrobnosti niso znane. London, 10. oktobra s. V nedeljo popoldne se je eskadra nemških vojnih ladij pojavila v bližini južnozapadne obale Norveške ter se zapletla v borbo z angleškimi vojnimi ladjami. Nemškim ladjam je uspelo, da so se v mraku umaknile. Lizbona, 10. oktobra A A. (Reuter). Portugalska tovorna ladja »Scmane!« je na vožnji iz Anversa opazila pretekli petek ob portugalski obali neko veliko podmornico brez zastave. Poveljnik ladje je takoj, ko je priplul v Lizbono, obvestil o tem pristaniška ob last va. Amsterdam, 10. oktobra br. Včeraj opoldne je 2071-tonska nizozemska ladja »In-dra« severno od otoka Terschellinga naletela na mino. Pri eksploziji je bila ladja raztrgana na dva dela in se je v nekaj minutah potopila. V bližini sta bili še dve tovorni ladji, ki sta takoj rešili posadko. 20 članov posadke je dospelo na Holandsko. Prvi inženjer ladje je pri nesreči utonil, 6 mož je bilo pri eksploziji mine ranjenih. London, 10. oktobra s. Sedaj je objavljena končna lista žrtev s parnika »Athenie«, ki je bil potopljen ob izbruhu vojne. Obsega 112 imen, med temi 19 članov posadke. Izmed pogrešanih potnikov je 50 angleških državljanov, 30 ameriških, 7 Poljakov, 4 Nemci in dva druga. Poljska podmornica „Orelu prispela ▼ angleško luko Moskva, 10. okt e. Po vesteh iz Berlinn je dospela poljska podmornica Orel«, kateri se je posrečilo med vojno z Nemčijo pobegniti iz Gdinije, v neko angleško luko. Nemški tisk se z začudenjem vprašuje, kako je moglo podmornici uspeti, da je preplovila morske predele, ki so zavarovani na gosto z angleškimi in nemškimi minami. Portugalska hoče ostati nevtralna Lizbona, io. okt. s. Na včerajšnji seji portugalskega parlamenta sta tako predsednik republike Carmona, kakor tudi ministrski predsednik Salazar ponovno poudarila, da želi ostati Portugalska nevtralna v sedanji vojni. Predsednik Carmona je dodal: Čeprav želimo ostati izven konflikta, nas navdaja s posebno skrbjo, da je v vojni Anglija, s katero smo že stoletja zvezani s pogodbami, zaupanjem in svojimi Čustvi. Angliji želimo v teh te*-fcjjj trenutkih izraziti svoje prijateljstvo. faMettoifte v nSL Nw*w"! Most v Švici zletel v zrak 10. okt e. DNB poroča iz Berna, da je včeraj okoli 16. zletel v zrak eden od treh mostov na prekopa med Vindsvo in Herbanrom v 8aint*al enaki dolini. Nesreča je zahtevala vre žrtev, oblasti na so uvedle IVO. Sorzna poročifa. Ctaria, 10. oktobra. Pariz 10.19, London 17.98, New York 445.75, Bruselj 74.00, Milan 22.50. Amsterdam 237, Berlin 171; Stockholm 106.20, Osle 101.25, Stran 2 po* 230 Predvojni dokumenti slovenske kulture v Mariboru Ne likvidacija, teaaveč raorganizaaHa Prama tU—ga društva |e potrata« Maribor. 10. oktobra >Postali smo zreli, vredni lastne kulture.« >... Storili smo d.letantje svojo doUtaost rvršili svoje visoko poslanstvo tako. da lahko sedaj polotimo delo v roke umetnikom .. .< S temi besedami je zastopnik Dramatičnega društva g dr. Strmšek pred 20 leti pozdravil ustanovitev in otvor.tev Narodnega gledališča v Mariboru. Položaj pa. v katerem je dramatično dru Štvo sedaj ob svojem jubileju oziroma ob 301etnicl svoje prve predstave izpričuje staro resnico: pomanjkanje naše temeljitosti baš tedaj, ko ba bila najbolj potrebna. In v tem primeru je bila temeljitost potrebna, če ne Že preje, pa gotovo takoj po ustanovitvi stalnega gledališča, s katerim zgodovinsko narodno kulturnim či-no mnaj bi bilo društvo (v smislu zgora; navedenih besed) dovršilo namen svojega poslanstva. Tedaj je bila na mestu odločitev: kaj sedaj? Ali na] se društvo 7 vsem vred likvidira ali pa le organlir.ra in prilagodi novim razmeram. V tem slednjem primeru- kakšno novo poslanstvo naj s: društvo postavi za svoj cilj? Ker j« ta odločitev iaostala, js — le prisna j mc odkrito — škod vso dobo 20 let le še životarilo živelo it is Od svojega starega slovesa. Nam tocasno sicer manjkajo točni podatki o društvenem delovanju tekom te dobe. vendar pa smemo pogojno soditi po vidnih sadovih. Zato ni zameriti onim. ki za naJega narodno kulturnega jubilanta nimajo druge misli, kakor da naj se druStvo, ker je svoj namen že doseglo, enostavno Ukv.dlra. Na drugi strani v \Tstah svoJCas najbolj požrtvovalnih delavcev pa obstoja na-' .^rotno mnenje, da - naj* se društvo med tem nastalim novim razmeram primerno le — reorganizira. Društvu je treba določiti novo poslanstvo, odroma prvotno noslanstvo izpopolniti v smislu celotnega namena društva. Ustanovitev Narodnega gledališča je bi) le glavni, ne pa tudi ves ostali namen društva. Med tem nastale razmere pa so take da bi bilo treba ravno tako druatvc §e le ustanoviti, če bi ga le ne bilo. V novem položaju naj odpade le pot. ki je bila svojčas glavno sredstvo za dosego namena: predstave vobče. Pač pa naj ostane in se se ispopolni vse. kar vodi do moralno in gmotno uspelih predstav: predvsem šola, vzgoja skrb sn možnost uspešnega delovanje Narodnega gledališča Mamo tega ps bal sedanji čas kliče po nekomur. ki naj bi bil za vsak primer Narodnemu gledališču s vsem na razpolago. To pa ne more b ti kdo drug kakor ustanovnik Narodnega gledališča. In to je bilo dramatično društvo doč m je bil dejanski ustanovitelj Hinko NučiČ. Stališču teh slednjih se pridružujejo vsi. ki majo se veselje sa novo kulturno delo v Širšem delokrogu, torej tudi za podeželje. Prporočljivo bi b lo da se zanite-re si rani še pred odločitvijo posvetujejo r Zvezo kulturnih društev in morda tudi z Umetn škim klubom in seveda z Narodnim gledališčem, ki je po svojem upravniku itak že zastopano v društvu. Sicer pa bodi vse to predmet za nocoj 10. t. m. določenega; društvenega .estan-ka v Narodnem domu. kjer naj oi se Lz-neslo tudi vprašanje vseh tistih kulturn-h dokumentov, ki bi bil primerni za nameravano razstavo predvojne kulture v Mariboru živečih Slovencev. Maribor spominu kralja Zediititelja žalni cerkveni opravili in kotnemora Hfv Sokolske« domu Maribor, 10. oktobra Tudi letos je izpričal naš obmejni Maribor svojo hvaležnost nepozabnemu kra lju Aleksandru I. Zecinitelju. Vsi nacionalni Mariborčani so bili ob peti obletnic maršejske tragedije v duhu na Oplencu. poslednjem počivališču kraljr. Aleksandra I. Zunanji izraz globoke bolečine ki jo čuti nacionalni Maribor ob spominu na velikega pokojnega kralja, pa je bila snoč-nja komemoracija v nabito polni veliki dvorani Sokolskega doma. Dopoldne sta bili žalni cerkveni opravili v starokatoliški cerkvi v Narodnem domu in v pravoslavni kapeli. V starokatoliški cerkvi je opravil žalno cerkveno opravilo starokatoliški župnik Pran šegu-la, ki je ob tej priliki v toplo občutenem nagovoru podčrtal veliko ljubezen in zvestobo, ki smo jo od prevzvišene osebe nepozabnega ' kralja prenesli na njegovega sina, na Nj. VeL kralja Petra n Poleg številnih pripadnikov starokatoliške veroizpovedi je prisostvovalo sta roka toliške-mu cerkvenemu opravilu tudi častno zastopstvo naše vojske. Prav tako se je zbralo številno občinstvo ob 10. uri dopoldne v pravoslavni kapeli kjer je opravil žalno cerkveno opravilo prota S. Ivoševič. Navzoči ao biM tudi zastopniki vojske ter raznih uradov. Za snoči pa sta organizirala meddru-štveni odbor mariborskih sokolskih društev in mariborska sokolska lupa spominsko komemoracijo za blagopokojnim kraljem v veliki dvorani Sokolskega doma. Udeležilo se je je članstvo in naraščaj v velikem številu, tako da je bila dvorana ■ abito polna H komemoraciji pa so prt-ilteli tudi drugI številni Mariborčani in Mariborčanke ki so se pridružili našemu mariborskemu sokolstvu v pietetni poča ■^titvi spomina velikega pokojnega kralja \ieksandra I. Oder je bil okusno okrašen ves v črnim n zelenju. Sokol' so strumno prikorakali z društvenimi zastavami na oder. Najprej so pevci pod vodstvom prof. Vrabca društva »Jadran-Nanos« zapeli Zelo občuteno žalostniko »Umrl je mož . . .« Toplo občuten govor je imel dr Slavko Forna-nazarič. nakar so pevci zapeli »Večnaja mu pamjatc Močen vtis je napravila deklamacija narasčajnlce Danic* Ribaričeve Deklamirala je prigodno pesem kralju Mučeniku Končno so pevci zapeli še pesem >U boje. Prireditev je bila dobro obiskana ln udeležili so se je razen sokolstva tudi Številni mariborski odličniki na čelu z mestnim poveljnikom generalom Golubovičem. Posebno dobro je bil zastopan oficirski zbor. Mestno občino je zastopal direktor Rodo-šek. Prireditvi je prisostvoval tudi bivši župan dr. Lipold. Prav tako lepo komemoracijo je priredil pobreški Sokol v svojem sokolskem domu. Spominski nagovor je imel prosve-tar Reja. Po komemoraciji je bil sprevod sokolstva do iole. kjer so Sokoli položili lep venec pred spominsko kraljevo ploščo. Kulturni stiki med LJubljano in Mariborom pred vojno Predvojna gostovanja ljubljanske drame v mariborskem slovenskem gledališču Maribor. 10. oktobra 2e ob priliki prvega izmeničnega gostovanja Maribor-Ljubljana in nasprotno v proslavo spomina na Cankarjevo smrt so se obujali spomini tudi na gostovanja Ljubljane v Mariboru. Toda ti spomini so se omejili povečini le na povojna gostovanja — torej že v mariborskem Narodnem gledališču, d očim vsa ona predvojna gostovanja sploh — torej tudi m ari bor. slovenskega gledališča v drugih slovenskih mestih — osobito pa gostovanja Članov takratnega deželnega gledališča v Mariboru še danes čakajo na svojega zgodovinarja, 301etnica mari bor. drama t. društva je ugodna prilika za iznos ljubljanskih gostovanj v Mariboru v dobi delovanja dremat, društva. Ker pa se tudi med predvojnimi mariborskimi Slovenci in celo v sicer točno poučenih opisih ta gostovanja zamenjavajo in napačno štejejo v dobo Dramatičnega društva, je potrebno ponovno podčrtati sledeče pojasnilo: Zgodovinsko važne slovenske predstave v Mariboru je vprizarjalsa najprej Slovanska čitalnica (že pred 70 leti) po svojem posebnem gledališkem odseku, v letih oaemdesetih-devetdesetih je razen Čitalnice predstave gojilo tudi Delavsko pevsko društvo in sicer do ustanovitve (iz obeh teh delov sestavljenega) Dramatičneeri* odseka pod vodstvom V. Banovca začetkom L 1909. Ker pa so se temu odseku od gotove strani delale težkoče. se je tekom istega leta spomladi — kakor je »Slov. Narod« že poročal — pokrenila ustanovitev oblastveno konces. društva z naslovom Dramatično društvo v Mariboru. To društvo je priredilo prvo predstavo dne 10. vinotoka 1. 1909. Zanimivo pa je. da se predstave niso vršile pod naslovom tega društva, marveč z naslovom, ki je narodne nasprotnike še bolj bodel, namreč: Slovensko gledališče v Mariboru Narodni dom. Kakor že iz bežnega pregleda razvidimo. so Ljubljančani gostovali pri vseh omenjenih društvih. Do sestave vseh teh gostovanj — pri čemer je tudi Ljubljana sozadnteresirana — bodi omenjeno le gostovanje L 1903 osem članov: Danilo in žena. Dobrovoljni in Žena. Kočevarjeva, Molek, NuČič. Rus. In ponovna gostovanja pod Dramatičnim odsekom z dvojico Povbe in Thalerjeva (2. febr. in 6. marca 1908). 17. aprila 1909 pa je v Martinu Krpanu gostoval Anton Verovšek. na katerega je ohranjen še živ spomin pota veselja na račun njegove vreče. (Namesto soli so mu namreč vrečo napolnili z — vinskimi buteljkami kar je povzročilo ogromno veselost, ker nI vedel, pa je vrečo vrgel, pri Čemer sta se razbili k sreči samo 2 steklenici.) V Dramatičnem društvu pa prvo leto ni bilo gostovanja. Za drugo leto je bilo sicer napovedano: Bukšekova, Thalerjeva. vVintsova, Bohuslav, Povhe, SkrbinSek Verovšek. toda to gostovanje je iz nepojasnjenih razlogov Izostalo, dele 1. 1913 je gostoval najprej Povhe v >Vraž jem Rudiju«, za njim Danilova v »Čarovnici pri jezeru«. Tudi zgodovinsko zanimivo pa je, da so Ljubljančani zaključili sezono leta 1914. kot zadnjo predstavo pred vojno. To Je bilo kar pet binkoštnth predstav od 3. do 5. junija pod vodstvom Milana Skr-binška. Prvo predstavo »Maka v škripcih« je reži ral Povhe, ostale: »NtMlistka«. »Metuljčke«. *Masko satana« in »Vrage« pa je režiral Skrrjtnlek. Poleg imenovanih dveh bo bili tedaj se: Danilo. Sest, Ha-beč. Buktekova, Danilova, Juvanova. Septembrsko vreme v Maribora 1. septembra je Ml najtoplejši, S*. hladnejSi dan I- Maribor, 9. oktobra 23. septembra sta dan in noč enako dolga. Potem postajajo dnevi krajši, noči pa se naglo daljšajo. Zanimive ao bile vremenske prilike tudi v letošnjem septembru. V Mariboru je bil 1. september najtoplejši dan v letošnjem septembra. Tedaj amo imeli 29 stopinj C. Najhladnejši dan pa je bil v letošnjem septembru 30., ko je bfla 1.5 stopinj pod ntčlo. Vročih dni s toploto 25 stopinj in še več je bilo 7. S t nperaturo pod ničlo pa smo imeli ko-r 'j 2 dneva. Povprečna mesečna toplota je bila 15 stopinj, povprečna najvišja toplota 20.8, povprečna najnižja toplota 9.2 stopinje. V septembru nas je obiskala dvakrat tudi slana in sicer 26. ln 30. septembra. Napravila je precej škode na raznih poljedelskih pridelkih, zlasti pa na vrtovih. Lani v septembru sicer ni bilo slane, vendar pa je bil lanski september v splošnem hladnejši. Dežja je padlo v 12 deževnih dneh v letošnjem septembru 80.5 mm. Povprečno je padlo na posamezen padavinski dan 4.9 mm dežja ali pa 2 nun na vsak mesečni dan. Lanski september pa js bil glede padavin precej airomaJnejSi, saj je padlo v 4 deževnih dneh komaj 16.1 mm dežja, d očim je prišlo v letošnjem septembru na en dan 9.1 mm padavin. 21. september je bil najvhtžnejši dan. Tedaj se je pokazalo, da je v zraku 100 odstotkov vlage Najbolj suh dan pa je bil 9. september z 21 odstotk- vlage. Povprečna mesečna vlažnost izkazuje 77.8 odstotkov, kar dokazuje, da je bil letošnji september precej vlažen. Najvišji barometrski pritisk je bil v letošnjem septembru 744.1 mm, najnižji pa 729.7 mm povprečni mesečn: zračni tlak ■e bil 737-5 mm Lani je bil v septembru '.račnj tlak v vsakem pogledu višji V :em je tudi vzrok, da je bilo lansko sep-embrsko vreme v splošnem stanovitnejše Letošnji september je imel 7 jasnih dn ui 4 selo oblačne dneve Povprečna mesec na oblačnost je izkazovala 4.8 desetin Povprečno je bila najlepša in najbolj su ha prva tretjina meseca, druga tretjina pa je bila najbolj deževna in najbolj oblačna Značimo za zadnjo tretjino letošnjega septembra pa je bilo naglo padanje toplote ter nastop mrzlih in hladnih hi ter. 30. in 20. september sta bila popoj noma tiha dneva. Precej vetrovni so bil1 12., 16.. 17. in 26 september. Ostali dnevi so bili nekoliko vetrovni Pobreška občinska politika .Maribor, 9. oktobra V včerajšnji številki smo poročali o občinski seji občine Pobrezje, ki se je vršila v Koželjevi gostimi na Teznem. Velike zanimanje Pobrežanov in Tezenčanov le b) lo med drugim tudi za to, kakšno stališče bo zavzela pobreška občina glede vloge cerkveno konkurenčnega odbora Hoče za prispevek pobreške občine. Občinski odbor je vlogo odklonil in ni votiral nobenega prispevka, češ da Pobrežani in Tezen-Čani nimajo nobenega interesa za hočko cerkev. Tangirani so kvečjemu Zrkovčani ti pa naj sami prispevajo cerkveno konkurenčnemu odboru v Hoče. Na sobotni občinski seji je bil izvoljen tudi protiletalski odbor, ki bo ukrenil vse potrebno v smislu zadevne uredbe, da se zaščiti prebivalstvo pred morebitnimi napadi iz zraka. V tem odboru so: Kašman Milan Klemenčič ml. dr. Bkerjanc. šolsk upravitelj Janko Sivko. F. Ditmar. D Vezjak, vsi s Pobrežja. nadalje Kovačič Tusak Spes 2gur, Nekrep in ravnatel **abič s Tesna ter gg. Vojtl. Petrovčič 3kerbič, Gašperič. Auer Tkalčič in Ma-her iz Dogoa, Marije Device v Brezju in Zrkovcev, lz Ptuja — Važna gospodarska pridobitev za Ptuj Letos spomladi se je osnovala v Ptuju nova »Vinarska zadruga« d. s o. z. pod pred sedstvom župnika tz Sv Barbare v Halo zah g. Groblerja. Vinarski zadrug* se ie posrečilo po daljših pogajanjih s posojilni co v Ptuju kupiti veliko kletno poslopje s postranskimi poslopji, kakor delavnico in gostilniškim poslopjem za 450.000 din Takoj po nakupu se le pričela adaptacija obsežnih prostorov, predvsem kleti, ki je sedaj že skoraj dovršena Sedaj Se dovaža-jo velike vinske sode iz Kranja, prepeljali so že več sodov po 1500 do 2000 litrov, ki so jih namestili v veliki kleti. Po trgatvi bo vinarska zadruga takoj pričela z nakupom novega vina. ki ga bo plačevala po tržnih cenah. S tem bo večina malih vinogradnikov obvarovanih prekupčevalcev, ki so plačevali vino po 2 din liter. V več primerih pa je bil naš mali vinogradnik primoran prodati vino za vsako ceno, samo da si je lahko nabavil najnujnejše za zimo. Naš revni Haložan je tako večkrat imel izgubo, ker so bih" stroški pridelovanja vina veliko večji, kakor pa je bila prodajna cena vina. Kletarstvo vinarske zadruge je pod strokovnim vodstvom. Nad kletjo so veliki prostori, ki se bodo porabljali za vinske in sadne razstave. Za uresničenje dolgoletne želje naših Haložanov, po ustanovitvi lastne vinarske zadruge, je znatno prispevala banska uprava. Novi vinarski zadrugi Želimo veliko uspeha! — Ogenj je izbruhnil te dni na gospodarskem poslopju posestnice Marije Valentan v Apačah. Goreti je začelo v skednju. Poslopje je pogorelo do tal m se ceni škoda na din 25.000. Domneva se, da je ogenj zakrivil neki moški, ki je spal na skednju. — Haloze imajo sadno suhtnico. Sadjarska podružnica pri Sv. Barbari v Halozah si je nabavila moderno sušilnico za sadje in kotel za pridobivanje mezge. Za Halo-, de je ta pridobitev še posebno koristna, ker je mano, da je suho sadje dobro nadomestilo kruha, ki gs naš Haložan večkrat nima. Obilna sadna letina m vinska letina bo vzrok, da bo Haložan vse te pridelke težko spravil v denar m se bo težko oskrbel s kruhom, bo ps vsaj na ta način imel rezervo »slivovega kruha«. Sušilnica sedaj deluje noč in dan. Žal ps se je ne morejo vsi posluževati, ker je sa Haložan* vaak »kovač« težak problem, na drugi i strani pa je seveda taka sušilnica s kotlom za kuhanje mezge tud' vezana z velikimi stroški Gotovo pa bodo člani sadjarske podružnice našli kak izhod, kako bi pomagali revnejšemu Halozami, da se okoristi i sušilnico z malim: stroški. — Živinski sejem Na zadnji živinski sejem je-bilo pripeljanih 80 volov 245 krav, 30 bikov. 16 juncev. 77 telst m 73 konj. Vsega je bilo prignanih 532 glav prodanih pa je bilo 266 glav živine. Vole so proda jali po 3 do 4-50 krave po 2 do 3 75, bike po 3 do 4. junce po 3.25. teleta pa po 3 do 4 din sa kg žive teže Konje so prodala!1 po 600 do 3-500 din za komad. Na svinj- | ski sejem je bUo pripeljanih 210 svinj, do-i čim je bilo prodanih >anio 50 av.nj Cena ■ prolenkom starim od o do 12 tednov je bila 40 do 125 din za komad Debele svinje j so prodajsli po 6.75 do 7.50. plemenske tvi-| nje ps po 3 do 6.25 ss kg žive teže Ce • primerjamo tržne cene živim »n svinj mo- • ramo odkrito priznati, da tn ceru meau 1 pn naših mesarjih zelo visoke jnm 'jjaju se. ; ako upoštevamo, da kupueio skopaj vso ] ž s no na naših sejmih m mmaj< skot« nič ! stroškov za transport Vsekakor bi »t* mo-j rale cene mesu bolj strogo Kontroliran m j predpisati ataine cene Mariborske in okoliške novice »Pvgmalion« v Celja in Mariboru. Ker lani izvrstno sprejeti Shavvov. >Pvgmalion i Se ni bil odigran, pride letos zopet na oder in aicer najprej v Celju (v sredo, 11 t. m.), nato pa kmalu tudi na odru ms riborskega gledališča. — Pojasnilo prebivalstvu. Uredba ministrskega sveta z dne 13 svprila t. L predpisuje poleg splošne zračne obrambe ti»di izdelavo načrtov za evakuacijo večjih krajev v državi Ze v mirnem času enakr kakor n. pr drugI predpisi urejajo vprašanje vojaške obveznosti, oddaje konjev in vozil, orožnih vaj mobilizacije m slično že v mirni dobi. V svrho izvršitve teh predpisov so bile hišnim posestnikom v Mariboru dostavljene vprasalne pole, ki bodo služile za sestavo statističnega pregleda o možnosti evakuacije Ln krajevne odselitve enako kakor se bo to izvršilo tudi v vseh drugih večjih mestih Jugosla vije. Prebivalstvo se poziva da vpraSalne pole točno izpolni. Razume se. da je vsako vznemirjenje zaradi teh pol popolnoma odveč, ker gre le za izvršitev načrta, ki bo ostal nato v trajni evidenci. Pradsedrik mestne občine dr. Juvan. — Studeuske novice Na zadnji občinski seji so razpravljali naSi občinski očet le o raznih tekočih zadevah. Med drugim so sklenili, da so za razširjenje eleKtri-čne/ra omrežja v pekrskem področju Se bo mariborsko mestno električno podjetle postavilo na svoje stroške nov transformator. Seveda mora tudi mestno eleKtri-čno podjetje okrepiti omrežje na astr.' stroške. Za one šolske otroke tz limbuske-era šolskega okoliša, ki posečajo študentke šole bo morala v bodoče Diačev-at^ 'imbuška občina primerno odškodnino rudi se je na zadnji seji izvolil pot-ben ">dbor za zaščito pred zračmrii napadi v to svrho bo občina postavila v novi proračun 40.000 din. — Otvoritev predavalne -»ezone v Ljudski aniveral. V petek 13. oktobra prične Ljudska univerza v Mariboru s svojo novo reda valno sezono. Ob lSOletn ci velike "ancoske revolucije bo predaval unlv. docent dr. Pran Zvvitter iz Ljubljane o iomenu francoske rev oluci i«. — Z mariborskih podstrešij. Mariborski ršni posestniki so v smislu razglasa dali sprazniti svoja podstrešja. Zanimivo pa •e ta Imamo v Mariboru neko podstrešje, pšenica ln rž po 1 50, ječmen ln koruza 1.25 do 1.50. oves 1, proso 2. ajda 1.50 prodno pšeno 3.50. Fižol proJajajo po 2 do 3 dm za liter. Ribe: belice 8. morske ribe 11 do 28 din. Mlečni izdelki: smotana 7 50 do 10, mleko 1.50 do 2. surovo maslo 24 čaj-no maslo 28 do 30. domači sir 10 Pemt-ninaki trg: kokoSi je bilo na sobotnem trgu 94. Piodajali ao jih po 20 do 30 in. Piščancev je bilo 840. pai ao prodajali po 20 do 50. gosi po 35 do 40, puranov je bilo 13. prodajali so jih po 40 do 50 Rac je bilo 32 prodajali so jih po 13 do 16 din. Domačih zajcev je bilo 28, prodajali so jih po S do 30 din. — Stroškj z* komisije. »D-Mavska Politika« poroča v številki 115: »Za pregled podstreSij določene komisije imajo seveda pravico do odškodnine. To odškodnino mora plačati mestna občina Zadnja leta so požarno ogledne komisije zelo temeljito vršile svoj posel tn Je bilo v ta namen vnesenih v proračun za preteklo leto dtn 32.000. letos pa samo din 3 000 ker nlh?e ni računal z obrambnimi ukrepi proti napadom iz letal. Zaradi tega je nastala sedaj majhna zadrega, kako financirati te komisije, kajti brez plačila dnevnic v tem času res ni mogoče zahtevati od ljudi da bi se plazili po mrzlih podstreftjih Sredstva bo najbrž treba dobiti iz fonda za obrambo pred napadi iz zraka. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Vidmar jeva lekarna pri sv Are-hu na Glavnem trgu. tel. 20- 05 ter Sa-vostova magdalrnskn lekarna na Kralja Petra trgu. tel. 22—70. Mariborsko gledališče Torek, 10. oktobra ob 20.: Veriga, red A. Sreda 11. oktobra. Zaprto. (Gostovanje v Celju.) četrtek 12. oktobra ob 20.: Neopravičena ura. Red C. Iz Ljutomera — Mala Nedelja. Sokolska tombola, ki je bila radi nepričakovanih ovir 3. septembra preložena, bo v nedeljo 15. oktobra ob 15. nepreklicno in ob vsakem vremenu. Sokolska četa, ki si je uredila svoj dom ter pri tem mnogo žrtvovala, je potrebna vse podpore. Tombolske karte so po 2 din. Pridite! — Sprememba voznega reda avtobusne proge. Na avtobusni progi Ljutomer Maribor je bil z 8. oktobrom uveden nov zimski vozni red, pri Čemer so nastale sledeče spremembe: Odhodi iz Maribora — avtobus, ki je sedaj odhajal lz Maribora ob šestih zjutraj, odhaja po novem voznem redu že ob 5.45 uri zjutraj z Glavnega trga v Mariboru. Večerna vožnja ob 17.30 je nelzpremenjena. Odhodi Iz Ljutomera: ukinjena je večerna vožnja ob delavnikih z odhodom iz Ljutomera ob 18. uri ter odhaja avtobus ob delavnikih že ob 11.15 lz Ljutomera s prihodom v Maribor ob 13.30. Jutranja vožnja ob 6. uri ob delavnikih in pa večerna ob 18. uri ob nedelja hin cerkvenih praznikih sta neizpremenjeni. Na obeh končnih postajah Imajo avtobusi zvezo z vlaki, vendar pa čakajo na vlake v primeru zamude samo 15 minut. — Naročnikom Vodnikovih knjig. Naročnike Vodnikovih knjig opozarjamo, naj plačajo čimprej članarino 20 din pri svojih poverjenikih za letoSnje knjige, ki bodo izšle v novembru. Letos izidejo poleg pra-tike še 3 lepe knjige za mal denar. Stopite tudi nečlani v krog Vodnikovcev, kjer boste prejeli lepe knjige, ki vas bodo kratkočasile pozimi. Skala na zasavski pre«i Zagorje, 10. oktobra V soboto smo čitali poročilo o nevarnem plazu na zasavski progi. Ker je bilo poročilo najbrž v naglici napisano, je vsebovalo nekatere netočnosti, ki * hi utegnile zastrašiti potujoče občinstvo Jesensko in spomladansko deževje sta in bosta tudi v bodoče rahljala plasti hribovja tik nad zasavsko progo in sicer najbolj med postajama Sava in Zagorje, dočim odsek Zagorje—Trbovlje niti izdaleka ni tako ogrožen. V pomirjenje pa naj služi dejstvo, da je ves ta teren pod skrbnim stalnim nadzorstvom organov, ki svojo nalogo razumejo, mimo tega so na progi redni obhodniki, ki so doslej Še vedno preprečili nesrečo, če je kdaj grozila vlakom. VeČina nevarnih skal je podzidanih, drugje pa so postavljene močne palisadne ograje, tako daje z danimi sredstvi opravljeno vse. kar je mogoče storiti. Pred vi5;o silo pa nismo varni nikjer. Tako se je tudi primerilo, da se je zrušila na tire skala, o katen se govori v poročilu. Obhodnik pa jo je našel pol ure pred prihodom vlaka, to je ob 8.30 in je to takoj javil v Zagorje in na Savo Zato ie bil postavljen pred Renkam signal na stoj m je obhodnik z zastavico prav za prav po nepotrebnem opozarjal vlakovodjo, naj ustavi; je pa njegovo ravnanje v ostalem popolnoma razumljivo Sicer pa skala ni predstavljala plazu, temveč samcat kolos, težak kakih 50 ton.' To bi lahko povzročilo katastrofo, ki pa o je, kakor rečeno, preprečila varnostna služba. Skala je skrivala obe tračnici, radi česar je bil do 11. ure, ko so tračnici izmenjali, na tem tiru promet prekinjen in se Je vršil na vzporedni progi.