Kronika
Geografski vestnik 78-2, 2006
V spomin Marianu Pulini (1936-2005)
Katowice, Poljska, 22.10.2005
Jeseni 2005 je v Katowicah za posledicami zahrbtne bolezni umrl dr. Marian Pulina, na{ dolgoletni in dobri prijatelj. [e konec junija 2005 se je udele`il Krasoslovne {ole v Postojni in obiskoval slovenske prijatelje. @al tokrat poslednji~! Poljska je s tem izgubila enega od svojih sijajnih mo` in znanstvenikov, ki je s svojim likom in delom okrasil njeno podobo. Njegovi rojaki so mu zapisali, da so izgubili legendarnega speleologa, krasoslovca, raziskovalca polarnih obmo~ij, izjemnega geografa in geomor-fologa. Marian Pulina je namre~ v svoji mladosti takoreko~ iz ni~ postavil na noge poljsko speleologijo in krasoslovje in jo s pomo~jo somi{ljenikov in sodelavcev uveljavil tudi mednarodno. Temu bi lahko dodali, da smo {tevilni krasoslovci v Evropi in po svetu z Marianom izgubili tudi izjemnega prijatelja in sodelavca, ki ni razlikoval med tistimi iz ve~jih in pomembnej{ih dr`av in onimi iz manj{ih.
Do Slovenije in Slovencev je od nekdaj gojil najpristnej{a ~ustva in odnose ves ~as svojega `ivljenja, oziroma odkar je leta 1957 verjetno prvi~ obiskal na{o domovino. To je dokazoval na mnoge na~ine, bodisi da nas je vabil na redne februarske poljske krasoslovne dneve na jug Poljske, ali pa smo bili njegovi gostje na nekaterih velikih strokovnih odpravah poljskih geomorfologov (Sibirija, Ural, Spitsbergi). Marianu ni bilo te`ko vstajati v najzgodnej{ih jutranjih urah, ko nas je ~akal na `elezni{ki postaji v Katowicah in nas nato vozil skozi gosto naseljeni rudarsko industrijski »[lonsk« bodisi na svoj in dom njegove `ivljenske dru`ice in profesorice na istem oddelku, Pani Marie Pulinove v Sosnowcu, ali na svojo ljubljeno fakulteto za Geo-{tudije na ulici Bedzinski ali pa na krasoslovne sestanke v poljskih Sudetih. V na{ih stikih nikoli ni pozabljal omeniti najzgodnej{ih izku{enj, ki jih je pridobil v dru`bi s slovenskimi, zlasti ljubljanskimi jamarji pri raziskovanju Triglavskega brezna in drugih jam, kar je dokazoval z dobrim znanjem slovenskih pesmi in odli~nim spominjanjem najraznovrstnej{ih resnih in zabavnih dogodkov.
V dru`bi Mariana Puline nikoli ni bilo dolg~as, ker je bilo njegovo razpolo`enje zmeraj vedro in dru`enje z njim je vlivalo zaupanje in varnost. Za vsak problem je imel re{itev, {e posebej, kadar je sprejemal {tevilne prijatelje iz tujine. Znanstveni stiki s tujino so bili za Mariana Pulino najvi{ji imperativ, kajti njegovo geslo od ranih dni njegove kariere dalje se je glasilo »Dla kontaktov!«. Zato je bil persona grata ne samo v Sloveniji ampak tudi v Italiji, v [paniji, v biv{i Sovjetski zvezi, danes Rusiji, {e posebej v Irkutsku, {e zlasti pa v Franciji in na ^e{kem. Na strokovnem podro~ju se je povezoval tudi s hrva{-kimi krasoslovci pa z norve{kimi, kanadskimi in z drugimi.
Marian Pulina je bil rojen 3. avgusta 1936 v Bydgoszczu na severu Poljske v u~iteljski dru`ini. Otro{-tvo je pre`ivel v Bydgoszczu na severnem Poljskem. Geografijo pa je {tudiral v Wroclawu od 1954-1959.
V tem ~asu je pri~el z jamarstvom v Sudetih in Tatrah. Pulina je `e takrat postajal eden vodilnih poljskih speleologov, ki je organiziral odprave ali sodeloval pri njihovi organizaciji v brezna v Tatrah in v tujino, konkretno v Triglavsko brezno. O raziskovanju Sne`ne jame v zahodnih Tatrah je poro~al tudi v Na{ih jamah (1961, stran 22). Prvo znanstveno razpravo o jami Naciekovi je objavil leta 1957. Po koncu {tudija je najprej delal kot tehnik v kamnolomu in v raziskovalni postaji Poljske akademije znanosti v Wojciesowu, a v Sudetih je nadaljeval speleolo{ke raziskave. V letih 1962-64 je bil {tipendist Poljske akademije znanosti v War{avi in v okviru tega je bil leta 1963 na {tudijskem obisku pri Jeanu Corbelu v Lyonu. Stik z vrhunskim strokovnjakom in modernimi raziskovalnimi metodami v kraso-slovju je bilo za Pulino na nek na~in usodno, ker je s tem dobil poglobljeno znanje o krasu in o polarnih obmo~jih hkrati. Ne samo za francosko in svetovno krasoslovje ampak tudi za Pulino, takrat mladega in nadobudnega poljskega raziskovalca, je bila izguba mentorja Jeana Corbela nadvse bole~a. Pulinova `elja po znanju ga je pripeljala tudi na univerzo Lomonosova v Moskvi, kjer se je specializiral v fiziko ledu, malo za tem pa tudi na In{titut za geologijo zemeljske skorje Ruske akademije znanosti v Irkutsku. Takrat se je spoznaval s kra{ko hidrologijo na obmo~ju nastajajo~e akumulacije Bratsk na reki Angari. Leta 1965 je na Geografskem in{titutu Poljske akademije znanosti obranil doktorsko disertacijo. S tem mu je bila omogo~ena visoko{olska karijera, ki jo je za~el na Geografskem in{titutu univerze v Wroclawu, na Oddelku za geomorfologijo, ki ga je takrat vodil Alfred Jahn. Tudi Jahn kot odli~en
134
Geografski vestnik 78-2, 2006
Kronika
poznavalec poljske pleistocenske geomorfologije je imel na mladega Pulino velik vpliv. V Wroclawu je ostal do 1976. Vmes je predaval na univerzah v Grenoblu in v Lyonu, s ~emer se je za~elo plodno sodelovanje z mnogimi francoskimi univerzami in tamkaj{njimi krasoslovci, v zadnjem ~asu zlasti z univerzama v Strasbourgu in Bordeauxju. Leta 1972 je z uspehom dosegel stopnjo habilitiacije, kar je pomenilo mo`nost nadaljnjega znanstvenega in pedago{kega uveljavljanja. Leta 1975 je tako za~el s prizadevanjem za ustanovitev novega znanstvenega in pedago{kega centra v obliki Laboratorija oziroma Katedre za kra{ko geomorfologijo na Oddelku za geomorfologijo na [lezijski univerzi v Sosnowiecu. Bil pa je tudi soustanovitelj Fakultete za geoznanosti na tej univerzi in je bil njen prodekan. Na {lezijski univerzi je bil prorektor za raziskovalno dejavnost in mednarodno sodelovanje (1990-1993) in je bil ~lan senata in seveda {tevilnih komisij. Na oddelku za geomorfologijo je bil njegov predstojnik in dolgoletni predstojnik katedre za kra{ko geomorfologijo. V tej zvezi se spominjamo njegovega prizadevanja za sodelovanje med ljubljansko in {lezijsko univerzo, ki pa zaradi takratnega nezanimanja na{e strani `al ni za`ivelo. Od leta 1976 pa do njegove prezgodnje smrti je bil ves ~as vodja te edine katedre za kras na Poljskem.
Leta 1966 je sodeloval pri odkrivanju in raziskovanju Medvedje jame (Jaskyna Niedwiedzia) v Sude-tih in je v tej zvezi organiziral multidisciplinarno speleolo{ko raziskovalno skupino. Z njeno pomo~jo so za{~itili omenjeno jamo, najdeno v kamnolomu marmorja, in jo opremili za turisti~ni obisk. Primer in praksa v zvezi z Jaskyno Niedwiedzio je pomagala pri za{~iti in turisti~ni izrabi ne samo drugih jam na Poljskem ampak tudi drugod. Uspehi s to jamo so vzpodbudili Pulino, da je leta 1975 ustanovil redna letna sre~anja krasoslovcev in jamarjev v obliki Speleolo{ke {ole in to vsakega februarja v Landek Zdroju na jugu Poljske. Prvotno so bila to le poljsko-~e{ka sre~anja na sudetsko krasoslovno tematiko v organizaciji univerze v Wroclawu. Od leta 1977 pa so to mednarodna sre~anja krasoslovcev v organizaciji [lezijske univerze. Leta 1991 je temu dodal {e organizacijo mednarodnih sre~anj krasoslovnih in naravovarstvenih strokovnjakov, imenovanih Mednarodna {ola varstva narave v kra{kih obmo~jih in skrbnikov naravnih parkov na poljskem in moravskem krasu. Sre~anja in izmenjava izku{enj med strokovnjaki iz zahoda in vzhoda so razvoju krasoslovja vsekakor mo~no koristila.
Razen s Sudeti, Tatrami in ^enstohovsko-Krakovsko Juro se je Pulina ukvarjal tudi z raziskovanjem kra{kih obmo~ij v tujini, na primer v srednji Sibiriji. Organiziral je {tevilna raziskovanja in multidis-ciplinarne znanstvene odprave oziroma ekskurzije v Sibirijo, Bulgarijo, na ^e{ko, Kubo, Spitsberge in Islandijo. Pulino so v krasoslovju zanimali zlasti kemizem kra{kih voda, kemi~na denudacija, dinami~-no krasoslovje, razvoj krasa v posameznih, `e omenjenih obmo~jih, kra{ka klimatologija, periglacijalni pojavi v jamah in kriokemija. Rezultat vseg tega je okrog 150 razprav in mnogo knjig, med njimi prva o krasoslovju v polj{~ini. Zadnja Pulinova knjiga je iz{la v Franciji septembra 2005. Pulina je vzgojil na stotine {tudentov, kot ustanovitelj poljske krasoslovne {ole pa je bilo njegovega specifi~nega kraso-slovnega znanja dele`no najmanj 100 {tudentov (tudi tujih). Kot mentor je vzgojil tudi {tevilne vrhunske strokovnjake in u~itelje.
Posebna ljubezen Puline so bili Spitsbergi v oto~ju Svalbard. Za Poljaka, ki je poznal zgodovino poljskih arkti~nih prizadevanj od konca 19. stoletja dalje, to ni bilo nenavadno. Pulina je kmalu ugotovil, da se v polarnem svetu le malodko zanima za pojave, ki so povsem ali vsaj delno kra{ki, oziroma spominjajo na kras. To so v prvi vrsti jame v ledenikih, ki jih poleti izdolbe ledeni{ka voda, sem spadajo pa tudi prave ponikalnice ter hidrotermalni pojavi. Pulino zato {tejejo med za~etnike raziskovanja krio-krasa, {e posebej kriokemizma in ledeni{kih jam. V zadnjih letih se je skoraj vsako leto udele`eval ve~mese~nih raziskovanj spitsber{kih ledenikov, zlasti v obmo~ju Hornsunda, in je sodeloval pri nastanku in razvoju tamkaj{nje velike poljske raziskovalne postaje. Med drugim je bil vodja druge celoletne znanstvene odprave v Hornsund 1979/80. K temu je uspel pritegniti tudi mednarodne strokovnjake in krasoslovce oziroma speleologe kot so Adolfo Eraso iz [panije, Jacques Shroeder iz Kanade in Josef Rehak iz ^e{ke. Vsa ta prizadevanja so pripomogla, da je Pulina postal vsepoljski koordinator polarnih raziskovanj. Njegovo delo so bile tudi znanstvene geomorfolo{ke in glaciolo{ke delavnice na Spitsber-gih, tudi z mednarodno udele`bo, in to leta 2003 in 2004.
135
Kronika
Geografski vestnik 78-2, 2006
Naj pod~rtamo {e eno Pulinovo lastnost, povezano tako z njegovim zna~ajem kot tudi s {irino njegovih geografskih pogledov. Na poti do objektivnih znanstvenih ciljev je prisegal na sodelovanje med strokovnjaki in strokami, torej na interdisciplinarnost, zlasti v krasoslovju in pri polarnih raziskovanjih. Poleg geomorfologije so mu bili najbli`ji vsekakor geologija in kemija ter hidrologija Tako kot je razmi{ljal je tudi deloval, razli~ne poglede, stali{~a in metodologije ter njihove nosilce je znal zdru`evati, jih povezovati in primerjati. Pulina je bil zato ~lovek z izredno {irokim krogom prijateljev in sodelavcev, ne samo med geografi, ampak tudi med mnogimi kolegi drugih strok. To pa je dedi{~ina, ki jo je vredno negovati.
Pulina je ustanovil revijo Speleologia leta 1959, pozneje pa revijo Kras in speleologija leta 1977. Bil je v uredni{kem odboru francoske Karstologie, International Journal of Speleology, Polish Polar Research, Geographical Journal itd.
[e nekaj besed o Pulinovih stikih s Slovenijo in njenimi krasoslovci. Slovenijo in njen kras je obiskal `e zelo zgodaj ter se pri tem povezal z nekaterimi speleologi, na primer s dr. Petrom Habi~em. Obiskal je tudi Postojnsko jamo in [kocjanske jame. Menda je prvi~ obiskal Oddelek za geografijo v letnem semestru 1957, ko je {tudentom geografije v Balkonski dvorani predaval o poljskem krasu. Po pripovedovanju dr. Metoda Vojvode je ta obisk na {tudente napravil velik vtis, in to zaradi nastopa nekega tujca onstran `elezne zavese. V Slovenijo je torej pri{el `e kot jamar in se je takoreko~ sredi svojega {tudija `e uveljavljal kot strokovnjak za jame in kras. Takrat je navezal stike tudi z Dru{tvom za raziskovanje jam Slovenije, ki je z nekaterimi svojimi ~lani sodelovalo na odpravi v Jaskyno Sne`no. Pulino je v Sloveniji najbolj zanimal poljskemu podoben sredogorski in visokogorski kras. S Habi~em sta bila tudi na njegovem terenu med Idrijco in Vipavsko dolino. S podpisanim pa je bil jeseni 1957 ve~ dni na visokogorskem krasu Kri{kih podov. Pulina je celo pri{el v stik z dr. Antonom Melikom, ki mu je podaril eno od knjig Slovenija s posvetilom, obiskal pa je tudi dr. Svetozarja Ile{i~a.
Marian Pulina na Spitsbergih.
136
Geografski vestnik 78-2, 2006
Kronika
V Triglavsko brezno je leta 1959 vodil odpravo Wroclavskega akademskega turisti~nega kluba s sodelovanjem univerze v Wroclawu sicer nestor poljskih speleologov [tefan Zwolinski, tudi sicer eden od Pulinovih vzornikov. Pulina je imel na odpravi pomembno vlogo, saj je meril fizikalne in kemi~ne lastnosti visokogorskih kra{kih vod in o odpravi tudi poro~al (Czasopismo geograficzne XXXI/3 1960). Spoznal pa je tudi Kamni{ke Alpe. V Sloveniji je bil ponovno leta 1963, ko je na Vrhniki in v gorah nabiral vzorce vode za kemijsko analizo. Naslednji Pulinov obisk pri nas je bil jeseni leta 1965, ko se je udele`il 4. mednarodnega speleolo{kega kongresa in njegove predkongresne ekskurzije v Triglavsko pogorje. Njegovi obiski v Sloveniji so postali {e pogostej{i potem, ko je za~ela z delom poletna Krasoslovna {ola in ko se je tesneje povezal z In{titutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU, tudi kot mentor {tudentov pri podiplomskem {tudiju krasa na Politehniki v Novi Gorici. Posebej z radostjo se spominjamo njegove prisotnosti v Sloveniji na slovensko-poljsko-francoski okrogli mizi o krasu junija 1991, prav v ~asu slovenskega osamosvajanja, ko nam je v Postojni k temu navdu{eno ~estital, potem pa se je moral po skritih poteh prebijati proti Ljubljani in naprej domov na Poljsko.
Ob koncu naj povemo, da je Pulina `ivel `ivahno pa tudi razburljivo `ivljenje znanstvenika in raziskovalca, predvsem pa se je venomer razdajal za vi{je cilje. Zato mu tudi z nevarnostmi ni bilo prizane{eno. Dvakrat je bil celo v smrtni nevarnosti, prvi~, ko ga je v nekem rudarskem ja{ku v Zgornji [leziji oplazila strela, in drugi~, ko je padel v ledeni{ko razpoko na Spitsbergih, iz katere so ga komaj re{ili.
Pulina ves ~as svojega plodnega in bogatega `ivljenja ni prenehal biti ~lan Jamarskega kluba iz Wroclawa, bil je sodelavec enakega kluba v Warszawi in ~astni ~lan Jamarskega kluba Aven iz Sosno-wieca.
Mariana Pulino je slovenski kras vsekakor ves ~as navdihoval, a tudi za nas so bila najmanj tako dragocena {tevilna druga kra{ka in geomorfolo{ka obzorja, ki nam jih je odkrival in pokazal v 40 letih nepretrgane zvestobe. Naj mu bo lahka poljska zemljica!
Jurij Kun aver
137