V maju.
Povrnil se je Ijubi maj,                             Spet je oživljen vrt in gaj,
pač nisem snival,                                       spet ptica poje,
da starček bedni bom še kdaj                   okreval sem in mirno zdaj
te jaz užival!                                             srce je moje.
Bil v svoji sobici zaprt                             Po vrtu  hodim gor in dol,
sem zimo celo,                                          cvet občudujem,
zasnežen gaj, zasnežen vrt —•                    minila me je žal in bol
vse onemelo!                                             in up negujem!
Srce mi trla je bridkost,                           »O Bog!« molitev mi kipi,
bolezen ude,                                              »zahvaljen bodi,
obup ni bil mi redek gost                         pa mnogo lepih takih dni
te čase hude!                           ¦                 še mi prisodi! ...«
Janko Leban