248. številka.
Ljubljana, v torek 28. oktobra 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za poSiljenje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naroCnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravnlštvu naj se^bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga Bt. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Po zadnjem kostanjevi-škem shodu.
Iz Kostanjevice, 26. oktobra.
Farovški shodi so postali nekaka 3pecialiteta na Kranjskem. Kakor se boji sodrga in ponočna vlačuga javnosti ter se zbirajo le v špelunkah in v takih krajih, kjer se čutijo varne pred javnostjo, ravno tako in še v obilnejši meri je s klerikalnimi shodi. Dočim se shodi narodno napredne stranke pravočasno razglašajo po liberalnih organih, dočim je pristop k istim dopuščen vsakemu — utihotapljajo klerikalci svoje shode. Boje se namreč, da bi se takih shodov udeležili neodvisni možje, ki mislijo s svojimi in ne s klerikalnimi možgani in ti so že davno prišli na sled oni slepariji, katero že več let uganja klerikalna stranka na Kranjskem. Ti klerikalni shodi razglašajo se navadno zadnjo uro, navadno na prižnici tisti dan, ko se vršijo. Župnik ali kaplan gospod Damjan ali gospod Janez, ali pa oba skupaj, vabita na prižnici množico, ko je prišla v cerkev Boga molit in božjo besedo poslušat, — k shodu z dostavkom, da se ga naj udeleže možje, ker se bodo razpravljale jako važne zadeve. Zdaj pa naj še kdo reče, da naši celibatarji ne zlorabljajo prižnice za politične namene?
Taki shodi se vrše navadno v farov-žih. Tudi to je naravno in ima nekaj v sebi. Ti sklicatelji farovskih shodov dobro vedo, da bi težko dobili gostilničarja, ki bi jim dal za take shode svoje prostore na razpolaganje, vedo pa tudi dobro, da bi utegnili priti na take shode, če bi se vršili v javnih prostorih tedaj na neutral nih tleh, tudi naprednjaki, ki bi jim delali zgago ter nerazsodnim možem odprli oči. Ako se pa taki shodi vrše v farovskih prostorih, mogoče je vsaj nadzorovati ljudi in skrbeti za to, da se na stran držijo vsi tisti kmetje, katerim njih vera in njih prepričanje ne dopušča, da bi trobili v klerikalni ožlindrani rog.
Vse tako se je tudi vršilo od pičice do pičice v Kostanjevici. Shod se je raz-
glasil na prižnici in bi se naj vršil na farovškem dvorišču. Da se ni vršil, je zasluga naših zavednih mož.
Že to, da so se klerikalci predrznih sklicati svoj shod v Kostanjevici, katera je po svojem mišljenju eminentno liberalna, smatrati se mora kot skrajna nesramnost klerikalnih matadorjev, katerim je dobro znano, da se je kostanjeviški okraj pri vseh volitvah, vršečih se v zadnjih letih, izkazal kot trdno liberalen. Trezno misleči politiki ožigosali so ta shod kot nesramno in nečuveno izzivanje ljudstva. Ako bi imeli le količkaj časti v sebi ti klerikalni oboževatelji slovenskega naroda, ne pri kazali bi se semkaj. Vsem je še dobro v spominu, da je bil njih voditelj, ki je prišel pri zadnjih deželnozborskih volitvah semkaj kazat malega Dularja, sprejet z burnimi »Pereat žlindra, Abzug žlindra«-klici in vendar so se upali ravno tam sklicati svoj shod, kjer je bila javno osra-motena njih glava!
Iz tega shoda pa izvajamo dvoje. — V prvo je ta shod javno pokazal, da je v širšo maso dolenjskega prebivalstva prodrla vsa tista sleparija, katero že več let sem uganja klerikalna stranka na Kranjskem in da je dr. šusteršič tisti mož, katerega dolenjsko ljudstvo zaničuje iz dna svoje duše. Prepričati se je mogla klerikalna koterija, da tudi navadnim ljudem ni ostalo prikrito, da se bojuje klerikalna stranka z lažjo, zavijanjem in drugimi nepoštenimi sredstvi, katerih ne uporablja v svoje namene nobena politična stranka, ki hoče veljati za pošteno.
V drugo pa je ta shod tudi zadnji apel na našo duhovništvo, da naj zapusti napačno pot, na katero so jo zavedli razni politični švadronerji in naj se poprime svojega pravega poklica, delati le za dušni blagor svojih ovčic, ne pa delati zdražeb med ljudstvom.
Ti duhovniki, ki so prišli na shod, so morali slišati mnogo trpkih, a opravičenih besed. Prepričali so s*\ da so prišli med preprostim ljudstvom ob ves ugled,
in da jim tega ne more vrniti z vsemi klerikalnimi trabanti vred niti njih voditelj in celo ne Viljem Pfeifer, kateri se je kot polomljeni kozolec udeležil tega ponesrečenega shoda, ako ne krenejo na drugo pot.
V obče pa je bil ta shod sijajna manifestacija narodne napredne stranke, ki bode klerikalcem še dolgo zvenela po ušosih. Za klerikalce pa pomeni tak fijasko, kakor ga še ni doživela njih stranka na Kranjskem od tedaj, kar je skušala naš narod oblagodariti s 16% žlindro in kateri celo nadkriljuje svoječasni poraz klerikalcev v Mirni peči.
V KJublJani, 28. oktobra. Iz narodne statistike.
Na podlagi zadnjega ljudskega štetja je objavil prof. dr. Rauchberg v mesečniku »Deutsche Arbeit« študijo o številnem razmerju Nemcev in Čehov. To razmerje je ostalo med avstrijskimi narodi skoraj ne-izpremenjeno. Leta 1890. je bilo med 100 osebami 3605 nemških, 1. 1900 pa 35 78; čeških je bilo 1. 1890 med 100 osebami 23 32, leta 1900 pa 23 23. Nemcev in Čehov je torej nekoliko manje, zato pa je Poljakov, Srbov in Hrvatov nekoliko več. Na češkem se je število Nemcev neznatno pomnožilo, število cehov pa neznatno zmanjšalo. Na Moravskem pa je število Čehov naraslo, Nemcev pa padlo. V Šle-ziji raste število Poljakov, Čehi so ostali številno neizpremenjeni, Nemci pa padajo. Dr. Rauchberg pa obžaluje, da se pri štetju ni vpraševalo po materinskem, nego po občevalnem jeziku. Zato se mu zdi zadnje uradno štetje nepopolno in docela nezanesljivo. »Občevalni jezika je tako elastičen pojem, da končno pomeni vse in nič. Gibanje v Macedoniji.
Glasilo macedonskega revolucijskega odbora je objavilo karto o glavnem torišču ustaje, t. j. ozemlja med gorovjem Rilo in Dorpad, jugozahodno Plovdiva. Tam so dosegle bolgarsko-macedonske ustaške čete toliko zmag, da se je osnovala nekaka republika s provizorno vlado, ki ščiti on-dotno zatirano ljudstvo. Listi trdijo, da ta
vest ni resnična in da hoče z njo mace-donski odbor Evropo le varati. Vendar je resnica, da postaja položaj v Macedoniji dan na dan kritičnejši ter da se kaže Turčija vedno nesposobnejšo, da bi vladala deželo. Note velevlastij so doslej brez vsakega vspeha. Mihajlovski je dobil baje vabilo od merodajnih politikov iz Londona, Pariza, Dunaja in Rima, naj bi predaval o položaju v Macedoniji, vsled česar je odpotoval na Dunaj. Tudi poročajo listi, da je prejšnji voditelj srbske radikalne stranke, Pasić, dobil v Peterburgu vtis, da je macedonski položaj jako nevaren in se je bati spomladi u s t a j e. Nasprotno pa izjavlja Pasić, da ima to vest iz Bolgarije. Rusi sami pa so proti nemirom na Balkanu in so mnenja, naj Balkanci več delajo, a manje politizirajo!
Londonske svečanosti.
Slovesni obhod v Londonu 25. t. m. na čast kralju Edvardu se je vršil nad vse slavnostno. Na stotisoče Londoncev se je zbralo po ulicah in sprevod se je začel pomikati ob dvanajstih pop. naprej. Na čelu mu je bilo mnogoštevilno konjenikov in topničarjev, med njimi več vojaških godb, tudi na konjih. Potem je sledila dolga vrsta vojvod, markijev, kraljevih adjutantov, generalov in polkovnikov, vsi na konjih. V inpozantnih vozovih so se vozile razne princezinje kraljevske hiše in potem kraljeva dvojica sama ter princ waleški in vojvoda connaughatski in dr. Neštevilno ljudstvo je kralja in kraljico spoštljivo pozdravljalo, tako ali celo še srčnejše tudi lorda Robertsa,ki je jezdil v fml.ski uniformi. Sprevod se je večkrat ustavil, ker je sprejemal kralj v različnih okrajih spomenice svojega naroda. V mestni hiši je bila slavnostna pojedina, ki je veljala 10000 funtov. Ob dveh je ostavil kralj mestno hišo ter je posetil potem še revnejše dele mesto, kjer ga je sprejelo ljudstvo povsod z največjim navdušenjem.
Najnovejše politične vesti.
Debata o ministrski izjavi se bo otvorila najbrže šele 6. novembra ter bo trajala dve ali celo tri seje. — Nem-
LISTEK.
Na Krimu.
Potopisna črtica. Spisal G. S—c.
Iz Krča izvažajo zemljedeljske pridelke in ribe, (vsako leto nalove več kakor pet milijonov slanikov).
V oddaljenosti 12. vrst od Kerča leži trdnjava Enikale, ki brani vhod v Azov-sko morje. V bližini Kerča je znana Cokraskaja, kopeli v blatu (grjazolečeb-nica). Iz Kerča, ki ima 45.000 prebivalcev in lepo luko, smo se napotili na romantični Krim.
Pustivši Kerč za seboj, smo hitro plavali s parnikom proti Feodoziji. Vkljub kratkemu obstanku je trgovinsko življenje tukaj hitro vzrastlo in zdaj zavzema feodozijska luka prvo mesto za sevasto-poljsko na Krimskem nabrežju. Vsa par-niška društva imajo tukaj svoja agentstva. Osebni in tovarni parniki pri- in odhajajo vsak dan iz Feodozije v znatnem številu. Neko francosko društvo vzdržuje zvezo med Feodozijo, Batumom in Marseillom.
Feodozija se smatra za jedno najboljših krajev za morske kopeli.
čudno se mi je zdelo, da se mora za  uporabo  plavalnih  hlač jako drago
plačati. Večina moških se koplje brez njih. Kopalna sezona se začenja začetka maja in traja do polovice oktobra, včasih tudi do začetka novembra. Toplota je 15—27 stopinj Celzija. Prijalo mi je, da sem našel, prišedši iz vode, obutev osnaženo.
Večini potnikov je bil cilj »J a 1 t a«, slavno zdravišče na Krimskem nabrežju. Na predvečer prihoda tjakaj se je splošno govorilo o tem »kurortu«. Izvedel sem, da je pospešilo razvitje tega čudnega zemeljskega kotiča pridobitev »L i v a d i j e« carske rodbine 1. 1861., ki je od tedaj začela posečati Jalto skoraj vsako leto. Razume se, da so česti poseti Jalte najvišjih oseb in drugih visoko postavljenih dostojanstvenikov vplivali na življenje mesta.
Prebivanje v Jalti je dosti drago, zato je Jalta zdravišče najfinejšega in najbogatejšega občinstva ruskega. Posebno mnogo se zbira tukaj plemstva. Tudi grof Tolstoj se mudi rad tukaj.
Zjutraj že okoli pete ure smo obstali poleg jaltinskega mola, kjer nas je pričakovala množica komisionarjev, nosil-ščikov« in izvoščikov.
Mesto leži jako slikovito med hribi in poraslimi gorami. Ostavivši parnik, hodil sem po »Nabreini ulici«, kjer sem
se divil nepregledni vrsti okusnih poslopij z različnimi bogatini in elegantnimi pro-dajalnicami. Na koncu Puškinske ulice sem si ogledal nekaj lesenih poslopij, predstavljajočih kavarne, čitalnico in go-stilnice z balkoni na morje. Odtod zavil sem jo na Puškinski bulvar, kjer se je vrstila vila za vilo, vsaka z večjim ali manjšim parkom ali vrtom.
Hotel »Rossija« se prišteva s svojimi vrti, terassami, balkoni, parno pralnico, fontanami, lastno plinovo razsvetljavo med najboljše gostilnice ne samo Rusije, temveč tudi Evrope.
Okoli jednajste ure dopoldne je bilo vse občinstvo zbrano na krovu. Dvignili so sidro in  polagoma je  izginjala Jalta.
Kmalu pa smo zagledali kopališče »L i vadijo« na nabrežju, nad njim na nizkem gričku vojašnico in cerkev. V gostem parku leži »Bolšoj dvorec«, kjer je stanoval nekdaj Aleksander II. in »malij dvorec«, jako priprost, kjer je umrl Aleksander III. 20. oktobra 1. 1894. Kmalu potem se nam je prikazala tik morja z belim križem: »Krestovaja gord«.
Od Jalte naprej šele so se mi odkrivale prave krasote Krima. Po parku, segaj očem do obali, so bile lepo vidne razvaline nekdaj veličastnega oreandskega
dvorca. Oreanda je tudi carska lastnina še danes mi je živo v spominu »Lastovi-čino gnezdo«, letovišče, viseče smelo na strmi skali. V krasni panorami sledi svetilnik (majak), »Ajudag« (gora podobna medvedu), »majak«, »dače« v čudnih slogih s stolpiči na obali in višje ležeče, poleg bele ceste tri vasi zaporedoma. Kmalu je zablestela v solncu grajščina »Alupka« v gotičnem slogu. Južna fasada je prekrasna. Široke stopnice s šestimi mramornimi levi vedejo doli k morju. Obširen park se razprostira na goro »Su Petri«, ki dviga svoj veličastni vrh nad Alupko. Krasne vile s parki spremljajo v ozadju veličastne gore; gole razrite skale s soteskami, vodopadi, prevali itd. Cerkve se vidijo, kakor bele pike. To je gorovje »Jajla«. Stoječ na krovu sem gledal slavni južni breg Krima s svojim lovor-jem in svojimi cipresami, videl najstarejši samostan Rusije — Georgijevski, ki stoji že drugo tisočletje in je bil osnovan od Grkov, preden je Rusom zasijala luč kristjanstva.
Pa tudi morje bilo zanimivo. Tu in tam se je prikazal velikanski delfin in kite »čaj k« so sledile za parnikom in z veliko spretnostjo lovile s krova jim vržene koščke kruha. Ne jeden kos ni padel v morje. (Dalje prih.)
ška ljudska stranka je izjavil a, da glede Češke prej ne miruje, dokler se ne proglasi v nemških pokrajinah enojezič-nost ter se ustvari skupina nemškega urad-ništva. — Hrvatski  uradni jezik v Dalmaciji.   Klubi desnice bodo v jezikovni debati podpirali zahtevo hrvatskih poslancev, da se uvede v Dalmaciji hrvaščina kot uradni jezik. — Srbski časnikarski  shod,  ki je začel zborovati v nedeljo v Belemgradu,  si je izvolil predsednikom bivšega finančnega ministra dr. Vladimirja Jovanovića. — Za kristjane v Stari  Srbiji,  ki jih Albanci vedno huje  zatirajo, je  posredoval   pri sultanu osebno črnogorski poslanik Bakič. — Panamsko podjetje bodo kupile Zje-di njene države ter bo podjetje poverjeno admiralu Walkerju.  — V švicarskem narodnem svetu so dobili pri novih volitvah socialno demokratični člani večino. — Angieški kolonij s k i mi nister Chamberlain se poda meseca novembra v Južno  Afriko, da prouči od-nošaje v novih kolonijah. — Potovanje ruskega carja.  Dne 15. januvarja prihodnjega leta pride car v Rim ter ostane tam štiri dni. Od tam obišče Cetinje, Atene in najbrže tudi Carigrad. — Vesti o avstrijskem prestolonasledništvuse preklicujejo  kakor popolnoma izmišljene. Vendar  se vzdržuje vest,  da je cesar o binkoštih  pri  birmi   nadvojvode Karola, sina nadvojvode Otona, vpričo papeževega nuncija, napil  mlademu  nadvojvodu kot svojemu nasledniku. — Glede nagodbe z Ogrsko je izjavil ministrski predsednik SzelI v poslanski zbornici, da še vedno ne more reči, da se bo ista kmalu dognala. — Nadvojvoda Jožef namerava odložiti  vrhovno  poveljstvo  ogrske deželne brambe.   Njegov naslednik bo baje nadvojvoda E v g e n. — Bolgarsko sobranje otvori jutri knez Ferdinand.
Dopisi.
Iz Dolov nad Idrijo. »In Bog jih je zavrgel, ker njih dela niso bila na ka toliški podlagi; zato se je tresla Gora z vsemi prebivalci doli do Dobrave!« Torej pri tukajšnjih občinskih volitvah, katere so se vršile dne 22 t. m., smo vkljub ne čuvenemu pritisku nasprotne stranke sijajno zmagali. Vsa čast volilcem na-rodno-napredne stranke iz Dolov, Zavrac, Potoka, Ravni, in sosebno našim gospo dom z Jeličnega vrha, da so tukaj pokazali, kaj premore mož s svojim jeklenim značajem. Res, stali ste kot skala in niste se dali premakniti od hujskajočih duhovnikov, kateri so pri nas zastopali pravo pravcato socialnodemokratično stranko. Zatorej vsa čast in hvala našim častitim volilcem! Začnimo torej za nas velepo membno zgodovino naše občinske volitve. Ta se pa — da resnico pišemo — nekako tako-le glasi: Pred kakimi šestimi meseci je gorski župnik pripovedoval na šim liberalnim odbornikom: »Ako bodete pri prihodnjih občinskih volitvah z nsmi (klerikalnimi Gorjani) volili, bo mogoSe še kateri izmed Vas prišel v odbor; drugače pa ne!« — Ha, ha, he, gospod Tone Hribar, moška je ta, kaj ne! Da bi pa le-ta imenovani, tako je mislil, tembolj gotovo pri naših občinskih volitvah zmagal, reklamiral je bil ta revež sedem farjev in kar odločno zahteval, da bi se bili vpisali v volilni imenik. Ti so: štirje idrijski, jeden ledinski in dva žirovska namreč spoštovani g. župnik in dobro rejeni kaplan Lavrič-Volšar.
Teh farjev je torej skupaj sedem in ni vrag, da bi ne bili klerikalci zmagali, ko bi bilo tej neumni reklamaciji bodisi za upništvo bodisi glavarstvo ugodilo. Umevno pa je, ko bi se jej ugodilo, reklamiral bil bi le-ta Hribar tudi one, ki hodijo sem od Sv. Križa z »brento« po maslo, češ, da imajo volilno pravico tukaj, ker dajejo otrokom »pildke«. Reklamacije so bile torej povsem odvržene. »Moška je ta:« Ko je bil prišel volilni imenik pregledovat, je nekako tako le rekel: »Gospodje, katere sem reklamiral, bojo na vsak način pri teh občinskih volitvah volili. Saj sem tudi jaz volil v Polhovem gradcu, — pa tudi v Idriji bom. Pa še dva glasova imam, čeravno v teh imenovanih krajih ne stanujem. Tako je tudi z reklamira-nimi gospodi duhovniki. »Moška je ta,« gospod Hribar! Mogoče, da Vas so vpisali
tam v Polhovem gradcu v volilni imenik, toda — da se preveč ne ustrašite — v idrijskem volilnem imeniku pa Vas ni!!! »Moška je ta!« Ta župnik Hribar se je neizrečeno prizadeval, da bi spravil ves odbor tja na Goro, kjer bi potem pri svojih analfabetih imel županijsko sto lico. Zato pa je poslal v Žiri, Ledine, Vrsnik in še v liberalni Zavrac dva metro-polista učenjaka-modroslovca »Amaže« Kunca in poglavarja Antona Vončina (vulgo paragraf četrti), da sta agitirala med službo božjo. Njih agitacijsko sredstvo je bilo: Dosedanji liberalni odbor je zapravil denar za cesto, in napravil svojemu častnemu občanu diplomo. Tema agitatorjema se je pridružil zloglasni »kralj Matjaž«, veleklerikalni zavraški kmet. Kaj ne da, lepo je za tacega kato liškega moža. S pasjo »gajžlo« bi zapodil te »katoliške« agitatorje v cerkev, ker niti toliko niso vredni, da bi kateri izmed njih rožni venec imel. Pač sramota gorskemu Hribarju! Kakor se je čulo, so ti agitatorji agitirali v imenu gosp. Ivana Grudna z Jeličnega vrha. No, saj drugače bi pa jim tudi ne šlo! Da zvemo to iz zanesljivih virov, bomo kazensko postopali, in bodo mogoče pomnili, kdaj so po Zavraču agitirali s svojimi lažnivimi jeziki. »Moška je ta.«
K volitvi je prišlo kacih 150 volilcev. V III. razredu zmagala je klerikalna tolpa, v ostalih dveh seveda liberalna stranka. K volitvi sta prišla tudi ledinski Jelene in žirovski »Vovšer« s svojim orjaškim Petronom. Prvi je volil za ledinski iarovž, Vovšer je pa suho vlekel, ker ni mogel oddati glasu kot pooblaščen volilec vrsni-ške cerkve. Seveda je bil žirovski gosp. župnik toliko pameten, da ni dal temu debeluhu pismenega pooblastila, da bi smel voliti v imenu imenovane cerkve. No, pa tudi naš gospod župnik Ja kob Ferjančič je pameten, da se je za agitacijo jako malo brigal. Hribar ga je pri volitvi šele učil, kako in kaj da ima voliti. Smili se nam, da se da gorskim »mokračem« za nos voditi. A ko je klerikalna tolpa videla, da je propadla, šla e zelo pohlevno in mirno domov. Se konj n;so hoteli zajahati, kakor se je Hri bar dva dni prej hvalil, da je že na konju. Gospod Hribar, ako boste hoteli prihodnjič z nami shajati, boste morali le pamet rabiti, če je sploh še kaj imate. Svetujemo Vam, da našega spoštovanega župnika Jakoba v politiških zadevah po snemate, potem boste vedno bolje shajali in uživali tem večjo čast pri svojih občanih, kot pa na ta način, kakor ste zdaj začeli. Kaj menite, da za Vas ni sramotno to, da ste se še pred meseci hvalisali, kateri bodo sedeli na prestolju občinske slave, in da ste iskali pooblastil pri raznih ženskah? Pač sramota! Za danes dovolj! Imamo pa gradiva še na vagone, in bo prišlo še mnogo Vam neprijetnega na dan, ako ne začnete v kratkem mirovati. Gorjanci ste obračali, Bog pa je obrnil in vsa čas, da so je za nas tako imenitno steklo! Torej na svidenje!!!
Dolski liberalci.
Obrambna sredstva proti klerikalizmu.
(Dalje.)
Že davno je v razsodnih političnih krogih zmagalo prepričanje, da, kakor so smotri klerikalizma p o s v e t n o pol itič n i, tako se mora ta sistem zadušiti tudi s posvetnopolitičnimi sredstvi.
Zahteve klerikalizma so posvetno-pobtične; povsod nastopa klerikalcem kot posvetna moč in njegovi reprezentantje kakor posvetni vladarji; — prvo načelo mor n torej biti, da se podrežejo korenike teh aspiracij.
Seveda, doseči se to da le potom mednarodnega dogovora vseh merodajnih držav, kajti prvi korak k temu bi bil, da pnpoznajo države papeža samo kot višjega dušnega pastirja, in mu odrečejo vse to, kar mu sedaj dejanjski izkazujejo. S tem bi se čisto nič ne žalilo verskih čutov katoličanov. Vsak razsoden katoličan, pa bodi še tako prijazen, bi rekel, Kristus je bil Bog, a ni bil oblečen v svilo, ni prebival v palači, ni imel zlata in demantov, ni imel dvora kakor kak posvetni kralj, ni gromadil milijonov in milijonov — naj torej tudi njegov namestnik, ki je vendar le umr ljivo grešno bitje, živi tako, kakor je živel naš Odrešenik.
Ljudje so tako ustvarjeni, da jim zunanji sijaj silno imponira in s tem, da države pripoznavajo zunanji sijaj, s kate-
rim nastopa papež, se seveda utrja moč papeštva sosebno pri nerazsodnih ljudeh.
Seveda tisti obskurantje v politiki, ki — žal — imajo tolikrat odločilno besedo pri najvažnejših zadevah, pravijo na to kaj radi: E, prava reč, ta zunaji sijaj je stvar brez pomena; ne velja nič, pa ohrani papeža in škofa pri dobri volji.
Res, to so zunanjosti,  toda, ali zu nanjosti   ne   pomenijo   dostikrat priznavanja neopravičenih aspiracij   in načel? Kdo n. pr. more misliti, da bi srbski kralj Aleksander Obrenovič  kdaj priznal Petru Karagjorgjeviću   naslov   »Vaše Veličan stvo«? Tega gotovo nikdar ne stori, ker bi s to zunanjostjo, ki nič ne velja, pri poznal   aspiracije   Karagjorgjevićev kot opravičene.
Sicer pa se je vprašati: Ali bi cesarji in kralji ničesar ne izgubili na vplivu in na veljavi, če bi se odpravil ves zunanji sijaj njih nastopov? Ali bi armade nič ne izgubile, če bi se odpravile uniforme itd? Zunanjosti so časih glavna za slomba raznih uredeb; če bi ne bilo teh zunanjostij, bi dotične uredbe izgubile najbrž ves svoj vpliv, v kolikor ni utemeljen v naravi, in tudi klerikalizem bi izgubil vpliv, v kolikor ni naraven, če bi se odpravil zunanji sijaj nje govih reprezt-ntantov. Z vero nima zunanji sijaj cerkvenih reprezen-tantov ničesar opraviti, Kristus je hodil bos, je spal na mrvi, je stradal in ni imel kam položiti svoje trudne glavo , . .
Vera mora seveda imeti vidne oblike, ali prav, ker spadajo te vidne oblike k veri, morajo imeti strogo verski značnj. Vsaka oblika, ki nima ver skega, nego posveten značaj, je neprimerna in veri sami škodljiva Kaj ima n. pr. opraviti z vero, z izveličanjem duS tisto sijajno in silno drago diplo-matično zastopstvo, ki ga vzdržuje papež? Tudi nekatere države imajo na papeškem dvoru svoje diplomatične zastopnike. Avstrija n. pr. ima svojega di-plomatičnega zastopnika pri papežu kot poglavarju katoliške cerkve. Ko bi imel ruski car pri armenskem patriarha t u svojega diplomatičnega zastopnika, bi se temu vse smejalo. In istotako bi se vse smejalo, ko bi imela Avstrija pri eventualnem peglavarju kake druge konfesije svojega diplomatičnega zastopnika. (Daiie prih.)
Dnevne vesti
V Ljubljani, 28 oktobra. — Na dan z dejstvi. Šele v soboto se je oglasil »Slovenec« na naše obtožbe zaradi gospodarjenja v klerikalnih posojilnicah, a tudi to pot se ni upal niti z besedico zanikati naše navedbe. O teh molči kakor grob, ne le ker ve, da so do pičice resnične, ampak, ker tudi ve, da imamo še obilo smodnika v zalogi. Svet bi strmel, ko bi na pr. zaznal, kako je z gotovimi špekulacijami, (ki so se začele tedaj, ko se je gosp. dr. Šusteršič skregal z g. Kauscheggom, ker ga ta ni hotel imeti za kompanjona brez denarja pri neki dobri kupčiji, a se potem ž njim pobotal); svet bi tudi strmel, ko bi na pr. zaznal, kako je z gotovimi napitninami za dovoljena, a ne ravno varno naložena posojila itd itd. Dr. Šusteršič si je svest, da bi mi z razkritjem d e-janjskih razmer lahko mahoma ugonobili tisto organizacijo, ki služi gotovim prepričanim katoličanom za molzno kravo, in zato nam hoče z grožnjami in s sumničenji usta zamašiti. Šusteršič nas dolži, da smo hoteli 1. 1899. in tudi sedaj provzročiti »sum« na »Ljudsko posojilnico«. Ko bi to hoteli, bi nastopili vse drugače. Ko smo 1. 1899. povodom velikih defrav-dacij v ga 1 i š k i h hranilnicah vspodbujali ljudi na pazljivost, smo zamolčali to, kar bi bilo »Ljudsko posojilnico« takrat kar čez noč v zrak pognalo, zamolčali namreč, da je imela »Ljudska posojilnica« ravno ob času tistih defravdacij naložene velike svote v galiških hranilnicah. Ko bi bili takrat to povedali, bi bila šla »Ljudska posojilnica« v par dneh rakom žvižgat. A mi smo to prikrili, ker nam je naše rodoljubje velevalo storiti, kar je mogoče, da se ne zgodi velika nesreča, pač pa smo ljudi posvarili, naj bodo pazljivi. In takisto smo tudi sedaj marsikaj značilnega še ohranili zase. če misli dr. Šusteršič, da nas z grožnjami in s sumničenji prisili molčati, je v veliki zmoti. Kako puhla in neosnovana so sumničenja dr. Šusteršič a, to i smo včeraj pojasnili z ozirom na ! »Glavno posojilnico«.   Sicer pa iz-
javljamo, da smo neizprosni nasprotniki vsake korupcije, najbolj pa korupcije v lastni stranki, če ve dr. Šusteršič za kako nekorektnost pri naših zavodih, — kar na dan ž njo! Mi mu bomo le hvaležni, če pomore odpraviti eventuvalno gnilobo, ker nam je na tem, da se pri naših zavodih dobro, pošteno in vestno gospodari in ne tako, kakor pri klerikalnih zavodih, ki so v bistvu samo korita, iz katerih gotovi ljudje žro — žro — in žro.
— Iz Mekinj se nam piše: V soboto proti večeru se je pripeljal g. škof Bonaventura v Kamnik prenočit h gosp. dekanu. V nedeljo so pa premilostni nas MekinjČane obiskali ali pravzaprav prišli ogledovat in pripravljat novo nunsko gnezdo, za katero so si baje kupile ljubljanske nune mekinjsko graščino. Kam plo-vemo? zdihuje včasih »Slovenec« — mi Mekinjčavi pa zdihujemo: kaj nam še pri-piovć vsi Ti božji namestniki in koliko samostanov in graščin nakupi si še to vedno uboštvo našega men.štva in nun-stva? V Ljubljani Vam zidajo nune strop nad strop, po deželi pa pokupujejo graščine. Pa naj še kdo dvomi, da se ne gode več čudeži! Kmet in mestjan uhožavata, nune in menihi pa pri vsem obljubljenem ved-nem uboštvu bogatijo. Hej, »Slovenec«, raztolmači in izkoristi tudi ta čudež, kakor si onega o spreobrnenju Žlindre pri Krškem, ker nam Mekinjčanom se zdi ta vendar še večji. Mekinj čan.
— Repertoire slovenskega gledališča. Danes zvečer gostuje v moderni drami »Rdeči tal ar« gospa Zofija Borštnik-Zvonarjeva. — V soboto, 1. novembra, t. j. na Vseh svetnikov se igra žaloigra »Mlinar in njegova hči«. — Drama študira glumo s petjem »Brez denarja« in burko »Zajčkove hčere«, opera pa »Maric on« in »Ca valleria p ust i ca na«.
— f Josip Hacin. Iz redkih vrst slovenskih telovadcev je pograbila neizprosna smrt jednega naših najboljših Sokolov. Včeraj so ga položili na Trati pri Velesovem k večnemu počitku. Dasi šele 23 let star, je vendar mnogo storil za telovadbo med Slovenci, osobito med dijaki. Bil je delaven član kranjskega in goriškega telovadnega društva, nazadnje pa marljiv podnačelnik in vnet vaditelj ljubljanskega Sokola. — Sokolstvo je bilo tako ozko spojeno z njegovo dušo, da je osobito v Ljubljani posvetil večjidelj prostega časa i roučavanju in vežbanju telesnih vaj. Ranjki je bil vsestransko izobražen, izvrsten telovadec, ki bi še lahko mnogo storil v prospeh slovenskega So-kolstva. Pred dvema letoma je moral k vojakom v Celovec, kjer si je nakopal smrtno bolezen. Bodi mu lahka zemlja domaČa! Gratje Sokoli, ohranite ga v blagem spominu!
— Volitve na Štajerskem. Iz
Ptuja se nam piše: Pretekli četrtek osrečil nas je »Štajerc« s posebno izdajo ter preplavil ž njo v tisočih izstisih skoraj ves Slovenski Stajer. Ko smo čitali imena kandidatov za deželni zbor, ki jih je proglasil »štajerc« v tem listu, smejali smo se, da smo skoro smeha pokali. In kdo bi se ne smejal! Proti našemu slovenskemu kandidatu, velezaslužnemu gospodu dr. Jurteli, postavil je »Štajerc« kot protikandidata nekega Petra Zadravca, kmeta iz Loperšic pri Ormožu, kateri je po »Štajercu« edino primerni poslanec za ptujski okraj, češ da je bil osem let v Ameriki. V tem oziru seveda presega našega kandidata, ker g. dr. Jurtela še ni bil v Ameriki. Presega pa našega kandidata tudi v tem, da je dr. Jurtela ostal ivest svojemu narodu, dočim se je Zadra-vec na svojem »vandranju« po svetu navzel nemškega duha ter postal nemškutar, kar je seveda za vse »Štajerčeve« kandidate neobhodno potrebno. Nič boljši od Zadravca ni »Štajercev« kandidat za mariborsko slovenjebistriški okraj L u d o v i k K r e s s n i g, posestnik na Črešnjevcu, kakor je prav zadnji čas pokazal, da spreminja, kakor kameleon, svojo barvo. Med Nemci je Nemec, med Slovenci Slovenec, med socijalnimi demokrati socijalni demokrat, med liberalci liberalec, med klerikalci pa klerikalec. »Štajerc« ga kandidira »proti farjem«, pred par dnevi se je pa ta protifarški kandidat na Pragarskem
kolodvoru z nekim znanim farjem p o -ljuboval! O drugem kandidatu za ma-riborski-slovenjebistriški okraj, A r t u r j u D a m i a n u , grajščaku pri sv. Jurju na Pesnici in o kandidatu za ljutomerski okraj Francu Wratsohkotu niti ne govorimo, kajti ta dva »pragermana« bila bi pač sposobna za kak nemški okraj, kjer imajo Wolfijanci ali Schonerjanci večino, za popolnoma slovenska okraja sta pa te dve kandidaturi nesramna predrznost »Štajerca« in njegovih krmivcev. Vsejedno nas pa veseli, da je postavil »Štajerc« svoje kandidate. Bomo vsaj videli pri volitvah, koliko pristašev ima v teh okrajih »Štajerc«, kateri se vedno ba hari, da izhaja v 12.000 iz.tisih in da ima vse zaupne kmete na svoji strani, dočim so na slovenski strani vedno le sami hlapci in dekle.
— Shod v Sevnici. Iz Sevnice se nam piše: Dne 15. oktobra t. 1. se je vršil tu volilni shod za deželno-zborske volitve. Na tem shodu predstavil se je volilcem skupine mest in trgov — Celje Brežice, od shoda zaupnih mož v Celju jednoglasno postavljen kandidat dr. Josip Karlovšek. Shoda, katerega je sklical in vodil gosp. sevniški župan M. Stark el, udeležili so se vsi stanovi, vse razumništvo sevniško je bilo zastopano. Dr. Karlovšek je razpravljal o postopanju bivših slovenskih deželnih po slancev v deželnem zboru in prišel do zaključka — da morajo volilci imeti zaupanje do svojih poslancev, glede postopanja pa naj puste istim proste roke. Lepe besede spregovoril je gosp. dr. Karlovšek o narodnogospodarski organzaciji in se tudi prav toplo zavzemal za narodno šolstvo na Spodnjem Štajerju, osobito za nam, spodnjem Štajercem, prepotrebne obrtne in meščanske šole. Volilci so pazno sledili razmotrivanjem g. kandidata, kateri je zaključil ob dobro- in živio-kiicih zbranih volilcev svoj govor z besedami, naj krepko in neustra šeno na dan volitve stopijo na volišče vsi, voiilke in volilci; kakor drevo ne pade na prvi mah, a sleherno le pasti mora, tako je s tem de-želnozborskim mandatom; mogoče, da zmagamo že letos, ako store vsi svojo dolžnost, za bodočnost nas ni strah; jed-notni moramo hiti na Štajerskem, brez strankarstva, ako hočemo za mili naš narod kaj doseči, ako hočemo na merodaj-nem mestu bolj uvaževani biti, kot do sedaj. G. dr. Gre goric je predlagal nato, naj se izreče g. kandidatu glede načel, katere je razvijal, osobito, da se na Štajerskem ne smemo strankariti v škodo našega naioda, zaupnica in naj se ga proglasi kandidatom za ta deželnozbors ki mandat. Z navdušenjem je bil g. dr. Karlovšek jednoglasno sprejet kandidatom za skupino mest in trgov — Celje Brežice. Zaključujemo poročilo z željo, naj store vse voiilke in volilci svojo volilno dol žnost, da tako na dan volitve pokažemo svojim .nasprotnikom, akoravno morda zmaga še ne bode naša, da nas je vedno več in da je bodočnost naša!
— V c. kr. akademijo za upo-dobljajočo umetnost sta sprejeta letos dva Slovenca g. Gvidon Birolla in gosp. Mak s o Koželj.
— Umrla je včeraj v starosti 45 let grofica Ludovika Pace, sestra sek-cijskega šefa grofa Antona Pace.
— Glavni letošnji raport bo dne 4. novembra ob 9. uri dopoldne v prostorih vojaško znanstvenega društva v kazini. Naknadni raport bo 14. novembra ob 9. uri dopoldne pri zapovedništvu dopolnilnega okraja št. 17 na Ambroževem trgu.
— Lepi in obširni lov cele občine postojnske imela je do sedaj Has-berška graščina za borih 500 kron v zakupu. Slabši del tega lova dala je pa ta greščina iz dobro znanih vzrokov takoj po dražbi v zakup nekemu podzakupniku, ki je bil pri dražbi edini tekmec, skoraj za isto ceno. V lovskem jeziku bi se tedaj lahko reklo: »plen se je bratsko delil«. Seveda, škodo pri tej velikodušni delitvi je pa morala trpeti le občina, oziroma posamezni zemljiški posestniki. Sedaj prosi ta graščina za petletno podaljšanje zakupa. Občinski odbor se je soglasno (izvzemši gosp. urarja P.) izrekel, da naj pride lov v spomladi na javno dražbo. Za tak sklep je imel dovolj tehtnih in opravičenih vzrokov. Domače
lovsko društvo se je tudi oglasilo in ponuja letne zakupnine 1200 kron, torej letnih 700 kron več, nego Hasberška graščina. To gotovo tudi nekaj dokazuje. Postojnčani pričakujejo z vso pravico in tudi z zaupanjem, da bo c. kr. okrajno glavarstvo v Postojni sklep občinskega odbora upoštevalo ter občino obvarovalo nepotrebne škode.
— Zaradi detomora je bila te dni 221etna Marija Božič iz Mladovine pri Krškem izročena sodišču. Dekle je na sumu, da je umorila že več svojih otrok. Lansko leto je bila tudi zaradi detomora v preiskavi, a je dobila samo zaradi prikrivanja poroda 14 dni zapora-
— Volontersko mesto v deželni bolnici. V dežeini bolnici se sprejme doktor med. kot volonter z ad-jutom 600 K. Prosilci za to mesto predlože naj prošnje do 20. novembra t. 1. vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani.
— Zborovanje. Strokovno društvo strojarskih pomočnikov priredi dne 2. novembra ob 9. uri dopoludne v gostilni g. Franca Pocka v Sv. Florijana ulicah shod.
— Gospod podžupan dr. Karol vitez Bleivveis-Tersteniski ponesrečil je včeraj popoludne v Prešernovih ulicah. Neki neznani kolesar podrl ga je na tla, ko je šel čez cesto. Pri padcu se je gospod podžupan na komolcu in na rami desne roke poškodoval.
— Roparski napad v ljubljanski okolici. V nedeljo zvečer med 7. in 8. uro je bil na cesti v Podsmreki »pri dolgem mostu« napaden in oropan potujoči krojaški pomočnik Maks Stirko\vsky, 46 let star, rojen v Jasii, pristojen v Sibuszo, okraj Gorlice v Gaiiciji. Napadla sta ga brata Franc Kovač, delavec v tobačni tovarni in N. Kovač, korporai pri 17. peš-polku, 10 kompaniji v Ljubljani, doma iz Kožarjev. Slednji je Stirkovvskega na cesti ustavil, ga sunil najbrže z bajonetom v vrat, da je padel, na kar sta mu oba slekla obleko in mu pobrala ves denar, 40 kron, in ga pustila ležati na cesti. Neki črevljar je videl nekaj časa popred na cesti korporala Kovača in njegovega brata, katera je slučajno poznal, in je to, ko je izvedel o roparskem napadu, naznanil orožnikom. Na ta način sta se storilca poiz-vedela. Franc Kovač je bil včeraj dopoludne v tukajšnji tobačni tovarni aretovan in se je izročil c. kr. deželnemu sodišču. Korporala Kovača je vojaška oblast zaprla. Maks Stirkewsky se nahaja v deželni bolnici. Nam se čudno zdi, da bi potujoči, brezposelni krojaški pomočnik imel pri sebi 40 kron. Kaj pa, ko bi bil rop le izmišljen, in se je izvršil le pretep?
— Napad na ,,večni poti". V nedeljo zvečer med 6. in 7. uro je neznan človek na takozvani »večni poti« napadel trgovska pomočnika g. Ivana Kiuna in Fr. Berjaka. Pričakal ju je v gozdu in skočil za njima na cesto. Ko pa je Klun potegnil revolver in je ustrelil v zrak, je napadalec zbežal v gozd.
— Z rešilnim vozom so prepeljali v soboto popoludne v bolnico bra-njevko Heleno Kristanovo. Na mestnem trgu, ko je prodajala, je dobila tako hudo trganje po nogah, da ni mogla več vstati. Naložili so jo na rešilni voz in odpeljali. — Istega popoludne so pripeljali z rešilnim vozom v bolnico 81etno M. Cebuljevo, katero je popadla božjast.
— V električni voz je zadel včeraj dopoludne na Poljanski cesti konj, katerega je pustil hlapec Ivan škerjanc iz Karlovske ceste št. 1, brez nadzorstva tik tira električne cestne železnice. Konj se je električnega voza ustrašil in je sunil z ojem v voz in zlomil oje.
— Ogenj v skladišču. V Lin-garjevih ulicah, v skladišču branjevca Antona Bučka, je včeraj dopoludne začelo goreti. Zažgal je 41etni branjevcev sin. Ogenj je opazil policijski stražnik, ki je prišel mimo. šel je v skladišče in ogenj pogasil.
— Z voza je padel včeraj dopoludne na Škofeljci Anton Kramar, 5 let star, sin Marije Kramarjeve in si zlomil desno nogo v stegnu. Prepeljali so ga v bolnico.
— Zaprli SO hlapca Ivana Demeca, ker je kradel svojemu gospodarju Ivanu Ahlinu na Karlovski cesti mošt in ga prodajal nekemu izkuharju in delavcem. Izročili so ga deželnemu sodišču.
— Mošt kradli so v soboto zvečer pekovski uslužbenci na Dunajski cesti štev. 52 gostilničarki Ivani Podobnikovi. Ukradli so ga okoli 60 litrov. Dva pekovska pomočnika je policija zaprla.
— V Ameriko je odpotovalo danes ponoči z južnega kolodvora 52 oseb.
— Izgubljene reči. V Latterma-novem drevoredu je izgubila gospodična M. J. boo iz kožuhovine. — Na poti od gledališča po Franca Jožefa cesti do Dunajske ceste je izgubila gledališka igralka A. H. srebrno, pozlačeno zapestnico v obliki verižice z napisom »Es sei dein Gliick«. — Neznano kje v mestu je bil izgubljen zlat prstan. — Na poti od »Zvezde« po Vegovih ulicah do Hilšerjevih ulic je bila izgubljena srebrna zapestnica.
— Najdene reči. V Prešernovih ulicah in na Starem trgu sta bila najdena dva zlata prstana.
* Najnovejše novice. Poskusi z brezžičnim brzojavljenjem so se obnesli v Italiji prav dobro. Pomorska eskadra je brzojavila 55 milj oddaljena od brega mornarskemu ministru. Minister ji je odgovoril. — Dva vlaka sta skupaj trčila na postaji Schladming. Trije potniki in trije železniški uslužbenci so ranjeni. — Ponarejalec plemenitaških dokumentov Miiller pl. Mildenburg je dobil od državnega poslanca dr. Mettala pl. Frivvalda 20 0C0gld.
— Izbruh vulkana. Mesto Quezal-tenango se je moralo izprazniti, ker leti nanj vulkanski pepel. Bruhati je začel vulkan Santa Maria. Neprestano se trese zemlja ter se čuje podzemsko gromenje.
— Na petih krajih je začela goreti vas Dorgos pri Temešvaru, zgorelo je dvajset hiš.   Požigalca  so prijeli.
— Velika povodenj je v južni Italiji. Železniške proge so pod vodo ter je promet vstavljen. Po nekod stoji voda na pet metrov Prebivalci so zbežali na strehe. — Nova iznajdba. Kovač Feher v Mitrovici je iznašel zavirač, ki takoj vstavi voz, ako se konji splašijo. — Nov hrvaški list začne izdajati v Oseku dr. Lorković. List se bo imenoval »Narodna obrana«.
* Milijonska defravdacija v Pragi. Na čelu rešilne akcije je sedaj višegradski prost Karlach, ki ga je pred 25 leti izpodrinil msgr. Drozd. Ta se nadeja, da prepreči konkurz, ki se še vselej vzdiguje, kakor Damokiejev meč, nad klerikalnimi glavami. V to zahteva, naj se vlagatelji sami prostovoljno odpovedajo 10°/0 svojega vloženega denarja na korist posojilnice. Vloženo je nekaj nad 13,000000 kron, kar bi dalo 1300 000, a kdo se bo tako kar brez povoda žrtvoval za klerikalne mahinacije? — Praški magistrat si želi sanacije pobankrotirane posojilnice, ker bi inače bilo kruto zadetih veliko malih obrtnikov. Huje kakor vlagatelji so prizadeti dolžniki svetovaclavske posojilnice, istotako iz nižjih, največ maloobrt-niških slojev, ki bodo kar šiloma morali poplačati svoja izposojila. — Msgr. Drozdu baje ričet ne ugaja, hrana mu v zaporu nič kaj ne tekne, dasi mu dajejo še boljšo hrano. Baje nima prave kuharice, kakor je bila Madlova. Šampanjca tudi ne dobiva, in vse to mu kvari tek. — Razglednice z Drozdom in enakimi klerikalnimi »odličnjaki« se ne smejo več prodajati, »gospodje« so izsilili pri namestništvu dotično prepoved. — Računi v svetovac lav*u posojilnici so v takem neredu, da je treba še najmanj 14 dni, da se spozna poneverjena sveta. — Cim se dožene končna poneverjena svota, prodajo se po sojilnične realitete (17 hiš na Žižkovu in na Kraljevskih Vinogradih) v vrednosti 1230000 K, lastna posojilnična hiša v Karlovih ulicah je cenjena na 800.000 K.
— Zdaj se je tudi izvedelo, da so glavni krivci Drozd, Kohout in ranjki Ort. Oddelek, kjer jo bil posojiinična zastavljalnica, je bila skriti brlog za te lopove, ondi so našli vse polno kompromitujočih listkov, iz kojih se spozna, da je ta čedna trojica igrala na borzi, kupovala srečke i t. d., a denar za to je jemala iz posojilnice.
Književnost.
— Zimski večeri. Knjiga za odraslo mladino. Spisal Jožef Stritar. (Izdala Družba sv. Mohorja.) Vsebina: Drob niče. — Uganke. — Ezopove basni. — Povestice. — Igro-kazni prizori. — Živalski pogovori. — Leto. — Družba sv. Mohorja se je lotila izdajati knjige tudi za mladino. Menda ji je vdihnil to misel prav Stritar in sam je napisal sedaj, če se ne motimo, že 3. knjigo. Misel je lepa, pametna in praktična. Družba sv. Mohorja more razširiti največ knjig med narod in ona more obdariti najneposrednejše tudi največ slovenskih otrok z lepimi knjigami. Vsakemu nekaj, to je geslO družbe, in pravilno ravna. Knjiga »Pod lipo« je našla najlepši odmev, Stritarjeve pesmice v njej so postale narodna last, nekatere
so dobile celo že svoj narodni napev, »Mladi vojaki« pa so postali po zaslugi Parme koračnica, ki se svira in igra po raznih hišah, koncertih in gledališčih. »Zimski večeri« so nadaljevanje prejšnjih Stritarjevih mladinskih knjig. Ne bomo rekli, da so boljši, kakor spisi »Pod lipo«, a z veseljem jih sprejme mladina, pa gotovo tudi ostalo čitateljstvo. Saj je Stitar vedno ljubezniv pisatelj, katerega grajati in zametati ni možno, četudi se morda ne strinjamo vedno z vsem. Med 100 drobnicami je morda polovica užitnih; druge so trde in kisle; med 100 ugankami jih je morda tretjina res dobrih. Ezopovih basnij je 50. Tenienca je povsod na dlani. Med 3 povesticami je »Cestar« najboljši. Igrokaznih prizorov je 5. Zabavni in zanimivi so vsi. Menda pa ho nastopajoči otroci premodri, prezreli. »Živalski pogovori« so nekoliko raztegnjeni, a ne brez humorja, vsekakor ne brez zdrave tendence. Zbirka pesmij pod naslovom »L eto« so najboljši del vse knjige. Tu se je pisatelju izborno posrečil naivni otroški ton, a pesmi tudi niso brez resnične poezije. Osobito pa jih odlikujeta narodni jezik in gladka dikcija. Po vsej knjigi je razlita mehkobna ljubeznivost in prisrčnost, odsev blagega, plemenitega srca. Mladina je dobila novo, zdravo in dobro knjigo. Naj bi ji teknila in koristila ! A
Telefonska in brzojavna poročila.
Središče 28 oktobra „Sloven-čevou poročilo o kandidaturi Korošca je predrzen manever. Korošca kan-didujejo duhovniki na svojo pest in ga hočejo z rušenjem narodne discipline in sloge spraviti v deželni zbor. Po farovžih krožijo pozivi, naj se na vsak način dela na izvolitev K o -rošca
Dunaj 28 oktora. V današnji seji poslanske zbornice je podpredsednik Kaiser poklical posl Brei-terj a k redu, ker je v zadnjem svojem govoru o kmetskem štrajku v Galiciji in o divjanju madjarskih vojakov imenoval necega husarskega poročnika u š i v c a. Zaradi tega sta dva husarska častnika pozvala Breiterja na dvoboj. Breiter hoče sestaviti enketo parlamentarcev, ki naj odloči, če je dolžan sprejeti ta poziv na dvoboj ali če ga z ozirom na to, da je govoril kot poslanec, ne sme sprejeti. V to enketo je Breiter povabil tudi dr. Ferjan-čiča in dr. Plo j a. Ministrski predsednik Korber je odgovoril na interpelacijo posl. Mali k a, zakaj se je častnikom prepovedala udeležba pri pevski slavnosti v Gradcu. V tej interpelaciji se na nečuven način žali cesar. Korber je izjavil, da na tako interpelacijo sploh ne odgovori, ker je očividno, da je bila stavljena samo, da bi se pod varstvom poslanske imunitete moglo žaliti cesarjevo osebo. Zbornica nadaljuje sedaj razpravo o kmetijskem štrajku v Galiciji. Daszvn-ski je govoril 31 /, ure in navedel strahovite posamičnosti, kako grozno dela katoliška gospoda s kmeti. Pokazal je tudi kos kruha, s katerim se poglavitno živi gališki kmet Schuh-meier je zaklical Poljakom: Ali jeste tudi vi tak kruh; še konjem bi ga ne dali zreti. Tudi ministrski predsednik Korber je posegel v to razpravo. Prihodnja seja bo jutri.
Dunaj 28 oktobra. Poročila nekaterih listov, da prevzame bivši finančni minister dr S t e i n b a c h ju-stično ministrstvo, so neosnovana
Praga 28. oktobra Državni poslanec Metali, član konservativnega veleposestva, hoče svoj mandat odložiti in se izseliti v inozemstvo. Metali je bil prevaran od tistih sleparjev, ki so s falsifi kaci jami preskrbljevali posameznikom plemstvo. Metalla je to veljalo 40.000 K.
Budimpešta 28. oktobra. V poslanski zbornici je interpeliral Rako c z y zaradi Breiterjevih napadov na madjarske husarje in zakaj se madjar-ski vojaki porabljajo zunaj dežele. S zeli je rekel, da je bil Breiter gotovo napačno informiran in da že domobranski minister to zadevo pojasni.
1		
	Slovenci in Slovenke I  Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I	
1		
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 28. oktobra 1902.
Skapni državni dolg v notah  .... 1C0 85
Skupni državni dolg v srebru .... 100 70
Av8t.rij8ka zlata renta....... 12055
Avstrijska kronska renta 4%  .... 10020
Ogrska zlata renta 4%....... 12015
Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 97 66
Avstro-ogrsko bančne delnice  .... 1B68 —
Kieditne delnice......... 669 —
London vis ta.......... 259 07'/.
NemSki državni bankovci za 100 mark 116 85
80 mark   .  .  ;......... 23*40
20 frankov........... 19-06»/,
Italijanski bankovci ........ 95 15
C. kr. cekini........... 11 33
Žitne cene v Budimpešti
dnč 28. oktobra 1902. Termin.
Pšenica za oktober ....   za 50 kg  K  7 49 „       „ april 1903   ...    „ 60 „    n   7 37
Rž „ oktober....., BO „    „   6 45
Koruza   „ maj 1903.   .   .   .   „ 60 „    „   6 72
Oves      „ oktober....., 50 „    , 625
Efektiv. Nekoliko vinarjev višje.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 23. oktobra: Alfons Bizjan, mizarjev sin 2 meseca. Marija Terezije cesta 26 črevesni katar.
Dne 24. oktobra: Karlota Krivic, trgovskega sotrudnika žena 27 let. Vogelne ulice 3. Jetika.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 806-2 m. Srednji araoni tlak 786-0 mm.
M O	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tempera*! tura v °C.	Vetrovi \	l«4 f § Nebo 5" K	
27.	9. zvečer	736 0	7-2	brezvetr.	pol.oblač.	
28.	7. zjutraj	735 3	58	si. vzhod	dež	S
■	2. popol	735 3	7-0	bL jvzhoa	dež	
Sredrja včeraiSnja temperatura 7 9', nor-
male: 83°
Potrti od najgloblje boli javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne hčere, odnosno sestre, svakinje in tete, gospodične  .   . _
-Avguste jVaglas
ki je po dolgi, težki bolezni, previđena s svetotajstvi za umirajoče, danes ob pol 9. uri dopoldne blaženo v Gospodu zaspala. (2638)
Pogrebni sprevod bode v četrtek, dne 30. oktobra, ob 3. uri popoldne od deželne bolnišnice krenil na pokopališče pri sv. Krištofu.
Svete zadušne maše darovale se bodo v stolni cerkvi.
Drago pokojnico priporočamo pobožnemu spominu in molitvi. ^ ^
"^fv^Lj^M^a^t^lsT^lDktobra 1902.
Žalujoči£ostali.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze prisrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti naše preljubljene soproge, ozir. hčere, sestre, svakinje in tete, gospe
Karlote Krivic roj. Kovačič
kakor tudi za krasne podarjene vence ter za mnogobrojno častilno spremstvo k zadnjemu počitka drage ranjke izrekamo tem potom vsem svojo iskreno, globoko čuteno zahvalo.
Ljubljana, dne 27. oktobra 1902.
(2636) Žalujoči ostali-
Drarskega pomočnika
vsprejme takoj (2620-2) Aleksander Ambrožič
urar na Jesenicah (Gorenjsko).
Najceiiejše dotavisče dcbrih
s 31etnim pismenim jamstvcm.
HAM KONRAD
eksportna hiša ur in zlatnine M ©M (BrUx) ni. Hi (Češko).
Lasti:«? izdelovalnice za izgo-jtavljanje ur in fino mehaniko. Dobra nikelnasta remontoarka
gld. 375. Pristna  srebrna remontoarka gld. 5 25.
Pristna srebrna verižica . . ,.....gld. 120.
Nikelnasti budilec............gld- 1
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč m tisoč priznalnih pisem. (2758-90)
llustrovani katalog zastonj in poštnine prosto.
Semenj v Zagoni
ob Savi
se bode vršil
dne 3. novembra 1.1.
Županstvo Zagorje ob Savi
dne 27. oktobra 1902.
(2635)
Preklic.
Podpisanca prekličeva in obžalujeva vse žaljive besede in nepoštene obdolžitve, ki sva jih izustila dno 8. oktobra t 1. v gostilni »pri Gorjancu« v Pod-smreki proti Petru Oražem, posestniku v Vnanjih Goricah št. 25, ter dosta viva, da ne veva o njem nič nepoštenega.
Lovro Šebenik
posestnik v Radnji.
Janez Marinko (2637)
posestnik  v Vnanjih Goricah.
Ces. kr. avstrijske
državne železnica.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda
veliaveo od dne L oktobra 1902. leta.
Odhoa is Ljublj&n« inž. bol. Prog* čes Trbii, Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec. Franzensfestc, Icomost, Monakovo, Ljubno čez Selztha) v Aussce Solnegrad, čez Klein-Reiflmj: v Steyr, v Line na Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabet, Beljak Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selztha? v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. m*i 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbai, Dunaj. — Ob 8. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfe8te> Monakovo, Ljubno Cez Selztha! v Sclsogrartt Lend-Gastein, Zeli •■!> jezeru. Inomost Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Kleiu Rei fling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago. Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. iTrst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Progfi v Novo mesto is v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoludne istotako, oo 7 ar 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prinoi v LjublJ&ĐO juž. kol. Proga i Troli*. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Duaaja čez Amstetten. Monakovo, Inomost. Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr ISl, Aassee, Lja-dlo Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in n. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni viak iz Trbiža. — Ob 11. ari 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare. Heb, Marijine vare Plzen, Bade-jevice, Solnograd, Line, Steyr Pariz, Genevo, Conh, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein Ljubno Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljub na, Selztbai a, Beljaka Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak x Ducata, Ljcbna, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selz-thal iz Inomosta, Solnograda. — Proga is Novega mest* in Eooevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoiudne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ot S. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod ls Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri £0 m zvečer in ob 10 uri J5 m, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod t Ljubljano drž. kol. ls Ksmuiks Mešani vlaki: Ob S. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri R m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji 7lak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru (1)
dosti I na
se   proda  iz  proste roke zaradi družbinskih razmer.
Nahaja se na Reki na najlepšem kraju na korzu via del Pile št. 4, je zelo obiskovana ter obstoji že 40 let in je vsem poznata. Ima 23 postelj za prenočišča, ki so vsak večer že oddana, tako da seže s tem izplačuje najemščina. Kupci naj se zglaso pri Ignaciju Kirn, gostilna „Miramar", via del Pile št. 4 na Reki. (2590—3)
Spreten, ssundsls:!
poslovodja
špecerijske stroke, nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisavi zmožen, z dobrimi izpričevali, se išče za filijalo v Škof j i Loki. Ponudbe
do 15. novembra 1902. Nastop meseca marca 1903. (2639—1)
Franc Dolenz v Kranju.
oičiič.
Anton Kušan, posestnik v Drav
Ijah, razprodal bode (2618—3)
v četrtek, dne 30. oktobra 1902
ob 9. uri dopoludne
na prostovoljni javni dražbi
svoje v Dravljah in na Glincah ležeče
njive in travnike
in svoje v Gorenji Šiški ležeče
hoste«
Več o tem omenjeni dan na licu mesta.
Št. 34882.
(2553—3)
S pričetkom tekočega šolskega leta podeliti je po občinskem svetu v hvaležen spomin na Nj. Veličanstvo, presvitlo cesarico Elizabeto določeno podporo v znesku 4-00 K, do katere imajo pravico deklice, ki so dovršile tukajšnjo strokovno šolo in se žele v umetnih ženskih ročnih delih ali v njih pomožnih strokah povspeti do višine sedanjega časa ter v ta namen obiskovati dunajsko strokovno šolo za umetno vezenje, centralni čipkarski kurz ali pa državno umetno obrtno šolo na Dunaju ali v Pragi.
Prošnje za podelitev te podpore, ki se dovoljuje za vso učno dobo, vložiti je tukaj do konca t. m.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 10. oktobra 1902.
4 pari čevljev
za samo 2 gld. 50 kr.
se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par moških, 1 par ženskih Čevljev, rujavih za vezati, z močnimi zbitimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in en par ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja se proti poštnemu povzetju. (2612—2) Zaloga čevljev
Jungvvirth
Krakov 21. Poštni predal 29.
Neugajajoče se vzame takoj nazaj.
Naarobne vence
in
tratfeo^re vencem
SfcsST v največji izberi T^fJ
priporoča (2634—1)
Karol Recknagel
Mestni trg št. 24 £jubljana jVtestnt trg št. 24.
Izgubila so Jo
včeraj na potu iz Gorenje Šiške po Latterma-novem drevoredu (2631—2)
kožuhasta boa.
Najditelj  naj jo odda proti nagradi na Staremtra-u nt. », III. nadstropje.
Učenca
krepkega iz dobre hiše, sprejme takoj v pekovsko obrt. (2591—3)
ZKIonrad. Čadež, pek v Kranju.
Mlad, umeten (2623-2)
strugar za les
B*F~  želi dobiti kako delo.
Naslov pove upravništvo  tega lista.
v špecerijsko trgovino sprejme ljubljanska tvrdka. Zmožen mora biti slovenskega in nemškega jezika.
Ponudbe  na glavno pošto v Ljubljani pod „P. P.". (2587—3)
Dobra gostilna
z velikimi prostori, v večjem trgu, se odda. (2B75-3)
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Špage vsake vrste
domačega in tovarniškega izdelka, kakor tudi za vreče vezati, sii*ovega konca, ponuja samo za preprodajalce ali večje odjemalce
Ivan Kordik
trgovina galanterije in drobnine na debelo in drobno (1457—19) Ljubljana, Prešernove ulice št. 10—14.
Trgovski pomočnik
dobro izvežban v manufakturni in špecerijski stroki, vešč slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v trgovino mešanega blaga (2585—3)
Slavinec £ Šeleker,
Šmartno pri Litiji, Kranjsko.
v Sp. Šiški št. 88 z gostilno, prodajalno, 4 stanovanji in gospodarskim poslopjem se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji, eventualno z fundus-instruetusom. Natančnejša pojasnila v hiši. (2601—2)
Poskusite
J. Klauer-jev
Jriglav
naravni rastlinski liker!
Ogreva in oživlja želodec in tel6.
Prohuja tek in prebavo.
Daje dobro spanje. (415-211)
I «11 ii J založnik ln hnrtnik:
Edmund Kavčič v Ljubljani.
t)
O
£L
c
S- w t)
>V\ * t)
a- *
K  O  •* S
— '3 ^. K o «*
ti £j
■o 3
^» i— t) C
C
v CA
i
3
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.