Novice. Izhajajo 1. in 15. vsaeega mesecn. Cena Jim je za Kdor Želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" nn-cel») 1 gld., za jm^I leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plaća za dvostopno petit-vrsto 8 kr. J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredniStvo. za eokrat, dvnkrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. o noTi trtni bolezni. Minoli teden elířalo se je mnogo g-ovoriti o I107Í trtni bolezni, ki se je baje pokazala na Tržki gori. Mlado listje trt postaja namrei v nekterih vinogradih rudeČe in dobi na zgornji strani izbruh nine, katere so na spodnji strani lista bele. Ta zadnja prikazen ni nič druiega, kakor v obče in poTsod, kjer trta raste, znana trsna prĚic« (phytoptus Titis, Weinblattmilbe), majhna živalca, ktera živi na spodnji, redkokdaj na zgornji strani lisU in povzroča na njem izbruhnine, katere so na nasprotni strani prevlečene z mnogimi belimi progami (Orineum), ktere pozneje porjave. Te bele partije (lise) na spodnji strani lista so podobne onim, ktere provzroča sirtipena rosa (peronospoia viticola), samo da peronospora iz-bubnine ne napravi. Trsna prèica Škodi samo takrat, íe nastopi v veliki množini, in «kodi s tem, da se list, posebno ie j« áe mlad, skrivi, pozneje ovene in se posuši. Sredstva nimamo druzega, kakor obiranje napadenih listov. Dobro koristi tudi škropljenje z galico, in ker je sedaj že prišel èaa za prvo ékrop-Ijenje proti peronospori, priporočamo vinogradnikom, da take od trsne prlaice napadene liste poškropijo tudi na spodnji strani lista, kjer ima živalca svoj fedež. Da postaja listje rudeie, je vzrok deloma živa'ca sama, deloma hladno io deževno vreme, ker se v takih slučajih jako rad poleg zelenega barvila (chlorophyll-a) vtvarja v listu tudi rumeno barvilo (ïarithophyll in etiolin) in rudeče barvilo (anihokyan.) Kam pelje nevednost, razvidimo iz tega, da 80 nekteri ravno vsled rudefiega listja smatrali 'o prikazen za hudo, pri nas v Avstriji doslej iipziiaiio bolezen irno rijo (Laistidia Bidwelii, tudi Pboma uvicola imenovano, angleško Black Rot, beri; bitikrot). Black Rot, rot Black, rolh Blatt, rudeii list so, kalkulirali in tako smo prišli od dosti ne-doiiiie vinske pržice do liudo nevarne Črne rije. Black-Rot pomeni namreč črno gnilobo, kakor sorodna bolezen White-Rot (beri: vajtrot) belo rijo ali klo gnilobo pomeni. Vslei črne rije postane namreč grozdje Črno in odtod ime. Na listu se sicer črna rija tudi pokaie, ampak ne v obliki rudečega li^ta, marveč T obliki rujavih, temno obrobljenih madežev, kteri BO pozneje nasejaiii 8 črnimi debelimi pičicami, ati bolje rečeno mozoljčki, kteri so pomnoževaliii organ te glivice. Priporočamo tistim, ki radi take novosti v svet trobijo, da se poprej prepričajo, ali da se posvetujťjo 8 kakim strokovnjakom, in da ne begajo našega že tako dosti prestrašenega in od raznih nesreč zadetega vinogradnika. Deliijmo skupno za napredek sadjarBtra! Sadjarstvo je že od nekdaj važno za Dolenjsko. Važno in koristno je bilo že tačas, ko sc je našim kmetovalcem sploh boljše godilo kakor se godi dandanes, in ko ie ni bilo nobene pravfr prilike za prodajo sadja. Odkar so se pa kmetijske razmere obrnile na slabse, odkar naii gospodarji le 8 težka izhajajo, postaja tudi sadjarst po čim dalje bolj važno in toliko važnejše, kolikor slabše se nam godi. Na važnost sadjereje so nas opozarjali iiaái veščaki že od nekdaj, in ko bi jih bili takrat pridno posluSali in se ravnali po njih lepih naukih, gotovo bi nam sadjereja prinaSala sedsj lepJe dohodke kakor j h imamo. Ranjki misijonar in vneti sadjerejec Fr. Pire napisal je leta 1863. besede, ki §e danes veljajo, rekoč: „Spoznati moramo, da smo v reji sadja še daleč zad in da ne preudarimo dobička, katerega bi nam vrglo obilno dobrega sadja. Vidi se sicer tudi na Kranjskem že marsikje žlahtno sadje, vendar še veliko zemlje prazne leži, katera bi lahko rodila žlali.no sadje in prihodke izboljšala". Vneti sadjerejec župnik RipŠl piše doslovno 1. 1874: „Ako bi se naši kmetje sadjereje prav poprijeli, bi mar^i-kteri med njimi si Tsako leto več sto goldinarjfv pripravil brez velikih skrbi inhrcztežav-nega dela". — Resnica je, da leži se veliko tisočakov zakopanih po Dolenjskem, katere bi lahko leto za letom prejemali od naše zemlje, ko bi se sadjarstva prav in v večji meri ])0- )rijeli. Ako amo oi^krltosríni, priznati moramo )oieiijci, da smo se dosedaj premalo zanimali va ssdjerejj in premalo smo poslušali zlate nauke pvojih prejšnjih \i sedanjih uSiteijev. Ako hoíemo dandanes sadje dobro prodajati in te 8 sadjercjo bolj vspeSno peèati kakor nekdaj, loiiti se moramo sadjereje po pravih naĚelili. Saditi moramo pred vsem le tako sadje, ki se rado kupuje in dobro p'acuje. Za kupčijo saditi bo le nitjpripravnejae vrsie sadjii, ta pa v večji mtri, kakor dosffiaj. Vrste, ki niso kraju in razmeram primerne, bo treba opustiti. Popolnoma napačno je, zasajati prostore z vsakovrstnim satijem, kakor je bila dosedaj navada pri naàih boljíih sadjerej-cih. Sadni vrti z mnogoštevilnimi vrstami .ladja 80 Z!i bofi^ate grajSČake, ne pa za malega posestnika, ki hoče od sadjereje lep dobiček imeti Da se la preobrat v sadjarstvu zvrái prej ko iLOgoče po celi Dolenjski, treba je skupneřfa in Viitrajfiegfa dela, katerej^a se je lotiti po g-otovem načrtu. In da se bo )ahko pričelo z reSev-tnjera te za celo Dolenjsko vaííne naloge, zato se priredi diié 2. junija t. I. v Novem mestu zborovanje sadjarjev, kateremu želimo mnogo vspeha. Kaj je noTcga po aTstrijsfeem cesarstvu ? Državnega zbora seje so vedno bile le prepir in druzega se je malo ali pa nič storilo. Su5e 8P vse tako, da bo vse Slovaiiom na škodo, so-ffbno pa se Slovencem. Naj počno Nemci kar bořejo, za nje ni ni5 krivično, za-nje ni nič neolikano, za nje nikdar vlada nima áibe. Izvršitev raznih del in naprav ima izostati, ako državni zbor do konca Ititoánjega leta proračun ne odobri Kdo dnigi je kriv, da do tega ie ni priálo, kakor oni nemški neotesani razgajači. Bodemo pa radi tega tudi Slovenci občutno kaznovani; kajti vlada namerava iibrieali mnogo teh syot, ki so bile za javne naprave v proračunu, mej temi bndo za nas najbolj občutljive sledeče svote: 51.000 gld red-mga prispevka za ceste na Kranjskem, 45 000 za zagrebško državno cesto v Novem mealn in za most čez Krko, 26 300 za vodne zgradbe ob Savi, ]:i0 000 za deželno vladno poslopje v Ljubljani, 50 000 za zgradbo sodnijskega poslopja v Ljubljani, in še mnogo drugih svot. Znabiti se še stvar predrugači, saj zakon mora vendar vsem enako veljati. Presvitll cesar je 11. maja v Budimpešti Vfiprejel delegacije. Povdarjal je v prestolnem ogovoru, da je razmerje monaihije proti tujim državam najboljše. Da je nevarnost, ki je pri giSko turěki vojski bila, minula ter pohvalil vojaštvo. Obžaloval je, da se kljub po vladarjih podpiranemu posredovanju papeža ni posrečilo pre- prečiti špansko amerikanske vojske. Dilje je rekel cesar, da je vUda gled« na negotovi položaj poskrbela za mnogo vojiiej^a orožja Na Dunaju zbrala so se gaiiliia društva vsega cesarstva o priliki otvoritve razstave, in da pre-flviriemu cesarju povodom petdesetletnega vladanja častitajo. Bilo se je sešlo nad 20 tisoč gasilcev. V Lvovu v Galiciji bi kmalu nastali velikanski izgredi, radi dragiije kruha iti pomanj-k^inja živil, ko bi jih polieija ne bila zabranila, VŽB so napadali pekarije in jih hoteli izprazniti. Državni poslanec Kozakiewicï je komaj ljudstvo poTiiril. Mestna uprava bode sedaj sama prevze'a peko kruha in ga po lastni ceni prodajala. Tudi v drugih krajih Galicije trpi ljudstvo pomanjkanje in prosi pomoči. Kilj je novega po širokem nveta? Niimiri in vsiaje Sirijo se dan li dnevom, in to v že precej velikem ob)egu. Na Italijanskem tožijo ljudje /a dragino; zahtevajo dela m kruha. V Neapol j u so bili velikanski izgrftili. Ljiiistvo je gradilo barikade, vojaštvo je streljalo, «a obth straneh je mnogo ranjen h in mrtv.h. Vlada je razglasila izjemno sta.ije. Nedvomno so socijalni demokratjft provzročitelji rtívolutřije. V Milanu je biia grozna vstaja, ubitih je bilo nad 1000 ljudij, in neStftVilno m logo ranjenih. In talco v mnogj krajih laike deiel«. Vlada irn» silno opraviti, da mir vzdrŽ ij« Davek na žilo in moko so znižali. Na španskem so splošni nemiri nastali zaradi vojske, ktera se jim je pri prvi bitki slabo obnesla. In kar je Še hujše, tudi v viSjih krogih se čuje nezadovoljnost s kraljevim prestolom. Vojska med Ópanci in Amerikanci se nadaljuje. Prvi strel zagromel je iz ameriákega topa 22 aprila, isti dan so Amerikanci tudi prvo ladijo vjeli, ki je imela blaga za 80 tisoč vrednosti. Ali so že imeli takrat pravico, ladjo vzeti, o tem bo âe dogovnr. — 1. maja zjutraj je bila prva bitka med Spanci in Amerikanci na morju pred meswn Manila na Filipinskih otokih. Amerikanci so pr«;-magali Spance in jim uničili tamošnje brodovje. Spancev je mnogo pobitih, ker so Amerikanci posebno spretno streljali; nasprotno pa je Afuerikaii-cpv prav malo padlo, ker so sovražne kroglje «It pred brodovjem že v morje padle, ali pa mimo letele. Obe državi se sedaj pripravljate na drugo bitko, ki ima že določiti usodo vojske. P1ŘC 80 nam: li Novega mesta. — Soboto 7. maja je priredilo „Dolenjsko pevsko društvo" običajni spomladan^nki koncert. — V prvem delu vsporeda je zjedinjen »t>or Glasbene Matice in pevskega društva pokazal v Ned-vedovem „Nazaj v planinski raj" in Wagnerjeveii» zboru iz TanEliacserja „Srřuo pozđrATljamo dTorano krasno" in oziroma mciki zbor t Kr.lkoTskega „Utopljenki" vse Bvoje vrline. Izborno podali so nam biser iz „Prodane neveste" sekřtet g6. Arliova, Doleo-Ževa, Sarkova in gg. Kozina, Testen in To-poriš. Kot 8tilÍ3tiiijH je pela řanjavo Griegovo „Sol-vpjgino pesecn", živiiliio ju rgujeno MaFcagnijevo „Me ljubi?" ter ntžno pobožno Lísňovo „Kct ljubek cvet se zdis mi" z znsno do^rŠeisoMii> gf\ Milk* Dolenčeva. Burna poLvala je spieniljala iè strani občinstva vae loike. — Po kcnctilu se je Miti kiatek, a ži\a-ien pjps. Čedno je, da pevsko diUbtVD v dostgo svojega iepřga iianitna, dobiih tako nialo izpcdbiiiiue pcclpoje ravno od take strani, odkoder bi je smelo največ pri-iakovati. Ta \€Čer smo namreč, in BÍcer se več kot sicer, — Tideli tikib, ksferili ni bilo. Kaj Čuda, da so potem naže družabne razmere tako neverjetno mrtve. — Iz Črnomlja. — Dopisov iz našega mesta je malo po Časnikih, zatorej naj nekoliko spregovorimo o naîtra vrlem „Bralnem društvu", Kakcr druga diuštva, tako iudi naše od dne do dne bolj napreduje, ne rečem v podporah, ampak v svojem delovinji. Sioprav v nedeljo 8. majnika priredilo je društvo svojo peto veselico 8 sodelovanjem mestne godbe na lok. Priprava za veselico je bik slirbra in točke vspcreda so se precizno izvrševale. Zbori so pričali o Tfliki nspo-sobljtnosti nagega, sele pred kratkim íasom osnovB-nega diuštva. Viliairo je bil vsprejet InLko rečemo v naMm mestu Èe nikdar slišan zbor: „fclovenec in Hrvat", kateri se je mioral na občno željo udeležencev ponoviti. Kvarteta „V tihi noči" in „Mornarska" izvajala sta se nad vse nepričakovano dobro. Posebno nam j« pohvaliti pevce delujoče pri kvartetih. Na prošnjo g. učitelja Eudolf Scbiller-ja, sodeloval je pri teb ncvodosli učitelj g. Eudolf Gross, kateri je s svojim tenorjem vzbudil pri občinstvu uprav splošno senzacijo, ker rel je milcsluslji^o in s pesniško izurjenostjo, katera je pri tem glasu le težko mogoča. Želimo le vsi, da bi ras gosptd še janaprej podpiral s svojim spretnim čistim tenorjem in da bi v ožjo zvezo z nami stopil —, da bi pristopil kot ud našemu društvu —• Gosp. Rudolf Schiller pokazal je vnovič svojo pesniško izurjenost in kot predsednik in pevovođja društva dokazal, kaj stori isti, ki ima trdno potrpei-livo^ in za omiko naroda nižjega sloja bijoťe srce. DruStveniki izrekamo tnu javnim potom presrino zahvalo za njegov veliki trud in potrpežljivost s prošnjo, da bi tudi v naprej ostal trden in zvest voditelj na* šf-gji društva. Gg. Fabian inSchvveiger izvajala sta točke prav dobro. Vsi Bi želimo, da bi nas nas zbor kmalu zopet razveselil s zopetno veselico, ker se pri nas o veselicah drugih društev itak že precej dolgo nič ne čuje. Po petju «ledila je igra „Zamujeni vlak". Redek prikaz pri nasi Pri vseh dejanjih se je videlo, s ka-kosno pozornostjo je bI. občinstvo opazovalo igralce, kateri so svoje uloge izvrstno izvajali in vkljub smeha občinstva iste resno nadaljevali. Veselica bila je dobro obiskana. Iz Krške okolice. — Nedavno je bilo v Slovencu čitati, kako se v litijskem glavarstvu nemščina Siri. Tudi pri nas ni b^lje. Poprejšnji gospod glavar je nboátva, ali še celo cepljenja krz, vse gre v blaženi nemščini. Pri c. kr. okrajrem šolskem svètu se je poprej izključno obravnavalo slovenski, sedu] se pa malo slovenskega sliši, ko hočejo njega Člani veljati y.í\ goreče Slovence, Poprejšnji c.' k. okr. Šolski ladzfTDik je dopisoval na šolska ^odst> a slovenski, sedaj so Ittki dopisi bele vrane. Zsres, daleč smo pišli! — Bil je tu nastavljen političen uradnik. Nekoč povabi kn eticťí, da se opraviči, ker je bila proti orožniku nt-vljudna, Gi'Si.f d uradnik: „Vi ste zatoženi, da ste 2 zsiidariem debeli." Knttica: „Gospcd, ni^era." Urednik: „Tukaj je zafisano in žandar je naznanil, da 8Ui ž njim dtbela." Kuetica: „Gospod, pri moji duši, da nisem debela." Gospod uridnik je imel besedo „debel" za surovost (nemški grob), kmetica pa z& noseĚcst, bil v tem oziru pravičen, in seda slovenske uloge nemški odgovar, se na prav navadne naj so že kake --------- -------- , prošnje za dispenze pri sklepanju porok, naj so zaradi Domaie Testi. (Premi 1. g. knezoškof Dr, Jeglič) se pripelje v L ubijano v pelik 20. maja, in bo v nedeljo 22. maja slovesno intrcnizovan. Dné 20. maja mu bcrdo priredila ntktera ljubljanska pevska društva sijajno bakljsdo in seienado. (V slovo) od premilostljivega knezoškofa Jakob Missia zbralo se je œinoli četrtek v Škofovi palači duhcvništvo vse skcfije. V pondeljek odpelje se y Gorico, kjer bo slavnostno sprejet. (t Josip Leinmiiller,) c, kr. nadinžener r pokoju, nniri je 29. aprila * Mariboru v starosti 76 1-t. Rajni gt spod je služboval mnogo let v Novem mestu in je bil radi njegovega ljubeznjivfga značaja povsod priljubljen. Bil je po rodu Dunajčan, a spoštoval je naš naiod in z njim v prijaznosti živel. Le zaradi diužiijskih razmer se je umirovljen preselil v Maribor, kjer je bogoslužno preživel svoje ptislednje dni. Mir mu bcdil (Noyé ustanov e,) Mnoge občine so že »kl«-nile, kako izrazijo izkaz udanosti do presvitlega cesaija ob prihki Njega petdesetletnice. Novo mesto si je sicer že velike stroške v prospeh mesta naložilo, vendar ne more in noče zaostati, da bi tudi na vnanje ne pokazalo visocega spoštovanja in resnične udanoMii, ktero kakor nekdaj, tako danes do presvitlega stola goji. Toiej je v mestni seji dne 6, maja sklenilo, da ustanovi dijaško štipendijo za 100 gld, na leto, oziroiLa dve po 60gld. Dalje ustanovo 100 gld., .katera se ima vsako leto 2. decembra razdeliti 20 siromakom v Novem mestu stanujotim. Dalje ima biti slavnostni banket, k kteremu se dostojanstveniki povabijo, Rai-svetljavo mesta in bakljado napravijo že itak međčunje brez občinskega naročila. (Zborovanja sadjarjev v Novera mestu) se bodo udeležili razun vnetih naših sadjerejcev tudi naši strokovnjaki in izvedenci gg.; sadjarski učitelj Belé, vodja Dolénc, poptni učitelj Gombač, ravnatelj Pire in nadučitelj 1Î i rovník. Izmed podruiiiic so nekatere že prijavile svojo udeležbo. Naj nam bla-govole tudi druge podružnice naznaniti, po katerih članih bodo zastopane pri zborovanju. Pričakujemo, da bo udeležba mnogoštevilna tudi od strani našega učiteljstva, ki rado sedeluje v prospeh sadjarstva in ima tudi že lepe izkušnje na tem polji. Zborovanje se prične ob Vali- uri dopoldne, (Mestna hranilnica v Novem mestu) V mesecu aprilu 1898 je 171 strank vložilo 29.900 K 97 h, 111 strank vzdignilo 37.529 K 45 A, toraj več vložilo 2.371 K 52 h, 16 straokam se jâ posojil izplaialo 35.470 K 2« h, stsnje vlog l,009.ia0 K 90 h, denarni promet 132 224 K 69 h. (V bolnišnico Uamiljenih bratov) v Kandiji pri Novem mesta se je sprejelo meseca aprila 64 boinibOT, koncem marca jih je ostalo 32, aknpaj U rej 86. Od teh se jih je ozdravilo 34, zboljSalo 17. Umrl je eden in sicer Tsled srćoe hibe. V oskrbo-Tacji ostalo jih je 34. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 1051. (Stenografáki venćek.) V gimnazijskem poslopji je bilo s privoljenjem via. cea. kr. deželnega ioldkega svè:a dne 9. raajnika od 8 do 9. ure zvečer prvo stenografđko predavanje, kojemu je prisostovalo du 20 Članov, ki so z velikim zanimanjem sledili ponku. Udje stenogr. venćka se bodo vadili odslej v slovenski stenografiji po Bezenšekovem prevodu redno tri ure na teden. Jednaki venčki naj bi se osnovali tudi po dtuçih večjih krajih po Slovenskem. („Pevsko druátvo Glas" v Sodrašici) namerava blagosloviti binkoštni p&ndeljek na aloveaea náčin svojo zastavo. Kamovauje zastavi je blagovolila prevzeti gospa Albina Viánikar, soproga gospoda siètnika ter deželnega poslanca v Ribnici, a blago-slovljenje gospod dekan iz Ribnice. Pri tej priliki priredi pevsko društvo večjo slavnost s sodelovanjem godbe. (Majnikov izlet) so imeli šolarji novomelke mestne sale 3. maja v spremstvu svojih gg. učiteljev friinčiskanov pri krasnem vremeni. Imeli so ob 7. uri sv. maso pri Božjemu grobu, pri kteri so kaj lepo in ljubko peli pri spremljevanju harmonija. Potem so Ili v bližnjo hosto ter se tam razvedrili pri prostih igrah. Oimnazijci so áli majuikovat v Trebenj in Mirno peč, a vremena niso imeli toli ugodnega. (Golobi — pismonoše.) V nedeljo popo-lulne je g. Demscher iz Novega mesta izpustil na ■Grosupljem 11 golobov pismonos. Ob 3. uri izpustil je prvi oddelek. Brzojav iz Novega mesta mu je sporočil še na Grosuplje, da je prišel ta oddelek, in sicer vseh pet golobov, skupaj ob 4. uri 6'/2 minut. Djmov prišřdái biii so golobi jako utrujeni, pustili so 1 do 2 minut perutnice od truda viseti, toda kmalu so si opomogli ter pričeli jesti. Pripomniti je, da 33 se imeli golobje z jako neugodnim vetrom boriti, kajti pihal je direktni izhodni veter, kateri je bil v viijem ozračji še mnogo hujši. Golobi so naravnost krenili d'imov v Novo mesto. Preje, ko je bil izpuíčen slednji oddelek, naprosil je g. Demscher navzoče občinstvo, da je stopilo tako, da so morali golobi, ko so se dvignili, ravno proti zahodu namesto proti izhodu (v Novo mesto) kreniti. Toda vkljub temu zavili so jo golobje takoj domov. Golobje so vsi dospeli domov. Niivzoče občinstvo se je za stvar jako zanimalo. Ker mora g. Demscher še letos napraviti golobjo zvezo s Terbižem in to vflled C. kr. vojnega ministerstva, spusti te golobe še tekom tega ali početkom drugega meseca iz Ljubljane. (Iz Zagreba.) Božja pot k Mariji BistriSki na Hrvaškem. Minulo leto bilo je Dolenjcev do 200 oseb na tej znameniti božji poti, ki so bili od bratov Hrvatov najljubeznjiveje sprejeti. Pobožnost bila je krasna in spodbndljiva. Letos se začnejo shodi 23. maja. Prvi romarji pridejo iz cgerekega, pozneje tudi iz različnih drugih strani. Iz naše dolenjske okolice začno hoditi 25. maja. Kdor želi te romarske poti k Mariji Bistriški se udeležiti in ieli obširnejših pojasnil, naj ae obrne do gospodarja Ivan Luzar-ja iz Drame občine St. Jernej. Železnica odide iz Vidma ob popoldne, ter ataae do Zaprešiča 43 kr., iz Brežic pa 31 kr. Vožnje v Marijo Bistrico Zlatar je 4 ure in velja 50 kr, (Pri sv. Miklavžu na Gorjancih) bo 26. t. m. v četrtek pred binkoitmi običajni sliod, ako bode ugodno vreme. Ob 9. uri bo duhovno opravilo v ta namen, da nas dobrotni Bog obvaruje povodnji in druzih nezgod. Po sv. maSi ba tudi darovanje za cerkvene namene. Lična cerkev, ki sa je s tolikim trudom in toliko žrtvami postavila, potrebuje le mnogo, zlasti, da poravna dolgove. Radi lepo vabimo častilce sv, Miklavža, naj se pobožností obilno udeleže. (Komisija za cenitev dohodninskega davka) obstoji iz naslednjih gospodov: Za okraj Črnomelj: a) po volilcih voljeni: Ivan Muiler, posestnik in Friderik Sertič, okr. glavarstva tajnik iz Ómomlja; Leopold Gangl, obč. tajnik iz Metlike. b) Namestniki; Anton Kupljen, nntar^ pl. Schi-witzhofan, okr. glav. komisar iz Črnomlja; Karol Govanec, trg. iz Metlike, c) 0.1 vis. fia. ministerstva imenovani: Anton Kožar, davkar v Metliki; Feliks Nitach, davkar v Ôrnomlji; Euanael Fux, trg. v MtítUki. d) Namestniki: Franc Uršič, davk. pristav v Črnomlju; Teodor Žnidarňič, davk. prist, v Gruomlju; Jan. Pu he k, trg. v Črnomlja. — Za Litijo: a) E/gea Zubliu, tovarnir v Gradeeu ; Ivan Jenko, nač postaje v Litiji; Frid. Berdais, veleposestnik na Sivi. b) Rih. Mihelčič, trgovec v Toplicah; Franc S Une, zasebnik v Litiji; Andr. Mauer, posestnik v Zagorji, c) I^a. Kline, davk. kontrolor v Litiji; Joiip Javornik, trg. iz Žalne; Vins. Slivnik, trg. v Št, Vidu. d) Jan. Ditrich, davk pristav v Litiji; Jan. Kristan, poStar pn Sv, Boku; Ant. Kunstek, trg. v Št. Vidu, — Za Novo mesto: a) Fran Seđek, davkar r Novem mestu; Ign. Fajdiga, gimn. prof, in Otmar Skale, živino-zdravnik v Novem mestu; b) Blaž Dolinšek, sod. tajnik, Fran Jeraj, gimn. prof. in M%rtin Mohar, vodja sodn uradov v Novem mestu, c) Fran Ravnikar, davk. oficijal, l^Van Par ko, trgovec in Fran GregoriČ, davk. kontrolor v Novem mestu, d) Aat. VavpotiČ. divk. ofic., Jurij Pfeifer, fin. straže nadkomisar v Novem mestu, J^.sip Kline, posest, s Polja. — Za Krskor a) Viljem Pfeifer, drž posl. iz Krškega; A grof Barbo, grsjšč. na Rakovniku; I?n. Wutscher, posest, iz Brezovce, b) Dr. Menzi nger, advokat in dr. Jurij Pučko, notar v Krškem; dr. Ignacij Namorš, zdravnik v Jesenicah. c) Kirl Tavčar, davkar in Rlv. Wencais, davk. pristav v Krskem; Alojz Gatsch, trg. v Kostanjevici. d) Makso Lileg, davk, kontr. v Krškem; Iv. Pfeifer, postsr v Leskovcu; Otmar Sever, c, kr. nadporočuik y Kostanjevici. — Za Kočevje: Aloji Loy, župan v Kočevju; Franc Viánikar, sodni svètnik v Ribnici; Flor. Tomitsch, gost. v Kočevja; b) Dr. Emilij Burger, notar v Kočevju in Ignacij Gruntar, notar v Ribnici; Jan. Arko, zasebnik v Kočevju; c) Jos. Jaklitsch, davk. ofic. v Kočevju; Ferd. Doganotz, trg. v Vel. Laáičah; Rad. Scba-dinger. logar v Kočevju, d) Ed. Schubîtz, davk. ofic. v Kočevju; Fran Picek, trg. v Ribnici; Jos. H ar t m an, trg. v Vel. Laićah, (Za II. zasedanje porotnih obravnav,) katere se bodo začele 23. maja pri tukajšnjem okrožnfin sodišču izžrebani so glavnim porotnikom naslednji gg : Brunskole Pr,, pos. Černomelj ; KerinJan., posestnik Križevo; Ivec Jak., pos. Gor. Paka; Malnerič Mart, pos. Krupa; Hrastnik Alojzij, posestnik Raka ; Drobnić Jurij, poB. Soderáica; KraŠeric Âaton, pos. St, Vidj Zaje Tomaž, pos. Žigmaric«; Požek Miko, posestnik Oriblje; Malič Peter, pos, Vinice; Schaner Josip, pos. Poljanâica; Kerže Mart, pos. Sodražica; Bohte Jan., po3. Zastaja; Lmr Pr., pos. Suàje; Grebene Franc, pos. Velike Lašće; iškerbe Anton, po3. Žužemberk^ Ďoganotz Ferd., trgovec Velike LasSe; Pogorele Val, POM. Sodražica; Dr. Rudež Teodor, grajščak Ribnica; Pirnat Štefiiii, poa. ViSoja gora; Rus Janez, mlinar Breze; Můgovac Fr., gost. Gmajna; Jerman Jožef, pos. čdrnomelj; Augustin Jan., pos. Podtura; Raj mer Aoton, pos. in trg. Metlika; KramariĆ Martin, pos. Siamna vas; Kromar Jan., poa. in mlinar Djlenja tas; Verderber Joa., poa. in gost. Koèevje; Persche Gust,, trgovec Metlika; Bajuï Jtiro, pos. Bjžakovo; KramariĆ Jan., pos, Rftdovica; Arkar Jan., pos. Trebfia-v«h; Fink Franc, pos. Poljanšica; Mauser Jožef. pos. Polom; Vahčič Janez, pos, Cirklje; H^irtman Jožef, trgovec Velike Laiče. — Nadomaatnira porotnikoma izžrebani so sledeôi gg. : J. Krajec, pos.; Germ Karl, grajsčak; Uraek Vinko, pos.; Mognlić Josip, pos.; Schwarz Friđ., liotelir; Pauser A'lolf, trgovec; Daler Josip, pos, iz Novega mesta; Graaié Fr. pos, Gotna vas; Per Alojzij, pos. Dol, Vrh. (Nova knjiga) „O jétiki, sušici ali dêri". Sliisal dr, Anton Pogačnik, tačas zdravnik v Gorici (via del Ponte nuovo št. 26), bivši skozi 25 let specijalist za pljučne bolezni na Dunaju. C^na : 25 kr., po pošti 28 kr. Knjižica se dobiva pri lastniku: Janku Lebauu, nadučitflju na Trebelnem pri Mokronogu nim dijakom MleJoúe darove: Gojp. Fr, Wajzelj iz Bele cerkve dve vreii fjžjia; G, Aitton .Ijtvoruik 2 gl.; O. žiipaik Fr. Si;bwai-içer 2 gl. ; G, Val, Rak predstoj. južne žel. v Baros-u 10 (fl. ; G. «vétnik iónsky 'i gl. ; slav. (jlaab. Matica v Noveiu mesta 7 g! ; Dubrotuiki iz mesta iu Kaiidije kot meHet'tno {ludporu 22 kr. Neimovau goapud 1 gl.. Podpisatii se tem piitom uajprtirsltieje Rabvaijttje v ticetiR poJpiraiiib dijakov proaei še daljne podpore — tem bolj, ker zaduji ćas ueuft živilimi radte, kupovati moramo pa odsUj u ktihin-jo skoraj vse. Dolga bodeta se dva meseiia. Dr. Jos. Marinko. Razue vestL * (Bogati Am er ik a ne i ) 80 se kaj rodoljubne îtùazali sedaj o priliki vojske. Jay Gouid je dal za "Vojno prav lepo z vsemi potrebščinami preskrbljeno barko. Astor Chauler, sin bogatina, 7bral je na svoje stroške tisoč mož, ktere hoče za Čas vojne sam vzdržati. ■Geo Gould je obljubil za slučaj vojske vse narodu na ^zpolsgo dati; imovine pa ima 35 milijonov dolarjev. Kralj železnic John Jakob Astor pa je obljubil za cas vojne brezplačno vporabo vseh železnic. (Filipi nski otoki,) za katere se sedaj Španija in Amerika bojujete, obstoje iz nad 1.200 otokov, od kterili sta Luzon in Minilanao največja, tikupna velikost je nekoliko večja kot Italijanska dežela in nekaj manjša od Avstrije. Zemlja je jako rodovitna, ^«m prideljujejo posebno mrn-go kave, prežilke in pre-■diva. Obrežja pa so za trgovino in promet kaj pripravna. Število prebivalcev cenijo do 9 milijonov ; ■i^d teli 1,600 Evropejcev in poleg domačinov kacih 100.000 Kitajcev. Domači govore 15 narečij brez tujih jezikov, kterih je kaj pa da tudi mnogo. Vladanje otokov je izročeno španskemu guvernerju, ki ima zopet svoje podrejjene oblastnike Ti iztoki o v Španski posesti že od leta 1669. PuiiH so tu pogosto pojavljali. Takov letih 181^, 1823, 1841, 1848, 1852, in tudi pred dvemi Ifti. Vselej so zopet potlačili vstajo. Videti je, da so to bila že at^ra priprav-ijanja za vojsko, ktera se je sedaj vresničila. 10 gld. Darovi za kapelico Božjega groba: Fani I^tbjf, ie Novega mesta 1 gid.j iieiaienovAnn Loterijske številke. Gradec 30, aprila 69 9 51 40 44 Trst 7, maja 37 36 78 42 U7 Konjska oprava opravnistvo „Dol. Nov," Gospodarstvo na prodaj. Na Štajerskem, pol ure od Kozjanske sodnije ja na prodaj posestvo, ki meri tri orale njiv i» pet oralov travnika s 500 sadnimi drevesi različne vrsta obsejanega. Nadalje obstoji posestvo z mlina na tri tečaje, ležečega na veliki vodi, s hi&e v eno nadstropje, s àtirimi sobami in kuhinjo, zgoraj ravno tako, ter je pripravna za kako tovarno, ker imá vod* 12 konjskih moči. Poslopje je močno zidano in e opeko krito. Proda se pa tudi sim mlin ali vse vkup. Posebno prilično pa je posestvo za kakega pennjoni^ts, ker je nalepi ravninski legi, ima lep razgled ter leži ob cesti. Na kolodvor v Bajhenburg ie dve uri za voziti. — Več se izve pod naslovom ; „Poste restante Nr. 44" pošta Podsreda (Horberg) Spod. Štajerska., řtev. 10 ZAHVALA. Za milo sočutje o emrti ni(j,ie nefužaliljfne taSce iïrekain Tíem prijateljetn in prjntfljicBin, linltor vpem jnancem. pu^ebno alar. g. kr crtktii^šitti, bla^rorodiiim goBpém in i^wpodiiinani, fc nn šidiiom in vsem řasti-tim apremljevnicem drage uii mjne k ?eiueiLu počitkn, najtoplťjSo zalivalo. V METLIKI, 28, aprila 1898 (IS;)) Harija Kikoli. Za abile dokaze niilefra soOtitja o nsslroma Ëmrii »aie nepozabljive matere, sestre, ^tnre iiiutere, (■VBkirje in tete Jere Rajec roj. Kerže, katera je dnè ]. maja 180^ il) 6. ori íjnrrrj po itolsi bolfaiii r C8, lein ST«je Jthe Hiirn» v (ínBporiu zBspala, izrekamo preč. dnVovĚíini, TKem siiriKluil-oiii, prijateljem in zi aticeiii ter Tseiii fpreiti) evnl'f>ni ilrnge pokiijiie k zadnjeuin poiithii, uajtoptfj^o zalnalu. Kandija p. N. M., dné 4. mnjn 189H. 11241 Žiilujoci Oâlali. Hazglas yABÏX.0 vsem sadjarskim Tesčakom, Tiietini sadjerejcem in apli I» VospeSevateljeiD nage sadjereje, da se blaguvolé v {irid. dolenjskega «adjarstva udeležiti katerega priredi kinetijslia podružnica v Novem mestu v (etrfek po bin k oš tih t. j. dné 2. junija 1.1. ob 10. dcpo-iutíne Y dvorani mestno hííe v Novem mestu, V zpored: Bazgr vor o vseh vprašanjih, zadevajoiih povzdigo sadjarstva na Dolenjekeni, zlasti pa o sledečih vpia' šanjib: 1.) Kattri Israji na DMenjskem so posebno pii-jnavni za i'rii!elci\anje BHdja, in kwko bi bilo po iťh kraj'h i-azSirjKli nttino řadjHrst* o in pcisptseiati sadno-kupčijo. 2). Katera sadna plemena in Kattre vrste F»djft je po trb krajih -i- lellki meri zapajati, d^i fe povzdigne gadua kupcijH, in postane sadjereja bclj dobičkoLofus* Odbor kmelijske podružnice v Novem mestu, dné 21. aprila 1898. (120-1) Hazglasilo ! Dné 21. maja t. I. ob II. uri dopoiudno vrši'a se bode v mestni pisarni 7 t oddajo pcbiranja Sotornine in prostornine ob sejmih »n tržnih dnevih v Rudolfovein k» dobo ti-t^b let, od ťné 1. juipi^i 1898 d') duí 31. iiik> litOl. — liklictM • ^hK ^ 2250 gld. I>ij\olieiitf so tuii [ijinititi« pojji.iU'!-, vi(i7>tif d9 21. maja pred II. tiro. knit-nm pa n-iFia t-tri j i'ili i. n^ trSi'iim III stct-r 107o inkhcne cens v g'^tuvini, l.i.t-Ï liit.i) )i knjižicah ali vrednostnih pfl]>li-]ili. Dražbeni pokoji »o v pogled v občinski pisanii, Mestno županstvo v Rudolfovcin, dné 7. maja 1898. (li^tJ) Kia člane okrajne fa^ lnišne blagajne v Novem mestu, ^ivajt>če v občinah Toilice, Poiane in Čermošnice. Od 15. maja 1896 naprej s«*, ima vsaki v in J», tvi iiib občinah bivajoči oboleli biagojniški član zdri-iti po aakazib t. r. c. M*, s'abnega zdravnika g. Dr. Ferdinand Trenc-a v Toplicah, pri kateremu bode tudi iilravila prejel, V to svrho se je zglasiti pri imeno-"iinem gnspodn z blagajniško „izkaznico." Okrajna bolniâna blagajna v Novem mestu, dné d. maja 1898, Nfiielnik; 0ÍÍ3J Sim. pt. SiadoviČ. y. Uoliriniiii, iiaOeliiik. trgovina z mfëanim blagom v Rudolfovem sprejemn ^ zinurovaiijii proti poŽarii, u« življenje, na telesna pcàîcocîovarja i» proti to6i DA pulju in po vinogradih. Cena so prav ugodne. (132-1) Assecurationi Generali v Trstu. Trtne škropilnice v obliki škiirij s pipo i)0 fî pri (131-1) AîitQim KaíDa v Miů Dri Ziianeni mûi Trgovski pomočnik, reJane'î! blagu, kteT'i vŽe ukozi gtdem let v eni lii^i biva» želi « I. oktobrom Bvojo službo picmeniti. — Ponudbe sprejema vred. „Dui. Novic". (128-1)- Mesarskega poiiiočiiika. kteri je lejepu vrdenji-, liezoi in piipiavejj za to delo, sprejme takoj pioii odi'ladilii po dogovoru Jusiff Sušlerštč, messr na Toplicah. Ikî kakili 6 oralov njí^t X. i ^IfldJ Iři T ravnini blizo li"; štHiijH, zelo rodn\ífnili, nadalje jeden vinograd in ne) ai nralov gozdf). fonudbe vsprejema : Ivan Borce n» Kompolji pri Bjštanji p. Radna (Krdiijsko) (i;w-i> 10. my. DOLENJSKE N'OViCK, «tran 87. P. n. Pripoj'očam slavnemu občinstvu Novega mesta in okolice svojo imvo urejeno ïaliico m o v katerej izdelnjetn iKključljivo s pomoftio fit-trrfeije fè strojem soda-vodo, třiko. da 2a svežo, zdravo io bistro vodo jarnčim. Pro-đajfim n» veliko iii ui^lo. Z odiićnim spoštovanjem Simeon Siadović plem. Sladoevjćkt, lekarna „pri Aiigelju" in izieluviilnica soda-vode T Novem mestu. ^12l—2) Fiiranom lu obiskov alce m božje poti na Zaplazu priporočam svojo dobro urejeno gostilno, kjec se lîobé
  • bre iedi in pijače, dulje prodajalno z različnim Ipe-cerijskim blagom, železnino in blagom za obleko. Vabim uljudno k obilnemu obisku, ter obljubujem ni^ke eerie ter dobi'o postrežbo. __Franc YinkSol. 1(>0 litrov dobre slivo vke <527) ima na prodaj Jane/ Jiinežič, Ilru8tul.ie pri Škocl,iiirm. Wiji*! lalizo firna cerkve, pri kateri je tudi nekoliko vrt», kakor tudi hlev in srinjak, se pod ugodnimi pogoji proda. HiSa je âa zel > nov» tfr xoptko kritřt, — Več se izvé pri iastaici Amaliji Sitar na Mirni pri Tretinjem. iiao) P Podpisani prip'^roSam trećaatiti duhov- ^ ščini in slavnemu občinstvu svojo zalogo ^ « « izde kov peči m g mene robe kakor: raznovrstnih proti ognju trpežnih loa-čenih peči nove sisteme, stedilniii ognjišč ter vseh v stroko spadajoiib recij. Na zahtevo izdelujem tudi raznovrstne barve, več vrst rujave (braun), zelene, sivp, mišje sivo, srebrno sivo, srneno sivo (Rehgra«) in kameno sivo, rumene, višnjeve, bele in pisane (majolika). Postavljanje se vestno, točno in po nizki ceni izvršuje. Za dobro bîago se jamci. Franc Piletič, • ^ izdelovatelj pe6i in glinsna robe v Gradacu pri Metliki. v Škropilnica „Candeo''. Glavna zaloga v Novem mostu pri Frane Seidl-nu. (118-2) domaČega pridelka U2-3) )e na prodaj V mm Baioaf (WeíÉiif) pri Malfmio. Za vsa mizarska dela, za stavbe, cerkveno in sobno opi-avň, pj iiainovc.išora atogu (105- 3j se priporoča mizarski mojster v Metliki, z dovršena prsskušnjo rs c. kr. tehnologlčnf^m obrtnem muzeju na Dunajti, i Učenec se sprejme železniškim blagom. — Kj« pov« «pravo. „l>oi. Novic*. ÍÍ p. n. Prečastiti duhovščini, gospodom uradnikom in sl-H". občinstvu naziiemjanj tfr řie pji-poročaui, da imam veliko zalogo v suknenem blagu. Tudi nepremočljive lodne iz hamelnih dlak za haveloke ponudim po najnižji ceni. Tudi obtoke izvrâu)em po najaovejšem kroju in nlcki ceni, po dogovoru tudi na olaroke. Ustreči hočem vsaki želji cenjenih gg naročnikov. Za okusno delo jamčim. Z odličnim spostovanjeai (122-2) Jakob fflikolič. ■ ifc^__AolL —y s«» —.T V" < t—iř J t .p- SO izkušeno le najbolji in se dobivajo v Norem mestu pri (91-4) Priporoča pa tudi kolesa, íd svojo doto založeno trgovino z oblačilniin blagom. Lepa obokana klet dati v Novetn mmtu it 157. jemnino koj od- (2-10. TTi£n v TI ill Alti pripravna za trgovino, pe- Jlii»cl> V UdJt^Jli, karijoalipazamiïarst^o. Veř se izíé lod naslovom: „Poste restante 50 v Metliki". fllO 3^ Ý' V Qaeadoi Centralna zaloga v Ljubljani (Šiáka) (ïaatopniStvo M. Zinnaner) pripoloíta vležano marčno in eksportno pivo v sodčkih in steklcnicnh. Opravnika posebno živinarstva ter poljedelstva popolnoma velčega, iIĆe podpisano vodstvo. Letoa plaia 380 gld., nadomestek za kurjavB 20 g!d., atsnovan;'; in svcÈava (petrolej) prosta. Deputat; mali lelenjađni vrt, liter mleka in liter domače pijače na dan. Slnžbo nastopiti je 6. julija t. 1. Prošnje, spremljane s sprièevali, pošljejo naj se najdalje do 6. Junija podpisanemu vodstvu. Kdor se ni na kaki kmetijski àoli izgolal, naj za to službo ne prosi. VodstTo kranjske kmetijske šole na Grmu pri Rudolfoyem. (ii!i-2> Ozkotirni vozovi iz Zaloga za Novo mesto in okolico pri gospodu ^aoas (CT^^ap),. gostilničar pri g. Brunnerju in pri g. Skaber-netu v Novem mestu. (98-4) N ------- ij stttvhpna podjetja, gozdaretvo in poljedelitTo. Tovsrna zr izdelke ^ iz gline i. t. d. J^^ ^ Z rçino tabo, zn ralxi e konji in /a jiamo silo. Jeklene želewiiĚne Sine, kutesa, osi i. t. sstSï Najemnina su celih prevožnih naprav. NoTomeato: UdcoTonii nrednik. jEđ^ftteli, taloiath in tinkttr 1. Kralee.