Leto VII, štev. 284 Ljubljana, petek 10. decembra 1926 Poštnina pavšaliraaa, Cena 2 Din asa lathaja ob 4. zjutraj. aw Stane mesečno Din >5'—; za inozemstvo Din 40'— neobvezna Oglasi po tarifu. Uredništvo i LJubljana, Knaflova ulica štev. g/L Telefon štev. ponoči tudi štev m. JUTRO Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko OpravnIStvo Ljubljana, Prešernov« ulica št. .54. - Telefon št. 36 lDseratni oddelek» Ljubljana, Prešer-nova ulica št 4 - Telefon št 49» Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št i. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun ori poštnem ček. zavodu»Ljub-jana št 11.84» - Praha čialo T«. 180 Wi«n. Nr ios.t4t Ljubljana, 9. decembra. Dne 8. decembra so se pričele na Madžarskem volitve v narodno skupščino, ki bodo trajale do 15. decembra. Prvi volilni dan, to je 8. decembra, je imel odločiti o 108 mandatih, od tega 5 mandatov v okoiici Budimpešte, kjer se glasuje v tajnem glasovanju. Gotovo je nad vse markantno, da je v vseh teh volilnih krajih zmagala vlada ali njo podpirajoče stranke; odračunati je le 5 mandatov budimpeštanske okolice, kjer se glasuje taino in kjer doslej rezultati še niso znani. V 53 volilnih okrajih so kandidati izvoljeni soglasno, ker niso imeli nikakih protikandidatov. Prvi dan volitev tedaj karakterizira madžarski volilni akt popolnoma. Kakor je bilo pričakovati, si bo vlada s svojimi trabanti pridobila ogromno večino. Nadaljni rezultati tega prvega vtisa ne morejo mnogo spremeniti. Zakaj volilni rezultati so bili odločeni že — z volilnim redom. Nadaljnji volilni dan je današnji, ko se vrši glasovanje v 93 volilnih okrajih. Za 14. decembra so določene volitve v Budimpešti in še treh volilnih mestih, kjer je glasovanje tajno. Izidi v teh področjih ne morejo več presenetiti; grof Bethlen si bo dal sestaviti tak parlament, kakršnega si je želel; vsa volilna procedura je enostavno maskiranje, nevredno 20. stoletja. Sedanje volitve se vrše po novem volilnem redu, ki se je sklenil z zakonom dne 25. junija 1925. in ki je reakci-jonaren v najhujšem pomenu besede. Njega največji unikum je pač, da se glasovanje v ogromni večini države vrši javno; volilec pride v" volilni lokal in pove tamkaj volilnemu komisarju ime kandidata; — pri tem se glasuje samo za kandidate, ne za'liste, ki jih okraji z javnim glasovanjem ne poznajo. Od celokupnega števila 245 mandatov se voli 199 poslancev v javnem glasovanju; njihova volilna okrožja predstavljajo 90 odstotkov volilnih okrajev. Samo 46 poslancev bo izvoljenih v tajnem glasovanju; so to velika mesta in njih okolica. Samo v teh okrožjih se volitve vršijo z listami, povsod drugod, z osebnimi kandidati. Volitve v okrajih z javnim glasovanjem se vršijo samo v glavnem mestu okraja, tako da rabijo volilci v mnogih slučajih pol dne ali celo ves dan, preden pridejo do volišča. Vlada seveda za svoje ljudi že poskrbi za vozila, za nasprotnike pa je itak boljše, če zamudijo. Da se to zgodi v čim več slučajih, se vršijo volitve v decembru, ko postane sneg s slabimi poti zelo dober vladni zaveznik. Zato so seveda volitve nalašč razpisali na zimo, zakaj normalnim potom bi se imele vršiti šele prihodnjo pomlad, ko bj potekla doba razpuščeni zbornici, izvoljeni v 1. 1922. Pri tem, da se na zunaj stvar sliši lepše, je Bethle-nov volilni zakon vpeljal — volilno dolžnost in odsotnost volilca se kaznuje z globo. Volilno pravico imajo samo ljudje, ki plačajo določeni davek ali imajo določeno izobrazbo. Pa to še ni vse. Kandidirati smejo le tisti, ki so za svojo kandidaturo zbrali podpise 10 odst. voiilce v. Dalje: nobeno politično zborovanje se ne sme vršiti zadnjih osem dni pred volitvami. In pa: nikjer se ne smeta vršiti dva volilna shoda na isti dan v istem kraju. Seveda se da to lepo motivirati z brigo, da se ne bi dogodili spopadi med volilci. Ali jasno je, da je vladna večina to uzakonila le, da s tem poljubno preprečuje opozicijonalne volilne shode. Zakaj, kakor hitro opozici-jonalna stranka priglasi volilni shod. se spomni vladni aparat, da je že priglašen shod vladne stranke. S takimi sredstvi pač ni težko dobiti v volitvah take zbornice, kakršna je vladi prikladna. Zato imajo madžarske Volitve prav isti značaj kakor če bi vlada kratkomalo imenovala poslance v parlament s svojimi dekreti, kakor imenuje uradnike. Zato se nova madžarska zbornica pač ne bo mogla staviti ob stran evropskim parlamentom. Magyarorszag tvori še vedno otok fevdalstva sredi civilizirane Evrope XX. stoletja. ,,Madžarske" volitve Budimpešta, 9. decembra, s. Pri včeraj« šnjih volitvah je stranka enotnosti pridobi* la osem mandatov in izgubila dva, krščan* sko*nacijcnalna gospodarska stranka je pri* dobila štiri mandate in nestrankarska opos zicija en mandat. Največ so izgubili socija-s ni demokratje, namreč štiri mandate. Pod* legli so med drugim tudi v treh gorskih okrajih. Združena levičarska stranka je iz. gubila tri, nacijonalisti tudi tri, legitimistič« na opozicija pa en mandat. Italijani zatirajo hrvatske gospodarske zadruge Pariz, 9. decembra, o. Pulska prefektura je razpustila upravne odbore Pazinske po» sojilnice ter Žminjske in Kaštelirske zadru« ge. Te zadruge so izvrstno uspevale. Zato so jih oblastva tudi odstranila, da ne bi delale konkurence italijanskim, ki ne uepe* vajo. Uzunovič ie vrnil mandat Iz dogodkov v radikal.skem klubu je mandatar krone izvajal konsekvence. — Taktičen uspeh Pašiča. — Kako so tekla pogajanja z davidovičevci. Beograd, 9. decembra, r. V političnem življenju ie danes vladala velika ner-voznost. Radikalski klub se tekom dopoldne ni sestal. G. Uzunovič je nekoliko pred 12. uro odšel na dvor. Ko se je vrnil, je dal novinarjem naslednjo izjavo: «Gospodie, iz razlogov, k} so vam znani, da bi se namreč potom širše konzultacije klubskih šefov dala prilika, da se čimbolj razčisti situacija, sem Nj. Vel. kralju vrnil mandat.» Takoj nato se je Uzunovič podal k Pašiču ter ga informiral o svojem koraku. Pašič se je zatem sestal z Markom Trifkovičem, ki je ostal na Pašičevem stanovanju po! ure, nakar se ie podal na dvor. kamor je bil pozvan v avdijenco. Trifkovič je ostal pri kralju dalj časa. Pri povratku z dvora je izjavil novinarjem, da je informiral kralja o notranji in zunanji politiki ter posebno o gospodarski krizi. Sedaj, je dejal, bodo pričele konzultacije načelnikov parlamentarnih skupin. Verjetno je, da bodo tekom konzultacij publicirani komunikeji v svrho podrobne informacije javnosti. Beograd, 9. decembra, p. Pašič je Uzunoviču spodbil noge. Njegova včerajšnja taktika, ki se je pričela z ostrim sunkom v «Politiki» objavljenega komunikeja, je dosegla svoj cilj. Uzunovič je bil dejansko postavljen v izvrševanju svoje od kralja mu poverjene misije pod neposredno nadzorstvo in odločitev Pa-šičevo. S tem pa je postala njegova misija iluzorna in Uzunovič je danes izvajal konsekvence, vrnil je mandat. Taktični uspeh Pašičev je torej dosegel zaželjeni cilj: pričenjajo se konzultacije šefov parlamentarnih skupin in kar se radikalov tiče, ima — ako ne nastopijo nepredvideni dogodki — Pašič situacijo v rokah. To seveda ne znači, da bi mogel Pašič. dokler afera v anketnem od- boru ni razčiščena, stopiti na čelo vlade. Toda vsekakor bi v slučaju, da se sestavi nova vlada ob udeležbi celotne radikalske stranke, nositelj strankinega zaupanja v vladi bil mož, ki je po volji Pašiču. O antecedencijah sedanjih dogodkov • se poroča iz iniV rmiranih krogov sledeče: Kombinacija, da bi: Davidovič zamenja! Radiča, je bila gotova že pred štirimi meseci. Toda to je bilo preprečeno, ker je razpoloženje volilcev Davidovi-čeve stranke se odločno protivilo. Sedaj, ko je kriza nastopila v zvezi z zunanjepolitičnimi dogodki, so davidovi-čevski voditelji očividno smatrali stvar za provedljivo. Med Uzunovičem in Davidovičem so bili že pred ostavko dogovorjeni pogoji sodelovanja. Zato je Davidovič s posebnim komunikejem stremel za tem, da pobije razpoloženje svojih pristašev v provinci, ki zahteva zbližanje s samostojnimi demokrati. A sedaj, ko je Uzunovič podal ostavko in dobi! mandat za sestavo nove vlade, v torek popoldne ni hotel Davidoviču,. ponuditi onega, kar je bilo dogovorjeno pred ostavko, ker se je čutil slab .v- klubu spričo dejstva, da se je tudi Pašič osebno pro-tivil Uzunovičevi kombinaciji. Zato je Uzunovič sedaj ponudil Davidoviču samo načelno sodelovanje, a za portfelje mu je namesto dogovorjenega števila ponudil samo radičevske. Ko je bilo v torek zvečer g. Pašiču pomotoma sporočeno, da je g. Uzunovič perfektuiral z Davidovičem stvar tako, kakor je bila dogovorjena že pred ostavko, je to Pašiča revoltiralo in ga dovedlo do tega, da je v «Politiki» obelodanil oni senzacijonalni komunike. S tem je mogel potem Pašič izvesti svoj taktični načrt, Uzunoviču pa ni preostalo drugo nego da vrne mandat. Konzultacije na dvoru so se pričele Včeraj popoldne je kralj sprejel predsednika skupščine Trii-koviča, Pašiča in končno Radiča. — Avdijence se danes nadaljujejo. — Uzunovič, Pašič in Radič o reševanju krize. Beograd, 9. decembra, p. Predsednik Narodne skupščine g. Trifkovič je nasvetoval kralju, da pozove šefe parlamentarnih skupin na konzultacijo. Najpreie je kralj ob 3. popoldne sprejel min. predsednika Užunoviča, ki je ostal pri vladarju dobre pol ure in pozneje izjavil novinarjem, da je poročal kralju o tekočih vladnih poslih. Ob 4. popoldne je bil telefonično pozvan v dvor g. Pašič, a istočasno ž njim je dobil poziv tudi g. Trifkovič. Sprejeta sta bila v skupni avdijenci, ki je trajala eno uro. Odhajajoč iz dvora sta oba politika odklonila vsako pojasnilo. Po 5. uri je bil sprejet Stjepan Radič, ki je ostal pri kralju do okoli 6. ure. Novinarjem je najprvo izjavil, da ne more nič reči in da naj se obrnejo na ministra dvora. Na ponovno vprašanje, kakšno rešitev krize je nasvetoval kroni, je pa Radič le rekel: «Jaz sem se izjavil za širšo koncentracijo.!. Doklej bo trajala kriza? «Do sobote bo, mislim, vse gotovo.® Po Radičevi avdijenci se je kralj odpeljal na sprehod. Nocoj se vrši na dvoru svečana večerja v čast novo akreditiranima poslanikoma Perzije in Španske, zato so nadaljne konzultacije na dvoru odložene na jutri. V radikalskih vrstah je danes živah- no gibanje. Nasprotstva med centrumaši in pašičevci so ostala in vsaka skupina je za sebe trdno uverjena, da bo končno zmagala. Pri Uzunoviču so se vršile konference centrumašev, zvečer pa sta se posvetovanja udeležila tudi bivša ministra Janjič in Kojič, ki očividno zopet skušata igrati vlogo posrednikov. Pašič se je do večera mudil v radikalskem klubu, kjer je živahno konferiral s svojimi ožjimi prijatelji. Ko se je zvečer vračal domov, se je kazal izredno dobro razpoloženega ter je dejal novinarjem: Vse bo dobro. Smatram, da se politični položaj šele sedaj pričenja normalno razvijati, ko je g. Uzunovič vrnil mandat. Na vprašanje novinarjev, je-Ii res. da se dela na pomirjenju med Pašičem in Radičem, je g. Pašič odgovoril, da mu o tem ni ničesar znanega. G. Uzunovič se je vračal ob pol 9. zvečer iz min. predsedništva domov. Novinarjem je rekel: Nocoj ni komunikeja o avdijencah. Jaz o razvoju položaja ne vem ničesar. Sem predsednik vlade v ostavki, ki samo upravlja državne posle. O razvoju krize nimam niti pojma. Kakor vidite, čistimo predale svojih pisalnih miz. Prijatelji gospoda Užunoviča zatrjujejo, da g. Uzunovič ne sprejme več novega mandata za sestavo vlade, četudi se mu tak mandat ponudi. Kdo bo sedaj dobil mandat? Govorice o novih kombinacijah, položaju. — Triikovič Beograd, 9. decembra, p. Kdo bo dobil mandat, o tem se danes v Beogradu živahno ugiba. Trdilo se je, da je najverjetnejše, da bo mandat poverjen gosp. Trifkoviču, ki je' intimen prijatelj gosp. Pašiča in ki bi morda mogel sestaviti vlado iz radikalov in Demokratske zajednice in eventualno pod novimi strogimi pogoji pritegniti tudi radičevce, ako se formalno odrečejo Radičevega vodstva. Gosp. Trifkovič sam te govorice demantira, živalmo pa jih odklanjajo tudi centrumaši, ki še vedno upajo, da bo koncem koncev le zopet prišel ua krmilo gosp. Uzunovič ter živahno agitirajo v radikalskem klubu, češ, da bi mogle mahinacije pašičevcev radikale sploh strmoglaviti z vlade ter povzročiti, da se sestavi volilna vlada pod Marinkovičevim vodstvom. Glede Užunoviča pa zatrjujejo, da bi mogel, če se druga kombinacija ne posreči, sestaviti vlado s pomočjo klerikalcev in dr. Nikiča. Minister Milorad Vujičič meni, da bi bila mogoča tudi kombinacija z radičevci in klerikalci pod Uzunovičevim vodstvom. Situacija je v ostalem nocoj še povsem nejasna. Za jutri se pričakuje, da bo krona poverila mandat novemu politiku. Beograd, 9. decembra p. Razvoj dogodkov je spravil davidovičevce v nemalo za- mucnem — Davidovičevci v v ospredju interesa. drego. Računali so z vso gotovostjo, da bo vlada danes že sestavljena io je »Pravda* zjutraj že javila, da je sporazum gotov. Medtem je Davidovičeva stranka dobila ne-broj protestov iz vrst svojih pristašev, ki obsojajo koalicijo z radikali ter apelirajo na vodstvo stranke naj ne »spasava radikale-«:. Pod vtisom teh apelov in dejstev, da je Uzunovič vrnil mandat, so davidovičevci precej revidirali svoje dosedanje optimistično razpoloženje ter so dopoldne tudi znatno poostrili svoje dosedanje pogoje za vstop v vlado.. Glede anketnega odbora so se postavili aa stališče, da znane afere sploh ne spadajo v razgovore o sestavi nove vlade, glede uradništva so zlastf za Južno Srbijo in Črno goro stavili zahtevo, da se mora celokupni činovniški aparat revidirati. Tako bo ime! prihodnji mandator krone, ako bo radikal, glede davidovičev-cev težje stališče nego ga je imei g. Uzunovič. Danes dopoldne so živahno konferi-rali gg. Davidovič, Marinkovič in Spaho, pri .katerih se je pozneje prišel informirat o političnem položaju tudi dr. Korošec. Kdor oglašuje, ta napreduje! Italijanska kampania proti naši državi Razumljivo razburjenje celokupnega fašistovskega časopisja. — Italijani očitajo Jugoslaviji svoje lastne grehe. — Odmev dr. Žerjavove izjave v Italiji. — Albanski parlament proti tiranskemu paktu? — Novi napadi na Francijo. — Francija na naši strani. — Mussoiini za mirno poravnavo? tamkaj do Italije. Ob koncu svojega poročila navaja, da je poslanec dr. Žerjav v Sarodai skupščini izjavil, da nihče več ne misli tako, kakor govori in da se vsi smejejo, ko se govori o italijanskem prijateljstvu. Zingarelli zaključuje, da ni torej prav nič čudno, če je dr. Ninčič poda! ostavko. Pariz, 9. decembra, p. Kakor zatrjujejo zanesljiva poročila iz Tirane, je radi energičnega nastopa Beograda v itali-jansko-albanskem paktu postala verjetnost ratifikacije pakta po albanskem parlamentu minimalna. Milan, 9. decembra, p. Razpravljajoč o gospodarskem izhodu Madžarske na Jadran piše «Corriere della Sera». da more priti edino Reka v poštev za madžarsko svobodno cono. Ker pa gre proga iz Madžarske na Reko preko jugo-slovenskega ozemlja, mora italijanska vlada storiti vse, da pripravi jugoslo-vensko vlado do olajšav za tranzitne tarife Madžarski. Treba je računati s tem, da bo skušala Jugoslavija z vsemi sredstvi tarifske borbe prisiliti Madžarsko na svoi načrt madžarske cone v Splitu. Rim, 9. decembra, s. kazala, da nima Jugoslavija nič kaj nedolžnih namenov napram Albaniji in da hoče jugoslovenska zunanja politikS odslej ubrati drugačne strune do Italije. Pri tem govori italijanske časopisje o tihih vplivih, katerim ie podvržena jugoslovenska zunanja politika. Marsikatera grenka beseda je bila te dni napisana na naslov Francije. V zvezo s temi zunanjimi vplivi spravljajo italijanski politični krogi tudi vest, da bo Ninčičev naslednik skoraj gotovo dr. Voja Marinkovič. Pri tem naglaša jo. da je Marin-kovič odločen pristaš Francije in da tudi vneto zagovarja zbližanje z Rusijo. Novemu položaju, ki je nastal po demisiji dr. Ninčiča, je današnji «Secolo» posvetil skoraj celo prvo stran. V uvodniku pod naslovom cNineičeva gesta» izraža znani italijanski publicist senator Vincenzo Morello (Ra-stignac) mnenje, da je jmroslovenski zunanji minister storil ^nepremišljen korak*, ko je kot vzrok za ostavko navedel tuje vlade. Taka motivacija znači po Rastignacovem mnenju pričetek iziemne procedure, ki ni običajna v dobi miru. Pomenja pa tudi oi-poved politike, ki je doslej tvorila podlago za dobre odnošaje med obema državama in napoved nove politike, ki naj spremeni te dobre odnošaje v slabe. Ninčiču je žal, pravi list dalje, da ie prišlo do italijansko - albanske pogodbe. To obžalovanje pa ni nič drugega kot razodetje, ki nič kaj dobro ne priča o miroljubnih namenih Jugoslavije na Balkanu in tudi ne o spretnosti beograjske diplomacije v prikrivanju tajnih namenov. Italija je sklenila-na Balkanu že celo vrsto pogodb, cki imajo namen zaerotoviti mir«, tako z Bolgarsko. Grčijo in Rumunijo. Kako in zakaj se dr. Ninčič razburja baš sedaj, ko je sklenjena pogodba z Albanijo? se vprašuje člankar. ki se mu zdi, da je hotel Ninčič manevrirati okrog Albanije toliko časa, dokler se ne bi pokazal kakršenkoli kazu» za okupacijo po vzorcu onih okupacij, ki so tvorile pričetek koloni-jalnega zavojevanja in kolonijatne sreče Francije. cNinčič je torej hotel s privoljenjem in s pomočjo starih protekiorjev ojaoiti moč Jugoslavije na Jariranu,> vzklika Rastignac. Torej je dr. Ninčiču žal, da ni Albanija več osamljena, marveč da ima prijatelje. To so neprijetnosti, ki bi iih pa človek ne smel preveč močno naelašafi pred Evropo, pravi Ra-stignac nadalje. Jugoslovani bi radi prijateljstvo z Italijo tolmačili tako, kakor da se Italija sp!(-h ne sme vmešavati v balkanske zadeve in da mora prepustiti Jugoslaviji po-folno premoč na spodniero Jadranu. Pretirano je zato računati na lastno moč in na lastno bodočnost, pravi člankar dobesedno. Naši sosedje ne priznavajo tekmecev in ne nožna jo mej svojih ambicij. Kakor so včeraj zahtevali mejo pri Vidmu, tako jo zahtevajo danes v Tirani in kakor so včeraj a nek tirali (!!) Makedonijo in Črno goro. tako bi si hoteli danes kar na lepem priklopiti Albanijo. Mi nimamo namena, da bi s pretirano reakcijo oposumili Jusoslovene na poti do male ali velike žaloigre, ki jo je hotel ^začeti dr. Ninčič s svojo demisijo, zaključuje člankar. Radi bi jih pa zopet poklicali v realnost in jih prepričali^ da ne delajo prav. _ Pisec pravi nadalje, da potrebuje Italija miru in dela in da ne čuti radi teea nikake potrebe nadlegovati bližnje in daljne sosede, tem manj pa Jugoslavijo. Vendar se sama ne pusti nadlegovati od nikogar, tem manj pa od Jugoslaviie. Ninčičeva ostavka je napaka, zaključuje Rastignac svoj članek, ki se ne bi smela dogodili . . Kajtiv dobi zavezništva se ne izvršujejo čini, ki bi se mogli tolmačiti kot odpoved' ali prekinjenje zavezništva. pravi, da je odstavitev sodnika Occhiuta e:ia onih za* dev, ki sc je morala tako končati, ker je svoj čas razburjala vse italijansko javno mnenje. List pravi, da je bil Oechiuto fra* mazon, ki je izdaja! sodne tajnosti svojim framazonskim bratom Meseca avgusta leta 1924. je ta sodn'k pompozno izjavil, da se mu bo že posrečilo spraviti Mussolinija no* tri, danes pa sc je Mussoliniju posrečilo spraviti Occhiuta ven. Iz francoskega parlamenta Pariz, 9. decembra, s. Na današnji seji zbornice je stavil vojni minister Painlevo zaupnico. Potem je zbornica sccijalisrični predlog, nsj se krediti za zasedbenc čete v Poremu zmanjšajo, odklenila s 334 proti 205 glasovom. Radičevci se smatrajo za najcenejše Zato še vedno upajo, da pride do kupčije z radikali. — Radice- ve izjave o položaju. Beograd, 9. decembra, p. Največja vzae- I Radičem. irjecost radi razvoja dogodkov vlada med Odhajajoč iz kluba je izjavil na vprašanja nur radičevci. Radič pošilja ca vse strani svoje več ali mani otkrite ponudbe in njegovi zaupniki obdelujejo javno mnenje in radikale v smislu obnovitve stare koalicije ali pa vsaj take nove kombinacije, ki bi omogočila tudi radičevccm, da se je udeležijo. Prej so špekulirali na razbitje radikalskega kluba, sedaj proglašajo včerajšnje dogodke NRS kot dobrodošlo manifestacijo enotnosti radikalskega kluba, ki jc s stališča državnih interesov potrebna... Zakiinjajo radikale naj sc zavedajo kot najmočnejša stranka svoje odgovornosti in naj se ne ozirajo na spore z Radičem, ki da spadajo v preteklost Tiho upanje radičevcev jc, da se davidovičevci vendarle ne bodo mogli odločiti za sodelovanje s Pašičem ali njegovim zaupnikom in da se bo torej obnovitev koalicije RR kot za radikale najcenejše, morda Ie dala doseči. Včerajšnji poskus Stj. Radiča, da pride v zvezo s Pašičem se ni obnese!. To je dalo Radiču danes povod, da sc ie zelo ostro izjavil proti sodelovanju s Pašičem. Radič jo bil ves dan s svojimi prijatelji. Popoldne se je vršila seja HSS, kateri jc sledila kcnfereaca radičevskih ministrov z novinarjev St. .Radič naslednje: Stvar je v teku, položaj se razvija. Na vprašanje novinarjev ali more kaj povedati o spremembi položaja, je odvrnil: O tem Vam povem šele tedaj, kadar bodo ktmznltirani šefi parlamentarnih grup — Kaj mislite, kdo dobi mandat, ali Pašič? — Ako dobi Pašič mandat jaz ne sodelujem z njim. So še drugi radikali. Dokler ie on pod anketo, ne more biti ministrski predsednik. Mislim, da bo to rekel tudi g. Davidovič. — Na vprašanje koliko je resnice ca vesteh o pomirjenju msa, kar se zdi njej prav, prav tako bi pa morali klerikalci priznati 5Vodnikovi družbi« na posvetnem polju isto svobodo. Resničoljubje in poštenost pa zahtevata, da se ljudstvu pove, da jc »Družba sv. Mohorja« že. po pravilih cerkvena bratovščina, ne pa svobodna Ijudsko-prosvetna institucija. Radič se proglaša za centralista in krati slovenščini pravico državnega jezika Predsnočnjim je Radič predava! v beograjski dvorar.i Kola srpskih sestara o se-ijaški državi slovanskih narodov. Predavanje je bilo zvezano z javjio diskusijo in so posamezni udeleženci atakirali Radiča z različnimi vprašanji, iz katerih se je mestoma izmotal s precej duhovitimi odgovori. Posebno zanimiv pa je naslednji njegov odgovor na vprašanje, ali bo seljaško državo ustvarila ena sama scljuška stranka ali pa Zveza seljaških strank, in dalje, ali naj bo sel.iaška država centralistična ali federativna. Radič je odgovoril: Ustvari! jo bo enoten narodni seljaški kiub. Sel.iaška država jc po naravi in v bistvu federacija od spodaj, v občinah, a pomoni obenem politično unifikacijo ali centralizem v našem narodu, ki mora imeti za podlago široko občinsko avtonomijo. Mi se nc moremo zadovoljiti samo z etiketo svobodnih občin. Cim so občine svobodne, je to prava iederacija. Jaz zastopam sta'išče: ako ml ne bi biii enoten narod duhovne in zgodovinsko, tedai bi pri nas bila upravičena federalistična in avtonemistiona težnja tndi v političnem smislu. Ali to ne stoji Slovenci se bodo morali naučiti državnega jezika (Radič toirej odvzema slovenščini značaj državnega jezika!!). ker je to njihov interes. Jezikoslovno, filoioško so vsi slovanski narodi en narod. Prepričan sem, da osebi to vprašaje federacije ne bo obstojalo in ne more obstojati, ker ima žc ves svet nnif':c!rano zakonodajo Ženeva je centralizacija ljudskega rodu v socijalnih in mednarodnih vprašanjih, a čemu tedaj ne b: bila v velikih pametnih vprašanjih v Beogradu centrala za naš narod, dočim je akcija in podrobno delo povsod potrebno? Kako se Radič pere radi inter« pelacije o radičevski korupciji V zadnjem »Dcar.cc še Stjepan Radič brani pred interpelacijami, ki so bile vložene proti njemu, dr. Periiarjii in dr. Kosmiča radi korupcije. O Peruarju in dr. Ko-š-utiču trdi. da nista zahtevala henorara 20.009 Din za intervencijo v korist petrova-radinske občine, zato ne smatra za korupcijo, ako sta kaj dobila. Kar se tiče prodaje svile v Milanu, nc javrača trditve, da ie to korupcija, temveč samo !z;av!:a, da on r.i vplival na sestavo komisije. Obramba je tf.Tcj prav jalova, naravnost smešna pa je z čarom na poduoro »Slavonski knjižari«. St. Radič namreč piše: iPredscdnfo HSS ic kot minister prosvete uporab!! doiK5dek r.ekč ustanove, ki je osnovana za podpiranje na rodnih knjižnic, da se pri petih, šestih beograjskih in zagrebški knjigarnah nafcupi več sto kn}iz, raromtjn-o pisarili ta s primernimi srikanii, ter je skrb in odpremo zagrebške pošriiatve poveril Slavenski knji-žart. prcdvscnrrasfi sigonros-ttrda bo fssšTRa tev hitro oc'prem!jena, kakor tudi zato, ker je znano, da se ua denar čaka več tednov in .morebiti več mesecev, vsled česar bi vsaka druga knjigarna po pravici ugovarjate, ds ji denar radi računskih težkoč leži tako dolgo v ministrstvu.. .c Torej je nedolžni St. Rad!č samo zato poveri! posel svoji Slavonski kiijižarl, da bi se druge knjigarne ne jezile nanj. O sveta nedolžnost! Nadalje pravi Radič, da jc odkupil 790 izvodov Stu-paričeve knjige- »Matije Gubca.-., ki je naravnost prekrasna stvar. Posebno prekrasna je seveda za poslovanje Slavenske knjlžare. Kako pa jc z d ruti.t d knjigami. Radič ce pove niti besedice. Odgovoriti tudi ne ve ničesar na težke obtožbe, navedene v interpelaciji preti njemu, o protizakonitem nakazovanju nagrad posameznikom in različnim separatističnim ustanovam. O vsemu temn molči: Zato pa skuša oslabiti učinek obtožb proti njemu s protinapadi na Sv. Pribičsviča, ki ga spravlja v zvezo s — Slavensko banko! V ostalem pa »Dom« molči o krizi vlade in najnovejših kapitulacijah St Radiča, kar je dokaz, da sc Sli Radič sam sramtfje. Ali morda opozicija v celjskem občinskem svetu iz stvarnih razlogov obstruira proračun za 1. 1927? Celje, 8. decembra. Sprejetje proračuna v državnem i 11 v komunal nem gospodarstvu izraža hkrati zaupanje do onih strank in činlteljev, ki bodo na podlagi tega proračuna z javnim premoženjem gospodarili. Velike vladne kri ze izbruhnejo navadno tik pred sprejetjem proračuna in jih mora ako so stvarnega in načelnega značaja, vsak dober državljan le pozdravljati. V celjskem občinskem svetu so se obravnavali proračuni ob sodelovanju vseli strank stvarno skozi pet let, torej od onega časa, odkar imamo v Celju redno občinsko gospodarstvo. Večina se je zavedala pri tem svoje težke ualoge in odgovornosti ter je uvaževala vsak pameten ta umesten predlog in nasvet opozicije. Zato so biii vsi proračuni mestne občir.e celjske meritorno sprejeti vedno soglasno. V tern oziru so se razmere izprememle še le letos, odkar je v radikalnem občinskem klubu prišlo do vpliva in do odločujoče besede nekaj linul, ki uiti niso bili izvoljeni v celjski občinski svet ua programu Narodnega bloka, ali so pa med tem menjali svojo partijo, tako da nimajo več poverjenia svojih volilcev, še manj pa legitimacije, da vodijo opozicijo proti večini slovenskega naprednega celjskega meščanstva. Vsi ti pa smatrajo kot svojo najvažnejšo življenjsko nalogo, da o prilik! letošnje proračunske sejo razbijejo celjski občinski svet na način, ki jc nestvaren, neresen in ne dela časti nobeni seri-joz.ii politični strank:. Na proračunu za !ei0 1927. so v finančnem odseku sodelovale vse stranke, izvzemši Nemcev, ki po predlogu celjskih radikalov v odseku niso zastopani. Pri temeljitem, skoro dva meseca trajajočem prerešetavanju proračuna je vodilo vse člane odseka stremljenje po čiin večjem štedeuju v zavesti, da se morajo v današnji budi gospodarski krizi davčna bremena celjskega mesta znižati. Predsednik radikalnega občinskega kluba cr. Gcričan je celo izjavil, da je proračun za leto 1927. eden najboljših, vkljub temu Je med onimi občinskimi odborniki, ki ga onemogočajo. Iz tega sc že vidi, kako malo resr.o se more sedaj smatrati njihovo sodelovanje v posameznih odsekih, izvestno časopisje, zlasti «S!ovenec», predbaclva Klubu delovne večine strankarstvo i:i slabo občinsko gospodarstvo. Te klevete so le pavšalne. Ako se posamezne člane opozicije stav! na odgovor, naj svoje trditve lojalno ln stvarno dokažejo, izjavljajo, da današnji večini na celjskem mestnem magistratu ne morejo očitati nobene nekorektnosti, skušajo pa opravičevati svoje postopanje s političnim položajem. Vkljub veliki gospodarski škodi, ki bo zadela z razbitjem celjskega občinskega zastopa vse celjsko mestno prebivalstvo, obstruirajo torej naprej, da bi zadovoljili svoje partijske Cilje ia politične interese. Klub delovne večine ie polagal od nekdaj po časopisju javnosti jasne račune. Tudi sedaj, !;o preti mestni občini vsled Ume in nestvarnega nastopa opozicije občutna škoda, čuti kot svojo dolžnost, da opozori celjske davkoplačevalce na nedogledne in težke posledice, ki jih Se čakajo. Proračun za leto 1927. izkazuje potrebščin 4,411.347 Din, pokritja Din 1,975.195. torej primanjkljaja 2.436.152 Din, ki bi se kri! z dokla-dami in davščinami v istem ali pa celo manjšem iznosu kakor prejšnja leta. Proračun sestavljen i-z dveh vidikov; Nat bi se. kakor smo že omenili, ob največjem varčevanju znižale nekatere občutne občinske davščine iu doklade, z najetjem investicijskega posojila pa bi se na drugi strani izvršile vse one naprave, ki so za ccijsko mesto treiiotno naravnost vitalnega pomena Od občinskih davščin in doklad predvideva proračun znižanje v sledečih postavkah: Obča pridobiiina, ki zadeva pridobitne kroge, od 200% na 150?;;, t. 5. za Din 32.000; 357% trošarina na vtr.o na 320'.c t. i. za Din 4S-000; vrimtega bi sc odračimalo 5% za osušenie vina. V Khibu delovne večine se jc nadaije izdelal predlog, da ss odpravi nočni davek na obisk kavarn ta gostita, s čimer bi biio zelo ustreženo gostilničarjem kav-arnarjem in občinstvu. Znižala bi se kanalizacijska pristojbina cd 4% na 2% t j. za Din 100.000 in vodarina v mesta od 15% na 12$;, v okolici pa od 20% r.a IS5« t. j. za 140 O jO Din. Zadnje olajšave bi zlasti razbremenile celokupno celjsko prebivalstvo. Znižati se ie nameravala tudi davščina na vozila. Skupno znižanje posameznih davkov in doklad bi znašalo okrog 500.000 Din, vsota ki S3ma dovolj jssno govori, gotovo pa jasneje, kakor nestvarni ta in doslej Se nedokazani očitki opozicije napram Klubu delovne večine. S tem znižanjem občinskih davščin bi bi! slorjea samo prvi korak; po nekaj letih bi se z varčnim m s pamenim gospodarstvom Gbčinske davščine lahko zopet spravile v pravi sklad z davčno močjo celjskega meščanstva. Z re organizacijO mestnih podjetij, k!" so izvzemši plinarne, vsa aktivna, b; sc lahko Izvedle marsikatere olajšave in udobnosti za celjsko prebivalstvo. Pri največjem štedenju pa Klub delovne večine in finančni odsek ni pusti! v nemar najnujnejše naprave, ki so za mesto Celje neobhodno potrebne. Ponovne !ctošn;e poplave, ki so povzročile ogromno škodo na imetju prebivalstva, na zemljiščih ta na stavbah in ki se bo čutila še leta in leta, zahtevajo nujno regulacijo Savinje in vseh njenih pritokov. Z ukinjenjera zaščite, ki jo predvideva sia-novanjski zakon, bo tudi v Celju še mnogo strank brez strehe. Ako mestna občina iz tehtnih razlogov doslej za zidanje stanovanjskih hiš ni mogla ničesar žrtvovati, se ie odločila sedaj ko so se valutarne razmere izboljšale, da pripravi stanovanja vsaj onim, ki bodo po uiinje-nju stanovanjskega zakona brez strehe. S tem smo uavečli le uekatere važnejše zadeve in sklepe, ki se za dalj časa ne bodo mogle izvršiti, ako pride do razpusta občinskega zastopa. Dovolj jasno se je žc povdarjalo, da bo v tem slučaju onemogočena tudi vsaka akcija za ohranitev avtono mije celjskega mesca, ki jo namerava odpraviti novi občinski zakon. Kogar šc ni strankarska strast popolnoma zaslepila, mera spregledati, mera pa biti toliko možat, da se postavi po robu vsem onim, ki sc še očividno ne čutijo Celjane in v katerih politično sovraštvo prevladuje ljubezen in smisel za svojo redno ali pristojno mesto. Po demisiji Ninčič: Albanijo be že šc kako prebolel, ampak demisijo . . . (Novosti) Pucelj contra „Jutro" Pred nekaj tedni smo objavili v poli ti is r.ih beležkah članek o Ivanu 1'uclju, ki* teri jc kot resorni minister odgovoren odpustitve in vpokojitvo uradništva. Ko:;* kretns jc r.aš članek ostro kritiziral ptr.zis oniranjc gg. kmetijskih strokovnjakov Ski* leta iz Novega mesta in Gombača iz Ljub* Ijanc. Pri tem se nam jc dogodila pomota, da smo v brzini mesto imena g. Skaleta, navedli ime g. Skalickcga. Dasi sms napako, tipičen lapsus calami popravil; takoj v pri* hodnii številki, žc ni več pomagala, ker ti* skovni zakon takšnih narok re priznava. Na tožbo g. Puclja zoper nas jc uaš ured* nik prevzel odgovornost in nastopil dokaz resnice, tekcnn katerega se jc dognalo gle* dc g. Gombača, d? je som prosil za upoko» j i tev, glede g. Skalcta pa, da jj bil upoko* jen predčasno ta da se mu jc torej storila krivica, za katero je odgovoren g. Pucclj. V svojem izreku je sodišča i/rccno naglas silo, da sc mora smzlrcii glede g. Skalela, da se jc glede njega dognalo ii\\.rno lo, ker ivori vsebino našega očitka. Vendar v članke po pometi ni imenovan g. Skale, marveč g. Skalickv, vsled česar jc trebalo dokazovati glede tega Ln ne glede prve* ga____Vaš urednik ic zato obsojen po čle* nu 52. tiskovnega zakona na 1 mesec zapo* ra, 1000 Din globe in 1000 Din odškodnine g. Puclju za čast cdn. bolečnc (rcaterijal* na naknada). Radi neke napake v sodbi je naš branitclj prijavil pritožbo ničnosti ta vzklic radi previsoke zaporne kazni. Pucclj pa naj se opere odgovornosti za predčasno upokojitev g. Skalcta. če sc mo* re Z ozirom ua i>;povcdbo g. Skeleta kot priče, dvomimo, da bi sc g. Pucclj sploh hotel Sc spustiti v razpravo o tem očitku in da sc bo v slučaju Skale raje zadovolji! z našo obsodbo radi Skalickega. Zaupnica grški vladi Alene, 9. decembra (pr.) Zbornica je z 2J5 proti II glasovom izrekla Zaimisovi vlgdi zaupnico. Deset poslanccv ni hotek) gi&sovatL Velika nesreča Sdzburg, 9. decembra (pr.) Pri gradbi tvomice celuloze v Hallcir.u 00 reki Sal* zach sc jc podrl jez in zasul 20 delavcev. Dva sta mrtva, ostalih IS pa je ranjenih. Večinoma hudo. Justifikacija v Moskvi Moskva, 9 decembra (pr.) Danes sc je izvedla smrtna obsodba nad 14 roparskimi morilci, ki so jih prijeli zadnje čase na det lu in so bili Obsojeni na smrt asi Odlikovanje predsednika SPD dr. Tominška Včeraj ob pol 12. se je vršila v palači velikega županstva v Ljubljani svečana izročitev najvišjega odlikovanja zaslužnemu predsedniku »Slovenskega planinskega društva« g. dr. Franu T o m i n š k u. ljudje Slavtiostii so se udeležili: celokupni osrednji odbor SPD pod vodstvom podpredsednika g. proi. Janka Mlakarja, predsednik in podpredsednik Odvetniške zbornice g. dr. Danilo Majaron in dr. Janko Žirovnik,_ delegat ministrstva financ g. dr. Kari Šav-nik, šei oddelka ministrstva za trgovino in industrijo g. dr. Rudolf Mani, delegacija turistovskega kluba »Skale« pod vodstvom svojega predsednika g. prof. Janka Ravnika. zastopniki selške, litijske in kamniške podružnice SPD gg. dr. R. Andrejka, Toma-zin, Stiasny in I. Koželj, gg. prof. Fr. Rož-man in V. Zor kot zastopnika »Aljaževega kluba« ter mnogo drugih planincev. Odlikovanje — red. sv. Save III. vrste — jc izročil g. veliki župan dr Vilko Bal ti č osebno. V svojem nagovoru jc naglašal, da je Nj. Veličanstvo odlikoval dr. Tominška v priznanje njegovih velikih zaslug, ki si jih jc pridobil kot planinec, predvsem pa kot predsednik SPD za razvoj in razmah turi-stike med Slovenci. Razvoj SPD, tako je povdarjal g. veliki župan — je v najtesnejši zvezi z osebo dr. Tominška. Baš pred 25 leti je bil dr. Tominšek izvoljen v odbor SPD. Že kot odbornik, predvsem pa kot predsednik se je z navdušenjem in vnemo, ki jo daje samo plemenita stvar, posvetil delu za razvoj Slov. plan. društva. Pod njegovim spretnim vodstvom se je društvo uspešno razvijalo in v kratkem postalo eno naših najodličnejših kulturnih in nacijcnal-n,h ustanov. Danes lahko zre dr. Tominšek z zadoščenjem in ponosom na svoje četrt-stoletno delo v tem društvu in ga lahko navdaja tudi prijetna zavest, da je dobršen delež pri mogočni zgradbi SPD sad nje-gi vega truda in znoja, plod njegove požrtvovalnosti. Za to bo tudi njegovo ime zapisano z ziatimi črkami v analih SPD. Nato je g. veliki župan izročil dr. To-minšku najvišje odlikovanje, iskreno mu čestitajoč, da je našlo njegovo uspešno in požrtvovalno delovanje tudi priznanje na naj-višjeni mestu. V imenu osrednjega odbora SPD je čestital odlikovancu podpredsednik g. prof. J. Mlakar, povdarjajoč, da je delovanje dr. Tominška za razvoj in napredek slovenske, pa iu Ji slovanske turistike našlo priznanje ne samo doma, marveč tudi v bratskem inozemstva. Po zanesljivih vesteh je namreč odlikoval slavljenca tudi g. prezideot bratske češkoslovaške republike z visokim Tcdom Kot predsednik Zveze za tujski promet js čestital dr. Tominšku g. dvor. svet. dr. M a r r, v imenu stanovskih tovarišev predsednik Odvetniške zbornice g. dr. Danilo M a i a r'o n, v imenu podružnic SPD z. vlad. svet. dr. R. Andrejka, v imenu turisti vskega kiuba »Skale* pa njegov predsednik g prof. Janko Ravnik. Vsi govorniki so si.iviii odiikovanca kot moža tihega., a vztrajnega dela, ki ni v svoji skromnost; nikdar iskal, najmanj .pa zahteval javnega priznanja. Vidno ganjen se je dr. Tominšek v prisrčnih besedah zahvalil za visoko odliko- vanje, podčrtavajoč, da smatra to odlikovanje za najvišje priznanje delu ne toliko njegove skromne osebe, kakor predvsem Slov. plan. društva kot takega. Naprosi! je g. velikega župana, naj sporoči Nj. Veličanstvu njegovo naiudanejšo zahvale na visokem odlikovanju. Zahvaljujoč se posebe vsakemu izmed govornikov je slovesno izjavil, da bo i v bodoče posveti; vse svoje sile razvoju in napredku Slov. plan. društva. Slavnostni akt so zaključile čestitke prisotnih zastopnikov posameznih društev in številnih odlikovanče* vih prijateljev. Ravnatelj Bohuslav Skalicky f Iz Novega mesta nam je došla pretresljiva vest, da je včeraj umrl v ondotni bolnici na posledicah operacije ravnatelj kmetijske šole na Grmu, kmetijski svetnik Bohuslav Skal;cky. Komaj je minula tia Grmu proslava 401etnega obstanka tega zavoda, ki ga je vodil s tako spretnostjo v zadnjih letih Skalicky, pa nam je kruta smrt ugrabila tega izvrstnega veščaka in ga iztrgala 'iz naših vrst. Njegova smrt ni težko zadela ie njegove neutolažljive rodbine, ampak rudi zavod in sploh naše vinarstvo, ki je imelo v pokojnem svojega prvovrstnega zastopnika in strokovnjaka, i Ravnatelj Skalicky si je stekel predvsem nevenljive zasluge za obnovitev in razvoj našega vinogradništva in kletarstva. V teh strokah' je bil najboljši naš specijalist in je deloval med nami nad 30 let. Prav lansko leto, meseca novembra, mu je »Kmetovalec« ob 301etnici njegovega delovanja posvetil skromen spomenik in opisal potek njegovega strokovnega delovanja za napredek slovenskega vinarstva. Ko je 1. 1895. nastopil pri nas svojo službo, se je z vso silo lotil obnovijenja po trtni uši epustošenih vinogradov. Ustanovil je velike matičnjake ■in trtnice in ja vzgojil na sto- in stotisoče sajenk in cepljenk za nove nasade. Obenem je prireial poučne tečaje za cepljenje trt. Za povzdigo zaostalega kletarstva je uredil v Novem mestu in pozneje v Št. Vidu v Vipavi vzorne državne vinske kleti, v katerih je širil potrebne nauke iz racijonalne-ga kletarstva Mnogo je delul tudi na literarnem polju kot stalen sotrudtiik »Kmetovalca« in »Dolenjskih novic«. Napisa! je številne članke iiz vinarstva in kletarstva, ki jih je izdajala Kmetijska družba tudi v posebnih izdajah kot »Gospodarska navodila«. Nekaj spisov jc sprejela tudi v svojo »Kmetijsko knjižnico«. V priznanje zaslužnega delovanja je bil po prevratu 1 192! imenovan ravnateljem državne kmetijske šole in kmetijskim svetnikom. Na tem mestu je spisal kot plod svojih bogatih izkušenj knjigo »Kletarstvo«, za katero so mu priznali v Zagrebu prvo nagrado in je danes najboljša knjiga te stroke med Slovenci. Ravnatelj SkalicKy je bil rojen 1. 1872 v Cerekovci na Češkem in je dosegel komaj starost 54 let. Že v zgodnji mladosti se je posvetil kmetijskemu poklicu. L. 1891. je z odliko dovrši1 pomološki zavod v Troji pri Pragi, pozneje pa višjo šolo za vinarstvo ■in sadjarstvo v Klosterneuburgu in kot izreden slušatelj tudi visoko šolo za kmetijstvo, kjer je položil tudi učiteljski izpit za vinarsko in sadjarsko stroko. Našemu jeziku se je hitro privadi! in obvladal ga je v govoru in pisavi, da ga je lahko marsikateri Slovenec zavidal. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Petek, 10.: Zaprto. Sobota, 11.: «Triglavska bajka*. Izvirna pravljična igra. Premijera. Izv. Nedelja, 12.: ob 15.: «Kovarstvo in ljube? zcn«. Ljudska predstava pri znižanih ce« nah. Izv. Ljubljanska opera. Petek. 10.: «N"ižava«. £. Sobota, II.: Zaprto. Nedelja. 12.: ob 15.: \"ižava< z gostom g. Rudolfom Bukšekom v ulogi posestnika Sebastijana. Marto poje ga. Thierry - Kavčnikova, starega vaščana gosp. Zupan, pastir Pedro je go-sp. Knittl. Ostale uloge pa so v isti zasedbi kakor do sedaj. Mariborska premijera opere cManon,. Na predvečer kraljevega rojstnega dne, 16. decembra se uprizori v Mariboru kot slavnostna predstava premijera prekrasne in me-lodijozne opere od modernega francoskega komponista Masjenela. Priporočamo nakup vstopnic v predprodaii. Nedelja v mariborskem jrledaJišču. V nedeljo, dne 12. decembra bosta v Mariboru zopet dve predstavi: jx>poklne bo repriza veleuspele otroške igre . Pepelka>. zvečer pa se ponovi priljubljeni in zabavni cVeseli kmetič>. Sentjakoncani ponove v soboto 11. in nedeljo 12. t. m. P. Petroviča komedijo v treh dejanjih cVozel>, ki je dosegla pri premije-ri velik uspeh. — Začetek predstave obakrat ob 8. zvečer. Pred proda ja vstopnic v kavarni Zalaznik na Starem trgu. Abonente reda A v Ljubljani opozarjamo, da imajo predstavo mesto v soboto, v torek 14. decembra, in sicer se poje Tann-bauser». cManon> se je morala odstaviti vsled obolelosti nekaterih solistov. Pokojni Skalickv je bil član raznih strokovnih društev. BM je glavni odbornik »Kmetijske družbo-. odbornik gosp. zadruge »Ekonom«, odbornik »Sadjarskega in vrtnarskega društva«, član glavnega odbora Saveza jugoslovanskih vinogradnikov, predsednik »Vinarskega društva« za srez novomeški v Novem mestu, podpredsednik in blagajnik Kmetijske podružnice novomeške in predsednik sadjarske iu vrtnarske podružnice. Povsod se je udejstvoval s prav lepim uspehom. Zaslužno delovanje njegovo jc našlo odmeva tudi r.a Najvišjem mestu. V priznanje njegovega uspešnega delovanja je bil v zadnjem času odlikovan z redom sv. Save IV. razreda. Nadvse težko prizadeti njegovi obitelji iskreno sočutje! Pokojniku pa nevenljiv spomin in slava! Neprestani požigi v okolici Kranja Včeraj okrog 2. zjutraj je zopet zasvetil velik ognjen svit vzhedno blizu Kranja v zvezdnato noč. Gorelo je gospodarsko poslopje pri posestniku vulgo Vončanu v gor- Samo še danes ob 4., pol 6,, pol 8. in 9. Veleiilm s petjem in pomnoženo godbo: »Umirajoča rOZa" (Čudež Sv. Terezije) Film velikanskega uspeha! Samo de danes! Ne zamudite I KINO «DVOR» Telefon 730. njem delu vasi na Primskovem. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci iz domače vasi in Kranja. Po dveh urah je bil ogenj lokalizi-ran. Posestnik ima veliko škodo, ker so mu uničeni vsi spravljeni 'poljski pridelki jn drva. Ogenj je bil podtaknjen. Orožništvo, ki je takoj prihitelo, je pričelo z zasledovanjem, vendar brez uspeha. Značilen je dogodek, ki se je pripetil tudi včeraj. G'krog pol 9. ure dopoldne se je oglasil v župnišču na Križali neki moški in izročil kuharici pismo, v katerem grozi župniku. da mu bo zažgal gospodarsko poslopje, ker ga je bil razžalil. Neznanec, ki se je nato odpeljal s kolesom v smeri proti Strahinju, je srednje velikosti, nosi rjavo suknjo in ima dva zlata zoba. Skoro vsakodnevni požigi spravljajo prebivalstvo v kranjskeu okraju v obup. Dustifikacija Janeza Jarca ustavljena Na brzojavko branitelja dr. Janka Žirovnika Nj. Vel. kralju je bila sinoči že odrejena usmrtitev Jarca ustavljena. gela pa jc ostala pri očetu za gospodinjo. Oče je ležal že celo leto bolan in krepka, zdrava hčerka je opravljala vsa dela. Dne Kakor blisk je šla pozno sinoči od ust do ust senzacijonalna vest, da ie za danes zjutraj odrejena justifikacija Janeza Jarca ustavljena. Jarčev zagovornik, dr. Janko Žirovnik, je poslal takoj, ko je bilo Jarcu sporočeno, da bo danes justificiran. kralju ob 13. uri sledečo ekspresno brzojavko: 1 «Njeg. Veličanstvu kralju! Prosim odložitev justifikacije Janeza Jarca, določene za 10. decembra zjutraj, da dokažem z novimi pričami njegovo nedolžnost. Branitelj dr. Janko Žirovnik.® Ob 19. uri sta prispeli na porotno sodišče in višje državno pravdništvo v Ljubljani brzojavki sledeče vsebine: «Izvršitev smrtne obsodbe nad Janezom Jarcom iz Medvod na podlagi razsodbe porotnega sodišča v Ljubljani z dne 16. junija 1926. Vr. 1569-25-121 naj se ustavi. Ukaz o pomilostitvi sledi. Ministrstvo pravde št. 62.281, zastopnik ministra pravde Milan Simonovič last-noročno.» Brzojavki sta bili nemudoma dostavljeni predsedniku deželnega sodišča dr. Rekarju in višjemu državnemu pravdniktt dr. Kremžarju, nakar je bil o veliki kriminalni senzaciji, ki je brez Jarčev branitelj dr. Janko Žirovnik pri porotni obravnavi dne 16. junija 1926. primere v našem pravosodstvu. obveščen takoj tudi Jarčev branitelj dr. Janko Žirovnik, ki je bil takrat ravno pri pevski vaji v Glasbeni Matici. Jarca so ob 8. zvečer poklicali v pisarno jetniškega ravnatelja g. Arka, kjer mu je predsednik dež. sodišča doktor Rekar sporočil veselo vest in je bil ž njim sestavljen o stvari poseben zapisnik. Dogodek je imel na obsojienca nepopisen utis. Pričel je plesati po eni nogi in objemati kar vse po vrsti. Poprej živi mrlič je začutil v sebi novo življenje. Njegova radost se je še stopnjevala, ko je prišel k njemu njegov branitelj dr. Žirovnik. Čim ga je zagledal, je ves iz sebe stopil k njemu in vzkliknU: «Gospod doktor! To ie «fajn». Poglejte, kaj se je z mano zgodilo. Meni se je že zdelo, da ne bom nsmrčen. Jutri kar pridete k meni, morava doseči novo obravnavo, potem bom pa prost!« Nato se je pričel same vzhičenosti kar tresti po vsem životu in znova plesati. Vino, katero je imel pred seboj, je spil kar v dušku, pograbil cigarete, ki jih je imel na mizi in jih vtaknil v žep. Drhteč po vsem životu je čez hip zopet skoro z jokajočim glasom izjavil: «Molil sem dosedaj za svojega pokojnega očeta in za svojo še živečo mater, sedaj bom pa vedno molil še za našega kralja.» Pozno zvečer so Jarca zopet pre-oblekli v jetniško obleko in ga odpeljali v njegovo prejšnjo celico. Danes ob 7.15 zjutraj bi sc imela izvr« Siti na dvorišču ljubljanskega deželnega sodišča smrtna obsodba z obešen jem nad 261etnim konjskim mešetarjem Janezom Jarcom iz Vaš pri Preski, ki jc bil dne 16. junija 1926 pred ljubljanskim porotnim sodiščem na podlagi soglasnega pravdorek.i porotnikov obsojen na smrt, ker je 21. no* vembra 1925. z lesenim batom na zverin« ski način ubil svojo ljubico Angelo Kopa« čevo. O zločinu samem, ki je spravil obso« jenca na vešala, smo poročali "podrobno že o priliki takratne porotne razprave. Naj danes zato le na kratko navedemo glavne podatke. 621etni vdovec Edvard Kopač iz Vaš je imel 4 hčere; 3 so sc pomožilc, 251etna An« * 21. novembra 1925. je hotela Angela okoli 5.30 zvečer oditi k sestri Mariji v Vaše po oblanje. Oče ji je dejal, naj prej oskrbi živino. Odšla je vseeno po oblanje in se vrnila že čez pol ure. Od tedaj jc niso več videli žive. Zvečer se je vrnila iz Ljublja« ne njena sestra Tončka in vprašala, kje je Angela. Oče je dejal, da je šla k sosedu v vas. Ker je tam ni našla, se je vrnila domov in šla gledat v hlev, kjer je našla Angelo mrtvo, s krvjo oblito tik vrat, ki se pa niso dala jjopoinoma odpreti, ker so bila znotraj zataknjena. Oče umorjenke jc takoj z vso odločnost« jo izjavil, da jc morilec nihče drugi kakor Janez Jarc, p. d. Gvajcov Janez. Hči mu je namreč že par dni prej potožila, kako jo Janez zalezuje, da bi ž njo spolno občeval, da jo je prejšnji večer zgrabil na podstreš« ju, jo vrgel na tla in ji tlačil seno v usta, ko jc vpOa in se branila. Ozmerjala ga je in mu zagrozila, da ga bo tožila in da ji bo moral plačati 8000 Din, ker jo je zapeljal. Že tedaj je Angela rekla očetu, da mu ta dogodek j>ove samo zato, da bo vedel, kdo je storilec, ako se ji res kaj pripeti. Orožniki so ugotovili po nezmešani re« zanici, da jo je morilec pobil, še predno je oskrbela živino. Bila je do trebuha raz« galjena; glavo je imela popolnoma razbito in oblito krvjo. Siloviti udarec z batom za cepljenje drv ji je zdrobil lobanjsko kost ob desnem očesu in sencih, nosno kost in desno čeljust ter jc smrt nastopila takoj. V maternic umorjene je bil 8 mesecev star plod ženskega spola. Dete bi živelo, če bi je takoj ob smrti matere izrezali. Morilec je odšel po svojem dejanju k po« toku nad Kopačevo hišo, kjer si je umil roke. V njegovem stanovanju so našli več komadov obleke, ki so bili močno krvavi. Vrh tega je bilo še toliko drugih stvari, ki so ga obremenjevale, da je bila njegova krivda dokazana. Sicer je bil Jarc vrh tega na jako slabem glasu, znan kot nasilen in spolno razbrdan človek. Ko so govorili, ds je Angela z njim noseča, jc rekel: «Če bi jaz moral tako uštimano babo imeti, bi vse skupaj prodal, ali pa hudiča ubil!» Pri dvodnevni porotni razpravi, ki se je vršila dne 15. in 16. junija 1926., je Jarc trdovratno tajil krivdo. Zbrano pa je bilo toliko tehtnih dokazov, da so porotniki soglasno potrdili vprašanje glede umora, nakar je bil obsojen na smrt. Jarc je vložil ničnostno pritožbo, ki pa jo je Stol sedmo« rice v Zagrebu 15. septembra zavrnil. Dne 15. novembra je tudi ministrstvo pravde za« vrnilo njegovo prošnjo za pomilostitev. Objava izvršitve smrtne obsodbe Objava izvršitve smrtne obsodbe se je prečitala obsojencu včeraj ob 11.15 v po« rotni dvorani deželnega sodišča, kjer se je zbralo mnogo občinstva, ki je z napetim zanimanjem pričakovalo prihod obsojenca. Jarc je prišel v dvorano med dvema paz« nikoma, pogledal proti galeriji in se na« smehnil, nakar se je mimo vsedel na klop. Predsednik senata, dr. Kaiser je nato ob smrtni tišini poslušalstva razglasil Jarcu, da ni bil pomiloščen in da se bo justifi« kacija izvršila danes, ob 7.15 zjutraj. Bledi, v obraz zabuhli obsojenec ni spre« menil lica, ko je začul. da jc odpadla po« slednja nada. Predsednik: a Ali imate kako željo? morda želite obisk domačih. Povej« te. da takoj potrebno ukrenemo!® Obsoje« nec jo molča!. Predsednik: «Povejte nam eventuelno željo glede duhovnika. Sicer ga vam pa itak pošljemo. Ce bi se ga branili sprejeti, vam to nič ne pomaga; jusrifika« cija se bo vseeno izvršila?« Obsojenec je samo molčal. Predsednik je razglasil nato objavo za končano in Jarca sta paznika odpeljala. Pri vratih so se mu jele tresti noge, opotekel se je: na dvorišču se je plašno ozrl in iskal z očmi vislice, ki pa še niso bile postavljene. Potem je počasi drsajočih korakov odšel v ječo. Rabelj in njegov pomočnik Temveč pa je bilo življenja po hodnikih jetnišnice, kjer so se ustavljali kaznjenci pri delu, šepetajoč med seboj pod neka« k;m čudnim dojmom. Prisotni novinarji so poiskali takoi po končanih delih rablja F. Mavznerja. Mavzner se je od lanskega leta. ko se ie mudil v Ljubljani, nekoliko pore« dil. Oblečen v usnjat suknjič, kratke tem=> ne hlače in volnene dokolenicc z zelenim pasom, črnim klobukom na glavi, ne napra« v: nikakega grozotnega utiša. S sivimi očmi gleda prijazno v svet in le, kadar sprego« veri, si popravi od časa do časa rjave brke. Zadnjo justifikacijo je izvršil pred štirimi meseci v Dubrovniku nad 451etnim respici« jentom finančne straže Antonom Perkovi« čem. ki je dne L decembra lanskega leta umoril v Orebiču zakonsko dvojico Luja in Ano Klarič. V času svojega rabeljskega posla je izvršil Mavzner že 62 justifikacij. Preccj drugačen od Mavznerja je njegov pomočnik Karlo hlart, rodom Čeh, ki je svo ječasno izvrševal čevljarsko obrt. Star je okrog 40 let in je skoro bolj eleganten od Mavznerja. Na glavi nosi polcilindcr, oblej čen je v modro obleko in rjav usnjat po» vr.šnik. V obraz jc suhljat, črnih pristriže« nih brčie in je sloke skoro drobne postave. Dočim je bil Mavzner sprva pripravljen, da stopi pred aparat našega fotoreporterja, ga jc pozneje Ilart pregovoril, da sta se umaknila. Pri obsojencu Novinarji so nato zaprosili kaznilniško ravnateljstvo, da smejo obiskati obsojenca v njegovi celici. Bilo jim je dovoljeno in pripuščeni so bili za železna vrata na hod« r.ik, kjer sta stala pred eno izmed celic dva jetniška paznika. Celica jc bila odpr« ta. isti hip pa sc je že pojavila med vrati tretja postava — Janez Jarc. Janez Jarc Obsojcnec sc jc bil takoj po prečitani obsodbi oblekel v svojo rjavo, čedno civil« no obleko in prepeljali so ga v celico, kjer je čakal smrtne obsodbe tudi Simon Na« glič. V celici sc je takoj vsedel na stol in so pričel pogovarjati z jetniearjema, ki st* mu bila prideljena kot straža. Govoril je, aa so priče pri razpravi prisegale krivo in da se je zgodilo čisto drugače... «Naj« manj polovico prič je priseglo po krivem!* jc dejal. Na vprašanje, kaj želi za kosilo ja odgovoril sprva, da ničesar. «Sem sit vsega!« je dejal. Končno pa sc jc vendarle udal in naročil: juho, pečenko, solato ia kompot ter četrt vina, kar vse mu je šlo i/borno v slast. Kmalu po kosilu se je po* javil na hodniku spovednik pater dr. To» minec, ki ga Jarc sprva ni hotel sprejeti. Slednjič pa se je okrenil rekoč: «No. pa naj bol« in za njima so se zaprla vrata cclice. V celici je ostal Jarc s spovednikom dokaj časa, preje pa je zahteval še, da mu prinesejo skodelico čaja in nekaj vardar« skih cigaret, kar so mu ustregli. Ko je spon vednik odhajal, je stal Jarc sredi sobe. dr« žeč v ustih cigareto in nekaj premišljal. Pozneje pa se je razgovarjal zopet s paz« niki, kakor so ga našli novinarji. Jarc v6e» raj popoldne ni napravil vtisa utrujenega človeka, ki je pred nekoliko urami zvedel, da danes ob 7.15 odbije njegova zadnja ura. Stoječ med vratmi. je radovedno gle« dal, kdo vse prihaja, kakor da danes še od vsakega pričakuje neke posebne vesele ve« sti, — rešitve. Na vsa vprašanja novinar« jev je odgovarjal prijazno. Bil jc sploh dokaj gostobeseden. Na vprašanje, ali je res priznal zločin nad Angelo Kopačevo je živahno odgovoril: «Kako neki, če je pa jaz nisem! Nisem je! Ona je imela raz« merje z več moškimi, celo z oženjenimi, jaz j« nisem umoril!« Nato se je pričel hudovati nad razne priče, ki so bile zaslišane v njegovem pro« cesu in trdil, da so se motile v času. kedaj jc on odšel usodnega večera iz gostilne svo* jega strica. Medtem ga je prišel obiskat gostilničar g. Leon Pogačnik in ga vprašal, kaj hoče za večerjo. Jarc se mu je nasmeh« nil: «Ne vem kaj, saj nisem lačen! Mi nič ne paše!« Tedaj mu je g. Pogačnik stavil p>onudbo: Napravim vam dunajski zrezek in solato! Po kratkem oklevanju se je Jarc odločil, se zopet nasmehnil in pritrdil: «Do= bro. pa prinesite!« Ko mu je omenil tudi vino, se je zadovoljil z jeruzalemcem. Na« to se je pričel zopet razgovarjati z novi« narji, ni se pa pustil fotografirati. Čim je naš fotoreporter premakni! aparat, že je Jarc odskočil nazaj v celico in se skril. Sempatja se je obrnil proti prisotnim in dejal: «Zdaj bom pa obešen! Najbolj sra« motno smrt bom storil!« Potem zopet se je hipoma utolažil in spregovoril: «SpIoh sem pa tako crprištiman« da ne mislim, da bom res obešen!« Nato zopet: «Ampak mati bo gotovo znorela!« Jarc je bil ves čas navidezno miren in se je na eno ali drugo opazko smejal. Med pripovedovanjem mu jc mirni glas le tuin« tam zdrknil v nižino in se je čutil tresljaj, kot da ga je mahoma obšla misel: Jutri! nato pa je nadaljeval zopet popolnoma mirno. Do večera .Tare r.i prejel še nobenega obiska sorodnikov. »Spoveda! sem se tudi.« je rekel končno novinarjem, »-čeprav se pre« jc nisem mislil.« Pomolil jim je pri njiho« vem odhodu roko v slovo in rekel: Z Boa gom! Popolnoma novo! VLADIMIR GAJDAROV idealno lepi Rus in LYA DE PUTTI prideta v popolnoma novem velefilmu »Opatova ljubica" Drama vroče Ijubavne strast} po romam Abea Prevosta. Kino ,>Dvor" Srečke dospele. Oni, ki so naročili srečke drž. razredne loterije pri Zadružni hranilnici r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 19, ali v oglasnem oddelku .Jutra", morejo srečke dvigniti od danes dalje s potrdilom o vplačanem znesku. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 19. Domače vesti * Poziv! Razni radičevski agitatorji ši- [ riio po dežel' vsakojake lažnjive in hujska-joče vesti, ki jih spravljajo v zvezo tudi z SDS Prosimo prijatelje našega lista, da nam vsak tak slučaj z navedbo prič spo-roče, da se bodo lopovski hujskači spravili pod ključ. * Izpremembe v državni službi. Karlo Hladki, direktor tobačne tovarne v Sen ju ie po lastni prošnji premeščen k tobačni tovarni v Ljubljani. Višji pisarniški oficijal Jurij Hudritz pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici je trajno upokojen. Za višjega paznika v moški kaznilnici v Mariboru je imenovan paznik Josip Lubajnšek. * Protestni meeting proti Italiji zabranjen. Na zahtevo ministrstva notranjih zadev ie uprava mesta Beograda prepovedala protestni meeting proti Italiji, ki ga je za nedeljo sklicala »Narodna odbrana«. Zatrjuje se, da bo ministrstvo notranjih zadev vse take meetinge prepovedalo. * Prometna pogajanja z Avstrijo. Koncem tekočega meseca se prično na Dunaju pogajanja med našimi delegati in avstrijskim prometnim ministrstvom v svrho določitve direktnih železniških tarifov med obema državama. Pri tej priliki bo tudi v podrobnostih rešeno vprašanje znižanja tariie za prevoz našega eksportnega lesa preko avstrijskega teritorija. * Imenovanje v zdravniški službi. Z odlokom ministra za narodno zdravje sta imenovana: dr. Slavko Grum za zdravnika-pripravnika pri splošni bolnici v Ljubljani in dr. Albina Rozman za zdravnico-priprav-nico pr: splošni bolnici v Ljubljani. * Štipendije ministrstva prosvete. Minister prosvete je v torek podpisal dekret o podelitvi štipendij za študijsko leto 1526-27 Beograjski univerzi ie dodeljeno 78 štipendij, zagrebški 59, ljubljanski pa 17. Na ljubljanski univerzi dobi štipendije 9 tehnikov, 6 pravnikov in 2 medicinca. * V naše državljanstvo je sprejet dosedanji ruski državljan Vladimir Mustafin, rodom iz Petrograda, sedaj dnevničar direkcije državnih železnic v Ljubljani, skupno z ženo Jeleno in mladoletnim sinom An. drejem. Iz naše državljanske zveze pa je izstopil Rudolf Kopač, inženjer v Trstu, doslej pristojen v Ljubljano, ki si je iz posloval italijansko državljanstvo * Železničarji pozor! Jutri izide v »Uradnem listni popolni pravilnik o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav. Ker se bo natisnilo 113. številke lista, v kateri bo pravilnik, nekoliko več nego Po navadi, se bodo dobivali njeni posamezni izvodi, dokler zaloga ne poide, po 2 Din. * Vlaki gredo zopet do Sušaka in Splita. Po tridnevnem prometnem zastoju se je po-sreilo progo do Sušaka in Splita toliko očistiti sneženih mas, da je proti SuSaku in Dalmaciji potniški promet zopet vzpostavljen, tovorni pa bo tudi v najkrajšem časa. * Davki se poplavljencem odpišejo. Po odredbi, ki jo vsebuje načrt finančnega zakona za prihodnje budžetno leto, se bo davčnim obvezancem, katerim je povoden! letos uničila setev, odpisala dohodarina z odgovarjajočimi dokiadami za letošnje in tudi ra prošlo leto. * Železniške olajšave za planinska in športna društva. Kakor javljajo iz Beograda je dovršen nov pravilnik o olajšavah za železniške vožnje, ki jih država dovoljuje turističnim društvom za razvoj domačega turizma. Po novem pravilniku se bo dovoljevala polovična železniška vožnja vsem turističnim društvom, ki prirejajo izlete, kakor tudi vsem zimsko-sportnim društvom a tem samo v zimski sezoni. Olajšave se bodo dovoljevale v slučaju, ako potuje vsaj deset članov sku-pai, a r,e pod 50 km vožnje Po prejšnjem pravilniku so uživali planinci ugodnost polovične vožnje v skupinah po pet članov in brez ozira tja daljavo vožnje. V interesu razvoja zimskega športa in zimskega planinstva bi bilo, da se ta pravilnik čimprej objavi, da se morejo izrabiti snežne prilike v naših planinskih krajin. * Izlet hrvatskih planinarjev v Slovenijo. Hrvatsko planinsko društvo priredi prihodnjo nedeljo skupni izlet na Lisco (947 m) nad Sevnico, turistično društvo r,Prijatelj prirode« pa izlet na Kum v Sloveniji. Izletniki se pripeljejo z železnico do Trbovelj, od koder se popnejo na Kum. V Zidanem mostu je bila letos ustanovljena podružnica Slovenskega planinskega društva, ki se bavi z načrtom, da zgradi prihodnje leto na Lisci novo večjo planinsko kočo, ki bi bila celo leto odprta in oskrbovana. * Obrtno društvo za Radovljico in oko-Iico priredi v nedeljo dne 12. t. m. sestanek za vse obrtnik« iz okolice Begunj v Be-gunjah v gostilni Avsenek. Obrtniki udeležite se tega sestanka, da se podučite o važnosti Obrtnega društva ter pristopite ket člani. Na svidenje. * Izvrševanje javne inženjerske prakse. Glasom dekreta ministra za gradbe sme inž. Milorad štebi v Liubljani izvrševati javno prakso v vse] naši kraljevini iz elektroittlenierike stroke. * Dijaške štipendije. Minister prosvete je prošli torek podpisa! dekrete o podelitvi štipendij dijakom in dijakinjam na naših univerzah. V glavnem bodo vsi dijaki, ki v poletnem semestru uživali štipendije in izpolnili potrebne pogoje, prejemali štipendije tudi v zimskem semestru. Znatno število štipendij je podeljenih tudi novim dijakom in dijakinjam. * Državni uradniki na razpoloženju. Pogosto čitamo v službenih listih, da je ta ali oni, navadno višji uradnik po členu 126. uradniškega zakona stavljen na razpoloženje. Nekateri mislijo, da je dotični odpuščen, drugi pa, da je upokojen. Dejstvo pa ni ne eno, ne drugo. Državni uslužbenec, ki ie po členu 136. stavljen na razpoloženje, prejema leto dni popolno svojo plačo in vse doklade. Po poteku enega leta mu mora pristojni minister dati enak položaj, kakor ga je imel preje; ako pa to iz tehtnih razlogov ni mogoče, ga mera upokojiti. Minister pa ima tudi potem pravico, da takega uradnika pozove zopet v državno službo, dati pa mu mora položaj, kakoršaega je imel, ko je bil upokoien; ako bi se uradnik takemu pozivu neopravičeno ne hote! odzvati, izgubi pokojnino. Največkrat se stavljajo na razpoloženje ministri in državni podtajniki. Leto, ki se provede na razpoloženju, je smatrati kot da je dotičnik vršil aktivno službo ter se mu vračtmi v pokojnino. * Fond za gradnjo kaznilnic. V justičnem ministrstvu se bavijo s projektom, da se vsi fondi za gradnjo kazenskih zavodov, ki obstoje v državi na podlagi raznih pokrajinskih zakonov, zedinijo v en sam fond pri Državni hipotekami banki v Beogradu. Sredstva tega centralnega fonda naj bi se uporabila za gradnjo novih kaznilnic prisilnih delavnic in poboljševainic ter zavodov za vzgojo mladine. * Gradnja enodružinskih biš v Celju. Z naredbo velikega župan2 mariborske oblasti je mestna občina celjska pooblaščena, da prevzame »Splošni gradbeni zadrugi v Celju« jamstvo za najem posojila 1,000.000 dinarjev pri mestni hranilnici v Celju zaradi gradnje enodružinskih hiš. Jamstvo se dovoljuje ob pogoju, da "se zgrade vse stavbe samo v območju mestne ali okoliške občine celjske in da si pridrži mestna občina ccljska za vse stavbe predkupno pravico * .Dinarski dan«. Jugoslovenska Matica ?e prejela še- sledeče prispevke, nabrane prilikom »dinarskega dne« lanko Kokalj, šolski upravitelj, Poljane nad Škoijo Loko zbirka Dm 160. Kolo Jugosicvenskih sester Dravograd Din 130. Meščanska in osnovna šela v Dol. Lendavi 691.20. učiteljstvo na Uncu Din 36. Šolska mladina Studenec-Ig Din 122, IV. razred osn. šole Studenec-Ig Din S5.50. Osnovna šola Svečine Din 100. Fr. Pečar, šolski upravitelj. Rateče, zbirka Din 166.50. Nadalje je prejela Matica še sledeče darove: Zbirka v gostilni Blas v Sv. Barbari v Halozah Din 162. Vesela druž ba v Artičah pri Brežicah Din 10. Dr. J. Arneic, zbirka, Škoti a Loka Din 15. Jugoslovenska Matica se vsem darovalcem iskre no zahvaljuje. Obenem prosi vse prireditelje dinarskega dne», da ii radi končnega obračuna nakažejo vse nabrane svote. * Krajevni odbor Udruženja vojnih Invalidov v Kamniku vabi občinstvo k kvartet-nem koncertu, ki bo v nedeljo, dne 12. t. m. ob 4- uri popoldne v Društvenem domu v Domžalah s sledečim sporedom: 1.) A. Baz-zini: D-mol kvartet: a) Allegro appassiona-to; b) Andante con moto, c) Gavotta, č) Allegro. 2.) S!. Savinšek: Adagio. Odmor. 3.) B. Godard: G-dur kvartet: a) Allegro b) Tema con variazioni; c) Andante quasi adagio; č) Allegro. Gostuje kamniški godalni kvartet! Ker je čisti dobiček namenjen za božičnico revnim članom, se občinstvo uljudno vabi k obilni udeležbi, odbor. 1549 * Izreden december. Medtem, ko prihajajo iz vseh krajev poročila o viharjih in zametih, nam ie prinesel prijatelj našega lista z Gorenjske, znane kot najbolj mrzel kraj Slovenije, krasen šopek cvetlic, ki jih ie natrgal v vznožju Zaplate. Dočim so pobočja in vrhovi nad 800 m zasneženi, v vznožju cveto pomladanske trobentice, križnice in teloh ter poletni, še vedno prijetno dehteči korčki (ciklame) ter še razno drugo jesensko cvetje. Pa tudi nekaj vrtnic še cvete na prostem v graščinskem vrtu v Predvoru. * Še enkrat lokalni promet Notranjske i Ljubljano. Pišejo nam: Preserje. kakoT tudi ves okoliš z nad 3000 prebivalci je istotako prizadeto z ukinitvijo vlaka 630— 631 Liubljana-Rakek-UubLiar.a Ln to tem huje, ker se noben brzovlak ne ustavi na tej postaji. Upoštevati je posebno našo lesno trgovino, 4 parne žage, velike gozdne komplekse, ki vabijo oddaljene lesne trgovce v naš okoliš. Potniki nimaio v smeri proti Ljubljani od 10. do 22. ure nobenega potni skega vlaka, oni iz Ljubljane pa morajo ob 6. ziutraj (kar po zimi ni baš priietno) ali pa popoldne ob 14.20. Cujemo, da ie žu-panstvo Preserje že sklepalo o tej ukinitvi in prosilo želez, direkcijo, da naj se vsaj brzovlak št 4. (12.30 iz Ljubljane) na postaji PrSSerje ustavlja. Ozirati se je pa tudi na tujski promet, ker je Preserje izletna točka na Krim in Planinco, ki je pripravna za smučarje. * Težka železniška nesreča pri Zagrebu. Iz Zagreba iavljaje, da se je predvčerajšnjim zvečer na železniški progi izza Dna-škega doma in botaničnega vrta pripetila težka železniška nesreča. Vlak je povozil Moderni damski plašči najfinejši veloui Din 550-— do 750— modno sukno Din 350 — do 480-— F. & I. Goričar, Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Oglejte si razstavo v izložbi 12C67a dve ženski, ki sta bili prepeljani v Zaklad-no bolnico. Ena je v bolnici čez par ur umrla, druga pa se bori še s smrtjo. Kakor je policija dognala, je obe ponesrečenki povozil brzovlak št. 3. Identiteta umrle po-nesrečenke se še ni mogla dognati, dočim je druga identična z Ano Vujašinovič iz Va-raždina. Domneva se, da sta ponesrečenki prekoračili železniški tir v trenotku, ko je privozil brzovlak. Na kritičnem mestu ni zatvornice, akoravno se je pripetilo tamkaj že več nesreč. * Naši v Ameriki. V cerkvi Sv. Vida v Clevelandu sta se dne 35. novembra poročila tamkajšnji praktični zdravnik dr. Anton Perko in bolniška strežnica Katinka Grdina, hčerka elevelandskega trgovca Antena Grdine. * Velika tatvina na železnici. Direkcija državnih železnic v Zagrebu ie naznanila orožniški postaji v Vrapču, da je bil v noči od 3. na 4. decembra izvršen vlom v tovorni vlak, ki ie stal na železniški postaji v Podsusedu in da je bilo ukradenega manu-faktumega blaga v vrednosti nad 100.000 dinarjev. Zandarmerijska patrulja je takoi izvršila izvide ter se ji je posrečilo izslediti glavnega krivca iu najti ukradeno blago. Glavni krivec tega velikega vioma je Ivan. Zbukvič, čevljar iz Stenjevca, ki je bil izročen kriminalni policiji v Zagrebu. Ukradeno blago je bilo skrito v senu na Zbukvičevem hlevu. Izsledovanje ostalih vlomilcev se nadaljuje. * Defravdant obsojen na pet let ječe. Pred zagrebškim sodnim stolom se je vršila v torek obravnava proti poštnemu uradniku Franu Pelcn, ki je dolgo časa v svojem svojstvu kot poštni uradnik vrši! goljufije na razn'h bankah in drugih denarnih zavodih ter za-se kasira! pristojbino za telefonske razgovore. Na ta način je ogoljufa! banke za približno po! miljona dinarjev. Obsojen ie b'l na pet let težke ječe. ITO zobna pasta najboljša * Štednja u svakoj poslovnlcL Največa svietska tvornica računskih strojeva za zbrajanje, knjiženje i fakturiranje Bur-roughs Adding Machine Company donijela je nakon prodaje svog milflunskog stroja na tržište novi univerzalni model Burroughs Portable koji se odlikuje neznatnem teži-nem, snažnom konstrukcijoin i jeitinom ci-ienom. te pretaa tome predstavlja ono po-močno sredstvo, koje naš širi trgovački sviiet več davno očekuje. M-jesečna otplata omogočuje svakom trgovcu nabavu ovog stroja, koji če se uslijed mnogostrane upo-rabivosti u knjigovodstvu, na blagajni, kod mjesečnih i godišnjih zaključaka i inventure u najkračem vremenu isplatiti. Upozorujemo naše cij čitatelje na današnji oglas tt. Glo-gc\vski i Co„ ko;a zastupa spomenutu tvor-nicu u našoj državi. * Dober nasvet. Pridenite vsaki porciji mhe ali prikuhe pol čajne žličke Juhana in prepričali se boste, da je J uhan najidealne;-še krepčilo in daje rzboren okus. 154S * Kuhaj dobro, se dobi za 10 Din v knjigarnah. 1550 Volilci z Viča! Danes je zadnji dan za reklamacije. Prepričajte se, ali ste vpisani v volilni imenik. Prinesite dokumente tajniku k. o. SDS v gostilno: «Na pošti». * Zvončkova 3. številka je ravnokar izšla in ima naslednjo vsebino: E. Gang!: Materina povest o copatki, pesem; Jos. Vandot: Kocljeva osveta, planinska pripovedka; Miroslav Kunčič: Jesenska žalost, pesem: Dr. Ivo Lah: Na kraljev dan, gledališka igra; Fr. Ločniškar: Kralj in cestar. povest; Lado Jerše: Pesem begunke; Elvira Dolinar-Sittigova: Naša domovina, poučni spis: Kralj Aleksander L podoba; Fr. LočniškaT: Jesenska, pesem; Pouk in zabava in kotiček gospoda Dobropoljskega. Iz Lmbljane u— Žalno sejo po blagopokcjnih: Zofki Kveder-Demetrovičevi, Mariji Trdinovi in Ivanki Kobiičevi je imelo .Splošno žensko društvo« 7. t. m. Društvena soba je bila dekorirana s črnino in zelenjem, na mizi so stale slike oz. osmrtnice pokojoic, ovite takisto v črnino. Predsednica ga. Franja Tavčarjeva je v kratkih, a nad vse prisrčnih in globokoobčutenih besedah očrtala veliko kulturno vrednost vsake posamezne izmed pokojnic, ki so druga za drugo tako naglo in nepričakovano umrle. Gospa Minka Govekarjeva je nato prečitala avtobiografsko črtico »Pismo«, ki jo je teden dni pred svojo smrtjo napisala Zofka Kvedrova. — V januarju priredi .Splošno žensko društvo« predavanje o delu in življenju te naše najuglednejše in najplodovitejše pisateljice. Namesto venca na grob svoje odbornice Marije Trdinove je darovalo »Splošno žensko drušrvo» 200 Din .Dečjemu domu-.. u— Novinarji! Danes ob 3- popoldne v uredništvu »Slovenskega Naroda« seja prireditvenega odbora. Navzočnost potrebna. u— Društvo slov. književnikov priredi v torek 14. t m. ob S. zvečer v dvorani Mestnega doma javno predavanje. Predava1 bo kritik J. Vidmar o temi »Zagovor umetnosti«. Glavsi de! izvajanj se bo nanašal na sodobno pojmovanje umetnostnih piob!emov Občinstvo se opozsria, da bo dvorana zakurjena. u_ Društvo .Ženski pokret« v Ljubljani sporoča vsem svojim članicam in prijateljem. da priredi prihodnjo nedeljo, 19. dec. svoje tretje iavno predavanje. Predaval bo odlični naš pravnik, profesor univerze, dr. Metod Dolenc o temi: .Žensko vprašanje v | Danes! 3 uagabundi Danes l Salve smeha — Izborna igra in ležija. — V glavnih vigab aul Heidemaro, Livio 2 Havanelli, Hans Mierendorf in E ga Brin k * Krasni naravni posnetki ih van, Londona, beri aa in lta.ije. j Predstave ob 4., pol 6., pol 8 in 9. uri. KINO O Al. j kazenskem pravu*. Ženski Pokret pričakuje, da bo tudi to predavanje tako obilno po-sečeno kakor sta bili obe prejšnji predavanji. Gospod profesor Dolenc je bi! tako ljubeznjiv. da je izbral gornji tema na našo posebno željo. Tema je delikatne prirode in zahteva samo resne in zrele poslušalce, na kar posebno opozarjamo. u— .Slovenskega umetniškega društva« I. redni letni občni zbor se je vrši! dne 7. t. m. Izvoljen je bil sledeči odbor: Fran Kralj, predsednik, Gojmir A. Kos, podpredsednik, D. Serajnik, tajnik. Vse dopise je naslavljati na »S. U. D« Gerbičeva uL 13. u— Plesna šola društva »Merkur« se vrši ta teden izjemoma danes, t. i. v petek 10. decembra ob S. zvečer v Kazini. — Odbor. 1547 u— Lj. Edinost ima svoj članski sestanek danes v petek ob S. zvečer v društvenem lokalu, Gajeva ulica 2-1. Vabljeni so posebno člani dramatične sckcije. Zdravo! u_ Suho gašenje ognja. Danes, dne 10. t. m. ob 13.30 se bo vršilo v Mestnem domu predavanje o gašenju ognja suhim potom. Po predavanju bo sledil praktični poskus gašenja ognja s suhogasilr.im aparatom. ki zaduši ogenj že v nekoliko sekundah. u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 telesna poškodba, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 prestopek pasjega kontu-rnaca, 5 prestopkov cestnega policijskega reda in 1 prestopek hoje po železnici. Aretacije so bile izvršene 4 in sicer: 1 radi beračenja, 1 radi postopanja, 1 radi žalje-nja straže in 1 radi tatvine. Različnih vrst 428 LIKER ESENCE poznane tovarne Neuber se zopet dobe v drogeriji A. KAilC sinovii Židovska ulica. u— 100 dinarski falzifikati. V podružnici Narodne banke v Ljubljani Je bil te dni zaplenjen neki stranki ponarejen bankovec za 100 Din. Falzitikat ie bil brez vodnega tiska in francosko besedilo je nekam neizrazito tiskano. Dasi je falzifikat precej nepopoln, je vendar možnost, da kroži med ljudstvom več takih ponarejenih bankovccv Opozarjamo radi tega vsakogar, naj bo pri prejemanju 100 dinarskih bankovcev previden in prijavi vsak posamezen falzifikat Narodni banki odnosno najbližnji varnostni oblasti. u— Tat v stanovanju. Kuharica Ivana Keržič je šla na praznik zjutraj v frančiškansko cerkev. Med mašo se je spomnila, da ie hranila v mašni knjigi 1000 dinarski bankovec. Radovedna, sli je njen zaklad še na mestu, je jela knjižico prelistavati, na žalost pa bankovca ni več našla. Stanovanje Pavšičevih v \Volfovi ulici št. 1., je obiskal v torek bržkone neznan tat in izmakni! denar. Tatu so morale biti domače razmere seveda dobro poznane. u— Ukradene kokoši in drugo. Kapetan v pokoju, g. Teodor Drenik, stanujoč na Drenikovem vrhu, ie včeraj pri štetja domače kurje družine opazi!, da mu ie neznana lisica odnesla 3 lepe kokoši. Ko je šel malce kasneje na skedenj, je našel tamkaj v senu toplo prazno ležišče b kos obleke, pod obleko pa delavsko knjižico, ki mu je izdala prenočevalko, znano tajno prostitutko Štefanijo P. V knjižici ie naše! tudi siiko njenega ljubčka, postavnega vojaka. Najditelj knjižice je tedaj takoj c ganil, da požrešna lisica ne more biti nobena druga kakor zaljubljena Štefka tn ie slučaj prijavi! policiji, štetka je bila šele pred nekaj dnevi izpuščena na svobodo, sedaj pa se bo morala zopet zagovarjati pred sodiščem. RIDE Ossi Cswalda PRIDE: Harry Lfedtke Oba v izvrsmi salonski vese oigr Gospodična-gospod Iz Celja Iz Maribora e— Preselitev mestnega ekonomata na Spodnji Lanovi. Mestna občina celjska je sklenila prodati stavbišče ob vogalu Kralja Petra ceste m Vodnikove ulice Mestni hranilnici, ki namerava tu zidati večnadstropno stanovanjsko hišo. V smislu tega sklepa se je mestno oskrbništvo že preselilo iz občinske hiše, ki se mora o priliki gradnje podreti na Spodnji Lanovž, kier odšle; stanuje mestni oskrbnik in so nastanjeni tudi mestni konji. Nujno potrebno pa je, se sedaj podaljša Kersnikova ulica m da se napelje na Spodnji Lanovž telefonska zveza ker je to iz obč^amostnih ozirov v slučaju kakega požara nujno potrebno. Mestni konji morajo namreč biti celjski požarni brambi vsak čas na razpolago. e— Javna ljudska knjižnica v Celju. O ustanovitvi te prepotrebne knjižnice smo že parkrat poročali. Kakor sedaj doznavamo, je lokal za njo v poslopju mestnega magistrata že pripravljen ter naročen potreben inventar. Odbor za mestno ljudsko knjižnico se je v svoji zadnji seji tudi že bavi! z vprašanjem, katere knjige naj nabavi. Knjižnica bo obsegala znanstvene in leposlovne knjige, predvsem iz domače pa tudi iz svetovne literature- a— Božidarja Borka slovo. Poročali smo že, da priredi Jugoslovensko-češkoslova-ška liga v Mariboru v soboto, dne U. dec. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma (U. nadstr.) poslovilni večer svojemu agii-nernu uredniku B. Borka Kakor izvemo, ba udeležba velika iz vseh društev, v kojih prid ie g. B. Borko ponovno zastavi! svoje pero. Liga vabi k udeležbi vsakogar, zlasti pa svoje člane. Svojo udeležbo so že najavili: Češki klub, ki bo sodeloval s pomnoženim društvenim orkestrom, podružnica SPD, Ljudska univerza, ia seve mariborski novinarski klub. Pismenih vabil liga ne razpošilja, ker upošteva, da zna naša javnost, zlasti pa kulturni svet, sam zadostna ceniti prijatelja Borka. a— Na današnji seji občinskega sveta pridejo predvsem na vrsto disciplinami slučaji, ki že več kakor eno leto čakajo rešitve a— Kostanji po mariborskih ulicah so brez dvoma mestu v okras, posebno v pomladi. Ker pa so se razrastli ž« preveč bohotno, jih je pusti! že prejšnji občinski svet oklestiti, kar daje preko zime, ko stoji drcv ie golo Ln štrlijo !e debeli hlodi v rrak. manj prijazno lice. Poleg tega pa se god: tudi škoda: na več mestih so kostanjeve korenine dvignile trotoar, po drugod celo zamašile kanal. Stavbni odsek je zato bil mnenja, da bo treba ponekod kostanje sploh odstraniti, drugod pa zamenjati s kako drugo vrsto dreves. O predlogu se je razvila daljša debata, v kateri so se izrekli Nemci za očuvanje drevesnih nasadov, češ, če se prično drevesa podirati, bodo prišli še drugi hišni posestniki z željo, da se odstranijo drevesa tudi pred njihovim domom. Te bojazni sicer nimamo, ker smo mnenja, da žele rudi hišni posestniki nasade tam, kjer so brez škode; da. bi pa morale biti ceie ulice večno blatne, nekatere hiše vlažne, da si morajo po nekaterih šolah učenci kvariti oči, ker jim kostanji zastavljajo luč, tega tudi največji oboževatelj prtrode in kostanjev ne more zahtevati Sklenjeno je bilo,, da se kostanji v Tattenbahovi ulici in Aleksandrovi cesti, kjer ovirajo promet deloma posekajo, da se pa celotno vprašanje nasadov skupno z Olepševalnim društvom preštudira. a_ Film češkoslovaške armade bo predvajala Jč liga v Grajskem kinu v soboto popoldne za vojaštvo in mladino, v nedeljo dopoldne ob 10.30 pa za vabljene goste. Člani JČ lige dobe vstopnice pri g. Fr. Bnrešu, urariu v Vetrinjski ulici. a— V Ljudski univerzi odpade danes v petek, dne 10. t. m. predavanje, ksr se vrši istočasno koncert »Gl. Matice, pri Gotzu. a— Šolska vest. Na realki je nastopi! službo prof. Mirko Zevnik. ki je bil premeščen po službeni potrebi iz Ljubljane v .Maribor, kjer poučuje srbohrvaščino in nemščina a— Legar v mariborskem samostanu. Po dosedanjih vesteh se legar v zavodu šolskih sester po uvedenih preventivnih in varnostnih ukrepih z izolacijo, razkuženjem in cepljenjem a. razširil Kot snio že poročali. je obolelo na iegarju naenkrat S oseb. Niso pa bi!e vse sestre, kot smo prvotno poročali, ampak samo dve, potem dve go-jenki, k: sta stanovali v samostanu in štiri ženske iz pomožnega osobja. a— Božičnica na mariborskih šolah. V prejšnjih leti ie obhajala vsaka mestna šola posebej svojo božičnico z obdarovanjem revnih učencev. Pokazala se je potreba, da se to obdarovanje v mestu osredotoči, ker Ci sicer nabirala vsaka šola večinoma pri istih podpirateluh Ln fci na drugi strani bila odprta pot raznim izkoriščevalcem b končno b. otroci ne bili enakomerno po potrebi obdarovani Zato se je ustanovilo Podporno društvo za revne učence, ki mu načeiaje ravnateljica A. Štupca. Poleg od zasebnikov darovanih sredstev daje mestna občina podpore 40 tisoč dinariev. Najrevnejši izmed revnih pa so v dnevnem zavetišču mestne cbčir.e Da bi bili ti posebno dobro oskrbljeni, je želelo vedstvo prirediti za nje posebej bo2ič-nico in ie zaprosilo mestno občino za podporo 20i000 Din Občinski svet pa je naklonil Podpornemu društvu še 10.000 Din z izrecnim naroč^om, da morajo biti otroci dnevnega zavetišča v prv; vrsti obdarovani. a— Civilne poroke. V tekočem letu smo imeli na mariborskem srez. poglavarstvu dve civilni poroki. Poročila sta se g. Jože Čeh z gdč. Ano \Vagnfcrjevo in g. Jože Bla-ha z gdč. Emilijo Postrak. Oba zakonska para sta bila brez koniesije. a— Novoletna voščila za novoletno številko »Jutra«, ki bo izšla v ogromni povečani nakladi, že sprejema mariborska podružnica »Jutra« v Barvarski ulici štev 1. a— Laščino poučuje profesor in sprejema mstrukcije za nižje razrede srednjih šol. Ponudbe sprejema Iz prijaznosti podružnica «Jutra> v Mariboru. Barvarska ulica 1. a— Grda žalitev mariborskih Čehov V zadnji »Orjuni« je neki O K v članku gočeška Kranj« brez potrebe in utemelji ve grdo napadel mariborske Čehe, ne ( bi, sodeč po njegovih Uvajanjih. r-zna! mariborske razmere in marib -r Čehe Očita jim, da so imeli v Marit pred vojno »Češko Besedo, s sedele-nemški Kazini in ta Beseda ie baje da pri občinskih volitvah vedno pretežne čino volilcev nemški nacijonalni str: Napad je neodpustna žalitev bratov Čehi ki so ravno v Mariboru vzor slovanske z vednosti »Češke 3esede« v Mariboru spin nikdar bilo ni, in tudi noben ^ češko društvo ni imelo svojega sedela v nemški KaanL Ravno tako niso člani češkega društva nikdar volili Nemcev. Resnica ie ravno nasprotna. Leta 1903 je bil v Mariboru ustanovljen *Češki klub«, ki pa ima že od ustanovitve naprej neprestano svoj sedež v Narodnem domu. Klub sam je bil vedno agilen, njegovo delovanje slovansko nacijonalno in člani kluba med prvimi delavci naših narodnih društev. O vsem tem so slovenski listi že ponovno poročali. Člani Češkega kluba so bili soustanovitelji mariborskega Sokola, spominjamo, samo s. Hiba, ki je bil dolga leta načelnik ali kot mravlja delavnega sedanjega predsednika kluba g. Bureša, Id je bi! 20 let tajnik kluba, odbornik pri Sokolu, čitalnici, CMD podružnici, slovenskem trgovskem društvu itd. Mariborski narodni krogi iz predvojnega časa poznajo kot narodne delavce Čehe gg.: Berana, Klimo, Komareka, Kašpara, Ginca itd. Sedaj so pri vsaki važnejši narodni. ali kulturni prireditvi, vedKo prvi mariborski Čehoslovaki. Marsikatera naša prireditev bi brez njih sploh ne. bila mogoča. Ta svojo narodno disciplino nam dokazujejo dan na dar? in takšna je bila tudi pred vojno. Renegatov pa smo imeli v Mariboru pred vojno pri vseh slovanskih narodih in slovenski niso bili prav nič, drugačni kot češki, ki pa niso imeli dostopa v Češki klub, katerega seve ti renegati tudi iskali niso. Porote Na smrt obsojeni Pečovniiš vnovič pred poroto Maribor, 9. decembra Danes se je pričelo pred mariborskim sodiščem zadnje poiotno zasedanje tekočega lata. Prva razprava se je vršila proti 36!eme-mu hlapcu Ivanu Pečovniku iz Sv. Pavla pri Preboldu, ki je bil pri poletnem porotnem zasedanju dne IS. junija radi roparskega umora obsojena na smrt, a je Stol sedmorice 153 njegovo pritožbo odredil ponovno razpravo. Dogodek, radi katerega je bil obtožen, je bil sledeči: Dne 11. oktobra 1925 na vse zgodaj zjutraj je našla posestnica Gotovnik v Javorju svoio deklo EPzabeto Molarjevo v njeni sobi na postelji mrtvo. Ležala j® na hrbtu, deloma pokrita z odelo, prsa so ji bila gola. Okrog glave je imela zadrgnjeno žensko ruto in vrečo iz jute. Po mnenju sodnih izvedencev ii ie moral storilec zamašiti z roko usta in nos ter ji zadrgniti z ruto tako močno vrat, da je v par minutah umrla vsled zadušenja. Poleg tega je odnesel morilec obleko, klobuk, denar in druge malenkosti hlapcema Zupanu in Pležniku, ki sta jih imela spravljene v isti sobi, nadalje več. jajc gospodinji Grožništvo v Črnj je takoj osumilo obtoženca Pečovuika, ker se je takrat klatil v bližini Brez dela. Obtoženec je nenadoma izginil, dokler ga niso aretirali meseca februarja orožniki v Sv. Pavlu pri Preboldu. Orožništvu jc obtoženec dejanje priznal, ki ga je storil iz jeze napram Molnarjevi, ker je hlapce tožila gospodarju. Obtoženec je namreč tudi nekaj časa služil pri Gotov-miku, gospodarju Molnarjeve. Vrata spalnice mu je odprl hlapec, nato pa io je zadavil. Poslovil se je od hlapca, odnesel pa ni ničesar. Preiskovalnemu sodniku v Celju ie priznal, da je storil zločin U jeze, sodniku v Mariboru pa je izpovedal, da je stopil k postelji, nakar se je Molnarjeva zbudila in rekla- »Kaj, ali si zopet tukai?« Nato jo je zagrabii za vrat, da bi jo prestraši!, zanika pa namen usmrtiti jo. Obleko mu je prinesel hlapec, da bi padel sum ca neznanega. Državno pravdništvo mu v obtožnici očita, da se je vtihotapil ponoči v hišo, da bi kaj odnesel, V sobi je moral povzročiti trušč, ki je zbudi1 spečo dekla Ta ga ie morala spoznati, sicer bi bile nerazumljive njene bsede: »Kaj, ali si zopet tukaj?« V tem pa je sklenil obtoženec v svoii črni duši, da zadavi Molnarjevo in se tako 11-nefri svedoka njegove tatvine. Pečovnik se je pri letnem porotnem zasedanju pritožil, ker sodni dvor ni stavil porotnikom tudt vprašanje na uboj, kakor se je 011 zagovarjal. Stol sedmorice je obsodbo res razveljavilo radi ničnosu in odredil novo razpravo, ki se je vršila danes To pot je bilo porotnikom stavljeno poleg vprašanja na umor tudi vprašanje na uboj. Porotniki so potrdili zadnje vprašanje in je bil poprej na smrt obsojeni Pečovnik obsojen sedaj na 10 let težke ječe in 3 leta prisilnega dela. Tatvine na mariborski pošti Popoldne je sta! pred poroto kletni Marko Schuster, avstrijski državljan, roj«« v Podravliu in pristojen v \Ven1ber2 pri Beljaku, zaradi tatvine pa poštnem uradu na mariborskem glavnem kolodvoru, o kateri je »Jutro« svoj ©časno že poročalo. Schuster je kot poštni sel pri poštnem uradu v Moosburgu v Avstriji leta 1934. poneveril 9 milijonov Ka, ki ma Jih je izročila «eka stranka, da Hh odda pošti, ter je bil zaradi tega v Celovcu obsojen ua trj mesece strogega zapora ia odpuščen iz državne službe. Že par mesecev po tej obsodbi je. prišel v našo državo, kier mu je uspelo dobiti mesto poštnega sluge pri poštnem uradu v LJubljani, ker je. tožiU da so sa koi Slovenca na Koroškem preganjali i« je moral pobegniti. Dne 36. julija ja Schuster na mariborski pošti, kamor je bil 6 tednov poprej premeščen, pregledoval s. poštno uradnico Marija Ramšatovo i? inozemstva došlo paketno pošto in pri tej priliki izmaknil paket Vse-obče češke bankovne tednote Praha za zagrebško podružnice Narodne banke- Ko je opoldne odprl na stanovanju paket, čegar vrednost ie bila označena s 4000 Kč, ie opazil, da je bilo v njem uad 100.000 Din. Natančno baje nid m preštel ccle vsote, pač Da je preiskava dognala, da jo bilo v paketu 125.484 Dm Obtoženec, ki poprej «ii mogel nita stanarine redno plačevati, je odslej zanemarja! službo, se vozil okrog s kočijo in mnogo dajal za pijačo, kar seveda ni ostalo neopaženo. Ko je dne 26. avgusta prišel v nočnem času vinjen domov, je Julij Borko, ki mu ie pri tem svetil, opazil v njegovem kovčku velikansko množino denarja ter o tem povedal obtoženčevi gospodinji Ani Gosnik in sostanovalcu Aleksandru Prinčiču, katera sta ovadila stvar poštnemu uradu in policiji. Pri zaplembi denarja se je našle še 110.313 Din. Manjkajočo vsoto je obtoženec, ki je bil takoj aretiran, po lastnem priznanju deloma porabil za poravnavo dolgov, večino pa zapravil. Schuster je priznal dejanje in se je izgovarjal Ie y, revščino. Porotniki so na stavljena vprašanja odgovorili z 9 glasovi, da je obtoženec poneverii samo vsoto pod 10.000 Din (medtem, ko ie Schuster sam priznal, da je zapravil od poneverjene vsote okrog 15000 Din). Zato je bil obsojen na 2 leti težke ječe, poostrene z enim postom vsak teden. Iz Kranja r-- Vsi na nocojšnjo Cankarjevo prosta* vo! Nocoj ob 20. url uprizori Gledališki oder Narodne Čitalnice v gledališki dvo* rani Narodnega doma Cankarjevo dramo «H!apci» v spomin osme obletnice njegove smrti. V prodaji se nahajajo programi s kratko vsebino tega Cankarjevega dela, na kar opozarjamo vse radi pravilnega razume vanja in pojasnila r— Samomor Na praznik, okrog 11. pos noči, so našli domači pri posestniku Ješetu na Gorenji Savi št 20 v hlevu obešenega domačega sina Mihaela Ješeta Zapustil ni nobenega sporočila, kaj ga je gnalo v pro. stovoljno smrt Pokojni se je bil šele spo* mladi vrnil od vojakov in je bil med domas čini zelo priljubljen. r— V prizor i t ev x Vdove Rošlinke* na kranjskem odru. Na praznik popoldne je vprizoril Gledališki oder tukajšnje Čital*. niče Golarjevo «Vdovo Rošlinko« Topot je ibl ansamb! do poslednjega posrečeno izbran in zadovoljiv Režija g. Reša pcw žrtvovalna, razvijanje prizorov mestoma zelo učinkovito, opazilo pa se je pri neka« terih. nesigirrpo obvladanje teksta. Med od* mori so neumorno igrali tamburaši «Edino* sti«, ki zaslužijo pohvalo Dvorana je bila skoro napolnjena z galerijo vred; zlasti je bilo opaziti mnogo okoliških ljudi. h Trbovelj t— Sova strokovna organizacija. V Tr. bcvljah se je osnoval pripravljalni odbor Rudarskega strokovnega združenja. Pred; sednik je Pavle Dornik in tajnik Juro Bo« žič. Organizacija bo za volitve v II. rudar« sko skupino 12. t. m. nastopila samostojno in na vseh revirjih razglasila svojo listo. t— Reklamacijsko postopanje v Trbovs Ij&h. Do danes ni občina prejela še nobene* ga odloka radi volitev v oblastno skupšči* no. Reklamacij skega postopanja pri nas skoraj ni zaznamovati Vseh reklamacij je bilo dosedaj okoli 5 izvršenih, vsekakor malo za veliko število volilcev pri nas. t— Nepopoln zabojček volilnih kroglic. Občina je poslala v Laško svojega uradni« ka z enim zabojčkom volilnih kroglic, da se te uradno preštejejo in dopolnijo z dvema, ki sta zmanjkali. V zabojčku bi jih moralo biti 700. iih je pa samo 698 v največji izbir ima stalne v zalogi FRANC SAR, Ljubljana Cankarjevo nabrežje S. Telef. 407 Cene znatno znižane! Zahtevajte cenike! Vremensko poročilo Meteorološki ;avui . UOIlo 9 decemnia 1976 Višin? Oaromeira iOa- Kra Cas trirUIT:. Temaei, ■ie. 9' Smei vetra m JOIG. Vrsta padavint brzina v m opazovanja v 0/0 O-10 > lOSlUVCilP 1 nn « ,re Ljubljana . | /. /72-3 — 14 9 SS\V 1 10 megla i. 773-7 -1 6 65 SSE 0.5 10 (dvorec) 1 14. 771-1 Ob 83 ENE 0.5 10 megla 1 21 774 2 06 93 S 0.5 10 Maribot ... 8. OCOO -H '00 10 Zagreb . . . 8. 771 / 00 9o \V 3 10 meela Beograd . . . i. 76 vO o-o 98 WN\V 3 10 sneg 2.0 Sarajevo ... •i. škoplje . . . S. 765-9 20 73 N\V 5 Dubrovnik . . 1. /6v4 90 38 N\V 5 Split .... 7 J 67-b 80 54 NNE 7 2 morje imergo Praha .... 1 7/1-2 3-0 — \VN\V 7 10 dež 0.3 Solnce vzhaja ob /-26 zahaja ob tdi9 una jzhaia ob 1109 /.ahaia ob 20-38 Najvišja temperatura danes » Ljubljani 0 7. nujnifja — I G-Povprečni barometer je danes v Ljubljani višj za 3 l min kot včeraj. Tržaška vremenska napoved za petek: Lahni vetrovi z raznih strani. Nebo spremenljivo, megla. Temperatura 6 do 11 stopinj. Morje mirno. Dunajska vremenska napoved za petek: V Severnih Aipah spremenljivo br®z bistvene spremembe temperatur«. Najbrie začasno sboljšanje vremena. Zapadli vetrovi. V južnih Alpah večinoma jasno in milo vreme. t—Aretacija radi potepuštva. V Hrastnik ku je bil aretiran radi potepoštva io od* premij en v sodne zapore v Laško Štefan Helcar iz Karlovca, t_ Mezdno gibanje rudarjev. Danes po* poldne se bo vršil v Trbovljah shod, na katerem bodo pretresali vprašanje mezd« nega gibanja rudarjev. t— Grb trga Trbovlje. Odkar sa Trbov* Ije povišane v trg, se pojavlja vedno moč* neje stremljenje, da dobe Trbovlje svoj grb. Vsi trgi f področju bivše Štajerske imajo namreč svoje grbe. ki izvirajo Še od tedanjih plemičev. Med ljudmi kroži že več skic. Eno je napravil g. Guček iz T« bovelj, ki je znan po svojem dekorativnem okusu. Po njegovi skici bi bil rob okoli grba temnordeč. Trijo hribi spodaj v grbu, od katerih bi bil srednji največji in bi pred stavljal Slovenijo z največjim premogoko* pom v državi, bi pomenili državo SHS in bi bili listnato*zelene barve. V srednjem hribu bj bil spodaj označen dohod v rov, črna barve, nad njim pa stara jamska sve* tilka na olje, temno barvana, le plamen svetlordeč. V sredini grba na svetlo*mos drem poliu bi bilo vdelano strojna kolo v črni barvi, ki bi pomenil industrijo, višje gori od leve na desno ločeno pa T io H» okrajšava za Trbovlje in Hrastnik. t— Občni zbor podružnic CMD. V nes del jo, 12. t. m. ob 4. bo v gostilni A, Forte na Vodah občni zbor obeh podružnic sv. Cirila in Metoda z običajnim dnevnim re* dom. Upamo, da se članstvo in celokupno občinstvo zaveda, kakšnega pomena je C. M. družba za naš narod onkraj mej- Vsak zaveden Trbovelj čan jc obvezan, da pri* sostvuje občnemu zboru, noben izgovor ne velja. Pokažimo vsem svojo narodno zavest in svoje sočutje do trpečih bratov. — Od* bor. t— Rezervni oficirji i5 Trboi-elj in Hrast ni ka so povodom odkritja spomenika v vojni padlim rojakom podarili 1000 Din vojnima vdovama Tereziji Ramšakovi in Mariji Vivodovi ter dvojni siroti Angeli Grcbenčevi. t— Glasovanje o novih dokladsh. O 89 cdst. dokladi na neposredne davke in 150 odst. doklad k užitnini oa vino in vinski mošt v svrho pokritja proračuna za 1. 1937 se bo vršilo jutri od 8. do 10. dopoldne, gla* sovanje v občinske® uradu. Takoj nato bo odposlan proračun na okrajni zastop. Do* sedaj je bil vložen samo en rekur?, in sicer po g. župniku, kateremu se zdi vsota 10.300 Din premajhna za cerkev. t— Invalidi v. Hrastniku. V nedeljo 12. t. m. ob 5. popoldne se bo vršila v Narodnem domu uprizoritev aTužne ljubavi«. Igrali bodo igralci dramatičnega odseka Udružes nja vojnih invalidov iz Ljubljane. Čisti do* biček je namenjen vojnim žrtvam. t— Smrtna kosa. Umrli so: Karolina Jam šefe, hči rudarja, 1 in pol leta, Loke 186; Ivan Podbregar, sin rudarja, 13 dni, Retje 49; Ljudmila Orlčnik, hči rudarja,2 in pol leta, Sv. Lenart 80. t— Nova cesta proti kolodvoru. Radi druge ceste iz Trbovelj proti kolodvoru v smislu regulacijskega načrta bo stopil žu* pan v stik z okrajnim zastopom. Predvi* deni so ogromni stroški tako da je malo upania na uspeh. Gospodarstvo SrecUe dospele! K3 £ Srečke drž. razr. loterije $0 dospele. Nabavite si jih pri tvrdki „iugoportl!, LJubljana, Tavčarieva iSodna) ulica 3. Šport SK Jadran : ASK Primorje V nedeljo dne 13- t. m. odigrata SK Ja* draq in ASK Primorje prijateljsko tekmo, k: se tudi vrši v znaku nekakega revanža. Jadran je v zadnjih prvenstvenih tekmah pokazal ne samo dosti znanja, nego tudi mnogo'borbene volje, kar priča tudi tekma, ki jo je odigral z Ilirijo neodločno. Tekma prične ob 14.30 ter "se i«ra le ob lepem vremenu na igrišču ASK Primorja. Službeno iz LNP. Seja poslovnega od* bora LNP se vrši danes, v petek ob 20. uri v damskem salonu kavarne «Emona» P. o. tvorijo gg. širceij K- (Čeme A.), Deržaj, Potočnik Stane, Bergant Janez, Aleš Frane, Cimperman Viktor in Zupan Miroslav. — Tajnik II. SK Jadran priredi v soboto U. t. m. ob 20. uri v salonu pri Mraku predavanje o « Zgodovin i športa-«. Predava predsednik kluba g. dr. Šarabon, poznani športni ve* ščak. Opozarjamo ua to predavanje ljub* ljanske športnike. Smuškoisankaška sekcija SK Ilirije po* živa vse svoje člane, da se udeleže v pon* deljek 15. t. m. sestanka, ki se vrši ob 18. v klubskem lokalu v kavarni «Emona» Važ* no radi občnega zbora! — Načelnik. Zimski šport na Pohorju. Od Maribor* ske koče poročajo, da ie poleg koče novo urejepo sankališče že otvorjeno Sneg je baje tudi za smučanje izredno ugoden in je mestoma celo nad en meter visok. Naj* primernerja pot je sedaj iz Hoč, ki je do* bro izgažena. Temperatura je znašala te dni + 2 stopinje C. Nogomet na praznik v Pragi. V Pragi sta se na praznik v sredo odigrali dve tek= mi. DFC je porazil praškega Rapida s 6:1 (5:1), Sparta II. pa Meteor VHI z 13 : 2 Prenos Jugosiovenskega phvačkega s knjižicah in v tekočih računih) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji zabeležil za tretje četrtletje 1926 na-daljno napredovanje vlog, vendar se je prirastek kot tak v zadnjih četrtletjih stalno manišal. Od 26 regulativnih hranilnic je zabeležilo v III. četrtletju napredovanje vlag 18, nazadovanje pa 8 hranilnic, iu sicer so slednje: Mestna hranilnica v Mariboru, Kranjska hranilnica v Liubl.iani. Mestna hranilnica v Kočeviu, Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani, Mestna hranilnica v Črnom-liu. Hranilnica mestne občine brežiške, Okraina hranilnica v Konjicah ia Okrajna hranilnica v Rogatcu. Od vseh 26 regulativnih hranilnic ima največ vlog Mestna hranilnica ljubljanska (okrog 211 milijonov dinarjev), potem "Mostna hranilnica v Mariboru (okrog 61 milijonov dinarjev). Kranjska hranilnica v Ljubljani (okrog 50 milijonov dinarjev). Hranilnica mestne občine celjske (okrog 28 milijonov dinarjev). Mestna hranilnica v Kranju (okrog 28 milijonov dinarjev), Mestna hranilnica v Novem mestu (okrog 21 milijonov dinarjev). Mestna hranilnica v Kočevju (blizu 21 milijonov dinarjev), Mestna hranilnica v Radovljici (okrosr 15 milijonov dinarjev) in tako naprej. Najmanj vlog ima Okrajna hranilnica v Rogatcu, in sicer 1.6 milijona dinarjev. Celokupno stanje vlog je napredovalo tekom III. četrtletja 1926 od' 4S9.R3 milijona za 18.34 milijona na 508.17 milijona dinarjev, in sicer so znašale vloge 77.83 milijona (na knjižice 50.50 milikma in v tekočih računih 27.33 milijona), a dvigi 59.49 milijona dinarjev. Na podlagi stanja vlog v teh hranilnicah si seveda ne moremo napraviti prave slike gospodarskega življenja v Sloveniji, ker niso tu upoštevani Številni drugi denarni zavodi Slovenije in ker tudi ne poznamo statistike zadolženia. vendar pa, ako primerjamo četrtletne prirastke 1. 1926., vidimo padajočo tendenco. Dočim je v I. četrtletju znašal prirastek vlog 11.8i odstotka, je padel v II. če-trletju na 6.48 odstotka ter v III. dalje na 4.78 odstotka. Gospodarska kriza v Sloveniji se torej deloma zrcali tudi- v padajočem naraščanju vlog pri regulativnih hranilnicah. Tržna poročila Zagrebški letni (Nikolinjski) fejem (9. t. m.). Dogon živine obilen. Zelo mnogo prvovrstnega blaga. Pri prvovrstnem blagu je zaradi obilnega povpraševanja poskočila cena za 1—2 Din pri kg. Cene sremskim pi-tanim svinjam so padle za 50 par do 1 Din pri kg. Goveja živina in konji so se kupovali za domačo potrebo, potem za Slovenijo in za izvoz v Italijo in Avstrijo. Cene za kg žive teže: voli domači L 8 — 9, II. 6 — 7, bosanski I. 7.50 — 8, II. 6 _ 7, biki 5 — 8, krave I. 6 - 7, II. 4 — 4-50. junci I. 9-9.50, II. 4 — 6. junice I. 7 — 8, II. 6 _ 6.50, teleta S — 12 (zaklana 11 — 14.50), svinje pitane domače 11.50 — 14 (zaklane 13 — 14), sremske 13 — 13.50 (zaklane 13.50—15.50) Din. Konji tovorni in vozni 4000 — 15.000 Din en par. Dunajski svinjski sejem (7. t. m.) Dogon 14.568 svinj; od teh 6902 iz Jugoslavije. Me-«ne svinje so zabeležile nespremenjene cene, dočim so se debel podražil za 5 — 10 gro-šev pri kc. Za kg žive teže. notirajo: debele svinje I. 2 — 2.10 (2.15), srednjeveške 1.95 do 2.05, kmetske 1.80 _ 2.05 (2.10), mesne 1.90 — 2.35 (2.40) šilinga. = Preti otvoritvijo pogajanj za sklenitev trgovinske pogodbe z Nemčijo. Iz Beograda poročajo, da se bodo v kratkem času začela pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Nemčijo. Trtrovinska pogajanja s Češkoslovaško se bodo morala bržča* za nekaj ča«;i odložiti, ker želi Češkoslovaška prei skleniti pogodbe z onimi državami, s katerimi je že v tozadevnih pogajaniih. Naša trgovinska pogajanja s Francijo so zaenkrat zelo breziz-gledna. ker Francija zahteva nmego' večje koncesije, kakor jih sama ponuja naši državi. Sestanek ožjega odbora za izdelavo načrta železniške mreže. Iz Beograda poroča ja, da se je v sredo sestal v prometnem miui-strstvu ožji odbor delegatov vseh organizacij in zainteresiranih državnih oblastev z\ izdelav-o bodočega načrta državne železniške mreže pod predsedništvom dr. Vlade Mitro-viča. Na seji je ožji odbor sklenil, da prvo tri dni podrobno proučava elaborate, uakar bo začel izdelovati načrt, ki bo predložen na sestanku plenuma v kritiko iu odobreujo. == Pravilnik za izvrševanje zakona o valorizaciji bilanine vrednosti investicij. Po zadevnem pravilniku smek) valorizacijo bilančne vrednosti (postavk) izvršiti slrtube, bi so zavezane javnemu polaganju računov, če se je sklenila valorizacija na redni ali izredni skupščini. Med nie spadajo tu li družbe, ki so obstojale ovi bilo treba spremeniti ia katere takse znižati. = Povišanje delnišk« stavnice Strojnih tovarn in livarn v I viHiani Stroine tovarno in livarne, d. d. v Ljubljani, bnlo imele 20 t. m. ob 11. dopoldne v tvorniških prostorih izredni občni zbor, ki bo sklepal o povišanju delniške glavnice. - V trgovinski register so se vpisale v Sloveniji naslediti« tvrdke: Daniel ^elman. trgovina z deželnimi pridelki, valjčni mlin in žaga v Kranjski gori; Emil Cerar, trgovina s sadjem in deželnimi pridelki na debelo v Liubljani; F. Leben. trgovska nrre.ntura z deželnimi pridelki v Ljubljani; Aloizij Ar-beiter, trgovina s cunjami, starim železjem. kovinami, steklovino, kostmi, paoiriem k>-kor tudi z odpadki vseh vrst in izdelovanje brusilnih in likalnih kolutov v Mariboru-Koragia, speciialna trgovina stančuili nožev v Mariboru; Adolf Mergenth il?i\ tvornica usnja v Mostah pri Liubljani; Rado Polak, trgovina z mešanim blagom in vinom na čebelo v Ormožu; -Jugolesx lesna industrija, družba z o. 1. v Črnomlju; Društvo za prodaju Siugerovih šivačih =.troieva P.ourne & Co., podružnica v Doluii Lendavi; Motor-špirit, d. t o. z. v Ljubljani. — Izbrisale so se: Ivan Esler. lesna trgovina v Kamnik"n-Zapricah (ker je imetnik umrl); Auton Rutina, trgovina z meSanim hI »f oni v Kočevju (ker je obrat prestal); Brata Šefman v Kranjski eori (ker se je firmn razdružila): \Villiam Prym, podružnica 11:1 Polzeli (sedež slavnega podjetja \Veissenbach an der Friesting), ker se je obratovanje opustilo. — Naša trgovina z Italijo v prvi polovici 192«. pokazuie po italiianskih statističnih podatkih naslednje številke: Uvoz iz Jugoslavije v Italijo je znašal vrednost 549 milijonov lir. a izvoz iz Italije v Jugoslavijo 183 milijonov lir. Po teh podatkih ie torej Jugoslavija v trgovini z Ifaliio v prvi polovici f. I. aktivna za 366 milijonov lir. dočim je bila v enakem času lanskega leta aktivna lo za 91 milijonov lir. Predvsem se je iz Jugoslavije uvažal v Italijo le?, in sicer ga je šlo v Italijo v omenjeni dobi za 206 milijonov lrr. Dalje so kupovali Italijani pri nas tur-ščico, živino, meso, pšenico in drugo. Mi pa smo dobivali iz Italiic manulakturno blago, moko. južno sadje, riž, sirove kože in drugo. = Poljske železnice in zapadnoevropAi železarski karte!. Iz Varšave poročajo, da io poljski železarski sindikat sklenil, da ne pošlje zastopnikov na konferenco zapadnoev-ropskega železarskega kartela v Parizu, iu tc. zaradi tega, ker načrt kartela glede pristopa Poljske predvideva znatno prikrajšanje poljsko industrije železi pri razdelitvi kvot. Borze 9. decembra. LJUBLJANA. (Pr^e številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupči.;-ski zaključki.) V r e d n o t e: investicijsko 77 — SO, Vojna škoda 338 — 0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 198, Ljubljanska kreditna 140 _ O, Merkantilna 95 — 0, Praštediona S80 — 0, Kreditni zavod 170 — 180, Strojno 90 — 0, Trbovlje 310 — 0, Vevče 110 — rt, Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. — B 1 a g o: brez zakl jučka. Povpraševalo se jp. po brzojav nih drogib (borovih), ("slonih in laneuem semenu brez ponudb. Ponudbo v poljskih pridelkih brez povpraševanja. ZAfiREB. Položaj zasebnih vrednot običajen. Vojna škoda io dalje čvrsta. Promptna se je trgovala po 343 — tU4. a kasa po 345.5 do 34(i. v terminih ni bilo prometa. — Pariz in Italija sla mednarodno čvrsta. Na zagrebškem deviznem tržišču razeli v devizi na Pariz ni bilo pomembnejših sprememb. Skupni devizni promet jo znašal 11 milijonov dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2270 — 2276, Dunaj izplačilo 798.5 do 801.5. Berlin izplačilo 1348.5 _ 1351.5, Budimpešta 0.0794 — 0.0797, Italija izplačilo 245.03 — 217.03. London iznlaeilo 274.S5 d) 275.65, Ne\v Vork kabel 56.76 — 56.96. ček 56.55 — 56.75, Pariz izplačilo 228 — 230, Praga izplačilo 167.75 _ 168.55, ft'. ica izplačilo 1092.75 — 1095.75; v a 1 u t e: dolar 55.9 — 56.1. lire 241.5 — 243.5: efekti: bančni: Eskomptna 100—102.5. Hipo 56.5—0, Jugo 97.5 — 98, Praštediona 887.5 — S92 5, Ljubljanska kreditna 140 — 145, Narodna 4250 — 0; industrijski: I-is 45 — 50, Slavonija 32.5 — 33. Trbovlje 322.5 - 332.5. Vevče 110 — 0, Šečerana Osijek 430 __ 450; državni: iuvesticij.-ko 79.5 — 89.5. agrarne -17 do 47.5. Vojna škoda, promptna 845 — 316, kasa 345 — 346, december 345 — 346.5, januar 350 blago. CURIH. Beograd 9.13. Hevliu 123.175. New Vork 5IS. 125, London 25.12-25, Pariz 20.70, Milan 22.425. Praga 15.3575, Budimpešta 0.00725625, Bukarešta 2.675, Sofija 3.73, Dunaj 73.0975. T K ŠT. Devize: Beograd 40.25 — 41, Dunaj 320 — 335, Praga 68 — «8.75. Pariz 91.50 — 92.50, London ltl — 111.75. New York 22.70 — 23.10. Curih !40 _ 450. Budimpešta 0.0315 — 0.0330, Bukarešta 11 do 13; valute: dinarji 40 — 41, dolarji 22.50 do 23. DUNAJ. Devize: Koogra-1 12.46—12.50, Berlin 168.25 — 168.75. Budimpešta 99.09 do 99.39, Bukarešta 3.51 — 3.53. London 34.3175 - 34.4175. Milan 30.69 - 30.79. New Vork 707.55 — 7ia05, Pariz 29.31 — 28.41, Praga 20.975 _ 21.375. Sofija 5.0975—5.13'5. Varšava 78.35 — 78.85. Curih 136.57—137.07; valute: dinarji 12.415 — 12.475, dolarji 706 — 710. Deviz:« Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.225, v Berlinu 7.397, v Londonu (popoldne) 275, v New Vorku (8. t. m. po borji) 1.76 in tri četrtinke. Požar na bukareškem dvoru Kakor smo že poročali, je nastal v kraljevski palači v Bukarešti ogenj, ki je uničil prestolno in srebrno dvorano ter sprejemnico. Požar je glasom poročil izbruhnil v kuhinjskih prostorih, kjer so se že tekom dneva vnele saje v dimniku. Ponoči se je ogenj ponovil, in sicer v hujši obliki. Pregorelo je namreč več tramov ob napeljavi za dimnik. Takoj, ko so ogenj zapazili, je bila poklicana na pomoč požarna hramba. Njeno gašenje je bilo zelo otežkočeno. Pomagati je moral tudi oddelek orož-ništva, ki ie prišel med ognjem v tako nevaren položaj, da ni mogel ne naprej. ne nazaj in je stal sredi plamenov. Gasilci so vendarle rešili te može, ki bi bili drugače zgoreli živi. Vse zgodovinske predmete in druge dragocenosti v dvoranah so rešili, tako n. pr. zastave, starinsko pohištvo, preproge in drugo. Člani vlade so brž. ko so doznali za nesrečo, prišli na pomoč ter pomagali pri reševalnih delih. Gasilci so ostali na pogorišču do jutra in so ogenj omejili kolikor se je dalo. Kljub temu pa je škoda neprecenljiva. Profesor Harimann, ki je bii poklican na konzultacijo k rumuns skcmu kralju Meteži in viharji Zima že trka na vrata. Kakor so vre-menoslovci pravilno napovedali, so nastopili občutni mrazovi ponekod že v prvi tretjini decembra: obenem z njimi razsajajo viharji in se kupičijo visoki sneženi zameti. Meteži segajo od severa do juga. Iz Italije poročajo n. pr., da so imeli v južnih pokrajinah silovit vihar. Izbruhnil je v noči od torka na sredo. Morski valovi so se poganjali daleč v višino in so na odprtem morju zadrževali ladje. V Jakinu (Ancona) je zelo trpelo pristanišče. Ker je v tej luki zasidrana velika ribiška flotilja. je vihar napravil mnogo škode. Odtrgal je čolne in ladje od brega ter jih razbil kakor lupinice. Od celokupne tlotilje so rešili s,atno šestnajst ribiških bark, vse drugo je uničeno in močno poškodovano. Čuvaj v pristaniškem svetilniku je bi! več ur popolnoma odrezan od sveta. Z najtežjim napo. rom so ga končno rešili. Vihra je bila tako močna, da je odnesla vso kopališke naprave na obrežju. Vezuv je pokrit s snegom in tudi okolica je odeta v belo odejo. V Napoliu ie padla temperatura na najnižjo stopnjo, ki so je ljudje v tem kraju vajeni. Slični viharji so divjali tudi v Srednji Evropi in na vzhodu. Iz Poljske javljajo, da je zamrznila Visla. Veliki deli Poljske so pod snegom. V zapadni Poljski je nastopil hud mraz. ki je dosege! ponekod temperaturo 10 stopinj pod ničlo. Rečna plovba na Visli je onemogočena. Gost metež je motil tudi vlakovno zvezo med Budimpešto in Dunajem. Na progi Nickeldorf-Dunaj je vozil okrog četrte ure popoldne osebni vlak. Začelo je mesti in sneg je zapadel v kratkem času poldrugi meter visoko. Potrgal je vse telefonske in brzojavne žice ter prepustil vlak njegovi usodi. Delavci so ačistili progo šele po treh urah. Podobna usoda je doletela brzoviak. ki je vozil iz Dunaja proti Budimpešti. V Hegyeshalomu je zajel vlak velik orkan. Vse zveze so bile v najkrajšem času pretrgane. Pomoč potom brzojava in telefona je bila izključena in po rešilno ekspedicijo je mora! peš neki sprevodnik, ki je uvidel, da ni drugega izhoda. Pomoči pa ni bilo tako kmalu na izpregled. kljub temu, da so odposlali vlaku naproti tri pluge za odstranjevanje snega. Tudi pomožna lokomotiva je prišla z veliko zamudo in tako so morali čakati potniki do treh zjutraj v snežnem metežu. Sele ko je prispela nova pomožna kolona, je bilo mogoče lokomotivo osvoboditi in vlak spraviti v tek. Snežni metež pa je bil ves ta čas tako gost, da ni bilo videti niti pedi pred seboj. Orkan je izruval mnogo dreves, podrl brzojavne drogove in razbil skoro vse šipe na vagonih. Šele z dvanajsturno zamudo je prišel brzoviak na btidimpeštansko postajo. V Severni Ameriki je razsajal snežni vrtinec, kakršnega ne pomnijo ljudje že štirideset let. Newyork leži v debelem snegu. V državi Newyork je umrlo vsled hudega mraza 11 ljudi, ves promet pa je obtičal in ga z velikimi napori skušajo obnoviti. Prihajajo že vesti o prvih letošnjih zimskih nesrečah v planinah. Pred dnevi je odrinila na planine skupina turistov iz Milana. Vseh skupaj je bilo 12. Skupina je izprva po natančnem programu plezala na Monte Cevedale. ko pa se je približala edinemu zavetišču v tern pogorju, je začelo snežiti na vso moč. Dvanajstorica je šla v vrsti, toda sneg je bil tako gost, da so se turisti kmalu izgubili drug drugemu izpred oči. Ko je karavana z vso previdnostjo dospela do planinske koče. se je utrgal plaz. ki je potegnil dva planinca za sabo. Enega so tovariši rešili, drugi pa je našel smrt v snegu. V Leccu sta se na sličen način ponesrečila dva smučarja, po poklicu dijaka na univerzi. Kitajska barikada v Hankovu, ki so ga. kakor smo včeraj poročali, zasedle kantonske čete. mamj Nekateri učenjaki so začutili potrebo, da katalogizirajo in etiketirajo celo naj-nedolžnejše in najnepomembnejše , človeške manije. Tako poroča pariška «Opinion», da so krstili navado mlade-ničev, ki si gladijo svoj mladi mah pod nosom, na ime «mistakostrepsomanija». Strepsorabdomanija je po njihovem navada udarjanja s palico ali dežnikom v taktu, otodaktilomanija pa je bolezen onih ljudi, ki si vtikajo mezinec v uho in ga nervozno potresavajo. Nekateri ljudje imajo navado, da si vtikajo prst v usta; to so stomadaktilomani. Če pa vrh tega še glodajo nohte, bolehajo na oniksofagomani.ii. Harmoniomani.ia se imenuje navada tistih, ki bobnajo po oknih in udarjajo v taktih; na spingomaniji trpe oni ljudje. ki se grozničavo stresajo (slabi živci). na trepodomaniji pa tisti, ki nervozno gibajo z nogami. Slednjič so še kratopodomani, to so tisti nesrečniki, ki ne morejo živeti, ne da bi prekriže-vali nog in vlekli za nogavice. Posmrtno življenje Pariški gledališki list , živahnem, vedno zanimivem ritmu in pesiri j harmoniji, ki spominja že na skladatelje n:u- ! modernejše dobe. Scherzo in sanjavo - otožni tretji del sta polna tipično slovanske melo-dike; Trio Scnerza navaja znano rusko narodno pesem. Liszt. ki je bil pni in najod-lične.jši Borodinov zagovornik v tujini, sma tra la Scherzo kot enega najgenijalneiših simfoničnih domislekov svetovne literature. Sklepni stavek diše Schumannovo romantično ozračje, v katerega je skladatelj vplete! r.iz nsci(finalnih motivov. Prvič je bila izvajana ta simfonija dne 4. januarja 1809 nod vodsivom skladatelja in nestorja ruskih modernih. Milija Balakireva na simfoničnem koncertu cesarske petrograi-ske Glasbene družbe. Uspeh prvotno ni bil bogve kakšen, zalo pa se ie stopnjeval od koncerta do koncerta in danes pozna in ljubi to delo ves muzikalni kulturni svel. V Keni-fiji se je zavzel zani Liszt, nesebični propa-gator vsega lepega, iu dosegel sijajno izvaja- • nje simfonije v Baden - Badnn dne 20. junija 1880. kjer je imelo delo ogromen uspeh. Pri r.as bo prvič izvajano na prvem letošnjem koncertu Orkestralnega društva Glasbene ?vfatice pod vodstvom dirigenla L. M. Sker- j janca. »Tnfgtic Prvič v Ljubljani! Prvič v Ljubljani! Lya de Putti Sascha Gurra llans Junkermann Conn:d Veidt Režija: Richard Os\vald Vse tc sijajne filmske zvezde nastopijo danes v glavnih vlogah senzacionalnega in do skrajnosti napetega velefilma: Conrad Veidt v vlogi demonskega žen= skarja, ki ljubi in vara istočasno šest žens skih src. Svoje ljubavne pustolovščine išče v salonih, v tajnih špelunkah in za> kotnih lokalih. V dvoboj pošlje svojega dvojnika, sam gre na ljubavni sestanek k svoji najnovejši ljubici. Lya de Putti in vsi ostali sodelujoči so izvr partnerji sijajnega Vcidta — ljubljenca vseh žcn» ških src. Kdor vidi ta film, ta sc prerodi! Kdor vidi ta film, ta sc pomladi! Zato hitite danes vsi v Elitni Kino Matics w CX 0000900000: Vsled popolne opustitve trgovine se Vam nudi edina prilika, da si krijete svoie oblačilne potrebščine za Božič po izredno nizkih cenah, ki so znižane pod nabavno ceno. Bogata izbera še vedno na razpolago, dobrim kupcem tudi na obroke. Ne zamudite prilike in oglejte si bogato zalogo takoj. O. Bernatovič, Mestni trg. __I __. ______ SBi^iliiLl^^JIMMMIHlIMHnilll Na starost nastopa potreba špecijalne skrbi, katero zahteva ravno rastoče oslabijenje organizma. nudijo Vam zdravo jedilo, prosto od vsake lekarniške prime.-;. nenavadno bogato vitamino, ker je sestavljeno iz najboljših naravnih hranilnih tvaiin, v največji meri lahko prebavlijvih. nOVOMALTINE" rešuje vprašanje in skrb hranjenja tudi tistih, kateri težko prebavljajo navadno hrano ter jim ne pie-prečuje in sploh ne otežava delovanje prebavnega aparata. Ena skodebca OVOMALTINE s svojo hranljivostjo je vredna kakor 12 skodelic juhe, 7 skodelic kakava ali 3 jajc ter pri tem še veliko latikejša za prebavo. Ovomaltine se dobi v vsaki apoteki in drogeriji po ceni: 100 gr 18"50 Din, 250 gr 36'25 Din. 500 gr 63-25 Din. Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklicujoč se na list, od Dr. A. VVANDER d. d. tovarna farmacevtskih in dijetetnih preparatov ZAGREB, Jurjevska ul. 37. m mm- '- . ""O. ' " '■>. □ oi ponoči ob Naznanjamo žalostno vest, da je danes 24. uu umrl slav Skalicky žsicctiis&i svelnih in ravnatelj državne kmetijske šole na Sram. Pogreb se vrši v soboto, dne 11. decembra ob 15. uri z Grma na šmihelsko pokopališče. Ljubljenemu ravnatelju, vzornemu in velezasiužnemu možu dela ohranimo vedno hvaležen in časten spomin. 83 Grmu, 9 decembra 192b. Učiteljski zbor in uslužbenci drž. kmetijske šole na Grmu Naši onstran šranic Nacijonalna funkcija goriške dežele Goriški Italijani so z veseljem sprejeli obnovo goriške pokrajine in tržaški »Picco-lo4 takoj navaja njeno macijonalno iunk-cijoi: »Prvi in'najvažnejši problem tvori italijanska penetracija med drugorodno' prebi-valstvo. Gorica stoji ob izliva Soške in Vipavske doline., zato je imela vedno funkcijo izpostavljene straže Pred Vojno jc morala vstavljati slovensko prodiranje, katero je Avstrija taktimo podpirala (kaka drzna laž), sedaj jo čaka naloga gospodarske in Jezikovne pcnetracije na vsem teritoriju, Ki pripade novi deželni upravi, to je na teritoriju, na katerem živj nad 150.000 Slovencev. Ureditev nove pokrajine bo dala mestu sredstva, da bo vršilo funkcijo obrambe in nacionalizacije, ki ii gre po tradiciji, po tehniški kompctenci in pr- kulturni pripravi. (Smešna bahavist! Poitaliiarnčevanie jc pospeševala v Gorici avstrijska vlada, ki mi hotela dati Slovencem šol v mestu, da so si morali vzdrževati privatne! Kulturna priprava pa jc v Gorici taka, da se jc malo pred vojno točno ugotovilo, da je med italijanskim prebivalstvom v mestu 60 odstotkov analfabetov!) S prihodom pretek'?, ki sprejme v svojo upravno in politično jurisdikcijo vse razne slovenske kraje kak. Držala je skupaj toliko časa, dokler ji je bilo vse dovoljeno. Oboroženi in v brezdelju so miličniki od jutra do večera in od dolgega časa nc ve« do, kaj bi počeli. Zato pijejo in igrajo ter dajejo ljudem s tem slab zgled, ob enem pa spravljajo tudi državo v slabo luč. za« kaj ni pri nas tako zabitega kmeta, da bi nc pomislil, od česa ti brezdelni ljudje ži» ve. Kar iim ostane časa od igre, pijače in lovenja žensk, ga uporabljajo za šikanira« nje naših ljudi na vse mogoče načine Posebno so postale tolpe teh ljudi nad« kžne zadnji čas, ko so pomnožili vse red« ne čete in so poslali nove čete v obmejne kraje., da varujejo me.io in njene orehode. Če hočemo biti odkriti, moramo priznati, da dobivamo od naših ljudi naravnost nc« verjetna poročila o postopanju teh črnili vojakov v naših vaseli V Podbrdu so župniku vzeli dve sobi, na« to so pa kar s silo vzeli še tretjo, znesli pohištvo pod streho in se naselili v nji. Istotako poročajo o podobnih nasilnih de« janjih iz vseh obmejnih krajev Tudi v ca« šili trgih, kakor so Tolmin, Vipava. Raz« drto, Postojna, so tc čete pomnožene in izmenjane, postale prava šiba božja Nihče, ki gre po ccsti se skorai ne upa ziniti po slovensko, da nc sliši opazko ali pest teh silovitežcv Slovensko petje je po« vsodi. kjer so se nastanili popolnoma iz« ginilo Ljudje sc preplašeno tišče doma, nihče sc zvečer ne upa izpod strehe, še celo po dnevi se bojijo Kakor da je obsedno stanje v vaseh, ki iih je Bog udaril s temi varuhi zakona Ka= kor včasih francoske vojne, ko so bili vo« jaki po hišah in je visel meč nad ljudmi. Vendar pa je kljub tem težkim preizku« šnjam naše ljudstvo hladno in le občudova« ti ga moramo Kakor da *o dolgi dnevi zgo'« dovine en sam trenutek, ti skonnzgnejo z rameni in nc rečejo ničesar, mislijo pa po svoje: Prišlo ie, bo tudi šlo. p— Usoda učiteljev Učitelji, proti ka« terim jc bilo uvedeno odpustno postopa« nje, dobijo od naučnega ministra šc do bo« žiča odgovore na svoje nanj poslane opra« vičbe Zagotavlja se, da se je minister oziral na nekatera izvajan ia in da ostanejo dotičnvki še nadalje v službi, nekateri pa dobijo naznanila, da so odpuščeni iz služ« be in bi bila vsaka nadalnja prošma brez« uspešna Prosvetni minister je uvedel od« pustno postopanje proti Leojx>ldu Paljku, učitelju v Lokaveu kateri ie že od 1 sep« tembra v disciplinarni preiskavi, in proti Franu Kramarju, učitelju v Višnicviku p— Moka iz soje. Nov kn h se obeta pre« bivalstvu v Italiji. Sedaj ugibajo, ali bi sc nc dala vporabiti za izdelovanje kruha tu« di moka iz so'c. Ministrstvo ima načrt za poskuse in sicer bo Trst tako srečen, da doživi prve poskuse. Ako sc obnesejo, po« tem sc prične vporabljati sojeva moka za kruh po vsej dr "a vi p— Iz Goricc. Takoj, ko jc bila objav« ljer.a vest o novi goriški provinci in o ustanovitvi prefekture v Gorici, so zapla« polale s hiš zastave v znak zmage. Dolga ja bila borba proti Vidmu, slednjič je le prodrla goriška zahteva, da sc obnovi go« riška pokrajina. Samo tržiški okraj bi G o« rieani še radi priklopili k deželi, češ da je bivša Goriška toliko žrtvovala za izsuše« nje tega okraja . Oglasil se jc takoj neki Menghi v listu aVocc di Gorizinv, da raz« pravlja o pomenu gorske prefekture na« pram drugorodeem. Italijanska civilizacija mora zmagati nad njimi Italijani vedo do« bro, kaka je njihova naloga na teh tleh, Goričanom je prisojeno, da izpopolnijo ide je in sredstva italijanskega prodiranja med slovenski svet Sicer šc ni objavljen točen obseg goriške province, toda gotovo je, da pripade novi prefekturi ves slovenski del prejšnje goriške dežele Veliko nezadovolj« stvo vlada v sosednih občinah, ki so pri« klcpljene Gorici. Koliko bo več stroškov s potjo v mesto in koliko sitnosti na go« ri.škem magistratu pred italijanskimi urad« niki. Gorico bodo odslej redili in vzdrže« vali okoličani še boij nego doslej. Od sej« ma sv. Andreja so pričakovali trgovci v Gorici veliko dob!čka pa ga jc bilo le ma« Io. Prodalo se je Ie nekaj manufakturne« ga blaga več nego navadne sejme, vse dru« go jc bilo kilavo. Pokazalo pa se je zopet žalostno dejstvo, kako slabo gre našemu kmetovalcu. Sena ni, drag!nia povsodi, za« to jc bilo na trgu mnogo živme, sicer po nenavadno nizki ceni al: kupčija jc bila za nič in večina živine jc šla zopet domov. KllUt naj bolj šc. najtrpfcin«jSfc zato najcenejše. Sokol Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu, da bo v soboto 11. t. m. ob 8. zvečer v društveni zborovalnici predavanje o zimskem športu s skioptičnimi slikami. Predava predsednik cSkales gosp. prof. Ravnik. Za obilno iu tečno udeležbo prosi pred u jaški zbor. Prosvetna šola Sokola I. na Taboru. V soboto, dne 11. decembra ob 8. zvečer bo na Taboru predzadnje predavanje sokolske prosvetne šole. Predava br. prof. Marolt o organizaciji Sokolstva, takoj nato pa br. dr. Blumauor Robert o prvi pomoči pri uezg<»-dah. Predavanje o prvi pomoči bo pojasnjeval predavatelj s skioptičnimi slikami. V bol v predavalnico je iz Vrhovčeve ulice pri stranskih vratih. K obilui udeležbi vabi Prosvetni odbor Sokola I. Dopis! GORJE PRI BLEDU. Dne 29 uovembra jc umrla na Rečici pn Bledu v starosti 76 let gospa Ana Švcgei, mati bivšega gen. konzula, g. dr. Ivana Švegla. Pogreb blage pokojnice, ki je uživala splošen ugled in spoštovanje, se je vršil cb veliki udeležbi občinstva. Položili so jo k večnemu počitku na gorjanskem pokopališču. Krsti se je poklonila zastava gasilnega društva iz Rečice, kateri je bila pokojnica pred 25. leti ob razvitju kumica. Pridt.i in blagi ženi bodi lahka domača žemljica, ki jo je tako ljubila! BIRČNA VAS PRI NOVEM MESTU. V ožjem domačem krogu je dne 30. novembra praznoval 251etnico poroke tukajšnji šolski upravitelj g. Fran Gradnik s svojo ženo Ano, roj. Pavšič. Jubilantoma želimo šc vsaj SOietnico! TOPLICE PRI NOVEM MESTU Praznik narodnega ujedinjenja se je v Dol. Toplicah slovesno praznoval. Ob S. zjutraj .ie bila »tiha« sv maša, katere so se udeležili vsi tukajšnji uradi in šolska mladina, ki je po maš' zapela »Bože pravde«. Po službi božji se je vršila v šoli v lepo okrašeni sobi dnevu primerna slavnost z govorom šol. upravitelja ter deklamacijami učencev in učenk ter petjem domoljubnih pesmi Na chichtov ^^ način pranja Namakaj z »Žensko hvalo", peri z „Jelenjim milom"! To ne pokvari perila ter ga popolnoma očisti. poslopjih, kjer so uradi in tudi po drugih hišah so visele državne in narodne zastave, trgovine so bi'e zaprte. Zvečer ob 20. uri pa je priredil tukajšnji Sokol lepo telovadno akademijo, ki se ie pričela z nagovorom staroste in predavanjem »Sokolski naraščaj kot narodna in državna bodočnosti. Po govoru in predavanju so nastopili vsi oddelk telovadečili s prostimi vajami. Vaje so bile v kratkem času dobro uavežbane, kar je dokaz, da so se vaditelji oziroma vaditeliice zelo potrudili. Po prostih vajah je celokupno društvo nastopilo v dvorani, na gledališkem odru pa novejši člani k slovesni zaobljubi, ki se je izvršila po kratkem nagovoru staroste Gregorca. Sledila je orodna telovadba na drogu in bradlji 7 telovadcev Orodna telovadba jc pokazala krasen napredek ter da ima društvo par prav dobrih telovadcev, ki bodo z vztrajnimi vajami še lepo napredovali. S telovadnimi skupinami je bila prireditev končana v splošno zadovolinost. Na lepo uspeli prireditvi si društvo lahko čestita. SV. VID-GROBELNO V nedeljo, dne' 12. decembra nastopi mladina v igri =>Na razpotju«, združeno s petjem, plesom in deklamacijami Vsem prijateljem Ln prijateljicam dece kličemo na veselo svidenje. Cas in cene običajne. GRAHOVO PRI CERKNICI. Podmladek Rdečega križa je priredi! v tukajšnji šoli Miklavžev večer, je izpadel v vsakem oziru prav dobro. Z manjšimi darili so bili obdarovani vsi šolski otroci, 40 najrevnejših pa je prejelo tudi razno perilo in obleko. Prireditev so omogočili dobrotniki iz vseh všolanih vasi in zavedna dekleta, ki so prav marljivo nabirala denarne in druge prispevke za obdarovanje Hvala vsem da-rovateljcm in nabiralkam, posebno pa škof. svet. g. Alojziju \Vcstru. veletrgovcu g. A. Krajcu, gospodični Franici Levstkovj in podkovskemu moistru g. Alatcvžu Hitiju. Opremljeno sobo parketirano, t elektriko in posebnim vhodom. Miku U. varno »Evropa. oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36406 Mali oglasi, k) služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—» Ženltve, dopisovanje ter oglas) strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—, Najmanjši znesek Din Českoslov. obec v Ljubljani pofcida v sobot ti 11 to. o 20',3 b v f-okol-skčm dom5 na Taboru, elenskou schiizi a pfed mleku p Ryšky o Sok. sletu v Frazo. PHjdt.fi všichnit — Gostje dobrodošli! 364E3 Pokrajinska zadruga kleparjev, instalaterjev in kotlarjev v Ljubljani priredi vajeniško preizkušnjo v četrtek, dne 30. decembra Prošnje za pripustitev dopoštjite najkasneje do 20 decombra. 26477 Zdravniki! ičem substituta ali morda naslednika za dotro vpeljano zdravniško prakso v bližini mesta. Ponudbo na podružnico »Jutra* v Celju pod titro <-L'godni pogoji«. 36437 Natakarja (ico) z osebno pravico, kavcije zmožnega. iščem za dobro idočo kavarno ia gostilno v večjem mestu Slovenije, z.a prevzet jo ali na racati. Ponudbe na oglas. oddelek »Jut.ra* pod šifro »Kavama-gostllna*. StillT Ondulacija vodna jnduiacija. striženje. barvanje 'as. nanikura najtočne->e se izvršuje v jamskem salonu «KELŠ1N» Kopitarjeva ulica I. Gaioše popravlja parna vutkanizactja P Škafar, Ljubljana. Rimska cesta II. 270 T. RABIČ Vb, Ljubljana Brivnica brez konkurenre. s inventarjem in stanovanjem naprodaj za 5000 Din Naslov v ojrlasuem oddelku Jutra-SJ323 dobe Gaterlsta ozir. poslovodjo parne žage i?6»tno za Črno goro v bližini Peč Etefektanti caj sc oglasijo v pisarni Strojnih tovarn in livarn, d d v Ljubljani, Dunajska cesta St. 35. 2ti4i0 Služinčad kuharice, sobarice, natakarice. hišne itd dobe najlažje sluibo v Beogradu ako se zglase v- birou llko-nemija, Eeograd, Vasina 11 Kontoristinjo za knjigovodstvo in korespondenco, lahko tudi začetnica, sprejme taioj veije podjotje. Ponudbo n» oglasni oddeiek »Jutra, pod «Kontoristinja 65» 26405 Oglasni akviziter ki Je bil že zaposlen a nabiranjem oglasov, dobi t;.i-meščenje pri Atoma Conips-nv, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje r. SK09 Knjigovodjo (kinjo) korespondenta, samostojnega, popolno veščega, i š 6 o tvomtca v okolici Ljubljana za takoj. Pisarno popol. non-.a urejena Pismene ponudite z referencami in zahtevki na oglasni oddelek «Jntr:i» pod cSamostojna moč (jI.-. CG461 Od vetn. koncipijenta sprejme dr Ivan Dobravec, odvetnik v Radovljici Nastop službo s 1 januarjem. $6434 Pošteno služkinjo ki zna tudi kuhati, sprejmem 1; dvema osebama — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. B6S46 Toeilca (Schankbursch) takoj sprej-tno hotel <5!on» — Mastnak. rostavrater. 36403 Čevljar, pomočnika dobro izvožbanega sprejme v trajno delo Frane Netc, čevljar, Igavas It. 1. poŠta Stari trg pri P.akeku Urana in stanovanje v hiši. 36435 Gospodično sprejmem k 2 dečkom in kot pomoč gospodinji s 1. januarjem 1027 PonudLe s sliko pod ..Gospodična, ta podružnico v Marl-fceru. 36501 tSteio Šivilja ca staro ln novo perilo se priporoča n a d o m. — Ponudite na oglas, oddelek . 36450 Kontoristinjo ki je dovršila dvorazredno trgovsko šolo z odliko, sprejmo industrijsko podjetje v področju mariborske oblast.!. Le take naj pošljejo Fvoje ponudbe jw. Ml?6 Uradnica perfektna slovenska, nemška in hrvatska stenogra-fmja. izborna strojepiska, z odličnim spričevalom o večletni odvetniški praksi, samostojna moč v knjigovodstvu, korespondenci in vseh pisarniških poslih v slov. brv in nemškem jeziku. išče odgovarjajoče službe v kakršnemkoli pod. jot jo, najraje v Ljubljani, Kranju, Celju, Mariboru, ali tudi izven Slovenije Ima tudi veselje do trg potovanja. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod ila uradnica.. 30444 Fina šivilja perila išče 1 ali 2 sobi, pripravni za obrt. gre tudi k šivilji kot drožabnica. Naslov v oglasnem oddelku cjutra. 30446 Šivilja izučena in vajena tudi dru-st-ga domačega dela, pride delat na dom. Sprejme tadi službo sobarice Naslov v oglasucm oddelku «Ji:tra> 36473 Šivilja gre na dom Šivat perilo — tudi krpat — Nosiov pove oglasni oddelek »Jutra« 36467 Šivilja zmožca samostojno roditi flelavuico. išče btaiuepa mesta. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod tifro ^Samostojna Šivilja» 00162 Mesto korespondenta, knjigovodje ali kaj slične^a išče prvovrstna, akademiČno izobražena moč- samostojen dcla-vo^, z večletno prakso v industriji in trgovini — z zmernimi zahtevki Nastopi lahko takoj — Dopife pod cV&estransko verziran> ca oglasni oddelek «Jutra». C64SO Prodajalka želi premeniti službo v galanterijsko, miinnfaktUT.o ali špecerijsko trgovino; Gre 'J meseca brezplačno. Naslov v oglasnem oddelku cJutr:i->. Dobre inštrukcije iščem v matematiki in opisni geometriji. — Ponudbe z navedbo honorarja prosim ua oglarai oddelek . 36453 Trgovska oprava popolna za špecerijsko trgovino. takoj naprodaj. — Naslov v ogiametu oddelku •Jutri*. S64C3 Pohištvo Posteljo z omarico, omaro za obleko io umivalnik poceni prodam. Naslov v* oglasnem oddelku . 1*5418 Pletilni stroj Čt C kompleten, ^cialo rabljen ia nov Bencin-motor •1 k 8 poceni proda Janko Dolžan, gostilna Mali Gol-uik-Kriie. C6228 Lovsko puško brczpetelinko, skoraj novo, k.-.l 12. o'oe cevi Coke, izvrstno gonečo. prodam. — Naslov v oglašauu oddelku « Jut ras. 0G150 Rogovje srnjakovo, izbrano, 20 parov, poceni prodam Iman tudi nekaj krasnih visokih vrtnic v loncih, za zimsko cvetje, naprodaj Naslov v oglas, oddelku cjutra?. LkilijG Zlatnike kupujem m plačam dobro F Čuden — Liuhljana Prešernova 1 238 Kupim žago na en Ust aH Krenzgatter. Cenjene ponudbe z navedbo cene je poslati na naslov: £t. poštno leieče. Ma-renberg. ' CGi;i7 Bukova drva ponudite z navedbo cene družbi Ljubljana, Kralja Petra" trg 8 &i394 Hišo sred! Ljubljane za LiJšo v Zagrebu. 5Ian boru ali pa jo p r o d a m Ponudbe na oglas oddelek «Jutra> pod »Zamenja aH proda> SC2S9 Gostilno z lepimi lokali i:i kegljiščem, clektr. razsvetljavo. oddam v nejem s 1. februarjem sred: prometnega trga ob železnici. Ponudbe na ogla«, oddelek . 36470 Stanovanje sobo ta kuhinjo ali sobo s štedilnikom š č e 1 oseba Ponudbe z navedlto cene na oglasni oddelek .Jutra* pod znaoko . 35113 Sobo popolnoma separirano, oddani v sredini mesta. — Naslov v ugla:;ncm oddelku cjutra.. 304S0 Sobo z električno razsvetljavo oddani 2 gospodoma. Kje. no ve ogl. oddelek »Jutra >. SG2S1 Več gospodov sprejmeta na hrano iu stanovanje. Naslov v ogla.-, oddelku «Jutra*. C045i Opremljeno sobo v sredini mesta, z elektr. razsvetljavo in s j oaobnim vhodom, takoj oddain. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. C6449 Opremljeno sobo solnčuo, oddam s 1."». decembrom. — Po možnosti lastno perilo. Naslov pove oglasni oddeiek «Jutra*. C0437 Lepo, čisto sobo o d dam s l->. decembrom boljšemu go^pt^du. Naslov povo ogl. oddelek »Jutra-. oC io2 Sobico z vso oskrbo oddam blizu »Lvrope*. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrao64Sl Lepo sobo oddam 2 gospodoma 7 ali brez hrane s l^i. flec. ali 1. jan.. v sredini me?tn. — N.-vdov v oglasnem oddelku »Jutra >. ^0491 Sobico opremljeno ali prazno takr>; oddam 2 gospodoma v 8p. £ii>ki. Naslov v ogla?nein oddelku »Jutra*. D6474 2 prazni sobi v novi hiši, s posebnim vhodom, vezani, parket in elektrika, oddam. Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra*. o047t3 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in elektron-> razsvetljavo, odda.m takoj ;tli s l,r». de» embroin. Naslov v oglasnem oddelku »Jatra». ^0470 Opremljeno sobo ? separatnim vbodom, iščem s 15. decembrom. Ponudbe pod »15/XIJ» na oglasni oddelek »Jutra*. Sobo s posebnim vbodom, oddam mirni gospodični. Naslov v ogliisneni oddelku »Jutra 2G4G4 Majhno sobo z zajtrkom in elektriko, v sredini Ljubljane, iščem. Ponudbo na oilss. oddelek »Jutra» pod »Točno 15. de. cembcr*. ur Podstrešno sobo prazno ali opremljeno, oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro cSnazno SS», Dva gospoda 4 sprejmem takoj v sredini mesta na stanova njo v sobo s posebnim vhodom in hrano Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. IXJ199 Prazno sobo večjo, v bližini Gosposvet-e-ke, Dunajske cest* ali Kolodvorsko ulice išče mlajši zakonski p.'r. Ponudbo ua oglasni oddelek »Jutra* pod »December 2u>. CG4S3 Družabnika 2 glavnico do 60.000 Din bi sprejelo visoko rentabilno podjetje, edino tvoj« vrsto v Jugoslaviji, osno-vano z lastnim kapitalom, v svrho razširitve delokroga. Ponudbe pod »Novost, na oglasni oddelek »Jutra« 36429 2—3000 Din posojila i š č o obrtnik in posestnik. Naslov v oglasnem odd«-lUu »Jutra*. C6439 VvpUi Dve ptičici v kletki, želita stika r zunanjim svetom. Komur i* smilita, naj m oglasi na podružnico ecui odškodnini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Sivctfi Dva jazbečarja čLstrokrvna — presnova nih staršev — 7 tednov star«, prodam. N; >Iov v ogla-sn»-i.i oddelku »Jutra*. So 192 Majhno boo (dihurja) sem izgubila od of*-re do Iteelieve cest-;. — Pusten najditelj raj jo odda proti nagradi pri vratarju direkcije drž reL M. Zevaco 27 Papežinja Favsta Roman Nobene rane še ni imel. Izmed nasprotnikov jih je bilo pet mrtvih ali ranjenih; toda sedem novih jim je med tem prihitelo na pomoč. Ta sedmorica je bila oborožena s samokresi... Pardaiilan je bil izgubljen! »Pa bi bil vendar še rad izpregovoril besedico z Maurevertom, preden odidem za Loizo v nebeški raj!« je zamrmral sam pri sebi. A tisti mah, še preden je kdo utegnil sprožiti, so se odprla vrata. Na pragu se je pojavil človek... Pardaiilan je planil proti njemu kakor lev. Sunil je prišleca, da je odletel deset korakov daleč, in je zaloputnil vrata za seboj! Ta vrata so bila tista, ki so spajala Favstin dvorec z gostilno pri »Železni stiskalnici«. In prišlec je bil vojvoda Guiški, ki sta ga Roussotte in Paquette pravkar zdramili iz omedlevice!... Pardaiilan je zletel skozi sobo, kjer je bila razvratna popivka. »Drži ga! Drži ga!< so rjoveli Favstini morilci Vitez je preletel obe zadnji sobi in je dospel v pivnico. . Vrata, skozi katera je ušla vojvodinja Guiška, so bila še odprta... »Prokleto!« je viknil glas, ki ga je Pardaiilan spoznal. »Do svidenja, gospa!« je odgovoril s prešernim grohotom..* Bil je na ulici... Še trenutek in se je utrnil v temo... *Hvala Bogu!« je dejal, ko se je ustavil sto korakov od zloveščega kraja. »V kakem pogledu je prav koristno, da sem videl to stvar!... A kje je moj prijatelj Pipeau? Pobrisal jo je strahopetec! ... Bogme, ta pes ne bo imel dobrega konca.« Krenil je dalje, a kmalu je spet obstal. »Oh res!« je zamrmral. »Kaj bo z ženščino, ki se je onesvestila v mojem naročju?... Prav za prav bi.moral.iti ponjo, saj sem vendarle njen kavalir. Nevljudno je, da jo puščam kar tako!... Nu, kaj hočemo, ne morem se dati razsekati samo zato, da se poslovim od neznanke... Da, če bi bila Hugeta ali kaka druga dobra prijateljica!.. . Bodimo pametni in mislimo na cigančico. Kod naj jo iščem, zdaj, ko sem izgubil sled?« Otresel se je in mirno nadaljeval svojo pot. »Pojdimo spat,« si je dejal. »Kdor se dobro spočije, dobro misli.« Tako modrujoč je prekoračil most in krenil proti Progarski ulici, kjer ga je čakalal Karel Angoulemski. Ni se zavedal, da mu slede od krčme pri »Železni stiskalnici® tri sence, ki pazijo na sleherni njegov korak in na vsako njegovo kretnjo: Picouic in Croasse z Maurevertom, ki jih je bil najel..., Maurevert je čakal viteza pred Favstinim dvorcem z vso tisto peklensko potrpežljivostjo, ki jo dajeta človeku sovraštvo in strah. Ko je začul v hiši hrup, je takoj uganil, da se je Pardaiilan zapletel v eno svojih opasnih prigod. »Da bi vsaj poginil!« je dejal, škrtaje z zobmi. »Ne, glej ga spet!... Pazita!*Ako ga spravita s poti, bosta imela v meni zaščitnika, ki ne šteje ne udarcev ne denarja!« Ob pristanu Sv. Pavla je vitez zavil na levo v tesan prehod, ki je vodil z drugim koncem v Progarsko ulico. »Evo trenutka!« je zarohnel Maurevert in obstal. »Nadenj!... Kol ji! Bij!...« Orjaka sta navalila... Tudi Maurevert je izdrl bodalo in se je pripravil, da bi skočil na Pardaillana, kakor hitro bi pal na tla. Hotel mu je zadati poslednji, smrtni sunek!... Vitez, ki je brezskrbno stopal svojo pot, opletaje z dolgim rapir-jem, je mahoma začul pritajene korake. Obrnil se je in zagledal dve postavi, ki sta hiteli proti njemu. Urno je prijel za rapir. »Oho,« je dejal, »spet se obeta delo!... Kaj? Samo dva rokov-njača? Prava reč!...« S to besedo je porinil rapir v nožnico. A že sta bila pri njem. -...... -........ »Denar ali življenje!« je bevsnil Picouic. »Denar ali življenje!« je pritegnil Croasse z mrtvaškim glasom. Zavihtila sta bodali. Toda preden sta utegnila usekati, sta oba zatulila od bolečine. Pardaiilan je bil sprožil pesti, eno na desno, drugo na levo... Desna pest je razbila Croassu nos, leva je zadela Picouica v oko, da mu je mahoma zateklo. »Na kolena, lopova!« je velel naš znanec. »Na kolena pred Pardaillanom!...« Nepridiprava, ki sta se vzlic bolečinam in strahu nad takim sprejemom pripravljala, da bi zadala vitezu zavraten sunek, sta pri tej besedi osupnila iu zamrla na mestu... Croasse je vrgel bodalo od sebe, Picouic je spravil svoje bodalo za pas... »Ali sta gluha?« je zarohnel vitez. »Na kolena, pravim!...« In že ju je pograbil za vrat, kakor je umel samo on, in je trčil z butico ob butico, da je kar zapelo. Rokovnjača sta se vrgla na kolena. »Milost, gospod vitez!« je zaječal prvi. »Vse vam povem!... Znaite samo, da sem Picouic!...« »In jaz sem Croasse, Visokost!« je zakrakal drugi. »Rajši bi se postil mesec dni, kakor da se dotaknem lasu na vaši glavi!« »Strela božja!« je ostrmel Pardaiilan. »V zahvalo za sijajni obed, ki ga je pripravila Hugeta sama s svojimi božanskimi rokami, sta me hotela zaklati? ...« »Oh, vaša Svetlost,« sta odgovorila oba v en glas, »če bi bila vedela, da ste vi!...« »Kako je bilo? Govorita po pravici, ako hočeta, da vama pri-zanesem kazen!« »Svetlost,« je tiho rekel Picouic, »slediva vam že od Tkalske ulice...« »Vražja stanovitnost! Zaslužila bi lepšega uspeha.« »Pojdimo drugam, Visokost,« se je oglasil Croasse. »Bežimo, da vas ne zaskoči iznenada...« »Kdo?... Mar ste bili trije?...« »Tisti, ki naju je plačal, da bi vas končala! Oh, da sva vedela ...« Pardadian že ni več poslušal.-Planil .ie proti Sekvani... Napad dveh rokovniačev, ki sta mu hotela vzeti denar, se mu ni zdel Bog zna kaj; a gotovost, da sta bila plačana morilca, mu je šla do živega. Neznan sovražnik je kakor večna grožnja... Toda naj se je vitez še tako oziral po okolici, videl ni več nikogar. Zato se je vrnil k nepridipravoma, ki sta čakala na kraju spopada. Po tem, da nista zbežala, je sodil, da jima sme zaupati. »Noč ga je vzela,« je dejal. »Opišita mi ga malce; nemara je kak prijatelj, ki me je hotel pozabavati!...« Picouic in Croasse sta se osuplo spogledala. V takih okolnostih še nista bila slišala takih besed! Picouic, razboritejši izmed dvojice, je opisal vitezu neznanca, ki ju je bil najel. Njegov opis je moral biti dokaj točen, zakaj vitezu se je mahoma zasvitalo, kako in kaj. Obrez mu je zažarel in besen nasmeh je skrivil njegove ustnice. Javna prodaja. Dne 13. decembra t. L se vrši javna proda;a 12473 en bloo v d-orani Ljub ianske borze za blago ,n vrednote, Ljubljana, Kcng esn trs 9, I. nadsir. b m nu' po zaključ-u ofcjelnega borznega ses'2nka to je od 5 m. po 12 dalje. Ako se omeniene vredno e ne bodo mogle prodati, se bo nadaljevala prodaja naslednjega dne ob istem času in v istem prostoru, Ljubljana, dne 10. decembra 1926. Franc Paime, 1. r. pooblaščeni senzal Liubbanske borze za blago >n vrednote. Božidar Sliepčevič, uradnik Narodne banke, naznanja v svojem, kakor tudi v imenu svoje hčerke Nedice in vseh ostalih sorodnikov pretresljivo vest, da je njegova nadvse ljubljena soproga in predobra mamica, gospa v • v dne 8. t. m. ob pol 19. uri po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice bode v petek, dne 10. decembra i 1. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Študentovska ul. št. 3., na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 9. decembra 1926. za engros manulak- turao trgovino, opremljeni z inventarjem in dvigalom, ter pisar, prostori se oddalo takoj v najem; Vpraša se pri Oblačilnici MittloSiCeva cesta. Okraske in svečke 13 božično drevo, razglednice ootiin«. DO.oletn« itd o» debelo ta drobno po tod» rito aizkib cenah pri L. Pevalek, Ljubljana. Židovska ctica 117S9-* Moška moč izvežbana v papirnati stroki se sprejme. Ponudbe na oglasni oddelek ,Jutra" pod .PAPIR". 12519 ICI^ID g j/% fcj ^peciiam«. trgovina jlFOlr božičnih okraskov Ljubljana, Mestni trg 11. Papir: svilen, caletm, zlat in srebrni, škrebeC) m Krep. /SlatE u srebrna penca Žica za rože. žica za obešanje okraskov Briljantru vrvica, svečke, držke aa svečke, čudežne svečke. Prtički ta v kot res krasni in poceni, 2o vzorcev in veličin. Obrazci (.Krippenbildei) rojstva (štalice), iameta, girlar.de od iamete, girlande papirnate angelski laski (Feenhaar) Razglednice, .bloki m hrbtički za koledarje, krinke in latnpijoni. Listje za rože, prašniki Potzeln) umetne cvetlice in venci za neveste. Velikanska izbira vsakovrstnih steklenih božičnih okraskov v obliki ptičkov, zvončkov, možičkov, sadja, buri ki c. špice. okraski oa iamete tei Blasrrikova td„ Jtd. - Dne 13. in 14. decembra 1926 vsakokrat ob jpol 9. url dop se bode vršila na licu mesta v Mozirju oziroma v Lokah, Prihovi in Rečici ob Sabin i dražba vseh nepremičnin Rudolfa in Amalije Pevec nahajajočih se v k. o. Mozirje, Loke, Prihova in Rečica. Cenilna vrednost za vse nepremičnine znaša skupaj 471.081 Din 47 p. Prodajalo pa se bode po parcelah in se na licu mesta določi skupina parcel, ki se bodo kot gospodarska enofa skupaj dražbale. Vadi; znaša deseti del cenilne vrednosti posameznih parcel. Najmanjši ponudek za posamezne parcele se razvidi tz dražoenih pogojev, ki so na vpogled v uradnih urah pri Okrajnemu sodišču v Gorosetngradu ali pa pri upravniku konkurzne mase Dr. Milanu Orožnu, odvetniku v Celju. Tam se dobe tudi vsa ostala pojasnila glede te dražbe. __ . . __. Rtj6a »■■■■»•■■■»■■■■■»■■•■■■■»■■»■»■••■■m« 99,999 999.99 Seštevanje! Računanje 1 BURROUGHS Portable Dolarjev 180 — Id itnMi obrokov. Brezplačno m neobvezno predočenje GloMi&Co. ZAGREB, Račkoga ulica 7 b Kostanjev les * razžagan do i m 20 cm, lahko oa 10 do 45 cm neklan in neobeljen, kupuje stalno po ugodnih cenah in takojšnjemu plačilu, eventuelno akreditivu £RMES1 fllHRUK, Celje Zrinskega ulica 4 — Posredovalci dobe proviziio. ZAHVALA. Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smru naše nepozabne, dobre soproge in mame gospe Marije Trdina izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo Posebio se zahvaljuiemo vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so spremili pokojno na njeni zadnji poti. Žalujoči ostali. Iščemo kapital Din 2,500.000 za staro dobro vpeljano tovarno. — Eventualno damo hipoteko na prvo mesto. — Zadevne ponudbe prosimo pod „K. T. V." na ogl. odd. »Jutra«, Kmetijska dražba za Slovenijo v Ljubljani naznanja tužno vest, da je njen glavni odbornik, gospod Bohuslav Skalicky kmetijski svetaik, ravnatelj kmetijske šole na Grmu, odlikovan z redom sv. Save IV. razr. danes v bolnici Usmiljenih bratov v Kandiji nepričakovano preminul. Pogreb se vrši iz Grma v soboto, dne 11. decembra ob 3. uri .popoldne. j 2523 Slava spominu odličnega strokovnjaka 1 : - 1 i v* Zahvala. Za vsa izražena sočutja ob priliki neizmerno tež e izgube naše dobre soproge zlate mame, bab;ce, prababice, iaS£e in tete Uršule Korče roj. Kopetzky iziekamo tem potom vsem našo najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujemo se tudi vsem onim Ki so jo sjiemili na n eni zadnji poti Cerknica, Ljubljana, L.nsbruck, . dne 9. decembra 1926. Žalujoče rodbine Korče, Berg»nt, Markelj, Kopetzky in ostali sorodniki. Tase z vezenino, dvojno steklo, jako efektno, lepo božično darilo. TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni trg štev. 1. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a' Božične okraske girlande, iamete, ange jske lase, čudežne sveče, božične m novoletne razglednice kupite najceneje v veletrgovini OSVALD DOBEiC, Ljubljana Sv. Jakoba trg 9. 12*75. 1 ■■■■■■■■ ■••■•■•■■•■■••••■■■•••••■••■■»•••i Urejuje Franc Puc. Izdaj« sa Konzorcij »Jutra* Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd kot nskaraarja Fran Jezeršek. Za iaseranu dci je odgovoren Alojzij Novak. Vsi » Ljubljani