245. ste lika. Ljubljana, v četrtek 23. oktobra XVII. leto. 1K84 Ichaia vsak dan iT«t'ter, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v s t ri j sk o-oge rak e dežele za vse leto 15 jrld., za pol leta 8 gld., za «etrt leU 4 gld., u leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo po 1 ' 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje defele toliko več, fcolikor poštnina znaša. Za oznanila placnje se od Četiristoptio petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 ar., če se trikrat ali vcakrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnifttvo je v Ljubljani v Fraua Kolmana hifti, ,. Gledališka Btolba". Upr siv i. i&i v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvan. Po deželnih zborih. IV. V poročilu o načrtu zakona, da ae prenarede nekatera določila zakonov z dne 19. deeembra 1874 in z dne 26. oktobra 1875. pravi, ae mej drugim, da šolske občine neso koa avojej naloge, ker stroški ljudakega šolstva neprestano naraščajo, kar je tem naravneje, ker se dandanes napenjajo skrajne sile, ustanoviti kolikor možno veliko učilnic. L. 1874. bilo je razmerje šolski doklad v Ljubljani in v Kranjskoj Se jednako. Ljubljanu je pobirala 10 °/0 šolsko priklado, dežela plačevala je v isti namen normalno-šolskemu zakladu 12 °/0 in ai-cer povsod od tukozvanega „ordinarija". Za onega časa bilo je Ljubljansko mesto do danes v srečnem položaji, da muni trebalo z v i-Sati šolske pri klade. Za deželo pa je v zadnjih letih poskočili Šolska priklada na 18%, vkljub temu, da so se direktnemu davku uračuude tudi VBe izredne državne priklade. A Se to ni dovolj, treba bode letos šolsko priklado zopet zvišati na 20% in bodoče leto celo na 21 0/o. Po povedamm je izvestno, da Ljubljana sam« za se ne potrebuje nikakega povijanja šulske priklade, da bi jej zadostovala dosedanja 10 °/0 priklada. Obsojena [a na pla«"ilo samo zaradi tega, da ostala dežela duška dobi in to je nekaka čudna poteza, skoro bi rekli komunistična, v tej stvari, ko se s strogo pravnega stališča opravičiti ne da. Se bplj markanteu in za naše avstrijske razmero jako karakterističen pa je razlog, ki se navaja za ta zakon z ozirom na južno železnico. „Znano je namreč", pra\. poročilo, „du je državu« postava z 8. maja 18G9 posameznim deželam, skoz katere drže železnice, odkazalu 60°/0 njih pridob-ninskega in dohodninskega davka kot davčui objekt za deželne priklade, v razmerji daljave dotičnih že-lezničnih prog. Besede tega zakona so popolnem jasne, in jasno se razvidi z njih namen postavo-davca, kateri je deželam, a ne posameznim krajem, hotel preskrbeti nov vir dohodkov. Aii kake posledice ima ir.jema Ljubljanskega mesta glede uor-malno-šolskega zaklada za davčne dolžnosti južne železnee? Zi Kranjsko znaša njena pridobnina in dohodkiriua leta 1884 v okrogli svoti 98 500 gld., LISTEK. Novo vseučilišče na Dunaji. t Slovenski rojaki, ki so v polupreteklem času bili dijaki na vseučilišči Dunajskem, gotovo se še katorikrat spomnijo temnic tik jezuvitske cerkve, ki so bile središče njihovemu '-dijaškemu življenju. Tja ae je hodilo znancev iskat, tja denarja čakat, tam bo bo opravljale akademijske formalnosti, tam bo bili izpiti pri zaprtih in odprtih durih. V tisth temnicah pa se je tudi prodavala znanost, zavoljo katere smo prihajali na slavno vseučilišče; širna znanostmi obzorja bila so tu potlačena v ozke dupline, večno mlade vednosti naj bi .nas navduševale sredi starih dimnikov — k«.jti druzega opisa ne za-Blužijo okajene sobe in sobice na Btarem vseučilišči, katero je žp bilo na takem kraji, tako ustvarjeno in tolikauj staro, da je res nekoliko svojega zdravja ali življenja moral žrtvovati za znanost mladenič, ki je redovito poslušal učitelje v tem poslopji. In to je bil jeden poglav'tnejših razlogov, da nekateri dijak ni z dejanjem pripoznaval staremu vseuči- od tega zneska imela bi plačati vse deželne priklade. tedaj tudi priklado za normalno-šolski zaklad. Ali ker |je davek tega železničnega podjetja za Kranjsko slučajoo predpisan v Ljubljani, odteguje se južna železnica troškom deželnega Šolstva, dasi prereže vso deželo in dasi ae njeno osobje za svoje otroke povsod poslužuje dotičnih deželnih šol — in mesto da bi južna železnica plačevala priklado za normalno-šolski zaklad, plačuje le mnogo nižjo priklado Ljubljanskemu mestu. Ako ae oziramo ne tekoče leto 1884, imela bi južna železnica Šolske pii-klade plačati okroglo 17.700 gld., mesto tega pa le v mestni šolski zaklad plačuje 4928 gld. Dežela ti-daj ima leto za letom valed izjeme Ljubljanskega mesta le pri južni železnici dejan jake izgube 12- do 14000 gld., do katerih ima čisto jasno postavno pravico. Istina je, da se deželni zbor leta 1874, ko se je Ljubljanskemu mestu i nadalje pustila njegova izjema, ni oz ral na to važno vprašanje. A tedaj je bila južna železnica Se davka prosta, in le tako se je moglo pripetiti, da seje prezrl« ta pomenljiva okolnost. P 6 jo potem deželni zbor v Hvoji seji 3. oktobra 1882 sklenil poseben načrt postave, zadevajoč doneske južne železnice k normalno-šolskemu zakladu, ali ta na^rt ni zadobil Najvišjega potrjenJH, in to le zaradi postavne izjem« Ljubljanskoga mesta. Fiiibnčni odsek ae je sploh prepričal, da ni drugega sredstva, zaprečiti tako občutljivo izgubo pri južni železnici, nego da se od pravi Ljubljanskega mesta eksernpcija nasproti tur-malio-Solskemu zakladu. Torej, da se pritegno k davčuej dolžnosti južna železnica, mora se naložiti globa, drugače teg* povišanja šolske priklado ne moremo imenovati, mestu Ljubljanskemu. Neki ivi mora s krivcem vred trpeti. Res je, da bode to povišanje šolske priklade na dobro hodilo vsej deželi, katera bode odsiej za 5 °/0 na boljšem. A kakor živo želimo vsem ao-deaelauom nujboljše gmotno stanje, tako smo tudi trdno prepričani, da ue morejo zahtevat-, da ae preveč obremeni glavno mesto. Iu to ae je v tem slučaji zgodilo. Z novim zakonom naložilo ae je Ljubljani no* vih 10°/o direktnega davka z vsemi izrednimi državnimi prikladami in to ima za glavno mesto juko lišču tiBte veljave, katvo bi za njega nojprvo imeti moralo. Nikdar ni solnce po-ijalo v tiste mračne in mrzle prostore, in le gorku, mlada kri, ki nam je bila pod tisto streho, mogla nas je odreševati nesnosne dolgočasnosti. In ker si želimo nazaj te mlade svoje nekdanje krvi, zato se tudi z veseljem spo-minamo VBeučiliških temnic, kjer kipela je naša mladost s svojimi zmotami iu dobrotami! Druge prostore pa je Modricam in njih Dunajskim učencem presvitli naš vladar odprl vil. dan t. m. prostore, zložne, svetle, sijajne. Ob „Ringu" stoji, dviga se ta dom, novo vse-učiliško poslopje. Po vaein svojem pripada k „no-vemu Dunaju", in če ae to reče, to ni kar bodi! Novi muzeji, nov parlament, novo dvorno gledališče, mestna palača, votivna cerkev iu poleg njih privatna poslopja, vzgrajeua v istem slogu iu z istim okusom, kakor rečena državna poslopja — to je „novi Dunaj", ki Avstrijca iu zlasti Dunajčana ne dela m»lo ponosnega. V „uovem Dunaji" je iskati tudi novega vseučilišča, dobodemo je torej že zato veličastno in obližju sorodno. Blizu 6000 štirjaških sežnjev jemlje prostora in s treh strani gleda na velike krasne trge, £ jedne strani na prostor pred občutne posledice, zlasti pa za male davkoplačevalce, ki nemajo svoje lastne hiše. Hišnih posestnkov ta novost ne bode toliko prizadela, ker bodo novo naklado naložili raznim strankam „pro ruta parte", in slednje bodo prmorane plačevati razen 10°/0 nove doklade povišano najemnino, in tako bode prišlo, da bode lex Šuklje posamičnega malega uradnika Btala 20, ilO in še več goldinarjev na leto. Pri tem je pa še pomisliti, da bodo vsled povišane najemnine, hiSni posestniki plačevali več davka in priklad od svojih poslopij in da bode vkupe izna-šalo veliko vsoto, katere dan danes n'hće preraču-niti ne more. Ne bodemo ugovarjali, da se je jednako godilo po drugih glavnih mestih, pritrdili smo že, da bode to Bodeželanom na korist, a preverjeni smo, da se je vender predaleč poseglo, kejti pomisliti treba, da je Ljubljano itak Že zadelo breme zemljišč ne odveze d« želi na dobro, da jej je tortj naloženo v tem slučaji vnovič tako plač lo. Ko bi torej tudi priznavali načelo, da mora Ljubljana v vsem biti solidarna z deželo, ko bi tudi vsprejeli dogmo, da mora glavno mesto samo zaradi tega, da ae pride južni železnici do živega, dobiti svojo pokoro, ko bi „ oaito sed non concesso" v vs'mi t"in videli pravni temelj, bi se vender še osmelili do opazke, da tudi v n/*jskrajnejem slučaji nikakor ne gre, da se na račun Ljubljane zmanjšujejo davčne dolžnosti dežele — ampak urediti se je moralo tako, dn držeia ostane pri dosedanjem plačilu. Celo prebivalci na deželi bi morali odobravati ta način ! Kti širo mi 'tak že preobširno pečali se s tem predmetom, ki bode gotovo Se prišel na razgovor, nam preostuje le še m&lo prostora za deželnega zbora t .stalo delovanje. Storil-.) se je več za našo deželo vaJnih ukrepov. Omeniti je v prvej vrsti zakona proti žganjepitju, sklepa glede dolenjske železnice ju zakona, »Bled katerega bi nadzorstvo nad kranjsko hranilnico pripadalo deželnemu zboru, oziroma deželnemu odboru. Žal, da s slednjim zakonom ne bod mo prodrli, ker se nam je od vladne struni že naprej vs-.ko upanje uničilo. Ker o vseh ukrep h in obravnavah itak posebe poročamo pod rubriko „Dt-želni zbor kranjski", bodimo le Se nekoliko besed menjali z Lajbaherico, divno votivno cerkvijo, z druge nn vrtne načude pred mestno paiačo, a tretja stran, poglavitna vodi na „Ring-. To ospredje hipoma objame duSo gledalca, tak utis napravi. Na vsakem konci stoji preprija/no zložeu paviljou, v sredi, nekoliko nazaj potisuen pa je glavni uhod s trojnimi mrežastimi durmi. Pod slemenom, plastičuo okrašenim, bles'ijo zlate črke: „Uni v e rs i ta s litterarum Vi u d ob o u en s is". V timpanu upodobljeno je rojstvo Atene v pričo devetero Muz. Ne dajo se našteti in spisati vse podrobnosti, ki tako dobro zamišljene in okusno zvr-šene na čelu novega vseučilišča predotujejo to, kar najlepšega ima stara iu uova monumentalna arhitektura Dunajska. Kakor na muzejih in na novem parlamentu postavljeni so tudi tukaj na balustradi v globeli iu v podnožji kipi, predočujoči glavne po-pečitelje iu zastopnike vseučiliških naukov. To glavnem ospredji stojijo modroslovci in pravoslovci. Od Platona do Kanta, od Aristotela do Leibnica, od Spinoce do Grimma, vsi znameniti modrijani so ti razvrščeni. Cerkveni očetje, teologi Mozes, Peter in Pavel itd. zastopajo bogoslovje, jeden dogmatiko, drugi apologetiko, dva moralo in apologetiko, dru^a ki je o sklepu deželnega zbora kranjskega pisala posebno ditirambično, a pri tem udrihala po .radi kalcib", katerim neki nobena stvar ni prav. Povedati jej namreč moramo, da mi .grozoviti radikale5" ne moremo za to, ako nam vsak korak ni po godu, kajti mi neamo vajeni, da bi se prelevili vsaki dan ter načela, za katera Bmo se boril: skozi let* «n leta, ki so jedino prava, vrgli pod klop, samo ta-radi tega, da bi se komu prikupili. Treba torej dr ur i h in dr ugač ni h ko ra ko v, potem boieako spolnovaje svojo rodoljubno dolžnost rekli d« aun* jedno, ampak već spravljivih besed. A malo, jako malo je upanja, da bi kdaj do tega prišlo. Strast in osvetljivost odstranili st vsAko mirno milljpnje, in niti deželna zbornica t»« ne zadržuje, da bi ne metali kameni* na „radikalce", kateri pri vsem svojem „rad kalizmu" v tem ne vidijo niti dostojnosti, niti zna-me nj a s pr av 1 ji v o -1 i.____ V spomin J. S. Skrejšovskemu. Na Dunaji, 21. oktobra. —0>— Sinoč je „klub avstrijskih narodnosti na I)u n a j i" slovesno praznoval .^pomin J an a S k i ej šo v I k e g a Ste tu dal oplaš.ti, tudi ne v pasiviteti. Kaj bi bila ska pasiviteta brez njega, kam b\ se bila zakopala? jUM je izdajati v Pragi „Poli ti k-o", v njej je ■■vrata! nasprotnike, v njej je Čehe seznanjal z jugoslovanskimi narodi. Jeli so se merodajni krogi pogajali s češkimi Slovani, a uveti neso bili zanje dobri. Treba ja bilo torej ostati v Btari politiki. Vender pa je Skrejšovsky uvidel, koliko kvaro more priti vsem avstrijskim Slovanom iz pasivne češke politike in zato je jel nagovarjati vod.telje če.^ke, naj se povrnejo v državni zbor. To ga je pa Bprlo z nekaterimi češkimi prvaki, v navzlic svoji gmotni Škodi ni nehal govoriti za ustop v državir zbor. Čehi so stopili zopet v poltiko. Skrejšovsky pride na Dunaj, in založi tukaj „Par lam en tii r-j a in TribUne". Koliko je moral tu premagati težav, kakšne nasprotnike je moral odstraniti, preduo je mogel začeti uplivati na kroge, v katerih se godijo usode avstrijskih Slovanov! Preduo jo razmere nekoliko učistil, predno je zmote pregnal, ki so jih nemški liberalci bili zatrosili v javno mnenje, v višje kroge! In vender so celo Nemci, ki poprej nikdar neso čitali nobenega slovanskega ali v slovanskem dubu pisanega časopisa, pozneje radi iskali izborno uredovano „Tribune" ter celo uveriti se dali po njej o pravem stanji stvari. Vse je Skrejšovsky storil, dal ni samo svojih dušnih moči uego tudi gmotne sile za svoje Slovane. Za vse Slovane! kajti kolikokrat je moral opomin a t i, da se Čehi in Poljaki ne smejo poganjati uamo zasein pustiti, da h i d r u g i manjši narodi slovanski v Avstriji izgubljen i bili! Ne dajte so premotiti s tem, kar se danes ali jutri da ali popusti vam Čebom in Poljakom, uego glejte, da isto dobodo tudi Slovenci, Ru siui in drugi, drugače vaši vspehi ne bodo stanovitni, drugače bodo zatrti manjši slovanski narodi, a potem pride tudi vrsta ua Vas! Tako je govoril in svetoval Skrejševsky, dvignivši se na trdo. Čisto slovansko stališče, na stališče slovan-• ske vzajemnosti. Slovanom v Avstriji naj se ua toliko j oblasti v roke, kolikor jim je gre po številu, po močeh, i po državnih žrtvah. Zato bodimo slovanski (centralisti, da dob odemo samosvojo upravo! Veuder pa Skrejšovsky v svojih listih ni delat le za slovansko politiko, tudi socijalne in narodnogospodarske poprave je prožil in pripravljal. „Židovsko vprašanje" je v Avstriji tudi po njem postalo to, kar je; neprenehoma je dokazoval, da to vprašanje ni versko, nego uarodno-gospodarsko, in da se torej tudi rešiti mora s tega stališča. Do polit<Čue jednakopravnosti narodov mora biti sami Avstriji. Odgovoril je Skrejšovsky, ko je „Ntue freie Presae" lapidarno izjavila: „AvBtrija nemška ali pa je ne bo", — takole: „Av atrija tole-runtna iu narodom prijazna, al i pa je ne bo!" Nemce je Skrejšovsky oplašil in jim prekrižal mnogo pot. Bati so se ga jeli, smrt jih pa je re- šila, a tedaj so očitno pripozn i to nasprotniki sami, da je Skrejaov8ky bil velik mož, genii Kdor ga je Čul govorečega, hipoma je bil vs njegov. Tudi sicer je bil svojim rojakom velik dobrotnik. „Klub avstrijskih narodnosti na Dunaji" je osnoval, da je tu razodeval na shodih avojo politiko, svetil in pot pripravljal glavnim slovansko-političnim nazorom in narodno-gospodar.sk i m reformam. Vsakemu razumnemu Slovanu v Avstriji je znana delavnost, blagovita delavnost Skrejšovskega, tega znamenitega politika in publicista. Vse drugo stališče je kot svojo politično oporoko ustavil nam, nego je bilo tisto, na katero je bil stopil pred štirimi leti. Učil je naše nasprotnike spoštovati slovanske narodne želje in zahteve ter ozirati se na-nje. Slovansko atvar v Avstriji je S kr e j šo v k y s t o vi I pristopno dvoru in kabinetu. ^Konec prih.) Deželni zbor kranjski. (XII. seja v 10. d a u oktobra.) Začetkom seje vpraša g. deželni glavar grof Thurn poslanca barona Apfaltrerna, kaj je hotel reči z včerajšnjimi besedami „Es sehvv.bt etwas in der Luft", „die Sache atimmt nicbt", je li hotel napadati deželni odbor, ali njega, in sploh kaj je hotel reči. Baron Apfaltrern pravi, da ga skrbi, ker ni stvar pri deželnih uradih v redu, da se pripravlja katastrofa, katera bode deželi v nečast (Smeh). Baron Apfaltrern deklamuje: Ne smijajte se I in trdi, da njegov napad gre sicer direktno le na deželno kjigovodstvo, a tudi deželni odbor je kriv, da se računi ne sestavljajo razumljivo, tedaj je bilo njegovo karanje deželnega odbora popolnem opravičeno. Kar se tiče osobe g. deželnega glavarja, bi se njegova osoba pri neredih goto /o v n.jzadnji instanci vzela v poštev, a on (Apfaltrern), da je dobro misbl za g. deželnega glavarja, ka ti, uo bi prišlo pri deželnih uradih do uerednosti, bila bi gospodu deželnemu glavarju grofu Tli urnu gotovo neljuba deželna u kuj izba ua njegovo graščino v Radovljici! (glasno oporekanje narodnih poslancev. Dr. Vosnjak fcl'če: K redu I) Poslanec Detela odgovarja Apfaltrern-u, odločno odbija napade na deželni odbor, ki ni prena-redil oblike računov, ki je tak'i, kakor prejšuja leta, ko je nemška večina \ladula, Apfaltrern-u pa ni prišlo na um takrat napadati. Tedaj še je-jenkrat odločno odbija neutemeljene napade barona Apfaltrern-a in izjavlja, da prevzame vso odgovornost za redno poslovanje ueželuega odbora. (Dobro I Dobro!) Poslanec S ve te c poroča v ineuu gospodarskega odseku o agrarmh razmerah na Kranjskem in sicer o žganj ep i tj i. Ko je poročevalec obširno utemeljil predloge gospodarskega odseka, uu-Bvetuje: 1. Načrt zakona, s katerim se prepoveduje točiti špirit za pijačo, odstopi se deželnemu odboru z nalogom, da ga vsestransko preudari, poizve mnenje c. k. vlade in potem v prihodnjem zasedanji svoje nasvete stavi, eventualno da v prihodnjem zasedanji predloži deželnemu zboru zakon, po katerem s e za vbo Kranjsko p reji ove ob nedeljah in p r a z u i k i h žganje točiti. dva vedo sv. pismu, cerkvenega prava in cerkvenega slovstva. Pravnike vodi Solon, za njim kažejo se Justinijan, Papinijan, Gracijan in drugi. Zdravilstvo nastopi s H pokratom in Gelonom, tudi tukaj ne manjka nobenega slovečega mediciuca iz starejše dobe. Pravoslovcev, zgodovinarjev, zemljepiscev, matematikov, kemikov iu drugih „akademikov1', ki so tu upodobljeni in razpostavljeni, je preveč, da bi jih imenovali vse. Kolikor jih je bilo od Herodota pa do llumboldta, od Galileija pa do Gausa, od Pto-lomeJB do Keplerja, od Empedokleja do Rittcrja, Niebubrja, Bercellija itd. — lepa in Častita ta družba je tudi za oko zbrana na novem znanostnem domu. Sedaj pa stopi, mili čitatelj, pri glavnem ubodu in že v vestibulu bodeš uverjen, da je to vzgradbo vodila roka genijalnega arhitekta. Prevred zamrši Henrik pl. Fer s tel, vzgraditelj votivne cerkve in cele vrste drugih krasnih stavb ua Dunaji in dru-godi, bil je poet mej arhitekti, on je umel mešati „utile dulci". In umetelniško lepoto treba je družiti s prikladnostjo ter zložuostjo v prvi vrsti pri .učilnice, zlasti velike šole poslopji. Moderno vseučilišče obsega vse in odprto mora biti od vseh strani, poslopje velike šole mora biti lepo poslopje, palača, mora biti Šola, knjižnica, kemiška tvornica, bolnica, atelier, observatorij — vae ob jeznem in morebiti še kaj druzega. Velik in učen duh mora torej biti tisti, ki vse to tako dene pod jedno streho, da ni napotja, da ni navskrižnosti, marvefe da je jedno in da tako služi stoterim potrebam, kakor da bi bilo posebe napravljeno za vsako teh stoterih potreb. Stavbinski genij Ferstl-jev je „universuma Dunajskega vseučilišča harmonično spravil pod streho. Zamislil je praktično zdelovanje v velikem slogu italijanske renesanse. To dela notrino poslopja plemenito vzvišeno. Prav prijetno gledalca navdaja že to, ker je po prostoru toliko svetlobe. Široki hodniki, velike stolbe, slavnostne dvorane in učilnice, deveteri dvori — vse je nekako odprto, prosto, ker je svetlo iu zračno. In to svojstvo je pač imeti palači, v katero sleherni dan prihajajo tisočine dijakov! In neko nadlogo je genijalni Ferstl še zakril z obilo lučjo, kateri je novo poslopje odprl; videti je namreč več prostora, nego-li ga je v istini, ne more se opaziti, da so bile Ferstleju roke vezane, da je moral zelo varčno gospodariti s prostorom. Vestibul, v troje predeljeno prostorje, nosi deset velikanov, deset združenih monolitov. Na levo in pravo odcepljenih je več velikih stolb, ki se lahko merijo z najlepšimi v Genovi in v Rimu, prekrasno umetelniško delo pa so glavne stopnice, na katere pride Še poseben kip našega cesarja, ki ga sedaj nadomestuje še kip od sadre (malca). Njemu nasproti postavi se najbrže kip Rudolfa IV., ker zavoljo velikih stroškov ne kaže založnika Dunajskega vseučilišča predočiti potomcem v tisti velikosti in* sovršenosti, kakor je nila to Ferstljeva želja. Nad vestibulom razprostira se velika slavnostna dvorana z galerijo na vitkih stebrih, njej na levo senatna zbornica in rektorjeva pisarnica, na pravo pa manjši slavnostna dvorana, vse po najnovejšem veleukuano opravljeno. Naravnost iz vestebula se gre na dvor z arkadami, ki je 212 črevljev dolg, 150 črevljev širok. Dvor jo na štiri vogle, sredi njega je velika ograjena votlina, da pri njej prihaja zrak v spodnje prostore, okolu njega pa se vrstijo dorski, jonski in korintski stebri, drug nad drugim 70 črevljev na visoko, in vštric teh se vijejo krasne arkade z mnogo ornamentno lepoto po stropu. Pod te arkade imajo se prihodnje dni zbirati plošče, kipi in spomeniki slavnih mož. 2. Deželnemu odboru se nalaga, c. k. deželni vladi podati prošnjo, da bi gledala na to, da se število lokalov, v katerih se žganje toči, kolikor možno zniža in da bi se pri dovoljenji nov.h kon cesij, kar mogoče najstrožje ravnalo. 3. Deželnemu odboru se nalaga, da potrebno ukrene, da bi se s priporaočjo c. k. državnih organov, zlasti c. k. žandarmerije, Btrogo pazilo na to, da se točarne natančno drže policijske ure. Zakonski načrt z devajoč omejitev žganjepitja, katerega je izdelal g. Svetec slove: §. 1. Špirit sam, ali z vodo in esencami pomešan, ljudem za pijačo točiti je prepovedano. Ta prepoved zudeva tako tistega, ki ima od gospodske pravico točiti, kakor tudi vsacega druzega, ki bi tako pijačo svoji družini ali drugim dajal. Navadno žganje, ki se kuba iz sadja, tropin, brinjevih ali drugih jagod, ni podvrženo tej prepovedi, in tudi ne likerji. Prepovedano je pa, omenjenemu žganju kadar koli špirita primešavati. §. 2. Prodajalci špirita morajo svojo prodajo posebej naznaniti c. k. okrajnemu glavarstvu, tistega kraja, kjer imajo prodajalnico; v Ljubljani pa mestnemu magistratu. To naznanilo naj se vpiše v po-Beben zapisnik. §. 3. Kdorkoli kupuje špirit mora se izkazati z dovolilnim listom od svojega župana. V ta list se zapiše ime kupca in ujegovo prebivališče ter zakaj in koliko špirita potrebuje. Župan dovol Inega lista ne sme dati nikomur, ki je sumen (§ 1.). Prodajalcem je pa prepovedano, prodati komu špirita, ako nema dovolilnega lista, ali prodati mu ga več, kakor ima v tem listu potrebe zapisane. Te liste morejo prodajalci spravljati ter jih gospod-'ki, kadar zahteva, pokazati. §. 4. Prestopniki prepovedij, danih v §. 1., kakor tudi prodajulci špirita, ki te prodaje ne naznanijo, ali špirit prodajajo takim, ki nemnjo do volilnega listku, ali več, kakor je v njem zapisane potrebe, zapadejo globi od 1 do 100 gld. in, kdor bi ne mogel plačati, pa zaporu tako, daje za vsacih 6 gld., jeden dan zapora; za manjšo globo pa primeroma, pa ne mauj kot 6 ur. Kdor je bil trikrat kaznovan, i?gubi pravico žganje točiti a i špint prodajati. Krivca zadenejo tudi troški. ki bi nastali, Če še sumnjiva pijača kemično preišče. §. 5. Preiskava in kaznovanje teh prestopkov pristoji c. k. okrajnim glavarstvom, oziroma v Ljubljani mestnemu magistratu, ter se je pri tem ravnati po določbah za politične prestopke izdanih. Pri glasovanji VBprejmo se vsi predlogi nasve-tovani po gospodarskem odseku. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 23. oktobra. Kakor že povedano, suideti se delegaciji 27. t. m. Do tistega časa so morajo vsi deželni zbori zaključti. Kakor so govori, uameravć'la je avstrijska delegacija voliti grofa Coronimja predsednikom, ker se hoče dr. Smolka odreči predsedstvu delegacij, baš za tega delj je grof Corouini odložil svoj mandat kot Član delegacije, da bi se tako izognil temu dostojanstvu. Deželni zbor čestkl je tudi vsprejel resolucijo na vlado, kakor že več drugih, da bi držuvne in po- državljene železnice morale plačevati deželne in občinske prklade. Predvčeraj se je zaključil zgonijeavstrlj- akl deželni zbor. Glavno njegovo delovanje v tem zasedanji je bilo, podvreči kolikor je moč, šolstvo cerkvenemu uplivu. V zadnji seji 8e je zavrgla pro-šnia nemškega scbulvereina za podporo To jako jezi nemške liberalce, da je nemška kronovina odrekla podporo društvu, kateremu namen je ponem-čevanje. Vsled jednoglasnega sklepa bukovluakega deželnega zbora odide posebna deputacija pod vodstvom deželnega glavarja na Dunaj, da stori pri vladi potrebne korake za gradjenje lokalnih železnic. Včeraj in dj»nes je v ffalisitein deželnem zboru budgetna debata, potem se bode pa zaključilo letošnje zasedanje. Gospodarski odsek bode nasve-toval deželnemu zboru, da sklene resolucijo na vlado, da bi se država bolj ozirala na zboljšanje obrtnega Šolstva v Giilici|i. Ogernkl državni zbor je včeraj volil delegate. Jutri bode v ogerskem državnem zboru konec adresne debate. Da bode adresa liberalne stranke vsprejeta, ni treba omenjati. Največ zanimanja Bti vzbujali adrosi protisetnitov, celo ministerski, predsednik se in oglasil proti načelom te stranke. Pa ravno to v» liko nasprotovanje protisemit.om kaže, da principi te stranke nese prazna stvar. Ko bi to ne imelo nobenega pomena, nikakor bi se ue bili vsi govorniki ždovske liberalne strauke tako zaganjali baš v protisemite. Viiaiijc dr/a ve. Mej bolgurMliim knezom in ministerskim predsednikom Karuvelovim bo ir.vsi.ala n isprotja, ki utegnejo imeti resne posledici-. Navadno vedo nemški listi samo pripovedovati o surovostih, ki se gode mej Slovani. Pa tudi v kulturuei Nemčiji se gode neredi, kakor se kaže pri sedanj h volitvenib agitaci|ah. Kaki so volilni shodi v B-rolinu, smo že jedenkrat povedali. V nedeljo so bih vodje svobodomiselne stranke v Cla« feldu pri Siegenu sklicali vol Ini shod. Narodni libe-j ralci nabrali so celo drulu 1, ki je b kričanjem ovi-j rala vsako posvetovanja. Policija je morala poseči j vmes in ra/guati shod. Pri tem izgredu streljalo se je z revolverji na železniški vlak, s katerim so se I odpeljali privrženci svobodomiselne stranke. Mej t izgredniki pa neso bili sami neizobraženei, temveč ! tudi veo ljudij, ki se prištevajo k inteligenci. Ali to j ne spominja na volilne shode na Ogerskem? — ! Brunsviško vprašanje utegne še vznemirjati evropsko ! politiko, ne le uemško. Začeli so se oglašati tisti, ! ki imajo več aii manj pravice na brunsviški prestol, i Mej temi je tudi vojvoda Chamhriški. Za tega se I pa utegne potegniti Anglija. Sliši se že, du angleški j državniki hočejo por..biti to stvar nasproti Nemčiji. , Će tudi morda ni misliti, da bi vojvoda Chambriški ! prišel nn prestol, a s tem bodo vender pritiskali . Angleži na Nemčijo pn obravnavi raznih političnih I vprašanj Izid občinskih volitev v Itelgifi ne bode ostal brez vseh posledic. Predvčeraj so bili zaradi tega vsi ministri poklicani b kralju. Zato se že govori o ministerski krizi, kar pa zamkavajo vladni listi. Mnogi mislijo, da ostane ledanifl ministarstvo, a da se bode nekoliko preustrojilo. Jabobs in Woeste bi neki izstopila. Dopisi. Iz Trata 22. oktobra. (Uv. dop.] Burnejaega prizora, kakor sinoč, še ni doživelo Tržaško mesto. Na dnevni red je imel priti dopis namestništva, v katerem odreka kompetenco Tržaškemu mestnemu zboru, imeuovati, po obstoječih mestnih in državuih postavi1 h, šolskega nadzornika. Ker se je poprej posluževala levica mestnega zbora vedno upliva galerije, je bila vsaka jednaka važna obravnava demonstrativna. Sedaj pa je zbrala avstrijska stranka obilo odličnih mladih gospodov, poloveo Slovencev, če ne še več, ter je začela pridno obiskovati seje mestnega zbora. Sinoč bila je galerija nenavadno natlačena in že po dnevu se je znalo, da bode šun-der. Po prečitanji zapisnika zadnje seje, predstavi župan nova poslanca gg. Liebmana in Živica, Strudhoffa ni bilo. Takoj je navstal peklenski šun-der, čulo se je: ,.ven liberalci", žvižganje, evviva, živio, pro in contra. To je trajalo celih pet minut. Župan je v jednomer zvonil in komaj je poleglo toliko, da je prečital §i 12. meBtnega statuta, v katerem se govori o sprazneuji galerij. Po več točkah pride na vrsto dopis namestništva. Ko se je prečital, za-ori gromovito: dobro! Tako je prav ! evviva Avatria! „živio Trst avstrijanski !u in to tako silno, da je preglasilo žvižganje Jahončičev. Hrup bil je tolik, da se je na trg čulo, ljudstvo se je počelo zbirati pred magistratom, raz galerijo je vse kriče letelo, kakor iz sršenovega gnezda. Župan je zaman zvonil, in ker je previdel, da ne opravi ničesur, zaključi sejo, zapusti dvorano z vladnim komisarjem in odide. Mestni svetovalci pa so ostali na mestu in so potem v tajni seji o tej važni točki se posvetovali. Pričakovalo so je, da bode zaključen mestni zbor, kakor je bil v Kopru, pa ničesa se ni nadejati od tega namestnika, kaj tiči za tem, je vsem uganka. Odkar je iz Zadra prijadrala v našo luko, namreč v lazaret k sv. Jarneju Čozotska bragoca, na kateri je še 9 mož deloma bolnih, je pomorsko oblastvo pomnožilo pazljivost na ladje. Navstul je nekak strah tu vsled te nesreče, lokalni časniki zahtevajo previdnosti, da se ue okuži Trst. X Dolenja koga 22. oktobra. [Izv. dop.] Trgatev se nam je letos kaj slabo obnesla, pridelali smo veliko manj, pa tudi slabšo kipljico od lani. Drugi pridelki še neso tako slabi, kjer ni toča razsajala, posebno pa nam ajda bogat pridelek obeta. Vsaj kruha bode, če druzega ne; denarja ti.ko ne bode, kajti kmet v naših krajih svojih pridelkov tako ue more v denar -pečati, da bi mu kaj zalegli. Kjer ni komunikacije, tam tudi ni kupca, in kjer kupcev ni, tudi ni trgovine, iu kjer ni trgovine, tudi denarja is more biti. Zato pa tudi kmetije pešajo; dao na dan se kosovi od dobrih zemljišč trgajo, kjer za blago ni denarja dobiti, in če bode to še kaj časa tako trajalo, bodeš, dragi popotnik, če te bode nesreča na Dolenjsko napotila, mesto zalih kmetij in kmetijskih poslopij, katera so nekdaj Dolenjsko krasila, videl razvaline in vse polno malih osobenščin; po potih in cestuh pa tudi vse polno revežev in nagih prosjakov. Žalostno, a resnično. Uboga Dolenjska! Kaj si vender ti zakri-vila, da te tako pastrkujejoV Ali uesi ti toliko silnih napadov ljutih Turkov imela nad seboj, v katerih si se zvesto branila in odtegnila deželo nena-polnilnemu žrelu? In ali ne daješ tudi ti tako gmotni in krvavi davek, kakor tvoji sestri Goreujska in Notranjska ter druge dežele, ki se neso nikdar tako prezirale, kakor tebe prezirajo in katerih vsaka ima že svojo železnico ali še po več? Ali tvoj davek ni toliko v skupini vreden, kakor je davek druzih dežela? Niti krajcarja ti ne odbacuejo zaradi malo- V učilnice je pot odprta z mnogih strani, iz vestibula iu z dvora izpod arkad, ua pravo modro Blovcem in bogoslovcem, na levo pravnikom. Poleg tega sta tudi /v ima j še dva stranska uhoda s trga pred vol i v no cerkvijo in s trga posajenega pred mestno palačo. Pot v učilnice je torej zložna, a tudi lepa je. Kamorkoli se v tej palači oziraš, povsodi ti ju okus tvoj prijetno iznenadejan. Kolikor je italijanska renesansa imela lepega, to vse je po visokih stropeh, po Btolbah in stebriščih uveljavljeno v svetlo-belih ornamentih. Učilnice, prodavališča imajo temne, z lesom prekrite Btrope; od lBtega temnega lesa so tudi klopi in sedeži. Tembolj torej bleste rumeni svetilniki, ki vise od stropa. Vabilno iu praktično je vse urejeno. Osobito pa gre omenjati prostora, kjer spravljeni so dušni zakladi Dunajskega vseučilišča, namreč nove knjižnice. V novi dobi vzgrajajo za vseučiliške knjižnice poBebne Btavbe, da se jih tako priredi varne proti ognju in tatovom ter do skrajne meje pripravne in svojemu namenu prikladne. Na Dunaji pa je tudi knjižnica uložena v vseučiliško stavbo in jeden glas gie sedaj, da se je duhovitemu Fer8tl-ju izšlo, knjižnico tudi v teh okolnostih tako prirediti, da je svojemu namenu popolnem pri- stopna, a ob jednem, da je z njo naši prestolnici poklonil drago, občudovano znamenitost. Knjižnici, je odmerjen prostor v vseučilišči, v ozadji glavnega dvora. Uravnana je uzorno, po večjem tako, kakor velika narodna knjižnica v Parizu in Briliah Mu-seum. Milu svetloba prihaja od gori doli, od steklene strehe se spušča v glavno sobo, pripravljeno za štiri sto čitateljev (soba v Parizu za 500, v Londonu za 304) in založeno s 50 000 zvezki v dveh galerijah za vsekdanjo rabo. Tik te sobe sti dve velikauski dvoraui, po devet nadstropij ua globoko in po tri nadstropja na visoko; tu so knjige zložene v železnih postavcih, vsi postavci po stoje na železnih hodnikih, ki pa so prozorne od dnevne luči obsevane mreže, tako da za iskajočega slugo ne bode teško delo,, dobiti prošeno knjigo, kar je seveda potreba v knjižnici, v kateri se šteje 250.000 zvezkov. Sploh se je vestno gledalo, da se v tem delu stavbe vse olajšave uvedo. Žal, da Ferstl-ju ni bilo usojeno, videti svoje delo dovršeuo, delo, ki mu naere perenuius" poje hvalo in slavo. Oa je bil pripravljen, Modricam pripraviti še veliko lepše domovje, a opomini, da je treba biti varčnim, bili so mu vedno za petami. Vender pa se ničesar ne pogreša, Bleherui se le Čudi umetelnosti iu obilni krasoti, ki jo je videti v novem vseučilišči Dunajskem. Tako je torej ,.Alma mater" Dunajska dobila zavetišče, ki stoji nu vrhu sedanje arhitektonske umetelnosti. Zaslužla si je to darilo avstrijskih narodov že pred mnogimi leti, od 12. dne marca meseca 13G5. leta, ko jo je bil vojvoda Rudolf IV. poklical v življenje, pa do danušnjega dne je vidno rastla in obilo sadu, obilo časti je po njej dozorelo avstrijski naši domovini. Leto 1848. pregnalo jo je iz domovja stanovitnega in Btoprav v 11. dan junija 1870 — mnogo premnogo je ta čas moralo drugače postati v naši Avstriii — odredila se je zemlja, na kateri je letos, ta mesec dograjeno novo vseučilišče. In tukaj bode odslej tudi uekoliko naše slovenske mladine preživelo najslajšo dobo svojega življenja, — želimo jej tistega vsuučiliškega življenja, ki še pozne dni daje neprecenjeno zavest dopolnjene dolžnosti. To pa bode le tedaj, ako bode za središče svojega Dunajskega življenja imela vseučilišče, —kar je dandanes toliko laglje, kolikor je razlike mej staro vseučilišo lesenjačo in novo prekrasno vseučiliško stavbo! Na Dunaji, oktobra meseca 1884. V e n d u s. vrednosti nazaj, in glej, glej! nikdo, nikdo se ne poganja za te tako, kakor se je nekdaj ran j ki dr. Lovro Toman poganjal za Gorenjsko. Žali Bog, da ta mož več ne živi, svesti smo si, da ko bi on Se živel, gotovo bi se bili naši vojščaki že o časa bosenske okupacije po doleojskej železnici vozili. Reklo se bode, da pišem prehiberbolično, da so bile takrat vse druge razmere, nego so danes, kar vje rad pustim veljati. Ali toliko in toliko let je že preteklo, mi trpimo in trpimo, drugod bo že skoro železnica do vsacega zelnika, pri nas pa veliko Q milj pogreša to dobroto. Ni čuda, da se nas pozabljenih poprijemlje britkost in obupnost, kajti pri nas je že prodrlo v vbo kroge preverjenje — katero naj bi naši zastopniki ua merodajnem mestu s prepričevalno besedo dokazali, in to je: Dol en js kej železno cesto ali pa berasko palico! Domače stvari. — (Presvitli cesar) pomilostil je g. dra. Gregorec-a, urednika „Slov. Gospodarju". Vsled tega Najvišjega milostnega čina, ki bode veselje vzbujal pri vseh narodnjakih, odpuščena mu je kazen zapora, v katero je bil obsojen pri okrožuej sod-niji v Celji. — (Benjamin v škripcih.) Očaka Jakoba najmlajši sin skuša se v včerajšnjem listu z zvijačo izviti iz skopca, v katerega smo ga že večkrat ujeli, a vsekdar izpustili. Ker je pa naš vihar, kateremu smo previdno nadeli ime „vrtinec", prikipel do vrhunca, smo opozorili čitatelje v svojem „Pozoru1* na svoj ne ravno predober prevod, ki je bil pa vender tako dober, da ga je od besede do besede ponatisnil Benjamin. Mi nesmo trdili, da je „vinar v Kataniji" naš duševni kapital, temveč izjavili smo, da smo ga posneli po nemških listib, in sicer Dunajskih. Na vsak način pa je naša prestava naš kapital, ne izimši ni one o veat-faiskej udovi, ki ni marala zaljubljenega mladiča, dokler je naposled ni primorala nevihta, torej tudi nekak vihar, in pri katerej smo mej prosti prevod utaknili prislovico „v sili hudič muhe jeu. Tudi to notico je Benjamin do pičice ponatisnil in niti na navedeno prislovico ni pozabil. Kako to, da mi in Benjamin ne ravno predobro, a vsekakor jednako prevajamo razne vesti V Od kod to čudovito soglasje pri sirer tako nasprotuih glasilih? Vsaj ne bode trdil, da smo mi od njega prepisali, ki je dotično not co par dnij pozneje prinesel? Krivdo priznati je res sitno, a še bolj ueukretno je, če kdo „uzmnM, potem pa v svojej nehvaiežnosti zabavlja, da prevod ni bil baš predober. Upamo, da bode naš „vrtinec" Benjaminu ostal v spominu — (Vlak povozil) je včeraj ob Va 12 uri po noči, Antona Meki no, 42 letuega železniškega stražnika, očeta šes te ro nepreskrbljenih otrok, pri stražnici južne železnice št. 640 na cesti proti Ši.-ki. Uzrok je nepazljivost. Mekiua bil je zaprl ograjo na desni strani iu ko je tovorni vlak iz Trsta bil že skoro tik njega, skočil je na levo stran, da bi ograjo tudi na levi strani zaprl. A v skoku zgrabi ga vhik in vleče kakih dvajset metrov proti južne železnice kolodvoru, po tiru naprej. Mekina je bil teško ranien na glavi in prsi so bile zdrobljene. Prenesli so ga v stražnico, kjer je Čez par trenutkov umrl. To je že drugi slučaj, da je pri tej stražnici plbčal stražnik svojo službo z življenjem. — (Veliko tatvino) izvršilili so zadnje dni neznani tatovi v Kamniku. Vlomili so v magaciu g. Valentina Pavlic-a in pokrali za več sto goldinarjev raznih stvari j, več daljnogledov, krtač, ro-kovic, listnic, glavnikov, pip, itd. — (Tatvini.) V Vhpolji poleg Moravč ukral je neznan tat posestniku Jakob-u Klopci"'-u iz spalni! sobe srebrno žepno uro z verižico vredno 20 gld. — Šivilji Mariji Pongrac v Truberskih ulicah št. 1, bilo je ukradenih 10 gld. denarji«, dva zastavna lista in dva riskonta. — (Novo pevsko društvo) ustanovilo se je, kakor poroča „Edinost", zadnje dni pri sv. Ivanu. Ima okolu 40 pevcev. Pravila 80 se že sestavila iu skoro predlože uamestništvu v potrjenj •. Kazne vesti. * (Požar v Moskvi.) Iz tiitančuih poročil o tem požaru, o katerem smo že brzojavnim potom poročali, uzvidimo, da je, ko je ogenj tri četrt na pet popoludne navstal, proti polu šestih stalo nemško gledališče že v ognji. Kljubu zdatni pomoči je bilo ob 9. uri zgubljeno. Pož.r udušili so Še le 20. t. m. V ti ulrci je bilo 300 elegantnih maga-cinov z najfinejšim blagom, i/mej katerih jih je 74 popolnem pogorelo. Vsotn, zh katero 80 lastniki zavarovani, zna*a 4.200.000 rabljev ; škoda se pa ceni na 10 milijonov rubljev. Samo glediščni vodja Peradies ima 80.000 rubljev škode. Da ne iz gube igralci svojega kruba, se je pogodil z lastnikom Mo#ninovega gledišča in bo v tem nadaljevat svoje predstave. Oblastni je, z generalguvernerjt m knezom Dolgorukira in z \i jim policijskim mojstrom generalom Kozlnvim na čelu, konzuli, kakor najod-ličnejši zastopniki nemških in ruskih krogov so mu obljubili svojo pomoč. * (Moderni uspeh pridige.) Stara gospa fpostarnemu župniku roko poljub'jajoč): „Gospod župnik, kako ne znvrum veselim nedelje, v katero Vi pridigujete." Župnik: „Ali Vam dopadaju tako moje pridige, draga gospa V*1 Gospa: BNe zato, marveč ob teh nedeljah vsaj dobi tudi jedna izmej nas v cerkvi kak prijeten prostorček.41 — Zavarovalne vesti. „AZIENDA", avstro-frnncoMko zavarovalno društvo proti elementarnim in slučajnim nezgodam. Računsko poročilo, ki se je predložilo 29. junija t. 1. prvemu občnemu zboru tega društvu, tiče se dobo od 1. junija 1882 do 31. decembra 1883. Po tem so znašali dohodki premij v oddelku za zavarovanj«- proti ognju z urnčun jcniiui pristojbinami 3,765.886 gld. 4 kr. K tem prihodkom tega oddelka no priiiteje Se od „Azionde Astucuratrice" začetkom poslovnega leta prevzeta premijna rezerva 414 482 gld. 44 kr. in rezerva za škode 341 854 gld. 7 kr., tako da znašajo v k u pni dohodki 4,522.2542 gld. 55 kr. Stroški pa znašajo: za povratno zavarovanje 888.090 gld. 97 kr., za provizije in agen-tume stroške 416.299 gld. 86 kr., plačana odškodovanja 1,333.712 gld. 60 kr. (46 odstotkov premijnih dohodkov) in preinijna rezerva ža 1. 1884 615.131 gid. 69 kr. (33'/, odstotkov promijnih dohodkov 1. 1883), kakor tudi rezerva za škode 256.646 gld. 15 kr., vkupe 4,048.313 gld. 48 kr., tedaj znaša čisti dobiček 473.909 gld. 7 kr. Ta ugodni uspeh oddelka za ogenj se pomanjša vsled precejšnje izgube oddelka za zavarovanje proti toči, ki je prošlo leto bilo v obče jako neugodno. Na 927.592 gld. 59 kr. dohodkov prišlo je 1,051.076 gld. «8 kr. troftkov, tedaj je bilo 123.484 gld. » kr. izgube. — Oddelek za zavarovanje prevožnje imel jo dobičku 71.450 gld. 99 kr., pri 365.476 gld. 96 kr. dohodkov. Ves dobiček v tej dobi s prištetim i1oImmIU.hu fondov 85.175 gld. znašal je 328.414 gld. 38 kr., od katerega se mora odšteti 120 937 gld. 21 kr. vseh ustanovnih troškon in »)l>42 gld. 12 kr. neizterljivih terjatev. Od ostanka 201.477 gld. 17 kr. ae je po od št-1 vi statutnih podstavkov za rezervo in tantiemo znesek 127.680 gld. razdelil za 7'/,, dividende in 19.505 gld. 40 kr. ho je pa na nov račun zap'salo. Zastop AZIENDE" pri gosp. Josip Pi-OKencu v i, jiil>] juni. Slonove uli. e nt. 52. (674) Javna zahvala. Za osnovo prostovoljno požarne hrambe v Trebnjem blagovolili so darovati še naslednji p. n. gospodje in zavodi: Knez Ernest VVindischgratz, e. kr. polkovnik, državni poslanec itd., 8'1 gld.; g. laika Svetec, deželni poslanec in c. kr. notar v Litiji, 5 gld.; g. Fran Sch\voiger, župnik v Radovlci, 8 gld.; g. Anton Hooevar, župnik v St. Lorenci, 2 gld.; g. K-istelic, stoti.ik v pokoji, 1 gld.; g. Karol Gres-sel, c. kr vojaški uradnik v Uanjaluki, 5 gld.; g. dr. Fran Papež, odvetnik in d< želui poslanec v Ljubljani, B gld.; (iraško vzajemno zavarovalno društvo 30 gld. ; zavarovalnica Peštanska „Foooiaro" 10 gld. Za te blagovoljne in visokodušne darove izrekam vsem p. n. blagodnSnim darovalcem v imenu celega društva najtoplejšo zalivalo. tre bnje, dne SI. oktobra 1884. •Tirnico llupreeht, načelnik. Javna zahvala. Podpisano županstvo izreka svojo najtoplejšo zahvalo brzo ua pomoč došlim Radmireanom, kakor tudi vrli Gornjogradski iu Rečiški požarni hrambi, ki so dne 13. okt. t. 1. tako marljivo In požrtovalno delovali in gasili, da se tikoma pogorišča s slamo in škodljauii krite hiše neso unele. Brez te hrabre pomuči bi bil ves Spodnji trg žrtev ljuiega plamena. Županstvo Ljubno na Štajerskem, dne 21. oktobra 1884. Jožef l.eiiu-ne, župan. Anton Hrolnik, Jožef Valte, obč. svetovalec. obč. svetovalec Tujci: dne 22. oktobra. Pri Kluuni Colade iz Belgije. — Maver iz Beča. — Stgepusin iz Zagreba. — Feuerschnig iz Celovca. — Mar-tiukovič iz Rakeka. — Jagodic iz Brežic. Pri tlaličf : Kriiger iz Berolina. — Gruber, Šiti'ler, Stohao z Dunaja. Pri hvnI rlJHkem cesarji: Sohorseh z Dunaja. Meteorologično poročilo. i- čai opazovanja Stanje- i TelD. harotnet," peratura V ujuj. J r Ve tri vi Nebo Mokri na v mm. (ti 04 7. zjutraj 2. pop. it. /.večer 740 62 mm. + 4-0° C 739-74 mm. +10 6° C 73904mu. i -f- 78°C 1 *<- si. vzh. si. svz. si. svz. megla obl. obl. 000 mm. Srednja temperatura + 7-5*, za 2-8» pod normalom. dnć 23. oktobra t. 1. (Uvirhc E«uetf&fi6na poroiH^.i Papirna r<91. . . . .....80 gld. 9r> k Srebrna ienta .... Zlr.ta renta .... • • 6*/, marčna renta.........96 gld. — kr. Akcije narodu«) banka . ..... ti redit ne akcije...... . . London . . ..... S.ebro ........... Nipol. . ........... c. kr. eekiai. ...... Nemške marko ..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 18t>4. 100 gld. l*/0 a v str. zlata rentu duvka proAt* . Ogrnka zlata renta *>"„.., n n t • - .. .... „ papirna renta 5"/..... 5U,0 štajerske zemljišč, od . ez. oblig. . Dunava reg. srečke 5" „ 100 Zemlj. obč. avst.r. 4*/i*/i z'ati zast. listi . Prior, oolig. Elizabetiue zapad, želczniee Prt'ir. oblig. Ferdinandov >■ sev. železnice Kredita* srečke......100 gld. Kitnoltove srečke .... 10 , Akeije anglo-avstr. banke . 120 „ Tramuiway-društ. vel j. I7t) gld. a. v. Dva mizarska učenca najraje z dežele, s« takoj sprejmeta pri nekem tukajšnjem mizarji. — Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda". (635—3) Prijazna mesečna sobica s prostim vhodom se po coni odda s 1. novembrom v lilsi -i. 14, v II. nadstropji, v Poljskih ullvah, nasproti novej šoli. Več se izve ravno taui (670 — 2) Št. 16.596 96 gld. — »61 — 288 • 90 122 • — «* • ■ 69 5 78 59 * 85 124 * 50 173 a — 103 v 15 123 05 *H M .o t8 80 104 50 115 - 25 121 30 109 50 111: j 9 25 178 — 18 50 io;> 75 215 75 Prodaja vrta. (660-2) V <•< ljniii so izšle in so dobivajo sledeče knjige: NOV. Roman. Spisal Turgenjec, poslovenil M. Mdlovrh. ■— Ml. 8°, 32 p6l. Cena 70 kr,, po pošti 80 kr. Tum-Sils: našega časa. Roman. S a M. Lermoutov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 204 atranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Dul>rovski. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. 2£it %niž»Ei€> ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: X. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal "Raji Iiož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Macliiavelli, spisal dr. RibtiL — Pisma iz Rusije, spisal dr. Cetestiu. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak.— Čegava bode, novelira, spisal J. Ogrinec, Velja .... 15 kr. II. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal ./. Jurčič. Velja........25 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor CUerbuliez, poslovenil Davorin Jlostnik. Velja................ . 25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, trancoski Bpisal H. Revih-e, poslovenil Davorin Iloatnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal S. Laboulaije, poslovenil Davorin Hostnfk. Velja.........15 kr. Za vse 4 zvezke naj se priloži So 16 kr. poštnine, za posamezne Kvezke pa r> kr. lzdatelj in odgovorni urednik: Ivan deležnik ar Lastnina in tisk „Narodne Tiskarni;1