199. flewM
i UMHn, t srak, 31 nsm mL
ZU0. leto.
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24*—
pol leta ......  *   „ 12*—
četrt leta    ......   „   6-—
na mesec......* 2*—
v upravništvu prejemati:
ceio leto....... K 22*—
pol leta....... m IV—
četrt leta...... , 5*50
na mesec...... _ 1*90
Dopisi naj se frankirajo.  Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it. 5 (v pritličju levo), telefon st M,
laserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
številka velja 10 vinarfev. -
Na pismena naročila brez istodobne v poslat ve naročnine se ne ozira.
as. Si.
.Slovenski Narod" vdja po poŠti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25—
pol leta........ 13 —
četrt leta....... 6S0
na mesec....... 2*30
za Nemčijo: celo leto .......   K 20"—
za Ameriko in vse drage dežele: celo leto......K 30*—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Upravnittvo: Kneflova ulica ŠL S (spodaj, dvorišče levo), telefon at. M
Pred razpustom Jfnier-
V Celju, 29. avgusta.
Štajerski urednik »Slov. Naroda« je imel te dni priliko govoriti z odličnim spodnještajerskini politikom o položaju v štajerskem deželnem zboru. Jedro izvajanj omenjenega oolitika je prilično sledeče: »Toliko lahko z vso sigurnostjo trdim, da do razpusta štajerskega deželnega zbora ni več daleč. Položaj je sedaj tak, da za obe v prvi vrsti prizadeti stranki, slovenske klerikalce in nemške nneijonalee, ni nobeneera častnega in v političnem oziru }n*aktiene-ga izhoda več. Verujte mi. da se je štajerski namestnik grof Clarv and Aldringen potrudil v zadnjem času več ko enkrat doseči sporazum, seveda na taki podlagi, da hi ne bilo niti zmagovalca niti premaganca. Eksce-lenca je Ml nekoč sef avstrijskem ministrstva in ve, da je v Avstriji polovičarstvo politična maksima, ki je pomagala vladi že iz sto nevarnih kriz. In tudi Nemcem. Pogoji za tako poravnavo so vam znani: nemški nacijonalci hi umaknili Wastianove predloge, slovenski klerikalci bi dobili tudi kakšen obliž na svoje naci-jonalne rane, ki pa menda tako hudo ne skelijo. Pa to so malenkosti. Ne gre sedaj za ponemčenje slovenskega šolstva na Štajerskem in tudi ne za izpolnitev slovenskih želj po avtonomiji. Oboje je za sedaj sigurno neizpeljivo in isto velja tudi za bližnjo bodočnost. Naeijonalni spor med Slovenci in Nemci na Štajerskem se tudi ne bode rešil v Gradcu. Glavna stvar so naše deželne finance in stališče posameznih strank k ureditvi istih. Ako trdim, da je nemško-nacijonalni večini v štaj. deželnem zborn dobro došla obstrukcija slovenskih klerikalcev, se nič ne motim. Treba bo 18—20 zvišanja deželnih doklad, ker na kako rešilno akcijo od državne strani nikdo resno ne veruje. In predočite si: 1. 1909 je bilo že treba to zvišanje skleniti, kmalu po deželnozborskih volitvah in vočigled nesigurnemu položaju v parlamentu. Kako neprijetno za večino in za — slovenske klerikalce, ki so dosegli zmago v našem delu z naravnost neverjetno demagogijo. Danes je pa položaj drugačen. Nemški nacijonalci nočejo in ne morejo popustiti, ker vedo, da bi lahko zaicrrali že s tem
i l
svoj politični ugled. Saj jih še čaka ureditev deželnih financ, sila nepopularna reč-, čije posledice postanejo lahko za večino katastrofalne. Zato treba izzvati nove volitve že poprej, ker je mnogo upanja, da bode večiua pri njih dobro vozila. In za naeijonal-m> navdahnjene ljudi v nemškem taboru bi bil tudi tehten »šlager«, da je treba voliti v deželni zbor može, kateri ne popuste predrznim slovenskim zahtevam. Nemškim klerikalcem bi, mislim, volitve sedaj ne bile po g-odu. Zato so začasno umaknili svojo pomoč slovenskim klerikalcem. To lahko vidite iz slov. klerikalnega časopisja. Postalo je silno narodno-radikalno, prar v nasprotju s stališčem, ki >ra je zavzemalo pri zadnjih pogajanjih za delazinožnost štaj. deželnega zbora v Gradcu. In slovenski klerikalci zasledujejo z udarjanjem na narodnostni boben še drugi cilj: hočejo omehčati volilee v slovenskih trgih. Ta mandat jim je silno na poti, ker nimajo v deželnem zboru prostih rok. Pri splošnih volitvah bodo slovenski klerikalci prav tako naeijonalni kakor nemški nacijonalci: skušali bodo s tem prikriti gi&vni cilj volitev, odložiti in zavleči odgovornost za dovolitev ogromnih novih bremen, ki se jih bo moralo naložiti na rame davkoplačevalcem, da se omogoči sploh skromno nadaljevanje deželnega gospodarstva.« Razmotri-valo se je še nekaj časa stališče slovenskih napredn jakov k volitvam in taktika, ki jo imajo zavzeti, na kar je bil pogovor končan.
OMiaste volitve v Hovem mesta,
Iz Novega mesta. V najkrajšem času se vrše pri nas po novem volilnem redu občinske volitve. Kakor povsod, tako stezajo klerikalci tudi pri nas svoje umazane kremplje po občinski upravi. Dosedaj je tyilo to seveda brezuspešno. Meščani so si znali izbrati iz svoje srede pametne može, katere so poslali v občinski svet. Tudi pametnih, razsodnih in zmernih klerikalcev niso za-metovali. Dolgo, dolgo vrsto let je bila večina občinskega sv*'ta napredna; razume se, da so bili tudi vsakokratni župani vrli naprednja-ki. Novo mesto se je pod liberalno večino občinskega sveta še dosti lepo razvijalo. Razvoj se je vrši! sicer
počasi — pa sigurno. Vsakdo mora priznati, da se je mesto v zadnjih desetletjih precej moderniziralo. Klerikalci so že dolr" časa kuhali hudo jezo do naprednih Novonieščanov, ali do živega j i ni pa le niso mogli. Niti enkrat se niso upali postaviti svojih kandidatov. Zdaj pa je drugače. Od nove- volilne postave, ki je prikrojena po duhu in volji klerikalcev, ,>ričakujpjo v sladkih nadah in upiii muogo uspehov. Mislijo, da bo parilo mesto kot zrelo jabolko v njihovo naročje. Vsa tozadevna klerikalna agitacija je v polnem tiru. Dela se s polnim parom. Vodstvo ali pravzaprav vrhovno vodstvo agitacije je prevzel posl. Jare, ki redno obiskuje svoje zapeljane backe. Vidimo ga vsak teden v našem mestu. V nedeljo je imel pri »Laščami« shod, na katerega je povabil svoje zveste ovčice. Bilo je nekaj malih obrtnikov, par nižjih uradnikov in nekaj slug. Sleparij jih je kakor navadno s tem, da jim bo zboljšal njih gmotni položaj. Med poslušalci pa je bilo res nekaj takih, ki so te stvari verjeli! Sicer so pa to zgubljeni ljudje, ki se sami sebe sramujejo in se navadno ponoči, kakor hrvaški furtimaši okoli potikajo. Jarc je vpregel v agitacijo tudi okoliške duhovne, ki kaj radi stikajo po novomeških hišah in iščejo pooblastil. Med u radništvom nimajo klerikalci skoro nobene zaslombe. To jih silno peče. Par izjem je med nižjimi sod-nijskimi uradniki ter med davkar-skioii. Tudi med gimnazijskim nči-teljstvoin je par ljudi, ki so pljunili na svoj čast in svoj značaj; pomazali so oboje z blatom, v katerem se kaj radi valjajo. Med malimi obrtniki je tudi nekaj klerikalcev, ki pa sami ne vedo, za kaj se jim gre. So pač zapeljani. Dalje je treba upoštevati, da bo volilo okr. glavarstvo naprednjakom sovražno: istotako mnogo pri trasijskem oddelku uslnžbenih uradnikov. Tudi duhovnikov in enakih ljudi je precej v mestu. Ali kljub temu si klerikalizetu ni mogel dosedaj pridobiti pravih tal. Sedaj se pričenja na Novo mesto prvi naskok. Kako pa bo odbilo napredno prebivalstvo, to bodo pokazale v kratkem občinske volitve. Žalostno in graje vredno je. da se dosedaj od strani napredn jakov se ni prav ničesar storilo. Ako ta letargija ne bo takoj prenehala, potem bodimo pripravljeni, da nas bodo zasužnili različni »ees-novci« in »porentarji«. Napredni Novomešcani, na dan! Še je čas! Se
imamo novomeško prebivalstvo za tako značajno, da bo znalo z vsemi sredstvi braniti svojo čast in napredek Novega mesta. Takoj na delo, na podrobno agitacijo! Vsiljive podgorske agitatorje pa naženite čez vezni prag, da jih bo enkrat za vselej minilo to veselje. Razložite ljudem novi volilni red, da ne bode zmešnjav. Razložite ljudem tudi >»delovanje« posl. Jarca. Ta človek je prijel do lepega korita. Delati z-dražbo in prepir med mečani, to je zdaj njegov šport. Storil pa še ni in ne bode za mesto nikdar niti toliko, kolikor ima morebiti črnega za nohtom. Takoj na delo in sicer na krepko delo! To bodi svarilen glaa vsem. ki jim je mar napredek in svoboda našega mesta. Klerikalci že pripravljajo črno zastavo, katero hočejo obesiti na mestno hišo. Naša dolžnost je, da jim te štrene temeljito zmešamo. Nad Novim mestom je vihrala in mora vihrati tudi v bodoče slovenska troboj-rica. Na delo!
Posledice noveso oMln-
skesu redu m hlerikol-neifl terorizmu.
(Dopis iz Litije.)
Poročali smo svojeoasno kako je klerikalna stranka delala za občinsko volitev, pri kateri je seveda tudi zmagala, upamo pa, — da prvi in zadnjikrat. — Ko je bil dne 2. julija t. 1. Kobilčarjev Jnrče izvoljen za župana, ni vedel kaj bi počel od samega veselja. To veselje je tako učinkovalo na njegove možgane, da je videl ljudi, ki so hoteli napasti, oziroma onesnažiti hišo njegovih staršev, katere je seveda kot dober in hvaležen sin, takoj obvestil. Mati, poznaval svojega sina, ki nikoli ne laže, je torej takoj vse ukrenila kar je potrebno za take slučaje. Mati, sin Janez in ne motimo se če tudi rečemo Jurče (dokaz že objavljena protislovja) čakajo — čakajo — toda napadalcev ni in jih ni. Da pa bi ne bil zastonj njihov trnd, izpraznili so pripravljene posode na prve mimoidoče ljudi. Cela zadeva bi bila morda ostala prikrita, ako bi bil Jurče hotel koj drugi dan poravnati škodo, storjeno na obleki. Jurče, pa ne le. da tega ni hotel storiti, ampak je dotičnika, ki je prišel k njemu, še
ceio oštel, češ zakaj ponoči okoli hodi.
Jurče, ki je mislil, da se mu je prvi slučaj (da je kot župan, že enega lahko dobro oštel) dobro obnese?, bi je zadovoljen mel roke. — Ko pa je zvedel, da ga dotičniki tožijo, še» je takoj v farovž, kjer so sklenili, da se Jurče in Kriše nemudoma peljeta v Ljubljano k Pegann in drugim klerikalnim prvakom. V Ljubljani se jima je najbrže reklo, da zadeva ni nevarna, da pa se Jurče iaoprne eventualnosti priti ob čast, brti vfcaj tri leta župan, je vendarle najboljše, da vzame mati vse nase. —- In tako se je zgodilo. Ko je bilo to že oboe znano, napisali smo par člankov t^r kritikovali materni čin. nad Jurče-tom pa smo se zgražali, kako moro kot krščansko vzgojeni sin kaj take ga. storiti in tirati mater v zapor. Pomagalo pa ni to nič, ampak pustili so, da je prišlo do razprave, ki se je vršila v soboto, dne 26. t. m. in pri kateri je bila mati obsojena na dva meseca strogega zapora, »in Janez pa na šest tednov.
Pomislite ljudje božji, žena stara 60 let, pojde mesto sina dva mei^e-ea v zapor. Ali se ne pravi to teptati v blato četrto božjo zapoved! Ali ima tak sin »ploh kaj srca in sramu* Kaj pravite vi gospod dekan k teran? Saj ste neposredno prizadeti, gre ae za vašega župana, katerega je vu-| še dobro ljudstvo izvolilo iz gol j -t ral m. kajti s čem v**em ste jim grozili, menda še niste pozabili.
Vašemu dobremu ljudstvu im so se začele odpirati oči. — Začeli so u videvat i, da so prazne vaše grožnje in kam privede fanatizem in klerikalni terorizem.
Zadnji »Domoljub« svari svoji* ljudi, naj se ne družijo I liberalci, ako nočejo, da jih ne bo l>oIela glava. — Podle duše. kdo neki bolj zlo-tabija dobro in nevedno ljudstvo, kakor vi! Zadostoval vam ni šmar tinski župan Hostnik. katerega ste pripravili ob par tisoč kron, ampak dobili ste tudi Jurčeta. Temu oe boste gmotno sicer mogli veliko škodovati, pač pa ste mu pripomogli do slave, radi katere bo uboga njegova mati morala presedeti dva meseca strogega zapora. A i vas ni sram? T>n bo ljudstvo o tem zvedelo, za to bomo že mi skrbeli. V sobotnem »Slovencu« dopisnik svari Litijčane. naj ne napadajo Jurčeta in njegove >časti vredne« matere, ker bi sieer bil primoran obelodaniti stvari, ki bodo smrdele do neba. — Ta dopisan mi-
LISTEK.
Starec.
Spisal Ivan Cankar.
Vroče poletje je bilo. Pokošeni bregovi, bukov gozdič nad njimi, mesto globoko v daljavi, meglene gore na ol>zorju, vse je bilo, kakor utopljeno v beli, trepetajoči solnčni sijaj.
Ona je ležala, roke pod glavo, v senci kraj gozda in je gledala z napol zatisnjenimi očmi proti mestu.
On, gologlav in golorok, se je podil po travi v žarečeni solncu, obmetaval je z mladimi orehi ščinkovce, da so se vriščaje razbegavali, vriskal je po pastirsko ter se smejal sam svoji radosti.
Počasi in smehljaje je okrenila glavo proti njemu.
> Kako si otročji, ti starec razposajeni!^ »
Držal je v roki oreh, da bi zamahnil, pa ga je mirno in leno spustil na tla. Nato je legel v travo poleg nje in ni rekel besede.
Obšla ga je bila neprijetna misel.
>,Kako lahko ji je stopilo na jezik ... starec! Kakor pravijo otroku otrok in dedu ded . . . prav kakor da me je poklicala po imenu!«
V tistem trenotku je začutil, da je truden in da mu je vroče.
»Zdaj mi je petintrideset let, pa sem živel, ravnal in govoril, kakor da mi jih je komaj dvajset. Resnično, ob dvajsetem letu se je bil zame čas ustavil, moje neumne oči niso pogledale v ogledalo, niso videla gub pod očmi, ne pleše nad čelom; hodil sem poskočno in nisem vedel, da se mi noge tresejo; kvasil sem zijalom in podlasicam sladke petošolske besede, pa nisem videl, da se jim zeha! Nosil sem se kakor študent, ki vodi svojo kratkokrilo prvo ljubezen k plesnim vajam!«
Grenek sram mu je segel v dušo. Ozrl se je postrani nanje, tudi ona se je ozrla nanj.
»Zakaj molčiš t«
»Truden sem!«
Odgovoril je z osornim glasom. Kanilo je bilo v njegovo ljubezen kakor črna kaplja. Ozrl se je v drugič nanjo, z neprijaznim, izprašujočim pogledom.
»Koliko je mlajša od mene? Komaj šest let! Kakšno pravico ima, da me zmerja s starcem 1 ... O Bog, saj mladost ne šteje let in tudi starost jih ne šteje! Njena lica so čistu in bela, njene oči so jasne, še ob ustnicah, teh ljubih, lepih, ni gube ne gubice!«
V njegovem srcu se je oglasila zavist, tista grenka, bolestna,   ki se
nemočna bori a ljubeznijo. In oglasil se je dvom in oglasil strah.
»Cisto lahko ji 3c stopilo na jezik . . . starec! Natanko ve, da ni med nama šest let, temveč da je pol življenja ... da je ves dolgi dan od jutra do večera. Bistro vidi; če bi bila njena ljubezen resnična, bi ne videla bistro. Odkritosrčno govori; če bi bila njena ljubezen usmiljena, bi ne govorila odkritosrčno . . . Kako? Ali je bilo vse zlagano? In čemu zlagano? Saj ni spoznala šele v tem trenutku, da sem starec! Kaj nisem bil prav tak in prav tisti pred pol ure, ko sem jo poljubil in je sprejela moj poljub smehljaje in me je pogledala s toplimi očmi? Če je to mogla biti laž, kakšna je resnica in kje je?«
Misli mučne, v srce glodajoče so vstajale druga iz druge, brez konca. Solnce se je nagibalo nižje za gozd, počasi in tiho so lile sence v dolino.
»Zakaj molčiš? Kaj gledaš tako temno?«
»Mislim, da bi se vrnile. Truden sem . . . starec!«
Vzdignila je glavo in se je naslonila na komolec.
»Zaradi tega? Kaj s to neumno besedo sem te užalila?«
»Nikaka nenmna beseda! In tudi užalila me nisi! Pojdiva!«
Vstala sta molče in sta se napotila po ozki vijugasti stezi po bregu nizdol proti  mestu.  Ona je stopala
pred njim lahko in mirno, kakor po preprogi; njeno gibko telo se jc v botth narahlo pozibavalo. On je držal slamnik v roki, suknjo je nosil na iami; časih mu je zadrselo, da se jc zakotalilo drobno kamenje po stezi nizdol.
»Ali težko hodiš?«
»Kako bi ne hodil težko . . . jaz . . .«
Molče sta šla dalje, vse do mesta. Spremil jo je do njenega doma. poslovila sta se hladno in prazno, roka se je komaj doteknila roke. Ko je bil sam, je pospešil korak in ;udi njegove misli so ga pospešile.
»Sovraštvo ni bilo, tudi ne zaničevanje, niti pomilovanje. Kako bi se ji bilo drugače oko zasolzilo ob slovesu? In zasolzilo se je ... v kotu pod trepalnico. Povedala je golo resnico brez vsake hude misli; kakor jo pove otrok, ki se še ni bil navadil ne lagati, ne žaliti. Ali poglavitno je, edino je in vse, da je povedala resnico. Vseeno je, kdo jo je povedal in Čemu. Će imam krpo na hrbtu, jo pač vseeno, kdo mi jo pokaže; krpa ostane krpa . . .«
Doma je stopil pred ogledalo, še preden je snel klobuk in odložil palico. Ogledaval si je obraz čisto od blizu, natanko, vse od čela do vratu. Ce je stopil za korak nazaj, je videl tisti obraz, ki ga je poznal že od zdavnaj — navaden obraz, ne poseb-
no lep, ne posebuo grd, ne duhovit, pa tudi ne neumen. Ko je pogledal od blizu, so se prikazale ozke, plitke, komaj vidne gubice in zarezice na čelu, krog oči in usten; v belini oči je videl drobne rdeče žilice, spodnja trepalnica je bila nekoliko nabrekla in pod njo so bile   gubice močnejše.
»To je moj resnični obraz!« ga je spreletelo. »Tisti, ki ga vidijo ju sodijo ljudje in ki ga sam nisem poznal! Ogledalo ne kaže tako jasno, bistrejše vidijo žive oči — gubice so gube, zarezice zareze!«
Stopil je /a dva koraka nazaj ter je za mižal z enim očesom.
»Ce bi ljudje tako gledali, bil bi fant še v devetdesetem letu! Prijatelj, ne glej me iz lica v lice, v ogledalu me poglej ter za miz i z enim očesom!«
Sedel je na zofo ter je položit desno koleno čez levo. Takoj je začela desna noga narahlo vrtrepeta-vati.
»Vraga, kaj je to?« je vzklikni? in je vstal. »Ali se je prvikrat pokazalo, ali je bilo že prej, pa se nisem zmenil? In morda nazadnje nič hudega ni . . . človeku udari misel v glavo, pa obtiči kakor klin . . .«
Vzel je klobuk, da bi se napotil v krčmo in rz krčme v kavarno, kakor je bil navajen. Pred vratni se je vrnil.
(Dalja prfaoaaJH?
rfi, da amo Litijcani njegovi pa* glavci tam kje iz Liberge in bomo pred njegovo grožnjo zlezli pod klop. Ne! Na razpolago smo, samo to prosimo, podpiši se, Ha te lahko primemo za tvoj grdi jezik.
Pripravljeni smo popraviti krivico, ako smo jo napravili Jnrcetu in njegovi materi. Ponavljamo pa še enkrat, da so naša poročila do pi-cioe resnična in ako ne, vsaj veste kaj vam je storiti. Na razpolago imate vendar okrajno in deželno sodišče, Zadnje pa se vam je skoraj gobovo zamerilo, ker je obsodilo Jnrče-fovo mater. To, to smrdi do neba in da vam je to skrajno neljubo, vam radi verjamemo, toda zapomnite si pregovor: Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade!
Politična kronika.
Češki agrarci so imeli v Pribra-mn manifestacijsko zborovanje, na katerem je več govornikov soglasno izjavilo, da je ena izmed kardinalnih točk agrarnega programa: Brez češkega deželnega zbora ni državnega zbora. To je direktiva, ki so jo svoj čas vzeli agrarci s seboj v državni »bor. če se tega načela do zdaj tudi niso strogo držali, vendar pa lahko zdaj izjavljajo, da bodo v bodoče brezpogojno zahtevali, da se ne opusti ta programna točka. Sprejeli so tudi resolucijo zoper uvoz argentinskega jnosa.
* 9
m
V ogrskih    političnih krogih
.vzdržujejo vest. da pride ministrski predsednik Khuen - H e d e r v a -r y dne 10. ali 12. septembra k cesarju v avcHjeneo, da mu predloži predloge glede novih volitev. Ministrski predsednik, ki so je v ponedeljek vrnil iz Hedcrvara, se je v parlamentu napram nekemu časnikarju izjavil, da je mogoče, da pojde v najkrajšem času k cesarju v avdijenco, vendar pa nima še povoda, ki bi ga k temu silil. Iz tega sklepajo, da hoče Khuen - He-dervarv počakati, kaj sklene Kossu-tJiova stranka, ki ima jutri ponferen-eo, da sklepa o nadaljnem postopanju. Posl. V 1 a t k y - Schlichter tje izstopil iz Kossutbove stranke, ker noče sodelovati pri obstrukcdji Jus-thove stranke.
Nekateri srbski listi so prinesli vest, da se hoče kralj Peter odpovedati prestolu. To vest zdaj merodajni krogi odločno de men tira jo. — V političnih krogih govore, da so člani ministrstva zelo vznevoljeni. ker državni svet ni dovolil za pokritje stroškov pri poroki princezinje Helene fiOO.000 dinarjev. Vlada bo skušala dobiti to vsoto na drug način in jo bo naknadno predložila skupščini.
*
V turškem ministrstvo je navzlic različnim dementijem jako resna kriza. Kakor poročajo listi, je finančni minister naznanil svojo demisijo, če r>roračun za prihodnje leto ne bo izdelan po njegovh zahtevah. Ce dcmisijonira. celo ministrstvo, tedaj boHnssein Hilmipaša sestavil novo ministrstvo. — V dobro informiranih turških krogih govore, da so bila angleško - turška pogajanja glede končne proge bagdadske železnice brezuspešna. Skoraj gotovo se pogajanja sploh ne bodo nadaljevala.
*
Med Kusijo in Japonsko so vladale od portsmutskega miru diference glede odškodninskih zahtev posameznih ruskih podanikov, nadalje glede zahtev rusko - kitajske banke jV Port Arturju in ruskih ribičev. — Vse te diference so zdaj poravnali. Za ("•asa vojne med Rusijo in Japonsko je Japonska zaplenila več ruskih vojnih ladij, ki niso služile v vojne svrbe. Med temi ste bili tudi dve ladji, ki »te bili opravljeni kot bolniški ladji. Kna teh dveh ladij je bila »Angara«. To ladjo je Mikado daroval carju, ker je na drug način ni mogel vrniti. Kar se pa tiče druge ladje, jo je Japonska uporabila že v druge svrhe, za kar je dala Rusiji odškodnino. Ker so torej vsa nasprotja odstranjena, sta si car in Mikado brzojavno izrazila svoje simpatije.
* m
Perzijsko ministrstvo je — kakor poroča »Vossische Zeitung« — podalo svojo demisijo, katere pa regent ni sprejel. »Lokalanzeiger« poroča iz Teherana, da je položaj v Teheranu še vedno miren. Princ Salar ed Dau-leh je iz Kermanšaha brzojavno naznanil porlamentu svoj prihod y Teheran in obljubil parlamentu svoje varstvo. Nadaljna poročila pravijo, fla koraka Salar ed Dauleh z 18.000 jezdeci in desetimi topovi proti Ha-madanu. Govori se , da bo iz Hama-dana šel potem po treh potih proti Teheranu. Predstraže so že odšle iz Hamadana, Samad kan je baje zasedel okolico Tebrisa. V Reštu pričakujejo prihod princa Šua es Sulianeha. Čete bivšega šaha stoje pri Savarku-bu. Kje je Mohamed Ali, tega se ne ve. Docim poročajo  angleški kore-
spondenti, ki so v najožjem stiku m perzijsko vlado, o zmagah vladnih Čet, poročajo ruski korespondenti ravno nasprotno. Perzijska vlada skriva resnico. Najbrže še ni bilo odločilnih bitk. Splošno ae množi število pristašev bivšega šaha. Kakšen bo konec, se danes pač ne more še natančnejše označiti, ker Perzija nima pravzaprav discipliniranega vojaštva. Na Obeh straneh se bojujejo le nomadi, ki poskušajo svojo srečo in ko so zelo nezanesljivi.
m *. m
Angleške oblasti so zaplenile grofu Barrowu 3 ladje. »Daily Express« poroča, da je angleška vlada to storila na zahtevo portugiskega poslanika, ki ima baje zanesljive informacije, da so portugiški rojalisti oborožili te ladje. Isti list poroča tudi, da se je ena izmed teh ladij že bojevala z neko portugiško vojno ladjo.
Štajersko.
Na naslov novega predsednika okrožnega sodišča v Celju dvornega
svetnika Bouvieta. Znano je, da ste okrajno sodišče in okrožno sodišče v Celju v različnih poslopjih. Preiskovalni zapor je za okrožnim sodiščem v Celju. Če je torej treba, da se koga, ki je v preiskovalnem zaporu v Celju pri c. kr. okrajnem sodišču zasliši, morajo dotičnega peljati po Rotovški ulici. Pa kako se to godi: človeka, ki ima kako malenkostno stvar, ti ženejo z verigami uklenjenega čez cesto in to še čez ulico, ki je skoro najži-vahnejša v mestu. Ravnotako se godi tistim, ki so bili v preiskovalnem zaporu in potem obsojeni na en ali dva dni. Vsak, ki takega reveža vidi, je prepričan, da mora to biti bogve kak razbojnik. Tudi mi vemo, da je treba na vsakega kaznjenca paziti, da ne uide. vendar pa protestiramo v imenu humanitete proti temu, da bi se ljudi, ki so zakrivili le malenkostno stvar, gonilo vklenjene v verige po javnih ulicah. Gospod dvorni svetnik, pobrigajte se za to, da se ta sramota odpravi, ki pač ne spada v XX. stoletje.
Veselica ua Zidanem mostu, katero priredi »Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju« v zvezi z ostalimi spod n jest ajerskinii naprednimi akad. fer. društvi, obeta — sodeč po predpripravah — uspeti kar najlepše! — Opozarjamo vse zavedne Slovence, da se z ozirom na dobrodelni namen sigurno udeleže prireditve. Zveza iz vseh krajev v Zidani most je jako ugodna. Celjani se odpeljemo ob 12. uri 30 min. — »Klub«.
II. narodno - obrambna enketa.
Kakor znano, prirede spodnještajer-ska napredna akad. fer. društva dne 2. in 3. septembra v Celju II. narodno obrambno enketo. Vsi, akademiki in abiturijentje, kateri se mislijo udeležiti iste in žele brezplačna prenočišča, naj to naznanijo vsaj do 1. septembra »Klubu napred. slov. akademikov v Celju.«
Iz Celja. Na naš nasvet, naj bi goreči prijatelji savinskih hmeljarjev, klerikalni poslanci daroval' onim, ki so vgled predprodaje najbolj prizadeti, nezaslužene dijete odgovarja »Straža«, da ne bo nič. Klerikalni poslanci niso zastonj zlezli pod kuto! Kaj ubogi narod in reven sa-vinski hmeljar — dijete so nam prvo! O fajmoštrih pa »Straža« <p!oh molči. Saj še naročnin^ za to duhovito glasilo katoliške inteIigence ne plačajo radi, kam bi šele kaj dali za svoje revne ovčice! Ljuba »Straža«, zakaj bi sedaj kaj dali neveni žalski »trinogi«, ko jim dajejo branitelji sv. vere, čije glaven nauk je ljubezen do bližnjega, tako slabe izglede ?
Po njih laži jih boste spoznali. Leto dni je že preteklo, odkar so klerikalci ustanovili »Slovensko Stražo«. Z velikim pompom ustanavljajo povsod podružnice, zbirajo denar ter objavljajo v »Slovencu« te prigoljufane prispevke. Kaj pa so storili ti ljudje do danes za narodno obrambo, o kateri tako patetično pisarijo razni klerikalni listi v Maribora, Celovcu in v Ljubljani? Prav ničesar. Pehajo se h koritom in ste-zajo nenasitne roke po skladu »obmejnih Slovencev.« Povsod kjer le morejo, pa nesramno napadajo družbo sv. Cirila in Metoda. Dobra jim je vsaka laž, samo da se ovira in pobija plemenito delo, ki ga vrši C. M. D. Za tem pa pride mariborska »Straža« in toži o težkih časih, ki jih živimo štajerski Slovenci v boju z omnipoientnim Nemcem. Ali ni to lepo! »Gospodar« in »Straža« bosta poljudno napisala, da so liberalci uemčurji, ljudje bodo brali iu bodo sveto narodno ogorčeni: klerikalni lumpi pa bodo še nadalje nemoteno se igrali z življenjskimi narodnimi interesi, ter smešili in podirali naše pošteno narodno delo. In še so pri nas ljudje, v Mariboru, Celju in drugod, ki zaupajo tem lažnjivcem, ki .iih s svojo naklonjenostjo ščitijo in gojijo to brezdomovin8ko druhal, ki nam je v enem desetletju narodno
več škodovala, ko vse krivične vlade in vse nemško naailje. Nemec in nemškutar je naš odkrit sovražnik, klerikalec pa ae bije na prsi in se pri duša na svojo narodnost in prodaja svoj narod* Laie in uči lagati, goljufa in uči goljufati: zastruplja narod v korenini ter za vladna korita in dober bakšiš kaže tujcu pot na Slovensko.
Ia Svetinj pri Ormožu nam poročajo, da je klerikalni trgovec B., kateri je tu pred par meseci otvori 1 konkurenčno trgovino proti odličnemu narodnemu trgovcu Lovru Peto-varju v Ivanjkovci h, že zaprl trgovino in šel. Ali boli sedaj g. župnika Bratuška in g. Š. v Mariboru kaj glava? Najbolje bo sedaj ustanoviti pri Svetinjah konzum. PuŠenjak bo že par let delal bilance — potem pa bodo plačali svoje katoliško narodno prepričanje prav mastno kaki zapeljani kmetje.
Volitve za šoštanjski okrajni šolski svet. Mariborska »Straža« že g i eda nekaj časa sem volitve v šostanjski okrajni šolski svet. Slovenski naprednjak i so hoteli s pomočjo nemških zastopnikov doseči, da bi klerikalci v tej važni korporaciji ne gospodarili in ne dali maščevanja željnim fajmoštrom in znanemu Ver-stovšku priliko za preganjanje naprednega slovenskega učiteljstva. Na kandidatni listi sta bila dva Nemca in trije Slovenci. Ta lista je bila torej enaka oni, katero so postavili nedavno tega še celo proti volji Nemcev slov. klerikalci v gornje-radgonskeui okraju in jo tudi izvolili. »Straža« bi morala, ako bi ji šlo za stvar, ne pa za udarce po slovenskih naprednjakih, ki branijo pred klerikalnimi hijenami svojo eksistenco, ostati dosledna in grajati v isti meri klerikalne Zgornjeradgončane, kakor napredne Šoštanjčane. »Stra-žina« nesramnost gre sicer tako daleč, da trdi, da so slov. naprednjaki kandidirali — Hansa Woschnagga, ki je že pred nekaj meseci umrl! Sicer pa se naj klerikalci nič ne razburjajo. Ali se nič ne spominjajo, kako so napadali pred 3 leti v »Slov. Gosp.« zaradi zavezništva z Nemci pri volitvah v okr. zastop prav tistega Skaza. katerega so sedaj kot vneli narodnjaki volili v okrajni šolski svet! Prepričani smo, da bi vodstvo narodne stranke ne odobravalo koraka šoštanjskih somišljenikov, ako bi se ga vprašalo za svet, dasi so mu vzroki zanj dobro znani in so tudi uvaževauja vredni — po krivdi in zlobnosti rodnih bratov, slovenskih klerikalcev. Kaže pa tudi ta slučaj, da ie klerikalcem vsaka narodnostna zadeva le sredstvo za umazane politične cilje. Farji, ki v Mariboru iz strahu pred Nemci niso upali iti volit niti slovensko - klerikalnega kandidata Stema, naj o narodnosti le molčijo. Ljudje, ki agitirajo v Ptuju in drugod za podpredsednika »Siid-inarke« Kauterja pri volitvah, si drznejo nam očitati nemškutarstvo!
Iz Žalca. No, torej! »Straža« je končno prišla do zaključka, da hmeliskr- predprodaje v Savinski dolini niso krivi židovski age nt rje, ki so največ pokupili, niti židovske kmeljske tvrdke, ki so največ dale kupiti, temveč domači, klerikalni kakor liberalni, hmeljski prekupci. Čudovito, kaj premora par stotakov židovske nnoitnine nekaterim fajmoštrom in klerikalnim »kmečkim« vodil pijem! Na »Stražo« ni nič prišlo, kaj I Pa naj domači hmeljski prekupci kaj zložijo in imeli bodo mir. Saj po sv. pismu krivičen mamon v nebesa pomaga. In čemu bi bila »Straža« značajnejša ko nebeški prebivalci?
Iz Vojnika. Zadnjo prireditev našega klerikalnega, poneumnjevnl-nocra društva v kaplan i ji je počastil tudi g. učitelj Mohorčič, ki je pomagal peti — kaj ne kako se spreminjajo časi, kako leze slovensko rene-gatstvo in nemški vojniški »Frei-sinn« pod kuto brezdomovinskevra klerikalizma. Mnogo sreče na obe strani.
Drobne novice. Umrl na kugi slinavki? V vasi Ce-ovcu poleg Rogaške Slatine je nekaj slučajev kuge slinavke in grintavke. Navzlic temu se je vršil pred kratkim tam sejm. Želar Prane Karlin je jedel v neki tamošnji gostilni meso od okuženega živinčeta, dobil zastmp-Ijenje krvi in je umrl. Vrši se sod-nijska preiskava. Proti županu in kmetom, ki kuge niso naznanili, bi se moralo odločno nastopiti. — I Z Maribora se nam poroča, da so našli v nekem grmovju pred realko mrtvo uDIetno čevljarko Ano Hanth. Ker je prejšnjo noč pijančevala po mestu z nekimi mladimi ljudmi, se je spočetka mislilo na umor, a se je izkazalo, da je umrla vsled otrpne-nja sroa. — V1 o m i 1 j e v zakristijo podružnice Sv. Jurja pri Laškem trm neki Andrej Drevenšek. Vzel je iz nabiralnika prilično 20 K nabranega denarja. Mežnar pa ga je dobil pri delu in mu vzel večino denarja Vendar se je posrečilo Drevenšeku zbežali. — Iz Celja. Urednik »Na-
S
rodnega lista« g. Vekoslav Spindler se je podvrgel v celjski bolnišnici teški trebušni operaciji, ki se je pa izborno posrečila. — Iz Dunaja poročajo, da je najvišje sodišče zavrnilo pritožbo bivšega graške g a odvetnika dr. Holda proti obsodbi v Gradcu. Dr. Hold bo torej moral svoja leta odaedeti. — Častno diplomo je izročil te dni odbor občine Rogaška Slatina sanitetnemu svetniku dr. Hoislu za 401etno zdravniško delovanje v teh toplicah. — Vžgalo se je 26. avgusta v hmeljski sušilnici posestnika Luževiča v Petrov Vi h. Ker so bili domači in pa a rje vaška požarna hramba takoj zraven, je zgorela samo notranja oprava sušilnice.
IV. Narodna zbirka dne 20. septembra 1. 1911.
RoroJko.
Požar v G rabata ju u. Marka Potok, ki ima vsled požarja v Grabstajnu 13.000 K škode, je bil zavarovan za gospodarsko poslopje, stroje in pridelke z 11.200 K.
Požar. Iz Lipe - Strmega brega nam poročajo z dne 29. t. m. Danes ob pol 11. je izbruhnil ogenj v hiši I>osestnika Stečna na Potoku. Vsled hude suše in pomanjkanja vode so postale v nekaterih minutah obe hiši Lempova, kjer je ogenj nastal, in Stečnova in eno gospodarsko poslopje žrtev ognja. Najlepše gospodarsko poslopje se je vsled pametne odredbe naših trdnih kmetov dalo rešiti, predno jc prišla požarna bramba iz Vrbe in Rožeka.   Škoda je ogromna.
Poroka katoliškega župnika. Najvišji sodni dvor je odločil zadnje dni pod predsedstvom senatnega predsednika Zoharja o rekurzu katoliškega župnika v Las ni ca h v sodnem okraju v Brezah na Koroškem, baronu Arkaniju Zucco-Cuccagna. Zueco je šel svoj čas na Hesensko in je dobil tam domovinsko pravico ter se je 30. junija 1906 poročil v Frankobro-du o. M. z neko nemško državljanko. Čez par mesecev pa je zapustil svojo ženo in se vrnil na Avstrijsko ter dobil župnijo v Lasnicah. Žena ga je tožila za preskrbo in tej tožbi so ugodila sodišča vseh instanc ua Hesen-skem. Sodišča so obsodila župnika na tisoč mark letnih alimentov. Temu se je pa čedni župnik uprl, nakar se je njegova žena obrnila z majestetno prošnjo na nemškega cesarja. Nemško poslaništvo na Dunaju je preskrbelo ženi odvetnika, ki je vložil pri deželnem sodišču v Celovcu ekseku-cijsko tožbo na župnikove dohodke. Deželno sodišče v Celovcu je ugodilo tožbi. Župnikov rekurs je šel nato na višje deželno sodišče v Gradcu, ki je tudi potrdilo eksekucijo ter izvajalo, da je poroka hesenskega podložnika veljavna, tedaj obtoženi župnik zavezan plačati alimente. Tudi ni v Avstriji celibat duhovnikov državna zahteva z ozirom na javni red in nravnost, marveč edinole verska stvar. Najvišji sodni dvor je sedaj zavrnil župnikov revizijski rekurz ter priznal, da je eksekueija popolnoma umestna. Obtoženec mora tako dolgo skrbeti za svojo ženo, dokler ni razveljavljenje, razporoka ali ločitev zakona pravomočna. Zastopnik tožiteljice je storil vse korake, da dobi ta 4000 mark, kolikor znaša že do sedaj njena zahteva. Sedaj je vložil duhovni zakonski pri celovškem deželnem sodišču tožbo, da se proglasi njegova poroka za neveljavno. Taka je katoliška morala brez krinke, tako izgleda ono rohnenje proti razporoki, s katerim farbajo duhovniki. Pa nima samo Koroška takih duhovnikov!
Primorjho.
Iz Šolske službe. Za provizorič-no učiteljico v Meda ni je imenovana Stefo nija Jerman. Premeščena sta učitelja Josip Krzetič iz Mimika v Kožbano in Alojzij Toros iz Kožbane v Mirnik. Za definitivno imenovanje je predložil deželnemu šolskemu svetu okrajni šolski svet v Sežani: Antona Merviea za nadueitelja v Po-virju, Ivana Benkota za Stjak, Jos. Macarola za Tomačevco, Jos. Pahorja za Sežano, Val. Frčona za Volčji grad. Ivana Furlana za Temnico, Mileno Zagarjevo za Lokev, Ano Maea-rolovo za Sežano. Učitelj Stanko Vi-čič je dobil trimesečen dopust. Pre-meste se Pečka Avgust iz Braniče v Sežano, Ipavcc Herman iz Sežane v Stomaž, Fakiu Vinko iz Nabrežine v Branico. Silvester Caharija jc imenovan iz Orleka za provizoričnega vodjo v Divači, Josip Št rekel j pa v Komnu. Na novo so nameščeni Sar-doč v Komen, Pečenka v Nabrežino in Maver v Orlek.
Proti slovenski šoli v Ločniku blizu Gorice. Ločnik je pofurlanjena vas, vendar pa je ostal v njej slovenski živelj še toliko krepak, da obstoji v Ločniku slovenska šola.   Proti tej
šoli pa uprizarjajo Lahi nesramno gonjo. Sedaj hodijo najeti ljudje okoli slovenskih staršev ter jih nagovarjajo, naj pošljejo svoje otroke v laško šolo. Obljubljajo jim vse mogoče reci, laskajo se jim, samo da bi jih prehvapili ter ujeli v laške mreže, da bi ne bilo zadostno Število slovenskih učencev ter bi se morala slovenska šola zapreti. Doslej je bih j otrok vedno nad 60. Upamo, da ostane tudi v bodoče tako, da bo slovenska šola v Ločniku rastla in ne nazadovala. V gonji proti slovenski šoli v Ločniku se odlikuje posebno tamkajšnji laški nadučitelj Ceschia. Tega mora šolska oblast prijeti in podučiti, kaj je njegova dolžnost v Ločniku. Mislimo, da se pa tudi iz Gorice same od strani Slovencev stori potrebno, da se laške nakane temeljito preprečijo.
4500 litrov vina za 3 maše. Osek pod Čavnom na Goriškem je sedaj samostojno županstvo in župnija, včasih pa je spadal Osek pod bližnje Črniče. Fari sta se ločili ali ostal je davek, vedro vina za črni-^kega dekana v oseški občini, kar da na leto okoli 4500 litrov. Dekan opravi za to v Oseku 3 maše. Pisalo se je o tem že veliko iu slednjič je rekel erniŠki dekan Murovec, da on odstopi od onih treh maš in od ve-drov vina v Oseku. Ali to pa ni bilo po volji domačemu oseškemu nnncn, češ, da bi bilo tako zgubljeno toliko veder vina za duhovnike. Oseški nune je že tako dobro plačan pa se je hotel polakomniti še onih 4500 litrov, da bi imel potem prav briljantne dohodke v Oseku. Če je kaj pravice na svetu, je dolžna nadškofijska kurija narediti konec temu davku, ki je skrajno krivičen. Dekani črniski naj nimajo več pravice pobirati davek za 3 maše po Oseku, in ta pravica sploh odpade. Sicer pa naj bi bili ljudje v Oseku pametni pat bi nič ne dali. če bi jih tožili, bi ae pa razglasil ta škandal j>o širni javnosti, in ne bilo bi to v posebno eaarf nadškofu in knezu!
Prijatelj kmetov. Bogati klerikalni deželni poslanec Zecra v Kanalu, ki ima strašno veliko srce za kmeta, kakor vsi klerikalci, je izvedel, <la sta dva kmeta Anton in Štetan Zbo-prar iz nekdanje svoje lasti izsi -kala in baie prodala nekaj nude trn lesa. to je iz gozda, ki era je kupd OH na dražbi za «000 K. Zega fš M hitro tožit in oba Žbogarja sta bila obsojena vsak na 14 dni zapora. Zcir* pa je sedaj zadovoljen, da je kmeta spravil za visoko steno.
Kolera. Tekom pfadvčerajšnje-ga dneva so pripeljali v infekcijsko bolnišnico v Trstu dva bolnika, ki m a zbolel s i sumljivimi znaki. Ta dva sta 201etni brivec Juri Mikievie, stanujoč v ulici Chiozza št. 5 in 24-letni dninar Silvij Piermi. stanujoč v ulici Ghiaocera št. 11. Bakteriji »logična preiskava še ni končana. 7a rekaj dni je italijanski Trahakel >Candido<v iz Chioirgije pri Sv. Bar-tolomeju v karanteni. Danes so konstatirali, da je mornar Bauatto ba> cilonosee. V Fikonih pri Dekanih v koperskem okraju je zbolela enn os< ba in sumijo, da ima kolero.
I radna vest. Davčni kontrol« Milfin Ostojić je imenovan za dav-karja v IX. činovnem razredu pri davkariii v Glamocn, davčni ofieijal Karel Franz pa za računskecra revi-denta v IX. činovnem razred".
Nezgode   in samomori.    Pri Sv. Magdaleni  zdolnji je padel neki letni otrok v zbiralnik za v«xto. Klub temu, da je bilo v zbiralniku le malo vode. bi bil otrok utonil, da ga Rl rešil neki kmet, ki je v bližini del m Otroka so morali prepeljati v bolnj nieo. —   t271etni   v   nl'ci Cavpzzeni št. 10 stanujoči Ludvik Gad 6€ je bn tel predvčerajšnjem ustreliti. Ustreli! se je z revolverjem v leve pr*i in -e zelo fežko ranil.   Tudi njeg prepeljali v bolnišnico.
Tat na ladjt.   hJ>3. t. m. je oddfll kapitan narnika »Pannonia« nekegl Antona Horvata iz Zadra policiji v Trstu, ker je ukradel sonotniku f»0i> kron. Med potjo pa je Horvat :>Lr. del se dva druga in s^eer enemu 290 kron drugemu pa 260 kron. Ze dost daj pa so dognali, da je ukradel ve« ur, zlatnine in drugih dragocenosti v znesku več tisoč kron. V Trstu wo aretirali včeraj dva njegova sokrh-ca in sicer   nekega Josipa StitHerja iz Zagreba   in   Karla   Heiderja i Celja.
Stavka pri tvrdki Danubiu*. Le
deloma so stavkajoči zopet zučeH 7. delom, k delu se je priglasilo 45<» delavcev, družba pa je odpuMila 320 dalmatinskih delavcev, češ da provzročili stavko. Oni delavci, ki so se priglasili k dvlu, dobe,. v . uro več.
Pomanjkanje mlekr. Zaradi obeh slučajev kolere na Sušaku j«-bi] prepovedan od tam dovoz mleka. Vsled tega bo v Reki nekaj dni primanjkovalo mleka.
Pasteurjev sav od. Kakor se poroča iz Sarajeva bodo ustanovili v Lukavcu v Bosni Pastsnrjev zavod. Zavod bo na križišču   več železnic.
tako da bo mogoče tntK najbolj oddaljenim bolnikom t kratkem času
priti v zavod. Vodstvo prevzame tir. Hempt, ki pride iz Gradca. Zavod bodo otvorili začetkom   junija 1912.
Prodaja lesa. Glasom razglasa bosansko-hercegovinske deželne vlade v Sarajevu se bo prodajala pri tamošnjem gozdnem ravnateljstvu v posameznih razpečavališčib v gozdnih okrajih Gračaniea in Maglaj submisijskim potom velika množina hrastovega lesa. Ponudbe je vložiti najkasneje do 6. novembra 1911 pri gozdnem    ravnateljstvu v Sarajevu.
Dnevne vesti.
-f Katoliški imenitniki. Te dni ;ie izšla na Dunaju   precej zanimiva knjiga    >Das   osterreiehische Abge-ordnetenhaus«,   ki prinaša slike in kratke životopise vseh sedanjih državnih poslancev.   Listanje   po tej knjigi je vobče interesantno, saj »zve čitatelj o marsikakem  naših nosta-vodajalcev to in ono novo stvar in mu postanejo ti možakarji človeško nekako bližji. Ob sebi se pač razume, da smo si najprej ogledali slovenske katoliške imenitnike. Poslali *o izdajatelju te knjige precej nove fotografijo in na slikah se reprezentirajo v obče še dosti   dobro.   Poslane! 2o-škar, Pišek in Brenčič seveda ne morejo nič zato, da izgledajo kakor dunajski ^Schankburschi«, saj tudi dr. Krek ni kriv, da izgleda na sliki kakor kaka merkovca,    prof. Verstovšek pa kakor kateri    tistih kavalir-iev, ki življenja željnim kuharicam obetajo zakon   iu od njih zahtevajo kavcijo za večno zvestobo. Se dosti zanimivejše kakor podobe pa  so život opisne črtice. Koliko novega smo tu izvedeli! Kdo na pr. še ve. da je bil koroški poslanec Grafenauer leta 18£8. cele tri mesece v preiskovalnem zaporu zaradi — veleizdajstva, tisti Grafenauer. ki sedaj kot patentirani in z zaslužnim križcem odlikovani    patrijot    pomaga Šusteršiču prodajati življenjske   koristi tistega naroda,   zaradi katerega je nekoč v jeei   trpel.   O  korarju   dr. Žitniku nam poroča knjiga, da je dosegel samo šaržo »Zngsfunrerja« pri 17. pes-polkn, dočim je nešolani Brenčič postal »Wachtmeister«   pri žrebčarski branši. Iz životopisa Demšarjevega se da sklepati,   da Čoč sploh nikdar ni v šolo hodil, marveč da se je šele pri vojakih   izobrazil,   tam pa tako imenitno, da je postal računski podčastnik.   O velezaslužnem poslancu Gostinčarju pravi knjiga,   da je po poklicu hišni   posestnik v Ljubljani. Zakaj   neki zatajuje Gostincar svoj pravi poklic? Ali ga je morda sram. rja si je služil kruh z rokami rti da je na delavskih ramah >piezal kvišku? Tista bajta, ki jo ima Gost inča r. ven-der nič ne nese, čemu torej nastopa kot da bi živel od dohodkov svoje hiše, kot nekak kapitalist? V knjigi je tudi rečeno, da je Gostinčar obiskoval ljudsko in — obrtno šolo. Katero obrtno šolo neki? Morda v zeleni jami!   Tedaj, ko se je Gostinčar šolal,   sploh še ni bilo   nobene obrtne sole na Kranjskem. Gostinčar je oči-vidno izdajatelja rečene knjige malo nafarbal, ko se je izdal kot moža, ki ji ^tndiral na obrtni šoli in zdaj živi samo od dohodkov svoje hiše. To priča le eno: da je Gostinčar obolel na domišljavosti in da zaničuje ljudi, ki žive od dela svojih   rok   in niso \saj na obrtni   soli studirali.   Ce bi se v poslanskih krogih razvedelo, kako farbarijo je Gostinčar    spustil v svet,    bi bil uaš katoliški imenitnik precej    hudo blamiran.    Prof. Verstovšek   je   po značaju Gostinčarju nekoliko   podoben.   V biografiji je navedeno, da je Verstovšek spisal že nekaj brošurie in da sodeluje pri slovenskih in slovanskih    listih. Sicer zelo dvomimo,   da   bi bil proF. Verstovšek   zmožen   biti kak boljši so-trudnik kateregakoli lista in še bolj dvomimo, da bi sploh mogel sodelovati pri kakem neslovenskem časopisu,   a to naj mu bo pasirano, kajti umljivo je, da bi Verstovšek rad veljal za  intelektualnega imenitnika. A naravnost gorostasno je, da navaja v svoji biografiji tudi to, da je — IVasident    des   Konsortiums des Blattes »Straža«! Pasja dlaka, to je pa nekaj!    Verstovšek    je načelnik družbice, ki izdaja ohskuren in brezpomemben listič »Straža«, pa nastopa, kakor da je ta  Ktrtža« kaka žurna listična velesila. To pa presega še Gosti nča rje ve f a rbar ije.
+ »Gospodarska zveza« in sen-ska kupčija. Čudno, čudno, »Gos|>o-darska zveza« smatra za potrebno, odgovarjati na razkritja ^Slovenskega Naroda«. Pred par meseci je ista -Gospodarska zveza« v vsenemških listih a la »Grazer Tagblatt« še ponosno izjavljala, da smatra pod svojo »častjo«, kdaj reagirati na izvajanja v »Slovenskem Narodu«. Časi se pač izpreininjajo in danes je »Gospodarska zveza« primorana izneveriti se svojim, v vsenemških listih proglašenim načelom ter javno daja-it odgovor našemu listu. Včerajšnji
»Slovenec« namreč priobčoje to - le izjavo: »Z ozirom na neresnična poročila »Slovenskega Naroda« in nemških listov, izjavljamo, da nismo prodali na Bavarsko niti enega kilogra-sena, temveč smo večino sena, in eeer le toliko, kolikor smo imeli kupljenega, prodali, zvesti svojim načelom, po ]x>sredovanju g. drž. in dež. poslanca Povšeta, češkim in nemškim zadrugam na Češkem. Somišljenike prosimo, naj nam obrekovalce takoj prijavijo, da jih naznanimo sodišču.
— Ljubljana, dne 28. avgusta 1911-
— »Gospodarska zveza v Ljubljani. K. Dermastia, predsednik; I. Jovan, ravnatelj.« — Klerikalna gospoda pač misli, da je nam s to za izjavo popolnoma zaprla sapo, toda moti se prav temeljito, zakaj o stvari smo tako temeljito poučeni, da nam lai-njive izjave »Gospodarske zveze« čisto nič ne imponira jo. In da je izjava »Gospodarske zveze« lažnjiva, lahko vsak trenotek dokažemo. »Gospodarska zveza« pravi, da je prodala le toliko sena, »kolikor ga je imela na-kupljenega«. Recimo, da bi bilo to res, zakaj pa »Gospodarska zveza« še sedaj kupuje seno? Sena vendar ne rabi za-se, če ga torej kupuje, ga vendar kupuje z uanieuom, da ga potem proda naprej. Da pokažemo, koliko je verjeti klerikalnim izjavam, in da odvzamemo obenem »Gospodarski zvezi« možnost, da bi še nadalje zatajevala svoja dejanja, konstatiramo, da se je še v nedeljo, due 27. avgusta mudil njen zastopnik v Kropi ter za. njo kupoval seno. Ponujal je 5 K 40 vin. za meterski stot. Sicer pa bi ne bilo potreba navajati tega specijal-nega slučaja, saj je najzanesljivejši dokaz to, da »Gospodarska zveza« brezobzirno nadaljuje svojo sensko kupčijo, poročilo v uradni »Laihacher Zeitung«, na katero pa si »Gospodarska zveza« iz lahko umi ji v ih vzrokov ne upa reagirati. Iz navedenega je razvidno, da vse naše vesti o »Gospodarski zvezi« — če prodaja seno na Češko ali Bavarsko, to je v bistvu p<ivsem irelevantno — odgovarjajo faktora. Res je torej, da kupuje »Gospodarska zveza« v času, ko grozi v deželi splošno pomanjkanje krme, seno v svrho izvoza v tujino, res je, da s tem povzroča nepregledno škodo vsi deželi, posebno pa kmetijstvu, res je. da bo posledica te kupčije na spomlad splošno pomanjkanje krme in živine in vsled tega še večja draginja, kakor že vlada sedaj, in res je končno, da podpira to brezvestno početje »Gospodarske zveze« klerikalni deželni odbor ■ subvencijami iz deželnih sredstev. Klerikalci torej z deželnimi sredstvi pletejo bič, ki bo spomladi tepel vse kranjsko prebivalstvo. Kaj takšnega je mogoče, da se zgodi samo v naši »srečni« deželi Kranjski, kjer smejo klerikalci počenjati vse, kar se jim zljuhi, ako tudi povzročijo s svojim »delovanjem« ogromno škodo vsi deželi in vsemu prebivalstvu. A vkljub vsemu temu pa so in ostanejo seveda klerikalci šo vedno edini »osreče vatel ji« kranjske dežele in slovenskega kmeta!
-j- Šolstvo na Kranjskem in na Štajerskem. Bog nam grehe odpusti, zopet smo zagrešili — po klerikalnem zatrjevanju namreč — »novo izdajstvo« s tem, da se ne moremo navdušiti za to, da bi dobili klerikalci šolstvo na Spodnjem Štajerskem v roke tako, kakor so ga dobili na Kranjskem. Naš argument, da je šolstvo na Slovenskem Štajerskem neprimerno boljše kakor na Kranjskem, da bi bila torej občutna škoda, ako bi ga izročili v roke klerikalnim Herostra-tom, seveda ne zaleže, ker govori baje ta argument sam za — klerikalce. »Slovenec^ piše tako - le: ». , . da je šolst vo na Štajerskem bolj razvito, kakor na Kranjskem, to je že res, ker naši liberalci, dokler so imeli moč v rokah, niso na Kranjskem skrbeli dovolj za šolstvo in mora zdaj naša stranka izpopolniti na prosvetnem polili to, kar je v svoji lenobi in brezbrižnosti zagrešila liberalna stranka.« — Da je na Kranjskem slabo Šolstvo, so torej krivi — liberalci. I seveda, kdo pa drugi! Saj so imeli deželni šolski svet v rokah, kaj ne1! In če je res imela poprej vsakokratna deželnozborska večina v rokah tudi deželni šolski svet, ki ima edini kont-petenco glede šolstva, čemu so potem ki eri k a le i, ko so prišli v deželi na krmilo, zahtevali, da se mora število deželnih zastopnikov v deželnem šolskem svetu pomnožiti, da se s tem zagotovi vpliv deželnega zastopstva na šolstvo T! S tem so klerikalci sami priznali, da preje ni imela deželno-zhorska večina nobenega odločilnega vpliva na šolstvo. Ali so potem liberalci krivi, če je bilo šolstvo na Kranjskem slabo? Kaj pa sedaj, ko i in a klerikalna stranka odločilen vpliv tudi v deželnem šolskem svetu? Ali res »izpolnuje na prosvetnem polju, kar je v svoji »lenobi iu brezbrižnosti« zagrešila liberalna stranka?« Če je »izpopolnjevanje na prosvetnem polju« morda to, da je klerikalna stranka dovolila, da se je ustanovila samostojna nemška gimnazija v Ljubljani, kjer ne dobi kraha nobeden slovenski profesor, in da
je bil ta Kranjako Imenovan poseben nemški deželni eolski nadsornik, potem radi priznavamo, da so klerikalci s tem prav msofo »izpopolnili na prosvetnem polju*« Kar se pa drugih njihovih »zaslug« na šolskem polju tiče, ve javnost samo to, da je klerikalna stranka uvedla v kranjsko šolstvo samo najostudnejši protekcijoni-zem in najskandaloznejso korupcijo. In če sedaj nastopamo proti temu, da nastanejo take razmere tudi v slovenskem šolstvu na Štajerskem, vršimo s tem samo zaslužno delo za občno narodno stvar.
+ Mnogo nepotrebnega razburjenja so namenoma klerikalci povzročili v Idriji z razširjenjem vesti, da morajo bivši občinski odborniki plačati v občinsko blagajno 8193 K, ki so se porabili pri prezida van ju občinskega poslopja št. 509. Po več kakor štirih mesecih je upravno sodišče šele izdalo svojo pismeno razsodbo v tej zadevi. Stvar pa je ravno tam, kjer je bila takrat, ko je deželni odbor izdal pred letom dni svojo prvo razsodbo v tej zadevi. Kdor je v »Slovencu« priobčeno razsodbo upravnega sodišča pazno prečrtal, spozna, da deželni odbor ni kompetenten, nalagati bodisi komurkoli plačilo kake odškodnine, marveč so za to edino redna sodišča pristojna. Ker je neverjetno, da bi socijalno - demokratični župan izvršil protiljudsko zahtevo deželnega odbora, se ho le - ta najbrže poslužil § 93 obč. reda, ki se glasi: Kadar se za zasebno reč prepira občina s kako svojo podobčino, ali s kako posebno vrsto svojih soobčineev, ali s posameznimi občinci, in če se ta reč z lepa ne poravna, sme, ker je občinski odbor sam v tem zadet, deželni odbor po dolžnosti svoje službe občini postaviti zastopnika, da prepir dožene s pravdo.« Ta utegne dobiti idrijska občiua v kratkem svojega klerikalnega pravdnega zastopnika (ne gereu-ta), ki bo imel nalogo, zapričeti dolge civilno pravdo proti firejšnjim občinskim odbornikom. Klerikalci so že ogromno oškodovali občino, zakaj bi jo ne še z nadaljnimi pravdnimi stroški ne. Sicer pa prav, naj tudi sodišče presodi to zadevo in izreče redni sodnik svojo razsodbo. Občinskim odbornikom se ni treba bati, stopiti pred sodnika, saj so izvršili le to, kar je zahtevala ogromna večina idrijskih občanov in jim velevala gospodarska korist v upravo jim izročene občine. Bodo že našli kje, kako lačno klerikalno specijaliteto! Idrijčanom pa se radi klerikalnih nasilstev ni treba prav nič razburjati, še vsako nasilje se je prej ali slej maščevalo nad nasilnik! samimi.
-f- Umetniška razstava na Bledu je dala glasilu naše preČastite duhovščine povod, da se je včeraj zneslo nad slovensko moderno. S kratkimi a krepkimi besedami je vse slovensko slikarstvo v nič delo. Sicer priča v naših cerkvah vladajoče barbarstvo, da se ogromna večina naše duhovščine veliko bolje razume na štruklje in na klobase, kakor na slikarstvo iu na kiparstvo, vendar je lepo, da so se gospodje sploh začeli zanimati za umetnost in da jih celo skrbi sloves slovenske kulture. Upati je, da gospodje v prihodnje ne bodo več skrbeli za ohranitev trdne vere našega naroda v coperniee, čudeže in ob-sednost, in pri njihovi znani ženeroz-r.osti je celo pričakovati, da bodo z asaterljelno jjodporo omogočili sijajen razvoj slovenskega slikarstva. Veselimo se torej živega zanimanja te gospode za umetnost in za sloves slovenske kulture.
-t- Uspehi pod ražen ja tobaka. Ogrski finančni erar se je precej ureza! v svojih računih, ko je podražil tobak. Pričakoval je boljših dohodkov. Meseca julija so pa za cela dva milijona manj pokadili nego meseca julija prejšnjega leta. Radovedni smo, kakšen uspeh bodo imeli pri nas na Avstrijskem.
— Obletnica. Z današnjim dnem je preteklo 50. leto, odkar obstoji ljubljanska narodna čitalnica kot društvo. O pomenu tega redkega jubileja bomo še izpregovorili.
— Jutri sestanek narodnih dam za cvetlični dan. Priprave za cvetlični dan, 24. septembra, v korist dijaškemu podpornemu društvo »Rado-goj« vrlo napredujejo. Zlasti razveseljivo pa je veliko zanimanje in vsestranska podpora, ki se obljublja s strani narodnega občinstva in posebno narodnih dam. Tako je dobilo predsedstvo O. s. n. n. d. danes pismo, ki ga kot vzgled požrtvovalnosti pri-občujemo in ki se glasi:
»Dovoljujeva si Vam naznaniti, da blagovolite z nama razpolagati kakorkoli v prid »Radogoju«. Cvetlice najine grede gojiti hoče-va le za 24. september in tudi povsod prositi še drugih. Napravite tudi mnogo umetnih. Zamoreva tudi v čem drugem še »Radogoju« koristiti, ko sva z vso dušo pripravljeni.
V. P. in O. B.« Ta sijajni vzgled bo brez dvoma našel   stokratnega posnemanja, saj gre pri tej prireditvi za zgolj humanitaren, resnično človekoljuben na-
meu, ublažiti % dohodki cvetličnega | dneva naraščajočo bedo med slovenskim dijaštvom, ki daleč od doma in sočutnih ljudi preživlja trda leta, da bi pozneje kot član narodne inteligence koristil domovini. Olajšati dijaško bedo je tedaj edini namen cvetličnega dne. Zato naj bi ne bilo nikogar, ki ne bi tu sodeloval. V ta namen se zbero jutri ob 6. popoldne v Narodni kavarni narodne dame, da se pogovore o pripravah in izbero pripravljalni odbor. Vabljene in na-prošene k sodelovanju so vse, zato ne razpošiljamo pismenih vabil, ker nečem o na ta način izbirati med med njimi.
— Zaključek gospodinjskega tečaja slovenskih učiteljic. Včeraj se je zaključil štiritedenski gospodinjski tečaj, ki ga je priredilo pod vodstvom strokovne učiteljice gdčne. Jerice Z e m 1 j a n o v e »Društvo slovenskih učiteljic« v prostorih ženskega internata »Mladika«. Povabilu za skupno slavje so se odzvali med drugim tudi c. kr. deželni šolski nadzornik Fran H u b a d in c. kr. vladni svetnik Andrej S c n e k o v ič. Koncem zelo srečno aranžirane in okusno pripravljene pojedine se je ]>odpredsednica »Društva slovenskih učiteljic«, gdč. Vida Zupančičeva, zahvalila vsem merodajnim činiteljem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspelosti tečaja. Deželni šolski nadzornik, Fran H u b a d, je nato v laskavih besedah hvalil vstrajnost voditeljice tečaja, gdčne. Jerice Zemljanov e, in povdarjal vzgojevalen pomen gospodinjskih tečajev za slo-\ enske učiteljice. Vladni svetnik Andrej S e n e k o v i č je zagotavljal v imenu »Mladike, da bodo slovenske učiteljice tudi v novi palači >Mladi-ke« prisrčno sprejete, kar bo še ugodneje vplivalo na razvoj gospodinjskih tečajev. Končno je izrazil željo, naj bi deželni odbor tudi izboljša] učiteljicam, da bodo absolventinje gospodinjskih tečajev tudi doma lahko praktično vse porabile, kar so se tu naučile. Gojenka gdčna. Kolnikova se je še posebej zahvaljevala voditeljici tečaja in ostalim predavateljem gg. c. kr. sodnemu svetniku Milčin-skemu, mestnemu tržnemu nadzorniku Ribnikarju in mestnemu šolskemu zdravniku dr. Rusu. Imenom navzočih predavateljev je končno izprego-voril kratko in jedrnato c. kr. sodni svetnik Milčinski. Gojenke — 14 po številu — prirede danes še izlet v ljubljansko okolico, nakar odidejo po večini že na svoja učiteljska mesta, kjer jih čaka za trudapolnim delom gospodinjskega tečaja še trudapol-nejše delo v šoli.
— Nogometna tekma se vrši v uedeljo popoldne na igrišču pod Tivoli med ljubljanskim moštvom »Hermes« in med hrvatskim moštvom »Concordia« iz Zagreba. Hrvatski klub »Concordia« je letos zmagal nad Mažari (8:1) in nad vsemi hrvatskimi društvi, tako, da se more smatrati kot najboljši klub na jugu. Naše moštvo bo imelo torej dovolj boja, ako bo hotelo doseči važen uspeh. Tekma bo važna tudi zato, ker bo i njo storjen prvi korak na polju zveze med hrvatskim in slovenskim športnim klubom. Hrvatsko moštvo pride v Ljubljano v nedeljo opoldne. Na m a se vrši ob pol 5. popoldne. Na igrišču bodo sedeži (sedež 1 K). Vso režijo je prevzela F. K. Ilirija. Želeti je, da se občinstvo mnogoštevilno udeleži te zanimive tekme. »Hermes« in »Ilirija« imata jutri sestanek pri »Novem svetu«.
— Frankfurtarice ua mestnih vogalih in naša policija. K tej naši predvčerajšnji notici poroča se nam od pristojne strani, da mestna policija ni niti dovolila, da se smejo dotični lepaki nalepiti, niti nima sploh z dovoljevanjem nalepljenja lepakov ničesar opraviti, ker spadajo take zadeve izključno v področje c. kr. deželnega predsedstva. Pač pa je naša mestna policija povzročila primernim potom, da so se frank furtarice na lepakih prelepile, s čimer je bilo ogorčeni slovenski javnosti ustreženo. Ker nočemo nobenemu delati krivice, beležimo radovoljno to vest.
— Ljubljanski meščan in okoliški kmet. Pišejo nam: Znana stvar je že, da okoliški kmet Ljubljančanom svoja živila tako drago prodaja, kakor žafran, da ima pri njih lep dobiček in povrh še plačane vse stroške. Niti na Dunaju iu v Gradcu ne najdemo tako visokih tržnih cen za kmetske pridelke kot tu ua Kranjskem. Pa naj bo letina še tako dobra, pridelki so vseeno tako dragi, kakor če je slaba letina, da le v Ljubljani pridejo skozi — mitnico. Zdaj pa poglejmo, kaj ima ljubljanski meščan ali ubogi delavec od tega kmeta? Tistih par kron, ki jih tu plača kmet za užitnino ali da skupiti ljubljanskemu trgovcu ali gostilničarju, vse drugo pa nese domov. Vkljub teuiu krite klerikalci iu sleparski duhovniki po svojih listih, h u joka jo nevednega kmeta in mu neprestano odpovedujejo: da meščan živi od kmeta! Da, pa to življenje plača meščan okoliškemu kmetu prokleto drago. A kam gre večinoma ves ta denar! V duhovniško bisago. Zato je
raznim duhovnikom toliko Jezeče
tem, da bi se Ljubljančane kolikor mogoče odiralo s poljskimi pridelki. Če Ljubljančan direktno neče ničesar dati za bisago, naj pa prispeva za to malho indirektno potom okoliških kmetov.
Vlom. V Gorjah je pri nekem posestniku nek dosedaj še neznan lopov pri hišnem oknu s kolom vlomil železno omrežje ter potem prišel v sobo in ukradel zlat poročni prstan z datumom 12. septembra 1889 in črkama »R. F.«, par zlatih uhanov s temno-modrim kamenom, zlat prstan z be-, lim kamenom, en napoleondor in en ttar avstrijski zlat. Prodajalca naj se takoj izroči prvi varnostni oblasti.
Turško vidiranje potnih listov za
Turčijo. C. in kr. konzulat v Tri polisu je vnanjemu ministrstvu naznanil, da se je v zadnjih mesecih često -krat prigodilo, da so morali tujci, med temi tudi avstro-ogrski podaniki, s posredovanjem konzulata plačati 40 pijastrov globe, ker je na potnih listih manjkal turški visum. Potniki, ki nameravajo potovati po turškem ozemlju, se torej nujno opozarjajo, da si pravočasno preskrl>c to vidiranje ter se tako izognejo škodi in neprilikam ondotnih oblasti. Tozadevna natančnejša pojasnila dajejo pristojna politična oblast va.
Pozor. Pred nekaterimi trgovinami se solnčne strehe spuščajo tako nizko, da se morajo pasanti priklanjati, da ne zadenejo v nje z glavami, kar je a- popolnem nasprotju s cestno policijskim redom. V smislu tega reda morajo biti v Ljubljani strehe visoko 220 m.
Usoda v praproti. 2Uetni delavec Matija Kos iz Markovega pri Pod hruški v kamniškem okraju je te dni izmaknil neke hlače ter se nastanil na Golovcu v praproti, kjer ga je policijski stražnik izsledil in areto-val. Ko so mu natančnejše preiskali obisti, so prišli tudi na to, da golov -škega letovisčarja želi poznati deželno sodišče, katero ga zasleduje v policijski tiralici zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe.
Motorno kolo si je izposodil pri ključavničarskem mojstru Fran Fer-jančiču strojnik Ferdo Fuchs še 12. t. m. ter mu je še do sedaj ni pripeljal nazaj. Kakor se čuje, je Fuchs kolo zastavil na Reki, kar pa še ni popolnoma dognano. Motorno kolo je vredno 300 K.
Kolo ukradeno je bilo pr« (hčera jšnjem v baraki na Tavčarjevem dvorišču na Dunajski cesti št. 47. Ko lo je tvrdke > Pueh in je vredno 88 kron. Policijska številka je bela 53 na zelenem polju, tovarniška pa &0152. Kolo je bilo brez zvonca in brez zavora. Pred nakupom se ^\ar*.
Tatvina. Včeraj je bilo pri m ki stranki na Ahaeljevi eeMr pokradenega več moškega nerila zaznamovano— s črkama K. J.
Harmoniko je posodil m-k izvo-šček še 27. t. m. nekemu goden, kateri mu je pa do danes se ni vrnil. Ker si je pa ta že več harmonik izposodil ter jih potem prodal, je opravičen sum, da je s to ravno tako napravil. Harmonika je vredna 40 K in se naj oni, ki jo je kupil, čimpre.je zglasi pri polici i i.
Pes vgriznil je včeraj na Trnovskem pristanu pismonoša Matijo Sintiča ter ga na levi nogi telesno poškodoval. — Pred konjušnico je pa nek drug pes popadel krojaškega mojstra Jurja Vrhovnika. Oba last nika osov sta znana.
V Ameriko so je včeraj odbijalo 44 Slovencev in 10 Maeedoncev
Izgubljeno in najdeno. Ga. Frančiška Ravniharjeva je izgubila zlato žensko uro s kratko zlato verižico. — Nek čevljar je izgubil zastavni b-stek, s katerim je bila zastavljena suknja. — Dijak Makso Kotnik je našel moško žepno uro. — G. Kla Tsehurn je našla zlat prstau. Mirko Deisinger je našel ovratničiKi iglo.
»Slovenske Filharmonije« popoln orkester koncert i ra jutri od 8. zvečer pri predstavah Klektroradio-^rafa »Ideal« (Franc Jožefa v*>-sta.)
Narodna obramba.
Jubilej.   Šentjakobsko trnovska moška  podružnica družbe sv. Cirila in Metoda obhaja letos 25letnico > vo jega obstoja. V la namen priredi v nedeljo 3. septembra na krasnem vitli pri Iiabiču   na   Dolenjski cesti (nasproti vojaškega strelišča) veli ko narodno veselico. Ker je g. Rabie kot navdušen narodnjak dal priredi tel jem vse   ugodnosti in je vse priprave   popolnoma    brezplačno vzel nase, zato bo podružnica, ki ima prav vse v lastni režiji, prodajala po cisto navadnih   cenah   jeni i iu pijače ter druge dobrote, ki jih bo uu lici v največji izberi. Zvečer zažari vrt v morju raznobarvnih luči. Razsvetljen bo tako bajnokrasuo, da bo kar jemalo pogled. Vendar nevarno sti ne bo za vid, zato se veselice gotovo udeleži vsak ljubljanski narod-
njak in naprednjak', ki mu je naša šolska družba na srcu in ki se za par desetič rad dobro zabava par popoldanskih in večernih ur.
Podružnica Ciril - Metodo* a za občino Vič vabi na veliko vrtno veselico, ki bo v nedeljo, dne 3. septembra i L t gostilni »pri Ani« (A. Škerl). Iz prijaznosti sodeluje telovadno društvo »Sokol« na Viču. Na sporedu je: 1. Telovadba viškoga »Sokola«. 2. Petje. Nastopi pevsko društvo »Lira« iz Rožne doline. 3. Ples. 4. V mraku umetni ogenj. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 20 vinarjev. Z ozirom na blagi namen se preplačila hvaležno sprejemajo. — Odbor.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala gdč. Antonija Horvat o va v Zagorju na Krasu 4 K 67 v, nabrano pri veselici gasilnega društva \ Kne-žakn. Hvala!
V pomoč zatiranim slovenskim otrokom ob mejah in ubogim pogo-relccm v Mokronogu priredi šentru-pertska Ciril-Motodova podružnica zabaven sestanek vseh domačih in okoliških zavednih Slovencev, katerim bije srce za trpečega brata. Vabi se vsakecra, da pride v nedeljo 3. septembra t. 1. ob 3. popoldne na vrt ali v prostore gostilne g. Froliha v Št. Rupertu. V razvedrilo se podaja: 1. Igra: »MutaSti muzikanta burka v enem dejanim 2. Srečolov. 3. Šaljiv prizor: »Kako se delajo in kuhajo dobri štruklji«. 4. Trcratev na Dolenjskem. 5. Šaljiv prizor: »Eno uro v ljubljanskem rotovžu ali občinska volitev po novem sistemu«. Pred. med in za navedenimi točkami godba in prosta dobrovoljna zabava. Lačni in žejni najdejo obilo mehe. žalostni dobrodejno razvedrilo, bolni okrepčujoco kopel. Na srn ji vini je na razpolago korinndoli Veseliea s#> vrsi ob vsakem vremenu. — Odi>or.
8. septembra v Postojno! Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda, ki ima 8. septembra ob 3. po-jioldne veliko veselico v Po.-tojn: pri »Kroni« v korist novi družbini tržaški šoli, je izposlovala« da bodo po-setniki te slavnosti mogli v jamo preti znižani vstopnini 1 K i. s. pojdejo vsi posetniki v jamo skupno ob pol 11. dopoldne. Ker je vstopnina v jamo druere dni 3 K in letos ni bilo n;i Vel. Šmaren običajne jamske veselice z znižano ceno. bode gotovo za marsikoga iz Reke. Puljn. Ljubljane, Trsta in Gorico karalo, da ta -lan i»ride obiskat jamo. popoldne pa veselico. Vstonnice po znižani ceni se l>odo dobile le v hotelu pri »Kroni<.
Druftvm nrafiHn.
Politično in izobraževal no društvo za dvorski okraj priredi v nedeljo, dne 3. septembra t. 1. veliko vrtno veselico na vrtu tr. Fran Novaka na Tržaški cesti 23 (nasproti tobačne tovarne). Simred običajen. Izjemoma ostanejo tudi ta dan cene pri najboljši jedi in pijači navadne in zmerne. Za sreoolov so pripravljeni najlepši in najoriginalnejši dobitki za ženske, deco in moške. Tudi voza (3000 kg) premoga ne manjka med dobitki. Žalostni in pnsti ljudje nimajo vstopa na ves*dieni prostor raz ven če obljubijo, da bodo veseli. Za slučaj slabega vremena je na razpolago največji vrtni salon cele Ljubljane. Koncertna godba, petje, ples s posebno godbo. Začetek točno ob 4. popoldne. Vstopnina 30 vin. Otroci do 10. leta so vstopnine prosti. Vstopnice je nositi vidno. Ker je dohodek namenjen za pomnoženje društvene knjižnice s<* preplačila hvaležno sprejemajo. Ve^ojiea se vrši ob vsakem vremenu! K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
Slovensko   deželno    gleda lišće.
Operni ensemble solistov je za bodo* i o gledališko sezono sestavljen takole: primadona in za vse dramal >per-ae partije gdč- Josipina S i p a n -k o v a . koloraturka in operna su-breta £idč. Elfrida K r o in p h o 1 z -ova, mladodramatična pevka gospa Jeanette pl. F o e d r a USpergO-\ a , oj>erna pevka gdč. Rezika T b a-J e r j e v a in za manjfte mez/eso-pranske partije gdč. Roza Peršlo-v a. Prvi operni tenor g. Fr. K ra m-pera, bivši prvi tenor Narodnega divadla v Brnu in kr. zemalj. kazališta v Zagrebu, drugi operni tenor ar. Ljubiša Iličič tenor-huffo g. Miroslav H o r s k y , bariton g. Viljem Novak, bas gospod Josip Križaj, II. bariton g. Rudolf Đ n k -i e k. Operni kapelnik g. V. H. Tali C h. — Operetni ensemble solistov pa je sestavljen tako-le: prvi tenor g. Ljubiša Iličič, mladostni spe-VOkomik g- Miroslav H o r s k v , karakterni spevokomik g. Josip PoV-h e , bariton g- Rmdf B p k I e k , bas
g. Josip b" r i i a j. za manjšo * loge g. Alojzij Drenov cc ftenor), g. Rudolf Ju van (tenor) in gospod Pavel Baiberger (bariton). Operetna subreta gdč. Rezika Thaler-
jeva, operetna pevka ga. Jeanette pl. Foedranspergova, operetna pevka gdč. Frida Kromp-h o 1 z o v a , komična operetna pevka ga. Berta Bnkšekova, ca manjše operetne vloge gospa Desan-ka 11 i č i <* e v a , gdč. Vera Danilova in ga. Poloniea J n v a n o v a (alt). Operetne predstave bosta vodila gospoda kapelnika T a 1 i e h in J e r e m i a š. Sodeluje zopet popolni orkester »Slovenske Filharmonij e«.
Operni in operetni zbor. Kakor že nekaj let, dela sestava dobrega zbora tudi letos velike težave. 1. te-norov, 1. sopranov in altov se oglaša vedno premalo. Že tretjič poživljamo torej vse dobre pevce, da se ta ljubezni do slovenskega gledališča in do naše umetnosti priglasijo čim preje pri gospodu kapelniku Talichu. Ta apel velja zlasti bivšim in dosedanjim članom opernega zbora.
izpred sodu.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča
Za vsako oropano krono eno leto
kazni. Na zatožni klopi je sedel včeraj mlad, komaj 24 let star skrajno zanemarjeni človek po imenu Anton Mihelič, čevljarski pomočnik iz Na-klega, nestalnega bivališča, obče znan kot tujemu imetju nevaren. Bil j* zaradi v I a č 11 g a r s t v a ze r>krat pred-kaznovan. Slučaj, zaradi katerega se je moral včeraj zagovarjati, še je zgodi] sledeče: V Tupaličah v Žiber-tovi gostilni se je ustavil dne 1^. Svečana t. 1. čevljar Jožef Polajnar, doma iz Jezera na Koroškem. Bil je na potu, da obišče svojo sestro. Temu možu se je pridružil Mihelič ter mu pravil, da je čevljar in tla name-rava iti na Koroško dela iskat. Na » bdolžencev poziv mu je plačal Po-'ajnar nekaj žganja in okoli 5. ure .H nekoliko opit nadaljeval svojo pot. Mihelič se mu je takoj pridružil z izgovorom, da gre v Tržič. Sla sta skupaj v Preddvor ter v Velkovrhovi krčmi skupaj izpila */, litra Florija-na. Od tu sta jo krenila proti Bašlju po precej samotni stezi. Ker se je pričelo temniti, je Mihelič svojemu spremljevalcu zaradi ozke steze na-svetoval, naj gre on naprej, kar je tudi Polajnar storil. Nič hudega sluteč je z rokami v žepu korakal pred obdolžencem. Naenkrat ga pa Mihelič zagrabi zadej pri ovratniku suk-niča in mu izpodbije nojre, tako tla je Polajnar padel na tla. Ta je pa takoj spoznal vso situacijo. Brž je vzel denarnico, v kateri je bilo kakih 9 kron, iz levega hlačnega žepa. ter jo pri padcu porinil za pas, tako da je zlezla oh goleni tele.>u za levo hlačnico. Obdolženec je na tleh ležečega Polajnarja preiskaval po žepih. Končno je začutil denarnico spodaj pri gležnju. Odtrgal mu je trak pri spodnjih hlačah, vzel denarnico, j<» izpraznil tCT jo prazno vrgel nazaj. Nato je pobegnil. Napadenec je takoj celo zadevo ovadil orožnikom, ki so takoj sumničili Miheliča kot storilca., Od-dolžencc se zagovarja, da je Polajnarja denarnica slučajno padla na t :a, da jo je pobral, vzel denar iz nje. prazno mu pa nazaj dal. Mihelič tudi trdi. da je bil takrat popolnoma pijan. Polajnar prmiše dogodek popolnoma drugače. Tndi druge priče potrdijo, da ol>dolženoo ni bil tako pijan, marveč se je le navidezno takega delal. Porotniki so prvo glavno vprašanje, tikajočega 18 ropa Z devetimi proti tremi glasovi potrdili, nakar ga je sodišče obsodilo na 9 let ti-žke ječe. Torej l>o Mihelič se moral za vsako oropano kronco eno leto v >či pokoriti. Obdolženec je svojo kazen takoj nastopil.
Dve občini opeharil. Zaradi hudodelstva poneverbe se je moral da-... s zagovarjati Flori jan Kožuh, 39 let star oženjen in pristojen v Št. Vid nad Ljubljano. Obdolženca, ki je bil preje deželni daear, je nastavilo pozneje za dacarja okrožje občin Bohinjska Bistrica in Srednja vas. Opravljal je tu služIm od 10. oktobra 190o do konca leta 1910. Vsled posebne pogodbe je pa obenem j>obiral za te dve občhll od strank tudi občinske naklade na vžitnino. Mož je imel kot uslužbence na deželi primeroma dobre dohodke, kajti kot dacar je dobival 120 K mesečne plače in za pobiranje občinskih naklad na vžitmno je imel od občine Bohinjske Bistrice l(/t od občine Srednja vas pa celo 10'* provizije. Obdolženec je pa to zaupanje grdo zlorabljal in sicer na taki način, da se mu ni moglo priti do živega in le slučaj je temu pripomogel, da ni še naprej slepa ril. Kožuh je namreč obolel in je moral službo popustiti. Njegov naslednik je prišel nerodnostim na sled, poklicali so dva izvedenca, ki sta imela nalogo, vse računske spise in zaznamke pregledati. Ta dva sta dognala, da je mnogo občinskih naklad izginilo v obdolženčevih žepih, vsled česar je občino Bohinjsko Bistrico oškodoval za 6347 K 88 v občino Srednjo vas pa za 6014 K 67 v. Kožuh je manipuliral na ta načiu, da
je strankam pravilno potrdil vplačane zneske, v jnkste pa vpisal manjše vsote. Obdolženec je v preiskavi poneverbo takoj priznal, a v jako niski meri, pozneje je pa izpovedal, da v letih 1906 do 1910 znaša poneverjena vsota kakih 8000 K. — Kožuh se zagovarja, da je za stroške svoje bolezni veliko denarja potreboval in da mu je to dalo povod za po-neverjenje.
Na krivdorek porotnikov je bil Kožuh obsojen v 18meseeno težko jeeo.
Rožne stvori.
* Kolera. Kakor smo včeraj poročali, je umri delavec Floria v Budimpešti za kolero in sta v Novi Pešti zbolela za kolero delavca Tose in Szabo. — V Koprivnici na Hrvaškem se je pojavil tudi* en sumljiv slučaj. — V Verbicarn v Italiji so prebivalci popolnoma zbesneli, ker mislijo, da jih hoče vlada okužiti s kolero in da jim pošilja zato zdravnike in sanitetno vojaštvo. To zaslepljenost note med ljudstvom posebno duhovniki, ki bi radi naščuvali ljudstvo proti italijanski vladi v večjo čast papeževo seveda. Kako daleč gre zaslepljenost ljudstva, se vidi zlasti iz tega, da domnevajo ljudje, da hoče zmanjšati vlada število prebivalstva, ki je baje preveč naraslo, kakor je to pokazalo zadnje ljudsko štetje, na ta načiu, da okuži ljudstvo Z raznimi boleznimi. K bratu nekega zdravnika je prišla pred kratkim meščanska deputacija ter ga prosila naj posreduje pri notranjem ministrstvu in prosi ministra za božjo voljo za milost, da naj ne okuži mesta, za kar se zavežejo meščani plačati celo vrsto let državi poseben oavek.
— Vojaški zdravnik Basih v Rimu priporoča proti koleri tudi v resnejših slučajih   injekcije elektrargola.
— V Carigradu je zbolelo v ponedeljek 20 oseb za kolero, en bolnik je umrl. — V Aalstu med Brusljem in G en toni je zbolel neki delavec za kolero in po preteku dveh ur umrl.
* Lojalni Ogri. Dne 17. septembra odkrijejo v Torok - Becse spomenik pruskemu generalu Karlu grofu Leimingen - \Vestcrbnrgu, ki se je bojeval leta 1848. proti Avstriji in ki so ga leta 1349. s 13 drugimi uporniki obesili. Avstrija seveda trpi take provokacije. Stvar okusa.
* Richter. Iz Soluna javljajo, da pričaknjejo inženirja Richterja jutri, pravijo pa, da govore vse okoliščino za to, da Richter ni pri zdravi pameti.
* Štirideset    konj    ubitih. V
bližini mesta Diisseklorf se je zgodila čudna nezgoda. 40 konj 5. eska-drona dusseldorfskih ulanov, ki so jih držali vojaki za uzde, se je spia-šilo, in konji so dirjali naravnost v brzovlak, ki se je peljal ravno mimo. Brzovlak je ubil in povozil takoj 30 konj, med tem, ko so morali drugih 10 konj ubiti. oziroma ustreliti, ker so bili hudo poškodovani.
* Portugalski rojaiisti. V pristanišču v Rarrovn so angleški uradi snoči prijeli že tretjo ladjo z imenom »Bressie«, in. sicer na direktno zahtevo portugalskega poslanika Go-iiiim Oomez ima baje zanesljivo informacije, da so te ladje oborožili portugalski rojalisti. Iz Londona poročajo, da se je vnel v portugalskem vodovju že boj med neko rojalistično ladjo in portugalsko bojno ladjo.
* Vse Monne Lise so pobegnile, Gioeonda je bila v svojem življenju hudo zapeljiva ženska, da pa še sedaj po svoji smrti, ko se ne drži vec košcica koščice zapeljuje ljudi, je gotovo rekord ženske zapeljivosti. In kar naenkrat je dobila Monna Lisa muhe, da se ji ni hotelo več ostati v okvirih muzejev. Iz Luvra v Parim je našla svojo pot, sedaj poročajo, da ji tudi v Carletti na Siciliji ni ugajalo. Tam so imeli namreč kopijo Monne Lise, ki jo je bil napravil neki vrstnik Leonarda in tudi ta kopija je izginila brez sledu še prednjo so izvedeli v Carletti, da jo je prava Monna Lisa ]x>pihala. Morda \n% bo tako, kakor z roparji Richterja. Če se je človeški rop tako dobro posrečil in je toliko nesel, zakaj bi se ne posrečil rop slike, ki jo je ložje prikriti — in je ni treba pitati?
Gozd na Kisovcu)
(vrh. ki spaja Begunjščico in Dobra-čo) je že 14 dni v ognju, ki se rapid-r.o širi na vse strani. Zažgali so baje pastirji, ki so kurili kres ter niso potem ognja zadostno pogasili. Tukajšnji župan je šel pred tednom na lice mesta in se je vrnil, ne da bi kaj ukrenil, da bi se ogenj vsaj omejil. Županov najboljši prijatelj, predstojnik gospodarskega odseka, pa se je izrazil: »Saj bo itak kmalu dež, pa bo vse pogasil.« Pribijemo, da sta oba možakarja fanatična klerikalca. Gospod župan, brigajte se rajši za stvari, ki spadajo v vaš delokrog in ue praskajte se tam, kjer vas ne srbi. {
Telefonsko h tozoiovno porotna.
Sef koreapondenee Herzog umrl. Dunaj,   30. avgusta.   Danea je umrl po dolgi bolesni šef in lastnik koreapondenee Herzog 751etni časnikar Herzog.
"mšm       Dunajska klinika.
Dunaj, 30. avgusta. Gradba nove dunajske klinike se je zakasnela, ker je zmanjkalo denarja. Le s težavo bodo mogli spraviti nekaj paviljonov pod streho, da bodo lahko začeli s podiranjem klinike.
Dvojni samomor. Dunaj, 30. avgusta. Danes zjutraj ob 7. so našli v Pratru nekega moškega in neko deklico ustreljena. Deklica, 201etna Katarina Horn, je bila že mrtva, moškega, 251etnega Frana Daniša, ki je še živel,so prepeljali v bolnišnico. Vzrok samomora ni znan.
Smrt učenjakov.
Dunaj, 30. avgusta. Tu je umrl v 73. letu Maks Menger, ki je bil dolgo član nemške državnopravne stranke in 36 let član avstrijskega državnega zbora in sicer do leta 1907. Bil je tudi plodovit pisatelj in politik. Spisal je svoj čas znamenito delo »Avstrijska volilna reforma« in »Ce£ko - nemška sprava«.
Dunaj, 30. avgusta. Danes so našli ustreljenega upravnega svetnika družbe Trebina za industrije v mineralnim oljem in I. gališke petrolejske družbe Osterfeserja, ki je Vil tudi prrznan pisatelj.
Češko - nemška sprava. Praga,   30. avgusta. »Narodni List v« pravijo, da je   to   pot knez
Thun posebno previden in se vzdržuje vsakih predčasnih ennncijaeij zlasti pa ne govori niti besede o svojih načrtih, da ne ovirajo komentarji njegovih besed morebitnih uspehov njegove akcije. List pravi, da ni prav govoriti o spravnem delu, ker obstoji to delo samo v odstranitvi nemške obstrukcije v češkem deželnem zboru ter v omogoeenju dela deželnega zbora, kar je v interesu tako Nemcev kakor Cehov.
Hmelj.
Žalec, 30. avgusta. Ža teški 42040. Kupčija živahna, cene zopet višje.
Thun v Isehlu.
Ischi, :i0. avgusta. Češki namestnik knez Thun je dospel danes zjutraj ob 5. v Iaehl.
Gotthardska železnica.
Bern, 30. avgusta. Zvezni svet je sprejel poravnavo med švicarsko upravo in družbo Gotthardske železnice glede odkupne cene za to železnico, ki je bila, kakor znano, doslej mednarodna last in jo je upravljala mednarodna komisija.
Ogrska zbornica*
Budimpešta, 30. avgusta. V današnji seji ogrskega državnega zbora je Justhova stranka vložila predlog za prosto kolportažo. Govoril je tudi ministrski predsednik, ki ga pa ni bilo mogoče razumeti, ker so poslanci strahovito razgrajali. Zbornica je prešla nato na dnevni red. na katerem so bila poimenska glasovanja.
Mesno vprašanje. Budimpešta. 30. avgusta. Mesarji so se obrnili v posebni deputaciji zaradi pomanjkanja mesa in ker bo srbska živina tudi že v par dneh pošla, na finančnega in začasno tudi trgovinskega ministra Lukacsa ter mu je deputacija izročila tudi spomenico.
Kolera.
Novorosijak, 30. avgusta. Tu je zbolelo 17 ljudi za kolero. Vsi so umrli.
Solun, 30. avgusta. Med red i in I-mi bataljoni, ki so prišli na povratku iz Albanije v Solun, je zbolelo 53 vojakov za kolero, umrlo pa je 30 vojakov. Med potjo so vojaki 18 svojih tovarišev, ki so umrli za kolero, enostavno vrgli iz vlaka.
Na zenitov aojskem potovanju.
Belgrad, 30. avgusta. Danes ob 10. dopoldne se je odpeljal kralj Peter s princeso Jeleno s posebnim dvornim vlakom v Petrograd. Vse mesto je bilo pokonci, da se poslovi od ljubljene kraljične. Kralja in princezo spremljajo v Petrograd župan Ljuba Davidovic in razni državni dostojanstveniki. Dvorni vlak preko Avatro-Ogrske bo stal 7000 frankov tja in prav veliko tudi nazaj. Poroka princese Helene.
Belgrad, 30. avgusta. Danes zjutraj so se odpeljali kralj Peter, prestolonaslednik Aleksander in princesa Helena s posebnim vlakom čez Budimpešto, Bogumin in Varšavo v Peterhof, kjer se vrši 8. septembra poroka princese Helene. V kraljevem spremstvu so ministrski predsednik Milovanovič, predsednik skupščine Nikolič s soprogo in belgrudski župan Davidovič. Na kolodvor so jib spre-
mili princ Juri, điplomatični kor, oficirji ter dame. Dame diplom&tič-nega kora so izročile princesi krasne
šopke.
Najdeni Muri Ho.
Smol en sk, 30. avgusta. Tu je našel neki kmet sliko, ki jo je oddal muzeju v Smolcnskn. Ko so sliko očedili, so spoznali, da gre za Moril-lovo sliko, ki kaže Krista na rokah Simeona. Dragoceno sliko je dobila cesarska galerija v Petrogradu.
Požar na oni verzi.
Atene, 30. avgusta. Kemično-fi-zikalični laboratorij atenske univerze je pogorel. Rešili so le majhen del oprave. Pri gasilskem delo so se ponesrečili trije gasilci. Dva sta bila takoj mrtva, eden je smrtno nevarno ranjen.
Richter.
Frankbrod ob M., :*0. avgusta. Inženir Richter je dospel včeraj iz Bi-tolja v Solun. Zakasnel se je, ker je moral ostati mod potjo 58 ur v karanteni. (To je zopet nemogoče, ker bi bil Richter moral potovati, da pride že samo v Bitolj, še enkrat tako daleč, kakor če bi bil potoval iz Ella-sone naravnost v Solun. Op. ur.)
Vojne priprave v Belgiji. Bruselj, 30. avgusta. Vojni minister je sporočil vsem poveljnikom trdujav, da naj se pripravijo na vojno ter pripravijo vse potrebno in izpopolnijo vojne priprave. Vsled teg8 so se vrnili tudi Val častniki in topni carji, ki so bili na dopustu, v svoje gamizije in v trdnjave. Vlada je naročila tudi mnogo novih topov in je že prispelo več vlakov z vojnim materijalom.
Smrt indijskega hogataša. London, 30. avgusta. V Kalkuti je umrl najbogatejši človek na z Iji, Nizam Hajderabad, ki je velikanske vsote žrtvoval za straženjc indijskih mej. Na leto je imel eno milijardo dohodkov. Bil je tudi lastnik največjega indijskega diamanta.
Železnicarska stavka na Anglcškcni.
London, 30. avgusta. Strojevodje vzhodnih železnic groze, da prUhan prihodnjo soboto s stavko. Sicer so bili železničarji, ki so stavkali, zop.t sprejeti, vendar y>a jih je bilo mnogo degradiranih, kar pomeni za nje tu di materijalno izgubo.
Panamski prekop.
Wasbington, 30. avgusta. Dajanj je odpotoval kot prvi 10. pešpolk r Panamo, da čuva tam Panamski pre-kop. (Prekop bo sicer neutralen, ka kor Sueški prekop, vendar pa so m Zodinjone države izgovorile pravici . da edine čuvajo neutraliteto prekopa in dežele 5 milj na vsakem bregu. Op. uredništva.)
Zahvala.
Vsem tistim, ki so se me oh priliki moje šestdesetletnice spominjali bodisi s pismenimi, bodisi i brzojavnimi čestitkami, izrekam tem potom svojo najtoplejšo zahvalo. V Ljoblja ni. 30. avgusta 1911.
Dr. Ivan Tavčar.
Gospodarstvo.
— Prodaja   stoječih   hrasto vi b debel. Gozdarsko ravnateljstvo deželne vlade v Sarajevu   proda iz g« nega kompleksa Ozren (okrni i\n.( lica in Maglaj) in iz gozdnega kraja Vladin gaj (okraj Gračaniea) stoječa hrastova debla. Sprejmejo se samo pismene ponndlic. katere je v po slati najkasneje do 6. novembra t. 1. 11. ure dopoldne gozdarskemu ravnateljstvu deželne vlade v Sarajevu. Razpis z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske   in obrtniško zbornice   v Ljubljani    interesoutom na vpogled.
Darila.
Upravništvu nabili listo\  ao poslali zar
»Ciril - Metodovo   družbo« dr. Vilko Maurer, Krško 5 K, iz kazeJi ske    poravnave    »Rabzelj - llanič udeleženke gospodinjskega tečaja \ ^Mladiki« 7 K. Skupaj 12 K.
»Odboru za   podpore potrebne pogorelce v Mokronogu« P. Maj-i" Jarše - Mengeš 10 K in Janko Čer ček, ravnatelj zemlj. knj. v Izubijani I K. Skupaj 13 K. — Živeli nabiralci in darovalci!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rast o Pustoslem4ek.
Žitnu oano v Budimpešti«
Dne 30. avgusta 1911.
Tirali.
PSenica za oktober 1911.   . m 50 kg H*;
Pšenica za april 1912. .. za 50 kg 10<*
RZ Zm oktober 1911  ... za 50 kg  9 ^
Koruza za maj 1012 ... za 50 kg S
Oves za oktober 1911  . . zi 50 kg 8 35
Umrl! so v Ljubljani:
V deželni i>^Tnici: Dne 24. avgusta:   Uršula Rozman, pastirica, 13 let. _
Za prebivalca masi, uradnik« itd.
Proti tež koča m prenavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela j c uprav neobhodno potrebno domaČe zdravilo
pristni „Moll-OT Seidllts prašek,* ker vpliva
na prenavljanje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skatljica velja
2 !• Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, C. in kr. dvorni
zalagatclj na DUNAJU, Tuchiauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati BfoU-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 18
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najbolj se priznana
Taino-cMn Mton
katera  okrepduje   lasteče, odstranjuje
luske in preprečuje Izpadanje las. f eteltlenlea z navodom i krono*
Razpošilja se z obratno posto nc manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh  pre:zkušen:h zdravil, medic, mil, medicinal. vin. špecJlali tat, najfinejših parfumov, kirurgiskih obvez, svežih mineralnih ved itd.
Dež. lekarno Milanu LensteRs
v LJubljani Res!;8va resta št I.
poleg novozgrajenega Fran Joiefovega
iubli. mosta 169
V tei lekarni dobivafo zdravila tudi člani bolniških blagajn jutne železnice, c kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagajne v Ljubljani.
Cez
ga ni!
Po njem ti jed diši, Želodec ne boleha In glava ne boli?
Zahtevajte izrecno „FL0R1AN"! Zavračajte   ponaredbe!
Ljudska kakovost liter K 2*40. Kabinetna kakovost „ „ 480. Naslov za naročila: „FL0RIAN", Ljubljana.
Postavno varovano.
Meteorološično poročilo.
V iina a ti morjem
Srednji men! tlak 39*7Si
2 i Cas
09
> vanja
Stanje barometra ? mm
E 2
>
o
>
Nebo
jasno
Ž9 j 2.pop.  738 4    27-1    sr. jug .   9.2V.   7386! 200!brezvetr.
30.   7.zj.   7389 j   140 J
Štednja včerajšnja temperatura 19*6#, 'Orm. 17 3'. Padavina v 24 urah 0 0 mm
za dve družini na lepem prostoru z lepim vrtom s* BO nllM MBl pMfU.
Natančne   podatke,   da TjBJlt
Čeh, L ulica, Pet v Bežne deline itev. S37. 2702
Sprejmejo m
2916
izurjene šivilje
za živote in krila pri Michalicek - Rihar
Sslenburgova ulica it. 4.
hiše z vrtom
se vrši dne 6. septembra
v Novem Vodmatu št. 45.
Pojasni a daje Lukas Pavli, Mengeš Številka 49. 2915
i-ii^^=i' ga
Josip Božič,
vinotržec v Sp. Šiški
priporoča slavn. občinstvu, društvom
CfCT gostilničarjem in hotelirjem priznano
ROiira iii
2875 kakor:
ljutomersko, goriško, istrsko, dolenjsko belo in rdeče. — Fino ljutomersko  vino  v buteljkah.
Cene nizke. V mestu dostavlja na dom.
:: Kleti pri Anžoku v Sp. Šiški.
mm
Iščem za svojega sorodnika, ki je že več let vdovec in oče 2 otrok v starosti 6 in 10 let, s premoženjem, bivši trgovec, živi sedaj privatno — vsled ženitve gospodično ali vdovo, izobraženo in ki ima veselje do trgovine ali druge obrti in ne pod 30 let stara. Želi se tudi nekaj premoženja. — Le resne ponudbe se prosi pod šifro „Štajersko 45" na upravn.  „Slov. Naroda".g
v Drnišc v Dalmaciji
sprejema
fjranilne uloge
od K 2— do K lOO.OOO*—
proti 5°0 obrestovan^. ter povraća zneske do K 5000 — brez odpovedi, zneske do K 20.000*— proti prijavi S dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice. — Dopisovanje v slovenskem in hrvaškem jeziku. 2249 Za varnost hranilcih vlog in nfih obre-stovanje jamči občina Drniš.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je   ugodno  zavarovanje na doživetje in smrt z manjSajočimi se 94 vplačili.
Dva dijaka
se sprejmeta sa sttnovuje ii hrta* ?
sredini mesti. — Kje pove upravntftvo »Slov. Naroda.« 2926
tprelme zanesljiva
■Mm
katera bi znala voditi veCje gospodinjstvo Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda.» 2927
Koncipijenta
3
cr
sprejme
dr. Vekoslav Bratkovič odvetnik v Siovenigradcn (flajw$ko)
Nastop takoj. Plača po dogovoru.
zdravnik za notranje in stroške bolezni zopet ordinira:
Dvorski hi 11. od H in 2-3.
P    li   s gggil
JU Rosner S C2
zganja::
v Ljubljani
priporoča v lastni žganjarnt kuhano
544 Slivovko Tropinovec Brinjevec Hrušovec Vinsko žganje zanesljivi!! kakovosti, j £i
il
ZZ Najboljša in najzdravejša ^
barva
cm
m lase in brado
je dr. Drallea „NERIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
S. STRMO LI
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Cenovnik lasnih izdelkov in potrebščin se pošlje na zahtevo zastonj.
stanovonle
z dvema ali tremi sobami ter pritik-linami za ■eTSanEsT ali takoj v bližini sodišča. — Prijazne ponudbe na uprav. »Si. Naroda« 2903
Lična vila
z vrtom in vodovodom, oddaljena 20 min. od Bleškega jezera na Gorenjskem, porabna tudi za restavracijo ali prodajalno. 2922
se proda
takoj pod zelo ugodnimi pogoji.
Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«
fozor trgovci!
V večjem trgu na Spodnjem Štajerskem blizu kolodvora, z veliko okolico,
se odda v najem
cela hiša
hiša je na najboljšem prostoru zraven cerkve. Zraven so kleti, skladišča, nekaj polja, vrt itd.   Letni promet je velik.
Naslov na upravništvo »Slov. Naroda« „Št. 2000". 2821
E 2613/11-4
2917
Dražbeni oklic.
Vsled sklepa z dne 17. avgusta 1911   opravilna  št E 2613,11-4 se
prodajo
dne 2. septembra 1911 dr-p. ob 9. uri
v Ljubljani, Pred Škofijo št 3
na javni dražbi:
različno špecerijsko blago kakor špirit, kava riz, mast, konjak, semena, različni likerji, nova national reg. blagajna najnovejšega sis s 4 pred. ki je stala nova okrog 4000 K.
Reči se smejo ogledati dne 2. septembra v času med 8—1/29 uro dopoldne v navedeni hiši.
C. kr« okr. sodnija v £jub!jani,
odd. IL, dne 17. avgusta 1911.
Za obiskovanje
trgovcev z usnjem
išče dunajska tvrdka za zgornje dele čevljev za Ljubljano in ostalo deželo ::   Kranjsko proti dobri proviziji ::
Sprejme ev. tndi
usnjarske stroke.      291 s
Dopisi pod „Csnje" na upravništvo ::       »Slovenskega Naroda.44 ::
najboljši p9esk za mehka tla.
Keil-ova bela glazura za umtvalne mize   .   90 v
Keil-ova voščena pasta zt parkete ...  90 H
Keil-ov lak zi pozlatenje okvirov ... 40 n Keil-ov lak za slamnike v vseh barvah
Keil-ova pasta za čevlje......30 „
2921       Dobiva se vedno pri Leskovicu a Medenu v Ljubljani.
Postojna: Anton  Ditrich.    Idrija: Valentin  Lapajne.    Črnomelj:   Anton Zurc. Skorja Loka: Matej Žigon.    Kamnik:   Edvard   Hajek.    Kranj: Franc Dolenz. Radovljica: Oton Homan.    Novo mesto: Ivan Picek.    Kočevje: Franc Loy.
Wni sini Ja Hl Hitu
LJubljana, Pod trance 1
priporoča svojo bogato zalogo naočnikov sćipalnikov, daljnogledov in vse v to stroko spadajoče predmete. 1893
Kontorlst
z večletno prakso išče primerne službe.
Cenjene ponudbe pod »H" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2882
Učenec
kateri bi imel vso oskrbo pri starših,
se sprejme v trgovino I. Krivic, Dunajska cesta 4.
Kontoristinja
s kratko prakso, zmožna slov. in nem. jezika v govoru in pisavi, tiče slutbe v Primorju ali Dalmaciji.
Dopisi pod »1. sept.« na uprav. »Slov. Naroda.« 2905
Prodajalka
dobro izurjena v modni trgovini,
stara 23—26 let, 2897
se sprejme takoj-
Kje, pove upravništvo »Slov Naroda«.
2870
dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom in
krepak učenec
se sprejmeta
pri tvrdki Ivan Razboršek v ::       Šmartnem pri Litiji. ::
lojM cleuntorll
(črepalo na vreteno)
za vodnjake cisterne ter čre-pala za vodo za ročni in strojni pogon, motorje na veter, toplo-zračne, plinove, nafto ve in bencinove postavlja najceneje
J. K. Rudolf
c. kr. dvorni dobavitelj
v Plznji.
: M odpatovanja se [eno prodaste::
•I       •   I  • V« 2861
z velikim sadnim vrtom ter manjša
gostilna
z večjim vrtom. Več   se    poizve   v   restavraciji pri
„Zvezdi", Spodnja Šiška št 22. Marljiv
zmožen več jezikov in popolnoma samostojen delavec na stavbi kakor v pisarni, dosedaj kot delovodja v službi, trezen in energičen ter je zmožen stavbnika - podjetnika nadomestovati, išče Službe pod primernimi pogoji, Gre tudi v druge države. Ponudbe se prosijo pod „Stavbnik 77" na upravo »Slov. Naroda«. 29
- .". vzajemno zavarovalna banka v Pragi.  •■• - ■••
Rezervni fondi K 53,758.285-24. — Izplačana odškodnine in kapitalna S 115,390.603-61.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
•n- Generalno zastopstvo y ijubljani S3S£Sm i Hq ulici itn. 12. -m«
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Telefon štev. 16.
Lota 1837. ustanovljena delniška družba
427
Telefon itev. 16.
KRANJSKA STAVBIMSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Stavbno podjetništvo! pisarna za arhitekturo in atavbnotehnilka dela} tesarstvo In mlzai dela i opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Vi&uj kamnolomi v Podpeči ia v Opatiji.—
a strojnim obratom za stavbna in fina Priporoča so za stavbna dola vsako vrsto.
DU
07
3929
0
6614
Priporočamo našim g  gospodinjam g j
k"ni iNCifn ni/ADi in ffl iz <dto*slovenske s
I\VL.I1UIV\/   ijlIVvFKIJvf !■-tovarne v Ljubljani
ALFONZ *? BREZNIK
c kr. Izvedenec In učitelj Glasbene Bsatlee).
Mafvenlm in najstarejša trgovina in isaesclevalnloa klavirjev In kar-monl]e v. Velikanska znloga vanga glasbene* n orodja strna In MrnstkrnU].
innn-ninan^^ Ljubljana, Kongresni trg št^lS vfft&tm
Klavlrfa dvorne tvrdke Bosen-dorf ar, Cupka, aTOlsl n Heitn-
in
bora (amer. harm.) imam le las iikliučno edini ssstopnik za Kranjsko v velikanski zalogi
in izbiri. Ne dajte se varati po navidezno cenem, vsiljivem „poletan", osobito, ker nudim vsakomur, da si po kolikor mogoče najnižji ceni ali na Čudovito majhne obroke bres vsakega zadal a nabavi prvovrsten instrument s resnično ___
pismeno lOletno garancijo. Stari klavirji najugodneje v zameno. Isnenojsvalnlna najnižja. Popravila In uglasevanje vsak glasbil najceneje. Proigrani klavirji vedno v zalogi. Violine, citre, kitare, tamburice, harmonike, telov. rogovi m strune po tovarniških cenah. — Ves dan odprto!
Št 27939
Mestni magistrat razpisuje v podelitev
ustanovo letnih 500 kron
za obiskovanje kake državne obrtne šole.
Ta ustanova je namenjena v prvi vrsti onim obrtnim pomožnim delavcem, ki so dovršili z dobrim uspehom obrtno nadaljevalno šolo, v drugi vrsti pa sploh takšnim, ki zamorejo dokazati svojo usposobljenost za obisk kake državne obrtne, ali umetno-obrtne Šole, oziroma takšnim, ki zavode te vrste že obiskujejo.
Pravico do te ustanove imajo oni obrtni delavci, ki nimajo prilike, pridobiti si višjo strokovno izobrazbo na kakem ljubljanskem obrtnem zavodu s podnevnim poukom in sicer najprej oni, so v Ljubljano pristojni; če pa takih ni, sploh prosilci, ki imajo na Kranjskem domovinsko pravico.
Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, je vlagati pri mestnem magistratu ljubljanskem.
do 25. septembra 1911.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 23. avgusta 1911. 2919 Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
AlpinA
ure
Priznano največja, resnično dometa, ie 25 let obstoječa eksportna tvrdka.
Fr. Čuden
urar v Ljubljani, Prešernova ul. 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
je delničar
največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu
;-; oi toni lahke po origiialoi torniJkih mah :-:
garantirano zanesljive, v vseh legah m temperaturah    po   njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane .-.
JUpitia ure
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, ;-:        tula, srebru, ni kl j u in jeklu :-:
prodaja.
Kedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Jlagajničarko,
sprejme
Oton  Homan  v Radovljici.
2901
J. Zamljen
čevljarski mojster
v Ljubljani, Sodna ulica št. 3
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdelale tudi pravo gorsko in tolovadske čevlje.
Za naroČila z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. 245
Važno za vinske trgovce
več sto komadov, prav močni in zdravi iz hrastovega lesa, od 400-800 1
se dobivajo po prav nizki ceni
2545        pri tvrd k i
jI Rosner & 62
e   v Ljubljani, s:
Važno za vinske trgovce
lil
• •
lSl
III lil
• a] • 1 0 ■
zflZcSni oalon.
Ga&tili+ft Satna »i pt^potoca
3da S6of-zaneti
239
So9 gTtcmoo*
$(Uni 6to6ufii vedno pti-pzavtfcnt. Safio /uSt venci o iiaticvi in zazne cvetlice četna iz-tjoćovćfctpc.
k
<3J
CD ■
5=>I>Q
>c-> ~
>
o .5
O
u
C
a
en
ha
P
k
Tehnična  pisarna  in stavbno podjetje
Ingenieur H. UHLlft
3801
Ljubljana, Resljeva cesta št 26.
.Strokoma izvršitev vsak tis! nalrtoi ia eioraUno/, ttrekovui znanstrai IzvMi, prtizitji zmitli.
ennsnnannnnBnnnneft,
n
I
Bit vet izpadanja las! 68 * 1 m prhljaja!
Lasje io brada zrastejo mm\
„Usni Petroiin" tittft
kemičnega laboratorija Salcaarg II, zaaestll-tega utinkj prod rrpadinjo la« i« prtafja)«, po&ptšjje ioto rast las ia !wade lit je uspejo za spi osno eegoranjc las.      Potrefi n"
je pretzkasflo c. kr. ratar-stveno oMastvo, zapisovali ta priporočali so ga pa mnogi zdravniV1. Na tisoče izkaz:! zdravnikov in lajikov. „tteđ srcd»tvi prrt; imatfan ju las,   zlasti  proti prtljaju.
sen sponal   vaš izdelek
„PotPoi;n" za aajpre-izknšeatj ii ia so ga po nojem predpisa oovsod ratrili z dobrim uspehom-. „Lasal PetroKn" stekle-aica 3 K »a K 1*50. Samo
Iiristna. ako Je v steklenica ■ uro;rti karton vtisnjena ftrau P. Schvldbaners Nckfl.
kemični laboratorij SaJcbarg
Dobiva se pristen:
L|nbllanai Jos. Mavr, lek., Ant. Kane, drog., Gabriel Piccoli. lekarna. Sušnik, lekarna, B. Čvančara, drogerija.
Postotna: Baccarcich, lekarna.
Trst: Fr. Meli, lg. Wohl, parfumerije, Ettore Zernitz, drogerija.
Gorica: Ant. Malnig, drogerija.
PulJ i G. Tominz, drogerija, Aug. Zu-liani, drogerija.
Maribor: M. VVoltram, drogerija, K. Wolf, drogerija.
Celovec: Birnbacher, lekarna, Pavel Hauser, lek., Eger nasl., lekarna »pri Angelu«, Ant. Kober, dfog.
Beljak  Fr. Martinek, drogerija.
Zagreb: S. Mittelbach, lekarna, Dr. 1 PolaSek, lekarna.
Treolnje: Z. Matzke.
Delnice: Frc. Tihova, brivec.
Koća: E. Kriegisch, brivec.
Omani: Frido Kordon, lekarna. 941
■
H. Krlstoflč-Bučnr j
InnannB^BBBeHnnnnnnBnnnnnnM ^^Baonni aananaanani
fine
BLUZE,
HOSTIHe, KRIiA,
plaaee, pelerine, nočna baite, predpasnika, parilo, tudi po meri,
otroške oblekice, čepice,
potrebščine za novorojenčka« moderen, pasove, nogavice, rokavice!
moške srajce, ovratnike in drugo modno blago.
Pošilja se na ogled po pošti.
Anton Šare, Ljubljana
izdelovanje
pralnica
2898
z električnim obratom priporoča zelo dobro in
solidno izdelano perilo
::  po nizkih cenah. :;
Opreme za neveste.
Perilo za deklice in dečke za zavode. Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe, brisalke, : prti, prtiči, nogavice, maje. ;
Perilo .Jetra"
za gospode in gospe. Kdor trpi na protinn, revmatizmu, ischias, naj nosi le to perilo, in bo ta poskušnja vsakega zadovoljila. Vzorci na razpolago.
x IS x
Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče Itd.
x
Ljubljana
x
Stopnice, Balkone, spomeniki, stavbni
Lastnina in tlak »Narodne tiskarne«.
2783
C07A
0N
6646
07