THE OLDEST
AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
Slovenec
' . . ■ JB-I
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI.
Geslo: Za yero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORA DO.
V CHICAGI.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 31.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 12 . FEBRUARJA — SATURDAY, FEBRUARY 12, ,1927.
LETNIK XXXVI.
PREDSEDNIK COOLIDGE SE POTEGUJE ZA NOV PAKT ZA OMEJITEV OBOROŽEVANJA NA MORJU, O ČEMER JE OBVESTIL VSE DRŽAVE. — AMERIŠKI DELEGATI V ŽENEVI BODO IMELI POLNO MOČ PRI TOZADEVNIH POGAJANJIH.
Washington, D. C. — Med
tem, ko se ameriški politiki, in tisti, ki bi radi sedeli na pred-j sodnikovem stolčku v Wash-intftonn ,brigajo za svoje kam-, panje in udrihajo po Coolidge-' jevi administraciji, ima molče-ii "Cal" vse druge skrbi. Prizadeva si, da bi dosegel nov pakt, po katerem bi se omejilo oboroževanje na morju, o katerem se zadnje čase tako veliko govori. Tozadevno je obvestil Vel. Britanijo, Francijo, Japonsko, Italijo — ves svet, v posebni poslanici na kongres. Predsednik pravi, da bodo imeli ameriški delegati polno moč v Ženevi pri tozadevnih pogajanjih.
Med drugim pravi Coolidge v poslanici, da ameriška vlada in ljudstvo vidi v oboroževanju nevarnost ,ki vodi do vojne in ustvarja nesporazum in sovraštvo enega naroda do drugega.
PET OTROK NAŠLO SMRT V PLAMENIH.
UPORNIKI NA PORTUGALSKEM SO SE PODALI.
Mnogo je bilo mrtvih in ranjenih v Lisboni v bitki med revolucijonarji in vladi zvestimi četami.
—0—
London, Anglija. — Semkaj
je prišlo poročilo iz glavnega mesta Portugalske, da so se u-porniki podali: premoči se niso mogli ustavljati. Na bojišču je ostalo precejšne število mrtvih in mnogo ranjenih so prepeljali v bolnišnice.
Uporniki so imeli v rokah orožarno in poštno poslopje v Lisboni. Trdno so se držali in
SNEŽENI PLAZ ZASUL' ŠESTINŠTIRIDESET OSEB NA JAPONSKEM.
Tokyo, Japonsko. — Po severnem delu Japonske so div-j jali sneženi zameti skozi 22 dni. Mnogo oseb je prišlo ob življenje. V bližini Takada je sneženi plaz zasul 46 oseb, ka-j terih trupla še niso dobili.
ABRAHAM LINCOLN 1809-1865.
COOLIDGEJEVI NASPROTNIKI STOPAJO NA PLAN.
Rooseveltov zet napada Cool-j idgejevo administracijo. — Demokrati in uporni republikanci se združujejo proti j predsedniku. - Ford podpira Coolidgea.
Washington, D. C. — Pred-j
sedniške volitve se* približuje-^ jo, čas hiti, politiki so že na
Sault Ste. Marie, Mich. —
Na Rudyard, južnozapadno od mesta, je ogenj uničil poslopje Harry Trimble-ja, v plamenih je ostalo petero njegovih o-trok, on sam in žena sta pa za-dobila hude opekline.
-o-
BANDITI USMRTILI LAST-
nogah in se pripravljajo na hrabro borili, a premoči so se! bitko za predsedniški stolček' morali podati. Mir je zdaj I Nicholas Long wort h, ki je . S1,ka nam Predstavlja enega vzpostavljen.	zet pokojnega predsednika lzmed največjih ameriških
-0--I Theodora Roosevelta, pa tudi Predsednikov, Abrahama Lin-
sam z enim očesom škili na c?,na' katerega rojstni dan sla-"prestol", je v poslanski zbor- v,m° danes» sobota, 12. febr. niči napadal Coolidgejevo ad- Ko J'e Lil^coln kandidiral za ministracijo ,zlasti je udrihal Predsedniško mesto, je rekel: njegovo mornariško smernico. "Nimam premoženja,-ne pre-Demokrati in tisti republi- »nožnih prijateljev, ki bi me kanci, ki so se uprli in delajo podpirali, pač pa pošteno mina svojo roko, se družijo in se sel> delati za dobrobit ljud-bodo strnili v enotno fronto stva.
proti Coolidgeu.	|. .. -------------
MNOGO MRTVIH, KO SO DIAZOVE ČETE ZAVZELE MESTO.
Managua, Nicaragua. — Ko so čete predsednika Diaza zavzele mesto Chinandega, je bilo mnogo ubitih na obeh straneh. Ob življenje je tudi prišel Callejos, predsednik kabineta konservativcev.
NEDELAVNOST OKRAJNIH USLUŽBENCEV.
Iz neodrešene domovine.

NAJZAHRBTNEJŠA SOVRAŽNICA JUGOSLOVANOV JE "LEGA NAZIONALE," KI JE NEDAVNO IMELA V TRSTU SVOJ KONGRES. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Delovanje "Lege Nazionale."
V Trstu se je vršil 9. januarja kongres društva "Lega Nazionale," to je prvi kongres po izbruhu svetovne vojne.
Kaj je bila "Lega Nazionale' pred svetovno vojno, je marsikomu znano. "Lega" je naj-
--I večja raznarodovalka. Pred
Uslužbenci, ki so na plačilni vojno je raztezala svoje delo-listi Cook okraja postopajo' vanje na vse ono avstro-ogrsko
—	tudi sodniki niso izvzeti.
—	$400,000 se je porabilo,
ozemlje, na katerem so v resnici ali tudi samo domnevno pre-
BIRGER V JEČI S STROJNO PUŠKO.
NIKA PRALNICE.
Charlie Birger ni hotel iz o" krajne jece, da bi ga odpeljali v Vernon, grozil je s strojnico, naposled se pa vendarle podal.
Harrisburg, III. — Ivo so
Charles Birgerja aretirali na podlagi obdolžbe umora in ga utaknili v okrajno ječo v Saline, so mu dali lokalni pomožni šerifi strojnico, da bi se branil,
bandi-1	naPadH njegovi smrtni
Chicago, 111. — Dva -------- w .	.	,
'	.	„.„i„; sovražniki Sheltonovi gangster-
ta sta prišla v pisarno pralni- .	. .„ „ ~ &
„ ,	,, , -eor7 \ ]i. Ko pa ie pnsel serif po nje-
ce Jacoba Rosenthala na 5637w . 1 \ ,
X. Kedzie a ve., kjer je Rosen
thai sedel pri telefonu, njegova dva sina sta stala poleg njega in pri pisalni mizi je sedela uslužbenka. Eden izmed roparjev ukaže roke kviško, predno so to storili, je Rosenthal že dobil strel v vrat in se je mrtev zgrudil na tla. Roparja sta takoj na to pobegnila, ne da bi kaj odnesla.
-o-
SMRTNA NESREČA. Chicago, 111. — Petnajstletni R. Nordell, je hotel pokazati tovarišem, kako zna plezati. Na vogalu Fletcher ceste in Sarak ave., je splezal na 15 čevljev visok drog električne napeljave, pri tem se je pa dotaknil žice z močnim tokom, vrglo ga je na zemljo, kjer je obležal mrtev.
-o-
NAPAD NA MESTNO HIŠO;
5 OSEB MRTVIH. Mexico City, Mehika. — Med politiki v mestu Xala, Na .varit, je prišlo do boja. Pred sednik mestnega sveta se je za-barikadiral v mestni hiši, kamor so pa prišli politični nasprotniki in umorili njega ter štiri njegove tovariše.
-o-
VELIK OGENJ V NEW
YORKU. New York, N. Y. — Ogenj je izbruhnil na "New York navy yard*' v Brooklynu. Tri poslopja, v katerih so bila skladišča in pet topov je uničenih »koda je cenjena na 1 milijon dolarjev.
za kar pa ni dokaza, kam je bivali Italijani. Njen glavni namen je bil italijanska iredenti-stična propaganda, a glavno sredstvo italijanska šola, raz-narodovalnica za jugoslovansko mladino v Primorju in Dalmaciji, a v južnem Tirolu italijanska obramba proti nemškemu pritisku. "Lega" je imela svoj sedež v Trstu in svoje podružnice raztresene po vsem omenjenem ozemlju. Sredstva, ki jih je zbirala po tem ozem-
šel denar.
Chicago, 111. — Tukaj se je vršila proračunska seja Cook okraja. Govorniki so tožili u-službence, ki so na okrajni plačilni listi, da postopajo in ne delajo za kar so plačani. Tudi okrajni sodniki pustijo ljudi čakati, sami pa lenobo pasejo. John W. Gibson, novi okrajni komisar, ko je vse to
Coolidge pa nima le sovražnike, temveč tudi prijatelje. Eden izmed teh je Henry Ford iz Detroita, ki je predsednika nedavno obiskal. Rekel mu je, da je v deželi vedno večja pro-
KRIŽEM SVETA.
slišal, je vprašal ,kdo vendar ljuf Ji seveda niso zadostovala kaj dela, ko se še sodnike obdolžil je nedelavnosti.
Predsednik Čermak je odgovoril na napade glede velikih stroškov okrajne šole za dečke v bližini Riverside. Rekel je,
— Washington. D. C. — Iz South Dakote so prišli delegati k predsedniku Coolidgeu in! enega dečka več, kakor če
in ji je zato krepko stala ob strani italijanska propagandna družba "Dante Alighieri," seveda tajno. So to pač slutile, oziroma dobro vedele avstrijske oblasti, ali niso mogle ni-da tfre iz okrajne blagajne, kdar dobiti za to stvarnih do-$85,000 za to šolo, šolski svetfkazov. Zato je bila družba pač pa porabi $35,000 več. Davke- res poci strogim nadzorstvom plačevavci plačajo $120,000javstrijskih policijskih oblasti, letno za to šolo v kateri je 120J Po VOJ-ni je "Lega" pričela učencev. Tukaj stane šolanje zopet delovati, ali omejila je
bi
sperita (Fordovi delavci niso povabili naj pride letos na! hodil v Harvard univerzo. Cer-
ga, da ga odvede v Mount Vernon, mu je grozil s strojnico — moral se je umakniti. Birger je rekel, da ne gre ven — mož postave pa, da mora iti. Sedel je v svoji celici in v naročju držal puško. Po dolgem obleganju in prigovarjanju šerifa se je podal in pustil, da so ga odpeljali v Mount Vernon.
ŽELEZNIŠKA NESREČA; 3 OSEBE RANJENE.
Avoca, Ta. — Proti zapadu vozeči Rocky Mountain vlak Rock Island črte je skočil s tira v bližini Walnut, Ia. Tri o-sebe, med temi dve iz Chicage, so zadobile težke poškodbe, nekateri potniki le lahke. -o-
—	Jersey City, N. J. — Gertrude Nichols, toži svojega soproga za ločitev zakona. V obtožnici navaja, da njen soprog vsako jutro predno gre na delo, kleče moli, da bi ona umT-la, predno se on povrne od dela domu. '
—	Baku, Rusija. — Tukaj so se vršile volitve, pri katerih je prišlo do spopada med volivci; 2 sta bila mrtva in 13 jih je zadobilo težke poškodbe.
s
—	Washington, D. C.—Mrs. Mahala Huff, stara 108 let, najstarejša izmed sedemnajstih še živečih vdov tistih vojakov, ki so padli v vojni leta 1812, je v St. Louisu, Ky. preminula.	* , : ti
te deležni, katerih večina dela le po 2 dni na teden), prohi-bicija je ena dobra stvar; da se mu je še bolj prikupil, je tudi rekel, da postaja Mr. Coolidge čedalje bolj popularen.
počitnice v "Black" gorovje.! mak pravi, da bi bilo najbolj«, Za bivališče so mu ponudili če bi se prostor kjer je šola pripravno kočo, ki je oddalje-i prodal. Vreden je $6000 do na 30 milj od Rapid City. i $7000 aker. je pa vsega sveta — Chicago, 111. — Mrs. Em- 75 akrov.
I ma Seifich, 248 West 29th St.,]__
je dvignila svoje 15 dni staro, I dete iz zibelke, ki pa je bilo!
—	Mexico City, Meksika.—( mrtvo. Preiskava je dognala,j Tukaj grozi stavka železničar-, da se je zadušilo z odejo, jev na vseli črtah. Ako do 17.j
t. m kompanije ve ugodijo;	a " p e bivga znamej Frank K>Towne, v Redwood
zahtevam uslužbencev, je stav-, nita	je imela pa,a-. City> ki je bil odgovoren za
ka neizogibna .	j čq vredno $100,000 je danes primanjkljaj na banki v zne-
—	Miami, Fla. — Samuel' beračica. Nima drugega, ka-| sku $20,728, si je končal svoje
SAMOMOR BANČNEGA URADNIKA.
Redwood City, Cal. — Bla-New York, N. Y. — Mrs.' gaj ni čar First National banke
svoje delovanje le na Primorju in Dalmacijo, t. j. Zader in La-stovo. Kake so danes njene naloge, je tudi povedal dr. Pitaco na kongresu. Povedai je, da "Lega"' z materinsko pomočjo družbe "Dante Alighieri" ter moralno in materijalno podporo vlade in fašizma, s katerim je kar najožje zvezana, vzdržuje nad 70 otroških vrtcev ter ž njimi in drugimi sredstvi pridobiva s prepričevalno besedo sladkega italijanskega jezika srca in duše nežne mladine.
"Lega" je razpredla svoje mreže za raznarodovanje jugo-
Risman, star 52 let, iz Buffalo,1 kor dve obnošeni obleki in en življene. Njegovo truplo so na-j slovanske mladine po vsem Pri-je padel iz okna desetega nad-, par čevljev. Kako je prišla ob šli v bližnjem gozdu. Towne m0rju stropja Dallas Park hotela na' imetje, poročilo ne pove. Pre-1 zapušča vdovo in dva otroka.
streho poleg stoječe hiše in bil govor pravi: "Kakor dobljeno!	-o-
pri priči mrtev.	| tako zgubljeno."	I ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
PROTEST.
Mi člani, zbrani na redni seji društva sv. Jeronima št. 153 K.S.K.J. dne 6. febr. 1927, smo sprejeli sledeči protest:
1.	Da odločno protestiramo proti kameleonskemu listu Glas Naroda, ki neprestano in na ostuden način blati našega velezasluženega gl. predsednika Antona Grdino, bodisi v člankih ali v Peter Zgagatovi koloni. Mi vemo, koliko dobrega je že sobrat Anton Grdina storil za K.S.K. Jednoto in za povzdigo skupnega slovenskega naroda. Vemo pa tudi, da Glas Naroda vse to boli in neizrečeno peče, ker ravno pod izvrstnim vodstvom sobrata Antona Grdine K.S.K. Jednota tako cvetoče napreduje.
2.	Mi svetujemo članom našie K.S.K. Jednote, da daje takim brezznačajnim listom kot je Glas Naroda za njegovo nečedno delo zaslužen odgovor.
3.	Vam, sobrat Anton Grdina pa kličemo: Le krepko naprej za večjo in močnejšo K.S.K. Jednoto! Neustrašeno naprej za blagor našega milega naroda!
(Društveni pečat.)
ANTON BEVC ML, predsednik, . ANTON TOMŠIČ, blagajnik,
Canonsburg, Pa., 6. februarja 1927.
Za društvo ev. Jeronima št. 153 K.S.K.J.:
JOHN PELHAN, tajnik, FRANK KIRN, zapisnikar.
Na kongresu je poslanec Barduzzi primerjal sijajne razmere, v katerih živijo drugo-rodci v Italiji z zatiranjem, kateremu so podvrženi Italijani v Dalmaciji!!! Kongresniki so ob omembi Dalmacije vsi skočili pokoncu in viharno odobravali.
Pred zaključkom kongresa je odvetnik dr. Antonio Troja ni v ginljivih besedah slikal muke in trpljenje Italijanov pod jugoslovanskim jarmom v Dalmaciji in žel za svoja izvajanja burno priznanje.
-o-
Pred novim preganjanjem slovanskih učiteljev. Ministra Gentile in posebno Fedele sta vzela kruh 400 družinam slovenskih in hrvatskih učiteljev na Primorskem. Dne 31. decembra 1926 je minister Fedele podpisal nad 50 odpustnih dekretov. To vam je bilo delo! Minister Fedele je zmagovito pobil vse, ki so mu očitali, da ni pravi fašist. A gospod minister hoče novih lavo-rik.
Iz Rima prihaja vest. da pripravlja neumorni Fedele odlok, s katerim bo dana prosvetnemu ministru možnost, da poljubno premešča tudi med šolskim letom iz enega mesta v drugo in tudi iz območja enega" šolskega skrbnika (I. nadzornika) one učitelje, ki bi utegnili ovirati redno poslovanje šole. Proti takim premestitvam ne bo dovoljena pritožba.
Odlok je namenjen Slovanom in samo Slovanom. V smislu dosedanje šolske uredbe ju mogel prosvetni minister premestiti učitelja iz območja enega šolskega nadzornika v drugo. Tako n. pr. ni bilo mogoče premestiti slovenskega učitel ja s Primorskega, ki ga upravlja šolski skrbnik v Trstu, dol v Italijo. Minister Fedele si <edaj pripravlja nov zakon, r!;: bo lahko zagnal ubogo Or od o slovenskih učiteljev, ki je se osta-1 la na Primorskem, na Abruce. [Umevno je, da pojdejo vsi. kakor so šli železničarji, sodniki 111 drugi državni uradniki. Slovensko ljudstvo mora ostati I brez "agitatorjev!"
V Brestovici
je kmet Franc ForfoJjfi zalotil tatove v hiši, ko se je vrnil zvečer z dela. Ko je hotel enega prijeti, mu je ta pomni ! j-.js? -to pod nos in Ferfol.ia .:<• moral mirno gledati, kak'- - r ■ i odnesli zlatnine z • ' 1(1 ;it 500 lir v denarju • •• : • ■ skakali na kolesa : «•■• ljali. — Oblastva so mnei ia, da so si vsi ti ropi v zvezi.
-o--
Dva financarja zmrznila.
Te dni je zalotil finančna" stražnika Antona Matiča in Stj. Vuciča na službenem potu nedaleč od Duvna (Hercegovina) snežni vrtinec. Ker se je jelo istočasno mračiti. sta zgrešila finančna stražnika pot. Ker nista našla nikjer nobenega zatočišča, sta končno omagala, sedla v sneg in zmrznila.
-o-
V mesecu katoliškega tiska moramo vsi na delo za katoliški list Amer. Slovenec!
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din___________$ 9.45
1,000 Din.........S 18.60
2,500 Din_______S 46.25
5,000 Din________$ 92.00
10,000 Din _______________$183.00 ?
100 lir 200 lir 500 lir 1000 lir
...S 5.20 ...$10.10 ...$24.25 -$47.50
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vraču-
Zaradi nestalnosti cen je nemogoča vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po pošti al) pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO.
Pisma in pošiljke naslovite na:
ZAKRAJŠEK & ČESARK 4SS W. 42nd ST., NEW YORK. N. Y.


•r^ANSKi »wr
aaSo
Sobota, 12. februarja 1927
AMERIKANSKI SL'OVENEC
..........vrj-r • - n - I urttr- ■
Prvi in najttmrejii ilovmAi lift t Ameriki«
t » UlUnovljcn let. 1891. " '
Izhaja Tt&k dan reztm nedelj, pon-dcljkov in dnevor po praznikih,
^ . J® Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in opravek
1849 W. 22nd SL, Chicago, I1L Telefon; Canal 0098.
Naročnina:
45.00 . 2.50
Za celo leto Za pol leta
Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto , 6.00 Za pol leta ____3.00
The firtt«id the oldest Slove« nian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays
Published by? EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: Canal 0098. ^
Subscription«:
For one year __—----------$5.00
For half a year_;_ 2.50
Chicago, Canada and Europe: For one year	-	6.00
For half a year	... . , .. - 3.00
na je nanj tudi nova domovina Amerika.
Slovenske naselbine imajo že svoje <advokafce, zdravnike, duhovnike, tu rojene in vzgojene, imajo&loyeiifike posvetne in redovne učiteljiee in drugo lastno anywi^ke-slovensko inteligenco. Vse to dela ameriškim Slovencem čast in ugled. Toda pri tem ne smemo pozabiti, da tega uspeha, te častil in ugleda
in tako bo tudi v nedeljo dne 18; februarja. -
Ta t dan namreč priredi nas dramatični k hib svojo ♦veliko madkeradno veselico v novi šolski dvorani. Po zanimanju ki
se držijo žulji naših priprostih slovenskih žena in mater, .ki so, se kaže za to veselico, bo to ne
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-niltvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu Je £as do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa s« ne ozira.—Rokopisov nrcdniitvo ne vrača._
POZOR:—Številka poleg Vaiega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at
Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Abraham Lincoln.
prišle v to deželo same ali pa skupaj s svojimi možmi. Povsod velja geslo, kkkoršne matere ima svet, tak - je svet.
Ameriški Slovenci imamo poleg vsega dragega tudi-svoje časopisje. Imamo dobrega in slabega. Oba poznate in ni jih treba podrobno-slikati. Veste pa tudi, kaj je v tem oziru storil za ameriške Slovence katoliški tisk in koliko škode in slabega je storil, slabi tisk.
Slovensko ženstvo je bilo v veliki večini naklonjeno dobremu katoliškemu tisku. V jubilejni kampanji se je slovensko ženštvo posebno izkazalo. Velikemu uspehu, ki smo ga dosegli takrat, so največ ;pomagale naše slovenske žene po Ameriki. V tem oziru jinjivsa čast in hvala!
Bolj kot kdo drugi se .zaveda slovenska žena, koliko slabega povzroči v družini in hiši slab časopis. Zaveda se, kako kvari može in kako Itvarj "mladino s tem, da jih trga proč od vere in vsega dobrega. Zaveda se, da v takem slučaju so uni čeni vsi njeni materinski nauki, ki jih je vsadiia svojim sinovom in hčeram v nežni mladosti. Zato pa tudi v večini zna ce niti dobro časopisje, nasprotno pa se ogibati slabega.
Mesec februarij je mesec katoliškega tiska. Že v par prejšnjih člankih smo pojasnili, da je v-tem mesecu dolžan vsak katoličan(ka) storiti nekaj za katoliško časopisje, da se isto kar največ mogoče razširi v vsaki naselbini.
Nasprotniki so za svoj tisk na delu sleherni dan. Kaj pa mi katoliški Slovenci? Kako je v tem oziru po naselbinah? To se bo pokazalo ob koncu tega meseca.
Poznavajoč slovensko katoliško ženstvo in njeno dobro voljo za dobro in potrebno stvar, smo trdno uverjeni, da bo slovensko ženstvo v tem mesecu storilo po svojih naselbinah 2, da se Amerikanski Slovenec kar najbolj vsepovsod razširi. Slovenska žena zapiši si v svoje slovensko srce geslo: Dobremu katoliškemu1 tisku bom vrata odpirala, slabemu pa jih bom vedno zapirala!
Slovenska žena, kakor druge, tako vzgajaš tudi Ti nov rod. Dobro katoliško časopisje pri vzgoji najbolj kooperira. Pomaga Ti utrjevati Tvoje bližnje v veri, v dobrem značaju in v vsem dobrem. Amerikanski Slovenec je to nalogo doslej častno vršil in jo bo še naprej. Sprejmi ga, slovenska žena in mati, in dovoli mu, da Ti pomaga. Delaj pa tudi ta mesec nato, da se bo Amerikanski Slovenec razširil v zadnjo slovensko hišo v Ameriki. Širi ga in pridobivaj mu novih naročnikov!
kaj zelo zanimivega in posebnega in zato bo vsakemu žal, ^e se te- veselice ne udeleži.
daj razdelilo maskam razne nagrade. Igral nam bo naš vrli cerkveni orkester,, tako da bo lahko vsak zadovoljen.
Začetek bo ob 7. uri zvečer. Na pustno nedeljo, dne 27. februarja pa imajo svojo letno, veselico naši Vitezi sv. Jurija in kot vselej se bodo gotovo tudi to pot zelo postavili. Obenem se bo tedaj igrala igra "Andrej in njegov zločin," katero vpri-zerijo igralci dramatičnega kluba. S pozdravom, J. Grom. -o-
"ZLATE LADJE«'1
Za zlatom sili vse, zato posvečajo -zlatu posebno pažnjo, kadar ga prevažajo iz'kraja v kraj, oziroma iz ene dežele v drugo. Navadno polože zlato v zaboje, katere okujejo z jeklenimi okovi ter končno zapečatijo. Vsak zaboj posebej spremlja stražnik, na ladjah
Kakor vselej, se bo tudi se- pa še prav posebno. Tu spravi-

Danes se sleherni Amerikanec spominja enega največjih sinov Združenih držav, Abrahama Lincolna, kateri se je na današnji dan rodil, dne 12. februarja 1809, v državi Kentucky.
Abraham Lincoln in njegovo življenje je živ dokaz, kaj zmore energičen človek, ki zaupa v samega sebe ter v pravico in resnico.	*
Življenje tega največjega ameriškega državnika je zelo značilno. Rodil se je v preprosti koči kot sin uboge delavske družine. Že v detinski dobi je okušal trdo in težko življenje proletarske družine. Kot deček je moral pomagati očetu pri težkem vsakdanjem delu. Hodil je v šolo, se pridno učil in pozneje segal po knjigah in pridobival višjo izobrazbo. Na ta način je potoni marljivega učenja dosegel pravniško izobrazbo in postal pravnik.
V starosti 25 let je bil Lincoln izvoljen kot ljudski zastopnik v illinoiško zakonodajo. Leta 1847 je prvič prišel v kongres Združenih držav. Veliko pozornost je vzbudil v illinoiški zakonodaji kot sedaj v kongresu. Povsod je nastopal inteligentno in prevdarno.
Kaj čuda, da je narod tega velikega razsodnega moža leta 1861 izvolil za svojega najvišjega uradnika, predsednika Združenih držav.
Abraham Lincoln je bil širokega svobodnega naziranja. Nastopil je z vso silo proti suženjstvu in tedanji njegovi na sprotniki z juga so povzročili, da se je jug odcepil od severa in to samo zato, ker je Lincoln kot ljubitelj svobode in prostosti sklenil odpraviti v južnih državah umazano suženjstvo. — Predstavniki juga pa so zahtevali, da suženjstvo ostane in da je črno pleme suženjsko pleme. To vprašanje je rodilo civilno 1 vojno, ki je rešila Unijo in za vselej odpravila suženjstvo. — Abraham Lincoln pa je prišel iz teh velikih konfliktov slav nostni zmagovalec in kot tak je še danes Čislan in spoštovan j	Sheboygan, Wis.
od ameriškega, kakor od vseh drugih narodov na svetu.	\ Oni dan sem bral dopis od
Kakor vsakdo, ki dela za narod, se poteguje za pravico Mrs. Prisland v Araer. Sloven-in resnico, tako je tudi veliki Lincoln si nakopal vse polno od- cu. Je že prav, da se z nami kritih in tajnih sovražnikov. Eden izmed teh ga je 14. aprila sheboyganskimi Slovenci po J 965 zavratno napadel in ustrelil. Tako konča zgodovina tega velikega Amerikanca.
Veliki Lincoln pa je in za vedno ostane živa slika, kaj zmore mož, ki sam vase zaupa in pa v resno konstruktivno in pravično delo. Lincoln kot največji ameriški "selfmade" mož, je neovrgljivi dokaz, da v Ameriki je vsakemu državljanu, ki ima potrebno sposobnost in energijo, od najnižjega pa do najvišjega mesta odprta pot. Lincoln je s svojim marljivim delom in s svojo veliko energijo to nepobitno dokazal.
Bodi mu ohranjen časten spomin!
-o-
KAJ PRAVI NOVI 'POROČE- /sheboyganske novice in jih ob-
VALEC IZ SHEBOYGANA? I javljal v Amer. Slovencu, če
i
vam bo prav. Do takrat pa pozdravljeni od	/
Urbana iz doline.
Slovenska žena in kat. časopisje v Ameriki.
Slovenska žena v Ameriki ima velike zasluge pri razširjenju katoliškega časopisja med nami Slovenci.
Ne rečemo, da naši možje zaostajajo v tem oziru za ženami. Ne, tudi velike so njih zasluge v tem oziru, za kar jim vsa zahvala in priznanje.
Toda to pot hočemo govoriti izključno o slovenski ženi in njenem naziranju do katol. časopisja med nami.
Kljub vsem viharjem in navalom iz brezverskih taborov, je slovenska žena ostala še v veliki večini verna in nepokvarjena od brezverskega vpliva. Kot verna slovenska žena je vzgojila Ameriki nov ameriško-slovenski rod, na katerega mora biti ponosen ves slovenski živelj tu in onkraj morja, ponos-
stavlja. Všeč mi pa ni, ko pravi, da je škoda ko nimamo poročevalca kot je jolietski Tone s hriba.-Kdo pravi, da ga nimamo? Jaz sicer nisem s hriba, sem iz doline, čeprav ne s kra-vjq (kot naš Father pravijo). V nesrečo mi tudi ni Tone ime, kar pa itak veliko ne pomeni. Krstili so me za Vrbana že pred davnimi leti. Ob krstu so mi dali precejšno porcijo soli na jezik, pa še vedno kd< eče, da sem neslan. Preklicani svet! Pri naših puncah sem dobro zapisan. Vsaka pravi, "čim manj te vidim, rajš te mam." Zato me pa tudi jezi, ko Mrs. Prisland vabi jolietskega Toneta k nam v svate. Še jaz si'je ne morem dobiti, ko sem fant, da mi ga ni para. Ker pa sem se šele lansko leto v Sheboygan pripe- 'sliši iz naše lepe naselbine in td ljal, imam še vedno upanje, da ni čudno. Odkar smo otvorili enkrat zlezem v zakonski kur- novo šolo in dvorano, je vse nik.	bolj živahno življenje pri nas.
Ker ravno štapam, si bom se- Vsako nedeljo imamo pri nas šil velik žakelj, vanj pobiral kako prireditev v novi dvorani
DRUŠTVO NAJSV. IMENA V SO £H1CAGI SV. JURIJ V SO. CHICAGL
S tem se vsem cenjenim članom društva Najsv. Imena naznanja, da je prihodnja, to je druga nedelja v mesecu, kakor navadno zvečer ob pol 8. uri v cerkveni dvorani društvena seja. Ker pri zadnji seji ni bilo dovolj navzočih članov, vas tem potom uljudno prosim, da se prihodnje seje iste udeležite, ker bo obenem volitev odbora za leto 1927.
Z bratskim pozdravom sem vam udani
J. A. Košec, tajnik. -:—o-
O VESELICAH IN DRUGEM V WADKEGANU.
Waukecan, ni.
Zadnje čase se večkrat kaj
'RAZNE CHICAŠKE VESTI.
Chicago, III.
Dan slovenske pesmi bo pri hodnja nedelja. Naša "Adrija" bo priredila svoj šesti letni koncert, pokazala bo svojo moč in silo, obenem pa lepoto naših domačih pesmi. Zato, kdor je še slovenske duše, naj gotovo pride, da se zopet enkrat poživi ob spominih na domovino in da da priznanje slovenskemu zboru, ki se že leta in leta pod spretnim vodstvom Mr. Račiča trudi za dobro narodno in cerkveno pesem. Ves spored popoldneva je tako prirejen, da se udeleženci tudi minute ne bodo dolgočasili. Najbolj izbrane pesmi bo pel zbor, med petjem nagovori gostov, šaljivi nastop Ribničana, Gorenjca in Štajerca i. dr. Povabili smo tudi konzula jugoslovanskega, ki se bo gotovo odzval, ker je že večkrat želel priti na slovensko zabavo.
Torej vsi v nedeljo na koncert v šolski dvorani! Začetek v prvih popoldanskih urah.
Obiskal nas je te dni Mr. Anton Grdina, gl. predsednik KS. K.J., ko se je vračal iz Wauke-gana, kjer se je udeležil slav-nosti srebrne maše Rev. A. J. Ažbeta, tamošnjega slov. župnika, zadnjo nedeljo.
Istotako je nas posetil gre-doč iz waukeganske slavnosti Very Rev. Benigen Snoj, OFM., provincijalni komisar iz Le-monta.
jo zaboje v zato pripravljene betonske shrambe, katere imajo ladijski oficirji ves čas vožnje pod strogim nadzorstvom. Ko parnik dospe na določen kraj, zopet oboroženi stražniki nadzorujejo prevoz zlata v banke ali kamor je namenjeno. Pečate odstranijo pred odgovornim uradnikom ter vsebino natančno preštejejo.— Kljub vsem tem varnostnim odredbam pa se dogajajo tatvine. — Skrivnosten zločin se je pripetil leta 1924, ko je bilo zlato v vrednosti čez 30,000 funtov poslano iz Južne Afrike v London. Ko so v Londonu zaboje odprli, je bil v njih mesto zlata samo svinec. Zaboji so bili zamenjani z ravno takimi, kot so bili oni z zlato vsebino in pečati ponarejeni. Parniki z zlatom vozijo kolikor mogoče hitro, da se čas nevarnosti čim bolj skrajša. V novejšem času pa so pričeli prevažati zlato samo z letali. Dasi je tak prevoz trenutno dražji kot pa s
Zopet bi radi farbedi! (Prispevek.) — Naši ne\vyorški liberalci imajo tako dobro srce, da le kaj. Bog ne daj, da bi kdo kakega rojaka spravil le ob en sam cent. V eni izmed zadnjih številk svojega "nedolžnega" trobila pravijo tako-le:
"Polomijada Slovenskega Doma v Brooklynu dokazuje gospodom, ki so ga polomili, dt? slovenska javnost v New Yor-ku uvažuje naše nasvete.
Za to Uvaževanje se ne bo slovenska javnost nikdar ke-sala.
Bas nasprotno: hvaležna nam bo, da smo jo s pravo besedo o pravem času opozorili, naj s krvavo prisluženim denarjem ne zida gradov in domov v oblakih."
Tako-le žvižga v svojem tro-bilcu okajeni Zgagec. Kaj ne, kdor bi ga ne poznal, bi rekel, kako dober človek je to. V resnici pa je !e ogrnjen v ovčjo obleko. Za to obleko se pa skriva vedno enaki hinavski liberalni volk. Tu, da seje v naselbini razdor, toči krokodilove solze nad denarjem, ki ne bo nikdar zgubljen, temveč varno
parnikom, vendar se pa izda- jnaložen v Slovenski dom. Ta-tek izravna s tem, da je zava- (krat, ko je pa delal reklamo za
rovalnina mnogo manjša, kajti edina nevarnost pri transportu po zraku je, da letalo lahko pade v morje.
-o-
KAMELE.
Šajk Ben Mahd je, ko je u-mrl, zapustil svojim trem sinovom 17 kamel ter določil razdelitev takole: "Moj najstarejši sin naj dobi polovico, drugi eno tretjino, najmlajši pa eno devetino." Pokorno so se ti trije vsedli vkup ter pričeli računati. Toda izračuniti niso mogli, ni jim šlo vkup. Sedemnajst kamel se ni dalo deliti ne z dvema, ne trem in tudi ne z devetim. Vendar pa nobeden bratov ni hotel drugega prikrajšati s tem, da bi mu dal eno kamelo premalo. Zato so bili zelo potrti.
Po poti mimo pa je prišel njihov stric, brat pokojnega o-
Rev. Kaz. Zakrajšek, župnik cerkve sv. Štefana, ki se je nahajal nad tri tedne v bolnišnici, se je vrnil precej boljši in je upati, da bo v kratkem docela okreval.
DEDIČ PETIH MILIJONOV POROČI PLESALKO.
Denver, Colo. — Vincent J. Lamb, prodajalec zemljišč, ki je podedoval po svojem stricu 5 milijonov dolarjev, se je zaročil z Gussie Blum, chikaško plesalko, katero si je izvolil kot tovariščo, da mu bo poma-gala lajšati breme dedščine.
NEKOLIKO IZVODOV KNJIG MOHORJEVE DRUŽ-BE ZA LETO 1927
imamo na razpolago. Kdor jih želi dobiti, naj jih takoj naroči. — Cena je $1.00 in 10c za poštnino.
Knjigama Amer. Slovenca, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Zavetišče, pa rojakom tega ni povedal! Zakaj ni takrat točil krokodilove solze in pravil ljudem, naj krvavo zasluženega denarja ne dajejo za zavetišče v oblakih?! Ce ima Zgaga kaj vesti in če ni v njem zginila zadnja trohica iskrenosti, na j na to odgovori!—Janez iz N.Y.
V ostariji so jo pogruntali.
V vaški gostilni so govorili o odmevu. Eden gostov je rekel: "Kadar sem jaz v gorah in zavpijem, cele pol ure Čakam, preden pride odmev." — "To ni nič," se oglasi drugi, "jaz sem tudi že dve uri čakal na odmev." — "Kaj bosta vidva," nravi sedaj tretji, "jaz pa st< -pim pred hišo, preden grem spat ter zavpijem: Hej Jaka, vstani, šest bo ura. Nato se vle-žem spat in zjutraj ob šestih me odmev pokliče: Hej Jaka,
četa, jezdeč na kameli in jih vstani, šest bo ura! Pri nas ne vprašal, zakaj so tako žalostni, rabimo nobene budilke." nakar so mu svoj žalosten slučaj razložili. Stric se je pa samo nasmehnil ter postavil svojo kamelo k onim sedemnajstim tako, do jih je bilo sedaj osemnajst. "Tako, zdaj pa delite," jim reče stric. Nakar so ga. ubogali in pričeli deliti. Najstarejši je vzel polovico, to je devet, ter hitro z njimi odjezdil. Potem je pristopil dr|>gi sin ter si vzel določeno tretjino, to je šest kamel ter tudi takoj z njimi odšel. Zadnji pa je imel dobiti samo deveti del, to je dve kameli, katere si je vzel, nakar je ostala še ena. Na to se je vsedel stric ter odjezdil nazaj v puščavo.
-o-
• Prijatelji, ali se zavedate, da so nasprotniki z vso silo na delu za svoj tisk? Kaj pa mi, bomo samo mirovali in gledali? Ne smemo, temveč na delo moramo za svoj list A. S.!
Dober sosed. V mestu je vprašal neki sodnijski pisar nekega kmeta: "Ali že veste, da je bil vaš sosed danes obsojen?"
"Ne. Koliko je pa dobil?"
"Do svoje smrti bo zaprt."
"Prav mu je lumpu. Še dali časa naj ga zaprejo."
Neki predavatelj je govoril o prebivalcih južnih delov naše zemlje ter rekel, da je Lam mnogo več moških nego žensk. "Preostanek na moških je tako velik, da bi na vsako damo tukajšnjega mesta prišel po en divjak." Nekaj starejših gospo-dičen med poslušalci se je čutilo užaljenih, zato so vstale in odhajale. "Gospodične," za-kliče za njimi predavatelj, "le ostanite tu, se prav nič ne mudi, ker gre prvi parnik v one kraje šele čez osem dni."
OBLETNICE ZNAMENITIH AMERIKANCEV.-
I.
1. februarja 1859.—Rojstni dan Viktorja Herbert, proslavljenega ameriškega glasbenega dirigenta in skladatelja. Rodil se je v Dublinu na Irskem. V rani mladosti se je učil glasbe na Nemškem in bil nekaj časa čelist v dvornem orkestru v Stuttgar-tu, ki je prirejal koncerte po vsej Evropi. Leta 1886 je prevzel mesto solo-čelista v Metropolitan orkestru v New Yorku in je potem nastopil bodisi kot solist ali kot dirigent z glavnimi orkestri Združenih držav. Od 1. 1904 do svoje smrti je vodil svoj lastni orkester. Njegove večje skladbe so ora-torij "Captive" in razne komične opere, po katerih je najbolj zaslovel, kot n. pr.
"Prince Ananias," "Serenade," Toyland" in druge.
'Babes in
7. februarja 1800.—Predsednilf Millard Fillmore. — Millard Fillmore, 9. predsednik Združenih držav, se je rodil v Summer-hill, New York. Učil se je prava in posvetil se je odvetništvu in politiki. Postal je odličen prvak v takozvani Whig stranki (politični stranki, ki je zagovarjala zaščitno carino in je bila predhodnica današnje republikanske stranke). Leta 1848 ga je njegova stranka postavili za podpredsedniškega kandidata in bil je izvoljen. Novi predsednik, general Taylor, je nastopil svoje mesto v marcu 1849, a umrl je že v juliju 1850. Tedaj je podpredsednik Fillmore postal predsednik Združenih držav. Bila je tedaj doba izredne napetosti med severnimi in južnimi državami radi suženjskega vprašanja. V svoji poslanici se je
predsednik Fillmore izjavHrza zakon1-o u-jetbi pobeglih sužnjev (fugitive slave law) in priporočal visoko carino^ Za časa njegovega predsednikovanja je bila Kalifornija sprejeta v Unijo kot država. . L, 1856 je bil Fillmore predsedniški kandidat tako-zvane American party, ki je bolj znana pod pridevkom stranke "Know-Nothings" (onih, ki ničesar ne vedo). Ta stranka je
dobil felektoralne glasove v eni sami državi. Ko -se je umaknil iz političnega življenja, je živel v Buffalo, kjer je umrl 1. 1874.
9. februarja 1773--William Henry Harrison. — William Henry Harrison, deveti predsednik Združenih držav, se je rodil v Berkeley^ Va. _Po očetovi smrti je zapustil študije medicine in se posvetil vojaški ka-
sin in del Minnesote in je imel poleg Indijancev civilizirano prebivalstvo kakih 5000 duš.—Harrison je postal prvi governor novega teritorija. Mnogo važnih vprašanj je zahtevalo njegovo pozornost, ali najtežavnejše in najbolj kočljivo vprašanje je bila nezadovoljnost in končna sovražnost Indijancev pod vodstvom slovitega Tecumseh. Harrison je z ravnodušnostjo in pogu-
bija odločno nativistična (t. j. poveličevala rijeri. Značilno za ono dobo je, da ko ga je mom dostikrat preprečil vojno z Indijanci, je tukaj rojene Amerikance), nasprotovala Washington imenoval častnikom, je Harri-je priseljencem in katoličanom. Leta 1865 ^ 6on potoval peš iz Philadelphije v Pitts-se je dozdevalo kot da bo ta stranka zma- ] burgh, da se priključi svojemu polku. Leta gala povsod, in prestrašeni konservativci 1798 je ostavil vojsko in se naselil na zem-obeh vladajočih ^strank (demqkratov in Jjišču blizu današnjega mesta Cincinnati, whigov) so trumoma prestopali k novi Leto kasneje je odšel v kongres kot prvi stranki, da bi se tako izognili glavnemu po-«. delegat takozvanega Northwest teritorija, litičnemu .vprašanju — onemu suženjstva, Tekom onega zasedanja kongresa je bil iz — ki je sililo narod na rob propada. Pred- dela tega teritorija ustvarjen Territory of sedniške volitve pa so pokazale, kako ::puh- Indiana. Ta teritorij je obsegal današnje lo strašilo .je bila ta stranka: -Fjltoore je države ladiana, Illinois, Michigan, Wiscon-
•--ži^S-
Končno pa so neprestani napadi s strani Indijancev prisilili Harrisona na strožje postopanje. Odmarširal je z 900 možmi, da kaznuje napadalce. Ko se je ti. novembra 1811 ameriška vojska utaborila blizu Tip-peeanoe, prišli so indijanski odposlanci v svrho pogovora. Sklican je bil tak pogovor za prihodnji dan. Ali že ob :4. uri zjutraj so Indijanci napadli Harrisonov tabor. Boj je trajal do zore in Indijanci so bili poraženi z velUoaji zgubami.	(Dalje prih.)
SolJota, 1Z. februarja 1927
g ♦ » 4» ♦ ♦ * * f; jf;Jj^j*
g
i
i
m
ŽENSKI SVET
<tAM£RHCAN^KI| ^SLOVENEC"
H ♦ ♦	♦ ♦	♦ ^
Urejuje Mrs. Fannie Jasbec. NAŠA RAST.
En mesec torej že posluje Slov. Ženska Zveza! Koncem tega meseca imamo že sedem podružnic. Ali je kdo pričakoval tako lep napredek? Gotovo nihče! Da se Zveza tako lepo razvija je dokaz, da je bila potrebna. Slovensko ženstvo v Ameriki je prepričano, da ako hočemo kaj veljati, kaj uspešno .storiti, se moramo združiti. Le v slogi in združenju je naočl
Srce mi radosti utriplje, ko čitam dopise naših žena, ki se širom Amerike oglašajo v Zvezinem glasilu. Dajejo svoje nasvete, poročajo, spodbujajo ena drugo k delavnosti. V polni zavesti, da govorim resnico, povdarjam, da še nobenkrat v zgodovini slovensko-ameriške javnosti ni bilo v nobenem slovenskem časopisu citati toliko originalnih, značilnih elankov, pisanih od ženske roke, kot jih je bilo v Amer. Slovencu objavljenih v prid Slov. Ženske Zveze. Pa še -naj kdo reče, da naše ženske nimajo sposobnosti in ne veselja do pisave. Imajo ,ga, imajo! Treba jim je samo dati predmet, ki.se zanj zanimajo, dati priložnost, da pokažejo svoje zmožnosti in ne bodo -zaostajale za moškimi.
Kar se pa vztrajnosti tiče, pa naše ženstvo moške še nad-kriljuje. Ženske ne omagamo tako hitro, ne zgubimo potrpljenja, ker smo se v trdi šoli življenja učile potrpeti, vztrajati, prenašati. Koliko žena je med nami, ki leta ši leta potrpežljivo prenašajo križe in težave svojega stanu. Ne pritožujejo se, ne vzdihujejo. Tolažijo se z mislijo, enkrat bo že boljše. Kdo ne spoštuje tako ženo?
Tudi mi moramo imeti potrpljenje pri naši Zvezi! Dobivam poročila, da je v več krajih nasprotstvo proti Ženski Zvezi. Kaj ste pričakovale, da ga ne bo? Kdaj pa še dobra stvar ni imela nasprotnikov? Ne smemo pa radi tega zgubljati ko-ra jžo. Potrpimo. Začetek je vsak težaven. Ge vam bo ta ali oni kako pikro povedal, ne se kregati. Stvar je nova in je mogoče še ne razume. Takim recite, da ne prezgodaj soditi. Počakajo naj, da se vsa stvar razvije, potem pa naj pride kritika. V splošnem pa jaz nimam strahu pred nasprotniki, ki jih bo čedalje mani. Začetek je nad vse pričakovanje povor Ijen. Zanimanje je vzbujeno. Podružnice rastejo kot gobe po dežju. V kratkem pridemo na dan z dobrimi knjigami ^a naše članice. Glasilo Zveze bo priobčevalo zanimive članke, podružnice bodo prirejale svoje zabave in sestanke. Hej, to bo življenja med našim ženstvom!
Zato toraj hitite povsod ustanavljati podružnice. Vsaka slovenska naselbina po Ameriki si naj šteje v čast imeti podružnico Slov. Ženske Zveze. Vse žene in dekleta, ki čutijo slovensko, ki mislijo napredno, vse v naše vrste! Pridite rojakinje, ki ste blizu ali daleč, stopite v naš krog in pod okrilje Slov. Ženske Zveze!	Marie Prisland, gl. predsednica.
praaK^s^Taafco, tSflfcert, 1Htam., Mrs. ^YatfKne t^oBn, "Forest i r City/Mm& jQpdeii, Sh^bdW^Ri^is.,
lan, West Li*MOreu> Mrs. 0o8>thy l)«rmefc4NB«j!ttn, Pa.
a, vimnn&h,	m, in
Hilwaaieee, Wis./, mrnajo zastopate -v glavnem -uradu &2S. iz jJttede&ega razloga: Po sklepu prvega sestanka slov. žena in Aeklet dae 19. 4ecembxa J.926 je imel eksekutivni odbor nalogo,, da imenuje več članic , v glavni otjbor, tia se istega izpopolni. V vsaki izmed omenjenih naselbin so bile vprašane ena alr dve odboru ali javnosti poznaoe žebske, da bi sprejele mesto' v glavnem uradu SŽZ. Stekaj jih je imenovanje odklonilo, -od nekaterihodgovorna ni bilo. Kljub temu pa pričakujemo, da se bo v vsaki izmed teh in. se drugih naselbin ena ali druga zavedna ženska opogumila in ustanovila podružnico SŽZ.
Sklene se, da ta odiror posluje in ta ppavila ostanejo v veljavi do prihodnje konvencije in da se ta konvencija vrši meseca januarja 1928 in sicer v Chicagi, HI.
Za Glasilo do prihodnje konvencije se enoglasno izvoli list Amerikanski Slovenec.
Konečno je predsednica Mrs. Marie Prisland navduševala navzoče Slovenke, da naj gredo na agitacijo za SŽZ.
S tem je dnevni red prvega sestanka izčrpan, in predsednica Mrs. Marie Prisland je zaključila sejo z molitvijo točno ob 6. uri zvečer.
Marie PrisUnd, predsednica.	Julia Gottlieb, tajnica.
—-o

3
ki so. bili rojeni v starem kraju, kajti nadi njihovim otrokom iz-obaazbo, katere oni niso imeli..
KUHINJA
Vranična klobasa. Izprazni vranico, naredi kruhov peša-melj, detti ga hladit v skledo, hladnega vmešaj in primešaj (če hočeš, bo nadev bolj krepak, 1 jajce!) limoa$ve lupine, dišave, vrani&tt in na kocke zrezanega, riapbl kuhanega krompirja ter m4ie>/Slani-ne. Osoli, potem deni v vranifi-no kožo, Zavezi na koiicu in skuhaj v juhi. Kuhano ter nekoliko shlajeno zreži na zrezke pa deni okoli mesa..
Možganov stwikelj. Napravi vlečeno testo ter; ga piisti počivat. V kožico deni .'& žlice presnega ipasla ali -fUhne masti ; ko se speni, priči&iii drobno zrezanega zeienfega peter-šilja, 2 žlici moke in 1 cele o-enažene možgane- Dobr<j premešaj, prilij nekaj^juhe, pride-ni malo popra* zribanega oreščka in soli. Ko je zavrelo,
nami, zavij ter deni kuhat ali peč. Potem zreži ter daj v juhi na mizo.
Francoski fancelj. Iz pet
unč presnega mSsia, 2 obriba-ntti in v vodi namočenih ter o-žetih žemelj ali*pet unč kruha, nekoliko peteršilja in čebule naredi pešamelj. Ko se shladi, ga mešaj in mu prideni 6 rumenjakov, iz beljakov naredi sneg. Pešamelj razdeli v tri e-nake dele, preden mu prideneš sneg. Posebej pa vmešaj rakovo maslo in deni vmes eno tretjino pešamlja, tretji del snega in 2sžilci ribanega kruha; v drugo tretjino primešaj špina-čin sir, da bo zelena, in zopet toliko snega in kruha; tretja tretjinka naj. pa ostane rume-zato ji primešaj le 1 del {spega in 2 žlici ribanega kru-^ ha.	I
Zdaj devaj v namazan, s kruhom potresen model eno vrsto rumenega, drugo zelenega
CUDWE ZAPUŠČINE. ^Ikier fii baie tolUco ta ko ae-
odstavi od ognja ter mešaj, ds lin tretjo rdečega testa; skuhaj se malo ohladi, nato primešaj |v sopari, ali pa speci, skuhano 3 rumenjake in naredi iz belja- stresi na desko, zreži hladno na kov sneg. Testo izvleei ter ga namaži s tem, potresi z drobti-
m
prst debele zrezke,, deni jih v skledo, nanje pa vlij juho.
£QU£ m
«...	- L .	*
Astern p«Wičnih^l	. . .	- , . •
i- ^H ZZTZ V, J - ,	na Angleškem. Posebno v zad-
gi je pn srcu vseh državljanov, i^m. ,	...
iri ^	„	' pjih tet& seito pogosto dogaja.
Vojvofda Orleanski, katerega oporoka je biia pred k:r*tkim objavljena, ni zapustil prav nobenega premoženja svoji ž§-ni. Potem grof Yperski, ki ni niti vinarja zapustil družini. Neka stara dama, ki je umrla pred letom, je vse svoje premoženje zapustila neki svoji prijateljici, toda z izrecno, pripombo, da ne sme pod nobenim pogojem dati le en sam penny kateremukoli izmed njenih svojcev. Mnogo je slučajev, da bogati možje zapustijo svoji ženi 1 farthing, to je najmanjši bakreni denar v Angliji. — Eden teh bogatašev je nedavno tega zapustil vsakemu svojih štirih sinov po en šiling, to je 25c. Zopet nek drugi je zapustil svojemu sinu precejšen znesek, toda pod pogojem« da ne bo nikdar šel v bližino Piccadilly cirkusa, to je središče Londona. In stanovati mora najmanj sedem milj od tam. Nekdo je zapustil veliko premoženje svojemu sinu, toda ako bi hotel postati katoličan, nima več pravice do dedšeine.
MAI I (IfiLAfil
gifts twxtyreNA prodat
PRODA VOGAL 69x125 na lepem k*aju severnozapadno blizu "L" post. Hickox 724 Grace St. 54-s do s
2 NAJ3STR. 3esena hiša $6000 takoj, rent nese $1440 Jetno, v dobrem stanju. 4407 S. WaBace St. do č
TAKOJ MORA predati bungalow 6 sob spod. in 3 zpror. Prva -ponudba v gotovini se sprejme. 6320 School St._96-p do p
POKLIC ŽENE.
Cenjeni čitatelji naj mi oproste, ker se podajam v javnost, <!u opišem vsaj približno težaven poklic žene iz mojega vidika.
Večkrat se piše o stvareh, ki so manj važne, čemu se ne bi ura j kaj pisalo o ženi, in sicer kaj resnega. V mislih imam le siravo, dobro ženo, ki ni le tovarišica možu, pač pa tudi vzgojiteljica in varuhinja otrok in gospodinja.
Ženo, kot tovarišico možu, jo vidiš pridno, delavno, zvesto in ljubečo, ki pozna umetnost, da zamore urediti možu prijazen dom, da si, kot dober soprog in razsoden, ne~ išče veselja in zabave izven doma. Ona, kot gospodinja, razume razmere in potrebe cele družine. Da je lahko kos svoji nalogi, mora biti že kot dekle nato pripravljena. Velikokrat stopajo v zakon pari brez pomisleka — oči se jim odpro šele, ko je že prepozno, rade bi si pomagale, pa ne vedo kako. Nihče jih ni preje opozoril na težek zakonski stan in njegove dolžnosti.
Prav je imel nekdo,-ko je rekel, da je prava gospodinja velika umetnica, — nanjo se obračajo vsi člani družine, — in mož, četudi močnejši, bi vsega tega, kar dela gospodinja, ne zmogel.
Žena kot mati in vzgojiteljica ima težko nalogo. Lep je njen stan, a s trnjem posuta pot, po kateri hodi. Njeno življenje je le žrtvovanje za druge. Mati — beseda mati — smehljaj sreče in veselja! Čuti se srečno tedaj, ko vidi svoje zdravo dete. S skrbjo premišljuje, kakšna bo bodočnost otroka, kateremu je ona mati. Ali bo solnčna in pot posuta s cvetjem ali trnjem. Da, težaven, skrbi polen je stan matere — a vendar tako lep.
Mati, kako je vesela, ko gleda na otroke, ki skačejo okrog nje! Le ona ve, kaj je prava ljubezen, — v ljubezni jih stiska k sebi in če preti nevarnost — pripravljena je dati svoje življenje, da reši svoje otroke. Kako potrpežljivo prenaša bridkosti svojega stanu — v zavesti, da ji bo dal On, ki ji pošilja trpljenje, tudi zasluženo zadoščenje.	Jennie Ožbolt.
-o-
ZAPISNIK
prvega skupnega sestanka »lov. žena in deklet, ki se je vršil v nedeljo, 1-9* dec. 1926 v šolski dvorani sv. Štefa&a, Chicago.
(Konec.)
Na dnevni red pride volitev odbora. Ker so se rojakinje iz več naselbin izjavile, da bi rade bile zastopane, a jim radi oddaljenosti in stroškov ni mogoče, je bil stavljen predlog, da se izvoli danes le nekaj odbora, a ostali odbor naj imenuje razne odbore kolikor mogoče po vseh naselbinah Združenih držav. Predlog podpiran Ln sprejet. Odbor se je torej izvolil in imenoval sledeči:	i
Predsednica Mrs. Marie Prisland, Sheboygan, Wis.; podpredsednica Miss Katie ,Trilier, So. Chicago, 111.; tajnica Mrs. Julia Gottlieb, Chicago, 111.; blagajničsrka Mrs. Matilda D.ul^ ler, Chicago, 111. — Nadzornice: Mrs. Jennie Ožbolt, TJarber-ton, O.; Miss Ljudmila Kušar, Berwyn, 111., Mrs. Mary Vidmar, Indianapolis, Ind. — Prosvetni odsek: Mrs. Julia Gottlieb. Chi4 cago, 111., Mrs. Margareta Kozjan, Pueblo, Colo., Mrs. Jennie Okolish, Barberton, O. — Publikacijski odbor: Mrs. Fanny Jazbec, Chicago, 111., Mrs. Bara Kramer, St. Francisco, CaL^ Mrs. Marie Prisland, Sheboygan, Wis. —Jšvetovatke: Mrs.
Edward R. Litsinger.
Med Thompsonovo administracijo, ki je trajala osem Jet, je obljubljal, da bo izposloval 5 cents street carfare" in njegovi pajdaši so odšli s šolskim skladom, šolarji so pa morali trpeti v nezdravih prostorih.
Ako hočete lepe, tiobro oskrbi jeije šole in prostora za vse otroke, volite Edward R. Litsinger ja, Beneeh-Brundage kandidata, ki vam bo fidal dobro in sposobno šolsko administracijo.
Mr. Litsinger je bil rojen v Chicagi. Njemu so znane potrebe našega mesta. Bil je član mestnega sveta od 1 do 1903. Od 1916 je bil pošten in zanesljiv ura^aik, član "board of review of Cook County," kateremu sedaj predseduje. Od 1. 1898 naprej je Mr. Litsinger prakticiral pravo v Chica,gi, koder vodi tudi. več podjetij.
V svoji advokatski službi je vedno zastopal -delavske unije in delavski razred, iz katerega tudi on izhaja. Mr. Litsinger stoji na odgovornih mestih pri več velikih podjetjih.
Volite Litsingerja, Hoffa in Elmore in si zasigurajte dobro, ekonpmično in napredno vlado v Chicagi.
UGODNA PRILIKA.
PRODA BARBER belo le0o opremo, worth Ave.
SHOP, 2 stola, na S336 Went-53-s do s
PRVI, NAJ STARRS Si IN NAJVEČJI SLOV. KAT. FODPORNI ORGANIZACIJI
Posluje že ,33. leto. V tej dobi je dosedaj izpla-6ala raznih podpor v znesku
$2,825,153.00
TA JEDN&PA JE 50LVENTNA AU NAD tOO-PROČENTNA.
Njeno premoženje znaša $1,600,000.00.
Članstva v obeh oddelkih šteje nad 30,000. Ima 170 krajevnih društev širom države.
Glede pojasnila za piUStp vprašajte kakega uradnika (co) n&Š&ga krajevnega društva. — Glede ustanovitvi noteffc druBtva (8 članov zidostaj*) pišite jtt, glavnega tajnik* :Jo* ZaUrj*, 1004 N. GU-
' j m M m	M fcil^MiM -Ml '	M m i ■! -- ~ -i	ii -
«<NKf	TtfcgJTSQA WilKSBQfttlV -SUM 1
V	0DDE&BK SE SPREJEMA ČLANE
V STJtkOSTl 3D 1—16 LETA.
V ali-IZ
JUGOSLAVIJE
potujt« po najkrajši in najhitrejši črti
preko Bremena.
Uživajte udobnosti slovečih novih parnikov črte N or t h G er m a n LLOYD.
Lepe i nudobne kabine III. razr.
Za popolne informacije vprašajte lokalnega zastopnika družbe
NORTH GERMAN
LLOYD
100 No. La Salle Street, CHICAGO), ILL.
"AUTO ELECTRIC & BATTERY"
postaja z vso opremo in zalogo .proda, dela dobre kupčije, ne zamudite prilike. Monroe 1077, 1416
■\V. Roosevelt Rd.___65-t do t
"CHICK! CHICK! CHICK!" Naše piške vam delajo žlvjeuje — kup-čija dobra. Rocks. Red, $18.50, Leghorns, $16:00,. Minorcas $23.00. — Z naročilom je poslati denar. — Flake's Petland; Salem, Ore,
70-1 do 11
ZA ZANESLJIV-E informacije glede ; malih farm, za fake, ki želijo mirni - dojn, v "Lower Rio Grande Valley" naj se obrnejo na Fonville, Box 115
Forth Worth, Tex._91-p,s,t
BUSINESS LOTA v Niles Center kjer je rpojeKa denarja $1100 oddam za $350.00. Mrs. Luce, 5349 Sheridan Rd.	90-č do č
NA IRVING PARK ,blvd. trgovina in 2 stan. garaža za 2 k. — Samo $21,000, lastnik -odhaja z mesta. — Juniper 2167.__92-p do p
HIS A 6 STAN. -&S soh. por Č « spat. 2327-29 IVinnemac blizu Ravens-wood "L" in 3 kar, cena $44i$Q0.
Irvfaig 6827._S9-c do č
PRODA ZID. poslopje S-5, hot ht. garaža «a 2 kari. $16^)00, takoj $3500. — 7229 S. Washtenaw Ave. __55-s do s
3 NADSTR. zid. hiša 4908 N. Rockwell, 6 sob, sun parlor, porč v steklu garaža, $24,000, na lahka odplč.
_vprašajte v I nadstr._86-č.p,s
PRIMERNO ponudbo sprejme za 3
nadstr. zid. hišo,. garažo za 3 kare
zidano. 8052 S. Bishop St., 1st Apt. __ _78-č do č
MODERNI BUNGALOW na "restricted" cesti, 6 sob, v kuhinji omara v zidu, ht. water heat na olje. "Weather striped" vse skozi, garaža za 2 kari. 6250 N. Maple-
wood Ave.__75-č»p,3
PRODA 2 nova zid. bungalow v Austin. $9500 vsak. Vprašajte Oscar A. Anderson, 5118 W. Division St.
10-s do s
7 SOB HISA 2 trgovine, lota 50x125, 106th & Oxford, Chicago Ridgc., garaža, kokošnjak. $2000 takoj. O-stalo na odplč. Graccland 9766. ______09-s,t.si*
_AVTOMOBILI NA PRODAL
"TAXI—YELLOW CAB. New Rubber. New black paint. Mech. perfect". C. .1. Russell, 111 W. Monroe
St., Ph. Dearborn 9135.___06-s,t
POHIŠTVO NA PRODAT
2 NADSTR. zid hiša, parlor, 2 furnaces, Humphrey ht. garaža za 2 k.
_4207 N. Irving Ave. 2_floor. 08-s,t,sr
2 NADSTR. zid. hiša. Polk blizu Crawford, 5—6 sob, 2 peči, pokličite Mansfield 2864.	01-s
-ŠIVILJA-
Slovenka se priporoča rojakinjam v naselbini za dela spadajoča v njeno stroko. Izdeluje vsakovrstna ženska oblačila po najnovejših vzorcih, tudi narodne noše. Boljše narejene in cenejše so obleke narejene pri izkušeni šivilji, kakor pa če jih kupite v trgovini. Vprašajte na 1858 We»t 22nd St., Chicago, 111«., vogal Lincoln in 22. ceste.
"STORAGE SALE."
Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni Krasni set pohištva za štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po koma* dih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo.
VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kedzie Ave.

Will County National Bank
OF JOL1ET, ILLINOIS^
Prejsma raznovrstne do-Wtfns vloge, ter poiilja denar na vse dela svata.
Kapital ia
$300,000.00.
C E. WILSON, yrsdscd.
ST. STEPHEN'S PARISH BOWLING LEAGUE.
__ "Team Standing.
Won: Lost:
1.	St. Stephen's, KSKJ........... 18 3
2.	Holy Name Juniors............ 13
3.	St. Magarus ...................... 8
i. St. George, CfD.F............. 3
8 .13 18
Total:
15,087
14,920
14,276
12,991
Average :
718.9
710.10 679.17 618.13
2 NADSTR. hiša na 90th in May Str. 5—5 moderno $13,500, - Ustnik 8952
Aberdeen St.____
ZID. BUNGALOW 6 sob, $8700.00 za takojšno prodajo, vse moderno, garaža za 2 k. gotovine $1550. —-5545 S. Francisco, Hemlock 0748.
_97-s.t.sr
NIZKA CENA ZA CASH 7220 So. Oaklay Ave. Novi 7.id. bungalow, 6 sph. lota
125. parna topi. Blizu transportacijr. 2 bik. do Western avc. Thomas M. Ryan. 105 N. Clark St. 97-s,t,sr PRODA ALI ZAMENJA 2 "trgovine 4stanov. 6341 Dorchcster Avc. Dohodki $5300, $10,000"je treba gotovine. — John D. Austin Co.. 0334 Cottage Grove. Fairfax 0212.
_______	02-s do s
PRODA TRGOVINO in stan. 0 sob, 2853 Lincoln Avc., blizu Grace Si. Cena $18.000._03-s do š
PRODA HISO 5 sob, porči za spat, tudi garaža, poslopje na vogalu. — 3024 Addison St.. Keystone 7847.
98-s do s
PARME NA PRODAJ
DVE LEPE PARME proda ceno, $1000 takoj, ostalo na odplč. S. S. Lockwood. Mingo. O. 52-s do s
"STOP LOOK LISTEN" kupi farmo v Bennet okraju S. Dakota. Raste koruza in alfalfa. Cene nizke, na odplč. American Colonization Company, Martin, S. Dak.
. 68-t do t
PRODA FARMO 80 milj od Atlanta ob Bankhead glavni cesti, za mlekarstvo. Vprašajte E. L. Polyak. 289 Iry St., Atlanta, Ga. 72-1 do t
ALABAMA zemlja v južnem delu Alabama in Mississippi, najboljša zemlia za farmo, mlekarstvo in ko-košjerejo. Pišite kakšno hočete. W. H. Silver, 1000 Douphin St., Mobile, Ala.	__84-č,p,s
208 AKR. v Iowa, južni de! Litin o-kraja, idealni prostor za farmo. Po-slopje. lepo, 3 milje do tole. Na odplč. Box 4, R. F. D. 3, Co g go n.
_Iowa.__83^č,p,s
OBDELANA farma 56 akr. ob tlakovani cesti 8 milj da Omaha pošte, farma za živinorejo in kokoŠjcrcjo. Poslopje dobro in gospodarsko poslopje ter dvojna garaža. Vprašajte 522 Exchange Bldg., Stockyards, Omaha, Neb. _ _
720 AKR. dobro obdelane zemlje, za živinorejo, tudi živino proda in vse orodje. Voda dobra, cena nizka. Za podrobnosti vprašajte F. Shinirt-mayr, Box 86, Thorcau, N. Mex.
___80-č,p,s
20 AKR. Scioto County, farma, olje, plin. Camberger, 529 Klotter, Cincinnati, O.	79»č.p,s

«111 mn


	1 Team: Games	: Total:	High:	Average:
1.	J. Zefran, St. Stephen's........ 9	1563	208	173.6
2.	A. Tomazin, St. Stephen's .... 9	1389	189	154.3
3.	F. Palacz, St. George ..........17	2577	209	151.10
4.	S. Kozjek, Holy Name Jrs..„21	3176	192	151.5
5.	F. Bicek, St. Magarus ........21	3175	183	151.4
6.	J. Zabkar, Holy Name Jrs.,.21	3115	196	148.7
7.	S. Hraster, St. Stephen's......21	3090	189	147,3
8.	J. Predovich, St. Stephen's..21	3006	213	143.3
9.	J. Merlak, St. Magarus........21	3002	182	142.20
10. J.*Kosc&l^H61y Name Jrs-21 ■		2965	L 193	141.4 j
	High Team Series: St. Stephen'	s—2292.		*
High Team Game: St. Stephen's—823.
High Ind*l Game to.<tate: J. Predovich,-St.-Stephen's—213.
High Individual -Series: <J. Zefran, -St. Stephen's—550.
Jos. J. Kobal, Stanley Kozjek, Secretaries.
SADONOSNIK blizu Grand Tunc-tion. Col. Pišite ua Arthur F. Pearson. 902 N. Summit St., Arkansas City. Kans	95-^,1
1 AKR blizu Downers Grove. 4 sobe hiša, vse improvements. $4500, treba $1500 takoj. Mr. W. L. DaHe. 4048 W. Lake St., City._	07-s do s
PRODA FARMO in zalogo žita. 632 akr. vsega. 340 akr. paše. Pripravno za ovčje rejo ali mlekarstvo. Lepa liiša in gospodarska poslopja. 2 m. do St. Elmo. Ob tlakov, cc-sti. Cena $42.(XX). Shelby Loan asM Trust Co., Shelbyville. 111. 05-s.t,sr
PRODA 71 AKR. hiša 7 sob. tudi druga poslopja, le neka i treba takoj. cena $4500. Tudi druge rpzne male farme pri: Or weir Realty Co.,
Orwell, Ohio.____Q4-sdos
20 MILJ ZAP. od Kansas-City, pro-da farmo za živinorejo' in kokoš"je-rejo. Tudi sadonosnik. 13 akr. gozda in pase »40 akr. obdelane. Poslopje 4 sobe, hlev. 'J.' P. 'Bryati, JLimvood, £ans.	93-s
• Sobota, 12. februarja 1*>27
Volčja tiadloga v Trogirski KrajinH
V Trogirski Krajini so se pojavila velika krdela gladnih volkov. Zveri napadajo sela ter povzročajo prebivalstvu veliko škodo. Te dni je napadlo selja-ka Mato Markovino v selu Suhem polu 9 volkov. Markovina se je gladnih zveri s težavo u-branil s sekiro.
"Marija — Marija Bouchet. Moj mož je trgovec z ribami, ali pravzaprav je bil, dokler ga ni vjel eden onih križarsko vojsko o-znanjujočih duhovnikov ter ga- vzel seboj pobijat neverntke in rešit svojo dušo, precej proti moji volji. Veste, pa sem mu obljubila, da ga pojdem: iskat, če se ne povrne tekom petih l^t. No, in zdaj je od takrat pet let in jaz izpolnjujem svojo obljubo."
"Lepo je to od vas," ji reče Rozamunda in pristavi :"Kol,iko časa pa je že od tega, odkar smo zapustili Marzelj ?"
Marija je štela na svoje debele prste in odgovorila:
"Pet — skoro šest tednov. Vam se je ves čas bledlo in govorili ste čudne stvari. V treh pristaniščih smo se že oglasili. Pozabila sem njihova imena; poslednje mesto je bilo na nekem otoku in imelo lepo luko. Čez kakih dvajset dni, če pojde vse dobro, pridemo do drugega otoka, ki mu pravijo Ciper^ Pa vi jie smete govoriti toliko, spati morate. Saracen z imenom Hasan mi je to naročil, in on je izvrsten zdravnik."
In Rozamunda je počivala in vozeč se po Sredozemskem morju se je precej okrepila. Tri dni pozneje so ji že pomagali na krov, kjer je prvega ugledala Hasana, ki jo je prišel pozdravit z mnogobrojnimi jutrovskimi pozdravi in z veseljem na svojem temnem, nagubanem obrazu.
"Hvala Alahu, da ste ozdraveli," je dejal. "Ker Salah-ed-din bi zahteval vaše življenje iz mojih rok."
"Ako bi se bilo to zgodilo, bi moral Azra-eLu pripisovati krivdo, ne vam," je odgovorila Rozamunda in se nasmejala; zatem pa je postala naenkrat mrzla, kajti pred njo je stal sir Hugon Lozel, ki je tudi zahvaljeval nebo, da je okrevala. Hladno ga je poslušala. Kmalu nato je odšel, pa je bil kmalu zopet ob njeni strani. Vedno je sedel v njeni bližini, govoril s svojim hinavskim, mTzkim glasom; dobro je čutila hudobo njegovih pogledov. V njegovi družbi je Ml njegov pajdaš krivi romar Nikolaj, ki se je plazil okoli nje kakor kača in se ji laskal; a ž njim ni izpre-govorila nobene besede.
Te usiljivosti pa ni mogla več prenašati, in ko se ji je zdravje docela povrnilo, je poklicala Hasana k sebi v kabino.
"Povejte mi, princ," je rekla, "kdo zapoveduje na tej ladji,"
"TVije," je odgovoril in se ji priklonil. "Vi-ter sir Hugon Lozel, ki je kot vešč mornar kapitan in zapoveduje mornarjem; jaz, ki poveljujem vojakom, in vi, princ^zinja, ki vladate nam vsem!"
"Potem zapovedujem, da se tistemu lopovu z imenom Nikolaj ne dovoli, da bi se mi približal. Ni mi mogoče prenašati družbe morilca svojega očeta ?"
"Bojim se, da smo vsi tega kolikor toliko krivi; navzlic temu se bo vaše povelje izvršilo. Da vam povem resnico, gospica, tudi jaz sovražim tega vohuna."
"Želim tudi," je nadaljevala Rozamunda, ''da me tudi Sir Hugo Lozel ne nadleguje s svojim govorjenjem."
"To bo pa bolj težko urediti," reče Hasan, "ker je on kapitan, ki mu moram biti po u-
. kazu svojega gospoda pokoren v vseh zade-
. vah, ki se tičejo ladje."
. ■ f • f
"Jaz nimam' ničesar opraviti ^ ladjo," je
odgovorila Rozamunda, in čist«* gotovo M da si sme balbeška prinčezinja sama izbirati svojo družbo. Jaz želim večkrat videti vas in manjkrat sir Hugona lioželaT^-
"V čast mi je," odvrne Hasan, "storil bom vse, kar bom mogel."
Od tedaj se je nekaj dni po tem dogodku Lozel res redkokdaj približal Rozamundi, čeprav jo je'vedno opazoval; kadarkoli pa se je približal, je našel Hasana ob njeni strani.
Vsled slabe vode pa je princ zbolel; bolezen ga je več dni zadržala v postelji in tedaj se je čutil Lozel bolj prostega. Rozamunda je bivala največ v svoji kabini, da se mu izogne, pa vročina poletnega solnca na Sredozemskem morju jo je pregnala iz kabine na krov. lad je, kjer je pod šotorom sedela s strežnico Marijo. Tu se ji približa Lozel ter jo povprašuje -o raznih stvareh, ona pa mu ni dala odgovora. Ker je Marija razumela, kaj ji je pravil v francoščini, jo je začel ogovarjati v arabskem jeziku, ki ga je dobro govoril, ona pa se je delala, kakor da ga ne razume. Zato je poskusil z angleščino, kakor jo govore preprosti ljudje v Eseksu, in rekel:
"Gospica, vi me krivo sodite. Kakšna pa je moja krivda proti vam? Esečan sem iz dobrega rodu; sešel sem se z vami v Eseksu in od tukaj vas zelo cenim. Ali je to zločin pri človeku, ki ni ubog, ki ga je za njegova dejanja povitežila nenavadna roka? Vaš oče mi je odrekel, vi ste mi odrekli, in razdražen po svojem razočaranju in njegovih besedah — nazval me je morskim tatom in razgrebal stare bajke, ki glede mene niso resnične — sem govoril, kot ne bi bil smel ter prisegel, da hočem vas dobiti za ženo. -Zato sem bil poklican na odgovor, in vaš bratranec, mladi Godvin, ki je bil tedaj še oproda, me je u-daril v obraz. No, premagal in ranil me je, sreča mu je bila mila, jaz pa sem odrinil s svojo ladjo na Jutrovo, kajti moj posel je, da trgujem med Sirijo in Angleško."
"Ker je trii tačas mir med sultanom in kristjani, sem šel v Damask, da nakupim blaga. Za mojega ondotnega bivanja je poslal Saladin po mene ter me vprašal, ali je res, da sem doma iz onega dela Angleške, ki se mu pravi Eseks; vprašal me je dalje, ako poznam sir Andreja D'Arcyja in njegovo hčer. Oboje sem mu potrdil in nato mi je pripovedoval čudno zgodbo o vašem sorodstvu ž njim. Dalje še bolj čudno zgodbo o nekih sanjah, ki jih je imel glede vas in da je vsled tega ukrenil pripeljati vas na svoj dvor. Ponudil mi je, da najame za veliko vsoto mojo najboljšo ladijo ,ako bi hotel odpluti ž njo na Angleško po vas; vendar mi ni povedal, da se bo pri tem rabila sila, in jaz sem mu tudi izjavil, da nikoli ne dvignem svojih rok proti vašemu očetu, in tega tudi nisem storil."
"Saj ste se spominjali mečev Godvina in Wulfa," mu je zaničljivo segla v besedo Rozamunda, "in ste raje gledali, da so se jima vrlejši možje postavili nasproti."
"Go3pica," odgovori Lozel in zarudi, "doslej mi nikdo ni očital pom an kanj a poguma.
KVALITETA — TOČ NOSI — POŠTENJE
. A. F. WARHANIK
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str.,
vogal Leavitt cesto
CHICAGO, nn __
. Dr. ST. F.. BONK dentist
Uradne ure: Od 10 do 12.—-Od 1 do
' S pop. in od 7 do 9 zvečer. 423! Archer Ave., pol. Brighton PTc TeL: Lafayette 1544.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naroČila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221.
LOUIS STRITAR
2018 W. 21st Place, Chicago, 111
ooooooooooooooo o o ooooo o ooooooooooooooo
ffl PISANO POLJE
ocooooooooooooooooo-ooo o o ooo ooooo o ooo oo
Dobro meso - Dobra postrežba
se dobi le v dobri mesnici. Pri nas dobite vedno najboljše sveže kakor tudi prekajeno meso. Izdelujem prave kranjske domače klobase, narejene po domačem receptu. — Se priporočam v naklonjenost!
MATH KREMESEC
1912 West 22nd St.
SLOVENSKI MESAR Phone: Canal 6319.
Chicago, 111.
A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ...	Cleveland, Ohio.
TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC!
Randolph 1881 ali Randolph 4550
PODRUŽNICA: 1 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849
Artistične fotografije — Najnovejši okvirji.
POSEBNO POZORNOST DAJEMO SKUPINAM.
ILLINGTON STUDIO
of PHOTOGRAPHY
J. F. Glomb, lastnik
2006 WEST 22nd STREET	CHICAGO, ILL.
Phone C&nal 1807 Kopiramo in povečujemo slike, slikamo tjidi na roko v Črnih in belih naravnih barvah. Izdelujemo vse kar spada v to stroko.— Slike jemljemo doma in zunaj. §
Prinesite fihne v izdelavo — Zaloga kamer in kodakov. S
> CK>oooooo^KK><XKXKXK><>oooooooo<><K>O<KW

Zimske suknje in obleke
NaSe zveze s staro domovino
♦ vseh denarnih zadevah so neprekosljive-Vi živite lahko kjerkoli sirom Združenih Držav in vendar je vam ntogoče poslati denar v stari kraj potom naše bapke prav tako točno jo zanesljivo kot da bi prišli sami osebno na banko.
NASE CEHE SO PO DNEVNEM KURZU,
ter podvržene spremembi, toda zmerne in poštene. Denar poilje-roo kot zahtevano1 ali v dolarjih ali pa v dinarjih po denarnih nakaznicah, plačljivih po ftarokrsjsld pošti ali pa v čekih (drafta), plačljivih po ta-moinjih bankah.
POSKUSITE NAfiO DENARNO POŠILJATEV in prepričani bodite, da boste zadovoljni. Pišite nam ali pa pridite sami poizvedet dnevne cene in jih potem primerjajte z onimi, ki jih dobite drugje.- Naše pošiljatve bodo dosegle vaše ljudi, naj ti ti žive v kaki -zakotni gorski vasici ali pa v največjim mesta, ▼ kolikor najkrajšem časa mogoče.
Vsi naši bančni posli so podvrženi nadzorstvu zvezne vlada. Kapital in rezervni sklad aaie banke presega avoto $740.000 kar je mak varno«ti za vaš denar.
MM NATIONAL BANK
was. aeoisano
Dtmda. pompčsi k—ir mmmv 11, l ■ r asi
NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino v hišo; ako ti je po* tekla naročnina, pošlji jo sam Čimprej morel na upravo lista.
zimske usnja te telovnike, zimske srajce in spodnjo obleko, kape in klobuke, in vsakovrstna obuvala ae dobijo vedno po najzmernejaih cenah v slovenski trgovini
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM — OBLEKAMI IN OBUVALI.
Frank Opeka
502 — 10th STREET WAUKEGAN, ILL.
nad
40 LET
sms
ataži naša banka zanesljivo in pošteno vsem, ki se njenega poslovanja poslužujejo, ker oprezno investira denar, katerega ji zaupa na tisoče vlagateljev, ki znala mnogo milijonov dolarjev.	'-^i $
Kakršnegakoli bančnega poslovanja se tiče in vlaganja va-fih prihrankov, vse najbolje ugodnosti dobijo pri nas, to jo skozi poslovanje naše banke.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
VOGAL ZAPADNE 19. CESTE IN BLUE ISLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
NArfVECM 5LAVEN3KA BAN&A V AMBBIK1
UMM W ad0. QM «9utnu^K> 4. fwptli▼ imMjeflt
VI. . II .»111. I j L UJI »»»»J.... .	m.'vm,,	II' MU. jl u!
Kako se pridobiva zlato?
Zlato je kralj med kovinami.
Vse kaže na to, da so že starodavni nekulturni narodi poznali zlato; v starih pripovedkah, pa naj izvirajo se od tako davnih časov, čitamo o zlatu.
Zlato so pridobivali stari E-gipčani in za kralja Ramzesa II. je znašala vrednost v egiptovskih rudnikih pridobljenega zlata na desetine milijard našega denarja.
Le o enem narodu so trdili, da ni poznal zlata, in sicer o starih Germanih. Tako vsaj trdi rimski zgodovinar Tacit. Da pa to ni res, nam pričajo stare germanske pripovedke, ki poznajo zlato. Poleg tega nam priča zgodovina, da je prav zlato zvabilo stare Rimljane, da so si hoteli osvojiti te dežele.
Za časa rimskega imperija so cveteli zlati rudniki po Srednji Evropi. Zastoj v pridobivanju te žlahtne kovine pomeni tridesetletna vojna (1618-1G48), ki je tudi sicer uničila gospodarno blagostanje Srednje Evrope.
Z odkritjem Amerike je nastala tudi za zlato nova doba. Saj je baš blesk zlata zvabil toliko in toliko Evropcev v no-Ivi svet. Pa tudi v Ameriki niso pridobivali vedno enake množine zlata. Tako je sredi 10. stoletja pridobivala Rusija več zlata kakor Amerika. L. 1848 pa so odkrili v pesku reke Sacramento v Kaliforniji zlata zrnca in še danes nam daje Kalifornija polovico vse Amerike.
Za Ameriko sta Avstralija in Afrika na zlatu najbogatejši deželi. V Avstraliji so odkrili zlato 1. 1841. Da pa se nahaja zlato tudi v Afriki, smo zvedeli šele 1. 1866.
j Zadnja večja nahajališča zlata so odkrili na Alaski v Severni Ameriki: tu so začeli pridobivati zlato 1. 1897. ' V naravi se nahaja zlato skoro vedno v čistem stanju in le malo zlata se nahaja zvezanega z drugimi prvinami, v prvi vrsti s telurjem. V čistem zlatu pa se vendar nahajajo še druge kovine, zlasti srebro. Če se nahaja zlato pomešano med kamenjem, ga imenujemo rudniško zlato. Ko to kamenje pre-»pereva, padajo iz njega zlata zrnca, ki jih potem voda od-plavija. Večje kepe zlata najdemo zelo redko in že kosi, ki tehtajo 5 ali 6 kilogramov, so silno redki. Največja doslej znana gruča zlata izvira iz Vzhodne Indije in je tehtala 1350 kg.
Zlato pridobivajo na najrazličnejše načine. Poleg modernih načinov pa uporabljajo tudi še najenostavnejše. Nekoliko zboljšana je metoda pranja zlata. Ker je zlato težje, kakor so njegove primesi, se usede v vodi najprej na dno. Pranje obstoji v tem, da pridamo pesku, v katerem je zlato, vode ter pustimo, da se pesek in zlato ločeno usedeta na dno. Obstoje pa seveda tudi druge modernejše metode, ki jih pa tu ne bomo opisovali, ker bi to zavzelo preveč prostora.
Čisto zlato je premehko, da bi mogli iz njega kovati denar, delati okraske in drugo. Zato ga zlivamo navadno z bakrom. Za denar uporabljamo zlato, ki mu pridamo 10 odstotkov bakra. Množina zlata pri zlat-ninah se računa_ v tisočinkah. Ce stoji n. pr. na uri število 800, pomeni to, da se nahaja v 1000 delih tega zlata 800 delov čistega zlata in 200 delov bakra. Večkrat slišimo tudi iz-
priae na 24 delov 14 delov čistega zlata.
Zlato spada med tako zvane žlahtne kovine, to" se pravi: med one kovine, ki jim kisline ali druge snovi prav nič ali ja-ko malo škodujejo. Zlato r-,e odlikuje zlasti po svoji raztez-nosti. Ta razteznost je tako velika, da ga moremo v svrho po-zlačevanja stole i v lističe, ki so tako tenki, da prepuščajo svetlobo z zeleno barvo. To se vrši na naslednji način: Tenke liste zlata vložijo med kožice, ki so izdelane iz govejega slepiča, nato pa tolčejo po njih toliko časa, da se lističi stanšajo na milijonski dol milimetra.
Govorili smo že o alkimistih, ki so hoteli delati zlato na umeten način. Tudi v novejšem času čitamo večkrat, da se je temu ali onemu učenjaku posrečilo iznajti način pridobivanja zlata iz drugih kovin. Ogromni koraki, s katerimi napreduje človeška učenost, nas navdajajo z upanjem, da se bo to res zgodilo. Ali pa bo t<> kdaj tudi praktičnega pomena, bo pokazala bodočnost.
To pa je smola.
V" nekem brzovlaku je sedel mož, ki j t* v naročju držal malega fantiča. Dečko pa ni ostal dolgo časa pri miru, temveč je plezal semtertja po vagonu ter pri tem poškodoval klobuk nekega potnika tako, da ga ta sploh ni mogel več rabiti, ker ni bilo spoznati ali je to klobuk zlata izjjili pa kaj drugega. Ves iz sebe je potnik grozil, da bo poklical sprevodnika, a oče tega nepridiprava mu reče Ves žalosten: "Mene ne morete z nobeno stvarjo več prestrašiti, kajti vet se mi skoraj že ne more pripetiti, kot se mi je danes. Naj prvo je fant razbil okno, potem je najine vozne listke strgal na drobne kosce ter vrgel skozi okno. Potem sem opazil. ' da sem denar doma pozabil, a pred pol ure sem pa zvedel, da sem se vsedel v napačni \ lak in se peljem v nasprotno smer, kakor bi se moral.
-o-
Širite amer. slovenca
INFLUENCA SE VRAČA.
Epidemija influenca se je pričela zopet širiti v Evropi in na iztoku. Na tisoče slučajev "flu" se poroča na eni strani iz Tokio na Japonskem, na drugi strani pa iz Francije, Švice in Danske. Najboljša pravila v slučaju te bolezni so:
Ne preobjejte se preveč; vži-vajte dosti svežega zraka; imejte črevesje čisto (v to svrho je Trinerjevo grenko vino zelo priporočljivo, ker izčišča črevesje in ga drži v redu), in ne bodite v strahu! Bodite pripravljeni na to nevarnost; toda se vam ni treba bati! V vsaki hiši bi morala biti pri rokah naša sledeča izborna zdravila: Trinerjevo grenko vino $1,25, stekleničica za poskuš-njo 15 centov; Trinerjeve tablete zoper prehlad 30 centov,
—-------------------- in Trinerjev olajševalec kašlja
raz karat. To je etara označba,' (Triner's Cough Sedative) ma-
ki pomenja 1 del zlata v 24 delih kovinske mešanice. Čistp -zlato je-torfej 24karatno. N. pr. izraz 14karaten pomeni, da
la posodica 25 centov, večja 50 centov. Na prodaj v vseh lekarnah in pri prodajalcih zdravil.—(Adv.)