8^)34 60100200 |Jp hL^P osrednja KNJIŽNICA n’SKI DNEVNIK poštnina phčana v gotovini A“0. postale l grupo« Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 17« (9786) TRST, sreda, 3. avgusta 19771 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. BO je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi NIČ BREZ ČLENA 7 Znana je resnica, da velja v Av-,.ni* dvoje meril, kc gre za uve-lavljanje pravic in svoboščin dr-avljanov, eno merilo velja, ko gre Pripadnike večinskega naroda, Ju0o, ko gre za pripadnike manj-n«. Vsakodnevna praksa na Koškem to resnico potrjuje že le-h leta. Ni ne samo kar zadeva pravic * ,sv°boščine, tudi ko gre za iz-fljanje zakonov, se kaže bistvena glede na to, koga ta za-n zadeva. En sam kričeč primer * dovolj zgovoren dokaz. Avstrij-,Ce S(>dne oblasti pripravljajo kar 1 sodne procese proti pripadni-jHtt slovenske manjšine na Koro-r $”*• Za prvega, j roti štirim ko-skim slovenskim mladincem, trem Se[, ■°m Olip in Florijanu Jugu iz so napovedali 1udi že kraj in tu« — začel naj bi se 19. av-na Dunaju. Kot drugi naj bi na vrsto glavni tajnik Na-^ne9a sveta korolkib Slovencev, ' iP Warasch, pod lažno obtožbo, a le nagovarjal ■: sabotažnim ak-• Grožnja sodnega procesa še »er ° u*s* skupi*10 dvaj- l'i slovenskih aktivistov, ker so šali protestna gesla ob času lan-novembrskega preštevanja tišine. ke^'r'n fantom '2 Sel bodo sodili, v r So na dan preštevanja, 11. no-J^bra, zažgali glasovalne listke. 0 ern naj bi prekršili vladni zakon j Preštevanju. Ko da ni prav ta s? :°n očiten dokaz kršenja avstrij-e državne pogodbe, njenega čle-r *edern, nolončno opisuje, ne vse pravice morajo dobiti jj 0yenci, nikjer pa ne predpisuje, j? ie treba te pravice prilagoditi eri!ii Slovencev 'n to število po-el ugotovili s preštevanjem. Na-,lr°tno, sedmi člen je dovolj ja-l.n,*n Sre po njem pisani in go-rje"i slovenski besedi popolna ■ avica do enakopravnosti z nem-„11111 jezikom na vsem dvojezič-j.1,1 °zemlju Koroške. In prav pro-' Nici očitni kršitvi državne po-" be so protestirali štirje Selani, ho°^en' zoto, ker,vlada sili nji-Ve vaščane, naj 'e izrekajo, kaj • ko je pa vas stoodstotno slo-lenska. ta^a ^iuP temu bo sodni proces St’ad‘ kršitve zakona. Oblast je j, °0a in natančna ker gre za )ioj!,e,ICe’ ^se drugače pa je rav ^ a ta ista oblast vred petimi leti ieu S° Podiralci dvojezičnih kra n,h napisov še kr ko kršili za s (e dvili na temelju poprej spreje soj so takrat napisne table \k>sia p.®0 zakona. In laki dvojezični na QLl s° hkrati mednarodnopravna 4^'iost Avstrije. '1'orej porušiti ^ Etične krajevne napise je po-dvojni prekršek: proti ob tj femu vladnemu zakonu in prp ločilu državne ; '»godbe. Obla ln dunajska vlada prav dobro Za imena prav vseh tako ime-flQ an‘h dapjelstur mar jenu, pa ven-dandanes niso nikomur ni’h skrivili niti lasu. Niti p..11 ui o kakršnemkoli sodnem _ °Pfcu p roti njim Pač pa prt- ^ “tjajo sodni postopek proti Slo-* 'CeWl' proti tistim cvstrijskim dr-pr lanom, ki so se postavili v bran ha Uie' ki jih jamči državna pogodil ‘nrei- kazen ustim, ki branijo Itj a.Vn° Pogodbo, namesto tistim, »o ° P°9°dbo in zakon kršijo, ker cla Pripadniki večinskega naro- )tier ™ar nt to najbolj očiten pri-p,.j Orobe diskriminacije, težak l0(sj!ler kršenja enega temeljnih dokih ^duarodne iicUne o človeš- if^unicah, ki jamči enakost vseh d, Mjanov pred zakonom, ne gle-sPol. raso, narodnost itd. v # * # flU, »e i' Mesec dni ni bilo treba, da Povsem očitno izkazalo, ka- "»»"i i« m n in „i„iim,,i,mM j,,,,,,,, n,«,, i,„ to koroških ^vencev Waldheimu — Zveza slovenskili %ih s^ci.i >n Narodni svet koro-ajniita°nnt'cv s^a na generalnega f°dovd j.Ni Kanizaci.je združenih na-1^Ur*,a Waldheima naslovila '5h*’eje'rnv katerem ga naprošata za Ndrio^'^ i)0 namreč 20. l.m. u-Dtililj: °Nskal Koroško it’ ol> te.j ^6lo„ aa.i bi sprejel tudi enotno KovoPi lK> koroških Slovencev. Po-' BPrav jih bo časovna sti H. JIH IV-U.OVJ V I ift Oti kBftij, ^e.i omejevala, bi general- ;; ■! Nar,;’ n*Jdili možnosti, ca se se- OZN sta i i *k>stj Položajem slovenske skup- Jij.... UMI aia V pismu 11 slovenski koroški organi* njen.8 Koroškem, predvsem oa q*ne Pravicami, ki jih vla Tre, Uje' \5lie . stanje, ugotavljata na ^iclhpi P>sn'ci poslanice Kurtu S*- ita,.”10-. ie precej zaskrbl.iu.jo* vVence J' Predstavniki koroških hoteli v osebnem po«o-gP'®g sedanje slike, general-Nofc* OZN, predočiti tudi rešitve. (Sindok) ko toliko hvaljeni zakon o narodnostnih skupiiiah ne pomeni dokaza, da Avstrija teži izpolniti določila državne pogodbe, pač pa prav nasprotno. Sam zakon in postopki, s katerimi ga skušajo uveljaviti, še bolj razkrinkujejo protimanjšin-sko bistvo politike avstrijske vlade. Na Dunaju so morda pričakovali,, da bo nekaj dvojezičnih napisov po koroških zaselkih in nekaj primerov možnosH, da Slovenec spregovori na sodišču v materinščini, nasitilo volka (beri: nemške nacionaliste) in ohranilo pri življenju ovco. Ta ovca naj bi bili seveda koroški Slovenci, za katere je Kreiskg menil, da jih bo, če ne omehčal, pa kako drugače spravil na kolena, da pojdejo v tako imenovane «sorvete» in se vdali v usodo. Pa so se zmotili vsi načrtovalci in izvajalci take pro-timanjšinske politike. Predvsem so morali uvideti, da koroški Slovenci nikakor niso ovčke, ki bi se u-strašile heimaldienstovskega volka. Novi zakon ne le da je stisnil slovensko narodno ozemlje na nekaj raztresenih, med seboj nepovezanih otočkov v nemškem morju, pač pa je še tisto pičlo število Slovencev, kolikor so jih velikonemšlci nacionalisti vladi dovolili označiti, razdrobil kar na osem skupin. Tako so danes na Koroškem kraji, kjer sicer obstaja slovenska šola, pa ni ne dvojezičnega napisa, niti smejo Slovenci govoriti na uradu v svojem jeziku. Drugje spet so napisi, pa ni slovenske šole, niti pravice slovenščine v uradih in tako dalje. Spet znano delitev Slovencev, včasih so jih pri štetjih razbijali na skupine in skupinice, ko so si izmišljali ducate jezikov (slovensko, vindišarsko, vindišar-sko-nemško, itd.), zdaj jih delijo po drobtinicah pravic, ki jih ponuja novi zakon, ki naj bi bil po izjavah odgovornih avstrijskih politikov primer in vzor malodane za ves svet, za Evropo pa vsekakor! Na dve odločilni čeri je nasedel zakon o narodnostnih skupinah in .z njim celotna manjšinska pQlitika avstrijske vlade: prvo in poglavitno čer pomeni, odločen odpor in enoten nastop vseh Shivencev v obrambo njihovih pravic. Ta odpor in ta enotnost sta prestala o-dločilno preizkušnjo lanskega novembra ob preš(ev m ju, katerega izid je bil popoln poraz za vlado in tri stranke, ki «o skt.vale tako vladno politiko proti manjšini. Druga čer, v katero zaman buta protislovenski srd avstrijskih veliko-nemških nacionalistov, pa je sedmi člen mednarodnopravnega dokumenta, ki ga pomeni avstrijska državna pogodba, čimbolj se Avstrija in odgovorne si’e v n'ej skušajo izmotati iz obveznosti, ki jih nalaga državna pogodba, tembolj očitna postaja slepa ul’ca, v katero prihajd taka zgrešena manjšinska politika. Kancler Kreiskij je storil zmoto, ko je menil, da je vprašanje koroških Slovencev .•odeva, ki ne terja načelnosti in dodediosti, da je to tisto vprašanje, ob katerem se najlaže umakne obveznostim iz državne pogodbe. Zato it manjšinsko vprašanje vzel l'o> predmet za barantanje in meš dao tenje z opo zicijsk mi strankami, d.j bi tako na račun S'ovencev in v njihovo škodo iztržil iz soglasja z drugima dvema strankama oodporo pri drugih zanj pomembnejših in — tako je verjetno mislil - kočljivejših vprašanjih notranje politike. Pa so ga sovražniki S’ovevoe- hudo vzeli v precep, da se je umikal in u-mikal pred njihovimi zahtevami. Ti umiki pa. kot kaže, niti niso bili težki in boleči, saj je, šlo zgolj za kožo koroških Slovencev. Tako se je izcimil sedanji zakon o narodnostnih skupinah, k' ga je sam Kreiskij povzdigoval kol uspešno, dokončno in popolno izpolnitev sedmega člena. Zdaj pa nenadoma sam priznava (v izjavi 12. julija 1977), da je ta zakon minimalna rešitev, ki ni pripeljala do soglas nosti. s Slovenci, da je socialistična stranka zelo drago p'arala sporazum treh strank iti podrimo. Idealna rešitev manjšinskega vprašanja se je. po besedah Krnskega izjalovila «zaradi nekaj slo no. če hočete, nekaj tisoč ljudi k- so tudi zdaj nezadovoljni n t>dijo. da so dvojezični napisi srn mol n, madeži». Kdo so ti. ki so p”eim gočili idealno rešitev in ki četo sedanjo — po Kreiskem minimalno rešitev — razglašajo za srt notni madež/ Kreiskij je v omenjen, izjavi s prstom pokazal nanje m se jim tipal — sicer prav navalil' — celo zažugati: mNihče 'ud, roma pogu ma povedati gospoiom ol Heimat-diensta, da je zdaj tega konec ter da se stranke ne bodo pustile od te gospode več nenehno taliti in se um:kali. To bi bilo trohe lem go spodom enkrat tudi reči!» Torej, Kreiskg prizna dve zelo pomembni stvari: prva je ta, da sedanji zakon še daleč ni tisto, kar so o njem govorili, namreč dokončna in popolna izvedba sedmega člena, pač pa je zgiij minimalna rešitev, s katero Slovenci nikakor niso zadovoljni; drugo, zelo pomembno pa je priznanje, kdo vodi v Avstriji manjšinsko politiko — nihče drug kot *gospodje od Heimatdiensta». To s cer ni nobena skrivnost, koroški Slovenci sami že dolgo, ves povojni čas dobro vedo in čutijo, od kad prihaja pro-timanjšinski veter, ki veje iz vseh ukrepov, zakonov, postopkov in u-Icrepov avstrijskih oblasti. Toda povedati tem gospodom od Heimatdiensta, da se stranke ne bodo več umikale, se pravi podrejale, bi nujno pomenilo, storiti še drugi, odločilni korak: odpovedati se tudi vsej politiki, ki je bila diktirana od «leh gospodov od Heimat-diensla». To bi pomenilo začeti novo pot v manjšinski politiki. Ta pot pa je ena sama. Uda, ki vodi k izpolnitvi sedmega člena, in sicer v takem obsegu in v taki obliki, ki bosta zadostili Zahtevam koroških Slovencev. Toda, vsa znamenja kažejo, in eno izmed učUnih znamenj so napovedi sodnih procesov proti Slovencem, da Dunaj še ni pripravljen obrniti kažipotov manjšinske politike k sedmemu členu državne pogodbe. DRAGO KOŠMRLJ NEPRIČAKOVANA POBUDA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA ANDREOTTI POROČAL PREDSTAVNIKOM USTAVNIH STRANK 0 UKREPIH ZA IZVAJANJE PROGRAMSKEGA SPORAZUMA Sestanka v palači Chigi so se udeležili tajniki KPI, PSI, PSDI in PLI ter namestnika KD in PRI - V ospredju tudi rezultati Andreottijevega obiska v ZDA - Jutri seja ministrskega sveta RIM — Z nepričakovano pote/o jc predsednik vlade Andreotti sklical v palačo Chigi predstaviekc šestih strank, ki so odobrile vladni program. in jim na dveurni seji podal obračun svojega potovanja v ZDA ter napovedal v glavnih obrisih, katere ukrepe namerava vlada najprej pripraviti za izvajanje dogovorjenega programa. Sestanka so se udeležili tajniki KPI Berlinguer, PSI Craxi, PSDI Romi ta in PLI Zanone ter namest- nika tajnika KD Galloni in PRI Ter-rana. Kot rečeno, jc sestanek trajal dve mi ter je presenetil časnikarje, ki niso ničesar vedeli o sklicanju seje. Ob zaključku sestanka, ki je seveda sproži) veliko komentarjev ne toliko zaradi vsebine, pač pa -zaradi nove oblike posvetovanj med vlado in strankami, ki jo podpirajo, sb udeleženci odgovorili na vprašanja časnikarjev. Tajnik PSI Craxi je povedal, da so poleg mednarodnih in notranjepolitičnih tem obravnavali tudi vprašanje izvajanja vladnega programa. Dodal je, da bo vlada ob obnovitvi dejavnosti po počitnicah predstavila bolj točen rokovnik ukrepov. Glede same pobude predsednika vlade, da je sklical sestanek šestih strank, je Craxi dejal, da so razpravljali tudi o tem in da bo treba najti primerne oblike posvetovanj med stranka- mi glede na nenavaden značaj odnosov med njimi. Končno pa je tajnik PSI še povedal, da dobro ocenjuje Andreottijev obisk v ZDA. Tajnik KPI Berlinguer pa je An-dreottijevo pobudo o sklicanju sestanka označ’1 kot pravilno in korektno, saj ustreza dejstvu — kot je dejal — da vlada sloni na podpori šestih strank udeleženk sestanka. Glede same vsebine pogovorov pa je tajnik KPI dejal, da so govorili o najbolj nujnih nalogah v zve-z- z izvajanjem programskega sporazuma in še posebno o vprašanjih, ki se tičejo gospodarstva, kot so investicije na Jugu, gradbeništvo, državne udeležbe in zajezitev javnih stroškov Tudi Berlinguer je pozitivno ocenil rezultate Andreottijevega obiska, ki da je dokazal, da se tudi v ZDA, kot bolj ali manj v vseh državah sveta, zavedajo, kakšna je dejansko italijanska politična situacija. Tajnik PSDI Romita je bil zado- iiiniiiiiiiiiiiiinimuiimmuiimiiiUHiMiiiiiiiiiiiiiiKiiiniiiiiMiiiiiiiiiiUHiiMiiiiMMiMMiiiiiiiMiiiiiifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMifriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PREDLOG STA VČERAJ IZDELALA SADAT IN VANČE Septembra v ZDA srečanje zunanjih ministrov držav Bližnjega vzhoda? Ameriški zunanji minister danes na obisku v Bejrutu, kjer se bo pogovarjal tudi o položaju v državi - Sirija in PLO že pred časom sklenili sporazum ALEKSANDRIJA - »Koristen in prisrčen*, tako se je o svojem prvem, gnqinpolurnam razgovoru z e-giptovskim predsednikom Sadatom izrazil ameriški zunanji minister Vanče. Včeraj zjutraj se je prav toliko časa, uro in pol — ozračje so tokrat označili za «toplo» — pogovarjal z egiptovskim kolegom Fah-mijem, proti večeru pa se je ponovno sestal s Sadatom v predsednikovi poletni rezidenci pri Aleksandriji. Manj atributov pa je bila deležna vsebina dvostranskih pogovorov, kajti uradni glasnik ameriškega državnega tajništva, Hcdding Carter, je novinarjem izjaviT, da sta Sadat in Vanče »tehtno in poglobljeno proučila položaj na Bližnjem vzhodu in pregledala tudi vse možnosti, da se mirovna pogajanja v Ženevi čim-p«ej oonovijo*. Do kakšnih skupnih ugotovitev in predlogov s.a prišla pa >ni znano, najverjetneje pa sta obe strani ostali pri lastnih stališčih, o katerih je bito pred pričetkom Vanceove misije na Bližnjem vzhodu precej govora in še več ugibanj. Delno novost predstavlja samo »ponižno* zagotavljanje delegacije ZDA, da je med sprte države in narode ptiš.a v glavnem pos.usat, kvečjemu ka) sve.ovat, nikakor pa ne vsiljevat svoje volje. Trditev, ki jo je včeraj novinarjem podal glasniK Hcdding Carter, se nanaša na oba «glavna kamna spotike* kakršnegakoli sporazumevanja med Arabci in Izraelci: vprašanje palestinskega zastopstva za po-gajalno mizo v Ženevi in še težje rešljiv problem umika izraelskih vojaških sil z zasedenih ozemelj v Cis-jo>-daniji in Gazi. S tako izjavo najverjetneje ZDA Skušajo pomiriti duhove, v največji meri izraelske, ki so jih točne in manj točne vesti o ameriških načrtih za dosego trajnejšega miru na Bližnjem vzhodu precej razburile. De’oma pa jih lahko tolmačimo tudi kot željo, da bi vsi napovedani razgovori o'tekali v prijateljskem vzdušju in da bi šele nato izdelali jasno opredeljene in natančnejše predloge. Nekoliko ostrejše tone je včeraj zedobila samo polemika o nameravanem oziroma nenameravanem o-bisku ameriškeg zunanjega mini stra v Alžiriji. Libanonski dnevnik «A1 Safir* je alžirski vladi pripisal ostro zavrnitev ameriške želje, da bi Vanče med svojim potovanjem poiskal tudi to arabsko državo, češ da «trehutno ni opravičljivih razlogov za ameriško - alžirske pogovore*. Londonski dopisnik bejrutskega dnevnika je med drugim zapisal, da sc udeleženci nedavnega sestan ka zahodnih industrializiranih dt^ žav v Londonu razpravljali tudi o ameriških pošiljkah orožja Egiptu, Sudanu in Somaliji. Kljub drugač nemu zagotavljanju, je še pristavil dopisnik »Al Safira*. se ameriška vlada na Bližnjem vzhodu poteguje le za to, da bi dokončno izključila vpliv Sovjetske zveze s tega po dročja. Ameriško veleposlaništvo v Alliru je vse vesti, ki jih je objavil »Al Safir* odločno demantiralo. Nobenih nasprotnih trditev pa ni za en krat doživelo poročanje drugega bejrutskega dnevnika Al Anuaras, ki je v včerajšnji številki objavil glavne točke sporazuma m:d Sirijo in Organizacijo za osvoboditev Palestine (PLO). Dokument je ponoven dokaz, da si arabske države niso edine o palestinskem zastopstvu na mirovni konfrenci, razen načelne zahteve, da se je Palestinci morajo udeležiti. Sirski in palestinski voditelji so se v glavnem sporazumeli, baje že pred tremi tedni, da bedo Pa lestinci sestavljali samostojno delegacijo na mirovnih pogajanjih, da mora priti do neodvisno palestinsac države v Cisjordaniji in v Gazi in da do začetka ženevskih pogajanj ne sme priti do nikakršne jordan sko-palestinske ftderaeije. Med drugim, po pisanju «A1 AnUara*, *ar pa so vsaj v glavnih obrisih potrdili tudi predstavniki PLO, sporazum določa, da bi v bližnji ali daljši prihodnosti povezavo med jordansko in palestinsko državo vključili v širšo federacijo med Sirijo, Palestino in Jordanijo. Natančneje bo o doseženem sporazumu ameriškega državnega tajnika Vancea seznanil sirski predsednik Asad ob njegovem postanku v Damasku. Danes je Vanče na r>-bisku v Libanonu, kjer naj bi poleg palestinskega vprašanja obravnaval tudi zaskrbljujoče stanje v južnem predelu države. Libanonska in ameriška delegacija bosta v prvi vrsti razpravljali o prisotnosti varnostnih sil OZN na libanonsko-izraelski meji. Malo pred odhodom Vancea v Bejrut pa so libanonske desničarske sile, katerim že ves < as spopadov stojijo trdno ob strani sosednji Izraelci, ostro napadle Sirijo, češ da si skuša prisvojiti Libanon in u-stvariti «veliko Sirijo*. Libanoncem pa bo Vanče kot prvim predložil tudi egiptovsko-ameri-ški predlog, zamisel naj bi bila Sadatova, o septembrskem sreča nju zunanjih ministrov držav Bližnjega vzhoda. Sestali naj bi se v ZDA predvsem z namenom, da dokončno ugladijo pot ženevskim pogajanjem. Med tiskovno konferenco po zaključenih medsebojnih pogovorih sta tako Sadat kot Vanče zagovarjala predlog, katerega pa bodo v prihodnjih dneh sevtda morali oceniti še ostali prizadeti, tbp) voljen z včerajšnjim sestankom predvsem zaradi tega, ker so vse stranke na tovrstnih srečanjih enakopravne in se tako preprečuje, da bi se sporazum med šestimi v fazi izvajanja spremenil v dogovarjanje med dvema najmočnejšima strankama, namreč KD in KPI. Tudi Zanone (PL D in Terrana (PRI) sta pozitivno (cenila sestanek. Zelo previden jc bil v svojih izjavah namestnik tajnika KD Galloni, ki se je ob koncu sestanka v šestih zadržal še doneč pol ure z Andreottijem. Na vprašanje,, kako njegova stranka gieaa na sklicanje tovrstnega sestanka, ja odgovoril, da gre za normalno dejavnost vlade, kj mora izvajati tivngiamske točke. odobrene v parlamentu. Zaradi tega je Andreotti ob povratku iz ZDA smatral za potrebno — tako je tolmačil včerajšnje srečanje Galloni — da je seznanil tajnike šestih strank ustavnega loka o važnih in pozitivnih rezultatih r.Urka in o prvih ukrepih, ki jih vlada namerava sprožiti za uresničitev pogovorjenega programa. «KD torej soglaša s to pobudo?* so vztrajali časnikarji. «KD — se je grisil odgovor — lahko samo jemlje na znanje to pobudo ministrskega predsednika ter jo ima za pozitivno v okviru izvajanja programskih točk.* Še bolj previden pa je bil Ga'leni v odgovoru na vprašanje o morebitnem rednem sklicevanju takih sestankov, saj je neka tiskovna agencija objavila vest, da namerava Andreotti sklicati tajnike sest'h strank enkrat mesečno. Gali >r«i je dejal, da za sedaj še niso „ovorih o morebit ni periodičnosti '.n d,-; se tudi niso dogovorili za sklicanje novega sestanka. Vsekakor je delal, da bodo morale vse stranke ponuditi Andreottiju največje sodelovanje za u-resničevanjc programskih točk, kar verjetno pomeni, da bi KD ne nasprotovala sklicevanju rednih se Stankov med strankami, .ki, 30 sklenile programski sporazum Jasno pa je, ne glede na izjave političnih predstavnikov, da vnaša včerajšnji sestanek novo obliko posvetovanj med strankami iti da bi ga lahko tolmačili kot korak k ustvarjanju »trave večine, čemur pa so se demokristjani doslej upirali. Sicer pa se sploh v krščanski demokraciji bojijo, da ne bi kdo ekstenzivno tc’mačil programskega sporazuma: prav danes bo strankino glasilo »II oooolo* objavilo u-vodnik p:sl. Ferrari Aggradija, ki se pj eni strani zaganja oroti podtikanjem, da KD ne namerava suo štovati sporazuma, po drugi ua zavrača poskus, da bi vrinili v sporazum tudi točke, ki ne sodijo v dogovor med šestimi strankami. Jutri se bo medtem sestala vlada, da bi pripravila prve ukrepe za izvajanje nekaterih točk programskega sporazuma. Vladna seja bo izjemoma v četrtek in ne v torek, kot običajno, ker bo pojutrišnjem Andreotti odpotoval na obisk v Sa»idsko Arabijo. Glede jutrišnje sqje je podtajnik Evangelisti v radijskem intervjuju napovedal, da bodo proučili nekatere ukrepe, ki so bili že v celoti izdelani. Med te je predstavnik vlade naštel kaznil-niški pravilnik in izredne ukrepe za gradnjo novih zaporov ter celo vrsto kazenskih norm, ki se tičejo ugotovitve istovetnosti sumljivih o-seb, preiskav v »prevratniških brlogih*, začasne aretacije, telefonskega prisluškovanja in podobno. Vlada se bo še enkrat sestala proti koncu avgusta in nato spet 9. septembra, (tm) Danes seja CIPE RIM — Danes se bo sestal medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje — CIPE. Na dnevnem redu bodo številna vprašanja, med katerimi so ukrepi za mladinsko zaposlovanje, program stanovanjskih gradenj za kmetijske delavec in potenciranje poštne in telefonske državne ustanove. Aktivni saldo junijske plačilne bilance RIM — Italijanska plačilna bilan- jard lir, kar se prvič dogaja po približno enem letu. Aktivni saldo ie rezultat pasivnega salda 716 milijard za nakup petrolejskih nroizviv-dov in pozitivnega salda 800 milijard za vse druge vrste Maga. Naj omenimo, da so v istem mesecu lanskega leta zabeležili negativni saldo 487 milijard lir. Preiskava o obtožbah na račun posl. Rattaglic RIM — Predsednik poslanske zbornice Ingrao je imenoval člane posebne parlamentarne preiskovalne komisije, ki bo morala soditi • utemeljenosti obtožb radikalca Pan-nelle na račun republikanskega poslanca Battaglie. Med parlamentarno razpravo o osimskih sporazumih je namreč Pannella očital Bat,-taglii, ki ie bil ob podpisu sporazumov podtajnik v zunanjem ministrstvu, da je «v službi interesov mno. gonacionalnih družb in točne določa sc je v mesecu juniju zaključila 1 čenega industrijskega in kapitali-z aktivnim saldom v višini 84 mili-1 stičnega ambienta*. fllllllltllllKMIIMimiimilltllllHHIIIIMIIIIIIIIIIIIHIIIIimillUlllllllHIIIHIIIIIIItltlllllllllllltMIMIIIIIIHHIHIItia MRZLIČNA BEOGRAJSKA POSVETOVANJA Še zadnje ovire na poti k zaključku konference 0 vprašanju trajanja jesenskega sestanka eBeograd 2> še ni soglasja (Od našega dopisnika) V pričakovanju zgladitve navzkrit- BEOGRAD - Na beograjskem s/|dih-’pogledov _med VzhodomJn_ Nastanku med delegacijami še naprej prevladuje prepričanje, da bodo priprave za jesenski glavni del toga srečanja o vprašanjih evropske varnosti in sodelovanja končali že ta teden. Seveda to pomeni, da bo naslednje dni treba pospešiti delovni tempo, še bolj -pomembno pa je to, da bodo vsi udeleženci naposled pokazali z dejanji svojo kar največjo voljo za sporazumevanje, saj tega doslej se ni bilo, vsaj v zadostni meri ne. Osnova za sedanje izmenjave mnenj je španski predlog, izoblikovan na podlagi predloga devetih ne-blokovskih držav ui po posvetovanjih v neformalni skupini, v kateri so bile tudi članice blokov. Delo te neformalne skupine st nadaljuje in je zabeležilo že določen napredek. Torkova dopoldanska seja je potekala v dveh uehli, odmor pa so porabili za zbliževanje različnih stališč. Kakor je zvedel Tanjug so napredek sicer dosegli in o tem obvestili vse uslužbence v nadaljevanju plenarne seje, toda hkrati se je izkazalo, da bodo potrebna še nova prizadevanja, da bi ta napredek privedel do končnega sporazuma, torej do dokumenta, sprejemljivega za vse. Posredovanje ministrice za delo Tine Anselmi v sindikalnem sporu delavcev prevoznih podjetij RIM — Na sedežu ministreti a za delo je Tina Anselmi danes sprejela predstavnik: uslužbencev javnih prevoznih podjetij, v teku sestanka pa so skušali rešiti vprašanje, ki zadeva povišanje 15 tisoč lir mesečno. kot predvideva vsedržavna delovna 'godba, ki so jo podpisali 1. januarja lani in H je podjetja niso nikoli dosledno izvajala. Poleg ministrice za delo Anselmijeve, so bili prisotni podtajnik za prevoze Degan ter zvezni tajniki Rossitto (CGIL), Romei (CISI) in Buttinelli (UIL), predstavniki Intersinda in številni deželij odborniki. Današnji sestanek sledi onemu, do katerega ja prišlo 29. julija med generalnimi tajniki sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL Lamo, Ma-cario.n in Benvenutom ter ministri Stammatijem, Morfinom, Anselmije-vo in Ruffinijem. Takrat so se domenili o nekaterih političnih vprašanjih. Vlada je izjavila, da je pri-p-avljena briti stroške za izvajanje pogodbe vse od začetka njene veljavne dobe. Današnji sestanek se je zaključil ob 16. uri, ministrstvo za delo pa je objavilo sporočilo, v katerem je rečeno, da so obravnavali nekatera vprašanja glede dejanskega izvajanja skupne delovne pogodbe uslužbencev prevoznih podjetij in na katerem so sklenili, da se bodo s predstavniki sindikalnih organizacij spet sestali prve dni septembra! Gene- Ministrica za delo Tina Anselmi v pogovoru s sindikalnimi predstavniki delavcev prevoznih podjetij (Telefoto ANSA) ralni tajnik Buttinelli je povedal, da je bil med sindikalnimi predstavniki in ostalimi spor glede začetka veljavnosti delovne pogodbe, ki mora, po mnenju sindikatov, stopiti v veljavo od dneva, ko, je bila podpisana. V zvezi z vprašanjem likvidacije podjetja Unidal je sindikalna organizacija delavci/ prehrambne indu- strije sklenila proglasiti 4-umo stavko uslužbencev vseh prehrambnih podjetij z državno udeležbo, do katere naj bi prišlo še pred koncem avgusta. Poleg stavke so se sindikalni predstavniki odločili za vrsto pobud v okviru stavkovnega gibanja,, kot ?o pa primer ukinitev nadurnega dela tor stiki na krajevni politični ravni. Sindikalna organizacija delavcev prehrambne industrije je ob koncu svojega današnjega sestanka odobrila resolucijo, v kateri pravi, da je vedno pripravljena razpravljati o preosnovi in preusmeritvi podjetij, vendar odločno zavrača vsako zmanjšanje ravni zaposlitve. (if) hodom pri poglavitnih vprašanjih nameravajo preostali udeleženci u-skladiti * stališča do nekaterih tehničnih vprašanj jesenskega zasedanja, med drugim o vrstnem redu predsedujočih in o vrstnem redu govornikov. še naprej pa je osrednje soomo vprašanje trajanje »Beograda 2». Medtem ko Vzhod v glavnem vztraja pri točni določitvi trajanja jesenskega beograjskega sestanka, več zahodnih držav, zlasti pa britanska delegacija, terja »odprt konec*, torej nasprotuje določitvi datuma, ko naj bi se «Beograd 2» končal. Kaže, da je to še edina zapreka na poti do kompromisa, saj bi po sporazumu o tem vprašanju verjetno brez večjih zapletov potrdili tudi vse rešitve, ki so jih doslej sprejeli pogojno. Vse pa je odvisno od popustljivosti posameznih delegacij, ki še trdno vztrajajo pri svojem. VLADO BARABA& Konec septembra Schmidt na Poljskem BONN — Zahodnonemški kancler Schmidt bo konec septembra uradno obiskal Poljsko, kjer se bo med drugim sestal s sekretarjem poljske delavske stranke Gierekom. Vest, čeprav iz dobro obveščenih bonskih krogov, ni bila še uradno potrjena. V torek pa se je Schmidt razgo-varjal z avstrijskim kanclerjem Krei-skim in z bivšim švedskim premie-rom Palmejem. Po uradnem sporočilu naj bi trije politiki nadaljevali z izmenjavo mnenj, ki so ga začeli pred nedavnim v Bonnu. Pred skorajšnjim sporazumom med Panamo in ZDA? WASIflNGTON - Vse kaže, da ameriški predsednik Carter namerava v najkrajšem času zaključiti pogajanja s Panamo o Panamskem prekopu. Pogajanja, ki so se začela leta 1974 so dobro napredovala vse do lani, ko so bila dejansko prekinjena zaradi predsedniških volitev v Ameriki. Po Carterjevi umestitvi so se nato trudno vlekla bre* stvarnih rezultatov, dokler ni panamski predsednik Torrijos zajamčil ZDA pravico do vojaškega posega, če bi neka sila ogrožala varnost prekopa, pa čeprav je pas vzdolž pomembne plovne poti pod panamsko suverenostjo. Sedaj je kot kaže edino še odprto vprašanje odškodnine, ki naj jo ZDA plačajo srednjeameriški republiki. Po mnenju političnih komentatorjev ima Washington znaten interes za skorajšnjo sklenitev sporazuma kot prvi stvaren korak nove politike ZDA do Latinske Amerike, ki doslej ni šla dlje od načelnih izjav. Zato v ameriški prestolnici ne izključujejo. da bi v ključni fazi pogajanj lahko posegel tudi Carter. ODLOŽITEV RAZPRAVE 0 DEŽELNEM TAJNIŠTVU ZA OBNOVO Prvi zastoji na deželi pri izvajanju programskega sporazuma med strankami Petkova seja deželne skupščine zato odpade ■ Jutri se sestane posebna komisija za probleme potresnih območij Čeprav je v tržaških političnih krogih že čutiti prve znake nemira pred pravim predvolilnim vreniem, ki bo zajelo stranke po velikošma renskih počitnican, se je upravna in politična dejavnost v teh dneh pri nas prilagodila počitniškemu vzdušju. Ni pa tako na deželi, kjer se že krešejo mnenja in pogledi o konkretnem uresničevanju posameznih točk okvirnega programskega sporazuma med sedmi m strankami ustavnega loka, si so ;.a po tolikih mesecih vročih pogajanj dokončno sprejeli prejšnji petek v deželnem svetu. Če je deželna skupščina tedaj dosegla okvirno soglasje, je istočasno priznala, da obstajajo glede stvarnega izvajanja posameznih točk še zmerom številna nasp-otja, ki jih bo treba izravnati z nadaljnjim dogovarjanjem. Konkretno so to nesoglasja, ki so že med petkovo razpravo prišla do izraza, podala med včerajšnjo sejo prve kondsije, ki bi se morala izreči o zakonskem osnutku, ki predvideva usianovitev posebnega deželnega ta jr štva za obnovo prizadetih potresnih krajev. Socialisti, ki se od samega začetka niso v celoti strinjali z nekaterimi deli tega zakona, so včeraj ponovno kritično ocenili vso zadevo. V bistvu zahtevajo drugačen, jasnejši odnos med deželno upravo ter predvidenim tajništvom. Gre tudi za to, da bi bile nekatere pristojnosti glede obnove dodeljene pusebni deželni komisiji za prooleme obnove potresnih krajev. O tem vprašanju se bo prva komisija deželnega sveta vsekakor izrekla potem, ko bodo nekatere člene osnutka poglobili z drugimi dejavniki družbeno - političnega živlienja naše dežele. Že za današnji dan je namreč predvideno srečanje s stnd-Kalnimi predstavniki, ki bodo izrekli svoje mnenje. Podobno usodo je včeiaj doživel v peti komisiji tudi zakonski osnutek, ki urejuje norme ra giadnje v potresnih območjih. Tudi ta zakon je sestavni del programskega sporazuma med sedmimi strankami in tudi pri tem ie prišlo do živahne razprave, ki se ie zpk'.1učila s sklepom, da se vso zadevo globlje prouči predvsem z urh mističnega vidika. Včerajšnja odložitev razprave o dveh tako pomembtvh vprašanjih nam dokazuje, da se ie uresničeva nje programskega sporazuma med sedmimi strankami uMf.vnega loka zataknilo že na samem začetku, kar je biloi sicer lahko piedvideti. O obeh omenjenih zakonskih osnutkih bi moral ta petek razpravljati deželni svet. Zaradi včerajšnjega za pletljaja pa bo razprava v deželni skupščini naibrž zdrgnila na teden po velikem šmarnu. V teh dneh bo nadaljevala s svojo dejavnostjo tudi posebna komisija deželnega sveta za piobleme potresnih krajev. Sejo, ki bo jutri, je sklical novi predse l uk komisije, komunist. Magririi, ki je bil na to mesto izvoljen na poJktgj programskega sporazuma med strankami. Komisija bo izvolila uad predsedstva ter razpravljala o raznih problemih obnove dežele. Pokrajina za strokovno pomoč vinogradnikom Kljub dopustnemu času in poletnemu odmoru pokrajinskega sveta, se v palači Galatti redno nadaljuje upravno delovanje. V prejšnjih dneh so bili odborniki in funkcionarji zaposleni z nujnim delom za izdelavo pripomb pikrajirlske upra ve k variantam tržaškega regulacijskega načrta. Pokrajina je v njih zlasti opiozarjala na namembnost, ki jo varianta za iavne storitve določa obsežnemu komprenzo riju umobolnice pri Sv. Ivanu, ki se prazni, in mu je treba zato dodeliti drugačno funkcijo. Med drugim namerava pokrajinska uprava v kratkem preurediti enega izmed prostih paviljonov za potrebe slo venske trgovske akademije. Včeraj se je sestal tudi pokrajinski odbor, ki je odobril vrsto nuj nih upravnih sklepov, med katerimi objavo aktov z nedavne 2. konference o tržaškem gospodarstvu, ureditev pove asfaltne prevleke na cestah pri Orehu in Štramarju, nekatera dela pri šolskih zgradbah in celo vrsto ukrepov na področju skrbstva in osebja Pooblastili so tudi odbornika za kmetijstvo, da pripravi, v sodelovanju z občinski mi upravami in tehničnimi službami ter strokovnjaki, službo neposredne strokovne pomoči vinogradnikom, ki naj se začne izvajati ob času trgatve. • Notranje ministrstvo je razpisalo javni natečaj za 168 mest za pripravnika tajnika civilne uprave na notranjem ministrstvu. Interesenti lahko dobijo vse informacije na tržaški prefekturi. TEDEN DNI PRED ZAPADLOSTJO ROKA ZA VPIS V POSEBNI SEZNAM V Trstu išče možnost zaposlitve samo 707 brezposelnih mladincev Polovica prijavljenih je žensk - Znaten odstotek z diplomo - Po študiji pokrajinske uprave je več možnosti zaposlovanja v manjših podjetjih, gradbeništvu in obrti Komaj še nekaj več kot teden dni nas loči od tl. avgusta, ko za pade rok za vpis v posebne sezname brezposelnih mladincev, ki naj bi jim omogočili, jzToma olajšali zaposlitev z ugodnostmi, k, jih pri znava državni zakon št. 285 z dne 1. junija letos. Kaže pa, po do sedaj razpoložljivih podatkih, da je tudi v tržaški pokrajini izvajanja zakona daleč od smotra, ki so ai ga v parlamentu postavili, da bi namreč našli izhod nevzdržnemu stanju pomanjkanja delovnili mest za mlad.), v veliki meri šolsko usposobljeno, delovno silo. Zakon je bil nujno dogovorjen med demokratič umi peptičnimi silami in hitro izglasovan prav pod vtisom upravičenega vrvenja, ki je zavladalo med mladino spričo brezizhodnosti položaja tisixev mladih, ki je posledica zagorelosti šolskega sistema in že nekaj let trajajoče hude gospodarske krize. Uvajanje v delovno razmerje bi moralo olajšati nekaj več kot tisoč j milija I razpo ■iiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiMiiiiniiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiifiiiiijiiiiiiiiiiii POLETNA SEZONA JE NA VIŠKU V barkovljanskih kopališčih, Lanterni in Ausonii zopet dovoljeno kopanje Je na vse to vplival dež in južni veter? ■ V našem zalivu je, kljub nekaterim prepovedim, veliko kopalcev Letošnje poletje sledi v grobih o-brisih lanskoletnemu: dežja je na pretek, na srečo pa ostaja živosrc-bmi stolpec na sezonskih višinah, kar kolikor toliko omogoča kopanje. To pa je v našem zalivu večkrat nemogoče, ne toliko zaradi onesnaženosti, kolikor zaradi strogega spoštovanja ustrezne zakonodaje, ki je za našo pokrajino tako značilna. Vsi dobro vemo, da je stopnja onesnaženosti severnega Jadrana dosegla zaskrbljujočo raven, a prav tako dobro vemo da so tudi druga področja v podobnem položaju. Zanimjvu pa je, da so prepovedi kopanja skoraj izključno v naši pokrajiri. Ko sprašujemo starejše ljudi, nam pravijo, kako je bilo nekoč morje čisto, kako si v nekaj uricah s trnkom nalovil večerjo in ni bilo ne prepovedi i.i ne strahu pred morebitnimi okužbami. Danes je vse drugače, industrijskih odplak je iz dneva v dan več, morsko gladino pokriva tanka plast ogljikovodikov, a higienski urad pri izdaji dovoljenj upošteva le organske odplake. Pri tem pa se lahko zamislimo, saj ni v zadnjih letih število prebivalstva našega območja naraslb, obratno: naravni prirastek je vsako leto manjši. Zlobni jeziki bi lahko pristavili, da danes poprečna družina več "oje kot v obdobju naših dedov. nillHIIIIItlUIIIIIIIIIIIIHIIIIIHfllllltllltlllllllHIIItlimilllllllltlinUIIIIMIIIIIIItllllllllllllllllllllllllHIHIHimil! V OKVIRU REVIJE «EVR0PA SRC» Bolgarska in romunska skupina navdušili maloštevilno občinstvo Zanimiv spored irske folklorne skupine - Danes na tržaškem gradu tudi skupina iz Tržiča Vreme je še enkrat prizaneslo sinočnji prireditvi na Gradu sv. Justa. To je bil drugi tržaški večer v okviru folklorne revije tEvropa src*. nastopalo je šest skupin: dve iz 1-talije, nemška skupina, irska, bolgarska in romunska. Levji delež ploskanja in navdušenja sla seveda odnesli zadnji dve. Pa začnimo kar po vrsti. Prva se je na odru pojavila folklorna skupina iChino Ermacora* iz Čente. Skupina, ki spada med najstarejše in najbolj priznane v Furlaniji, je sama tudi pobudnik prireditve. Ta skupina je namreč pred desetimi leti začela s festivalom «Evropa src*, ki je letos v znak solidarnosti s porušeno Furlanijo prišel do tako širšega obsega. Skupina je v skrbno urejenih nošah predstavila nekaj znanih furlanskih plesov. Resnici na ljubo ne moremo reči, da je nemška mladinska skupina pretirano navdušila. Njihovi plesi so v glavnem prikazovali snubljenje. Povsem je odgovarjala pričakovanju pa bolgarska skupina iz Silistre, ki je prikazala vrslu severovzhodnih plesov. Izredna uigranost številnih plesalcev, pa tud-' virtuoznost orkestra, sta popolnoma prevzeli občinstvo. Presenetljive so bile predvsem ženske s svojim izredno ritmičnim in hitrim Šopskim pletom, ki prikazuje hojo konj. Moški jso prikazali boj med dvema skupinama, šlo pa je v bistvu za igro spretnosti in ritmičnosti. Skupina je ples za plesom spreminjala noše medtem, ko je orkester poskrbel za kratke glasbene medigre. V začetku drugega dela se je pred stavila spet italijanska skupina iz Forlija. Tudi tokrat je šlo za mladinsko skupino, ki je predstavila vrsto plesov iz Romugne. Bistvena bi bila na tem nieslu ugotovi tev, če so ti plesi — gre namreč za tako imenovani tbailo liscio» — sploh folklorni plesi ali ne, vendar bi se na tem mestu ne spuščali v taka razglabljanja. Sledila je irska skupina, ki jo je sestavljalo osem deklet in deček v tipičnem irskem •'kiltu*, spremljal pa jo je ansambel harmonikarjev. Skupina iz Dublina je predstavljala pravo poslastico za ljubitelje neobičajnih folklornih plest v. Zanimivo jg namreč pri Ircih, da plešejo izključno z nogami, roke nimajo nobene posebne vloge, koraki pa so zaradi tega izredno težki in svojevrstni, tako kot jih terja poseben ritem. Večer je zaključila romunska skupina iz Ploestija, ki je s svojimi tipičnimi piščalmi, z izredno živahnim plesom in s petjem tako navdušila občinstvo, da ni in ni hotelo prenehati s ploskanjem. Kot bolgarska skupina so tudi Romuni še enkrat dokazali, kako je ritmično, stilno in inštrumentalno izredno bogat evropski jugovzhod. Romuni so predstavili izredno bogate noše. Skupini se je poznalo, da je nastopila že na mnogih turnejah in je navajena velikih odrov in velikih uspehov. Sproščenost, ki je spremljala celoten nastop ie nam reč sad dolgih in utrudljivih vaj. pa tudi izrednega veselja, ki jih lahko, ima vsak narod do svojih plesov in pesmi, v bistvu do stalnega osvajanja in poznavanja svoje lastne kulture. ■Zadnji dan festivala rEvropa src» na Gradu sv. Justa bo potekal po naslednjem sporedu: nastopili bodo znani o kvalifilcaciji na prvem mestu in to ne samo glede na našo tržaško sredino, ampak v širšem državnem in slovenskem merilu. Na znanstvenem liceju bo nastala vrzel, ko bo odšel v pokoj slavist, prof. Beličič. Njegovo mesto bo moral zasesti kak študent, če ne bo prišlo do kake premestitve, ki bo nujno sprožila težave drugje. Na trgovskem tehničnem zavodu je problem učnega osebja za tretjo paralelko 1. razreda (60‘ vpisanih dijakov), za profesorja italijanščine (prof. Deško gre v pokoj) in tudi za ravnatelja. Do danes še nihče ni sprejel tega mesta. Nič boli rožnat ni položaj na učiteljišču. Z najhujšimi težavami te vrste pa se borita prav šola za otroške vrtnarice in predvsem in dustrijska obrtna šola. Sapienti sat! Da šolo pogojuje predvsem učno in vodilno osebje in ne samo programi, zakoni in šolski okraji, je danes težko zagovarjati, saj moramo poslušati ali brati vsak dan da so vsi uspehi našli dijakov za sluga njih samih ali zunanjih de javnikov, za neuspehe in za po manjkljivo znanje pa smo krivi mi ki m šolah učimo. Dostikrat so med temi rkrivci» tudi tisti, ki zadnji trenutek omogočijo, da pouk sploh steče. Naj že vendar pridejo na naše šole vsi tisti, ki so usposobljeni za poučevanje in naj vsaj zdaj ne odhajajo na druga službena mesta tisti, ki že na šolah uspešno učijo. Skušajmo zopet za šolo in na šoli delati in vanjo zaupati, če še želimo, da bi naša šola sploh ob stojala. Naši dijaki pa naj se ne ogibajo šole, kjer so pogoji za študij najboljši. Pripravljenih in sposobnih razumnikov pa nam še kako primanjkuje! Prof. Nada Pertot Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Danes sodna obravnava proti štirim anarhistom Pred tržaškim kazenskim sodiščem bo danes proces proti štirim anarhistom, ki so obloženi upiranja javnemu funkcionarju in drugih manjših prekrškov v zvezi z dvema manifestacijama junija in julija 1974. Prvi dogodek se je pripetil 9. junija 1974, ko je skupina anarhistov in antimilitarislov delila letake pred rušilcem italijanske mornarice Audace, posegii so policisti in po burnem prerivanju so prijavili mladeniče sodišču zaradi upiranja javnemu funkcionarju in razpečevanja ilegalnega tiska. Drugi dogodek pa se je pripetil julija istega leta, ko je skupina anarhistov delila propagandne letake za antimi-litaristični pohod po naši deželi. Tu di v tem primeru so segli policisti, ki so prijavili sodišču enega mladeniča zaradi upiranja javnemu funkcionarju in razpečevanja ilegalnega tiska. ZA TEHNIČNE POMOČNIKE Tržaška pokrajina razpisuje 3 mesta Tržaška pokrajina razpisuje 3 delavska mesta tehničnih pomočnikov pri državnem pomorskem zavodu v Trstu, in sicer za mehanskega zložitelja, radioelektrikarja in motorista. Kandidati morajo biti starejši od 18. in mlajši od 30. leta in morajo imeti diplomo nižje srednje šole za motorista je potreben tudi strokovni izpit pomorskega mehanika prvega razreda). Začetna letna plača znaša 2.150.000 lir, s pogodbenimi poviški in dokladami. Prijave je treba vložiti na kolkovaneni papirju do 12. ure 29. septembra letos na sedežu pokrajinske uprave, kjer dobijo zainteresirani tudi podrobnejša pojasnila. Včeraj-danes Danes, SREDA, 3. avgusta LIDIJA Sonce vzide ob 5.51 in zatone ob 20.31 — Dolžina dneva 14.40 — Luna vzide ob 22.26 in zatone ob 10.24. Jutri, ČETRTEK, 4. avgusta DOMINIK Vreme včeraj: Najvišja temperatura 23,8 stopinje, najnižja 17,3, ob 13. uri 23 stopinj, zračni tlak 1013,2 mb rahlo narašča, vlaga 52-odstotna, nebo 6/10 pooblačeno, veter 5 km na uro jugozahodnik, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 2. avgusta 1977 so se' v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO: 80-letna Giuseppina Merlach por. Colummi, 72-letna Mi-chela Šorli, 68-letna Carla Paulich vd. Polesel, fJO-letni Renato Balestra, 70-letpi..(iiacomo Stoppar, 74-letna U-dia Slobez, vd. Balestra, 63-letni Gio-vanni Komar, 88-letna Filomena Sni-darich vd. Declich, 65-letni Oreste Valentinuzzi, 77-letni Giuseppe Lan-deker in 76-letna Maria Stegu. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) I.argo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA \ Nočna služba za zavarovance 1NAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telet'. št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001. Prosek: tel. 225-114; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197; žavtje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA 3 A N K A S. P. A. TRST - ULICA F. FILZI 10 - (.& B1-AAB TEČAJI VALU’1 V MILANU DNE 2. 8. 1977 Ameriški dolar: debeli 891.— drobni 860,— Funt šterling "1560.— Švicarski frank 358.— Francoski frank 177.— Belgijski frank 24,— Nemška marka 377,— Avstrijski šiling 53,30 Kanadski dolar 805.— Holandski florint 353,— Danska krona 140.— Švedska krona 190.— Norveška krona 160.— Dralaina: debeli 25,75 drobni 27,25 Dinar: debeli 46,— drobni 46,— MENJALNICA vseh tujih valut Gledališča FESTIVAL OPERETE ROSSETTI V petek ob 21. uri zadnja P0110, vitev ojierete «Sogno di un valzer*. V soboto, 6. avgusta, bo ob 21. uri prva predstava Abrahamove operete «Ballo al Savoy*. Dirigent Tama* Breitner. Vstopnice so se razpolago pri osrednji blagajni. Pasaža Protti. GRAD SV. JUSTA Danes. 3. avgusta, bo ob 21.15 «Med-narodna folklorna revija-Festival src* Zadnji večer. Nastopajo skupine 11 Avstrije (Celovec), iz Belgije (Beer-zel), iz Italije (sbandieratori dei Ri0-ni di Cori - Latina in «11 Biroccio’ iz Filottrana), iz Jugoslavije (Tržič)' ih iz Mehike (Saltillo). Ljudske cene. Predprodaja vstopni pri osrednji blagajni, Pasaža Protti-. AVTONOMNA LETOVIŠKA IN TURISTIČNA USTANOVA Ciklus potujočih nastopov * Molierovo komedijo ŠOLA ŽENINOV z igralci zadruge «IL BARACCONE* iz Rima. Drevi ob 21. uri PROSEK (igrišče «Casa del FanCiullo*) vstop prost V primeru slabega vremena bo v telovadnici. Kino MIRAMARSKl PARK: »Luči in zvokij Predstavi: ob 21.00 «Maximilan ® Mexico an emperor's tragedy» (v an’ gleščini); ob 22.15 «11 sogno imperial* di Miramare* (v italijanščini). Pre-voz z motornim čolnom od pomoi® Audace do grljanskega portiča 19.50 in 21.20). Po predstavi ** grljanskega portiča dva povratka. Ariston «Ciao PussycaU. Uršula FF dress, Peter Sellers, Romy Schnst der, Woody Allen. Prepovedan ml*' dini pod 14. letom. Barvni film-Mignon 16.00 «La furia del drag0*' Bruce Lee. Barvni film. Nazionalc 16.30 «Lettomania». C. Vil" lani. Prepovedan mladini pod letom. Barvni film. Grattacielo 16.30 «A noi le inglesins’-Barvni film. , Fenice 16.30 Muhammed Ali — il P1® grande*. Cassius Clay. Barvni fih”' Escelsior Zaprto zaradi poletnih V" čitnic. Eden 16.00 «1 racconti di Cantef' bury» Pierpaola Pasolinija. Laura Eetti. Ninetto Davoli. Prepoveda11 mladini pod 18. letom. Barvni f'^! Rilz 17.00 «Una bella governante colore*. Prepovedan mladini pod 1' letom. Barvni film. ,. Aurora Ciklus znanstvenofantastičh' filmov: 17.00 «L'uomo che cadd sulla Terra*. David Bowie. Barv film. . g. Capltol 16.30 «L'ala o la coscia?’- ■ Colunghie. Barvni film. Crislallo uZaprto zaradi poletnih P0, čitme. Moderno Ciklus komičnih filh1°v' 16.00 «11 secondo tragico FantoZ21*' Paolo Vijlaggio. Barvni film. ,, Filodrammatieo 16.15 «Le calde n0 di Pangi*. Prepovedan mladini P°“ 18. letom. Barvni film. , Ideale 16.30 «Amore mio non f3rimale*. V. Chiari, L. Salce, M. ril. Prepovedan mladini pod D-tom. Barvni film. . Intpcro 16.30 «La pantera rosa*. Pete Sellers. Barvni film. Radio Zaprto zaradi počitnic. ,, Vittorio Veneto 16.30 «La časa peccato*. Anthony Sharp. PrepoV dan mladini pod 18. letom. BarV film. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo zaradi poletnih počitnic zaprta do 31. *v‘ gusta. Razna obvestila V prostorih svetoivanske ra?j-ske konzulte, Rotonda del Bosch.™ to 3/F, bo jutri, 4. avgusta, vb ,/ uri srečanje med starši in vZ%e telji-animaterji občinskega ga središča, ki bo v slovenske^ g jaškem domu «S. Kosovel* do 27. avgusta. Mali oglasi IŠČEM družabnika s kapitaloih ^ komercialno dejavnost. Razpolag s 400 m2 pritlično novo stavb0 državni cesti št. 14 v Devinu * likim parkirnim prostorom . avtomobile in avtobuse. Ponh%, »Družabnik* * Oglasni oddelek 2 Ul. Montecchi 6 - Trst. nrrrmi^j V počastitev spomina na P°k-vija Kolombina daruje Amalij® vf stellani 5.000 lir za TPPZ in 5.0W za Dijaško matico. V počastitev spomina Leopolda _A ke darujeta Aljoša in Marjuča 15.000 lir za PD Igo Gruden. Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustila naša draga žena, mati, nona in sestra J0SIPINA VERGINELLA por. SETTIM0 Pogreb drage pokojnice bo danes, 3. t.m., ob 17. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče v Križu. Žalujoči: mož Josip, hči Bruna z možem Severinom, vnukinja Margerita, svak dr. Frančko, svak Angel z družino, sesiri Gl-žela In Emilija z družinama, svakinja Jožefa z družino ter drugo sorodstvo Sv. Križ, 3. avgusta 1977 SLOVENSKA godbena dejavnost Globoke in stare korenine godbe na pihala izRiemanj p Danes šteje godba 24 članov, godbeno šolo pa obiskuje 12 mladih gojencev I»eri°^a na 'z Ricmanj je *k»- skupinami, ki se vse- V: soočajo z mnogimi problemi. J n° delovanje je vedno doživ-. 10 Padce, nato mučne dvige, da- Ustaiu3 j?aže' da ** Je Položaj Godba raste v najbolj ka-i tetne našega zamejstva, za se-lrna tudi naraščaj, ki godbi ta, .J? miren in dolgotrajen Tudi tu pa so veliki pro- ' tr 8 0 *’em JCaianJska godba na pihala je bjjTala leta 1924, Prva učitelja sta J A- Zuljan in I. Bonano, predaval ji je Mirko Komar. Včla-5;) je bilo 36 godcev, ki pa K,11alu opustiti igranje, tako da vaj.Je ostalo le šestnajst. Sodelo-Va, so na raznovrstnih priredit-.. ■ kot pač vse «bande», pred- —na vaških praznikih in nle- kjer ob notah privlačnih vs —Tako je godba delovala če do druge svetovne vojne, ko a • Mer sc je občinstvo rade vo- je r • Ce fašistična oblast vključila god v »battaglione speciale* in jih j® Slo P°slala v Abruce. Mnogo godcev — v partizane, ponovno pa so j Srali na veličastni manifestaciji 1946 v Trstu. Godbo je L.11 *den izmed ustanoviteljev, A. ^ Jan, in pod njegovo taktirko, so Linici igrali neprekinjeno do Takrat je občina Dolina Ntu a ustanoviti občinsko godbo, ! Pa se ni obnesel. Od tedaj jjKodba nastopala le občasno: 'sr-i„ 113 nekaterih vaških praznikih *a Pust. m. efa 1968 je zasedel predsedniško l»kr podietni Vojko Komar in od kaiJi^ • *?°dba nemoteno deluje. Za ta o ’ka se izbrali učitelja Franic Bcnčino, ki je tudi začel z glas-lšra Ž°'°' a je moral svoje delo tfj s.;' bolezni kmalu opustiti. Lekan i 9 ga Je nadomestil današnji ecinik Enio Križanovsky. J(j(,anes šteje godba na pihala iz pa a)ani 24 članov, godbeno šolo Sovn-ekuje 12 mladih učencev. Poli^ J1',* smo se s predsednikom ged-df, .Tikom Komarjem, ki je dejal, kljub vsemu Ricmanje ne ču- imiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiHiiitiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiii SEJA ODBORA ZA EMIGRACIJO v OBNOVA FURLANIJE POTREBUJE VSE RAZPOLOŽLJIVE DELAVCE Zahvala izseljencem za dosedanji doprinos k obnovi Deželna konferenca o emigraciji bo decembra letos >lo 'Icjst Na deželnem odborništvu za kmetijstvo se je sestal pod predsedstvom deželnega odbornika za delo, emigracijo in socialno skrbstvo Dal Masom deželni odbor za emigraci jo. Ta organ, ustanovljen lansko leto, nadomešča izseljeniško konzul to in je poverjen za izstavitev potrebnih pobud in raziskav, ki izražajo voljo izseljeniškega delavstva. Tokratna druga seja po ustanovitvi je imela na dnevnem redu proučitev deželnih in državnih pravnih norm za obnovo in prerod prizadete Furlanije in v širšem merilu celotne naše dežele. Vse to pa z vidika perspektiv vseh, ki so zaradi življenjske nuje zapustili naše območje, a računajo s povratkom. Prav ta potreba po povratku je bila pričujoča med vso sejo, saj se ne sme prekiniti čustvena vez, ki veže naše delavce V tujini z njihovo redno zemljo. Odbornik Dal Mas se je zahvalil za pozitiven doprinos, ki so ga izseljenci dali za rešitev problema e-migracije in obnove prizadetih območij. Prav tako je deželni odbor nik zagotovil, da se bo naša dežela vsestransko zavzela, da izkoristi dragoceno delovno silo, ki se zaradi sile razmer nahaja v tujini. V nadaljevanju razprave so poudarili potrebo po takojšnji obnovitvi in popravilih poškodovanih hiš in za odpravo vseh norm, ki oškodujejo izseljence. Dogovorili so se za datum deželne konference o emigraciji, ki bo od 20. do 27. decembra. V zaključku se ie odbornik Dal Mas ponovno zahvalil izseljencem za aktivni doprinos pri obnovi Fur lanije. Novi upravni svet Miramnrskega morskega parka Novi upravni svet «Miramar?kega morskega parka* se je sestal 27. julija, da bi potrdil dosedanje smernice delovanja. Predsednica je prof. Elide Cattofamo, podpredsednik d". Sergio Franco, svetovalci pa so prof. Germa..a Vianello, prof. Giu seppe Giacca.c, dr. Mani Princi, Mario Busaani, Arturo Osio, Franco Favet, Grazir Benedetti, Glanfran-co Dramiš, Nello Ranzato; blagaj nik je Giorgio Marzari. Upravni svet je nato imenoval «ad interim:> na vodilna mesta Paola de Bedena za splošne posle in Franca Faveta za laboratorij morske pristaniške biolo gije. Kot rečeno so ostale smernic, Mi ramarskega morskega parka ne spremenjene, in sicer; ohranjevanje PROSVETNO DRUŠTVO SLAVEC NI IMELO SREČE ^ugodno vreme spremljalo Qlošnjo šagro v Ricman j ih Llspel nastop mladih učencev domače godbene šole godbe nič, stvar jih kratile zanima. To potrjuje tu-sa^styo, da igrajo danes v godbi i Jf\,a,;*rje domačini, nič boljše ni Itj dben° šolo, kjer sta samo dva Vf*si r?''Ca’ ostali so iz okoliških ' jf^dsedniku je tako stanje ne-boij/HiJivo, saj imajo vsi učenci naj SkfZ® Pogoje vadbe in plačajo le ,, n mesečni prispevek. Sicer led« arejši godbeniki vadijo enkrat y sl<0, novinci pa trikrat. i0nimrepertoar ie kapelnik uvrstil t>e rJiVe skladbe; tako igrajo oper- Vs, Vno . e’ Koračnice, naroonoza-(:)(j ^že itd. Nastope imajo po-tiwk ^amor jih povabijo, najpo-ti$tj tle.iši pa je bil brez dvoma tš» v a Vsedržavnem prazniku »Uni-Več(,j - ‘rcncah, kjer so igrali pred bili v°v!*avo množico. Nazadnje so Siji ipčevju, v Klodiču, v Bene-ba 'vpisni potujejo v Colli Euganei j, 'k praznik grozdja. fejo ^Sod')ik je še dodal, da si šte-Sojen veliko čast, da dva njihova kemiji*1 študirata na j v Livornu. na glasbeni aka- sAgra 8., 7 ■ '■ m 8. AVGUSTA 1977 V PREBENEGU okolja, raziskava in izobraževanje v duhu brneti «morje mora živeti*. Ni odveč, če v tem poletnem in dopustni, i obdobju navajamo točno omejitev morskega parka: od zunanje strani pomolu kopališča «Stic-co» do vah.brana grljanskega porti-ča v šjrini 200 n od obale. Tu je prepovedano kopanje, ribolov in vožnja z motornimi čolni. • Zaradi današnjega čiščenja mestnih ulic je tržaški župan odredil prepoved parkiranja avtomobilov od 14. do 18. ure v Ul. Rivoltella, Limitanea, Ver-gerio in Bartoletti. SIMCA 1000 - 3 verzije 1 Nove 1000 - Rally 1 Rally 2 | verzije 1100 — 7 verzij 1100 - Kombi 1100 — Pol kamion CHRYSLER 1307 - 2 verziji 1308 - GT 1609 — Novi model _____ 2000 — Automatic jvjl/jlHil M AT R A “5HT Bagheera SUHBUM Bagheera S 1---:-- RAZPOLAGAMO Z VEL1KC IZBIRO RABLJENIH AVTOMOBILOV ZASTOPNIK G. DUPLICA Drevored Ippodromo 2/2 TRST - Tel. 763487 - 763488 NA SVOJI PONEDELJKOVI SEJI Na goriškem občinskem svetu proučili omisleke k urbanističnemu načrtu Sprejeta vrsta predlogov svetovalca Del Bena (PSI), ki upoštevajo obstoj osimskih sporazumov - Goriške tovarne tudi na desni breg Soče * Svetovalca SSk sta glasovala proti resoluciji Precej časa so v drugem delu občinske seje. ki je bila v ponedeljek, goriški svetovalci posvetili vprašanju deželnega urbanističnega načrta. Kot je znano, je deželni odbor za programacijo po več letih dela izdelal okvirni urbanistični načrt dežele, ki naj bi zaobjel razvoj gospodarstva v naš; deželi v prihod njih desetletjih. V načrtu je precej pozitivnih stvari, so pa tudi take, ki ne zadovoljujejo posameznih skupnosti, občin, okrajev. Zaradi tog-. je bilo v zadnjem času v občinskih svetih precej govora o tem in skoro v vsakem so svetovalci sestavili vrsto dodatnih predlogov Tako je bilo v slovenskih občinah na Goriškem in Tržaškem, tako je bilo tudi v goriškem občinskem svetu. Že pred časom so oočinski uradi preučili deželni urbanistični načrt in na podlagi te analize je občinski odbor sestavil osnutek resolucije, v kateri so vsebovani pomisleki. Ta osnutek so preučili na seji načelnikov skupin, v ponedeljek zvečer pa je prišlo do nadaljnjih popravkov. Diskusija je bila zelo zanimiva, vanjo so posegli zastopniki vseh skupin in že vnaprej lahko . ovemo, da so za popravljeni osnutek resolucije glasoval? vse skupine, proti sta bila le dva svetovalca Slovenske skupnosti. Po uvodnih besedah župana De Simona so posegli v diskusijo svetovalci Mario Del Ben (PSI). Ezio Biancor.i (PSDI), Damjan Paulin (SSk), Seigio Fomas:r (PLI), Boris Coceani (KPI), Sergio Štabom (KD). V prvem posegu je socialist Mario Del Ben predlagal vrsto važnih popravkov k predloženemu osnutku. Ti popravki temeljijo na dejstvu, je dejal Del Ben, da je bil deželni urbanistični načrt izdelan pred leti, še pred podnisom jugoslovansko ta-lijanske pogodbe v Osimu in pred lanskim potresom. Ta dva dogodka sta v marsičem spremenila razvojne nujnosti naše dežele in jih zato treba nujno vključiti v urbanistične napotke. Zaradi tega je bil prvi Del Benov popravek že v uvodnem delu in svetovalci so ga tudi sprejeli. Nadaljnj popravki socialističnega svetovalca vpadajo tudi v to novo realnost. V prvem je omenjc ,a izgradnja plovnega kanala Jadran -Donava, v drugem pa razširitev go-riške industrijske cone na desni breg Soče. na Majnico. To je sicer tudi posledica zahtev goriških političnih .strank, ki menijo, da je moč industrijske objekte graditi tudi na desnem bregu Soče in tako vsaj delno razbremeniti sedanjo lokacijo med Št and režem in Sovodnjami. Tako bi, če ne v celoti, vsaj delm pustili potrebam kmetijstva in vrtnarstva (to zanima predvsem štandreš-ke in sovodenjske kmete) zemljišče med dvema slovenskima vasema. Ta predlog je Del Ben dal zato, da bi se pospešilo kmetijstvu na goriškem področju kot da ..i prišlo do širše koordinacij, z drugimi občinam:, kajti ni prav, da se v razvoju :'ndu strije goriška občina zapira v občin ske meje ne da bi pri tem imela stike za skupni razvoj s sosednim,•: ob činami. Pomisleke v zvezi s tem je imel le socialdemokrat Bianconi, ki pa je kasneje, skupno z ostalimi svetovalci popravek sp-ejel. Socialisti' ni svetovalec je še dejal, da je tre ba na gori....,m področju odpreti mednarodnemu prehodu s potnimi listi dva mejna prehoda in sicer enega v južnem delu mesta (avtoce sta), drugega pa na solkanskem področju, kjer se tikata mesti Gorica in Nova Gorica. Le liberalec For-nasir je skušal nekaj temu oporekati pa mu trik ni uspel. Niso pa svetovalci sprejel: predlo ga svetovalca dr. Damjana Paulina, ki je predlagal popravek, da li se uporabilo letališče za potrebe infrastruktur in industrijskih dejavnosti. Za ta predlog str glasovala le dva svetovalca Slovenske skupnosti, vzdržali se se komunisti in socialisti, proti so bili vsi ostali. V razpravo so prišli še nekateri manjši popravki, ki zadevajo področje okrog Lečnika. V debati so svetovalci ponovili že znane teze, M smo jih čuli ob priliki razprav o reviziji regulacijskega načrta. Komunista Boris Coceani in Italo Chiarion sta v celoti podprla socialistične predloge in dejala, da je treba upoštevati novosti, ki jih prinašata za vso deželo sporazun, v Osimu in obnovitveni načrt po potresu. Zlasti se je Chiarion zavzel za določitev področja, koder naj bi šla vodna pot Jadran - Donava in izrekel mnenje, da da bi bilo treba področje goriškega letališča, ki delno sega na področje sovodenjske občine ohraniti za morebitne industrijske gradnje, kajti prav hi bilo, da Li se del tovarn, ki so predvidene da se bodo gradile v p-osti indv .trijski coni na tržaškem Krasu, gradile v manjši prosti coni na goriškem področju. V resoluciii je tudi izražena želja, da pride čimprej do ustanovitve predv:denih novih upravno - gospodarskih področij, ki bodo zamenjala sedanje pokrajine. Zaščita poljskih pridelkov Zaradi zaščite poljskih pridelkov je goriški župan izdal prepoved vstopa na njive in poljske poti o-sebam, ki niso za to upravičene. Kršilci bodo kaznovani v smislu zakona. VČERAJ OB 13.20 ROPARSKI PODVIG V GRADEZU: SAMO DVA MILIJONA PLENA Neznani oboroženi pustolovec je izginil med množico turistov Po daljšem zatišju spet bančni rop v naši pokrajini. Včeraj v prvih popoldanskih urah, med 13.15 in 13.20, v podružnici Banco di Roma v središču Gradeža V banko .je stopil mladenič temnih las, star približno 25 do 30 let. S samokresom v roki se je napoti! k blagajni ter zahteval denar. V tistem trenutku je bilo, poleg osebja v banki, samo še dekletce, staro štirinajst do petnajst let. Ropar, ki kakor izgleda po prvi preiskavi, ki so jo uvedli tržiški orožniki, ni imel pomagačev, ie iz banke odnesel približno 2 milijona lir. Policija je na širšem področju kmalu zatem napravila cestne bloke, vendar, kakor kaže, se ie fant zaenkrat izmazal. Umazano perilo prati doma! h Doberdoba smo ponovno vre jeli obširen članek nekaterih pred stavnikov SSk. s katerim dopolnjujejo svoje poprejšnje pisanje. Slišimo, da to ni zadnji prispevek in iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiumiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiMiiiniiimiiiniiiiiiiitiiiiiuiiiimiimiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiu V ZNAMENJU GOSPODARSKE RECESIJE Zaskrbljujoč razvoj gospodarskih gibanj v /. polletju na Goriškem Najhuje v tekstilni industriji, medtem ko se je stanje v kovinsko-predelovalni nekoliko popravilo Zadovoljivo stanje v trgovini, čeprav se trgovci pritožujejo - Kako z odkupnimi cenami grozdja? Podati natančno analizo gibanja gospodarstva v naši pokrajini v prvih šestih mesecih letos, je do kaj zapletena zadeva, saj so na razpolago le približni podatki, ki zmeraj ne ustrezajo dejansko: . i stanju. Ravno v teh dneh so namreč sindikalne organizacije opozorile na nekatere čudne, lahko bi rekli nenormalne in nepričakovane pojave v gospodarstvu, ko zlasti velika podjetja, kljub gospodarski krizi, beležijo nenavadno visoke dobičke, hkrati pa izsiljujejo delavski razred z zahtevami po večji produktivnosti, skrčenju zaposlitvene ravni in podobnimi restriktivni-ml'* ^ukrepi. Imamo torej-'onravka s "primerom zamaskiranega kapitalističnega izkoriščanja, ko določeni krogi izrabljajo dejansko gbspodar-sko krizo v demagoške namene. Zato o gospodarskih gibanjih na Goriškem lahko podamo le splošno oceno. Upoštevali bomo glavne industrijske dejavnosti, trgovino in kmetijstvo. V prvem obdobju letos je bilo stanje najbolj kritično v kovinsko predelovalni industriji, ki na Goriškem zaposluje naiveč delovne sile. Še zmeraj je bilo občutiti pomanjkanje večjih naročil, zlasti v tržiški ladjedelnici, ter v nekaterih večjih obratih tržiškega območja. Stanje se je prav v zadnjem času nekoliko izboljšalo, pač pa se je v škripcih znašla tekstilna industrija ki v celi pokrajini zaposluje nekaj nad 2500 delavcev, v glavnem žensk. Kriza ni prišla nepričakovano, saj so sindikati že dalj časa opozarjali na nenorma len položajev v tej gospodarski dejavnosti, kjer so lani zabeležili celo nenavaden vzpon prodaje. Kiiub opozorilom pa nihče ..i sprejel potrebnih ukrepov, niti vlada, niti industrije!, ki bi omilili posledice krize. Izgleda da .težavnemu gospodarskemu stanju najbolj uspešno kljubuje prehrambena industrija od- ........•>., v^liučii. se je v Ricmanjih hs^ko i j tridnevna šagra. ki jo v° drUši,U’ pireja domače prosvel-> teta 0 Slavec. Organizatorji so L®vaii Poletnem obdobju priča a obiiodno vreme in s tem do-h *o Ljudi, ki še niso šli ali a . ie rii uZc vrn>li z doDUsta. Žal J11. a ^..asto vreme nagajalo vse j0lcera ll|b temu so šle obisko-i ' »a - s*ast Pijače in še zlasti a t)iCrn/’ar'u- tako da bo društvo p Prirast VSa' de'no krilo stro- rt''Sahihu ,tnem plesu z domačim 'La P1 Pomlad, je bil v ne-v be na dne ze'o uspel koncert ^ U t>1'1a*a 'z Ricmanj ki se w Priložnost dobro pripra vila. V prvem delu so pod vod stvom Enija Krizanowskega izva jali poleg znanih koračnic dva daljša odlomka iz oper. Občinstvu se je nato predstavilo šest učencev godbene šole v Ricmanjih, katero vodi Krizano\vski osebno: v treh izvedenih skladbah so prikazali pridobljeno znanje. V drugem delu koncerta je godba na pihala za- igrala še splet ruskih pesmi in za ključila z venčk m partizanskih skladb. Po.končanem koncertu se je ulil dež, ki prav tako kot v ponedeljek zvečer, ni dovolil članom ansam bla Fonuad, da bi zaigrali za ples. V. L. I HOTEL ARGONA VTI VABIMO VAS, DA PRE2IVITE DELČEK POČITNIC V PROSTORIH NAŠEGA HOTELSKO - REKREACIJSKEGA CENTRA, V KATEREM IMATE NA VOLJO; • moderno urejeno pivnico s točenim pivom, pizzerio, rozsež-nim vrtom, plesno glasbo ter moderno urejenim baliniščem; f • žar klub — tudi za individualno pripravo specialitet na žaru; • slaščičarno z bogatim izborom slaščic; • nočni bar z mednarodnim artističnim programom; O razstavno galerijo. Cene penziona so konkurenčne. V njih je zajeta brezplačna uporaba bazena, popust pri vstopnini v nočni bar ter razvedrilo ob plesni glasbi. VSE POTREBNE INFORMACIJE DOBITE V RECEPCIJI HOTELA ALI NA TELEFON ŠTEV,' 23-812 - INI. 14. nosno slaščičarska industrija, ki se je na Goriškem dobro razvila predvsem zaradi ugodnosti proste cona. Trgovinska dejavnost je v prvem polletju v glavnem obdržala zadovoljivo raven, čeprav so se v nekaterih panogah znašli v precejšnjih težavah, kakor na primer v trgovinah s pohištvom ter luksu znimi predmeti. Sicer pa je to povezano z mrtvilom, ki že dali časa traja na področju gradbeništva,' kjer novih gradenj na trgu skorajda ni. Na.jnovejši predpigi glede uvajanja urbanističnih prispevkov pa utegnejo še tisto malo dejavnosti popolnoma zatreti! Glede kmetijske dejavnosti je še prezgodaj dajrtti dokončne ocene. Tudi na tem področju so zabeležili letos vrsto anomalij, ki se pp: navijajo iz leta v leto. čire predvsem za vprašanje visokih cen zlasti sadja in zelenjave. Ti poizvodi so v maloprodaji dosegli naravnost astronomske cene. istočasno pa smo priča, kako se v drugih krajih uničujejo ogromne količine, da ne bi prišle na trg in «pikvar'le cene*. Pa še to: pri formiranju cene odpade' še zmeraj prevelik delež na posrednika. Ena glavnih postavk kmetijstva na Goriškem je pridelovanje kako vostnega vina, oziroma grozdja. Lani so odkupne cene tik pred trgatvijo, lahko bi rekli «umetno» poskočilo. Kako bo letos, je težko reči. tudi ob upoštevanju vrste negativnih elementov, ki bodo Brav gotovo vplivali na iztržek. Ponekod je namreč pridelek robila toča, na izpostavljenih legah je ore-cej škode napravila zmrzal, zaradi neobičajnih vremenskih razmer z obilico padavin, pa so se v zadnjem času ponekod pojavile tudi bolezni. Kakovost pridelka torej ne bo najboljša. Poleg tega na je tre ba upoštevati še vrsto tržnih pogojev. Evropsko skupno tržišče ie takorekoč zasičeno z vinom. Briške in posoške vinogradnike je do zdaj reševala le kakovost Dridel-ka in seveda omeiena količina ter omejeno tržišče. Pogoji pa se ute gnejo s poglabljanjem gospodarske krize bistveno spremeniti. Zgovoren pa ie tudi podatek, da imajo marsikje še vedno kar zajetno za togo lanskega pridelka. Spet težave v vodstvu goriške hranilnice Vode v goriškem bančnem svetu so spet razburkane. Konec prejšnjega tedna je prišlo na dan, po zaslugi tiskovnega poročila sindikata bančnih uslužbencev FIDAC-CGIL, da so v goriški hranilnici spet brez direktorja. Vest vemo torej samo iz poročila enega sindikata, v uradnih krogih vesti ne zanikajo niti ne potrdijo, Za kaj gre. Ko je pred nekaj meseci šel v pokoj dotedanji ravnatelj rag. Škodnik, so na njegovo mesto začasno imenovali podravna-telja dr. Cristianija v pričakovanju novega ravnatelja. Ker je znano, da se že več let poteguje za to mesto vidni demokristjanski prvak. deželni odbornik dr. Antonio Tripnni - o njegovi kandidaturi se se govorilo že pred leti — so v u-pravnem svetu, ki je pod precejšnjim vplivom krščanske demokracije. Ker pa bodo deželne volitve šele prihodnje leto ie hotel dr. , Tripani ostati na tem mestu do vo-j litev in šele tedaj prevzeti funkcijo ravnatelja goriške hranilnice. ■ Zaradi tega so tudi upravitelji i pred mesecem dni imenovali za začasnega ravnatelja prof. Cardi nalija,' upokojenega funkcionarja. Bil je na to mes^> imenovan pred nekaj dnevi pa ie funkcijo odklonil, ker je šel v nokoi i predčasno na podlagi zakona štev ' 336 in ga ni tore j moč zaoosIR; pa je prof. Cardinale tudi član številnih upravnih svetov podjetij. Goriško hranilnico bo torej začasno vodil dr. Cristiani, ki utegne prav zaradi tega tudi dejansko postati ravnatelj. Problematika i-menovanja dr. Tripanija oa ostaja odprta, ker sedanji zakoni določajo, da se lahko na tako mesto imenuje le človek, ki ni najmanj eno leto vršil političnih funkcij. Dr. Tripani pa je še vedno odbornik naše deželne uprave. V jeseni na Vrhu prijateljsko srečanje V ponedel.jek zvečer je bila na Vrhu razširjena seja, ki sta jo sklicala krajevna sekcija VZPI-ANPI in prosvetno društvo Danica. Na dnevnem redu je bil pregled poteka šagre, ki letos ni uspela kot običajno, saj se je šagra zaradi raznih neprilik vlekla kar tri tedne. Kljub temu so Vrhovci zadovoljni in se zavedajo, da morajo posvečati sedaj glavno pozornost kulturnemu domu, ki ga mislijo graditi v najbližn.ji prihodnosti. Razpravljali So tudi o srečanju med pobratenimi kraji, ki ga nameravajo prirediti v začetku septembra in na katerem naj bi sodelovali prebivalci iz So-vodnji na Gorenjskem, iz Podnanosa in Štandreža. Zmenili so se tudi za datum občnega zbora, ki naj bi bil 3. oktobra, letos. Danes in v petek hrez elektrike Zaradi vzdrževalnih del na električnem omrežju danes in v petek 5. tega meseca med 13. in 17. uro ne bo toka na področju transformatorskih postaj Pevma, Oslavje in Štmaver. da se v Doberdobu pripravljajo na objavo dodatnih pojasnil. Mar ne bi bilo bolje, da bi ener-pije. ki se trošijo za jalovo polemiko, bolje unorabili, predvsem v korist napredka naše skuonosti? Za nas ie zadeva zaključena Pri opravljanju javnega servisa smo bili preveč popustljivi. Vse to bi nam bilo prikrajšano, če bi nekje prali svoje umazano perilo doma. In če bi bili bolj krščansko prizanesljivi tudi v dejanjih in ne samo v besedah. In če bi poznali len slovenski preaovor, da pametnejši odneha. Te kreposti pa življenje nekatere očitno ni izučilo. In jih najbrž tudi nikoli ne bo. Žal! • Zaradi preureditve med 8. in 17. avgustom ne bo poslovala pokrajinska knjižnica in arhiv v palači Attems. Zapora ne velja za muzejske prostore. ki bodo odprti kakor po navadi. Pismo uredništvu Spoštovano uredništvo! Nedavno ste v Primorskem dnevniku objavili članek o težavah, ki jih imajo s poštno službo stanovalci Ulic Garzarolli, Faiti pa še nekaterih manjših cest na tem področju. Bil sem prepričan, da se bo stanje vsaj nekoliko spremenilo, pa se žal ni. Tako teče še vedno vse no sta i praksi. Primorski dnevnik dobivam po navadi dvakrat na teden, ob sredah ali četrtkih in ob ponedeljkih. Izjemoma mi ga pošta, vendar je to zelo poredko, dostavi pravočasno. Nekajkrat sem vas že telefonsko opozoril na zadevo. Bil sem tudi o-sebno v uredništvu, kjer ste mi obljubili, da se boste za stvar pozanimali. ^ad veriamem, da ste te tudi storili, saj je dokaz za to tudi nedavno cbjavPeni članek o nefunkcionalnosti poštne službe na našem koncu. Naj vas ooozorim se na posebnost, na katero sem postal pozoren šele pred časom. Mano naše hiše je šel poštar, pa kljub temu tistega dne nisem preje! Primorskega dnevnika. To se je ponovilo že nekajkrat. Rad bi si bil na iasnem, zakaj tako ravnajo in seveda, če ni morda to nemarnost. Gorica, 30. julija 1977 Dario Nanut Ul. Garzarolli 182, Gorica Kino (J or i ca VF.RDI 17.00-22.00 «11 Marsigliese -storia del re dello scasso*. R. Pel-legrin in H. Kruger. Prepovedan mladini iiod 14. letom. CORSO 17.00—22.00 «Come cani arrab-biati*. J.P. Prepovedan mladini pod 18. letom. MODERNISSIMO 17.30 - 22.00 «Anno 2000 — la corsa del la morte*. D. Corradine in S. Stallone. Prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE: ^aprto zaradi dopusta. VjttoRIA zaprto zaradi dopusta Tržiti PRINCIPE 18.00 - 22.00 »Telefoni bianchi*. EXCELStf)R 18.00-22.00 »Signori e signore buona notte*. LETNI KINO MARCELLIANA 21.00 «Bambi», risanka. J\ovo C urica in okolica SOČA »Zakaj te očka pušča samo* (amer.> ob 18.30 in 20.30. SVOBODA »V zmajevem gnezdu* (Hongkong) ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Chaatova dežela* (amer.), ob 20. uri. imuiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiMiiniiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM SPET CRN DAN NA NAŠIH CESTAH 24-letna Gradiščanka umrla v prometni nesreči Včeraj zjutraj je pri Manzanu zavozila s ceste po nasipu - Cestna policija raziskuje vzroke hude nesreče 24-letna Mara Venier iz Gradišča. Ulica Udine 56, je včeraj zjutraj izgubila življenje v promet ni nesreči na državni cesti št. 56 blizu Manzana. Z avtom simca IKK) goriške registracije 101266 je zgo daj zjutraj hiteia proti Vidmu, kjer je imela na tamkajšnji tržnici stojnico, ki jo je po navadi odpirala že ob 6.30. Iz zaenkrat še nepojasnjenih razlogov je izgubila nadzorstvo nad vozilom, zapeljala na levo stran ceste ter ob nezmanjšani hitrosti zgrmela po nekaj metrov visokem nasipu. Vozilo se je nekajkrat ore brnilo. Nesrečna voznica je med prebračanjem padla iz avta ter negibno obležala, zaradi zloma možganskega dna ter številnih notra njih poškodb. Nesreča se je zgodila ob 6.25. jeli ob upoštevanju, da. se tudi za človeka nevarna bolezen širi v naše kraje Do 15. septembra cepljenje psov Goriški pokrajinski živinozdravnik obvešča, da se bo obvezno ceplje nje psov proti steklini izvajalo do 15 septembra letos Kdor v predvidenem roku ne bo orlnesel svojega osa na cepljenje nobeni javni ustanovi. Poleg tega ' «;o podvržen kazni. Ukrep so spre Izleti Slovensko planinsko društvo vabi v nedeljo 21. avgusta na enodnevni družinski izlet v Trbovlje ter v planinski dom na Mrzlico. Vpisovanja na sedežu društva je že v teku in se bo zaključilo 17. t.m. Včeraj-danes iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Gianluca Soste-ro, Marta Gratton, Tomaž Sošol. Raffaele Ranzenigo, Tomas Zuppet, Elisabetta Nicola, Christian Co-razze. UMRL JE: 74-letni upokojenec Franc Škorjanc. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Od danes naprej je v Gorici dežurna legama Villa San Giusto. Kor-zo ItaJia 89, tel. 83538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Od danes naprej je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti tel. 72701. ZA NEMOTEN GOSPODARSKI RAZVOJ TUDI V DALJŠI BODOČNOSTI Kombinat Kolubara kot nosilec energetskega sistema SR Srbije Sistem predvideva termične in atomsko centralo - Premoga za termične centrale je dovolj vse do leta 2030 in še dlje - Cenen premog površinskega kopa BEOGRAD, v začetku avgusta. — Že nekajkrat smo ugotovili, da je Jugoslavija uo drugi vojni napravila tudi na področju energetike lepe korake, saj se je n.pr. njena proizvodnja električne energije povečala za kakih 30 krat. Kljub temu strokovnjaki trdijo, da je prav energetika »ozko grlo* za jugoslovanski bolj nagel industrijski razvoj. Se več. Jugoslavija je kar krepko zaostala za nekaterimi drugimi državami konkretno tudi za svojimi vzhodnimi sosedami, ki so vložile v energetiko razmeroma velika, veliko večja sredstva. To pa se lahko Jugoslaviji tudi hudo maščuje, trdijo strokovnjaki, kajti vedeti je treba. da ima Jugoslavija nekaterih prirodnih bogastev. ,ndi rudnin, na pretek, kar pa zadeva vire e-nergetike, je daleč za drugimi. O tem govorijo naslednji podatki: državljan Sovjetske zveze je glede energetskiii virov za 47 krat bogatejši od Jugoslovana, državljan ZDA za 21 krat Evropejec na »ploh za 12 trat. Zemljan pa na splošno za 6 krat. Skratka, Jugoslavija je sicer napravila lepe korake, morala pa bc korak še pospešiti, da bi šla v korak z o-stalim svetom, pri lem pa mora paziti, da svo.je sicer skromne razpoložljive vire energetike kar se da gospodarno izkoristiti. V ta načrt spada tudi velikanski načrt, ki nosi naslov »Kolubara*. Kombinat »Kolubara* bo pravzaprav nosilec energetskega razvoja Srbije do konca tega stoletja in verjetno tudi še za kako desetletje dalje, seveda če med tem ne pride do kakih fenomenanlih odkritij na področju energetike in če ostanemo še vedno pri nekate rih tako imenovanih klasičnih izvorih energije, vštevši atomsko. Kombinat «Kolubara» je kakih 50 km jugozahodno od jugoslovanskega glavnega ,.iesta. Tu bodo po letu 1985 postavili tudi prvo jedrsko centralo v republiki Srbiji. Kombinat »Kolubara* pa bo skupno z termičnimi centralami v Obrenovcu ter z jedrsko centralo, ki bo dokončana do leta 1990. dajal 6,5 krat več elektrike kot je danes daje naj večja centrala v Jugoslaviji in Evropi, mogočni Djerdap. Lahko pj tudi rekli, da bo čez 15 let ta kombinat dajal toliko električne energije, kolikor je dajejo trenutno vse jugoslovanske električne centrale. V gradnjo tako imenovanega ko-lubarskega bazena bodo vložili, računano po sedanjih cenah, 110 milijard dinarjev, kar predstavlja najveejo naložbo v en sam objekt, v en sam projekt, v vsem dosedanjem jugoslovanskem razvoju. Gre za podvig, ki bo v kraju samem močno spremenil razmere in ki bo prinesel ali bogatejše življenje ali pa tudi zlo. vsekakor veliko nevarnosti. Sicer pa smo že rekli, da morajo biti načrtovalci glede tega kot glede celotne problematike previdni in kritični. Kombinat »Kolubara* se bo razvijal v glavnem na osnovi premoga. Čeprav smo že omenili jedr- sko centralo, je vendarle premog osnovno bogastvo področja, saj so geologi izračunali, da je tu tako rekoč na površju naloženih za kake 4 milijarde ton premoga, ki ga odkopavajo lahko s tako imenovanim površinskim kopom, kar močno olajša delo. Hkrati pa je premog neverjetno cenejši, kot če bi ga morali kopati v velikih globinah. Konec prihodnjega desetletja bodo samo v tem kolubar-skem površinskem rudniku nakopali na leto po 75 milijonov ton premoga, torej dvakrat toliko, kolikor ga sedaj nakopljejo v vsej Jugoslaviji. Ta premog bodo trošile tri velike termoelektrarne s skupno zmogljivostjo 7 tisoč megavatov. Vzporedno z električno energijo oz. s centralami se bo tu razvila tudi prava tako menovana vzporedna industrija, ki bo izkoriščala surovine, ki prihajajo na dan s premogom. V mislih imamo zemeljski plin. kvarcni pesek, glino itd. Sedaj je zaposlenih v tem velikanskem odprtem rudniku že kakih 8 tisoč ljudi, ki razpolagajo z mogočnimi mehanskimi sredstvi. Leta 1990 pa bo kombinat dajal kruha 25 tisoč delavcem. Okoli kombinata pa bodo zrastle druge industrijske zmogljivosti, tako da bo kombinat jedro mesta s kakimi 150 tisoč preoivalci. Že v začetku smo govorili o tem, kako je z energetiko v Jugoslaviji in v svetu. Pri tem velja dodati, da najbolj razvite dežele sveta strogo načrtujejo izkoriščanje surovin energetskega značaja. Kot je znano, so se pred kakim desetletjem vsi pognali na gradnjo termičnih central na nafto oz. na zemeljski plin. V Zahodni Nemčiji n.pr. so tedaj ostale gore izkopanega premoga, ki «ni šel v promet*. Nato pa je prišlo do iz-treznjenja in v marsikateri deželi so si rudarji ponovno nadeli jamske svetilke na lelade in se spustili v jaške. Premog postaja pomemben, premog postaja dragocen. Tudi v Kolubari se tega zavedajo. Kot pravijo geologi in ekonomisti, bo tu premoga dovolj vse do leta 2025. Če bodo te zaloge premoga bolj racionalno izkoriščali, bi ga lahko bilo za kako desetletje več. To bo zelo pomembno za področje Kolubare, ta del Šumadije, pa tudi za vso Jugoslavijo. Nastal bo namreč kombiniran energetski sistem, ki bo izkoriščal padec leke Kolubare, premog kolubarskega premogovnega bazena in pa 'jedrsko gorivo za jedrsko centralo. Rekli smo še, da bo tu tudi jedrska centrala, m' jo bodo začeli graditi leta 1985. To bo pomembna odločitev, saj je znano, da je v svetu močan odpor proti tovrstnim energetskim objektom, saj jedrske centrale odklanjajo v številnih evropskih razvitih deželah, kot tudi v ZDA. Toda kaže, da pride v okviru načrta Kolubara v poštev tako imenovana »druga generacija* teh central, ki cip ne bo več tako nevarna, vrhu tega pa bodo te centrale gradili «na suhem* in ne ob morju oz. ob rečnih tokovih. Sicer pa bodo premog, plin in atomsko gorivo hrana celotnega energetskega sistema ob Kolubari. sistema, ki bo vsaj do leta 2030 zagotavljal velikanske količine energije, v vodstvu sistema 1» že sedaj računajo z novimi e-nergetskimi viri, konkretno s sončno energijo. Omenili smo že previdnost, ki jo bodo morali graditelji posvetiti načrtom, in sicer zato, da ne bi prišlo do nepopravljivih' napak. V mislili imamo nevarnosti ekološkega značaja. Direktor kombinata inž. dr. Dragoljub Mitrovič pravi, da posvečajo temu vprašanju posebno pozornost, da sodelujejo s številnimi domačimi in tujimi znanstvenimi inštituti in da naj ne bo niliče v strahu, da bi sc ko-lubarsko področje spremenilo v puščavo. Trenutno je rudnik »odprt* na površini 300 hektarov, vse ostalo področje, ki obsega 500 kv. km, pa se običajno »kultivira* in se bo gojilo v Douoče na način, da ne bo noben predel po izčrpanju plasti premoga ostal puščoben, ker bodo tod nastala jezera, tod bodo nastali nasadi, gozdovi in logi, tako da bi bodoče generacije ne imele kaj očitati sedanji generaciji, da jih ni le oropala bogastev, pač pa njihovo zemljo spremenila tudi se v puščobo. In vendar imajo v vodstvu tega načrta že sedaj težave z ljudmi. Izvedba načrta predvideva preselitev nekaj naselij za skupno 12 tisoč ljudi. Gre skoraj izključno za kmečke ljudi, ki so globoko zakoreninjeni v zemlji in ki ne marajo zapustiti svojih ognjišč, svojih polj. Zato ni malo težkoč, pa čeprav jim dovoljujejo, da sami izbirajo nove lokacije za gradnjo novih domov, pa čeprav imajo prednost pri najemanju novih delovnih moči, čeprav jim vodstvo kombinata zagotavlja vrsto prednosti. človek je pač navezan na svoj kraj in ga nerad zapusti, pa čeprav se zaveda, da je to v interesu večje skupnosti, vse nacije. Ena starih uličic v Križu. V ozadju hiša s streho iz skrl. (Foto M. Magajna) aiiiiiiiuiiiiiiiii II Hill HMI >111111111111111 iiiii IIIIIIIM iiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiimtniiiHiiiiiiiiniiiititiHiiiiiiiiHiiiiiiiiitii m miiiiiiiimmimi Hilli iiimitiiiiimiiitiiiiiiimMiiiiiiiiii II Iiiiiif lili 11111IHIII mn 1111111111111111111111 POLETJE - ČAS ŽIVLJENJA Z NARAVO Mimogrede pri tržaških skavtih v njihovem taboru pod Vojskim Pogovor o partizanski tiskarni «Slovenija», o «Partizanskem dnevniku» in o partizanstvu na Primorskem - Dan izpolnjen s spoznavanjem kraja, njegove preteklosti in sedanjosti - Dobro razpoloženje 'n odlično počutje, le vreme bi lahko bilo lepše Če se z vojskarskega Planinskega doma spustiš po lahko do-ložni vozni poti proti sloviti partizanski tiskarni «Slovenija», se ti nekje na pol poti na levi odpre pogled na živopisano šotori-šče v mikavni dolinici. Postavili so si ga tržaški skavti ob izviru potočka Gačnik, ki se steka v Idrijco. S kolegom sva prišla pa službenem opravku v to najvišje ležečo vasico na Primorskem in že pri cerkvenem obzidju naletela na skupinico mladih v skavtskih krojih. Brž so nama povedali kdo 111 kod so in stik je bil vzpostavljen. Tako so zvedeli, da je prišla na Vojsko televizijska ekipa TG 2 snemat partizansko tiskamo, kar jih je seveda silno zanimalo, midva pa sva zvedela za njihovo taborišče, kar je seveda zanimalo naju. Beseda je dala besedo, z nami so se podali v globačo do tiskarskih barak in na koncu snemanja sva se s kolegom rade volje odzvala njihovemu vabilu, naj jih obiščeva v taboru, da jim bova pripovedovala o zgodovini tiskarne pa še kaj o partizanstvu v teh krajih. Prišla sva |im kot naročena, saj je tudi vednost o krajevni zgodovini sodila v program njihovih raziskovalnih nalog. V taborišču naju je pozdravil načelnik Ivo Jevnikar. Na pisk piščali dežurnega so se takoj zbrali vsi nezaposleni prebivalci taborišča. Posedli smo ob ugasnjenem tabornem ognjišču. Načelnik naju je na kratko pnzdfa^ vil, povedal je. da sva od ptu morskega dnevnika oziroma ud,r agoocije Aipe-Adria, zame pa šo»» dodal, da bom kot nekdanji partizanski novinar znal povedati marsikaj zanimivega o tem zgodovinskem objektu, edinem svoje vrste v Evropi. Priznati moram, da sem imel hvaležne in radovedne poslušalce. Skušal sem jim na čimbolj enostaven in zaokrožen način pri kazati razvoj narodnoosvobodilnega boja na Primorskem in vlogo tiskane slovenske besede v njem. Začel sem pri Gortanu in Bra tužu, pri bazoviških žrtvah in smrti Pinka Tomažiča in njego- MiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiN Vohun CIA - pilot letala U-2 - F. G. Powers se je smrtno ponesrečil s helikopterjem Vzrok naj bi bil v tem, da mu je med letom zmanjkalo goriva - Njegova je prvo oviro premostil brez J«, saj se njegov nasprotnik Fi-Y ck Palin ni predstavil na igrišču. *"teg°riji članic so Jugoslovanke »šibile svoje predstavnice. Tako h'iL?°Va PaP'sta in Kcsičeva so 1 e t i na nel,B°den žreb in so bi . tako (sicer po pogumnem odporu) ‘“ocene. p, ,e so ta dan sivi oblaki grozili p-!t/ernu Poteku tega prvega kola, „ Wrn jc bilo zaradi slabega vreme-j v^e,'ajšnje drugo kolo resno ogro-tiip -' ^°dan dež je oviral tekmova-jg 'n šele v popoldanskih urah, ko steP;t posijalo sonce, so igrišča v , "živela. Kljub temu pa so ne-te'’a srečanja odpadla. *Plavi» se včeraj niso najbolje od-i?i a' Med dlani sta Savič in llin kolib3' De Tomovič si je v tej "kurenci zagotovil nastop v darujem, tretjem kolu, vendar so ‘ Sove možnosti skrajno omejene, Se bo danes srečal s Tavoritom *a prvenstva Sovjetom Kakuljo. «n t,.ategoriji mladincev pa so per-Van Ve *)0'j rožnate. Dva Jugoslo-D a.a sta se namreč uvrstila med jt "Pl osmimi. Buljevič in Ostoja a Sladko odpravila tekmeca in sta "vrstila v nadaljnje kolo. Pan3 Jaušovec je včeraj igrala v P* 2 romunsko predstavnico Mi- hai in je z lahkoto izločila dvojico Duphy - Thomas. Mariborčanka tokrat ni igrala posamezno. Svojo pot bo nadaljevala danes, v osmini finala v upanju, da ji bo podvig uspel tudi letos, Mirna je bila včeraj nekoliko nejevoljna, saj z- It V % % e \ % £ » O' 3 £ I & $ si ^rska je izvedela, da bratu, ki služi vo jaški rok v JLA, ni uspelo dobit’ ustreznega dovoljenja in ji tako ne bo mogel stati od strani. Nekateri pomembnejši izidi drugega dne: MOŠKI " Člani Savič (Jug.) - Sturdza (Švi.) 2/6, 2/6 llin (Jug.! - B. Pampulov (Bol.) 7/5, 6/7, 4/6 Tomovič (Jug.) - Dirzu (Rom.) 6/2, 6/3 Šmid (ČSSR) - N. Pampulov (Bol.) 6/4 - predaja Mladinci Buljevič (Jug.) - Kalovelonis (Grč.) 6/4, 6/3 Ostoja (Jug.) - Bondar (Madž,.) 6/4, 6/2 ŽENSKE (dvojice) Jaušovec (Jug.) - Mihai (Rom.) : Duphy . Thomas (Fr.) 6/2, 6/2 jadranje SP «0PTIMIST» OB ANKARANSKI OBALI ITALIJANI PRIJETNO PRESENETILI V ekipnem tekmovanju je namreč zmagal Somrnariva, tretji pa je bil Garassino - Med posamezniki je včeraj slavil Lindsey V Ankaranskem zalivu se je danes nadaljevalo svetovno prvenstvo v jadranju za razred «optimist*. U-spešno so opravili obe predvideni regati. Najprej je bila na sporedu četrta regata za Beaconov pokal ali za svetovno prvenstvo posameznikov. Zmagal je Američan Lindsey pred Švedom Madsenom in Dancem Dams-gardom. Zmagovalec štirih regat od šestih že opravljenih, Mark iz Šved ske, je bil četrti in je tako še naprej največji kandidat za osvojitev naslova svetovnega prvaka. Jugoslovani so bili poprečni: Škof 43., Gorazd Fras 45., Klavdij Pletikos pa devetinpetdeseti: Ugoden veter je omogočil ^ start tudi druge regate za IODA pokal, ki šteje za ekipno svetovno prvenstvo. Startalo je vseh 22 ekip, favoriti pa so bili seveda Skandinavci ter Američani in Španci. Žal, pa je ODBOJKA VČERAJ V DOLINSKI TELOVADNICI MLADINKE ITALIJE ZOPET BOLJŠE V «Azzurre» so namreč premagale žensko člansko selekcijo ZSSDI s 3:0 med regato bonaca presenetila tekmovalce in je prišlo zaradi tega do presenečenj. Med prvimi dvanajstimi jadralci, ki so prišli do cilja, je bilo kar 5 Italijanov, ki so tako postali zmagovalci regate. Prvi je bil Somrnariva, drugi je bil Danec Christensen, tretji pa spet Italijan Garassino. Ponovno je presenetil Turek Bekler s četrtim mestom, Mark pa je bil deveti. Kot zanimivost naj povemo, da so bili italijanski tekmovalci doslej e-kipno za jugoslovanskimi, zdaj pa r,o se krepko povzpeli na lestvici in kandidirajo za eno izmed prvih mest. V tej regati je prišlo na cilj le 33 tekmovalcev, vendar med njimi ni bilo nobenega zastopnika Jugoslavije. Danes bo prost dan. Zato bedo organizatorji svetovnega prvenstva, to je koprski klub Jadro, pripravili iz let v Postojnsko jamo in v Lipico. V četrtek bosta pa spet na sporedu obe regati za svetovno prvenstvo ekip in posameznikov. Omladič Dvojice: Clerc-Gattiker (Arg.) -Noah Bedel (Fr.) 4:6, 2:6, 7:5, 6:1, 6:4 Španska reprezentanca pa si je že priborile tretje mesto, saj je premagala Avstralijo s 3:2. IZIDI Viscaino (Šp.) - Drewett (Avstralija) 6:4, 6:3 Luna (Šp.) - Kely (Avstralija) 6:2, 6:3 NOGOMET BERN — Škotsko moštvo Glasgovv I Rangers in švicarsko Young Boys j bosta morali odigrati dve kvalifika-! cijski tekmi za nastop na pokalu | pokalnih zmagovalcev. Zmagovalec ' tega dvoboja se bo v prvem kolu tega pokala spoprijel z nizozemskim i moštvom Twente Eschede. Kvalifikacijski tekmi bosta 17. avgusta v Glasgovvu in 31. avgusta v Bernu Italija (mladinke) - ZSŠDI 3:0 (4, 8, 0) ITALIJA (mladinke): Ferlito, Stan-zani, De Diana, Cioppi, Dallara, Pizzo, Paolini, Gualandi, Carchiolo, Bon-1'irrato, Privitera, Biagiarini. ZSŠDI: kalan, Glavina, Grgič, Bolčina, Čuk, Križmančič, Rupel, Štoka, Kralj, Korošec. SODNIK: Caputo. Tudi v drugi prijateljski trening tekmi, ki je bila v Dolini, je včeraj italijanska mlad:nska reprezentanca brez težav premagala žensko člansko selekcijo ZSŠDI. Naše zastopnice so v prvih dveh setih dobro začele, nakar pa so povsem popustile, tako da so «azzur-re» z lahkoto tudi zmagale. >>M”liillii„,„lll|l||llllllllllllll,llltin„l„,lllllll„l„liii„l,ll,ll,l„l,llll,ilil,lli„mil,lllliil,umni,mit,lit ATLETIKA DANES V VIAREGGIU Mennea proti Američanom Na današnjem mednarodnem atletskem mitingu vrsta dobrih tekmovalcev* V metu diska tudi slavni Vllilkins To Pravkar zaključenem mitingu V <2* . lil#len* se F večina atletov prese-Or) J' Viareggio, kjer bodo danes »im daUe tekmovali na podobni tak =,nar°dni atletski manifestaciji; su? J® Pač tradicija in vidnejši za-tega nedvomno privlačnega Of s.e i' niso iznevereli. bf, Sanizatorji pa vseeno upajo, da kot teiting v Viareggiu bolje uspel bruj tekmovanje v Sieni, seveda če pa ® Vrernenske razmere ugodne in p bodo vsi najavljeni atleti da-v "a startu. V*3 klasični razdalji 100 m se bo te,emo Ponovila enaka slika: Men-‘liclt V b°iu z Williamsom in Rid žiti te’ k' se bosta skušala oddol-kij 23 Prejšnji pekoč poraz. V te-lettpri m pa bo za atleta iz Bar le v incy Edwards trd oreh, saj Hpi etešnji sezoni to razdaljo pre-jsj v odličnem času 2013. pra3,.stedionu se te dni vneto pri-L ,a tudi Luigi Zarcone, ki pa Vai n "^tečil, ali bo danes tekmo-l,a,rra, 3000 m z ovirami ali pa n? fiant J' '°.000 m. Če bo zadnja va ?.;igra Prava, se bo moral meriti z bo ,,tenlmi tekmeci: Franco Fava Za |terU vse, da bi se mu oddolžil 2arc faz na DP v Rimu, ko mu je °"e odnesel državni naslov. Kan V tretjem setu pa našim ni uspelo zbrati niti točke. Za mnenje o nastopu naše selekcije smo vprašali trenerja Ivana Peterlina, ki je sicer včeraj skušal z menjavami in «time-outi» razživeti igro naših, a zaman. »Očitno je bilo, da so nasprotnice vsaj za razred boljše od nas,» je dejal Peterlin. «Do teh srečanj je prišlo v času, ko so naše odbojkarice netrenirane. Brez skupnih treningov seveda ni bilo njti uigranosti in to se je bridko maščevalo predvsem pri slabi postavitvi ob sprejemu servisov. Poleg tega pa se je, kot se pri nas skoraj vedno dogaja, porajala še trema in tako smo nudili nasprotniku skromen odpor.* «So torej taka srečanja pozitivna?« Peterlin: »Mislim, da so. Že dejstvo, da lahko naše odbojkarice i-grajo proti državnim reprezentant kam, je povsem pozitivno. Za večino naših igralk bo to edinstveno doživetje, poleg tega pa se na takih tekmah od nasprotnic tudi marsikaj koristnega navadijo.* Naj dodamo, da bo danes italijanska mladinska reprezentanca odigrala še tretjo trening tekmo. Tokrat pa se bodo »azzurre* spoprijele s tržaško ekipo OMA. Srečanje bo v Dolini, ob 17.30 (bi) nega pomena: predvsem je važno dejstvo, da so se tako športniki kot vsi ostali zbliže spoznali in da je njihovo igranje preseglo meje zgolj športnega udejstvovanja. Danes (sreda, 3. avgusta) pa bo na igrišču goriškega Dijaškega doma, z začetkom ob 21. uri, prijateljska košarkarska tekma med zmagovalcem nočnega turnirja za prvi pokal knjigarne Cumar, med ekipo «Moda Lui e Lei* in ekino, ki je na istem turnirju nastopala pod imenom «Moncaro». Slednjo e-kipo sestavljajo igralci iz Nove Gorice in nekateri košarkarji gori-ške;a Doma. Prvič bodo torej novogoriški in zamejski košarkarji branili iste barve in bo zato njihov nastop tem važnejši Lepo bi bilo, če bi se danes, ob robu igrišča, zbralo mnogo ljudi, predvsem pa mladine. didati za končno zmago na tej razdalji pa bi utegnili Uti tudi močni Kenijci, med katerimi je svojo prisotnost potrdil že Yfter. V skoku v višino bodo Bruni, Rai-se in Bergamo skušali zrušiti italijanski rekord. Na 400 m z ovirami bo borba za prvo mesto omejena na dva kandidata: svojo udeležbo sta namreč zagotovila tako • Wheeler kot Pascoe. Zanimivo bo tekmovanje v metu krogle, kjer se bosta pomerila italijanski državni prvak Montelatici in A-meričrn Shmock. Nasprotno je naslov v metu diska verjetno že oddan: Američan Wilkins meče orodje približno 68 m daleč in to je za Simeona odločno preveč. V teku na 110 m z ovirami bo padla važna odločitev: predstavnik ZDA Foster je najresnejši kandidat za končno zmago, vendar pa bo zanimiv tudi boj med Italijani (Liani, Buttari in Ronconi). Najboljši od te trojice si bo zagotovil nastop na finalu evropskega pokala v Helsinkih. V ženski konkurem i bodo poleg domačih predstavnic nastopale še Američanka Huntley (v skoku v višino) in Avstralka Bovle (na najkrajši atletski razdalji). RIM — Dne 10. avgusta bo v Je-solu ženski atletski troboj, na katerem bodio nastopile državne reprezentance Italije, Jugoslavije in Belgije. DP «SNIPE» V TRŽIŠKEM ZALIVU | Tržačana Krezich - JVap zmajala na četrti regati TRŽIČ — Tržačana Brezich — Nap na jadrnici «Liile* sta zmagala v četrti regati itah lanskega državnega prvenstva «sn pe», ki je na sporedu v Tržiškem zalivu. S to zmago sta se povzpela na drugo mesto skupne lestvice. Na včerajšnji regati sta prispela kot druga na cilj Mor.n — Michel, ki sta glavna favorita za končno zmago. Na skupni lestvici vodita Morin — Michel na jadrnici «macio sghit*, pred tržaško dvojico. TENIS POKAL «DE GALEA« Po drugem dnevu Francija-Argentina 2:1 VICHY — Po drugem dnevu finalnega teniškega dvoboja za pokal De Galea med reprezentancama Francije in Argentine, vodijo domačini z 2:1. IZIDI Roger-Vaselin (Fr.) - Fontana (Arg.) 6:4, 1:6, 6:4, 6:4 Časa (Fr.) - Clerc (Arg.) 6:3. 7:5, 2:6, 6:4 Odbornik tržaške občine Mario Lanza izroča predsedniku Primor ja Sergiju Cibicu pokal italijanske nogometne zveze v vili «EIio» na Proseku .................mio n...Ulili............I...........i............ Mladinsko tekmovanje na Kolonji ATLETIKA Bigatton odličen v metu kladiva Borovec je zalučal orodje preko 50 m daleč in je seveda o-svojil prvo mesto - Tudi ostali naši zastopniki so zadovoljili V ponedeljek je bilo na šolskem stadionu na Kolonji tekmovanje, ki ga je priredil tržaški CSI. Na sporedu so bile naslednje discipline: skok v daljino, met krogle in met diska za kategorije dečkov, deklic, mladincev in mladink; met kopja za mladince, mladinke in člane; met kladiva za mladince. Smisel tega tekmovanja je bil ta, da bi organizator dopolnil veliko vrzel med raznimi tekmovanj, saj bo prihodnja atletska prireditev šele konec avgusta. Na ponedeljkovih tekmah so dosegli nekaj dobrih izidov. Poleg običajnih osebnih rekordov Tržačana Martinija (tokrat v metu krogle) je najvidnejši izid dosegel borovec Igor Bigatton, ki je v metu kladiva prvič zalučal orodje preko 50 m (točno 50,36 m). Bigatton ni samo s tem metom izboljšal svoj osebni rekord, temveč je tudi dosegel ono najboljših znamk v Italiji. Borovec je trenutno v od- 3:1 3:1 Italija uspešna MONTPELLIER — Na odbojkarskem evropskem prvenstvu za mladince je včeraj Italija premagala Madžarsko s 3:2. Dosegli so še te izide: Poljska - Francija Bolgarija Švedska KOŠARKA REKREACIJA NA GORIŠKEM V Dijaškem domu košarka za vse Čeprav je bil Dijaški dom v Gorici zaprt do pred kratkim, se je v teh prostorih redno dvakrat ali celo trikrat tedensko zbirala večja skupina mladih. V glavnem so bili to športniki goriškega Doma (odbojkarji, košarkarji itd.), večkrat pa je bilo videti tudi kulturne in politične delavce, ki se s športom aktivno ne ubadajo. Vsi so seveda prišli v Dijaški dom, da so lahko preizkusili svoje sposobnosti v igranju rekreativne košarke. Ni šlo v tem primeru za prave košarkarske tekme, saj ni bilo to bistve- 4,38 m 4,14 m 3,89 m 3,85 m 3,36 m 7,48 m 6,97 m 5,78 m 5,27 m 5,07 m 3,55 m 3,38 m lični formi in le škoda, da sedaj ni več tekmovanj. Izkazali so se tudi naši naj mlajši tekmovalci, saj so dosegli več dobrih rezultatov. V skoku v daljino so bili slovenski atleti premočni. Zasedli so vseh pet prvih mest. V metu krogle (mladinci! .je lonjerski atlet Gombač izboljšal lastni rekord kar za meter, kar kaže, da bi bil marsikateremu boljšemu tekmovalcu trn v peti, seveda če bi bolj intenzivno treniral. IZIDI DEČKI B DALJINA 1. David Poljšak (Bor) 2. Fausto Bonarmo (Adria) 3. Luigi Langan (Bor) 4. Aleks Lucchim (Bor) 5. Romani) Nugnes (Bor) KROGLA David Poljšak (Bor) Luigi Langan (Bor) Peter Furlan (Levstik) Aleks Lucchini (Bor) Romano Nugnes (Bor) (Vsi izven konkurence.) DEKLICE B DALJINA 7. Tanja Starc (Bor) 9. Patricija Orel (Bor) Izven konkurence: Giovanna Nugnes (Bor) 3,74 m. KROGLA 3. Karmen Menegatti (Lev.) 6.06 m Izven konkurence: Tanja Starc (Bor) 5,82 m in Patricija Orel (Bor) 4,92 m. DEČKI A DALJINA 1. Pribac (S. Giacomo) 3. Štefan Schillani (Bor) DISK David Blažina (Bor) 3 nevelj. meti DEKLICE A DISK 3. Giovanna Nugnes (Bor) MLADINCI KROGLA 1. Bemini (CUS) 2. Martini (CUS) 3. Renato Gombač (Adria) 4. Pavel Blokar (Adria) KLADIVO 1. Igor Bigatton (Bor) Tekmovanje v metu kopja je bilo zaradi slabega vremena prekinjeno. Ruzzier za vstop v finale svetovnega nogometnega prvenstva. 29. oktobra bo v Budimpešti prvo srečanje, medtem ko bo povratna tekma 30. novembra v mestu La Paz. KOŠARKA Peter Vilfan k Jugoplastiki 5,R0 m 4k18 m 14,60 m 11.74 m 11,67 m 9,60 m 9,08 m 50,36 m Eden najbolj perspektivnih slovenskih košarkarjev, Mariborčan Peter Vilfan, je odločil, da bo odslej igral za splitsko Jugoplastiko. Za tega igralca sta se, poleg splitskega kluba, potegovala še ljubljanski Brest in reški Kvamer. Vilfan pa je izbral Jugoplastiko, ki se je tako znatno okrepila. Ne gre namreč pozabiti, da bodo letos državni prvaki igrali brez Šolmana, ki bo nastopal v Italiji, brez Manoviča, ki je okrepil vrste Dalvina, brez Macu-re, ki je odpotoval v JLA, in brez Tvrdiča, ki je prenehal z igranjem. TENIS Finale v Buenos Airesu MELBOURNE — Finale vzhodne cone Davisovega pokala bo od 16. do 18. septembra v Buenos Airesu. Kot je znano, se bo zmagovalec tega dvoboja spoprijel v velikem finalu z zmagovalcem srečanja Italija - Francija, ki ga bodo odigrali v istih dneh v Rimu. Vilas zmagovalec LOUISVILLE - Argentinski teniški igralec Guillermo Vilas je zmagal na mednarodnem turnirju v Louisvillu. V finalu je premagal A-meričana Dibbsa z 1:6, 6:0, 6:1. To je Vi'asova 17. zaporedna zmaga. V finalu dvojic pa sta zmagala Avstralca Alexander - Dent. Odbojkarice ekipe ZSŠDI so se v zadnjih dneh dvakrat srečale z mladinsko reprezentanco Italije, dolinski telovadnici pripravlja na EP (Na sliki: igralke obeh ekip) ki se v ZORICI! — Mednarodna nogometna zveza je potrdila datuma srečanj med Bolivijo in Madžarsko DALMINE — Včraj se je pričelo v kraju Dalminc pri Bergamu italijansko kolesarsko dižavno prvenstvo v hitrostni vožnji. V vseh kategorijah nastopa rtad 250 kolesarjev. Včeraj so opravili kve lifikacijske vožnje v zasledovalni vožnji za naraščajnike in profesionalce. Pri naraščajnikih je bil najboljši Parolin, pri profesionalcih pa Fraccaro, ki je prevozil pet km dolgo progo v 6’21'T2, s poprečno hitrostjo 47,229 km na uro. VLADIMIR GRADNIK Pot Računajoč na bodoče avstrijsko - nemške ofenzivne Ki(,eze na Soči, komanda soške armade ni preveč tra-gledala na italijanski napad na Banjšice. Za-lod a Se ie’ da bi odločna obramba na Soči in na za-de^u Banjšic zahtevala velike človeške žrtve in Prot6rialno škodo- Zat0 se i® odločila za P°st°Pen umik ‘hu * Vzk°du — do določene črte. Tako se je glavnina iz-rjj6Znda pred napadi daleč premočne italijanske artile-itj 1 a italijanska pehota je udarila tako rekoč v prazno io ; °aono prišla pod ogenj avstrijske artilerije. Istočasno dj-p0. siabo zaščitila lastna artilerija, ki je stala daleč na krtj]1 ,strani Soče. Kakšno usodo so doživele divizije in ar*ia II. italijanske armade na Banjšicah, bodo pp-1 Poznejši dogodki. razliko od italijanske taktike je bila avstrijska bolj vi^.na' raznovrstna in stvarna. V njej je bilo več indi-Olnostl in iniciative, ki pa je temeljila na splošni kon-| "■ Poleg tega je bila čvrsta in hkrati elastična, kar <e 6 Pokazalo v hitrem manevriranju enot in artilerij-tijan 0gn)a’ mnogih začasnih umikih in takojšnjih pro-Taka taktika je presenetila in zmedla na- V celoti je bitka na Soči prinesla velike izgube tudi avstrijski soški armadi, kar je zelo omajalo prepričanje o sposobnosti, da more vzdržati še eno, močnejšo italijansko ofenzivo. BORBENA MORALA ENOT Že pred deseto ofenzivo je borbena morala v vrstah italijanskih enot zelo slabela. Ne bi se moglo reči, da vojaki v bojih niso pokazali hrabrosti in požrtvovalnosti; posebno so se Izkazali mladi oficirji. Vendar je italijanski vojak sam v sebi razmišljal o cilju in smislu te strašne vojne, o koristnosti človeških in materialnih žrtev in nazadnje, kaj bo sam od vsega tega imel. Na fronti, v dolgoletnem klanju, v peklu grozot, fizičnega in duševnega trpljenja je v globini njegove duše vzplamtel še en boj, boj med idealnim patriotizmom in črno podobo stvarnosti. «Perche e per chi?» («Zakaj in za koga?») se je spraševal in pri tem v svoji domišljiji videl svoje otroke, ženo in starše, živeče v revščini in pomanjkanju, a hkrati mu je druga slika pokazala bogataške sinove ali sorodnike ministrov in podobne «imboscate», kako po raznih lokalih -zmagujejo in prodirajo« proti Trstu. Videl je ve-rižnike, vojne dobičkarje, trgovce s človeškim mesom in politične špekulante, slišal je zvonove vaških cerkva in tiho molitev žalostnih mater. Videl je neznanega sotrpina v obrambnem jarku onstran žice, vedel je, da tudi on tako čuti, da ni nič kriv, da je njegov brat v trpljenju. A moral bi ga ubiti. Zakaj, za koga? Posledice takega razmišljanja so se jasno pokazale v zadnjih ofenzivah, posebno na Krasu. Čeravno so bili napadalci v veliki premoči, ne samo da ni bilo uspehov, ampak je prišlo tudi do upora in odpovedovanja poslušnosti posameznikov, skupin in manjših enot. Težko bi bilo najti podatke o bitkah, ko napadalec pusti v branilčevih rokah nekaj deset tisoč svojih ujetnikov, ki so srečni, da so si tako rešili življenje. Italijansko delavstvo, sito vojne in njenih žrtev, razočarano zaradi neizpolnjenih obljub, je začelo najprej godrnjati, pozneje pa vedno glasneje kazati svoje nezadovoljstvo. Nezadovoljstvo vojakov na fronti in protesti delavskih množic v državi so ustvarili protivojno propagando. Tako stanje pa je zaskrbelo italijansko vlado in vrhovno komando. Ena drugo sta obtoževali za nastalo l stanje, obe pa sta se bali priznati in analizirati vzroke te nalezljive bolezni. Nezadovoljstvo se je razvijalo in širilo s številom ofenziv in njenih žrtev. Nič več niso pomagali patriotski govori generalov in drugih. Hrana se je poslabšala, počitek v rezervi je bil kratek. Večkrat so počivajoče vojake v zaledju vznemirili pogosti topovski napadi in lažni alarmi. Dopusti so postali redki in kratkotrajni. Človeške izgube velike, a vojaški uspehi neznatni. Nezaupanje vojakov v višje poveljnike je vedno bolj raslo, posebno ko so videli pogoste ali ne vselej pravič- Fuutvnski muet ua reki boči v 11. ofenzivi ne kazenske spremembe (odpusti in zamenjave) v poveljniškem sestavu korpusov, divizij in brigad. To {ih je prepričalo o nesposobnosti svojih poveljnikov, v katerih rokah je bilo življenje borcev. Do meseca oktobra 1917 je bilo namreč odstavljenih 800 višjih oficirjev, med njimi 217 generalov in 225 polkovnikov. Tudi v italijanski državi sta se vedno bolj širila protivojno gibanje in propaganda (stavke, demonstracije, begunstvo itd.). Celo v parlamentu je 13. julija 1917 poslanec Treves vzkliknil: -Drugo zimo nič več v jarkih!*’ To parolo je prevzela večina parlamenta in zanjo je bilo tudi ljudstvo. Že prej streznjeno s tako propagando, je pozivalo vojake, naj odvržejo orožje. Padec bojne morale, nediscipliniranost in odpor so se v glavnem kazali v godrnjanju, pismih in letakih s protivojno vsebino, pasivnosti, sabotažah in hujskanju, odpovedovanju poslušnosti, podcenjevanju in kritiziranju nadrejenih (posebno vlade, članov vrhovne komande, generalov), protivojnih in posmehljivih popevkah, uporih posameznikov in skupin, ranitvah samega sebe in dezerterstvu. Kar je bilo rečeno za italijansko stran, velja v precejšnji meri tudi za avstrijsko. Že tri leta so bili vojaki v vojni. Nenehno so jih premeščali s srbske fronte na rusko, od tod na romunsko in italijansko. Neprenehoma so bili v ofenzivnih ali defenzivnih bojih, željni vsega, česar je v vojni manjkalo. Večkrat so bili lačni, malokrat siti. Postali so stalni prebivalci strelskih jarkov in kavern v družbi s podganami in ušmi. Bili so sicer prekaljeni, a tudi izčrpani od trpljenja in bojev. Vklenjeni so bili v železno disciplino in so vsaj na zunaj bili videti moralno močni. V odločilnih trenutkih je njihova visoka bojna morala kljub temu prišla do izraza. Ta je izvirala iz stoletne borbene življenjske vzgoje in narodnega ponosa, saj je zgodovina teh narodov napisana s krvjo nenehnih vojn in bitk. In ne samo to. (Nadaljevanje slediJ Uradniitvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montacchi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 1« 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 . 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ Številka 2,50 aZ|)£i nje pristavlja Federpesca. <*a ,,s mogoče s smotrnejšo politiko ', tem področju ohraniti delovna a g. ta 4.000 osebam, hkrati P a PrePur čiti povečanje primanjkljaja v trezni trgovinski bilanci, (dg) -----------b« VERONA - Od 4. do 7. t.«'roj, na mestn" stadioni. «Bentegrtj-področni kongres jehovcev iz Fh nije - Julijske krajine, Trio® -Gornjeg'-. Poad;žja in Lombardi. Srečanje se uvršča v sklop nih srečanj (vseh bo 16), ki j® (.j, 'rovska v: ska ločina to poletje stih. x ,9 yscj ur.Fjr.r.skih večjih