ACTA HISTÍUAE - I t - 2003 • I prejeto: 2003-01-30 UDK 329.63:355 ¡ -051(497.4)" 1991 VRNITEV VOJAKOV Prispevek, k osvetlitvi nastanka in deia Odbora staršev za varstvo in vrnitev slovenskih vojakov iz JLA: 16. 5. 1991 - 30. 9. 1991 Boris M. GOMBAČ Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovaino središče Koper, $1-6000 Koper, Garibaldijeva 18 e-mail: boris.m.gombac<®airs-kp.si IZVLEČEK Dne 16. maja 1991 se je s' Ljubljani na konstitutivni seji zbrala skupina staršev, katerih otroci so bili, v skladu z veljavno zakonodajo, septembra ¡990 napoteni >w služenje vojaškega roka v JLA. Odbor je bil nevladno, nadstrankarsko, civilnodruž- beno gibanje staršev ter drugih državljank in državljanov, ki so si prizadevali za to, da bi se fantje, ki so brez svoje krivde postali talci, neobvladljivih jugoslovanskih razhajanj, vrnili živi in zdravi domov. Odbor je v svojem nekajmesečnem intenzivnem delovanju postal stičišče med osamosvojitvenimi težnjami slovenske politike in legalnimi institucijami. Jugoslavije, sodeloval je tudi z mednarodnimi institucijami civilne družbe in se večkrat zelo uspešno obrnil na slovensko javnost. Nedvomno je delovanje Odbora spodbudilo slovenske nabornike, da so zapuščali JLA. Ključne besede: JLA, slovenski vojaki, civilna družba, Jugoslavija, Slovenija, 1991 II. RffiNTRO DEI SOLD ATI La formazionee l'operato del Comitato dei genitori per la protezione ed il rientro dei so Ida t Í sloveni dall'APJ: 16. 5. 1991 - 30. 9. 1991 SINTESI II giorno 16 maggio 1991 si é presentato all'Assemblea Costitutiva a Ljubljana un gruppo di genitori, i cui figli, conforme alia legislazione aliara vigente, erano stati chiamati nel setiembre 1990, a prestare il scnnzio militare nelVAPJ. II Comitato era un movimento civico-sociale, extra governativo e apolítico, costituito da genitori e da altri cittadini che si sforzavano perché i ragazzi, divenuti ostaggi, senza alcana colpa, per le divergente jugoslave non pad.roneggiate, ritornassero a casa sani e salvi. II Comitato, operando intensivamente piú di un mese, é diventato punto di contatto tra le tendente indipendentiste della política slovena e le istilutioni legali 2 41 ACTA HISTRIAE • 11 -2003 • 1 S o n s M G O M R A Č : V R N I T E V V O J A K O V . 241-294 jugoslave. Ha collaborate) pure con. le islituzioni clvili internazJonaH e si e pit) volte rivolto al pubblico sloveno con sttccesso. Senza ditbbio, I'attivitct del Comitaro ha incoraggiato le recline Slovene a lasciare I'APJ. Parole chiave: Annata Popolare Jugosla.va, soldati sloveni, societd civile, Jugo- slavia, Slovenia, ¡991 Uvod Razprava je nastala z uporabo zasebnega gradiva Odbora staršev za varstvo in vrnitev slovenskih vojakov (Fond GOS), z uporabo virov Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (MORS, Zbirka Odbor staršev), z uporabo Časopisnih virov in dokaj obširne memorialistike. Pri rekonstrukciji dogodkov je bil v veliko pomoč dnevnik predsednika Odbora staršev za varstvo in. vrnitev slovenskih vojakov Janeza Stergarja, kije pozneje tudi veliko prispeval k hrambi in dopolnjevanju gradiva. To je nastajalo sproti v dramatičnih okoliščinah prizadevanj civilne družbe za varno vrnitev več kot 6000 slovenskih vojakov iz JLA v Slovenijo. Okoliščine, v katerih je potekala osvoboditev Slovenije, tej zelo številni interesni skupini državljanov Repub- like Slovenije niso bile naklonjene. "Talcev slovenske osamosvojitve" namreč ne takrat ne pozneje nista obravnavali ne politika ne zgodovina, in prav zato tega po- membnega dogodka slovenske osamosvojitve ne srečamo ne v Enciklopediji Slo- venije ne v seznamih slovenskih državnih lavreatov. Zato je bil sklep organizatorjev koprskega simpozija, da ob desetletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije v splošno diskusijo vključijo tudi ta del slovenske osamosvojitvene zgodbe, razumet: kot obvezo o razjasnitvi te zamolčane strani slovenske preteklosti. Pričujoči pri- spevek je samo to, in sicer: prispevek k osvetlitvi nastanka in dela Odbora staršev za varstvo in vrnitev slovenskih vojakov iz JLA. Po gimnaziji v vojsko Ko je septembra 1990 v JLA za eno leto odšla generacija približno šest tisoč slovenskih nabornikov, ji ne novoizvoljeni slovenski izvršni svet, ne. nova slovenska skupščina, ne novi sekretar za ljudsko obrambo (LO) niso zajamčiii ne srečne ne pra- vočasne vrnitve. Niti vladni Demos, ki se je oklepal konfederalne ideje, niti stranke opozicije, ki so iznašle formulo asimetrične federacije, se še niso otresli ideje o skupni državi Jugoslaviji, Misel o osamosvojitvi je rasla sproti z vse večjim zaostrovanjem v takratni državi. Bitka za nove odnose v novi državi se je vodila predvsem na polju legalizma, saj so zahodne demokracije legalističnim postopkom pripisovale velik pomen. O tem je govorila tudi resolucija KVSE o Kosovu, ki je obsodila nedemo- 2 4 2 ACTA H1STRJAK » H • 2003 • 1 Boris Vi 0 0 M13 AL V R N H E V VOJAKOV. 241-29.1 kratičnost jugoslovanske države (11. julija 1990). V ta namen je skupščina Socia- listične republike Slovenije že eno leto prej (26. septembra 1989) sprejela amandmaje k slovenski ustavi, kar naj bi zavrlo revizioniste jugoslovanske ustave (1974), ki so na osnovi Memoranduma SANU (1986) želeli centralizirano in velikosrbsko Jugoslavijo. Potem ko se je v Sovjetski zvezi začela perestrojka, potem ko so v Berlinu porušili zid in ko so vse analize, ki jih je zbiral CK ŽKS, govorile o smrtni krizi realnega socializma, so slovenski komunisti na XIV. kongresu ZKJ v Beogradu (januarja 1990) sklenili, da nihil obstal njihovemu separatnemu mnenju o razmerah v skupni državi. Kmalu po prepovedi četniškega jogurtnega mitinga v Ljubljani (1. decembra 1989) je skupščina SRS sprejela zakon o političnem združevanju in volitvah, kar je 8. aprila 1990 pripeljalo do prvih večstrankarskih volitev in do zmage koalicije Demos v Sloveniji. Oblikovanje novega izvršnega sveta z Lojzetom Peter- letom na čelu je sovpadlo z zaplembo orožja TO, kar je bilo jasno znamenje, da si JLA jemlje pravico edinega poroka za enotnost Jugoslavije. Prav v prvo polovico leta 1990 sta sodila tudi dva ukrepa, ki sta posegala na področje splošne ljudske obrambe, in sicer moratorij na pošiljanje slovenskih vojakov na Kosovo (marec 1990) in predlog novega sekretarja za ljudsko obrambo Janeza Janše skupščini RS, da se postopno povečuje število slovenskih nabornikov, ki bi služili samo v Sloveniji, tako da bi po enem letu vsi služili doma. (Janša, 1992, 67) V Beogradu se s temi ukrepi tedaj niso posebej ukvarjali, saj so vedeli, da slovenska stališča nimajo realnih osnov. Da bi to popravil, je republiški sekretar za LO julija S990 vsem trem zborom slovenske skupščine predlagal sprejetje stališč, ki bi omogočala enostransko postopno uveljavitev predloga za služenje vojaškega roka v Sloveniji. Janšev predlog je predvideval, da bi Slovenija začela s (5-odstotnim zadrževanjem nabornikov in ga pripeljala do 100 odstotkov v enem letu. Temu primerno naj bi se zadrževala tudi sredstva, ki jih je v ta namen prispevala za vojsko. V Beogradu je zavrelo, saj vojska po teh določilih ne bi dobila popolnjenega razreda in sredstev. Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo (ZSLO) je opozoril zvezni izvršni svet (ZIS); ta je v Ljubljano poslal predsednika Anteja Markoviča, ki naj bi Slovence prepričal, naj ne vztrajajo, saj bo vojska posegla po skrajnih ukrepih, da bi si zagotovila moštvo in denar. Potem ko sta v Beograd na pogovore z Veljkom Ka- dijevičem odpotovala Lojze Peterle in dr. Janez Drnovšek, so se stvari le nekoliko uredile. V Sloveniji je lahko ostalo 15 odstotkov nabornega kadra, veČina preostalih pa naj bi služila v V. armadtiem območju. (Dnevnik, 23. 6. 2001)1 Vojaškega udara ni bilo, čeprav je JLA hotela do nabornih evidenc s silo. Ker se je vojaški vrh oklepal legalizma, je maja 1990 v skladu z zakonom raje zaplenil orožje teritorialne obrambe, kar je še dodatno zaostrilo že tako napeto ozračje. Naj- prej je počilo na Kosovu (11. julija 1990). potem z barikadami v Kninski krajini ! Intervju z Lojzetom Peterletom. 2 4 3 ACTA Hi STRIAE • 1J • 2003 • i Boris M. GOMBAČ: VRN[TF.V VOJAKOV. 245-294 (poleti 1990) in na koncu v Sloveniji, kjer so za 23. december 1990 napovedali ple- biscit o odhodu iz skupne države. Kljub tako zaostrenim razmeram je septembrska generacija nabornikov odšla v JLA brez jamstev. (Janša, 1992. 68) Slovenska oblast je dokaj številno skupino svojih državljanov poslala v negotovo prihodnost in vanjo prisilila tudi njihove starše, znance ter ožje in širše sorodstvo, ki so ostali pravzaprav brez možnosti, da bi lahko kakorkoli vplivali na njihovo usodo. Nekaj dni po odhodu septembrske generacije (28. septembra 1990) je slovenska skupščina obravnavala ustavna dopolnila k 96. in 97. členu slovenske ustave, ki sta obravnavala vojaško tematiko. Starši tistih, ki so odšli, so se čutili izigrane, saj so razumeli, da so od takrat naprej njihovi otroci postali talci politične konfrontacije med Ljubljano in Beogradom. Tudi tisti, ki se v politiko niso vpletali, so ob koncu leta razumeli, da veljata v Jugoslaviji dve resnici. Ena je bila rezervirana za zgo- dovinski srbski narod, ki je podpiral separatistične težnje Srbov v Bosni in Herce- govini, na Kosovu in Hrvaškem, druga resnica pa je veljala za vse preostale narode. JLA, ki je na eni strani podpirala rušenje avnojske Jugoslavije v Kninski krajini, na Kosovu in v Vojvodini, je na drugi z zasedbo štaba slovenske TO na Puharjevi v Ljubljani (5. oktobra 1990) spregovorila v jeziku integralne centralistične države. Sklicevanje na legalnost je bila parola, za katero se je JLA vse bolj vpletala v povsem politične zadeve. Občutek, da bo na koncu sledil vojaški udar, je bil vsak dan izrazitejši in v takih okoliščinah je tudi prihodnost rekrutov septembrske generacije postajala vse bolj vprašljiva. Ker so plebiscitne prognoze nakazovale, da bodo junija 1991 Slovenci res šli svojo pot, so starši vpoklicanih vojakov z mešanimi občutki vstopali v novo leto. (Rupel, 1992, 90) Leto 1991 se je začelo v znamenju šokantnih dogodkov na Hrvaškem, kjer je služila večina slovenskih nabornikov. Najprej so ceste v Kninski krajini zasedli inupovci, nato ljudje s kučmami in puškami in na koncu se je vojska z rekruti postavila med sprte strani. Da bi preprečila splošni spopad, je vojska želela razorožiti republiške paravojaške enote in izvesti mobilizacijo. Z monetarnim vdorom so si centralisti najprej zagotovili finančno konstrukcijo za svoje načrte, nato pa začeli na nevralgičnih točkah uresničevati svoj velikosrbski sen. Spomladi 1991 so ustanovili Kninsko krajino, ki ni več priznala ustavne ureditve in republike Hrvaške, nato pa so sprožili nemire v Borovem selu in Pakracu. V akcijah in provokadjah, v katerih so se srečevali enote hrvaškega Mup in "uporniki", so se vse pogosteje vključevale redne enote JLA, v katerih so služili tudi mnogi slovenski naborniki. Tem ni pravzaprav nič pomagal ustavni sklep slovenske Skupščine, da z 8. marcem 1991 ne bo več pošiljala rekrutov iz Slovenije. Znašli so se na prvi bojni Črti, skoraj enako kot njihovi vrstniki na Kosovu leto prej. (Janša, 1992, 71) Ko je ostrostrelec zbora narodne garde na začetku maja 1991 v Splitu ustrelil stražarja pred VKPO Saša Gešovskega, ki je umrl na rokah slovenskega pripadnika vojaške policije, je postalo tudi v Sloveniji jasno, da bo JLA pri discipliniranju drŽave uporabila tudi mlado vojsko. 2 4 4 ACTA Hi STRIAE • 1J • 2003 • i BCIRIS M C O M B A Č : V R N I T E V V O J A K O V . Y [ - 2 9 4 Ustanovitev odbora staršev Velik koncert slovenske estrade v organizaciji Radia Kranj v dvorani na Planini z motom 6000 slovenskih vojakov naj se vrne clomov ... ter poziv 57 podpisnikov iz Žalca in Velenja F. Bučarju (predsedniku skupščine republike Slovenije), J. Janši (sekretarju R.SLO republike Slovenije), M. Kučanu (predsedniku predsedstva repub- like Slovenije) in j. Drnovšku (slovenskemu članu predsedstva Jugoslavije) za "ta- kojšen odpoklic in varno vrnitev naših sinov" sta spodbudila Društvo za enake mož- nosti žensk in moških Iniciativa, da v Ljubljani dne 16. maja 1991 zberejo starše, ki imajo otroke v JLA. (GOS 1) Marija Cigale je pred približno dvesto navzočimi v imenu sklicatelja "v sejni dvo- rani na Kidričevi 5 v Ljubljani, ki je bila premajhna za vse starše vojakov iz Sloveni je, ki služijo vojaški rok v Vojni krajini na Hrvaškem", dala pobudo za ustanovitev Odbora za varstvo in vrnitev slovenskih vojakov. Starši, "ki s svojimi nočnimi morami niso hoteli ostati sami, so v na trenutke emocionalnem in zelo vročem ozračju izpo- stavili nečloveške napore in nevarne situacije, ki so jim slovenski vojaki izpostavljeni 24 ur na dan". Zahteve staršev so bile sicer nepolitične, zaradi znanega položaja v državi pa njihovega političnega pomena niso mogli povsem zanikati, zato so od slovenskih oblasti zahtevali, "naj ne provocirajo JLA, ki na te provokacije odgovarja s pritiski na slovenske vojake''. Starši so pozvali slovensko oblast, "naj preneha dajati prazne obljube, da bodo slovenski vojaki doma 12. junija, ker za to ni nobenih r ealnih zakonskih osnov, še manj pa to dopuščajo politične razmere v državi". Zbor staršev je menil, da je "lahko edini sogovornik JLA, ki pa ji morajo postaviti take zahteve, ki bodo za .JLA sprejemljive". Zato je odbor na nekatere naslove JLA poslal prošnjo, naj se slovenski vojaki vrnejo na služenje vojaškega roka v Slovenijo, kjer bi tudi do konca odslužili vojaščino. Starši, ki so profesorja Janeza Stergarja imenovali za poslovodečega v novoustanovljenem Odboru staršev, so izjavili, da bodo uradovali v prostorih Študentske organizacije na Kersnikovi 4, kjer naj bi vsak dan ob 18. uri pri- rejali javne seje, kamor so vabili vse prizadete starše in druge državljane. Odbor je tudi sklenil, da se bo obrnil na RSLO in predstavnike JLA ter da bo zaradi nevzdržnega položaja otrok v ponedeljek, 20. maja 1991, v Cankarjevem domu sklical javno zbo- rovanje, na katero bo povabil republiško in zvezno oblast, saj je bilo ogroženo varovanje človekovih pravic (Delo, 18.5.1991,3).2 Okrog profesorja J. Stergarja seje že na začetku vzpostavila iniciativna skupina, ki je tudi pozneje vzdrževala tempo in odgovornost vodenja Odbora za varstvo in vrnitev slovenskih vojakov. Ta iniciativna skupina se je združila po tem, ko je slovenska javnost (še zlasti prizadete družine in starši vojakov) začela vse bolj zaskrbljeno spra- ševati o usodi rekrutov, ki so iz RS odšli na služenje vojaškega roka v JLA. Mladi 2 Starši se botio o vrnitvi vojakov 2 4 5 ACTA HIS TRI A E • 11 • 2003 • 1 B o m M G O M 8 A C V R M TE V VO.I A KOV. 24 1-294 vojaki so bili v nemogočih razmerah zlorabljeni za "ločevanje sprtih strani" na kriznih območjih nekdanje Jugoslavije, med njimi so bile že prve žrtve, JLA pa jim je začela še nezakonito podaljševati neprostovoljno služenje. Najožjo skupino, kateri so se v različnih časovnih obdobjih pridruževali ali iz nje izstopali tudi drugi aktivisti odbora, so sestavljali Janez Stergar, Farsi Debevc, Bojana Mimik, Boris Gombač, Nada Mesaric, Natalija Gorščak, Edvard Raubar, Tone Kuncner in mnogi drugi. (GOS 2) Že naslednji dan (17. maja 1991) so člani odbora na Kersnikovi 4 od Amnesty International dobili delovno sobo, vzpostavili telefon in pri sindikatu SVIZ odprli žiro račun za morebitne prostovoljne prispevke. Sestavili so besedilo prvega razglasa, ki so ga po telefaksu iz Narodnega muzeja poslali v slovenski in jugoslovanski tisk. Istega dne so se Stergar, Gombač, Debevc in Ravbar dogovorili, da gredo k pred- sedniku predsedstva Slovenije Milanu Kučanu, in prosili za podporo mirovniško gibanje (Marko Hren), Amnesty International (Zoja Skušek) in društvo OZN. Po- iskali so še povezavo s prof. L. Bavconom (človekove pravice), starši vojakov iz Maribora (Breda Peer) in se dogovorili, da bodo po izvolitvi S. Mesiea za pred- sednika predsedstva SFRJ obiskali tudi njega. Pogovori s sekretarjem RSLO J. Janšo in njegovim pomočnikom Jankom Stuškom so se začeli 17. maja 1991 ob 8.30. Po informaciji J. Stergarja, kaj si člani odbora mislijo, je J. Janša odgovoril, - daje zaradi slovenskih rekrutov imel že sedem sestankov z Beogradom, - daje bila skupščina RS za 10. junij 1991, ko naj bi napočila samostojnost Slovenije, v dilemi, ali naj nabornike odpokliče ali prosi JLA za odpust (tudi decembrskih nabornikov), - da se dogovarja z vojaškim vrhom o sporazumni razdružitvi, ko bi dan potem JLA odpustila vse slovenske vojake, - da je dal pobudo za srečanje predstavnikov slovenske in zvezne skupščine ter za srečanje RSLO in ZSLO in da odgovor pričakuje sredi tedna, - da se bomo v krizi zatekli k odpoklicu, pri katerem bi pomembno vlogo odigral tudi Odbor staršev, - da se strinja z nenapadanjem JLA, - da bo skušal vzpostaviti stik s predstavniki 3. uprave ZSLO, - da veljavni republiški zakon o splošni ljudski obrambi predvideva 12-me- sečno služenje vojaškega roka, - da bo opozoril Franja Tudrnana zaradi Splita, - da je pripravljen staršem vedno pomagat i, - da se v Cankarjev dom povabijo genera I polkovnik Veljko Kadijevič (Kneza Miloša 35, 11102 Beograd), general podpolkovnik Konrad Kolšek. (V. armad- no območje, V. P. 5027-41002 Zagreb) in generalpolkovnik Blagoje Adžič (Generalštab JLA, Kneza Miloša 33, 11002 Beograd). - da se bo udeležil tribune v Cankarjevem domu, - da bo naša zveza Janko Stušek. (GOS 2/1) 2 4 6 ACTA HISTRIAE - i • • 2(103 • i So ris M. G0V1BAČ: VRNiTEV VOJAKOV. 24 I 2(JJ Ob 11. uri so se čiani odbora po sestanku z J. Janšo v skupščini RS sešli s pod- predsednikom Vitodragom Puklom, kije članom odbora priznal, - da so v najvišjem državnem vodstvu o problematiki slovenskih vojakov raz- pravljali pred dvema, tremi dnevi, - da jih je skrbelo predvsem, da zaradi poostrenih razmer fantje ne bi zgubili živcev, - da JLA ne srne uporabljati nabornikov za policijsko delovanje na ulici, - da je treba na teh moralnih vprašanjih dvigniti javno mnenje, - daje treba to vprašanje internacionalizirati, se izogibati arogance, ker nimamo realne moči, da bi ta problem sami rešili, - da bi bilo treba doseči diferenciaci jo v vrhovih JLA, - daje prepričan, da sta Janša in Bavčar od začetka zastopala interese fantov, z^to obljublja, da bo nekdo iz skupščine navzoč na zboru v Cankarjevem domu. (GOS 2/2) Ob 15.30 seje delegacija odbora odpravila še na sestanek v predsedstvo RS, kjer jih je sprejel slovenski vrh, in sicer Milan Kučan (predsednik predsedstva RS), Lojze Peterle (predsednik IS RS), France Bučar (predsednik skupščine RS, in Janez Janša (republiški sekretar za ljudsko obrambo). U vodničar iz odbora je slovenskemu poli- tičnemu vrhu izjavil, da se pri reševanju tega kočljivega vprašanja zavzemajo za spravo, ne za zaostrovanje. Ozračje seje takoj nabilo s čustvi. M. Kučan je izjavil, daje zaradi javnosti želel usklajen sestanek vseh odločujočih v Sloveniji in da so te razmere posledica beograjskega odklanjanja slovenske po- litike. Po njegovem mnenju bi bilo treba opredeliti dolgoročni skupni imenovalec dveh različnih interesnih skupin, in sicer politike in staršev. Protiarmadno razpo- loženje ne bi imelo smisla, saj je tudi JLA potegnjena v igro, ki ni njena. Kučan je predlagal, naj odbor iz Cankarjevega doma pošlje poziv novemu predsedniku pred- sedstva SFRJ, Mesiču, ki naj podpre "premirje" in odpravi "vojno stanje", isto je tega dne storilo slovensko predsedstvo. Člani odbora so predsedniku odgovorili, da upajo na pravno podporo RSLO, da so ob Cankarjevem domu tudi za več hkratnih kulturnih manifestacij po Jugoslaviji, da nasprotujejo uporabi slovenskih nabornikov za ustvarjanje tamponskih območij med sprtimi nacionalisti in menijo, da bi vojska morala spustiti tiste, ki jim je vojaški rok potekel 1. maja 1991. Na koncu je predsednik IS L. Peterle navzoče seznanil se z izjavo generala Konrada Kolška in admirala Stanislava 13roveta, da bodo slovenske vojake izpustili po formalni odcepitvi, kar seveda Slovenci sprejemajo, vendar s pripombo, da je treba do takrat zagotavljati pravice in dostojanstvo vojakov. Na ve- černem drugem rednem sestanku odbora na Kersnikovi so čiani delegacije seznanili preostale člane Odbora o pogovorih pri najvišjih predstavnikih slovenske oblasti. Seznanili so se tudi s stališči mirovnikov, ki jih je predstavil M.. Hren. Odbor se je seznanil tudi, da se bodo mirovniki sestali v Sarajevu 25. maja in da bodo mirovniške 247 ACTA H ISTRI Ali - 11 • 2003 • 1 Borif M OOMBAČ: VR\ ;!TL :V VOJAKOV. 24 ¡ - » J skupine igrale v Križankah 30, maja. (GOS 2/3) Dne 18, maja 1991 dopoldne je delegacija odbora obiskala metropoiita dr. Aloj- zija Šuštarja in mu zaupala obupno počutje slovenskih staršev, katerih otroke so poslali v volčje žrelo. Metropol« je predstavnikom odbora obljubil, da bo ta problem omenil prihodnjega dne v pridigi v stolnici, na srečanju mladih za življenje v Drav- ijah (25. maja), na Rakovniku konec tedna, na Komisiji za pravičnost in mir in na Trsatu, kjer se bo srečal s predstavniki hrvaške duhovščine. Ob Kuharice vi izjavi je metropolit omenil, daje pred referendumom na Hrvaškem papež dvakrat spregovoril o Jugoslaviji in daje možno, da bo to storil Še enkrat. (GOS 2/4) Zvečer ob tradicionalni 18. uri so člani odbora na tretjem vsakodnevnem sestanku na Kersnikovi 4 po ustaljenem dnevnem redu pregledali dnevne.dejavnosti in ugo- tovili, da se JLA že zateka k svarilom o zunanjem sovražniku. Odbor je veliko pozornosti namenil najavljeni prireditvi v Cankarjevem domu, ki jo je sklical za ponedeljek, 20. maja, ob 16. uri. Organizatorji so od uprave Cankarjevega doma dobili dovoljenje, da v dvorani brezplačno priredijo svoje zborovanje. Organizatorji so se najbolj bali provokacij četnikov in splošnega razpoloženja Slovencev do JLA, Tako v tisku kot drugje so pozivali k dostojanstvu prireditve, saj "gre za naše otroke". Odbor seje seznanil z medijskimi dejavnostmi v podporo zborovanju v Can- karjevem domu. Na RGL, Radiu Maribor Radiu Kranj so člani odbora nastopili v zelo poslušanem času, o delu odbora pa so poročali še Radio Študent, Studio D iz Novega mesta, Radio Nova Gorica, Val 202 in Radio Slovenija. V pisnih medijih so o zborovanju poročali Slovenske novice (J. Gačeša), Vjesnjk in Večernji list. Pomoč vojakom in njihovim staršem sta ponudila tudi psihoterapevt Bogdan Žorž, ki je pripravil nekaj strokovnih protistresnih nasvetov, in univerzitetni profesor Janek Musek. Svojo pomoč so obljubili tudi Primož Simoniti (Slovenska matica), Tone Pavček (Peace Committee pri mednarodnem PEN) in Tone Kuntner. (GOS 2/5) Četrti redni sestanek odbora je potekal v nedeljo, 19. maja 1991. Člani odbora so se seznanili z odgovorom armadnega vrha, ki je odbor za sredo, 22. maja, ob 11. uri vabi! v Zagreb na poveljstvo V. armadnega območja. Odbor je sestavil osnovo za pogovore, na katere naj bi šli dve mami in en oče (Bojana Mimik, Fani Debevec, Boris Gombač). V ponedeljek, 20. maja 1991, so se vse dejavnosti odbora usmerile v priprave za popoldansko prireditev v Cankarjevem domu. General K. Kolšek je s telefaksom potrdil, da se bo 22. maja srečal s predstavniki odbora v Zagrebu in da se bo pri- reditve v Ljubljani udeležil generalmajor Ciril Zabret. Ves dan so potekale tudi oddaje v elektronskih medijih, kjer so člani odbora odsvetovali dezertiranje ali beg iz JLA. Vse je razočaral obupni uvodnik "Detomor" Milana Medena v Dnevniku na temo vojaščine. Iz kabineta RSLO so potrdili, da služi v JLA še 6500 Slovencev, ki 2 4 8 ACTA HISTRiAE - J I - 2003 • 1 Boris M GOMBAČ VRNITE V VOJAKOV. 241-294 jih ne spustijo, čeprav se jim je vojaški rok že iztekel. (Dnevnik, 20. 5. 1991 )J Istega dne je na tiskovni konferenci sekretar za LO J. Janša predstavil ures- ničevanje projekta "obramba in varnost" v zvezi z osamosvojitvijo Slovenije. Poudaril je, da so opravljene vse priprave za zavarovanje osamosvojitvenih korakov Slovenije s stvarno močjo. Po njegovih besedah se Slovenija ni nikdar želela ra- združiti na konflikte» način. Če bi to nameravala, potem bi zavarovala svoje interese tudi s sodelovanjem s Hrvaško. Po njegovih besedah naj bi razdruževanje z JLA potekalo do 31. decembra 1993. Da bi bil ta ponedeljek še bolj dramatičen, je po- skrbel Stipe Mesič, ki je domačim in tujim novinarjem izjavil, da je postal polno- pravni predsednik predsedstva SFRJ in da ne bo trpel drugih koordinatorjev dela predsedstva, ki so ilegalni. Kljub njegovim nameram pa ga skupščina SFRJ ni potrdila za predsednika predsedstva. (Dnevnik, 21. S- 1991) Zbor v Cankarjevem domu Pod geslom, izpisanim na velikem transparentu, Vrnile nam naše sinove in brate, s e j e ob 16. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma začelo veliko protestno zborovanje staršev, sorodnikov in prijateljev, ki so podprli zahtevo odbora po čim- prejšnji varni vrnitvi slovenskih vojakov. Krajši kulturni vložek T. Kuntnerja je uvedel govore in pojasnitve povabljenih. "Ko gre za spopad moči, nimajo nobene besede niti pravo niti človekove pravice," je uvodoma dejal profesor Bavcon iz Odbora za varstvo človekovih pravic. Tako kot številni drugi predstavniki najraz- ličnejših organizacij, zvez in društev je podprl poziv staršev vsej jugoslovanski javnosti za mir in za življenje. Generalraajor Ciril Zabret, pomočnik poveljnika V. armadnega območja JLA, je izjavil, da so v vojski prav tako zaskrbljeni zaradi zaostrovanja razmer in daje življenje vojakov skupna skrb vseh. Javno je izjavil, da se bo s prihodnjim dnem začel odpust vojakov iz njegovega območja, ki se jim je iztekel vojaški rok. J. Janša je povedal, daje sam občutil, kolikšno moč ima spontano organiziranje ljudi, še zlasti če je povezano z varstvom človekovih pravic. Izjavil je tudi, da so vse dejavnosti skupščine RS o predčasnem odpustu le kolateralne dejav- nosti, ki skupščini SFRJ in ZIS nalagajo, naj rešita ta problem. JLA tu ni toliko kriva, je izjavil Janša, ki je glavni problem videl v politični praznini državnih federalnih inštitucij. "Odpoklic vojakov ni efektiven, dokler se med Slovenijo in federacijo te zadeve ne razčistijo," je izjavil Janša, ki je naložil JLA odgovornost za vojaški vsakdanjik, ki ne sme biti vojni, ampak mirnodobni. Vojake morajo izobraževati za obrambo domovine, in ne za policijske akcije. Za njim sta spregovorila še Janko Stušek, pomočnik sekretarja RSLO za naborne zadeve, in Vilko Jelen, delegat zvezne skupščine, ki sta izjavila, da je Odbor staršev 3 Detoroor. 2 4 9 A.CTA HISTR1AE - H * 2(103 • 1 Bons M GOMBAČ: VRNITEV VOJAKOV. J-fi-iVM pravi kraj za reševanje teh zadev. Vprašanja prizadetih staršev so bila nedvomno bolj neposredna. Vprašali so: - zakaj drži JLA fante v tankih po 20 dni brez umivanja in spanja, - zaka j J L A ne igra vloge pomirjevalen. •- koliko je samomorov med vojaki, - kaj če se vojak ne vrne z dopusta, - ali naj vojaki samovoljno zapustijo JLA. če pride do izrednih razmer. Na vprašanja sta v glavnem odgovarjala general Zabret in minister Janša. Ta je izjavil, naj se vojaki do zadnjega držijo pravil in naj iz vojske ne bežijo ter da so, dokler ni izrednega stanja in dokler ne bo skupščina RS uredila drugače, dolžni spoštovati veljavni red. Generalmajor C. Zabret je na zastavljena vprašanja odgovoril v pomirjevalnem tonu. Izjavil je, da z vojaki ravnajo korektno, da se skušajo iz- ogibati uporabi redne vojske v policijske namene, da je uporaba vojakov v tam- ponskih akcijah včasih nujna, ker JLA nima profesionalne vojske. Če prihaja do akcij, skušajo starešine zaščititi vojake, katerim zagotavljajo psihofizično podporo, V takih razmerah, je nadaljeval Zabret, se včasih zgodi, da ni ne izhodov za izpitne roke ne nobenih drugih izhodov. Ta izjava je v Linhartovi dvorani dvignila temperaturo, saj so navzoči starši generalove izjave razumeli kot večno izmikanje. Predsednik Odbora J. Stergar je nato zboru v Cankarjevem domu predložil resolucijo, v kateri so starši otrok, ki služijo vojaški rok, in drugi državljani RS, zbrani na shodu 20. maja 1991 v Ljubljani, predsedstvo SFRJ, skupščino SFRJ, ZIS, ZSLO in slovensko republiško vodstvo pozvali, da: L se zaostreno politično stanje v Jugoslaviji umiri; 2. se stopnja povečane pripravljenosti v JLA zmanjša; 3. se naši otroci ne uporabljajo za operativne naloge pomiritve uličnih ali drugih demonstracij, saj so za to bolj prikladne selekcionirane enote policije in JLA; 4. starešine zavarujejo otroke, ki služijo vojaški rok; 5. se ne podaljšuje z zakoni določen čas služenja vojaškega roka; 6. se dopušča stik med službujočimi otroci in njihovimi starši, prost izhod v civilnih oblekah, vsi redni, izredni študijski in nagradni dopusti. Enotam, ki so bile uporabljene na kriznih območjih, naj se dovoli počitek in rehabilitacija ter primerna prehrana in medicinska pomoč; 7. prebivalstvo Jugoslavije, predvsem pa državljani kriznih žarišč, ne zaostruje odnosov z 1LA, saj so v teh enotah otroci vseh narodov in narodnosti Jugo- slavije; 8. se starši, sorodniki in prijatelji naših otrok v Sloveniji in Jugoslaviji, ki vsa- kodnevno trepetajo za njihovo usodo, pridružijo našim pozivom za mir ter naj se organizirajo v njihovo obrambo, saj starši nočemo, da bi bila življenja in prihodnost naših sinov predmet političnih obračunavanj. (GOS 1/1) 250 ACTA H ISTRI A E • i I • 20(13 • ] Boris M G O M 8 A Č : VRNITEV' VOJAKOV. 311-294 Starši so z zbora v Cankarjevem domu odšli nič manj zaskrbljeni, kot so prišli, saj jim ne Janševe (vse bomo uredili) ne Zabretove izjave (nič ni hudega) niso vlivale posebnega zaupanja. Slovenska televizija je sicer poročala o zboru v Cankarjevem domu, hkrati pa o zaostrovanju na Hrvaškem, kjer je služila vojaški rok večina Slo- vencev. (Delo, 21. 5. 1991, l;4 Dnevnik, 2i. 5. 1991, l;5 Tribuna, 27. 5. 19916) Kot je kazalo, se je bilo res treba odpraviti v Zagreb, saj je bila tam rešitev vseh naših kratkoročnih težav. Na petem rednem sestanku odbora 21. maja zvečer so se člani dogovorili s predstavniki Evangeličanske cerkve, da jim predstavijo svoje težave, analizirali so dogodke v. Cankarjevem domu in povzeli mnenje medijev. Opo- zorili so, da je Janša v pogovoru za TV-dnevnik, ki ga je povzel tudi Yute!, opozoril, da zbor staršev v Cankarjevem domu trdno stoji za slovensko osamosvojitvijo, če- prav na zboru o tem niso govorili. RSLG so povprašali za pisno tolmačenje, katera zakonodaja in dolžina vojaškega roka veljata za obveznike, ki so že nastopili služenje vojaškega roka, ker se v zvezi s tem pojavljajo nejasnosti, člani odbora so se s pomočjo J. ¡Vinska povezali s psihologi in psihoterapevti v zdravstvenih domovih, na polikliniki v Ljubljani in z ordinacijami na Poljanskem nasipu, da bi pomagali Staršem z nasveti. (GOS 2/6) Intervencija pri poveljstvu V. annadnega območja Odbor je delegaciji, ki je 22. maja potovala v Zagreb (Mimik, Debevc, GombaČ), dal naslednje usmeritve: - zahvaliti se predstavnikom V. annadnega območja, da so nas sprejeli v tako kratkem času, in za to, da so v teh dneh odpustili 600 nabornikov, ki so iz- polnili rok; - opravičiti se, ker smo jih v dopisu napačno naslovili; - zahvaliti se, da so generalmajorju C. Zabretu dovolili, da seje udeležil zbora v Ljubljani. V zelo težkem in napetem ozračju, pred 1500 starši, je svojo nalogo dobro opravil; - odbor si prizadeva za dobre odnose s poveljstvom V. armadnega območja, saj si od tega obeta sodelovanje, ki bo omogočilo boljše počutje otrok na služenju rednega roka v JLA; - zahvaliti se armadi, da so se razmere umirile in da so lahko domov odšli fantje, ki so že odslužili. Prav v tej smeri gredo prizadevanja za boljše sodelo- vanje staršev in JLA; - prosimo, da vojaški vrh vzpostavi stik s starešinami na terenu, da ne zaostruje odnosov z vojaki, v smislu disciplina •- da, zlorabe ~ ne; 4 Vojaški obvezniki se vrnejo domov. 5 Čimprej v vsakdanjost. 6 Vrnite nam naše sinove in brate. 251 ACTA HISTRIAE • 11 • 2003 - i Bovis M GOMSAČ: VRNITEV VOJAKOV. 24 1-294 - dovolijo naj se redni stiki vojakov z zunanjim svetom (telefonski, pisni in osebni), saj to prispeva tudi k boljši psihični pripravljenosti vojakov. To je treba sporočiti poveljstvom v vojašnicah, in sicer naj spodbujajo stike s starši; - glede bežanja priporoča odbor boljše stike s starši, ki morajo vseskozi poudarjati, naj nihče ne beži domov. Če do prebega vseeno pride, potem je to treba obravnavati kot kršitev, ne kot dezerterstvo, saj država ni v vojni. Odbor je delegaciji svetoval, naj po zahvalah in prošnjah vojaškemu vrhu postavi še tri zahteve, in sicer: 1) Odbor zahteva, naj se na kriznih območjih uporabijo profesionalne sile zvez- nega sekretariata za notranje zadeve oziroma profesionalni oficirski kader. Redni kader naj se samo usposablja in naj ne bo na pivi bojni črti. V zvezi s tem je treba od vojaškega vrha doseči, da se vojaki, ki so bili v preteklih dneh tako rekoč na fronti, pošljejo v rezervo ali na dopust domov, da se njihove psihofizične moči obnovijo. 2) Odbor zahteva, da se po možnosti vsi slovenski naborniki - če bo obveljal rok 12-mesečnega služenja ~ prekomandirajo v Slovenijo, kjer bodo končali redno usposabljanje. Mi kot starši in kot davkoplačevalci bomo pritiskali na vlado in parlament, da se izpolnijo vse finančne obveze do JLA, ki jih republika Slove- nija ni poravnala. To bo legitimni pritisk civilne družbe na slovensko politiko. 3) Odbor zahteva, da se JLA izjasni glede sklepa skupščine republike Slovenije, da se slovenski fantje vrnejo domov do 10. junija 1991. Ker je bila slovenska skupščina demokratično izvoljena in ker smo člani odbora kot državljani republike Slovenije dolžni spoštovati legitimno oblast, sprašujemo, kaj JLA misli glede 7-mesečnega služenja vojaškega roka, ki ga je določila slovenska skupščina. Odbor zahteva poenotenje stališč. Na koncu naj delegacija odbora vpraša sogovornike V. armadnega območja, kaj se bo iz tega sestanka preneslo navzgor na najvišjo raven, ali nam lahko dajo definitiven odgovor, ali pa mora odbor še do najvišjih vrhov v državi. Tudi JLA mora vedeti, da predstavljamo interesno skupino, ki lahko mobilizira več kot 100.000 državljanov, da v svoji republiki lahko izvajamo dnevne pritiske tako na centralno kot na republiško oblast za tri zadeve, in sicer: 1) za pomiritev, 2) za dogovorno politiko, 3) za plačevanje dolgov federaciji. Da pa lahko v povezavi z vsemi jugoslovanskimi starši vojnih obveznikov ustva- rimo nezanemarljivo interesno skupino, ki bo izvajala pritisk tudi na JLA, in sicer za: 1) ublažitev razmer, 2) večjo profesionalizacijo in učinkovitost. 3) odgovornost ljudstvu pri uporabi sredstev in vodenju te inštitucije. Za dosego teh ciljev se bo odbor zatekal k vsem zakonsko omogočenim potem, 2 5 2 ACTA H i S M U A l • i l • 2003 • 1 Boris M GOMBAČ. VRNITEV VOJAKOV. 2-U-29J predvsem pa k intervencijam v zvezni skupščini in zveznem izvršnem svetu. (GOS 1/2) Dve mami, F. Debevec in B. Mimik, in en oče, Boris M, Gombač, so se 22. maja z vlakom odpravili v Zagreb. Razpoloženje na vlaku ni bilo spokojno, saj so bili otroci vseh treh na služenju prav pri ljudeh, s katerimi se bodo čez uro ali dve pogajali. Pregledovali so dogovorjeni scenarij zahtev in razpravljali o zahvalah in prošnjah, k i j ih bodo naslovili generalom. Ob prihodu na sedež V. armadnega ob- močja se je tisto jutro kar bleščalo od zlatih epolet in nasmehov. Za mizo so se na eno stran usedli Debevčeva, Mimikova in Gombač, na drugo stran pa Kolšek, Pre- danič in Zabret. General K. Koišek je navzoče seznanil, da govori v imenu vrhovnih poveljnikov JLA, in sicer V. Kadijeviča in B, Adžiča. "Pri vsem, kar se dogaja," je v uvodu dejal Kolšek, "ne gre za novi val v JLA, saj z njo ni bilo problemov 45 let." Po njegovem "starši ne morejo naprtiti krivde za dogodke zadnjih dni JLA, saj je porok miru, ki jo vodijo šolani kadri. Politične razmere v državi zaostrujejo ljudje, ki hočejo uničiti Jugoslavijo." V nadaljevanju je menil, da so "Slovenci dobri vojaki, ki ljubijo svojo domovino. Zato so mnogi za samostojno Slovenijo, mnogi pa tudi niso." Na končuje dejal, d a j e "JLA sila, ki združuje državo in spoštuje sklepe predsedstva z dne 9. maja. Če bodo ti sklepi preklicani," je izjavil Koišek, "bo JLA dan po 26. juniju 1991 odpustila vse slovenske vojake." (GOS 1/3) Na končuje na generična vprašanja dal še nekaj generičnih odgovorov: - general Rašeta je res posredoval na Plitvicah, vendar vojaki JLA niso izstrelili niti naboja; - hrana vojakov je bila vedno v skladu z vojaškimi standardi JLA; - JLA upošteva psihofizično stanje vojakov, saj sanitetna psihološka služba red- no pregleduje vse problematične primere; - on sam je s pomočnikom za moralno-pravne zadeve pošiljal dopise, naj v enotah skrbijo za posameznika, ki je za JLA najvišja vrednota; - predstavniki odbora so danes dragi gostje, vendar morajo vedeti, da Slovenija že tri mesece daje v zvezni proračun le 5% dogovorjenih zneskov, kar ni prav, saj je to politika izvršenih dejstev. Prav zaradi tega ima federacija velike težave z drugimi republikami, ki nočejo biti nekaj manj kot Slovenija. Odbor staršev bi moral po Kolškovern mnenju vplivati na poslance slovenske skup- ščine, ki naj izničijo že sprejete sklepe o zmanjšanju vplačil za vojsko, kar se dogaja zadnje tri mesece. Poslanci naj sklenejo, da Slovenija spet postane redni plačnik dogovorjenih zneskov za vojsko; - JLA, ki jo on zastopa za V. armadno območje, se zavzema za konkretno sode- lovanje z odborom in za iskanje primernih rešitev. Bistvenega pomena je, da odbor in JLA vzpostavita konkretne oblike sodelovanja. Zato starši ne morejo zahtevati, da gredo na krizna območja profesionalci, saj jih JLA, kot je v Ljubljani že omenil general C. Zabret, nima. Zato uporabljajo redno vojsko, a 2 5 3 ACTA H t STRI AE • U • 2003 • i Bons M GOMBAČ: VRNITEV VOJAKOV. 24 1 - 2 « 50 pošiljajo na teren v oklepnikih, ki so jamstvo za njihovo varnost. V tem smislu bi moral odbor staršev delovati pomirjevalno, saj oficirski kader skrbi za vojake po veljavnih pravilnikih; -- odbor mora zlasti prepričati slovenske vojake, naj ne dezertirajo in naj ne bežijo, saj je to nezakonito; - redne inšpekcije redno rešujejo spore, ki nastajajo v odnosu vodnik - vojak, in skrbijo za odpravo posameznih primerov zaostrovanja. Iz poveljstva V. armadnega območja bodo naslednjega dne šle depeše na teren, ki bodo pod- rejenemu oficirskemu kadru naročile, naj bodo fantje v rednih stikih s starši. To so konkretne oblike sodelovanja, za katerih izvajanje lahko on jamči. Drugo so abstraktne želje odbora staršev, na katere nima neposrednega vpliva. Tako lahko le domneva, da bodo Slovence spustili domov takoj po odločbi o samostojnosti, če- prav 7-mesečni rok, ki g a j e izglasovala slovenska skupščina, in datum 10. junij 1991 za JLA nič ne pomenita. Na splošno bi moral odbor vplivati na medije, da bi bili bolj objektivni. Tako je slovenska televizija enostransko poročala o pogovoru s Peter- letom prejšnjega dne, ni pa omenila razoroževanja martičevcev. V bistvu Kolgek ni vedel, "kaj namerava državni vrh". Vedel je le, da mora vojska varovati mir, izterjati denar in evidence vojakov ter se držati veljavnih zakonov. Odboru je obljubil, da bo zveznemu sekretariatu za ljudsko obrambo poslal informacijo o tem, kaj so pred- stavniki odbora rekli in zahtevali, in da JLA ni kriva za razmere v Jugoslaviji. Na splošno lahko reče, da jih boli prezir do JLA, ki ga je občutiti na HrvaŠkem in v Sloveniji, saj je ta navsezadnje še vedno vojska vseh narodov in narodnosti Jugo- slavije. (GOS 1/3) Predstavniki odbora so po uradnem pogovoru v spremstvu ge- nerala C. Zabreta obiskali vojašnico in stopili v stik z enoto vojne policije, v kateri je bilo tudi nekaj Slovencev. B. Gombac je navzoče nagovoril v slovenščini in srbohrvaščini in vojake zaprosil, naj ne bežijo iz vojske. Kljub napornemu dnevu je delegacija zvečer na šestem rednem sestanku odbora poročala o dogajanju v Zagrebu. Informatorji odbora so menili, da sta bila Zabretov obisk v Ljubljani in obisk predstavnikov odbora v Zagrebu za vojake koristna, saj so jim že isti dan spet dovolili k telefonom, obljubili so jim prosti izhod in nekaterim celo opravljanje izpitov na univerzi. Informatorji so tudi poročali, da prihajajo iz V. armadnega območja pomirjajoče novice, in sicer da so se z Reke domov vrnili trije vojaki, da je v vojašnicah za 50% zmanjšana pripravljenost in da imajo v Travniku od 5. aprila civilno obleko za izhod. Odbor je na 6. seji sklenil, da se J. Janši zastavi javno vprašanje, zakaj RSLO ni objavil stališča glede Kolškove izjave, da bo JLA odpustila vojake v rednem roku, da bo ponudil Karitasu in Rdečemu križu infor- macijo glede slovenskih vojakov v JLA in da bo srečanje s članom predsedstva SFRJ .1. Drnovškom možno takoj, ko bo ta to zmogel. Od informatorjev je prišlo obvestilo, da bi do junija 1991 lahko odpustili 1900 slovenskih vojakov in da je marca iz Slovenije v JLA odšlo 107 prostovoljcev. (GOS 2/7) 2 5 4 ACTA BISTRIAE • 11 • 2003 • 1 Boris M GOMBAČ: VRNITEV VOJAKOV. 24 ¡ . .2« Mejni prehod Repentabor: dviganje slovenske zastave (Foto: Davorin Kriimančič, Arhiv Primorskih novic) Repentabor bo rde r crossing: hoisting tke Slovene fiag (Photo: Davorin Kriimančič, Primorske novice archives) Gospod G. Fiio iz Evangeličanske cerkve je 23. maja 1991 obljubil odboru, da bo tudi njegova Cerkev storila vse, da bi pomagala slovenskim vojakom. Vzpostavila bo stik z evangeličani v Vojvodini in poskusila ponuditi pomoč mladim vojakom. J. Stergar se je dopoldne uradno sestal z J. Stuškom iz RSLO in mu posredoval članke Medena, Šoljana in Sporočilo Odbora staršev št. 4, ki je govorilo o zagrebškem srečanju odbora in vojaškega vrha. J. Stušek je J. Stergarju izročil gradivo JLA o pravilih služenja vojaškega roka. ta pa je od RSLO zahteval točno interpretacijo, ali velja v tem trenutku za slovenske vojake 12- ali 7-mesečno služenje vojaškega roka. j . Stergar je sogovornika opozoril še na dejstvo, da so po informacijah odbora na- borniške evidence dokaj nezaščitene. Napad JLA na vadbeni center TO Pekre pri Mariboru Oba sogovornika in tudi druge člane odbora, predvsem tiste, ki so bili prejšnji dan na poveljstvu V. armadnega območja v Zagrebu, je presenetila vest, ki jo je ob 14.30 objavil Val 202, da je zjutraj JLA s tanki obkolila slovenski vojaški učni center v 255 ACTA HISTRIAE • 11 • 2003 • 1 Beiis M O O M B A f : VRNITEV VOJAKOV'. M [-294 Pekrah pri Mariboru in izsiljuje njihovo predajo. Tako v Pekrah kot na Igu je namreč v učnih centrih služita nabor prva generacija slovenskih vojakov, ki niso odšli v JLA, ampak so ostali v Sloveniji. Naenkrat so se v Sloveniji vsi izredno zresnili. Odbor seje takoj sestal in ugotovil, da armada kljub obljubam, ki jih je dala v Zagrebu, nadaljuje rušenje demokratičnih načel in želi disciplinirati Slovenijo oziroma želi z izgovorom, da išče vojaške evidence, izničiti amandmaje slovenske skupščine o služenju vojske v Sloveniji. Že tako napetemu ozračju je svoje dodala še vest, ki jo je spet posredoval Val 202, da se kljub obljubam vojske 600 slovenskih vojakov, ki naj bi že končali redni vojaški rok, še ni vrnilo domov. Na seji Odbora staršev je vrelo kot v panju, saj smo razumeli, da so bile besede, izrečene prejšnji dan v Zagrebu, le slepilni manever. Ob 17.20 pa je javnost pretresla vest, da je v Vukovarju nesrečno preminil slovenski nabornik M. U. iz okolice Bleda, ki g a j e zmečka! vojaški transporter. Navzoči na seji so ugotavljali, da so se predvidevanja odbora uresničevala drugo za drugi m: 1} vojska je v Sloveniji pripravljala udar, 2) zato ni puščala vojakov domov, 3) kar je bil vzrok za nesrečno smrt mladega nabornika. Ob teh novicah, ki so zadevale bistvo delovanja odbora, je J, Stergar izjavil, d a j e do nadaljnjega odbor na permanentni seji. Breda Peer iz mariborskega Odbora staršev nam zvečer še ni vedela povedati, kako se razvijajo zadeve v Pekrah, in je menila, da se obe strani verjetno še pogajata. Edina možnost, da bi odbor kaj zvedel iz prve roke, je bil klic generalmajorju C. Zabretu v Zagreb, kar je storila F. Debevec, C. Zabret je, kot da bi hotel razložiti dvojnost, ki je takrat vladala v armadnem vrhu, dal dve izjavi, in sicer: 1) d a j e za mariborske dogodke kriva slovenska TO in 2) da j e 600 slovenskih fantov že na poti domov, (GOS 2/8) Odbor je v zvezi z vsemi dogodki tistega drie, predvsem pa ob nesrečni smrti slovenskega nabornika M. U. izdal Sporočilo Odbora staršev št. 5. V njem so člani odbora ob vukovarskem primeru izrazili sožalje staršem in starešinam (1), ob pekr- skih dogodkih in ugrabitvi pogajalcev pa napisali, da je krivda obojestranska in da Slovenci ne bodo sprejeli logike "obrambe vojaške časti", ki jo v Pekrah TO izkazuje pred tanki. S to izjavo je odbor, ki je ščitil predvsem interese generacije slovenskih vojakov v JLA, demantiral govorice nekaterih političnih skupin, da je le podaljšek Janševe in Peterletove politike. Člani odbora, ki so jih o zadevi podrobno obvestili starši Matjaževega tovariša, so na Gorenjsko poslali občuteno sožalje, s posebnim pismom pomočniku komandirja L oklopne enote, v kateri je bilo ob Matjažu tudi več Slovencev, pa so zaprosili, naj izpustijo fante na dopust. (GOS 1/4) Na pobudo S. Lokar, ki je 24. maja predlagala, da bi deputacija žensk in Odbora staršev v znamenje pomiritve obiskala bodisi poveljstvo ljubljanskega in mariborskega vrha JLA bodisi štab TO Slovenije, je odbor odgovoril, da so že v stikih s poveljstvom V. armadnega območja. Zaradi zaostrovanja v Mariboru, kjer so kljub temu, d a j e bilo 2 5 6 ACTA H IS TRIA E * 1 i • 20U3 • I Boris M OOMBAČ: VRNITE1- VOJAKOV. 241-29-4 pred odklopljenimi vojašnicami (ob mariborski so odklopili tudi vojašnice v Rimskih Toplicah, Laškem in še kje) že dovolj hudo, napovedovali še splošno manifestacijo, so bili zaradi apela mater tistih slovenskih vojakov, ki so bili v Mariboru dvojni ujetniki, v odboru res zaskrbljeni. Skrbele so jih tudi alarmantne vesti, da se vojaki, da bi ušli prisili, zatekajo k avtolezionizmu, V tem smislu je odbor na eni strani angažiral prof. Lokarja, da je stopil v stik s šefom vojne psihiatrije s prijateljsko prošnjo za po- sredovanje v Mariboru, na drugi pa je v smislu pomiritve strasti v Mariboru izdal Sporočilo odbora št. 6, ki so ga objavili vsi najpomembnejši slovenski mediji in v katerem so pozvali k pomiritvi strasti. (GOS 1/5) Ob javnih se je odbor zatekal tudi k poijavnim stikom s slovensko oblastjo. Tako je predsednik J. Stergar kot sindikalni zaupnik Sindikata vzgoje in izobraževanja (SVIZ) izkoristil srečanje s šolskim ministrom dr. Petrom Vencljem dne 26. maja 1991 in mu prenesel skrb staršev, da se otroci, ki so odšli v vojsko takoj po opravljenem zadnjem letniku gimnazije, ne bi mogli vpisati na univerzo. Minister je kljub avtonomiji univerze obljubil, da bo pri rektorjih posredoval za slovenske vojake. Druga zadeva te vrste je bila prošnja sekretarju RSLO, naj v pričakovanju prvih prebegov poskrbi, da bodo vojaki dobili deponirane potne liste, da bi se lahko umaknili v tujino. J. Janša je dal na voljo J. Stuška, ki bi lahko potno listino pripravi! veni uri. Tretja zadeva je bila uradna udeležba člana odbora na pogrebu umrlega gorenjskega vojaka M. U. S slovensko vlado smo se domenili, da bo predstavljal Slovenijo, saj starši na pogrebu niso želeli ne JLA ne TO. Četrta akcija tihe diplomacije je bil pritisk na generala Ivana Dolničarja, pred- sednika Zveze borcev, naj 27. maja na seji predsedstva ZZB prepriča aktivnega mariborskega generala Berceta, da vojska umiri žogo. (GOS 2/9) Na splošno so se zadnji teden maja 1991 vse zadeve dogajale okrog Maribora. J. Janša je v zvezi z zaskrbljenostjo Odbora staršev in tudi širše skupnosti zaradi za- ostrovanja v Mariboru izjavil, da je bil izklop elektrike v štajerskih vojašnicah le epizoda. Člani odbora so od svojih informatorjev zvedeli, da je JLA razglasila, da bodo v Sloveniji do 31. maja potekali manevri, v katerih bodo sodelovali letalstvo in specialci. Zvedeli so tudi, da se z juga proti severu sistematično selijo vojaške enote, ki pred odhodom vadijo s pravimi naboji v Slunju. Vest, da so v Mariboru s slo- venskimi vojaki ravnali strožje kot z drugimi, članov odbora ni presenetila. Pre- senetila pa jih je novica, da so bili vojaki večinoma v tankih in oklepnikih. Iz Beo- grada in Skopja je odbor prek M. Cigaie dobi! nekaj telefaksov podpore. Odbor je tudi ugotovil, d a j e zadeva s potnimi listi neusklajena in ne deluje ter da je Delo kot opomin oblastem objavilo pismo vojakov, V akcijo za pomiritev zaostrenih razmerje Šla tudi ZZB. L Delničarje sklical vse slovenske generale. Ta slovenski vojaški zbor je v imenu 65 še živečih generalov sprejel izjavo, v kateri je zvezni izvršni svet in vlado RS opomnil, naj ne zaostrujeta že tako zaostrenih razmer. Kot opomin so generali slovensko vlado spomnili na več 257 ACTA HISTRIAE • H • 20(13 • t 13..us M G O M S A f VRNITEV VOJAKOV. kot 6000 slovenskih vojakov, ki služijo v JLA, in na veliko število slovenskih ofi- cirjev. Na koncu so vojaški vrh opomnili, da JLA ne more fronta i no napasti svojega ljudstva. (GOS 2/10) Kljub Janševi izjavi, d a j e bil izklop elektrike v vojašnicah le epizoda, je v noči s 27. na 28. maj skupina pripadnikov TO odpeljala iz tovarne TAM v Mariboru štiri oklepne transporterje. Ta očitna provokacija je razmere še dodatno zaostrila. V ta scenarij so se vklopile novice informatorjev, da na V. armadnem območju ni več ne dopustov, ne telefoniranja, ne oddaje in ne prejemanja pošte, da se povečuje stopnja vojne pripravljenosti ter da so se manevri razširili na Hrvaško in BIH. Po pogovoru z republiško koordinacijsko skupino, k i j e odbor seznanila z ultimati JLA glede odpeljanih oklepnikov BOV (ultimativna vrnitev vozil do 19. ure), so navzoči člani odbora na seji ugotovili, da je bila akcija pripadnikov TO "golo iz- zivanje". Četudi s e j e JLA sprenevedala, da ni vojnega stanja, s e j e vsem zdelo, da se konfrontacija med TO in JLA nadaljuje. Predsednik Odbora J. Stergar je pol ure po izteku roka brezupno iskal predsednika vlade L. Peterleta. Medtem je general major M. Vidmar, načelnik štaba ljubljanskega korpusa, ob 20.05 po televiziji izjavil: - da je TO ukradla že plačana vozila, - da v Sloveniji ni specialnih enot in - da je rešitev spora v rokah slovenske politike. J. Janša je ob 22. uri po radiu odgovoril, da so bili štirje transporterji z mrežami in lansirnimi napravami za solzivec TAM-u plačani le delno in da sta bili enota, k i je in- tervenirala v Pekrah, in diverzantski vod, k i j e izvedel ugrabitev v mariborski občini, povsem enonacionalna. Da s e j e položaj približal vrelišču, je pričal tudi nočni tele- fonski klic predsednika vlade L. Peterleta J. Stergarju. Ta mu je v imenu odbora izrazil vznemirjenost staršev zaradi prekinitve dogovorov ob 13. uri, pozval je k večji poli- tični prožnosti in manj generalske zadrtosti na obeh straneh, čeprav pozna dilemo o napačnem razumevanju popuščanja, je bil Stergar prepričan, d a j e vprašanje štirih že- leznih pošasti premalo prepričljiv argument tako za slovensko kot za svetovno javnost. O kaosu v vojašnicah in o travmatičnem položaju slovenskih vojakov so odboru poročali vznemirjeni starši iz vse Slovenije. Oni si gotovo niso želeli zaostrovanja. Odbor je z nujnimi klici na predsedstvo in IS skušal uveljaviti politično rešitev, vendar se v tistih dramatičnih trenutkih nihče ni oziral na želje civilne družbe. (GOS 2/10) Po pogovoru z nekaterimi v TAM-u zaposlenimi starši vojakov je odbor ugotovil, da se položaj tam umirja. Oče tank i sta v vojašnici F. Rozmana ~ Staneta pa je poročal, da je pri njih Še vedno zelo napeto. Zaradi pritiska staršev in sprejetih odgovornosti do staršev je član odbora B. GOmbač obiskal Člana predsedstva D. Pluta in mu sporoči! stališče odbora, da štirje transporterji niso ekvivalent življenju slo- venskih vojakov, ki j ih JLA drži v vojašnicah. Zato naj politika opravi svoje delo in naj se ne skriva za odločitvami TO. P lu t j e odbor prosi! za izjavo, ki naj bi pred- sedstvu pomagala pri argumentiranju privilegiranja politične nad vojaško akcijo. 2 5 8 ACTA I U S T R I A H - 11 • 2003 • 1 B o m M GOMBAC: VRNITEV VOJAKOV. 241-294 Takrat je predsednik Odbora J. Siergar izjavil, da "tanki nimajo duše". (GOS 2/i 1) Potem ko je modrost prevladala nad vihravostjo in so oklepnike BOV vrnili, se je konec meseca za kratek čas vse pomirilo. Odbor se je spet posvetil operativnim zade- vam, ki so slovenskim vojakom pomagale, da so bolje preživeli svoj vojaški vsak- danjik. V ta namen seje pravnik D. Skubic ponudil, da pomaga odboru pri vprašanju evidence kršenja pravil službe, kar je skrbelo nekatere vojake, ki so bili vpleteni v pretepe zaradi zmerjanja Slovencev, čeprav je bilo vse spontano in neorganizirano. Odbor je tudi ugotovil, da kljub zagotovilom sekretarja RSLO. da bodo starši lahko dvigali potne liste slovenskih vojakov, tega niso mogli storiti. O tem so ob- vestili J. Stuška, k i je bil zanje zadolžen. Odbor je vsem jugoslovanskim republiškim in pokrajinskim skupščinam poslal pismo o pomiritvi. Pri redakciji je pomagala M. Cigale, ki je tudi poročala o svojem obisku v Beogradu, kjer ji je podpredsednik Živko Pregl dejal, d a j e kriza za zdaj mimo, da v Beogradu ob odsotnosti bolnega V. Kadijeviča vlada relativno zatišje in da lahko člani odbora pridejo tja kadarkoli, saj jih bo že kdo sprejel. Huje je s slo- vensko politiko, saj z Beogradom ne komunicira, ker je zadnji dopis iz Ljubljane prišel 9. maja. Odbor je poslat pismi tudi V. Kadijevičtt in B. Adžieu ter A. Markoviču in Ž. Preglu, v katerih je predlagal, da se po kninsko-reškem zgledu skuša posplošiti od- puste in z deklaracijo prestaviti, zaradi psiholoških razlogov, drugi del služenja vojaškega roka na kasnejši čas. Vse tri nadaljnje seje odbora so potekale v nekakšni prikriti kritiki politike izvršenih dejstev, kar je privedlo so zaledenitve odnosov z RSLO. (GOS 2/12) Odbor staršev je tokrat skušal na miren način doseči čim večji iztržek pri beo- grajskih oblasteh, kar je navedel tudi v Sporočilu odbora št. 8, ki ga je Val 202 v celoti objavil nekaj pred 15. uro. O njem so poročali še vsi slovenski mediji. Na sestanku odbora in RSLO je profesor J. Stergar izročil šefu kabineta Z, Klemenčiču tri dokumente, in sicer Sporočilo odbora št. 8, pismo V. Kadijeviču in B. Adžiču ter pismo A. Markoviču in Ž. Preglu. Ob tem je opozoril na nerešeno vprašanje potnih listov in na neraziskani vlom v stanovanje člana odbora, profesorja K. (GOS 1/6) Po pomiritvi spet zaostritve Vendar tudi JLA ni počivala. Odbor je po informacijah s terena ugotavljal, da je bilo stanje v V. armadnem območju slabo, izjava vukovarskega generala, d a j e smrt Slovenca le uvod v splošno razoroževanje paravojaških organizacij, je govorila v prid zaostrovanju. Da se bodo žrtve šele začele, so po malem izjavljali skoraj v vseh vojašnicah na Hrvaškem. Ta dokumentirana poročila je odbor zbral in jih s prošnjo za pomoč posredoval sekretarju predsedstva Rdečega križa Slovenije (RKS) Mirku Jeleniču, ki je priznal, da so s tem doseženi standardi za intervencijo RK. Ponudil je 259 a c t a H i s T R i A i : • n • 2 0 0 3 • 1 Buriš M G0MBAČ: V R M T E V VOJAKOV. 241-29-1 podporo RK po vsej Jugoslaviji, čeprav RK v vojašnicah ni imel pristojnosti. Kot primer podpore je M. Jelenič navedel vprašanje, ki ga je njegova organizacija po- stavila JLA, in sicer ali so v mariborskih dogodkih res zlorabili znak RK. (GOS 2/13} Članom odbora občutek politične osamljenosti pri njihovih zahtevah ni bil tuj, zato se jim je večkrat zastavljalo vprašanje, ali naj pred javnostjo razgrnejo nemoč slovenskih staršev, da bi pri izvoljenih organih dosegli kakršenkoli premik v zadevi, ki jim je bila najbližja. V prvih dneh junija se je spet pojavilo vprašanje, aSi naj odbor v javnosti znova terja odgovor predsedstva, vlade, Drnovška in skupščine RS. Člani odbora so vedeli, da politika sledi svojim načrtom, vendar so zaradi moralnega dolga slovenskim staršem vztrajali pri zaščiti interesov slovenskih vojakov v JLA. Zato so skušali razbiti izolacijo, v kateri se je znašel odbor, s pismi A. izetbegoviču, S. Mesiču, K. Koišku in vsem predsednikom jugoslovanskih republik, ki so se 6. junija zbrali v Sarajevu. Drugi sveženj pozivov so naslovili slovenskim politikom F. Bu- čarju, J. Drnovšku in predsednikom poslanskih klubov. Odbor je od vseh zahteval, naj se vprašanje vrnitve slovenskih vojakov v JLA reši pametno. Izolacijo so člani odbora skušali preseči tudi z osebnimi pogovori z najvidnejšimi republiškimi in jugoslovanskimi politiki. Tako so nepovabljeni na razstavi civilne zaščite v Kranju s solzami v očeh pristopili k predsedniku R. Makedonije Kiru Gli- gorovu (njegov vnuk je bi! takrat v JLA) in njegovemu pandanu Cirilu Zlobcu, članu predsedstva R Slovenije. Prosili soju, naj storita vse, da se na kriznih območjih ne bi uporabljala redna vojska, kar so s 30.000 podpisi podprle tudi makedonske matere, V Kranju so člani odbora prvič po glaciaciji srečali tudi j. Janšo. Očitno se je v zadnjih dneh do SFRJ izvajala bolj previdna politika, saj naj bi po njegovih informacijah v tistih dneh L. Peterle, M. Kučan in J. Drnovšek obiskali Beograd in se tam po- govarjali z A. Markovičem in V. Kadijevičem. Člani odbora so sklenili, da še istega dne pošljejo dopis L. Peterleta, naj odboru poroča o tem sestanku. Člane odbora naj bi ta stališča zelo zanimala, saj bi Markoviču ob njegovem skorajšnjem obisku v Ljubljani postavili nekaj vprašanj. Iz Beograda se je oglasil Miran Mejak, ki je odbor obvestil, da njihovega pisma v zvezni skupščini niso priložili tekočemu gradivu. Svetova! je, da pri zveznih poslancih V. Jelenu in V. Potočniku urgirajo, naj zadeva pride na dnevni red. To bo možno, saj je o tem govoril z Brovetom. Glavna tajnica ljubljanske univerze M. V. je odboru sporočala, da bodo organi univerze obravnavali možnost za podaljšanje vpisnega roka. Razpis bo samo eden in izjem zaradi računalniško vodenega sistema vpisa ne bo. Univerza nemogočega ne bo obljubljala, čeprav rektor razume stiske mladih slovenskih vojakov v JLA. Prav zaradi tega bo podaljšal vpisni rok do druge polovice julija 1991. Odbor je o vseh teh zadevah s Sporočilom odbora za javnost št. 9 obvestil zainteresirano javnost. Mediji so o vsem tem obširno poročali. (GOS 1/7) 260 ACTA HI.STR1 AE • 11 • 2003 - 1 Boris VI. G O M 8 A Č : VRNITEV VOJAKOV. 2J i -: TR1AE • 11 • 2003 • I Boris M (1OMR.A1 V R N I T E V V O I \ k O V 241-294 odtujeval od domačega okolja. Čeprav bi morala biti država naš naravni zaveznik, nam je bila neka oblika nekompatibihiosti z njo tako rekoč usojena, čeprav nismo bili le nosilci lastnih parcialnih interesov m starševskega egoizma. Odbor se je vseskozi zavedal, da je bila avtentičnost dogajanja povsem na drugi strani in da je bila naša skupina le stranski produkt vsega, kar se je v tistih mesecih osamosvajanja Slovenije dogajalo. Kljub stalni travmi, da je naša skupina ločena od splošnega toka, smo se vseskozi zavedali, da smo v toku in da se je naš razvoj iz nedoločenega iskanja pomoči usmeril v natančno opredeljeno akcijo. Tudi če smo bili zoprni sogovorniki, nam pristranskosti ni mogel nihče očitati. Tudi mi smo bili za osamosvojitev Slo- venije, le z enim pogojem, in sicer da osamosvojitev dočakamo skupaj z vsemi slo- venskimi vojaki iz JLA. Izkušnje z oblastmi so nam govorile, da moramo za ta cilj biti aktivni, neprijazni, včasih tudi nasilni, drugače problema ne bomo rešili. Razglasitev samostojnosti 26. seja odbora je potekala 26. junija 1991 ob 16. uri. Na dan razglasitve slo- venske samostojnosti je odboru namestnik sekretarja za LO J. Stušek povedal, da so občinski sekretariati za LO dobili natančna navodila za napotitev decembrske gene- racije nabornikov v več zbirnih centrov TO (ne Pekre ne Jg), da so s Hrvati (čeprav niso trdni) začeli pogovore o povratnikih, da velja Domazetovičeva obljuba, da bo sprejel starše vojakov, d a j e zvezna kontrola letenja najavila vojno delovanje v zraku in praktično zaprla slovenski zračni prostor, da je kolona JLA razbila barikade proti meji z Italijo in da so vojakom rekli, češ da so nas napadli Italijani, da svet za LO nenehno zaseda, da ne ve, ali se trenutno kdo pogaja z vojsko, da je bila seja skup- ščine prejšnjega dne bistvena, saj so s prejetjem Ustavne listine o samostojnosti omogočili operacionalizacijo plebiscita o samostojnosti. Slovenija je pristojnim orga- nom ukazala, naj zasedejo meje, postavijo table in prevzamejo carino. Pri izvrševanju teh nalog so se marsikje pojavile napetosti med JLA in republiškimi organi (Lazaret, Krvavi Potok, Škofije, Ljubelj), čeprav se niso izrodile v spopade. J. Stušek je še povedal, da so v številu moštva sile JLA in TO v Sloveniji izenačene, a je JLA tehnično močnejša, čeprav podcenjuje opremljenost in sposobnost TO. Zaradi mobilizacije v Jugoslaviji ni evidence, kje so natančno slovenski fantje, vendar jih lahko odbor naslednji teden pozove, naj se javijo, in jih nato evidentira. Vse večja povezanost Markoviča in JLA je lahko zelo nevarna J e poročal Stušek, k i je še dejal, da je ameriški državni sekretar J. Baker vprašal, kje je Slovenija in ali se slovenščina res tako razlikuje od srbohrvaščine ter da Domazetovič trdi, da bi šli vsi Slovenci v JLA, če jim slovensko vodstvo tega ne bi prepovedalo. Po tem alarmantnem sporočilu so člani odbora razumeli, da je bil projekt vrnitve slovenskih vojakov povsem podrejen načrtu za osamosvojitev. Sklenili so, da morajo od slovenskega IS zahtevati, naj se ustanovi medresorska vladna komisija za vrnitev 270 ACTA HISTRIAK • H * 2(1(13 - 1 Boris M GOMBAČ: VRNITEV VOJAKOV. 2J 1-294 vojakov, razširjena s predstavniki staršev, humanistov in borcev za človekove pra- vice (Bavcon). To je J. Stergar ob ¡8.30 tudi sporoči! Peterletovi tajnici. (GOS 2/22) V takih razmerah smo posamezni Člani odbora 26. junija 1991 (vladne službe na slovesnost niso povabile nikogar iz Odbora staršev) dočakali slovesnost, ki je pote- kala na prostoru med slovensko skupščino, Ljubljansko banko, Maximarketom in preživelim spomenikom revolucije. S solzami v očeh sva z ženo pred stavbo Narod- nega muzeja opazovala slovesno razglasitev osamosvojitve. Kot tisoči drugih sloven- skih staršev sva se zavedala, da to ni sociobiološko vprašanje in da to niso tribalni kompleksi družinskega poglavarja, ki pogreša prvorojenca, ampak politično uteme- ljen bes nad tistimi, ki zadeve niso načrtovali tako, da bi tako velika skupina (6000 slovenskih vojakov v JLA) mladih Slovencev praznovala na Trgu revolucije z vsemi preostalimi. O ti, Borut, ki si za talca poslal sina Gorazda in nečaka Hotimirja/ Najina odtujenost ob tako slavnostnem trenutku je bila popolna in v smislu Webrove abstrakcije, saj naj bi naši otroci ne postali žrtve interesov drugih, ampak bi lahko bili objekt domače pozornosti. Razpoloženje je bito v Sloveniji takrat tako, da bi vsi - tako otroci kot starši - raje videli, če bi lahko branili Slovenijo, kot da bi umirali za Jugoslavijo. Če kdaj, smo se takrat ob osamosvojitvi res zavedali, da je odbor naj- pristfiejši izraz civilne družbe, ki državi oponira in jo opozarja na njene nedore- čenosti, egoizme in nezasluženo slavo. Odbor staršev je ob osamosvojitvi izdal izjavo, v kateri je javnost opozarjal, da ga odcepitev Slovenije od Jugoslavije na neki način skrbi. Osamosvojitev je nedvomno veliko dejanje, vendar med člani odbora in pri starših vojakov v JLA ni prešernega veselja in proslavljanja, predvsem pa nima država pravice ukazati, da naj pridejo vsi vojaki domov, Če za to niso izpolnjeni pogoji. "Kje so izvedbeni akti in kje dogovori, gospodje," se je spraševal odbor, ki ni želel, da bi tokrat slovenski vojaki res ostali talci. Po nekaterih informacijah so to postajali vsak dan bolj, saj so jih po agresiji na Slovenijo spraševali, kako so glasovali na plebiscitu in ali so njihovi starši angažirani v Odboru za njihovo vrnitev. (GOS i/11) Dan po razglasitvi samostojnosti (27. 6. 1991) se je Odbor staršev sestal v zna- menju agresije JLA na Slovenijo. Da se zadeve zaostrujejo prav na resorju, na kate- rega je odbor vseskozi opozarjal, so govorih vse pogostejši klici obupanih staršev, katerih otroci so službovali v Sloveniji. Naenkrat so ti "privilegiranci" postali tarča vojnih operacij iti temu primemo so se oglašali tudi njihovi starši. Naenkrat smo bili z državo res na dveh barikadah in pozive po strpnosti je odbor pošiljal na vse možne naslove. Zaradi vojnega stanja so zaprli stavbo na Kersnikovi 4, zato so se člani odbora sestajali po domovih ali v institucijah, kjer so bili zaposleni in ki so bile ves čas odboru v veliko oporo (Narodni muzej, Inštitut za narodnostna vprašanja, institut Jožef Štefan). Ob novici, da TO zadržuje veliko ujetnikov, se je odboru porodila zamisel, da bi jih lahko zamenjali za naše vojake v JLA, kar smo tudi predlagali izvršm oblasti. (GOS 2/23) 271 \CTA HTSTR1AE - I I - 2003 • 1 Bcm- M O O M H A f : VRMTf-V VOJAKOV. MSOV.1 Zaradi vojne v Sloveniji s e j e Odbor staršev sestal šele 1. julija. Takrat so na eni od znamenitih tiskovnih konferenc v Cankarjevem domu nastopili J. Kacin. M. Kučan in D. Rupel. V zvezi z našim vprašanjem so sporočili, da je v JLA še približno 3000 slovenskih vojakov, ki so v glavnem stacionirani zunaj Slovenije, in da je danes v Slovenijo prišel pjvi večji val prebežnih vojakov z juga. Na odbor so klicali iz BBC, da bi intervjuvali slovensko družino, ki ima otroke v JLA. Ta segment slo- venske osamosvojitve je začel prebijati normalni interes za to vprašanje, Stanje v odboru je bilo naelektreno. Sicer je vojna divjala le v Sloveniji, vendar je bilo tudi tu veliko slovenskih vojakov. Nekateri člani odbora so prestopili k organizaciji RK, drugi so dobili otroke domov, tretji pa so zaradi dramatičnih razmer ostali doma. Kljub alarmom, cestnim blokadam in napetemu ozračju je jedro odbora kompaktno delovalo naprej in skrb za svoje otroke razširilo na splošno človekoljubno akcijo zaščite vseh otrok, ki so bili brez svoje želje vključeni v boje za Slovenijo. Tako so nas iz RK vprašali, ali bi odbor prevzel korespondenco med ujetniki v Sloveniji in njihovimi starši v Jugoslaviji. V tej novi vlogi se je odbor začel pogovarjati z več naslovi in postajal referenčna točka širših interesov. (GOS 2/24) Srbski starši v Ljubljani Na pobudo Človekoljubnih organizacij se je odbor dan zatem v uredništvu Nove revije sestal z ad hoc sestavljenim odborom za sprejem jugoslovanskih staršev (S. Hribar, S. Lokar), ki jih je skrbelo za življenje njihovih otrok v Sloveniji. Tam nas je dosegla informacija, da so ženske v skrbi za svoje otroke zasedle beograjski parlament in da nameravajo tam vztrajati, dokler ne dobijo fantov domov. Istega dne so člani odbora obiskali tiskovno konferenco S. Mesiča, V. Tupurkovskega, M. Kučana in J. Drnovška v Ljubljani ter vprašali, kaj so se dogovorili o vrnitvi slovenskih vojakov v skladu s 15. členom Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine Slovenije. M, Kučan je odgovoril, da se o tem "z gospodoma, ki sta prišla v Ljubljano, še niso pogovarjali in da bodo to storili jutri". Na vztrajanje novinarja Vala 202 je predsednik predsedstva SFRJ S. Mesič odgovoril, da so vojaki pač vojaki, za katere povsod velja enak režim. Res je naslednji dan poklical Bojan Ušeničnik, vojaški referent predsed- nika slovenskega predsedstva, in povedal, da se ne S. Mesič ne V, Tupurkovski glede vračanja slovenskih vojakov nista izrecno izjasnila, a sta med vrsticami povedala, da bi bilo za vse najbolje, če bi se slovenski naborniki čim prej vrnili, pa čeprav bi bil to lahko konec JLA. B. Ušeničnik je v zvezi z najavljenim prihodom srbskih staršev v Ljubljano še izjavil, da je to vprašanje v Jugoslaviji zelo občuteno in da bo našo željo po pomoči prenesel pristojnim. Nekaj ur pozneje sta Janko Štajnbaher iz kabineta predsednika predsedstva in Mirko Fabčič iz Kacinove ekipe sporočila, da so beograjski starši zapustili skupščino SFRJ in da bo pomoč odbora pri njihovem obisku v Ljubljani dobrodošla. Istega večera je v pisarni poslanke S. Hribar v državnem zboru 272 A CTA BISTRI AE * U « 2003 - 1 Boris M CrO\ ; l !AČ: V R N I T E V V O J A K O V . 2-1 1-294 potekala koordinacija za sprejem srbskih staršev. Na sestanku je odbor dobi! informacijo, da je hrvaški MUP na Reki ujei devet slovenskih prebežnikov iz JLA. Poklicali srn» sekretarja RSNZ Igorja Bavčarja in ga prosili, naj s hrvaškim kolegom De Goricijo uredita, da se bodo vsi čim prej vrnili v Slovenijo, (GOS 2/25) Kljub večernim uram je bilo stanje na dan 3. julija še vedno zelo kaotično in novicam ni bilo videti konca. Ker so interes za srečanje s srbskimi starši izrazili vsi poslanski klubi, sta v smislu, da se vsega ne da instrumentaiizirati, na televiziji spre- govorila S. Hribar in B. Gombač. Ta nastop je Odbor staršev po nekajdnevni vsiljeni medijski karanteni vrnil v igro. Vojna poročila z vseh front so nadomestila tudi povsem vsakodnevna sporočila. Vračanje slovenskih vojakov iz JLA je na račun srbskih staršev spet postalo aktualno in za deio odbora se je spet začela zanimati tudi širša javnost. Na odbor je prihajalo dvoje vrst peticij. Na eni strani so slovenski starši spraševali, ali naj njihovi otroci prebegnejo iz JLA, na drugi pa je vse več jugo- slovanskih staršev zahtevalo podatke o svojih otrocih, ki so služili redni vojaški rok v Sloveniji. Kljub ogromni količini odgovornega dela (stiki z JLA in občinskimi štabi za LO) so člani odbora razumeli, da morajo na nekatera vprašanja odgovoriti za to pristojni organi. Zato so o vojakih JLA v Sloveniji začeli odgovarjati pri Rdečem križu, o še vedno nelegalnem zapuščanju JLA pa naj bi svoja priporočila dajali izvoljeni politični organi R Slovenije, Vendar za sočutje ni bilo ne časa ne možnosti, saj so se člani odbora v zvezi z napovedanim prihodom enajstih avtobusov srbskih staršev zavezali, da svojim sotrpinom priskrbijo spodobno prenočišče in hrano. Za pomoč so poprosili Karitas, Rdeči križ, dijaške domove itd., čeprav se je pozneje izkazalo, da je JLA srbske starše stisnila v obroč, ki ni dovoljeval stikov s slovenskimi starši. Večer pred nji- hovim prihodom so člani odbora ugotovili, da tako kompleksnemu dogodku sami ne bodo kos. Zato so pri organizaciji programa za srbske starše v dvorani Tivoli za- prosili za pomoč človekoljubne organizacije in nekatere parlamentarce. Sestanek pri Hribarjevi v skupščini se je zavlekel dolgo v noč, saj je ad hoc skupina prevzela koordinacijo med civilno družbo in institucijami. Tam smo izvedeli, da bo jugoslo- vanske starše sprejela slovenska politična trojka Peterle. Kmecl in Pukl, da avto- busov pred 3. uro zjutraj ne bo v Slovenijo, da imata TO in milica z vsem tem veliko dela, da bi bilo dobro izpustiti vojne ujetnike, predvsem rekrute, z jamstvom JLA, da bodo varno prispeli domov, da so zvezne miličnike izpustili in vrnili itd. (GOS 2/26) Dne 4. julija 1991 so se jugoslovanski starši zgrnili pred dvorano Tivoli. Vsak avtobus je vodil oficir JLA, oborožen z osebnim orožjem. Odbor jih je pričakal z dobrodošlico in govori, vendar je bilo zanimanja z njihove strani bolj malo. V glav- nem so starše skrbeli panoji z objavljenimi seznami mrtvih, ranjenih in ujetih voja- kov JLA v bitki za Slovenijo. Marsikdo s i j e te panoje ogleda! s solzami v očeh. Te so bile tudi v naših očeh. Naslednji dan je bil čas za analize in za klice staršev slovenskih vojakov, ki so A T TA HISTRIAK • II » 20(M • I Boris M G O M 8 A C MiVITEV V l ' t \ k O \ M l - . ! 9 i biii še v vojašnicah po vsej Jugoslaviji. Ti klici niso obetali ničesar dobrega. Povsod so poročali o trpinčenju, provokacijah in o tem, da prihajajo v srbske vojašnice prostovoljci z izrazito četniško ikonografijo. Vsi so se bati, da si bo vojska celila rane S slovenskimi fanti. Zato so predlagali inšpekcijo mednarodnega RK. Po sprejemu jugoslovanskih staršev je v Delu izšei članek V. Vasieta, ki je nesramno apostrofsral odbor in lieemerstvo sprejemanja staršev sovražne vojske. Odbor je obsodil Vasle- tovo mrhovinarstvo in ugotavljal, da je treba skrb slovenskih ali srbskih staršev razumeti na enak način. Na eni od tiskovnih konferenc 6. julija v Cankarjevem domu so Člani odbora Vasieta povprašati, kaj je imel v mislih, ko jih je obtožil egoisticnega gledanja na epohalne zadeve. Odgovoril je, da je mislil, da je to bit odbor Drage Ahačič in da bo to že pojasnil. Po psihološki interpretaciji pa da ima prav, saj staršev tako in tako nič ne zanima razen lastnega sina. (GOS 2/27) V Cankarjevem domu nam je član predsedstva C. Zlobec sporočil, da ria enostransko izpustitev ujetnikov ni bilo nobenega odziva JLA in slovenskih re krti to v nihče ne spušča nikamor. J. Kacin je o tem vedel povedati, da je general "Negovanovič Markoviču rekel, da nima v zvezi z vojaškimi zadevami kaj govoriti. Pripominja, da si mnogi ujetniki ne upajo domov in da je naša stran storila več, kot zahteva mednarodno pravo, saj je to, kar se dogaja v Sloveniji, le prekinitev, ne premirje. Zamenjava vojnih ujetnikov in slovenskih vojakov Na osnovi informacij, pregleda tiska in pogovorov s politiki so člani odbora 6. julija sklenili, da se vprašanje vrnitve slovenskih vojakov iz JLA ne obravnava s potrebno resnostjo in da ga slovenska vlada ne pogojuje z izpustom vojnih ujetnikov. Kljub ostrini zahteve so si Člani odbora prizadevali za zamenjavo ujetnikov s slo- venskimi rekruti v JLA, niso pa vedeli, aii je IS to pametno sproži! ali ne. Informacija, da je A. Izetbegovič rekel bosanskim staršem, naj gredo v Slovenijo po otroke, kaže, da se je argument staršev razširil v vsej Jugoslaviji. Po informaciji sekretarja predsedstva Rdečega križa Slovenije M. Jeleniča, da mora Slovenija do 10. ure 6. julija preseliti vse vojne ujetnike na Gospodarsko razstavišče, je odbor razumel, da mu polzi iz rok zelo pomemben adut. Da bi tudi Odbor staršev za varstvo in vrnitev slovenskih vojakov dosegel svoje cilje in jih sporočil na Brione, kjer so se istega dne tripartitno sestali Slovenci, Jugoslovani in evropska trojka, je še za isti večer ob 20.30 sklical javno zborovanje pred slovensko skupščino, kjer so spregovorili Tone Kuntner, ljub- ljanski župan Jože Strgar in podpredsednik IS Le o Šešerko. Potek shoda so ob rednem delu spremljali štirje delavci PM center in Štirje delavci kriminalistične službe, ki pri tem niso ugotovili posebnosti. (MORS 1) Zvečer so televizijske postaje zborovanje pred skupščino, ki se ga je po podatkih policije udeležilo več kot tristo ljudi, dobro predstavile, vendar je vtis zbledel ob TV- govoru Veljka Kadijeviča, ki je zagrozil s tretjo svetovno vojno. Vse s e j e nenadoma 2 7 4 ACTA HISTR1AE • 11 • 2003 • I Boris M. G O M B A Č v s n i T E V VOMKOV .Mi-2'M spet zaostrilo, kar Odboru staršev in njihovim otrokom v JLA m bilo v korist. Dr. L. Šešerko je člane odbora povabil v vladno palačo, kjer so se z njimi pogovarjali član predsedstva dr. M. Kmecl, sekretar za LO J. Janša in gostitelj dr. L. Šešerko. Člani odbora so zahtevali, naj bodo življenja vojakov na prvem mestu v pogajanjih z Jugo- slovani in na pogajanjih z evropsko trojko. Kmecl je poročal, da sta bila člana pred- sedstva SFRJ B. Bogičevič in V. Tupurkovski obveščena o tej temeljni slovenski zahtevi in da bo slovenska delegacija naslednjega dne (7. 7.) na Brionih to vprašanje omenita kot temeljno slovensko zahtevo. Kljub Kadijevičevemu ultimatu, da mora Slovenija do 7. julija izročiti vse ujetnike, je Kmecl omenil, da nameravajo s tem še malo taktizirati. O številu ujetih starešin je namreč slovensko predsedstvo pisno ob- vestilo predsedstvo SFRJ. Za njim je sekretar za LO J. Janša zagotovil, da je vrnitev slovenskih vojakov iz JLA eno od vprašanj, kateremu so vseskozi namenjali veliko pozornost. Temu so člani odbora ugovarjali in Janšo opozorili, da je bilo vprašanju kvečjemu namenjene premalo pozornosti. Vrh indolence pa se jim je zdel poziv vlade, naj pridejo vsi vojaki domov, kar je bilo v danih razmerah zelo tvegano. Kot dokaz so Janši izročili poročilo o trpinčenju slovenskih vojakov, ki je po začetku bojev za Slovenijo izbruhnilo v mnogih krajih. To poročilo, ki ga je odbor sestavil na osnovi telefonskih pogovorov z naborniki, je romalo na najpomembnejše naslove v Sloveniji (predsedstvo, IS, RSLO, skupščina in RK). Zaradi teh argumentov je J. Janša pred- lagal, naj se vprašanje vrnitve slovenskih vojakov popularizira na Kacinovi tribuni v Cankarjevem domu. (GOS 2/28) O d b o r je Človekoljubna, ne obveščevalna organizaci ja Za člane odbora s e j e nedelja, 7. julija 1991, začela s pogledom v nebo, od koder naj bi Kadijevič začel napad na Slovenijo. Ker tega ni bilo, so sklepali, da je slo- venski vrh popustil v zadevi zamenjave slovenskih vojakov z vojnimi ujetniki. Ker se je naša zgodba že od začetka razvijala v znamenju nenasilja, je odbor veliko priča- koval od nedeljskega zborovanja pred slovensko skupščino. Tam je ob članih odbora Janezu Stergarju in Fani Debevec spregovoril član slovenskega predsedstva dr. Matjaž Kmecl. Vsi trije govorniki so na pogajalce na Brionih naslovili poziv, naj se zgodba slovenskih vojakov v JLA dogovorno konča, saj zanje nihče več ne odgo- varja. Kljub aktiviranju prijateljev, znancev in sorodnikov je bilo zaradi Kadijevi- čevih groženj pred skupščino ljudi bolj za pokušino. Pomanjkanju množic pa so suplirale številne domače in tuje TV-ekipe, ki so zahtevam odbora dale veliko reso- nanco. Po dogovoru so nekateri Člani odbora (Stergar, Debevec, Gombač) ob 11. uri nastopili še na izredno dobro obiskani tiskovni konferenci v Cankarjevem domu. Kljub nekaterim provokativnim vprašanjem makedonskega televizijskega novinarja (ali so slovenski starši branili jugoslovanske nabornike, ali bi mame dovolile odpuščenim sinovom vstop v TO in kateri sinovi branijo Slovenijo) so Člani odbora 275 ACTA HLSTRIAF; • ] i • 201)3 • I Boris M. G0MBAČ: V R M T f i V VO.fAKdV. MI-2'M predstaviti svoje argumente za čimprejšnjo umiritev strasti in nemoteno vrnitev slo- venskih vojakov. Pri tem govorci na tribuni niso pozabili omeniti solidarnosti z jugo- slovanskimi starši, ki so prišli v Ljubljano, in načelnega odpora do reševanja sporov s silo. Popoldne je televizijska mreža CNN zahteve odbora ponesla v svet s pogo- vorom, ki ga je neposredno opravila z družino, ki je imela sina v JLA. Da so ga res spremljali po vsem svetu, so nam sporočili sorodniki iz Vancouvra z vzklikom "You are a famous family now," {GOS 2/29) Na redni seji odbora 7. julija zvečer nas je S. Lokar neuradno obvestila, da na Brionih o slovenskih vojakih niso omenili niti besedice. To novico je z velikim obžalovanjem potrdil tudi dr. Kmecl, k i je odbor uradno obvestil, d a j e bilo na pritisk trojke od 210 ujetih izpuščenih kar 88 starešin JLA in da evropska trojica ni dovolila aktualiziranja vprašanja vrnitve slovenskih vojakov iz JLA. Te novice so med starše vnesle velik nemir. Ne le, da so z izpustitvijo starešin izgubili možnost zamenjave, ampak je v ponosni, uspešno ohranjeni Sloveniji vsak, ki je še imel kakršnokoli zvezo z JLA, postajal že državni sovražnik. Obstajala je namreč možnost, da bi, potem ko je Republika Slovenija sprejela osamosvojitvene akte (25. 6. 1991), nekdo ugotovil, da so slovenski fantje s tem, ko niso na ta datum zapustili JLA, službovali v sovražnikovi vojski. Marsikdo je starše tolažil, da je slovenski zakonodajalec na to pomislil in je v 15. členu Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine, ki govori o prenehanju dolžnosti služenja vojaškega roka v JLA slovenskim državlja- nom, zapisal, da bodo njihovo odpustitev urejali pristojni organi Republike Slovenije sporazumno z organi SFRJ. To je bilo po eni strani res, vendar v tako izpostavljenih časih marsikomu ni bilo jasno, kaj se na institucionalni ravni res dogaja in kaj ne. Dejstvo je bilo, da slovenski naborniki svojih enot niso mogli zapuščati nemoteno, saj so marsikje postavili mrtve straže, marsikje so bila okrog vojašnic razprostrta minska polja in marsikje so se v vojašnice zgrnili srbski rezervisti s poudarjeno četniško ikonografijo, ki so Slovence terorizirali. Zato je Odbor staršev slovensko vrhuško opozoril, da bi bil poziv za stihijsko zapuščanje JLA tvegan in da bi bilo prej treba doseči dogovor z jugoslovanskim predsedstvom. {MORS 2) Lep primer, da cilj opravičuje sredstva in da politika deluje le po svoji logiki, je bila diskriminatoma uporaba Poročila odbora o maltretiranjih slovenskih vojakov v JLA, ki ga j e ta sestavil na osnovi pogovorov slovenskih vojakov s starši. Dan prej je odbor poročilo dostavi! slovenskim oblastem kot dokaz, da je treba nekaj storiti, vendar je zahteval diskretnost, saj se je iz primerov dalo natančno ugotoviti, od kod je informacija prišla. Na večerni tiskovni konferenci iz Cankarjevega doma pa je L Bavčar drugega za drugim prebral vse primere maltretiranja in s tem na eni strani spravil člane odbora v obup, na drugi pa prizadete vojake v nevarnost. To je bilo za vse nadvse netaktno vedenje, predvsem do tistih, ki so v enomesečnem stiku s prizadetimi starši pridobili njihovo zaupanje. Zaradi verodostojnosti odbora sta J. Stergar in F. Debevec odšla v tiskovno središče v Cankarjev dom, kjer sta J. Janši 276 ACTA H ISTRI AI - • U * 2003 • I BKIS M G< S M B A Č : V R N I ! >:V V O J A K O V . 2 . 1 I - . 1 9 J izrekla naj ostrejši protest, da so tako malomarno uporabili poročilo in da odbor iz humanitarne pretvarjajo v obveščevalno institucijo. Slovenski sekretar za LO je od- govoril, d a j e bila objava premišljena, saj naj bi prav objava podatkov zaščitila slo- venske vojake. (GOS 2/30) Brioni Osmi julij se je začel z nič kaj spodbudnimi novicami z Brionov, kjer je evropska trojka posredovala med slovenskim vrhom in federalnimi oblastmi. Pogoji, ki jih je določila brionska deklaracija, so bili za Slovenijo dokaj trdi, vendar je bilo to največ, kar so Slovenci lahko dosegli. Kljub obljubljenemu odhodu JLA iz Slovenije so člani odbora imeli občutek, da so jih pustili na cedilu, saj o slovenskih vojakih v JLA ni bilo govora. Federaici z A, Markovičem na čelu rudi niso bili zadovoljni in predsednik Z1S je do konca poskušal izsiljevati evropskega pogajalca van dcn Broeka, ki ga je na koncu na hitro utišal. Na Brionih se je o umiku vojske dr. J, Drnovšek kot član federalnega predsedstva pogovarjal s srbskima kolegoma Kostičem in Jovičem, saj so v predsedstvu SFRJ za takšen sklep potrebovali vsaj še štiri glasove. (Delo, 4. 1. 1992) Svoj prispevek k reševanju vojaškega vprašanja je dalo tudi slovensko predsed- stvo, od koder je B. Ušeničnik sporočil, da nas dr. M. Kmecl prosi za redakcijo pisma predsedstvu SFRJ v zvezi z vrnitvijo slovenskih vojakov. Povedal je tudi, da slovenski vojaki na Brionih niso bili predmet pogovorov, saj niso sodili v kategorijo ujetnikov. Člana predsedstva SFRJ S. Mesič in V. Tupurkovski sta H. van den Broeku zagotovila, da vojaki in starešine, ki nočejo streljati na svoj narod, ne bodo kaznovani. Člani odbora so v zvezi z moralnostjo streljanja na lastni narod evidentirali stališča orga- nizacij civilne družbe iz vse Jugoslavije, in sicer: SOS ženske Beograd, Savez žena Makedonije (Nada Gerasimovska), Savez žena Hrvaške (Agata Račan), Savez žena Bosne (Zora Korda) in Žene Kosova (Nakiba Kelmendi). (GOS 2/31) Ob skupščinski obravnavi brionske deklaracije so člani odbora prosili za sprejem pri vodjih poslanskih klubov, saj je zadeva z vojaki postajala nevzdržna. JLA po vojni za Slovenijo ni več zaupala nikomur in v vojašnice ni spustila več ne mednarodnega Rdečega križa ne staršev vojakov. Krožile so tudi govorice, da naj bi na Hrvaškem JLA okrog vojaških objektov postavljala obrambna minska polja in da so prebežnike obravnavali strogo po zakonu. Zato je odbor menil, da je treba z amandmaji k 6. in 15. členu brionske deklaracije zaščititi slovenske vojake v JLA. Ker se vladne stranke na to niso odzvale, se je za posrednika ponudil član SDP Miran Potrč. Svojo pomoč je obljubil tudi član predsedstva Dušan Plut, k i j e člane odbora povabil na republiško koordinacijo ob 19. uri na predsedstvu. Na seji odbora so člani obravnavali dopis mednarodnega Rdečega križa, ki se je opravičil zaradi neuspeha pri JLA, podatke o številu in značaju pritožb vojakov, pripravili so sporočilo javnosti in pismo generalom ter se pogovarjali s časopisom Delo, ki naj bi začel objavljati 277 A C T A HIS I R iAi : • i 1 • 21103 • I Bmis M iiOMSAr VR\>m-A VOJAM IV. 3-11-3« feljton s pismi vojakov. Dušan Plut je zvečer sporočil, da bodo vse stranke v bloku glasovale za brionsko deklaracijo in da bodo pripombe odbora in vračanje slovenskih vojakov obravnavali pozneje. (MORS 3) Dne ¡0. julija 1991 je skupščina obravnavala brionsko deklaracijo. V razpravi je poslanec Vitomir Gros opozoril, d a j e Slovenija izpustila ujete vojake brez protivred- nosti in da so slovenski vojaki še vedno talci JLA. Poslanka Sonja Lokar je spre- govorila o Odboru staršev, o organizaciji žensk, v Jugoslaviji in o vsejugoslovanski solidarnosti. Poslanec Marjan Podobnik je govoril o pravnem varstvu, ki ga potre- bujejo slovenski vojaki, Milan Aksentijevič pa je omenil, da je v Sloveniji še 49 ujetih oficirjev. Slovenska skupščina je ob 14.37 sprejela brionsko deklaracijo. Zanjo je glasovalo 189 delegatov, proti jih je bilo 11, 7 pa se jih je vzdržalo. Skupščina je po brionski deklaraciji sprejela še dodaten sklep, v katerem je predlagala umik armade iz Slovenije. Predlog je bil videti bolj kot lepotni dodatek, vendar so ga vstavili namenoma, saj je član predsedstva SFRJ dr. Drnovšek za nadaljevanje brionskih pogovorov potreboval formalno podlago, (Delo, 12. 6. 2001, 14)7 Odbor staršev se je tako kot vsak dan sestal tudi 10. julija. Obveščeni so bili, da so ženske v Jugoslaviji zbrale 12.000 podpisov proti vojni, da celjski odbor pogreša še 95 fantov, da se je koprski odbor pritožil proti grobemu ravnanju s slovenskimi vojaki in da ustanavljajo Odbor staršev na Ptuju. Člane odbora je preseneti! klic generala Cirila Zabreta, ki je iz Zagreba sporočil, naj odbor opozori pristojne na zadržane oficirje, na položaj njihovih družin in na razširitev protivojnega razpolo- ženja v vsej Jugoslaviji. Predsednik odbora J. Stergar je o vsem govoril s pred- sednikom vlade Lojzetom Peterletom. Odbor je še sklenil, da bo poslal pritožbo o trpinčenju slovenskih vojakov generaloma Kadijeviču in Adžiču. Seznanil se je s protestnimi zborovanji pred Prešernovim spomenikom, ki so ga organizirale ženske za mir, proti kriminaiizaciji prebežnikov (streljanje, lov, mine). Fantje, ki so bili v JLA, so poročali, da na stražo hodijo le še srbski vojaki in da Slovence vseskozi opazujejo. Po dostopnih podatkih s e j e v Ljubljano vrnilo 279 vojakov, v JLA naj bi jih bilo še 261, o 291 pa starši niso imeli podatkov. Potem ko je Dnevnik 11. julija objavil vest, da prebegle vojake iščejo civilisti in vojaška policija, je odbor prosil J. Stuška in J. Sodržnika, naj se pozanimata o statusu prebežnikov v času moratorija in tem, kdo jih bo varoval. O teh dramatičnih vprašanjih je na tiskovni konferenci v Cankarjevem domu govoril J. Kacin, k i je izjavil, - da če bi prebegle vojake res iskali, jim bo RS zagotovila pravno in tudi de- jansko varstvo, da po slovenski zakonodaji civilistov ne more preganjati vojno sodišče, 7 Pet mesecev ACTA J-IISTR1AE • M • 2003 • I Boris M. GOMBAČ: VRNITEV VOJAK OS 3 4 K ! M - da bo prebegiim oficirjem tudi Neslovencem RS ponudila vso možno po- moč, - da slovenske vojake na Hrvaškem ne mobilizirajo v gardo in - da bodo v kratkem sporočili število Slovencev, ki so se predčasno vrniti iz JLA. (GOS 2/32) Vsak se rešuje, kakor ve in zna Da je slovensko predsedstvo vprašanje vračanja slovenskih vojakov jemalo kot eminentni politični problem, je dokazovala vse pogostejša komunikacija s člani odbora. Dr. Dušan Plut je odboru postat naslednje sporočilo: - da g a j e sekretar RSNZ 1. Bavčar obvestil, da ni bilo še nobenega primera intervencije vojaške policije, - da sta z dr. Kmeclom postala poziv predsedstvu SFRJ za odpust slovenskih vojakov, kar je podprl tudi J. Drnovšek, k i j e za splošni odpust predlagal 1. avgust 1991, - da so se parlamentarni klubi sklicevali na poziv odbora ob sprejemanju brionske deklaracije, - da bosta z dr. Kmeclom vztrajata pri ustanovitvi medresorske komisije za vrnitev slovenskih vojakov. Na redni seji odbora so člani obravnavati skrb zbujajoče vesti o slovenskih vojakih iz vse Jugoslavije. Razmere so se spet zaostrile in treba je bilo nujno ukre- pati, Novice iz Zlatibora, Belega Manastirja, Čakovca, Petrinje, Peči, Titove Mitrovice so govorile o vse hujšem četniškem maltretiranju Slovencev. Sporočila, da so se nekateri zatekali k mamilom, da so mislili na samomor in da bodo skušali bežati tudi čez minska polja, so Člane odbora spodbudile, da so zastavili vse svoje moči za rešitev tega vprašanja. Zato je odbor za ponedeljek, 15. juiij, v Slovenski matici sklical sestanek z dr. Plutom, dr. Kmeclom, J. Stuškom, J. Janšo in pred- stavnikom RKS. Odbor je nato organiziral okroglo mizo in nastop v TV žarišču. O tematiki slovenskih vojakov v JLA je 1!. julija poročal TV-dnevnik, kjer je JLA zanikala, da bi Slovence posebej obravnavali, da nihče ne zadržuje slovenskih oficirjev, ki bi radi izstopili, in da se bodo naborniki vrnili, ko bodo odslužili redni rok, ta pa je znan. Novačenje prostovoljcev pa naj si Slovenci pripišejo sami, saj nadomeščajo prazni prostor, ki so ga povzročiti Slovenci z nepošiljanjem novih relcrutov. Odbor staršev je območnim odborom poslal poziv, naj se starši odzovejo anketi o staležu vojakov, jugoslovanskim odborom pa poziv za mir. (GOS 1/12) Dne 12. julija 1991 je odbor dobil sporočilo, da so enega prebeglega slovenskega vojaka aretirali na Celovški cesti v Ljubljani, vendar informacije na RSNZ niso potrdili. Iz Maribora so poročali o zborovanju za vrnitev vojakov, kjer se je zbralo precej ljudi. Izdano je bilo sporočilo javnosti, v katerem so sporočali, da je bil izvoljen 2 7 9 ACTA HISTRlAK • 1J • 2003 • i Boris M G O M B A Č : v r n i t e v V O J A K O V . :'Ji-.:-)-l paritetni Odbor staršev, v katerega so imenovali tri laike (psihiatrinjo dr. Doganovo. županjo M. Tovornik in Bredo Peev) in tri starše. Univerza je dala na voljo prostore informacijskega središča, za kontaktno osebo pa je bil imenovan Sašo Dravinec. Na tiskovni konferenci v Cankarjevem domu je istega dne J. Kacin izjavil, da potekajo preiskave o prebeglih slovenskih vojakih in da šele za naslednji dan pričakuje od J. Janše prvo zbirno poročilo o slovenskih vojakih. Obregnil s e j e tudi ob paniko staršev, ki vidijo strahove tam, kjer jih ni. Nadškof dr. A. Šuštarje odboru sporočil, da bo zvečer ob 18. uri interveniral pri srbskem patriarhu Pavleti! za miren odhod slovenskih vojakov domov. J. Stušek iz RSLO je sporočil, da so na IS sprejeli stališča glede varstva prebežnikov. Slovenska oblast res ne ve, koliko jih je, a bodo to ugotovili do ponedeljka po VP. Dr. M. Kmecl je sporočil, da bosta člana predsedstva Tupurkovski in Bogičevič tistega dne predlagala odpust slovenskih vojakov. Iz kabineta J. Janše so sporočili, da imajo seznani maltretiranj po VP, da ga bodo prevedli in prek RKS poslali v tujino. RKS se je odzval tudi zaradi zaprtih v Šentvidu. To vojašnico bodo lahko obiskali v ponedeljek in na obisk vabijo tudi člane odbora. Odbor je bil seznanjen z udeležbo delegacije odbora in slovenskih ženskih gibanj (Gombač, Lokar) na informativnem sestanku v Gorici (Italija) prejš- njega dne, kjer so Društvu za enake možnosti in ženskim gibanjem predstavili pro- blematiko slovenskih fantov v JLA. (MORS 4) Dne 13. julija 1991 so člani odbora pregledali in dopolnili koncept metropo- litovega pisma srbskemu patriarhu Pavletu. Pismo je bilo še isti dan oddano, o čemer so poročali radii in Delo z dne 15. julija 1991. 14. julija je odbor dobil informacijo, da so hrvaški starši za ta dan ob 21. uri sklicali manifestacije, ki naj bi potekale po vsej Hrvaški. Od tam so sporočili, da so zbrali na stotisoče podpisov proti vojni. Po prištinskem korzu je na tisoče mater s svečkami manifestiralo za mir. Iz drugih krajev Jugoslavije ni bilo novic o podobnih prireditvah. Starši so odbor seznanili s prebegom slovenskega vojaka iz Trsata, od koder je mati dobesedno iztrgala sina iz rok vojakov. Fant je povedal, da ima JLA tam brez vzroka zaprtih še pet Slovencev. Politika je spet zaspala Dne 15. julija 1991 je v prostorih Slovenske matice potekal koordinacijski sesta- nek Odborov staršev. Predsednik Odbora staršev za varstvo in vrnitev slovenskih vojakov profesor J. Stergar je navzoče seznanil z nekaterimi dejstvi, in sicer: a) prvi sestanek koordinacije Odborov staršev je bil prirejen 19. junija, ko je bilo v JLA približno še 4500 slovenskih vojakov, na poskusnem usposabljanju v slovenski vojski pa okoli 300 fantov; b) osnovni ton tega posveta je bojazen, kaj se bo zgodilo, če ne bo dosežen sporazum z zveznimi organi glede konca obrambnega usposabljanja; 2 8 0 A (.'TA M S T R I A E • H • 2003- i Boris M GOMIS \Č: VRNITEV VOJAKOV. 2-1 t-2cM c) 25. junija 1991 je slovenska skupščina sprejela 15. člen ustavnega zakona; d) po 26. juniju so se zgodili barbarski in tragični dogodki, ki so nam sicer obvarovali samostojnost, odnesli pa so na desetine nedolžnih življenj. Zanje je profesor Stergas oklica! minuto molka; e) dejstvo je. da Slovenija zamuja z evidencami, zamuja z ustanovitvijo mecJ- ¡esorske komisije za vrnitev slovenskih vojakov, da nimamo nobenih za- gotovil ne od predsedstva SFRJ, ne od JLA, ne od EGS; f) zato zahtevamo pojasnilo ministrstva za obrambo, predvsem glede ubežnikov in mednarodnih jamstev. Na nekatera vprašanja je odgovoril predstavnik RSLO J. Stušek. Povedal je, da: a) po evidencah RSLO je na dan 19, 6. 1991 v JLA res bilo 4500 slovenskih vojakov, da je bilo od takrat 1750 pobegov, in da je torej teoretično v JLA še 1750 slovenskih fantov, kar pa verjetno ne drži, saj vsi pobegi zadnjih dni niso evidentirani, zato RSLO ocenjuje, da je v JLA še 800 slovenskih vojakov; b) to je bilo v primerjavi z drugimi republikami velik uspeh, saj drugi še niso načeli JLA z rekruti, Slovenija se je spretno izmaknila pošiljanju marčevske generacije, kar predsedstvu SFRJ dolgo ni šlo v račun, videti pa je, da so se s tem sprijaznili in od Slovenije ne zahtevajo več ne rekrutov ne denarja; c) konkretno ne pozna nobenega primera aretiranega prebežnika v Sloveniji, zadeve s prekratko odsluženim rokom v JLA pa bi lahko nadoknadili s 15- dnevnim usposabljanjem prebežnikov v slovenskih učnih centrih; d) če nekateri izjavljajo, da naj bi bil splošni rok odpusta 20. julij, mora to demantirati, saj za to ni zakonske osnove ne brionskega dogovora; e) Čeprav je poveljnik 3. uprave JLA general Domazetovič poslal v Slovenijo nove predpise za rekrutiranje, je jasno, da se jih v Sloveniji nihče ne bo držal. Oficirji JLA dnevno prestopajo v TO, zlasti je to značilno za zdravniški kader iz Mladike; f) RSLO bo za decembrsko generacijo (približno 500 vojakov) pripravil skraj- šanje roka za en mesec. Člani celjskega Odbora staršev so j . Stuška vprašali: a) kje je danes slovenska država, ki je fante pozivala k prestopu, b) ali obstaja bojazen podaljšanja vojaškega roka, in kakšna so jamstva, da jih bodo po 12 mesecih res izpustili, saj se iz dobro obveščenih krogov širijo vesti, da bodo dobili profesionalno plačo in povišanja ter postali plačani vo- jaki - legionarji, c) kako RS onemogoča akcije vojaške policije v Sloveniji, saj je v Postojni VP težko ranila vojaka, d) ali bo RS po odsluženju vojaškega roka vojake pustila pri miru, saj z dvajset- letniki ne delaš zgodovine, e) zakaj Slovenija ne spodbudi prihoda mednarodnih nadzornikov, 281 A (..'T A HIST R1A1-: • i t • 201(3 • i H. II IS M. GOMBAC: VRNi I I-;V VO lAlvOV f) da se je treba bati predvsem Srbov; čeprav so ekspedicijo slovenskih avto- busov v Beti Manastir tam dobro sprejeli, so starši vedeli, da so tam par dni prej pokopali slovenskega vojaka iz Rožne Doline pri Novi Gorici. Na nekatera vprašanja je skušal odgovoriti tudi član predsedstva dr. M. Kmecl. Povedal je, da: a) od predsedstva SFRJ ni bilo še nobenega odgovora, saj sta na "sveto obljubo" B. Bogičevič in V. Tupurkovski pozabila. Rezultat je kvečjemu nasproten, saj so iz JLA poslali zahtevo po rekrutih; b) gre v naslednjih dneh dr. J. Drnovšek na sejo predsedstva SFRJ v Beograd, kjer se bo skušal dogovoriti o umiku JLA iz Slovenije in vrnitvi slovenskih vojakov. Slovensko vodstvo je od Kučana do vseh ministrov zahtevalo takoj- šnjo vrnitev; c) so konec prejšnjega tedna v predsedstvu govorili o ustanovitvi resorne ko- ordinacije pri IS; d) se na mednarodni RK vse bolj obračajo jugoslovanske matere; e) je predsedstvo tudi tistega dopoldneva obravnavalo vprašanje slovenskih vo- jakov in nekooperalivnosti Hrvatov; 0 vojska uporablja govorice o vojaški policiji v propagandne namene pred prihodom opazovalcev. V razpravo je posegla še Sonja Lokar iz ženskega gibanja, ki je opozorila, da se mirovno gibanje krepi v vsej Jugoslaviji, da je A. Izetbegovič predlagal mirovno srečanje v Sarajevu, da bodo mednarodni opazovalci šli v vojašnice in preverjali odpuste in dopuste. Na splošno so se zadeve za slovenske vojake v JLA zaostrovale, saj so mnogi hoteli spoštovati poziv slovenskih oblasti in čim prej zapustiti vojaš- nice. To je bilo za marsikoga travmatično vprašanje, ki so ga reševali z rokambo- lesknimi pobegi in dramatičnim lovom, ki ga je za ubežniki uprizarjala vojaška policija. O maltretiranju in zapiranju po vsej Jugoslaviji so poročali vsi naši viri. To nestrpnost je obsodil tudi vodja tretje uprave JLA Domazetovtč, ki je beg odsvetoval in priporoča! mirno čakanje na politični kompromis. Vendar je bilo po tako težkem obračunu JLA s Slovenci marsikomu težko verjeti v verodostojnost te vojske. Odbor je sprejel nekatere sklepe, in sicer da se ob obisku delegacije EGS v Ljubljani pripravi manifestacija staršev in poskrbi za sprejem, da se upošteva vabilo Katedre za pisma staršev in vojakov, da vsi odbori lahko uporabijo mariborski bilten in da v TV žarišču tisti večer nastopi Gombač. (GOS 2/33) Šestnajstega julija so se novice o prebegiih in ujetih slovenskih vojakih kar kopičile. Iz Subotice, Vukovarja, Iioka in z Reke so prihajale obupane zgodbe po- sameznikov tn skupin, ki bi rade Šli domov. Razširila se je tudi vest, da Hrvatom v omarice podtikajo šahovnice in jih potem maltretirajo. Na seji odbora 17. julija so člani sprejeli nekaj pobud, in sicer da pozovejo odsek za LO Domžale, naj pošlje seznam prebeglih vojakov, da članek o vojakih objavi 282 ACTA HISTR1AE - !J • 2003 • 1 Rons M G O M B A Č : V R N I T E V V O J A K O V , M 1-294 revija Ameriška domovina, da o vseh zadevah obvestimo zamejstvo, da se pri odvetniku Grilcu iz Celovca pozanimamo o statusu in praksi azilamov v Avstriji, če bi kateri od prebežnikov tja oclšel zaradi groženj vojaške policije. Medtem ko so člani odbora prebirali Kučanovo pismo predsednikom predsedstva vseh jugoslovanskih republik iz prejšnjega dne, nas je presenetila vest, da je RS LO vsem vojašnicam v Sloveniji odvzela elektriko. (GOS 2/34) Vnovično zaostrovanje In spet srno bili na začetku, saj je Odbor staršev vedno menil, da gre zaostrovanje vedno na račun tistih, ki so še v JLA. Zato smo najprej protestirali pri RSLO, nato pa telefonirali v nekatere izbrane vojašnice v Sloveniji in mirili tamkajšnje oficirje. Na predsedstvu ni odbor našel nikogar več, oglasil pa se nam je I Stušek, k i je izjavil, da bo izjavo odbora o kontraproduktivnosti takih akcij posredoval na širši seji prihodnji dan. Odboru je solidarnostno izjavo poslala Florence Unetich, predsednica Progresiv- nih Slovenk Amerike iz Clevelanda. Kivavi Potok, 26. junija 1991, pozno popoldne: pripadniki voda PEM so takoj po prihodu zavzeli položaje na mejnem prehodu (Foto: Danijel Novakovič/FPA, arhiv Primorskih novic) Kn>avi Potok, 26th June 1991, late afternoon: immediately after arrival, infantry police forces took their positions at the border crossing (Photo: Danijel Novakovič/FPA, Primorske novice archives) 283 ACTA HISTRIAE « I I » 2003 • 1 Boris M. COMBAČ: VRNITEV VOJAKOV. Odbor staršev se je zbral tudi 18. julija, ko naj bi se sestalo predsedstvo SFRJ in ko bi mora! dr. J. Drnovšek predlagati umik armade iz Slovenije. V pričakovanju teh novic je odbor iz Celovca izvedel, da je tam že Šest slovenskih prebežnikov. Medtem ko so jih slovenske organizacije (NSKS - Z,S O) za tri mesece in brez vizuma zaupale slovenskim družinam, so jih oblasti napotile v zbirni center v Spittal. Vsaj dva sta dobila politični azil, Avstrija jim je plačala hotel in jih nato spustila k znancem. No- vica, d a j e na Visu še 17 Slovencev, je člane odbora spodbudila, da so od RTV do- segli oddajo ključev njihovih tamkajšnjih počitniških zmogljivosti za starše, ki naj bi šli k vojakom na obisk. Na ta dan se je ob 14. uri v Beogradu začela seja predsedstva SFRJ, na kateri je dr. Drnovšek nastopil s predlogom, da JLA umakne svoje sile iz Slovenije. Za njim je general V. Kadijevič, na veliko presenečenje nesrbskth članov predsedstva, sprejel Drnovškov predlog z obrazložitvijo, da ima armada ie dve izbiri: ali zaradi lastnega nevzdržnega položaja Slovenijo znova napade alt pa se iz nje umakne. Ker prve možnosti vojska ne bo izrabila, ji ostaja samo druga, to je udejanjenje sklepa predsedstva SFRJ in umik iz Slovenije. Ob sklepu, da se v roku treh mesecev armada umakne, je bil sprejet še ta, da se v treh mesecih vrnejo domov tudi vsi slovenski vojaki, ki služijo vojaški rok drugje po Jugoslaviji. O sklepih predsedstva je dr. Drnovšek takoj obvestil M. Kučana, ki skoraj ni mogel verjeti, da je to res. Sklep predsedstva SFRJ se je glasil: Poveljstva, enote in ustanove JLA ne bodo več stacionirane na ozemlju Slovenije, in sicer do dokončnega dogovora o prihodnosti Jugoslavije. - enote 31. korpusa se umaknejo v Srbijo, enote 14. korpusa se umaknejo v BiH, - v tem času se pripadniki JLA slovenske narodnosti odloČijo, ali ostanejo v JLA ali jo zapustijo, - tega sklepa organi Slovenije ne morejo pogojevati s kakršnimikoli premo- ženjskimi zahtevami, - organi R Slovenije zagotovijo, da se enote JLA umaknejo brez kakršnihkoli težav, - do premestitve enot JLA se vsem pripadnikom JLA omogoči, da na ozemlju R Slovenije normalno opravljajo svoje delo oziroma da se z vsem svojim premoženjem na stroške JLA preselijo v druge republike; - ta sklep ne prejudicira prihodnje ureditve odnosov v Jugoslaviji niti ne ogroža njene ozemeljske celovitosti. Nekateri analitiki so menili, d a j e bila ta pot začrtana že prej, saj je B. Jovič klical dr. Drnovška na Brione in mu zajamčil štiri glasove v predsedstvu. Ob dodatnem slovenskem glasu je sklep o umiku JLA iz Slovenije postal pravno veljaven. Vsi so razumeli, da pomeni umik armade iz Slovenije njeno samostojnost in da se bo JLA zdaj spravila na Hrvaško. Šestnajst dni kasneje se je dan pred začetkom konference v 2 8 4 U TA HISTRIAE • U • 2003 • i »oris M I .OMBAČ VKNITSIV VOJAKOV. 241 -294 Haagu v Beogradu še zadnjič sestalo predsedstvo SFRJ in dr. i. Drnovšek je prenehal biti član tega organa. Čeprav je bil njegov status nejasen, saj mu republiška skup- ščina ni namenila nobenega statusa, je dr. Drnovšek v Beogradu dvignil delovno knjižico. (Delo, 12. 6. 2001) Vojaki se vračajo Medtem so člani odbora dobili podatek, d a j e v zadnjem času odšlo 83 1 vojakov, od katerih jih je 357 odslužilo, 284 pa ne. To so sporočili starši do 18. julija, čeprav podatki niso bili povsem posodobljeni. Odbor je sprejel informacijo, da bo v soboto mirovno srečanje v Sarajevu in da bodo tja avtobusi odpeljali tudi iz Slovenije. Novice o prebeglih in ujetih slovenskih vojakih so spet zaposlile člane odbora. O tem se j e sestavljal zapisnik, s katerim je odbor imel pregled skoraj po vseh vojašnicah v Jugoslaviji. Tako je njegov sodelavec psiholog B. Žorž, ki je odboru že svetoval te- rapevtske skupine za prizadete vojake, sporočil, da so na beograjskem letališču are- tirali dva slovenska vojaka (enega Novogoričana). Starši so imeli sicer znance v Beogradu, ki so ga obiskali, vendar so šli tudi oni takoj na pot. Mati iz Litije je sporočila, da je sin v Zagrebu zapit že od L julija zaradi potencialnega dezerterstva. Mati epileptičarka pravi, da tega ne bo preživela. Mati iz Škofje Loke je sporočila, da s e j e prejšnjega dne domov vrnil sin iz Zadra, vendar so ga zaradi hipertenzije morali hospitalizirati v Polju. Zaradi teh skrb zbujajočih novic, k i j ih navajam le kot primer zaostritve še na dan 19. julij 1991, je odbor zaprosi! za pomoč RKS, ki je takoj privolil v sodelovanje pri varnem vračanju slovenskih vojakov. Oglasil s e j e tudi dr. D, Plut, ki je obljubil, da bo pripravil sporočilo za starše in da mu bo pri redakciji pomagal dr. J. Drnovšek, k i j e prejšnjega dne izjavil, d a j e Kadijevič rekel, d a j e rok za odpust tri mesece, če kdo hoče, lahko JLA zapusti že naslednji dan (19. 7.1991). Dr. Plut je izjavil, da bodimo trezni, saj bo vse trajalo še nekaj dni ali celo tednov. Dopoldne je sledil pravi naval pozivov staršev, ki so med časopisnimi novicami in klici otrok že izgubili živce. Iz RSLO so odboru posredovali seznam slovenskih vojakov, ki so še v JLA. M. Bogataj, član RSLO, s e j e o pogojih odpusta in vrnitve pogovarjal z Rašeto. (MORS 5) Dne 20. julija je J. Stušek sporoči! odboru, da teleksa o odpustu iz Beograda Še ni in da je pojem stalna sestava enakovreden mirnodobni sestavi JLA, kar vključuje tudi rekrute. Zaradi tega ni dvoma, koga sta pri odpustu mislila Jovič in Drnovšek, ko sta po seji predsedstva SFRJ izjavila, da gredo lahko Člani stalne sestave JLA, ki so izpolnili rok, naslednji dan domov. Ker je prihajalo do sprenevedanj, je Stušek predlagal pritisk na vojašnice in politike. Agonija staršev s e j e morala končati, zato je predsednik Odbora staršev J. Stergar takoj poklical na slovensko predsedstvo in prosil za realizacijo obljubljenega odpuščanja in za obvestilo javnosti, kaj je bilo res rečenega v Beogradu. Obvestilo je šlo tudi na ZSLO, kjer je odbor zahteval odgovor 285 ACTA HISTRIA li • 11 • 2003 • 1 B o n i M C O M S A Č : V R N I T E V V O J A K O V . 2-M-2