poštnina pta<čaau v gotovini V Ciubljant, 19. februarja 1936 Kako bo gospodarila naša banovina V ponedeljek, dne 17 februarja je začel zborovati v Ljubljanski banski svet, ki bo predvsem razpravljal o banovinskeni proračunu, na podlagi katerega t>o morala naša banovina v bodočem letu gospodariti. Novi proračunski predlog predvideva v celoti za občna upravo 97,327.046 Din izdatkov in prav toliko dohodkov. Predlog za podjetja predvideva 40,872.897 Din izdatkov ter 28 milijonov 96.000 Din dohodkov. Razlika v znesku 11 milijonov 966.712 Din so mora kriti z občnega proračuna. Predlog izdatkov je sledeči (v milijonih Din): splošni oddelek .... 6.05 Din upravni oddelek . . . 0.66 Din kmetijski oddelek . . . 11.25 Din prosvetni oddelek . . . 5.92 Din tehnični oddelek . . . 37.23 Din soc. pol. zdrav. odd. . . 18.97 Din finančni oddelek . . . 13.85 Din trgovina itd......2.6 Din rezervni krediti .... 0.8 Din Predlog dohodkov pa predvideva: doklade.......47.8 Din trošarine.....i 27.43 Din davki in takse .... 16.15 Din ostale davščine .... 1.2 Din zaostanki .....0.5 Din razno .......1.55 Din državna dotacija .... 2.7 Din Dohodki Doklade so ostale neizpremeujene: 53% k vsem drž. neposrednim davkom, katere donos je proračunan na 41.39 milj. Din, 5% zdravstvena doklada 2.5 in 5% nadomestna cestna doklada 2.905 milj. (doslej v proračunu cestnega fonda). Trošarine so naslednje: na alkoholne tekočine 14.57, na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače 0.18. na mineralne vode 2.—, na bencin 4.5, na električno energijo 1.35, na riž, kavo, čaj, kakao 2.5, na kalcijev karbid 0.15, na pnevmatiko 1.2 (doslej v proračunu cestnega fonda s 0.75 milj.). Takse so naslednje: na ples. prireditve 0.5 40% doklada ua drž. takse za vstopnice 0.5, na lovske karte 0.45, na zakupnino lovišč in ribolovov 0.55,- na šoferske legitimacije 0.2, 2% taksa t hI prenosa nepremičnin 7.0, 100% doklada I; dopolnilni prenosni taksi 2.1, na zavarovalne premije 0.4, na dediščine 0.5, na posest, odn nošenje orožja 0.0. ban. admini-trativne takse iu doklada k drž. taksam 1.5, za prenos lastnine na živinskih potnih listih 0.6 (doslej v proračunu .kmet fonda 0.6 milj. Din), nova davščina na vodne sile, katere donos je proračunan na 1.2 milj. Din, prispevek avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo cest 0.4 (doslej v proračunu cestnega fonda 0.5 milj. Din in odkupnina za osebno delo javnih nameščencev 0.8, doslej v proračunu cestnega fonda 0.7 milj. Din). Med raznimi do iiodki so: obresti nalož. glavnice 0.13, dohodki od kazni 0.2, prispevek interesentov za urejanje hudournikov 0.I, prispevek interesentov agrarnih operacij 0.08 in razni dohodki 0.574 milj. Din. Govor bana dr. Marka Natlačena Objavljamo izvleček govora bana dr. Marka Natlačena, ki je uvodno pozdravil v«e navzoče člane bonskega sveta, nato pa očital naloge bonskega sveta, ki ima razpravljati '> važnih vprašanjih za gospodarstvo v naši banovini in za materialni in duhovni napredek našega naroda./ato je treba posvetiti v teh dneh vse svoje sile, da reši svet skupno z banom vprašanja in naloge, ki bodo v teh dneh predmet razprav Pnspevnmo čimveč za izboljšanje težkega gospodarskega položaja, v katerem se nahaja. >un pričakuje, da bodo govori, izjave in nasveti po vsebini in obliki taki, da bodo gg. čla-111 z njimi dokazali, da smo Slovenci konstruktiven narod, ki se hoče z resnim in smotrcuiin •jcioin pomagati mimo težav sedamojii. V sc-j jmjili težkih časih si s tarnanjem svojega po-"znJ» m' bomo niti najmanj izboljšali, poma-nam samo optimizem. Gospodje, ki ste iz- brani iz našega naroda, morate biti tudi v tem pogledu svetal vzgled. Nato je obruvnavul m-koicm bistvena vprašanja, ki se tičejo banovin*!icgr proračunu. V znamenju varčevanja Pri svojem stremljenju, da zadovolji javne potrebe, se luoru banska upravd stalim ozirati na davčno možnost (lavkoplačevalcev, ki so zaradi krize zelo prizadeti. Ti velja pred vsem z« kmečko prebivalstvo, inuie obrtnike in trgovce, ki morajo zarudi toga, ker plačujejo zcmljiirino in pridobnino kol osnove, prispevati v znatni mori k kritju izdatkov brnic-vinskcga proračuna, zato mora biti finančna politika banovine usmerjena v skrajno varčevanje Podroben pretres banovinsk«ga proračuna za leto («06-3? In> pokazal, da «( ne da skoro noben izdutek zmanjšati ali cen. citati tircz škode; pokazalo se bo celo. da so potrebe v dr&vski banovini mnogo večje, kaki r jih moremo kriti s sredstvi, ki so nam razpoložljiva iu finančno dosegljiva. Bolj kakor kdai prei je s času gospodarske stiske prebivalsnr navezano na pomoč javnih korporacij, ne srnin moralno, temveč tudi materialno. ;\a >abi«t so ■ tem pogledu banovini, ki je finančno navezana le nn ozko omejen krog davčnih v,rov, /afiiam- pre-cej tesne meje. Po sili razmer diktirano krčenje izdatkov v dosedanjih proračunih je oviralo normalni razvoj onih kulturnih in gospodar*!, h panog, katerih pospeševanje je poverjeno banovini, /uradi tega pri sestavi baKovinskega proračun« za leto l'n<>-T7 nisem mogel misliti na kakršno koli znižanje; nasprotno izkazuje predloženi proračun občih dohodkov in izdatkov poviša nja za okroglo 5.000.000 Din. Kiju!- fenu pa so v proračun uvrščeni samo neobhodno posebni izdatki, tako da upravičeno trdirr da predstavlja ta proračun minimalni gospodarski program, ki ga Im> mogoče po vsej vtrjeton.fi iz vršiti v okviru predlaganih dohodkov. Iz predloga proračuna so morale si vcilu iz lasti vse večje investicije. V prora-.im so vstav-jeni le primerni zneski kol letni obrOk ali kol anuiteta za najnujnejša investicijska (usb z »a uiero, da se zagotovi, ua la način v*aj pmtopna izvršitev teh investicij, ki jih /eieifi 'cdanjih 3lubiii finančnih prilik ai inogo-e tzvršjii aa enkrat. Povečanje za socialne svrhe Proračun banoviuskili podjetij, zA vodov in ustanov znaša *>.ŽC2J»7 Din izdatkov in ravno toliko dohodkov. Med dohodki |e upoštevan tudi že prispevek banovine v zneski t I.M66.712 Oiu. ki je na drugi strani tud; že upoštevan med občimi izdutki. Od proračun jenih izdatkov okroglo 40,872.000 Din pa krijej., zavodi z lastnimi dohodki okroglo 2t,900.000 D;a. Prispevek i/, občnega proračuna ji' nnpia:>i tekočemu proračunu poyečan za Din 01..000 Din. -To povečanje se nanaša v glavnem ar banovin sko, zdravstvene iu socialne zavode (70C (100 dinarjev), ki so bili zadn ja letu pr malo dotirani ker so njih lastni dohodki /arail. oluibožanja prebivalstva, ki ne more več plačevali o.krbnih stroškov, stalno padali. Sploh pov zi '>''•« vv.drže vanje bolnišnic kakor tudi hiralnic banovini visoka finančna bremena in z njimi /dm/ene velike skrbi. Dasiravno so bolni aiie v-eskozi skoro do zadnjega kotička zasi di ne vendar lastili dohodki teh ustanov stan,o na/mln jejo. I ako mora banovina poljg osebnih izdatkov za pragmatične uslužbence in režijsko osobje kriti povprečno iz svojih sredste. lud: (s) odstotkov vseh vzdrževalnih stroškov /a bolnike. Država, ki In morala v zakonito normiranih primerili povračati oskrbne strošte za državne uslužbence itd., dolguje bolnišnicam do konca leta !'JV5. okroglo vsoto 5,500.000 Din Poleg tega pa so na nekaterih zavodih nuj no potrebne izvestne investicije, biez katerih jc njih redno poslovanje biMve.no ote/kočeno biko da 7 njimi ni mogoče dalje cdiašai, Glede haoovinstcih zavodov In ustanov za stopam stališče, da morajo svoje ftispodarsjvn usmeriti po vzgledu privatnih gospoda, ste v. ki ne,prejemajo nobenih prispevkov jp smejo baiioviu.ski zavodi prejemati prispc^k h v l'o liki meri, kolikor vršijo obče koristne zdravstvene. socialne ali prosvetne lunkcijc. Pred vmui Ii« mora jo kmetij>ki ....... sil o^ko eku- Iioinijo b ic/pogoj »o kriti / lastnim noliodki. ker odpade na prvi post,nt 11» osebne iz-dnikc precejšen znesek, ugotavljem. da znašajo vsi osebni i/d.-itki po premoge proračuna otl celotnega proiucutia 21 odstotkov » tekočem proračuni! pa okroglo i! odsiotki-. I o enoodstotno znižanje je pripisov iti de(«uu d» w> sc prejemki javnih uslužbencev z jI'dirom 19V> v precejšnji meri znižali. P........... moramo, da je odstotek osebnih izdatkov v prim> ti z držav; nim |)roračii!iom, pu tudi \ primeri « proračuni drugih banovin zelo nizek. število mest uslužbencev splošnt in strokovne administracije v predlogu pi oraču na za leto 1936-57 znaša V") mest (plus 3»i Io povišanje smatram za utemeljeno v dejanski potre-..............1 — ' ..... število bi. Povišati se je moralo pred vsem 1,1. i i^un it j. ,,,■..«.■•• j,.,-. ....... uslužbencev v strokovnih oddelki! n to zlasti pri kmetijskem in tehničnem ™idc|lu Stvarni izdatki V prvo skupino sliaiiiih izdali ev spadajo izdatki občnega, upravnega in fina ličnega oddelka. ki znašajo 16 odstotkov ecloiiu m proračuna. Pri tem pa jc treba vedeli Ia je i občnem oddelku predvideno za oloklrttiM-oiio Din i.oimi.ikuj. da so pri finančnim ndiir'ku predvidene anuitete za razna |»osojila i. si. se uporabila, od nosno se še .po.ablja|o > •rlavncin v gospodarsko-produktivne -vilic. Anuiteti in obresti za posojila, ki so |ili naje'" bivše *a-aioiijirave in banovina, znašajo leifto t 2,8(1.000 Din. kar poineiija picccj-iro ol.n meritev l>a-novinskega proračuna. .Napram n ki.'emu proračunu so -e anuitete poučni.' a i.ili najetja posojila Din s,ixkm>00 zn zgradbo "ove gimiia- i zijc t Ljubljani in zaradi posojila 1.0*^-1 IHKI /ti nakup posestva v Svcčini Za elea(rifi«oci(o poirebutemo j še 75 milijonov dinar ev '/.ti razvoj našega gospodarstvo jc velike važnosti smotrena elektrifikacija boooviiH- in oskrba še vsega ticclklrificironega dela banovine ' cnenijB, električnim tokoin. 6 bon hoče nudi Ijrvati'. smo^epio elckliifikafcijsko politiko m I doseči. d onega časa, ko ic dr NoHačen kot komisar oblastnega odbora ljubljanskega'sklenil pogodbo, po kateri KDE prejemajo « velenjske elektrarne vso ono električno energijo', katere Velenje samo nc robi, so sc KDE razvile v podjetje, ki nt' vodilno pri izvajanju elektrifikacije banovine zgolj zarodi tega, ker je last banovini;, marveč ima vodilno vlogo ludi že po'razsežnosti svojega omreži'- Naj omenimo samo eno številko: KDE oskr-biiiejo z. clcklriko ozemlje skoro 100.000 prebivalcev V preteklem letu so KDE investirale skoro 4.5 milj Din in so zgradile 38 km daljnovoda, 9 transformatorskih postaj in 84 krajevnih omrežij, v programu /n 1956 ic določena vsota 7 milj Din zo elektrifikacijo Dolenjske, za kar jc bilo najelo posoiilo pri Pok zavtjdu /„ / milj. |)j„. Nodotie IC V programu še več drugih elektrifikacij: Rele Krajine, Savinjske, doline, Mislinjske iri Mežiške doline itd Pospeševanje kmetijstva Pi oračuii kmetijskega oddelka znaša 11 milj 2IJ..VM Din fo jc 116% cctolncga proračuna. Napram tekočemu proračunu izkazuje proračun zn 1,317000 Din več izdatkov. pr, tem moram ugotoviti, da gre prccejšcn del teh izdatkov in sicer .5,436.507' Din zn kmetijske zavode ir šole Ta prispcvcK ji: napram IckDčcmu proračunu po-vecan za 341 000 Din. in sicct deloma zaradi nujnih investicij, deloma pa tudi zaradi tega ker število učencev v posameznih zavodih lega oddelka ras,c Na novo pa sc namerava oboriti zimsko-knictiiska Jola v SI lurjti ob inž Žel Nadalje sc Di'o videva na novo znesek 300 000 Din, kot prvi obrok za adaptacijo poslopij v bvccini, kuno nameravam s prihodnjim šolskim letom preseliti kmetijsko-gospodarskO šolo s St Jurjn Za kmetijsko izobrazbo te bilo Icla 1935-36 namenjeno delo. v treh kmetijskih dveh banov, in šesl saz. gospodiniskih šol v 153 n«-nih šolati za kmet mladino, v 2 potujočih kmet gospodinjskih tečajih ler s 690 kmet strokovnimi predavanji Poljedelstvo jc banovina pospeševan, s selekcioniranjem žitnega semena m Kiompirm ler jc uvozila tudi 550 stolov pr-dar.skcga krompirja Travnišlvo je banovina pospeševala z napravo umetnih travnikov, travnih dctellišc, travniških semenarskih krožkov in učnih Iravtic »a-novina jc podpirala Hmeljarsko društvo v Žalcu, ki jc skrbelo za pospeševanje hmcliai stv i V svrho podpiranja živinoreje ie bon.ni, a posebno pozornost posvetila govedoreji, svinicrc.i, perut-riinarstvu in ureditvi gosjiodarsha z gnojem Nadalje je bilo lani določenih 200.000 Din za nabavo cepiva in zdravil ter ic bde t.i «vot-» v celoti porabljeno zo nabavo cepiva proti »umski idečici, ki pogosto nastopa in bi bila škoda ogromna Cepljenih te bilo 140 000 prešičev ter jc le 8 kom poginilo kljub cepljenju Kci ic postalo vinarstvo v banovini močno pasivno, |c s i*. > i -šala banska ujnava zboljSah kokovOst Irsia tci vina in urediti cene vinu Pri oospeševoitiu ■•<:-djarstva jc našla bonska uiv iva pn vsaki ak< iji veliko razumevanje pri kmetovalcu, f v vini : iz položljivimi sredstvi ic bonska uprava podpirala produktivno zadružništvo Nato ic g l u i ra/vil obsežen progiam pospešcvama kmetijstva po proračunskem prcd'ogu za 1936-37 Naše kmetije niso enostransko usmerjene in ic zato tre (m im'Ii razumevanja za vse kmetijske panoge in lih primero pospeševali Glavni namen pospeševclne politiki ic. povečati produkcijo in pridelati glede kakovosti prvovrstno blago, k j bo doseglo najvišje t:ene Mnogo krajev jc ludi pasivnih in Posebna skrb naše agrarne politike bo, pomagati tem krojem in tako povezati kmečki žive j na rodno grudo Mod drugim omenitmn, da sc bodo storili potrebni koraki za regulacijo cen sadja in propagiral sc bo večji konzum v državi banovina mora skrbeti ludi zu pospeševanje gozdarstva in lovstva, in bo v novem proračunu dejala v Ia namen približno iste vsote kot letos Stolno narašča obseg dela komisije za grnrric operacije, pa tudi njeno delo jc vedno večje, ker ic zložba poljedelskih zemljišč temeljno a pomena za izboh.šanic donosnosti V tek proračunskem letu jr komisiia za agrarne zadeve izvršila doslej največjo zložbo v noši banovini Operacijsko ozemlje obsega poljedelska zemljišča treh vasi v skupni površini 250 ha. V prih lotu sc bo polagala posebno vafhosl na ztožbe nn Krškem polju in za pouk naših kmetovalcev o veliki ko-rish komasacije Važen problem naše banovine so hudurniki ki napravliaio veliko gospodarsko škodo Doslpi sc ie izdalo za ureditev hudournikov (pred vojno) približno pol milj kron. po vojni pn 10 milj .Din V večjem obsciiu so sc tn dela začelo izvrševati z ustanovitvijo banovine, ko jc začeta banovina sama nase prevzemali večji de! sfroškov za ureditev hudournikov V novem proračunu ir zo ureditev hudournikov znesek 699 000 Din to jr pa le kredit za vzdrževanje žc izvedenih del za projektiranje novih ter za najnujnejše potrebe ob hudourniških poplavah Kredi! za večja dela bo vnesen v programu javnih del Socialna politika in zdravstvo Ti izdatki znašajo 195 vsega proračuna in so v primeri s tekočim proračunom povečani zn 2.027 milj. Din Zaradi naraščajočega obubožanja prebivalstva so sr morali prispevki ban bolnišnicam zvišati za 0.7 milj Din, nadalje za plačilo oskrbnih stroškov v neban. bolnišnicah, za zdravljenje siromašnih v združenih zdravstvenih občinah, popolnoma nova pa je postavka pol milj dinarjev zo zatiranje raka m ?dravlienie rakastih bolezni V proračunu določena sredstva pa so sploh nezadostna, vendar pa finančna sredstva nc dovolimno novccania Banovina saina ima 7 bol-.? ,655 Posteljami Po večjih bolnišnicah prirnanikiiie prostora zn sprejem bolnikov Po-trebo razširitve postaja vedno bolj nujna m se nc bo dalo vce odlašali Banovina ima tudi dve hiralnici ter jr kupila graščino v, O Radgoni /a ban hiralnico, ki bo najbržc žc jeseni odprta Potrebe na polju socialnega skrbstvo so neizčrpne Boli kot kdajkoli prej sc ljudske mase obračalo za pomoč na banovino. Saj jc sedaj vrč kol polovica prebivalstva brez sredstev m nima drugega kot svojo delovno moč. Bolj kot kdajkoli sc ljudje poslužujejo invnih socialnih institucij. Socialno politično delo banske uw«»* i« bilo osredotočeno predvsem na vpioienjr, kejio skrbeli zo vedno večje število brezposelnih. V to namen so bile porabljeno vsa razpoložljiva sredstva, toda niso mnogo zalegla Bednostni tklad Ce In se bil brdnoslni fond v tek. letu potrošil tako, kot jc bil proračunan, bi ne moglo biti ugovora proti njemu, vsaj psi tistih ne, ki priznavajo poirebo obstojnnjn takega fonda pod kakršnimkoli imenom. Vendar lemu ni lako V tek. proračunu ic bil skoro tri mili. znesek votiran za izvrševanje javnih de! in znesrk na 1 milj Din za dela nezmožne brezposelne. Zc junija 1935 ic bil odobren virman f(00 000 Din na škodo javnih del in v korist zaposlitve višje kvalificiranih brezposelnih Istotuko ie bil pred nastopom scdaiucga g bana na račun javnih del razdclicn znesek 300.1K10 Din za oskrbo hrane kol ekvivalent j>ri izvrševenju rožnih občinskih del, m sicer brez podrobnejših lačuncs Za izvrševanje j>r,:\ iti tehničnih det je tedaj oslolo še 17 mili. dinariev, kar sr jc i/ viška dohodkov fonda povečalo za (13 initj. Din Od iunsjo dalje, ko sc je izvršil omenjeni virman, pa se ie število podpor podvojilo in je bilo potrebno novo ojačenie omenjene postavke /a višje kvalificirane brezposelne za 900 000 Din. Da sc škoda, storjena javnim delom. vsui nekoliko oopiijvi, te l»l določen iz viškov dohodkov znesek fiOOOCO Din z« mamšu javna delo po občim h. ki so pod nadzorstvom cestnih odborov, odn tajonskih članov, seveda proti obračunu V predlogu proračuna za 1936-37 se vračamo ua prvotne številke proračuna /a 1935-36, toda ne /ato, kakor da In smatrali, da so nesporno opravičene, nasprotno, idealna razdelitev sredstev fondn, ki se »teko izktiučno iz pr»i>ev-kov nameščencev in delavcev ler njih služtioila-jalcev, t) bi'a poč drugačna Vendar pa je za pravičnejšo razdelitev sredstev prilika še vedno dana z možnostjo virmana Prosiieio Velik del proračuna lega oddelka je vi-znn s posebnimi zakonskimi oiediMsi, ki nalagajo banovini dolžnost vzdrževanju poslopii srednjih in učiteljskih šol Nadalje mora banovina vzdrževali zavode za sh-po deeo, gluhoncmnico, deško vzgajahšče ter prispevati k ".troškom zo vzdižc-vnnie pomožnih šol Ker ie šolstvo eno največjih bremen podeželskih občin, posebno za one, ki so gradile nova šo' ka poslopja v dobi dobre konjunkture sedaj pa zaradi padca davčne moči ne zmorejo več anuitet uiti obresti V ta namen ie postavljeno v pomoč takim občinam fiOOOOO Din. Nadalje mora bdi banovina v pomoč revnim obokom, ki absolutno ne zmorejo stroškov za učila. Moralna dolžnost banovine ie, dn omogoči tem siromašnim otrokom obisk šole Ostali zneski teiju poglavje namenjeni splošni narodni prosveti ter posameznim in kultur ustanovam v banovini. Nato je g bm navedel zanimive statistične podatke o nrosveli v naši banovini Od šolskega leta 1931-1932 do 1934-1935 je število ljudskih šol naraslo od M6 na «60. število razredov od 34!i7 na 3820, število učnih oseb od 3762 no 4113 m otrok od 149 296 na 182321 Slcvilo šo! in razredov ter osebja nc narašča primerno s številom otrok Pomagamo si na ta način, do se več razredov poučuje v isti učilnici, da se je dopustno število otrok za en razred zvišalo od 50 na 65 m da banovina sama naslavlja učne moči ko! onevnicnric na račun bednostnega fonda. Nezasedenih mest je 150, bon. učiteljev-dnevničarjcv, ki deiansko poučujejo, pa 173 Šolski proračuni so znašali 1931 36.86 mili., Pa so do 1934 padli na 24 mili Din v 1935—1936 P« so se povečali na 25 2 milj Din Nojsiromašncjšim šolskim in upravnim občinam je banovina podelilo skoraj militon podpor Kar sc z. ozirom na težavni gosnodarski položaj da omejili, jc zida-me novih šol .•^vilo meščanskih šol je naraslo od 1033 do 1934 na 1934-1936 od 40 na 41, razredov od 213 nai231, učnih oseb od 403 na 462 iti ičenccv od i c .I?,/409 Proračuni meščanskih šol so znosni 1935-1936 1 68 milj Din. Tudi za meščanske soie ie banovina občinam podelila okoli 300.00« cinarjev podpore. Številke srednjih šol izkazujejo se letos znaten dvig Od 1931-1932 do 1934-1935 ic število razredov srednjih šol brez učitelji« rnumt. 20 Aspirin tablo! Jrfstano 20 dinarjev.^ torej: Itosplrin tableta saTrioJ dinar Oil« i* I,(..lr pod s. ii ,M> Oj u si: i,j> naraslo od 18« n« 209. "čnih oseb od 306 nn 335 in dijakov od 7751 na 9185. Stanje srednjih šol pa |,j |>j|o slabše, če ne bi imeli zas. srednjih Sol. ki sc jim posveča mnogo premalo pozornosti. Od 14(1-19.32 na 1934—1935 jc število rn/redov zas. srednjih šol»podlo od 29 nu 26, število dijakov pa od 1148 no 1074. Treba bo podvojiti napore, da sc zas. srednjim šolam omogoči razvoj, če hočemo razbremeniti državo in če hočemo, da ostane srednja šola v obče na višini časa. Tehnični oddelek Izdatki tega oddelka tvorijo 3hJ% vsega proračuna, Najtežji- breme je vzdižev; nje bano-\inskih železniških dovoznih .est tir subveii-, ionirttiiili cest, kt skupno metijo ok',li 4.ll> banov, in drž. fonda za javna dela V letu 1'jVi M> je bilo nu novo zgrajenih 21.25 km banovin..kili cest, rekonstruiranih jin IH.3 km Izvršeno ii bilo veliko regulacijskih del, nadalje ji nilo zgrajenih H vodovodov za 7 vasi iii t u esto s ca 2.H00 prebivalci itd. Omembe je vredna akcija banovine, da je prevzela brigo zu pravočasno predelan je teli ničnega elaborata za gradnjo vieučiliškc knjižnice v Ljubljuni. ker bi sicer utegnil že drugič zapasti s trudim- pridobljeni drž. gradbeni kredit. Unije je banovina organizirali! in fiuunsjrulu akcijo za napravo teh-, ničnih elaboratov zn avto-ce«io LjnUjnna-Su-šuk iu modernizacijo osinlili državnih lest. Na tu način bodo potrebni tehnični eluli irati pripravljeni, čim bodo krediti v te namene na riiZ|Hilugo. Trgovina, o' m ndasiriia I udi v novem |iroručuiMi iimnct-va bnno-iinii pospeševati obrt kot doslej 1 ,,ua referat lin treha zopet razširiti m tnii nu,ožili prireja nje še nadaljlicga širok ivnega' poiiKii \ ta ud-men ho potrebno sodelovuni- / einkun zavodom zn pospeševanje obrti pri /bo-n,r : /ti trg., olirt in industrijo, da «e ustvari ihdsioletna želja interesentov [io eiio-iiein iin-iopn m progra-iiiii o'»e'- /n\i,rl .\ Organizaciji! tiirizinii je bi,:i srn,, deloma izrorciia javnim lelesom. najvei j> *< -e ji posvečale zasebne urganizucije 'n p interesenti sami. lurizem bo treba obvezno ciganiziruti in razširiti tudi organizacijo banov liijskojiromel-iiegn svetu, ki nuj združi sknp-ii nali , ki se v naši banovini ne izvaja. Finančni viri so nadalje osiitli v glavnem neizpreiiicnjciii in večjih bistven1!! izprr-ineiiili ni. Ker so finančni viri omejeni m ni mogoče misliti na zvišanje dohodkov je tudi nemogoče misliti nu povečanje izdatkov pn-ko piedlogu Dobro se zavedam, du proračun ki ga ima te pred seboj, ni idealen da v njem ui najti marsičesa, kar bi bilo zn gospoiluissi in kulturni napredek našega naroda nujno potrebno in da mnoge postavke v proračunu še izdalek« ne morejo zadovoljiti vseh želj in dejanskih potreb, toda po drugi strani je vendar!-, razveseljivo dejstvo, dn je prorueuti kakor Vam je bil predložen, realen in je zato naSe upanje utemeljeno. da bo mogoče izvesti program in zadostiti potrebam vsaj \ onem obsegu, ki ga la proračun začrtava S tem sem Vam v glavnih obrisih uuznačil program in naloge, ki jim hoče Iiiit-vu uprava posvetiti v bodočem proračunskem letu svoje delo. S tem programom stopamo pred Vas z zu vestjo, du je gotovo mogoče tu piogrum v mursikuleri točki tudi izboljšati, ne dn hi se morula zaradi tega potrebna sredstvu povečati. Prosim Vas, da premotrite predlov-oii Vam pro- Aspirin pomaga pri bol«, filnah. p r e h ladu In "i »-le poljska tovorna ladja »Pilsudski« je jiriplu la v newyorško luko tako obdana z ledom. Ta slika dokazuje, kakšna aiuu vlada v Ameriki. la v korist in zn vsestranski napieiiek naše ožje slovenske domovine, kakor so z. ljubeznijo na tem proračunu delali tudi tisti, kt so ga sestavljali in mn končno dali sedanjo vs--b'no Boga jia, ki naj v teli dneh vo;h t,ase misli, naše besede in naša dejanja, iz dna duše prosim, da nam pri našem delu ponuig- . da bi naši liujiori v teli dneh obrodili obilo sadov v radost in jioiios našemu mlademu kralju, v korist naše ožje slovenske domovine, kakor tudi naše širše domovine kraljevine Jugoslavije. Švcuoki kralj pride vsako leto na oddih v južne Francijo. Je menda eden izmed najbolj »domačih« vladarjev. y KAJ JE NOVEGA ..............................mmmmammmammmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmm^mtmmmmammm Zanimiv sejni sapisnik Xa občinski seji IZ januarja 1936 občine Mozirje-okolica, poročata občinska odbornika Štrucelj Franc in Turnšek Makso, kot pregle-dovalca računov: Prejšnji imenovani občinski odbor je podelil gosp. Dragu Marušiču, odvetniku, in gosp. Rastu Pustoslemšku, novinarju v Ljubljani, častno občanstvo tukajšnje občine, in bivši imenovani župan Vence! Žni-deršifi je glasom sejnega zapisnika z dne 27. maja 1934 poročal, da je prvi daroval 1000 Din in drugi 500 Din za reveže občine. Preglednika računov sta ugotovila, da zgoraj označena zneska nista dospela v občinsko blagajno, in je občina imela pri tem imenovanju sledeče izdatke: Za napravo dveh častnih diplom 600 Din za avtov ožil jo v Ljubljano, ko so bivši odborniki častno diplomo izročili .......... 850 Din Skupaj. . . 1450~Din Soglasen sklep navzočih občinskih od- bornikov je: 1. Gosp. Drago Marušič in Kasto Pustoslemšek se črtata v seznamu častnih občanov tukajšnje občine, ker m bilo osnove za njih imenovanje. 2. Enako se črta Vencel Zuideršič, zasebnik v Smihelu kot častni občan zaradi neresničnega poročila, ker je na občinski seji dne 27. maja 1934 trdil, da je bivši ban gosp. Drago Manišič nakazal poti št. VI. 9753/1, dne 18. aprila 1934 vsoto 1000 dinarjev z banovinskega reprezentacijskega fonda povodom njegovega imenovanja častnim občanom. Dokazalo se je, da je pod to številko nakazala banska uprava z bednrst-nega zaklada 1000 Din za občinske reveže, kakor so tudi druge občine takrat pod to številko enake podpore sprejele. Od gosp. l'u-stoslemška dar 500 Din ni dospel v ubožuo blagajno. VINA za vse priložnost naročile pri Centralni vinarm b Ljubici. Ošišani jež in Slovenci V Belgradu izhaja hiinioristični list .»Ošišani jež (Obriti jež). Ne rečemo, da ne priobči tudi kaj dobrega. V zadnji številki pa si je Ia list dovolil neokusnost, ki bi je tudi povojni Balkauec ne smel sprejeti brez ugovora. Piše sledeče: škof Jeglič je šel rad med narod, da se je na lu n mesta prepričal o njegovi Breči in nesreči, o trpljenju in težavah, o vernikih in bn /.božnikih. In tako je prišel do pastirčka. Majhen je bil deček, še manjše pa je bilo njegovo krdelo: nekaj malih prašičkov, ki so se komaj gibali ob plotu. Vladika je hotel slišati želje tudi tega pastirčka in pobliže ogledati malo krdelce. Ker si tako majhen in imaš tako mali trop. koliko dobiš mesečne plače?« vpraša škof. fttiri groše na mesec.< /.are v malo je to,« dodal je Jeglič. >Tudi jaz se ni pasli r kakor ti, a imam večjo plačo. >A potem gotovo varuješ mnogo večje prašiče kakor jaz,«: mu je odgovoril mali pastirček. Tako ...Ošišani ježi.. K neokusni šali, ki, sploh sala ni. naj nam ho dovoljena sledeča opomba: Za Jugoslavijo tako zaslužni nadškof Jeglič ima tako sijajno plačo, du je moral odpustiti vso svojo služin-čad in živi nadvse skromno življenje v sti-škem samostanu. Kar se tiče njegovih »prašičev«, tu bo mišljeni Slovenci, pa tole: Brez Jegliča in Slovencev bi ne bilo Jugoslavije, pa tudi ne tistih ogromnih palač in javnih del tam doli, za katera tudi Slovenci v izredni meri prispevajo. Tisti belgrajski gospodi, ki danes Slovence zmerja z velikimi prašiči, bo še presneto predla pajčevina po želodcih, če bodo bratje, ki jih ta gospoda v srcu sovraži, nekega dne zadrgnili svoje mošnjičke in nekoliko bolj skrbeli tudi za svoj blagor. ALI STE m PLAČALI NAROČNINO ZA »DOMOLJUBA«? Zn Baragovo semenišče v Ljubljani Ljubljanski škof prevzv. g. dr. Gregorij Kožnimi je izdal pastirsko pismo za leto 1930. V prvem delu govori o sadovih evharističnega kongresa in o pogostem prejemanju sv. oblia jila, v drugem delu pa o veličastni proslavi škofa Friderika Barage v Clevelandu, kjer so mu katoliški Slovenci postavili lep spomenik v kulturnem vrtu. V zvezi s škofom Barago piše g. škof dr. Rožnian: >Naša škofija nima nobenega spomenika škofu Baragi razen skromnega kipa v župnijski cerkvi v Dobrniču, kjer j© bil krščen. Dobiti mora tudi pri nas dostojen spomenik. Toda kakšnega? Nnša škofija nujno potrebuje novo bogoslovno semenišče. Sedanje je staro, nezdravo in premajhno. Po najnovejših cerkvenih in državnih odredbah Inido morali bogoslovci študirati šest lel v bogoslovnem semenišču, torej mora biti za šest letnikov prostora. Tega pa v starem poslopju ni. Povečati se pa ne more. Kaj naj storimo? Ali naj odklanjamo tiste, ki se hočejo posvetiti duhovskemu poklicu, ker nimamo za vse prostora? To bi bilo škodljivo. Saj še v naši škofiji primanjkuje duhovnikov, da raso vsa dušnopastirska mesta zasedena, kakor bi morala biti, povrh pa še tolikanj prosijo izseljenci v Južni Ameriki, Franciji in drugod za slovenske duhovnike. Ako jih jim ne pošljemo pravočasno, se morajo pogtibiti. Torej ne preostane drugega, kakor da sezidamo novo bogoslovje, ki bo dosti ve- liko in bolj zdravo, in to novo bogoslovno ^ meuiščo naj bo spomenik tikofu Baragi, uaj nosi ponosno ime: Baragovo semeni. 5če. V njem naj se za bodoča stoletja vzgajajo duhovniki v duhu apostolska gorečnosti, da bodo vsi podobni svetniškemu škofu Baragi in tako vsak njegov živ spomenik. Seveda porečete, da sedanji čas gospodarske stiske in pomanjkanja ni prikladen za zidanje tako velikega in dragega zavoda, ker zanj ni denarja, saj ga mnogi še za vsakdanji kruli nimajo. Prav dobro poznam veliko stisko, v kateri živi ves svet. A vedno je še dosti ljudi, ki niso brez vseh sredstev, ki morejo še brez lastne škode Bogu kaj posoditi. Vemo pa tudi, da je največji blag -lov na tistih malih darovih, ki si jili človek tako rekoč od ust pritrga, ker so znak velike pižrtv i-valnosti in ljubezni do Boga Zveličar je pohvalil mali vdovin dar, s katerim je dala vse, kar je imela, ihi pa bogatinov, ki so od svojega izobilja neznatno malenkost bahavo darovali. Na drugi strani pa je prav v časih brezposelnosti primerno da se izvišu>*jo večja dela. pri katerih morejo mnogi zaslužiti vsakdanji kruh. Najboljša podpora brezposelnim je priložnost za delo in zaslužek. Kako naj dobijo ljudje delo, ako bi se vsi dr/Sli načela: v tej gospodarski krizi se ue smejo nobena dela vršiti, za katera se sredstva sph šno med ljudstvom pobirajo, saj pobila to, kar kdo prostovoljno in rad da v veliki in sveti namen. Slovenci v Ameriki so za Baragovo semenišče zložili temeljni kamen. — Zdaj mora domača škofija nadaljevati. Vem, da boste po svojih močeh radi dali za lepi in veliki namen, da postavimo Kride-riku Baragi dostojeu spomenik, za škofijo pa oskibimo primerno semenišče. Posebno 11 kani na srca tistih, katerim je Bog tudi v teh težkih časih naklonil imetja več kot ga zase nujno potrebujejo. Način zbiranja se bo pozneje razglasil, danes Vam samo povem, da je novo semenišče nujno potrebno. Vso zadevo pa priporočam Vaši pobožni molitvi ln prav posebno prosim, da jo vneto priporočate služabniku božjemu Frideriku Bitrx"i.« Peter Križman: Pasi prmovedaie Res, časi hudi so prišli, š« meni slabo se godi Kar blodno tuvam seru in tji, obstanka nimam nravega. Novd Sen sem prišel med km za radost io veselje vnete. Po vrsti tarnali so vsi: Prodaje ni. denarja ni.« Med delavce sem se podal, da zvrnemo ga kak bokal, a tarnali so delavci: - Nič dela ni. zaslužka ni.« Tako zdai grem med obrtnike, tu nade lepe so, velike: »Pust beži. nam gre preslabo!« vsi obrtniki mi reko. Nazadnje grem še med trgovce, sai veste, ti imajo novce. Preljubi Pust. prj nas ni nič, odše! je zadnji že belič.« Nazadnje sem pa le dobil par norcev, z njimi se vrtil, VSO floč sem pel ln pil, dokler jinf žep ni — prazen bil. OSEBNE VEBIi d 7it-ietai«« je jrasatval ta dni vse učinki profesor dr. Murko, edeu naših najbolj /.uslužnih učenjakov. d Zlato porok* sta slavila nedavno v Slaku 78-letni železničar v pokoju Ivan Senica in njegova 74-letna »»proga, roj. Kožuh. Se ua mnoga letal d 88. rojstni dna je obhajala v Smiholu pri Žužemberku mati tamošnjega župnika g. Zupanca Alojzija. d Z« bolgarskega poslanika r Belgradu je imenovan Karadjov, bivši bolgarski poslanik v Pragi. DOMAČE NOVICE d Konec razprave proti morilcem kralja Aleksandra. V Aix e« Provence v Franciji je lauiošnje porotno sodišče izreklo sodbo: Mi jo Kralj, Pospišil in Kajič pridejo v dosmrtno ječo. Odsotni Pavelič, Perčec iu Kva-teruik pa so obsojeni na smrt in jih čaka ge-lotina, ako pridejo francoski oblasti v roke. Perčec je spravljen na Dunaju, druga dva pa vživata italijansko gostoljubje. d 14 obletnico kronanja sedaujega svetega očeta Pija XI. je tudi Ljubljana lepo proslavila. Slovesnost je organizirala skupno z dijaškimi marijanskimi kong rogači jami Akademska zveza, predstavnica slovenskega katoliškega visokošolstva. V nabito polni unionski dvorani so bili poleg drugih dostojanstvenikov tudi škof dr. Itožman, ban dr. Natlačen in ljubljanski župan dr. Adlešič. Program je obsegal več točk verske vsebine. Lep je bil zlasti govor akademika Verbica, ki je poudarjal mirovno poslanstvo papeštva. d Z velikimi slovesnostmi so v Zagrebu proslavili 81 rojstni dan nadškofa dr. Ba-uerja. Obenem je nadškof proslavil svoj maš-niški in škofovski jubilej. Vse prebivalstvo Zagreba je ob lej priliki nadškofa prisrčno pozdravljalo. d Kilogram govedine stane pri nas 8 Din. Kako pa drugod? V Angliji 9, v Madjarski i'S, v Češkoslovaški 15, v Franciji 18, v Nemčiji, Avstriji in Španiji 26, v Italiji 32 in v Švici 40 Din. Mesarji pridejo pri nas na svoj račun, ampak kmetje so udarjeni. Te številke kažejo, da drugod za kmeta lioljše skrb«. d škrlatinka se je pojavila v Mariboru. Zanimivo pa je to, da je na tej bolezni obolelo nenavadno veliko število odraslih. d Vagon korusse za nezaposlene delavce v Trbovljah je izposloval minister dr. Kreik ixl ministra za socialno politiko in narodno zdravje in to nezavisno od količine, ki jo bo še dal za to občino in brezposelne gospod ban. d Pogovor radi načina pospeševanja konjereje v Sloveniji se je vršil te dni v kmetijskem ministrstvu v Belgradu. Konjerejo je pospeševalo doslej kmetijsko ministrstvo v vse.i državi, samo v Sloveniji je vse to vzdr- Bolnim iemm ** Japraanljo črava po vporabi naravna Franz-Josefove tfrsak« vod* neovirano ta lahko. ** "**■ «». «a». in«, ». r. w, J iavala banovina. V Belgradu so ob t&j priliki raamotrivall tudi vprašanje prevzetna Mlekarske šole v Skotji Loki, da bi tam bila mlekarska ustanova m vso državo. d Zrak »plovno pr© go Praga—Sužak— Split—Dubrovnik bodo otvorill dne 16. maja t. I. d Po snežnih meteiih se je pretekli teden nebo zjasnilo in se je pojavil mraz, ki je dosegel v Ljubljani med zidovjem 10, na prostem pa tudi do 16 stopinj Celzija pod ničlo. d Precej bo pomiloščenih. V območju ljubljanskega okrožnega sodišča računajo, da bo na temelju deoemberskega pomilostitve-nega ukaza v območju ljubljanskega okrožnega sodišča pomiloščenih do 2000 oseb. d Pravoslavni patrijarh se seli. V Bel-gnadu zidajo velikausko stavbo srbske pa-triaršije, v katero se bodo preselile vse najvišje oblasti srbske pravoslavne cerkve, ki imajo sedaj svoja poslopja v Sremskih Kar-lovcih. Le velika knjižnica bo ostala tudi nadalje še v Sremskih Karlovcih. Selitev bi se imela izvršiti šele koncem poletja, ko bo nova zgradila v Belgradu, ki se gradi na državne stroške, že toliko dograjena, da bo mogla sprejeti vse urade srbske pravoslavne cerkve. V d V artilerijsko podofieirsko šolo se sprejemajo mladeniči, stari od 18 do 21 let. Pojasnila se dobe pri Francu Per, kapetanu v pok., Ljubljana, Maistrova ulica 4, priložiti 3 Din znamko za odgovor. d Itanska uprava je razpisala oddajo del za Podpečki most preko Ljubljanice. Odobreni uradni proračun znaša 1,065.251 Din. d Tudi to je trgovina s sužnji. Novosad-ska policija je po daljšem zasledovanju odkrila široko razpredeno organizacijo trgovine z bolim blagom. Ta organizacija je imela že razpredene »voje mreže po Novem Sadu, Sremski Mitrovici in Sremskih Karlovcih ter drugih mestih. Olavni organizator te trgovine je bil Ludvik Civlh, ki je imel povsod svoje pomočnike. Policija jo te pomočnike vse po-zaprla ter jih sedaj zaslišuje. d Izginil je Milivoj Kadosavijevič, bivši župan v Knjaževcu. M je obtožen, da je ponoven! 1,900.000 Dl«. d Na mednarodnem Irizernki^ns tekmovanju v Belgradu je odnesel prvo darilo mladi Duttajčan Kari DnnzirtgsT. d Tcdi r Olšcrka je bil« hud«. Pred kratkim smo brali o razdejanju, ki ga je povzročil vihar v prijaznem Preddvoru, prizanesel pa tudi ni sosednjem« OlSevku. Žalostni sledovi so kažejo n« cerkveni strehi, odkoder jo padala opeka in pločevina; vae polno ope- ka leffl na pokopališču; mnogo m> trpele tudi »treh« vaščanov. V go&du izglede, kakor bi tu divjala vojna. Koliko škode imajo tu Ol-šovčani in cerkev! Poleg sedanje krize Se tak udarec. Ce bodo merodajne oblasti priskočile na pomoč s podporami, je tudi ta prijavni gorski kot vreden teh. d Razširitev ljubljanske bolnišnice je neodložljiva slovenska zahteva. V ta namen se je vršil dne 16, febr. 1936 v Ljubljani velik manifestacijski 9h<>d, oziroma ustanovni občni zbor društva, ki naj si prizadeva, da reši omenjeno ležko vprašanje. Pri volitvah je bil izvoljen odbor z dr. A. Šerkom oa čelu. d Za 3 milijone 308 tisei dinarjev lo-baka sta v preteklem letu spustila v zrak Novo mesto in okolica. d 367 škatljic saharina so našli orožniki v peči nekega posestnika v Lokov ic i pri Mariboru. d Kakor razbojniki so se obmetavali V ptujsko bolnišnico so prepeljali 9-letnega Slavka Zorca, gina mizarskega mojstra iz Grajene. Iz vurberške šole grede je nastala med šolarji prava bitka. S kamenjem so -.e šolarji obmetavali, kakor razbojniki. Nekaj jih je lahko ranjenih. Zoreč pa je dobil tako nevarno poškodbo, da bo najbrž oslepel. — Tudi od drugod poročajo o takih in sličnih surovostih med mladino. Sadovi moderne vzgoje, ki ji je telesna >kultura< vse, plemenita srčna izobrazba, zasidrana v veri pa — španska vas. d Znižajte cene, pa pojde v promet. V letošnji pridelovalni dobi so proizvedle naše sJadkornice iz 58.480 vagonov sladkorne repe 6302 vagona sladkorja. Površina s sladkorno repo zasejane ploskve se je povečala od 21.882 ha v L 1934-35 ua 27.514 ha v letu 1935-36. Domača potrošnja sladkorja se ceni na 6 do 7 tisoč vagonov. Od lanskega leta je ostalo še 3000 vagonov sladkorja neprodanega in se bodo zato letos zaloge sladkorja še povečale. d Vedno ena in ista pesem. Licitacija /a o«dajo gradbenih del na cesti Št.Vid -J"per-ca je bila brezuspešna, ker ni bilo uiti enega ponudnika. Najbrže je bila proračunska včine Dobrna pri Brežicah. d Zaradi ugotovljenih nerednosti jc raz rešen občinski r v škof j i Loki. 'i Kov gcrentski sosvet z inestniin župnikom Sokiicem Jakobom na čelu je imenovan ia okrajno hranilnico v Slovenjgradcu. d >'a shodu v Osjeku je minister dr. Jan-kovič povedal tudi tole: Hi moramo počasi in po zdravi poli. da se ogrnemo kakršnihkoli preiresljajev. \e smemo pozabiti, da je pot, ki drži k avtoritativnemu režimu (samo-držka vlada močne roke) krajša in da so poti, ki drže od avtoritativnega režima k demokratskemu. daljše in da moramo biti na tej poti oprezni. Da lii met! ljudstvo zanesti nezaupanje do vlade dr. Milana .Stojadinoviča. so se združili najbolj neskladni politiki. Vsak mesec >e pojavljajo zahrbtna rova-renjtt in napovedujejo padec vlade dr. Mi- ; lana Stojadinoviča in z njim odltnd demokracije, It.tla. Iiralje. jaz vam povem, la bi morala oditi m da nima razloga, da lii sla vse dotlej, do- ! klor iio pošteno in pravilno delala v korist i tliživne in narodne politike. ' il Shoda .Ing. rad. zajeditice v Nišu se je ' uilelztl t tuli minister dr. Krek, ki je v svojem i um i i.doliravaueni govoru izjavil tudi sledeče: Poudarjam. da -um mi Jugoslovani, ua ljubimo to držitvo, ' leli iu hočejo iskreno in prisrčno, smo se jim j takoj > (a litim srcem pridružili, j d Pod eno streho. Po dolgem presledku I se je sestal le dni v Belgradu višji odbor j Jug. nac. stranke, ki ji je glavni tajnik senator dr. Kramar. Navzoči so bili tudi Pucelj, dr. Marušič in Mravlje, kar kaže. da hoče naša liberalna gospoda zopet vedriti pod eno I streho, čepiav so se še včeraj gledali kot psi t in mačke. Druži jili -amo eno: nočejo da lii ) večina slovenskega naroda uredila svojo hišo : po svoji volji. i . d Samouprava.« Po sklepu izvršilnega j < Ibrra Jugoslovanske radikalne zajednice Im I pr.čel prihodnje dni izhajati v Belgradu 1 osrednji organ JliZ Satir uprava . List bo i * : izhajal vsak dan popoldne. Urejeval in smer- ! niče dajal mtt ho posebni odbor. \ katerem in :lo imeli liivsi radikali tri člane, bivša SLS enega in bivša muslimanska organizacija enega, lii g daj. da pridemo kaj kmalu t d samouprave na papirju, k samoupravi v dejanja. d V Politiki čitnmu: V-i člani upravnega odbora Jugosl. i: -it. združenja oddelka za Dravsko banovino so v disciplinski preiskavi iu sicer radi neke resolucije, ki so jo razposlali v oktobru lanskega leta. — Pri zaprtju, motniah t prebavi vzemite ziu-trai n a prazen želodec kozarec naravne »Fran*-J osel grenčice«. il Najboljši izhod — volitve. V Kragu-jevcu je bilo zborovanje pristašev Ljube l)a-vidoviča in Joče Jovanoviča. Glavni govornik Dragoljub Milov anovič, kandidat na listi dr. Mačka za Kragujevac. je med drugim naglašai. da so nove svobodne volitve edini izhod iz sedanjega zamotanega pol, žaja d Klub Jugosl. rad. zajednice šteje sedaj 100, s klulioni skupščinske večine pa 177 članov. Torej ima vlada v skupščini trdno večino. Evropski brzi parutk Evropa« ie vozil iz \,„™ u , ,, , bMttMdeaun:BrB'" *".......- OtlPriraK lit 1 1 ' , -- — ■■ in u^j i », operirali m tra tako rešili gc«ovc t-mrii — ....*,., „„ pomoO.. "•< f ;vropo». I a prizor je viden e nu je v„H s!eni4i ^ 1'rizo,- i/ /-m.-Ktii : portnili iger na Nvnišnein, Smučarski skoki. ,1 Vse imetje je zgorelo pocestnici .!■ želi Kovač v Lokev ici pri Mariboru. Ogenj je liii najbrže podtaknjen. il Požar je uničil znano restavracijo \ iitl-gar pri Bledu. d Poginela je Dubajčeva koča in Medvedovi hlevi v Spodnjem (irušovju pri Prilmvi. Od goreče koče je veter zanesel ogen.i še na slamnato streho Medve.-lovih hlevov, ki se ludi pogoreli. il Hlod ga je podrl na tla. V Spodnjem Logu pri Litiji ie spravljal hlode letni delavec Franc Smrtlelj. Med delom ga je hlod podrl na tla. Pri leni si je Smrdelj zl .mil nogo. il Ko je spravljal hloile. so se Ii zvalili na posestnika Janeza 1'rliasa i/.Cerknice ter mu zmečkali obe roki. d Ko sta nabijala cev s .smodnikom. .Ia-kol) Maks in Lužar Milan s Klanca v občini Dobrna sla nabijala s smodnikom -1'i cm dolgo iu v premeru 2 cm širi ko cev in iz. nje nato streljala .lakoti Maks je držal cev. Lužar pa je od zadaj skozi luknjo zažgal smodnik. Ivo je pičilo je cev z vso silo odletela Jakobu v desno r ko, ki se je razlilo, in mu zarila v glavo 5 cm globoko. Zaradi te grozne rane se je Jakob zgrudil na tla in ž« po nekaj minutah izdihu ii. d Pri smučanju si je zlomil nogo. Te dni je šel z drugimi smučarji na smuk na Veliko planino ludi Hroner Josip, magistralni uradnik v Ljubljani. Pri smučanju v Tiho dolino je padel lako nesrečno, da si je zlomil nogo nad gležnjem. Z velikim trudom so ga tovariši spravili do Stahovice, od tam pa z avtom v Kamnik in nato v Ljubljano. d. Zašel je zamet. Oni ponedeljek je bil sejm v Grahovem na Notranjskem. Gospodarji so se vračali z živino v silnem snežnem metežu. Proti večeru je šel proti domu tudi Peček Jožef, gospodar i?. Vel. Blok min* Hadleka; tu je inžel v žamete, obležal in znf- iiil. Čeprav je klical na pomoč, vendar niso šli pogledat, kaj je! Dobili so ga žela naslednji dan in ga prenesli domov. Sreča v nesreči je pač ia, da rajni mož ni izgubil denarja, ki ga je imel pri sebi, da bi si kupi! nov par volov d Desno ključnico si je zlomil na drsališču v celjskem mestnem parku 20-letni brezposelni vrtnarski pomočnik Franjo Mač-kovšek. d Opekla sta se. Te dni je ljubljanska bolnišnica sprejela dva otroka, ki sta doMla zelo nevarne opekline. Triletna Milica Aha-čič hčerka bivšega trgovca iz Ljubljane je prevrnila nase skodelico vročega mleka ter se močno poparila po rokah. — Iz Kočevja .so pripeljali v bolnišnico 5-letnega rudarjevega sinčka Alojzija Drobrnča, ki se je vsedel v skaf vrelega kropa ter dobil hude oparir.e po vsem telesu. d Kakršno življenje... Te dni so našli v Mariboru v nekem hlevu obešenega bivšega izvoščka Konrada Pukla. Pukl je bil nedavno obsojen na 7 mesecev zapora, ker je lansko jesen zažgal hlev ter se v gorečem hlevu obesil. Gasilci so takrat rešili hlev in njega. Ze takrat je dejal, da se bo drugič bolje obesil in Io se mu je sedaj posrečilo. d Pri skladanju lesa je padel in si zlomil roko 32-letni brezposelni rudar Jože Zupan v Zagorju ob Savi. d Zadnji yihar jo v Bosni podrl 1300 brzojavnih drgov in pretrgal telefonske in brzojavne zveze na dolžini 400 km. Telefonske zveze med Zagrebom ter Sarajevom in Hanjaluko so še vedno pretrgane. Tudi v južni Srbiji in Dalmaciji je zaradi vremenskih neprilik mestoma pretrgan ves promet. mvi GROBOVI d K Gospodu je odšel po večno plačilo g. Luka Arh, profesor na Za%odu sv. Stanislava v st. Vidu nad Ljubljano. Blag mu spomin! d Blag jim spomin! V Polhovem gradcu je umrl Franc Tomšič upok. poštni uradnik. — V Višnji guri je preminul i* rane Skufca. — V Veržeju je zaspal o Gospodu JanKo Panič, absolvent šentjurske kmeliške šole. — Na Pristavi pri Šmarju pri Jelšah je umrl tamošnji župan in veleposestn.k b/dvard Stippanz. — Pri Dev. Mar. v Polju je zapustila solzno dolino 80-letna baronica Marija Zierheim roj. Floh. — V Škofji Loki je odšla po vočno plačilo 93-letnn Marija Mohor. — V Šoštanju je šel po večno plačilo k nebeškemu Učitelju šolski upravitelj v p. Ivan Smolnikar. — V Laškem je zapustila solzno dolino Marija Seško. — Na Rečici ob Savinji s« položili pod hladno rušo 87-letno posest-Kico First Ano iz Pobrežja. — V St. Vidu nad Ljubljano se je preselila na drugi svet posestnica Ivanka Zakotnik. -- V Cerkljah pokopali nadučiteljico vdovo Eugenijo ^vken. _ v Ljubljani so umrli: 97-letna ''arija Šare, mati višjega državnega pravd-' a Avgusta Munda roj. Potočnik, zasebnica Hozalija, Pavšič, vdova po poštnem uradniku Marija Kristan, 'zasebni uradnik Ivan Prek, upokojeni železničar Anton Majcen, vdova po drž. oficijalu Jelka Brajer. — Rapotec, okraj-ni prosvetni referent Fran Merljak in Marija Kobentar roj. Mtiller iz St. Jakoba v Božu. počivajo v miru! Konhurz Vzaiemse pomoči ^ Mnogi podeželski upniki so že napravili križ čez svoje zahtevke, ki so jim bili priznani na ugotovitvenem naroku v zadevi kon-kurza Vzajemne pomoči v Ljubljani. Upnikom je konkurzno sodišče priznalo v glavnem le plačane članarine odnosno premije, odklonilo pa je.že plačane pristojbine, ker so se smatrale kot prispevek k režijskim stroškom pisarne in v plačilo dospele posmrtnine. Kon-kurz je bil, kakor znano, razglašen 12. decembra 1933, Poprej pa je bil nad Vzajemno pomočjo imenovan od banske uprave komisa-rijat. H konkurzu je prijavilo svoje terjatve okoli 4000 upnikov, članov Vzajemne pomoči. Do 32.000 članov pa sploh ni prijavilo terjatev. Konkurzni upravitelj dr. Viljem Krejči je vodil mnogo civilnih pravd, v katerih je za Vzajemno pomoč dosegel ugodno sodbo, le neka večja pravda še ni rešena pri stolu sedmorice v Zagrebu. Konkurz sani bo predvidoma dokaj ugodno končan. Konkuizna imovina Vzajemne pomoči jo do malega vsa vnovčena in naložena pri Državni hipotekami banki, v kolikor ne obstoja iz vloge pri Mestni hranilnici ljubljanski, kjer je bila večja vsota naložena še pred naložitvijo konkurza. Če bo imovina, naložena pri Mestni hranilnici ljubljanski, razpoložljiva, in če bo velika pravda ugodno potekla, bodo konkurzni upniki prejeli skoraj 100% od zneska, ki jim je bil priznan od konkurznega sodišča. Zopet 800 družinskih članov na Tvornica usnja bratov Woschnagg v Šoštanju je dne februarja odpovedala svojemu delavstvu z objavo, da bo podjetje dne 22. februarja zaprlo obrat, in je z omenjenim dnem odpuščeno tudi vse delavstvo. Podjetje utemeljuje zaporo obrata s krizo, ki je zajela vso usnjarsko industrijo, kakor se je to ugotovilo na znanem sestanku tovarnarjev usnja dne 7. t. m. v Celju. Z zaporo obrata v Wosch-naggovi tovarni bo 22. februarja vrženih v brezposelno.stanje 350 delavcev in delavk, ki bodo ostali brez vsakega zaslužka, poleg delavcev pa bo prizadetih tudi okrog 800 njihovih družinskih članov. Vsi ti reveži bodo ostali popolnoma brez vseh sredstev za življenje ter bodo izpostavljeni največji bedi. Poleg delavcev in njihovih družin pa bodo prav tako prizadeti tudi «ištanjski obrtniki, posebno trgovci, mesarji in peki, pri katerih RADIO od 20. februarja do 27. februarja 1936. Četrtek, 20. februarja: 12 Plošče. 12.45 Vre menska napoved, poročila. 13 Radijski orkester. 14 Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18 Plošč«, 1S.4G Slovenščina za Slovence. 19 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, obiava sporeda, obva-stila. 19 30 Nac. ura. 20 Veliki predpuetni radtiski semenj. 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila. obiava sporeda. 22.15 Plošče- — Potek, 21. februarja: 11 Šolska ura. 12 Plošče. 12.45 Vremenska napoved. poročila. 13 Napoved ča*a, objava sooreda, obvestila. 13.15 Plošče. 14 Vremensko poročilo, borzni tečaii. 18 Ženska ura- Vzgoia ma'o-letnega otroka. 18 20 Plošče. 18.40 Pravno oreda-vanic. 19 Napoved časa, vremenska napoved, poročila. obiava sooreda, obvestila. 19 30 Nac. ura. 20 20 Prenos z Dunaia. 22 Napoved časa. vremenska napoved, poročila, obiava sooreda. 22.30 Angleške plošče. — Sobota, 22. februar"«: 12 P'oš1a. 12.45 Vremenska napoved, poročila, 13 Čas, obiava sporeda, obvestila, 13.15 Plošče. 18 Rad-iski orkester. 18.40 Zdrav in pomanjkljiv govor. 19 Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda 19 30 Nac. ure, 20 Zunanji politični p-e- 1 Oled. 20.20 PrteSko do«»flvanfe. 22 Čas, poroda, obiava sporeda. 22.15 Radtiski iaz. — Nedelj«, 23. februarja* 8 Telovadba. 8 30 Napoved časa, poročila, objava sporeda. 845 Radijski orkester. 9.45 Versko predavanje. !0 Prenos cerkvene glasbe iz mariborske stolnice. 11 Vesele in poskočne, 11 40 Otroška ura. 12 Napoved ča«a, obiava sporeda, obvestita. 12.15 Radijski Orkester. 13 Plošča po željah. 16 Kmetiiska ura: Prašičereja. 16.20 Reviia naših šramlov. 17 Gospodinjska vre: Jajca v kmet. gospodinjstvu. 17.15 Revija naš'h šramlov. IG Ra dijski orkester. 19.30 Nac. ura 20 Napoved časa, poročila, obiava sporeda. 20.15 Kurent — godčev- delavstvo nakupuje živila in druge potrebščine. Povprečno se lahko računa, da izda vsak delavec na mesec 480 Din za razne življenjske in gospodarske potrebščine To znači pri 350 delavcih povprečno 175.000 Din mesečno, ki jih,bo izgubilo šoštanjsko gospodarstvo. S tem bo prizadet« vse mesto in tudi okolica, saj lahko trdimo, da živi ves Šoštanj od delavstva, ki je zaposleno v Woscbnaggovi tovarni. V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otokom Jeter, je pravi blagoslov naravna WwSt RS ™ JiiSS©^®U?§§ grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. Fraaz-Josefova voda milo deluje in zanesijivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito Ogl. res:. S. br. 3M74/S3. ski patron. 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15 Plošče. -— Ponedeljek, 24. februarja: 12 Plošče. 12.45 Vremenska napoved, poročila. 13 Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 13.15 Radijski orkester. 14 Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18 Zdravniška ura. 18.20 Plošče. 18.40 Kulturni pomen vseučilišča s posebnim ozirom na slovensko univerzo. 19 Napoved časa, objava sporeda, obvestila. S9 3G Nac. ura. 20 Čudne zgodbe Janeza Salatnika. 21 Ploščs. 2130 Hrvatski prednostni narodni običaji. 22 Napoved ča«a, vremenska napoved, poročila, obiava sporeda. 22.15 Ura plesne glasbe. — Torek, 25. februarja: 11 Šolska ura 12 Plošče. 12.45 vremenska napoved, poročila. 13 Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 13.15 Radijski ork&ster. 14 Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18 Za smeh in dobro voljo. 18.40 Filozofija zadnižnega gospodarstva, !9 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objavo sporeda, obvestita. 19.30 Nac. ura. 20 Gorenjsko ženitovanje. 21.15 Radiiski orkester. 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15 Za židano voljo in pustni večer, — Sreda, 26. februarja: 17 Plošče. 1245 Vremenska napoved, poročila. 13 Napoved čas«, obiava sporeda, obvestila. 1315 Plošče \4 Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18 Otroška ura. 18 20 Zvitorepka. 18.40 Nevarnost slabe orientacije. 19 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava »ooreda, obvestila. 19 30 Nac. ura 20 Konctri dmsketfa okteta iz Trbovelj. 20.45 Orgelski koncert 21.15 Koncert Radijskega orkestra. 22 Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objavit sporeda. 22.15 Radiiski orkester. »Zastonj zidate cerkve in Snle in usta-ntivijjafe misijone ako ne smnfe npotreblli obrambenega orožja loja'"etra katoliškega tiska ...« f Papež Pij X.) 7' RAZGLED PO SVETU Abesinsko-italiianska vojna Tako na smerni kakor na južni fronti vrže italijanski aeroplani vsak dan poizvedovalno službo. Seveda nosijo vedno tudi bombe s seboj ki jih odlagajo nad abesinskimi vasmi in postojankami. V okolici Desia, kjer menda biva sedaj abesinski cesar, so italijanske bombe zažgale velik gozd, ki je gorel cel teden. Italijanski aeroplani letajo včasih zelo nizko. Kot posebnost zračne službe iz prejšnjega tedna javlja časopisje, da so Italijani z zraka -pustili na nekega abesinskega vojak« steklenice, znanega vina ki jan t i v. Polna steklenica j e priletela iz zračnih višav abesin.-kemu revežu ravno na glavo in ga tako poškodovala, da je umrl. Italijani pri svojih zračnih napadih • . .- i • i, .n i . To je potrdi) te dni \ angleškem parlamentu tudi angleški zunanji minister Eden. — V preteklem tednu so na posameznih krajih severnega kakor južnega bojišča divjali hudi boji. Po uradnem poročilu abesin-ske vlade so imeli Italijani pri spopadih v gorovju Tembien '20.000 mrtvih. Tega seveda i • Abesinci pa povdarjajo, da so z oblekami padlih Italijanov mogli obleči celo brigado svojih vojakov. Na jugovzhodni fronti dela Italijanom ras Nasibova armada velike težave. Po hudih bojih je zavzela zelo utrjene italijanske postojanke i.krog Kuratija, ki je 80 km južno od Sasabane in prodira dalje. Da Italijanom na J"* > i - ' •• i ■ , |{aže tudi poročilo iz Kima, ki pravi, da se je general Gra-ciani poslovil od jugozapadne armade. Zanimiva so italijanska uradna poročila, ki vedo, da italijanska vojska ni imela doslej niti tooo mrtvih in da je v bojih padlo le 427 vojakov, v- , i .. , , , | , , Najtežje vprašanje, ki ga morajo Italijani premagovati v Abesiniji, je vprašanje pre- hrane vojske. Danes ima Italija na afriškem bojišču 400.000 vojakov in 100.000 delavcev, za katere je treba na dan čez 6000 ton živil. Nad 1200 tovornih avtomobilov prevaža dnevno hrano in vojni material iu ceste so že tako izrabljane, da je treba tudi nove ceste stalno popravljati. Kmalu se prične vsakoletno veliko deževje in tedaj se zlasti v severni Abesiniji spremeni vsa pokrajina v deželo hudournikov, ki odnašajo vse, kar jim pride na pot. Sedaj grade Italijani velikanska skladišča, da bodo že pred začetkom deževja v se čete z vsem preskrbljene. - ■ - •>• I" Zadnja poročila pišejo o izjavi italijanskega maršala Bad:>glia. da so Italijani dosegli veliko zmago okoli Aradama, južno od Makale. A bes in cev da je padlo nič koliko, celo Italijani da so imeli v teh bojih 40O mrtvih in 500 ranjenih. Bomo že v par dneh videli, koliko je resnice na vsem tem. < - > » ' Na londonskih ulicah st' jc le dni pokazal kolesar, ki se je vozil na kolegu, kalero je krmaril s krmilom. Ali sc bo la novotarija ob.ieslu ali ne. to st bo tele v idelo. Kitajska dohš demokratično ustavo Dočim skoraj na vsem svetu opazujemo vedno večje nagibe k centralizaciji, gre Kitajska v tem pogledu v obratno smer in se trudi, da politično oblast čim bolj prenese na narod. Kitajski državniki so se sporazumeli za načrt ustave, ki naj ustvari zamisel Suntjatsena, očeta kitajske revolucije in da kitajskemu narodu državno obliko na načelih zapadnega demokratizma. Pričakujejo, da bo narodni kongres, ki se sestane 12. novembra t. 1. v Nankingu sprejel lo ustavo. Nova ustava kitajske republike na načelih nacionalizma in jamstva obstoja za ves narod ter razdelitev celokupne državne uprave na pet delov, ki bodo nosili ime Juan: izvršni Juan, zakonodavni Juan, pravniški Juan, poizvedovalni Juan in nadzorstveni Juan. — Zims -O ... armade so ^„,1 Alpah bhzu Ga-Pa. Na-opi« so tudi V' času, ko je narodna kitajska vlada v Nankingu imela takorekoč dolžnost varuha na mnezreliin kitajskim narodom, se je ona predvsem trudila, da vzgoji Kitajce v pogledu njihovih pravic in dolžnosti proti državi. Novi notranji minister general Cjang-Džo-Piu misli, da je napočil čas, ko se kitajski narod lahko proglasi polnoletnim in da je končana priprava naroda za demokratično sodelovanje pri državni upravi. Množic« kitajske države, ki tudi v dobi največje moči Kitajske niso imele pravice odločbe pri državnih poslih, bodo stopile po narodnem kongresu v novembru 1936 v vrsto narodov z demokratsko upravo. Protihdovshi nemiri na Poljskem V malem mestu Zagorovu v okraju Kjel-ce je te dni ponovno prišlo do protižidovskih demonstracij. Policija je bila tako hudo napadena, da je morala uporabiti strelno orožje. Pri tem je bilo pet demonstrantov ubitih in mnogo ranjenih. Z uradne strani ne poročajo točnega števila ranjenih, zasebno govore o dvajsetih. Do sjiopada je prišlo, ko je okrog sto kmetov iz okolice pod vodstvom nacionalnih demokratov udrlo v sinagogo (židovski tempel), kjer je bila zbrana cela židovska občina. Malo število policistov je zahtevalo pomoč od okrožnega urada. Ko so policisti poskušali demonstrante ustaviti, so jih ti napadli s kamenjem. Dvanajst policistov je bilo P" tem hudo ranjenih. Sv. Gregor. Prosvetno društvo priredi v marcu enodnevni kmetijski tečaj ,-,-idjereji in kmetijstvu. Ker jc tak tečaj vrl ke važnosti, zato pričakujemo velike udeležbe. Kdaj sc bo letaj vršil objavimo pravočasro - Za pustno nedeljo, dne 23. februarja, pa vprizon na^e 7T V? v';srloi?r" 'Cigani, v treh dejanjih, /jueek oh 3 ,»opoldne. Pridite v obilnem števila1 fllev. 8. _DOMOI„IUB«, dne 1». februarja 11»)«. Stran 121. 1IAUJA s Drobii. V Afriki jc umrl Leopold Pod-[urnik, ki jc 1>»I odšel tjakaj kot delavec s irvim transportom septembra lanskega leta. Na afriškem bojiSču sta p dla zagrizena fa-ista-Slovenca Razpe iz Idrije in Gate iz Cerk-lega. le dni je bila po vsem Primorju huda iiirja, ki je dosegla v Trstu in Vipavski dolini itrost 60 kilometrov. — V bilki pri Aksumu Afriki jc padel inlanterist Ernest Fajdiga, loma iz Vrsarja v Istri. — 18 stopinj pod ničlo e kazal te dni toplomer v Trbižu. - - Na Bo-latinu sta se ponesrečila alpinec Grandi in raničar Sanita. Spodrsnila sta po ledeni plo-či in padla 20 metrov globoko v nek žleb. Po-;opali »o ju v Toiminu. s To in ono iz Korotana. Za župana y marjeti v Rožu je zopet izvoljen Jože Kriiž-ik, podžupan pa je na temelju dogovora nad-čitelj Franc St; rlinig. — V St. Vidu v Pod-uni so pokopali pd. Smolcj;. V St. Jakobu Rožu so djali v grob: Jožefa Kravanjo iz Svetenj pri Krajevcu; Pibrovega očeta iz Brežice; 43 letno Ano Weber iz Podroičice in Na-elovejja očeta iz Podgrada. - Dosedanji rav-atelj celovške realke dr, Lese je stopi! v po-oj. S karbidno lučjo se je nevarno poško-a! vlakovodja Albert Lepuschitz iz Pod-jorij. Pri Krvi Vrbi je zavozil motorni ko-esar Kari Trampitsch v skupino orožnikov in ih 5 težje poškodoval. — nemogoče preprečiti, da bi dobila Italija petrolej. Dobiček velikih ameriških tvrdk je zopet enkrat potisnil v ozadje vse druge ozire. Ce bi Amerika uvažala v Italijo les, bi najbrže tudi lesne zatvorc ne bilo. ŠVICA s Velikih se boj«, malih pa kaj malo. Pe- rolejskih .sankcij proti Italiji najbrže ne bodo klenili pri Zvezi narodov. Pravijo, da bi brez odelovanja Amerike bile brez učinka. Ker je talija poleg tega nakupila mnogo ledij za prerez petroleja in ker bi tudi ameriške ladje iobavljale v Italijo petrolej je — tako pravijo s Zopet io na dnevnem redu itevilne obsodbe katoliških ljudi, zlasti duhovnikov in redovnikov. Celo vrsto redovnic so obsodili pod krinko tihotapstva deviz«. Policija je zaprla zelo veliko število voditeljev katoliških mladinskih organizacij. Med drugimi so zaprli prelata Wolkerja in 150 katoliških duhovnikov. Kardinal Faulhaber je vložil pri nemški vladi ugovor, in vatikansko glasilo zelo ostro piše proti najnovejšemu preganjanju katoliške Cerkve in duhovščine v Nemčiji. s Cesarstvo hočejo proglasiti? V političnih krogih širijo veati, po katerih naj pride v Nemčiji do proglasitve cesarstva. Zlasti med meščanskim in kmetijskim prebivalstvom se opaža močna agitacija za monarhijo, ki naleti na odlično razumevanje. V glavnem se omenjajo Štirje kandidati: princ Viljem Pruski, najstarejši sin bivšega nemškega prestolonaslednika, dalje vojvoda Avgust iz Braunschvveiga, ki je kandidat geueraia Gohringa, dalje princ BANKA BARUCH il. »a« AmMf, ®mt% <8*> Odo^mii« denar v iugo«i«vl|o na jliMreje in pn najboljšem dnevnem kurau. Vrši vse Bančne posle najliulantnep' Poštni uradi v llelniji, Franciji, llolan.liji in Lukacm-biirgu spre emajo plačila na naje čekovne račune. HtUM (io tUM-«4 Hraifli«. MtMUMl *• IH7K fKh. MUft IH.IA: Vf tU!«.«« K>J. ISra«i MHiSMIlHRO: V„ ,',«! Uieahrarg. Na zahtevo podjemo brezplačno naše ček. nakez.nico j Hessenski, ki ga protežirajo in podpirajo r. j vsemi »ilami neiniki narodni socialisti, ter voj-i voda Sachsen-Koburiki. Slednji je v lodbinskt j zvezi z angleško kraljevsko rodbino, — Nam ! »e zdi, da bi g. Hitler rad sam osla! najviiji državni poglavar, zato i z te moke najbrže np bo kruha. FRANCIJA s Sadovi socialist ično-komuniatičnegs uči-se kažejo v Franciji bolj in bolj ne s®-mo na kulturnem polju, temveč tudi v zunanji i politiki. Sovjetski maršal Tuhaševski je dospel i iz Londona v Pariz, kjer je imel Številne se-l »tanke z vodilnimi osebnostmi francoske vojske. Francosko-ruski vojaški dogovor bo v kratkem potrjen. Generalni štabi obeh držav že izdelujejo načrte za primer napada Nemčije na eno obeh držav. Tudi hoče dati Francija I veliko posojilo Rusiji. Izredna naklonjenost 1 Francije do' Rusije ima večino francoskega parlamenta za seboj. V francoskem parlamentu pa je zelo močna skupina poslancev, izvoljena po volji francoskega učiteljstva, organiziranega v marksistično komunističnih zvezah. Zato je pravilno, ako smo napisali v uvodu, da je sedanja naklonjenost Francije do ruskih sovjetov plod političnega dela socialistično-komunističnega učiteljstva. Tako je, oziroma bo povsod, kjer sc krščansko učiteljstvo zapostavlja, liberalno-komunistično pa čaati in podpira. Spomladi izbruhne vojna v vzhodni Sibiriji, domneva sovjetska vlada. Združene države Sav. Amerik« imajo 127.521.000 prebivalcev; za 4 milijon« več kot pred šestimi leti. V predmestju italijanskih Beiittk j« zletela v srak Telita tovarna za mehanične ure. V Spisal Gustav Strniša Nadaljevanji* Mož |i ni nikoli ničesčn omenil, niti z besedo ie, u vedelo jc, do mnogo Irpi. Včasih gtl kakor babica, ki se jc Ic prerado j"tala, da pozna Torko in sluti večkrat navzočnost "inov, ki v skalah gospodujejo. Če se jc pripetila laku nesreča, ga jc videla, kako je skrivaj žugal »oh mrkim klečem, trza! obraz in pretil ler za-irz.ino mrmral, do bo spustil vse skupaj v zrak. se to sc ii jc videlo skoraj otroško in vendar » i resno, če sc jc spomnila, da so ti ljudje tod gioiii.i rta m, priklenjeni na Ic čeri bolj kakor na s' ilrugo m d;, jjm je nazadnje, če je o stvari ^oii Premišljevala, cclo neka opora ta dorniš-ločin"'1 Vltil'" °'"<"g 120. Kaj se je pri tistih volitvah vse godilo, bomo še govorili in tudi ižansko tovarno za predelavauje volilcev bomo še popisali. Nacionalna fronta je imela* 8. jul. 1934 okrog 45 glasov večine in v hribih je dobila 120 glasov. Iz tega se jasno vidi, kdo je ižanskim nacionalistom izdatno pomagal k »zmagi-«. Računi so jasni. Se bolj jasno pa govorijo obč. ceste v Iško loko, Ma-teno in Iško vas. Za nekatere obč. ceste je bil oklican kuluk. — 2e skoro mesec dni se vrši tedensko dvakrat v našem prosvetnem društvu tečaj za ženska ročna dela, katerega vodita gdč. Eraa Jam-šek in gdč. Koechier-jeva. Udeležuje se ga do 40 deklet. Potreben in nad vse koristen je tak tečaj za dekleta. Na jesen bo pa gospodinjski kuharski tečaj, ki bo trajal tri mesece in se bo vršil v nalašč za take iečaje stalno prirejeni kuhinji. — V naši fari imamo tudi prvo planinsko kočo v ljubljanski okolici — pod Kureščkom, ki je skozi vse leto dobro obiskovana. Na KureSČku je vsiko nedel:o sv. maša ob 10, prvo nedeljo v mesecu pa ob 7 skozi vse leto. da tudi tujci iz Ljubljane gredo lahko na Kurešček in zadostijo svoji nedeljski dolžnosti. Iz raznih krajev Trata v Poljanski dolini. Malokateri kraj so sankcije proti Italiji takp hudo prizadele, kot ravrfb naa, ker je trgovina z lesom, od katere so imeli ljudje edini zaslužek, popolnoma zastala. Tudi živinoreja ne donaša sedaj nikakih dohodkov, ker je cena tako aramotno ni^ka, t* ima kdo sploh srečo, da more kako živinče spraviti V denar. Pridelkov ni, denarja ni, zaslužka tudi ne, tako da i strahom gledamo v bodočnost, ter je nujna potreba, da priskoči na pomoč država z javnimi deli, da bi se mogle delaželine roke zaposliti in družine obvarovati grozeče lakote. — Prosvetno društvo pr reja sedaj v zimskem času vjak teden sestanke s predavanji. Vabimo može in fante, da se teh sestankov v obilnem številu udeležujejo, ker današnja doba zahteva, da je vsak dobro podkovan v vseh perečih vprašaniih in postavi lahko povsod svojega moža — Naša občinska uprava ie odstopila, čei, jo zelo spoštuje, če tudi ie ne ljubi ln Io ji je daiu'o moč v borbah z vsakdanjimi skrbmi in teoobemi ter bolesinosti, ki jo jc vedno obhajala, kadar se jc vsa otožna in potrta ozrla v svojega beiVstega sina Aleša. Deček sicer ni bil popoln bebec, a duševno jc tako zaostal, da je oče vedel, da ne bo nikoli nič z num. kehast, blcdikaslcga obraze, velikih mo-driknstih oči z dolgim mesnatim nosom in debe-hmi ustnicami je stal dlje časa na mestu in sc smehiial pred sc Razmršem ščehnasti laste so ga delali nekam divjega. Nekaj časa je obisko-va tudi šolo, kier so oa učcnci vedno zasmehovali. tiram! sc m nikoli, pustil jim jc, da so po-S' ,z n',m norčije in sc jim jc samo ■C znlii L ••T !e kd.° °menil' aa gredo biriči, 1 7™><>l kaih bal se uh jc kakor živega vraua menda so mu ta strah vcepili hlapci ki so več- n zabav!'ali- ic bil muhast.' In tedaj te bj nevaren in m ga bilo varno dražiti nuJ,e ,v akem razpoloženju kdo naqejal qaie pograbil kakor snop slame- in q3 treščil ob tla da ne bo ,. niegovun učcnicm nič, ga je kar pri-držal doma in se ni več kaj prida brigalTanj In' Aleš ic rase med hlapci in deklami, da bi posta" delavec. Delo mu je še dokaj šlo izpod rok Po- sc ni razliS"" Pr,Vadil' C? ie kd8i ka< "' razburjal, samo smejal se jc in delal dalje Ko je Aleš prekoračil komaj svoie osrno leto ".e. Agata skrivaj pričela veselili, kajif zazdelo se ji je, da bo spel mali. zazdelo Toda njena radost jc bila prehitra. Dvakrat ie nesrečno splavilo. Poslej je izgubila vsako upanje da bi šc kdaj svojemu možu mogla darovali otroka. Toda usoda je kaj čudna. Večkrat sc pripeli dn človek že obupa nonolnom,-, rs,, „.. m|1 hinomn zasmeje sreč,- In tako ic v Pečeh. Ko ic bila gospodinja že blizu štiridesetih let, jc možu vsa preplašena iri srečna rozodcla, da bo mali. Janeza je kar zaskrbelo: »Najprcje sva bila z Alešem nesrečna, potem .. saj veš Kaj čc tudi zdel ne pojde po sreči? Tudi msi več tako mlada Kar bojim sel« »Zdaj bova srečno, veruj mil Čutim in slutim, da bo vse dobro! Zakaj Iii pn ne bilo, oba sva zdravo in kar čudno jc, da sva imela doslej pri otrocih tako smolo!« je odvrnila Žena in oa ljubeče ponledala Zamišljen ji ie odvrnil: »V Pečeh jc prokletslvo!« Tido so uda-ile njegove besede Ona ni verovala v prokletje. zasmcjala se jc Ni ga lioteia zaliti in mu oporekali, zato mu ic soma rekVr »Očka le kar vesel bodi! Otrok bo živel' kar vom da bo živel! Toda, kaj če bo deklica,' ker si tako želiš moškega potomca in sc bojim če na to pomislim?« 7-dri sc ic mož zasmejal: „,, "'^i tisto' J>o. Pa naj bo! Ce bo že deček aliMeklicn, samo zdrav na) bo ,pa bo vse dobro in biže!« e" S0' S' res k p ^'iiovalii 11I1 obilni udeležbi * slovesno sv. in.šo, pied cev kvijo |)a ji- slav Ijenca pozilruv ila šol-ka učenka Anion /evnik u rute/a. Isti i|an je poročil linli najmlajši -iu Jožef iu je bi'u hkrati zlatu in zelenu |)i>rokti Vodice. Dne 15. februarju J« odšla ms učiteljica gdč. Marija Papler nn novi ao mesto v školjo I oko I udi ona j- b: ,nii- ini. ki so |,ili brez vs.ike krivile p 1. |'o l(> letih so jo iz ftibnice prestavil .-ko k lluin. Pu smo jim bili prav livn' .m j« liila vseskozi ilobrit učiteljica, ke erva skrb ji1 bila niludinu. Tudi l.očaui p d«, ve.nii. ko jo spoznajo. Pruv obilo blago' pa ji žalijo iz. \ odie hvaležni starši Sinkov turn. Po toplem , d smo dobili mrzli februar. Toplomer kaže 14 —1 il.sp 1 za krmila, ker drugače bo živinoreja nazadovala. Mirna. Mursikitkšno novico iz Miiue pove že VI i ruski popotnik«, pn vseeno j'- dobro, da se še kdo drugi malo uglasi, če. pogledaš v našu farno cerkev, ki je po svoji znameniti slikariji daleč znana, zugleduš sredi klanca novo stavbo, ki je zrušila iz. žuljev 'požrtvovalnih mlinskih kulukarjev — prav v zadnjih mesecih. 10. novembra 1955 se je pričelo delo in dane stoji jired teboj »Prosvetni doni«, pri katerem je sodelovala kar cela fara. \ nedeljo t(> febr. se je zbralo veliko ljudstvu pod mirnskim klan-eem, saj so vedeli, da pride jiriljubljeni gosp. dekan iz Trebnjega in blagoslovi prosv. dvorano. Pri nabito polni dvorani ie goi.i je i > i I zelo vznemirjen, kar je pre-»"•ja 11100110 razveselilo. Nič več si ni gladil ruv-d !lllll'ak Ki j'5 v ciikeni razburjenju 1'luto nuj požre tiesramnicol« je zaklel. M-i,-lSl'T°iM bil Požrl,«, je odvrnil •-•K, »toda jaz vem, da niso našli o njej še nnt)UieKa sledu. Izginila je, ampak samo zato. da se bo nekega dne pojavila pod varstvom prefekta Serviju.« Izročim ti petino svojega premoženja in 1 i jilačam zu tvoje vsakdanje potrebe stotisoč sestereev letno!« »Ako bi jirišla germanska sužnja nn dan, bi z.11 me pomenilo stotisoč sestereev toliko, kakor smrt > »Odstopim ti četrtino svojega imetja,« je, ponujal Kabij. 'Podit Mark je odkiniavul 7. glavo. To ti ie še premalo? Vse, kar iniam, je Livijino, Liviju je jia tvoja žena. Zelo nespreten mož bi bil ti, ako bi ne znal voditi jietnajstlelne deklice.« Sedaj se je nekaj zjasnilo Marku, na kar prej ni mislil, V resnici bi bil tepec, ako ne bi mogel tako mlado žene preobrniti po svojih nazorih in navadah. -Z Livijo narediš, kar hočeš; saj je še otrok.« 11111 je prigovarjal Fiihij. kot bi bral njegove misli. Ako bi bil Mark opazil njegov sumljivi smeh. ki je izdajal, tla so Fubijeve besede sama laž, bi se bil še najirej jiogajal. Toda ta smeli je trajal samo eno .sekundo na debelih listnicah Kgipčuiiii. No. naj jia bo,« je privolil Mark. Pri pravi torej za jutri vse! Poročne, jiriee bodo moji varovanci.« In kaj je s tvojim sorodstvom?« je vprašal Kabij. ; Računati smeš samo na Tulijo Kornelijo in daljše sorodstvo. Tribuna si nisem upal niti jiovabiti. Mueija je pa itak odklonila.« »Ta...« Kabij ni mogel nameravane označbe za Mučijo niti izgovoriti, ker Mark ga je tako pogledal, da ga ni mogel napačno razumeti. Spozna! je, da je najboljše, ako se poslov i. Mark si je jio tem naporu jirivošeil skodelico vina in hitel k Titliji. Ker se je mlada vdova preoblačila, jo prosil patrieija, na.j počaka v pisarni. Tuko je imel Murk časa dovolj, da je pomislil nn umazano kupčijo. Kot sin iirokonz.uln in dedič velikega premoženju, se ni nikdar pečal z denarnimi stvarmi. Te sta opravljala njegov oskrbnik in računovodju. Celo kadar je napravil dolg in jemal denar, ni videl oderuhov. Šele nekaj času sem je začel uvidevnti. du ui senatorski škrlut uikakii hramba pred napadi upnikov. Ker ni z milijonom, ki aii je dobil od Pnbliju pokril vseh dolgov, so bili upniki tnko drzni, da so zahtevali osebnega razgovora s jiretor-jem. Samo njegova služba jih je malo zadrževala, toda v nekaj t«'iluih bo tudi to končano -- in kaj potem ? Drugi senator bo zasedel sodni stol. n.iega bodo jm oderuhi od vseh struni najiiulli. Ako se je torej spnst.il v sramotno kupčijo s Pobijem, se je boril samo za svoj mir, zu svojo neodvisnost, llotel je še ostale upnike zadovoljiti in si zagotoviti zu več let brezskrbno življenje. Toda kako ponižanje je bilo v tej kupčiji. On, Kvinktilijec. putrieij od davnih časov, on, veliki mož., ki je imel mulo vojsko gladi .inforjev, ki je dobival iz Afrike slone in leve, iz Španije bike, iz germanskih gozdov (tire in jelene, du bi pripravil rimskemu ljudstvu zabave, vredne vladarju. — 011 se je jioguju! s carinikom in trgovcem sužnjev kot mul jio-iilieni kramar. In potem pa še predmet kupčije. Doslej mu je bila bližnja zveza z Livijo tako nekaj jiostruiiRkega, da si t:i delal nobenih skrbi. Sednj pn, ko je bila kupčija sklenjena in bo jutri uresničena, je pa videl vso resnost svojega stališča. Zn vedno naj se združi z deklico, do katere ni imel liobenegn nagnenja, razen zaničevanja patrieija do hčere osvoho- f>» Iz Vnute •»««» t"' ^ rut' * t v, vit,; rj-j [;'!*'nO <|I, % jiop S|*ired jt V' •afti* -tri f.fubl[*iii V nedeljo rs: uprizorilo .l'>o 4r,tT'*Uzir*n't po-.e«t Guslava .-.a/emu namenil nt-> a j Jej/it, bewd. > i;'/«p župniku jafcobti (siraju, ki je v !.-/<■ zadnjih meaeev jjorbil za to, da mladini prostore, kjer bo t j-f/ .»-V,| /a*llo (ti m: utrjevalo njihovo veisko udej-vhiiriatičri*j(a k'mgreaa Pri proslavi je so-<)'!•,.aio novo j*-»T>fco društvo »Mirna«, ki 4teje ož//!, V) jn-«ev. Mrrik/ zbor je z.ajwl tri j*srni, /<-tth'/,i <]-,r tti mršili tri. 1-,». K. «•»' ,. ?»«•« ** T iratk*«* drama VaMttn*. * ftw K »v -f.' »•* (J >,.» if; uv t>v ; uviua* v. > «ri* •«* tivfM yrr*&tm 1 BVSrMiou ' «vr.r„ a « .p-. . ittutJ n »C*-.«- tvmfi»i ** vvraiV !a«i« '»n. £»* C. 'oev '-s i vvi vrvi* 4—. ier.ior. #A -t*KUW vf.t r fcv<- W 'i. I *l>vrt.\ \ -esitusi •»* v i-uaer.« <,«• » a »■«••» M .<■* * Z VWW.1T.. I ?-«!;».»»> LvSM > -"•<'" ■ jr-».<■.. 1* vvfu t.«&ti.* •&«* 3fž '»V-a*--.« i «*»«••« .Vvci- t.«*« • S «^»',.1 K « iT; •*> "v v. > *'-' i v. / '»rf v, v i«'.- itJin*. '<>■■ >rvrr«*4A L-.rMr. • v,- v.-. .v v*, 4 ri^'r' a > i■ ^. :tvr. vt . >• v > i'.' ' /'^ii ■ > va'/V K 'rvr 'A i *>♦<♦* J» » »«- <*r .. i .r JV! £ - **S J«. '%» J,..!*'.' i ofc 3 .■ > p , • , . >-. -,-'.4'/'.t'' '' h "teO .Vo< 1l* - »ur'.-«,« pr; kateri f i^iti; iee'- ot/uUo .; •^aa-k- v**?*" Kim >« Š \yr-.wrt iltuit\f.*t tf ;V, -jptrtv.-. •O:'-;* v 11 a»f Ajm^ra. *>w —- .... te M t \rs.s~-. ^ iT r rti 1 J. «« ?vx-». •« j» u;YfT t-, -trt.-.. In. H« « «:« »• do«"' ^ "f 'r. t* J eitr«' I>,: ssri LrsbEMKB. V zjsb«. i -is«B i« oioovir ivr« rr»*e Zd»- m »»'•«♦ >r»» prid-M m jrene"« «e«e Halo veti« vtSiie v. r sra»'.-»8riio d.'»JB vitezi od tek*, toda i* '.'ji. •_* «(.«>; Veh d »a. Z »roeri-sAŽjiti 42iv s»UtHiii Umburalki zbor M ;*at*. Bi bi asšaroe r..*oi*e pokrili, priredi sit« d/ufcvo » Ti. Itbr. poooidne pred- ttro ::b 'z Ar.enke-. Pri t»n priliki oofifeo Ufcko r-jdi prvii r,ai« pode tn* *.am- iirtfti« Kočevje, N*te novo oživljeno protvetoo dru-iiro ve razvi,* pr*v dobro. z a*ti odV»r ima druilvo »vojo dvorano na Trdnj*r:. Yo -Domnu. je pri«! m vrtto * nedeljo 16 febr. »Glavni dobitek- — ob*kr*.t lepi utpehi igralcev in režaeria H. K-jžn ka lei{ sestankov prav pridno vadijo j/ri jievskib vajah. — Une 2"). febr priredi društvi/ ob 10 doji. in ob 1*5 v dvorani veseloigro ■ Malajei Mutijuc. V vsako hišo Domoljuba? NAZNANILA a Vtr« lotile mkj 4taar j«n Mrimii,^ Kmrekih »Wia« v Mit^ji^rva c. i(, p«i>ti Vzijemae zavirovniniot. Oek. račun rlramlne .kufe kajii« *Uk»o r*ipoV«!jive' tprej«ns iB jih obrt*«!« lijufocfaei« Večje itahn , loge z odpovedjo po dogovora. — Zavod it pup|. Urno varen ker jamči zanj 16 večjih kmeč)0 ter je >i»tno pod aadzorsttom kr. renske{(» koruMri« — Uradne ure za »erinke so 'A d do 12 oprtld.-ie. n Uprav* obči o« Stvdaoee prt Sevnici sporott, ja te vrli veliki iivintki in kr*tD*rs'»i «iem on Bučki *Aati:ev tejefn. v ponedelitk. dne 24 febr. n V Moravčah bo »emeni na d»n «v Matij« dne 25 febroart* 1936 DOBRO CTIVO »Jai bi doprinesel vsako žrtev, tudi hi zastavil svoj prstan, križ in talar. tla bi podprl katoliški časopis.. .artov, ena r severni Oermaniji, pa tu in tam se barbari zopet dvigajo.« »In ti se strašiš nevarnosti, ti, Kvintili-jee?« je vprašala Tuiija in spustila pretor-jeve roke. »Bojim ae naporov, kakršnih uUem vajen,« j# odvrnil Mark. »Oskrbnik nemirne provincije mora biti čuječ kot pes. Neprijetni so mi tudi opravki javne službe: one av-i dijer.ee, določbe, razsodbe prepirov, ki me I nič lin brigajo, da, tudi nasilja, brez česar j tudi ni mogoče upravljati oddaljene provin-j cije.« j »Torej ti ne preostane drugega, kakor služba pri Fabiju.« je pripomnila Tuiija in vstala z zofe. »Tuiija!« je prosil Mark. »Svojih grenkih besedi ne prekličem/ je rekla Tuiija ponosno. »Kdor noče ukazovati, ali ne zna, mora služiti. Ti se motiš, ako mi-j sliš, da se ho dala mlada Lidija od tebe voditi ali pleniti. Hči takega skopega očeta — jastreba, ne more hiti golobica.? Samo nekaj . krati sem jo videla in slišala, h je bilo za-1 dosti, da som spoznala, kaj te čaka. Tiivija ! ima očetovo odločnost in zvitost.« »Ti me hočeš strašiti!« »Jaz te samo svarim.« »Nisem pričakoval take tolažbe od retio v moji obupanosti,« je mrtvo govoril Mart »Ker ti dobro hočem, zato je moja dolžnost, da ti povem resnico v obraz.« »Svetuj mi bolje.« . »Ne morem drugače: pojdi v provincijo.« vineijil« je ugovarjal Mark. podoben otroku vnci.n!« je ugovarjal Mark, podoben otroku v zadregi. „ Tuiija ara je gledala g prezirljivim sočutjem. »Ren je, kaj bi počel v provinoiji brel zabavnega in filozofskega rimskega mesta! li si lahko samo zet in sluga Fabijev.t rotor ,je povesil glavo, kakor osramočo« deoek. »Ti »e jeziš nad m enoj t« jo vprašal t mohk»o glasom. »Kdo naj bi »e jezil nad razvajenimi otrooi, ako priznajo avojo krivdo t PoroM st peter Križman: Tolar Grozdnikov Cene ]e le prevečkrat tihotapil v Ml ke Ljudem je to seveda kmalu padlo v oči, • rtv je največkrat prihajal ponoči. Gromovo Ro-fantje dražili, dekleta pa spet po svoje — voščljive «0 i' PaC bile' da tfruntar«*' leze za nl°- Grozdnikov je bil doma v Lazab. to so pač naj-holie vedeli mlaški fant|e, ki so morah to prenašati Grozili so mu, ga opominjali, a ko so videli, J ima Cene poštene namene, so nekoliko priprli oči kaj so pač drugega hoteli, saj iim ni hodil nagajat, niti jim «i v škodo lezel. Po vsem tem se ne smemo prav me čuditi, da neke nedelje proti koncu predpusta Grozdniko-vega Ceneta in Gromovo Rezo vrgli s prižnice. ljudem se to sicer ni kdo ve kaj novo zdelo, nekoliko .so hiti pa le presenečeni, kajti Reza je že r-evečkrat prebrala, zlepa ji ni bil nihče všeč. Zdaj pa vendir. Govorili so vsevprek, kar je bilo res in šc več. kar ni bilo res. Ploha pa 1« ne bol« se ie nekdo moško odrezal ko so šli iz cerkve- Toliko časa ie čakala da je dobiia bogatega.* Nič bogatega, pravega!« , Naj bi še zdaj oočakala, ,oa bi bilo naibrže za vselej konec.« Vse mogoče so govorili med tednom. Drugo nedeljo so pa fantje imeli zbor. To ar. tolar1 Fantovska zadeva, ne smejo jo opustiti! Fantovska čast to zahteva, dekleta ne smejo dati kar lako iz vasi. Mlaški!) fantov ni bilo za ce! bataljon. Ce bi imel na vsaki roki po šest prstov, bi lahko vse na prste oreštel. če bi vzel vse tisto, čemur pravimo (ant. Nekaj je bilo drobiža, to se pravi lista mi-klavževina, kakor pravijo v Mlaki, ki se šele spelje«. Nekaj je bilo pa seveda že pravih dedcev, postarnih tantov. ki jim pa .seveda z mladirpi ni tako gladko šlo Eai na svoje, drugi na svoje. Gromova Reza se možil Tolar! Kakopak. s<-zgovarjajo mladi fantje, mi ga moramo reSiti. starinami lako ni nič! Fantje so stali tam na koncu Mlak pod klancem, dobro so vedeli, da so saini. pa si ni-so upali glasno govoriti. Tolar ie zadeva, ki mora do konca ostati tajnost. Kdo nam bo pisino sestavil?« To ni tako lahko!* -E, sile pa tudi ni.« -Saj še nihče ne ve ne, kako se tolar težko dobi. CM čela mi ie teklo pri Dolencu, ko smo ven prišli, Takrat sem rekel, da ne grem nikoli več. »Seveda! Mevža je mevža! Sai nismo vsi mevže.« »Fantje, takole naredimo: Starejši znajo bolje kakor mi. Vprašajmo; recimo tale Brdovčev Peter je mojster. Bogve koliko tolarjev ie že vzdignil! Veste, sramota bi bila. če bi ga prav kruljavo lomili. Bolje je, če varnejšo pot uberemo in dobro premislimo. Počasi se žaba zakolie.« »Prav imaS, Tinet« ».Tako je, počasi pa gotovo, ampak še danes!« ^Tisto pa.« Zbor mladih se je torej končno odločil. Da bi tolar pustili, bi jim bilo pod čast, sami pa niso dovoij močni. Zbrali so tri, da so šli na posvetovanje k Brdovčevemu Petru. Pismo nai sestavijo, povprašajo za vse kako in kaj ie treba, kako morajo govoriti, kratko: pri Petru tiai si naberejo orožja za hud boi. Brdovčev Peter je bil star fant, to se pravi sedemdeset še ne, med mlade pa vendar ni .spadal. r-Sam se ne bom oženil, raje drugim pomagam, da se lažje oženijo.« Bi! ie pa vseh muh poln. nagajal ie zdaj lovcem, zdaj ie krojil po vasi, nekoč je šri celo opolnoči zvonit, oponaša! ie ponoči vse najrazličnejše živali, v gostilni in sploh v družbi je imel o^-vo besedo. Tolar, fantič, kaj?«' Tolar, vetja Peter.« so rekli lant-je, ko so prišli k memu. Sai je uganil oehov namen. Koliko pa vam je dat?" Koliko? Lej^a, nc bodi neumen, sai še nismo šli. Tebe smo prišli prosit, da bi znam* šel. mi še ne znamo tako, kakor ti znaš.« »E, fantič, kar vam prepustim, prestar sem za take reči in mladi morate imeti nekaj zabave.« Žalostna nadeva to ko pa nismo še prav nič vajeni za tak pose!. T: bi nam lahko pomagal.« »Prav res ne mislim da bi šel tja.« ■ Samo pismo nam sestavi.« ■ Tisto pač, oismo pa lahko.« Peler ie segel na polico, v starih bukvah ie imet neke papirje in jih pregledoval. ■ Tukaj imam nekaj starih. Vzemite, kar se vam bo zdelo pametno, pa izberite. Pa poteia pridite povedat, kako ste opravili.« Tisto pa, saj boš lakrat prišel, ko bomo pri Mlinarju muziko naredili.« Kdo pa, če ne jaz?« Fantič, zdai pa pojdimo čas ie drag, do treh Livijo iu nosi «voje breme, dokler ti itn struh ne zastudi.« Dn, strah se javlja v meni, u sunib redko. se je Mark sam obtoževal. Toliko bolje /,u te; želim namreč, da po- I polnemu utihne vsaj v tebi.« Vsaj pri meni? Ali ga mar ti tudi poznaš.' je vprašal Murk izneniiden nad po luhirkoui besedi. Tulijn je ponosno dvignila svojo lepo glavo. V njenih očeh se je zablistkufo. .laz na tvojem inestu ne bi niti z« trenutek pomišljala v izberi isvoje priliodnjosti,« je govoril« z moškim pogumom. Oprosti, ženskam se ne dajejo provin-ci.ie.« je hote! Mark ugovarjati. •Jaz, sem rekla: na tvojem mestu. Kot ženska imam drug: izhod, ki je tudi tebi odprt. ako čutiš v sebi premalo možatosti.« »Katerega?« je vprašal Mark živahno, kakor tla mu bo to zn zel jen o pojasnilo. "ženske iinnjo bodalo in strup!« jo cekin luli.ja visoko vzravnana, z globoko vdrtitio meti očmi. S prestrašenim pogledom je zrl Mark nekaj cnsa Tulijo, potem je rekel: Tako vzvišeno in lepo te nisem še nikdar videl! Občudujem te! Resnično s 1'ubli-jein, ki te je. kakor sem slišni, pred kratkim zopet obiskal, boš let) par..Nevoščljiv sem vama zn vajin ponos... Toda kaj ti je?« je prijavil, ko je videl, daj Tulijo naenkrat pre-liieilela. Spustila se je zopet poleg njega uri zofo 'u govorila tiho: v . se mi, da se Publijeve misli ue rov cajo z menoj, ako se mudi v hiši Kornelij- cev.« Kratek molk je nastopil. Potem je Tu-' prijela Marka za oboje rok in hlastno vprašala: Kaj ne da. meč je določen plemkinji, ka-j Iitu sprejme krščansko vero?« I Tako pravi posiliva,« je odgovoril Mark, presenečen od nagle spremembe pogovora. »In kuj je treba storiti, da se opravi plenikinjo pred sodišče.« je željno vpraševala Tulija. . ' Zadostuje naznaniti pretorjn, da se udeležuje pouočnih -sestankov kristjanov.« ,ln ako bi utajila?« >Treba je seveda dokazov. Najbolje je: opazovati jo in zalotiti pri delu.« »Hvaj« ti.s »Toda kaj ti je?« je vprašal Mark, vedno bolj začuden nad Tnlijinimi vprašanji. »Tvoje roke se tresejo in oči ti žare temo in mrzlična vročičn zaliva tvoja lica. Ali mar hočeš ...« »Jaz?« je odgovorila Tulija in se zamč-Ijivo nasmejala. »Jaz naj verjein praznoverju ljudstva in sužnjev? Rimska plcmkin.ia naj bo kristjana in sestra najmanj vrednih ljudi? Mislila sem. tla me bolje poznaš!?« Čez nekaj trenutkov ji je zašepetal Mark na uho: »Neki notranji glas mi pravi, da se bo Mueija vdala orijeiitalskeinu praznoverju.« —- »In ti si hotela?« je zaklica! Mark prestrašeno. Sklonil se je na stran, iu opazoval I lilijo z ostrim pogledom. »Mueija je naSa sorodniea.« je očital Mark. ' . , • »Svoja najbližja sorodniea sem ,mz!« je reklu Tulija in nagubančila čelo. V njenih ostrih potezah je bilo toliko grenke odločnosti, da se je Mark znova pre straSil. , ■ »Tvojemu maščevanju ne bi bri rad izpostavljen,« je rekel v zelo resnem tonu, »pa tudi jaz sam ne bi bil zmožen takega maščevanja.« popotdne mora biti vse gotovo.« Pa so se še menili. Ko so ie mod vrati stali, so še vedno vpraševali, kako naj urede to iti ono, Peter jim je pa govoril, kakor bi orehe stresal. Veliko sreče, fantje!« Bog daj.« so odgovorili in Sli Peter se te namuznil. »Naj ie ima vOTelje, ta mikluvževina! Ampak: Drago jim bo prtiel, drago! Če bi jim laz maio takole... ? Eno sagodet! Bodo vsaj vedeli, po čem ie tolar. Hm, ta bi bila dobra.« Peter je stal sredi sobe, smohljal se io tiščal kazalec v čelo, kakor da ne more uganiti prave. Pa ni dolgo čakal. Saj ga jim privoščim, Bog ne daj, da bi ga iim botel požreti, toda .. Da, sam ga bom dvignil, preden se ti mečkači pripravijo . . .1« Ura je odbila dve, ko je Peter skozi okno videl, da sta Grozdnikov Cene in stric — starešina seveda — zavila k Gromu. Pograbil je pismo, ga zalepit, se še enkrat pogleda! v ogledalo, če je ves v redu in odšel. Pri Gromovih so se pravkar dobro vsedli, stara je stregla, ženin je bil vesel, nevesta «e je smejala kakor vsaka nevesta Petra so vsi nekam boječe pogledali, a si nihče ni mislil, da je prišel po tolar. Ko pa je izvlekel velikansko pismo, so vsi postali pozorni in obmolknili. Ženia je bral, nekoliko mu ie lice razdelo, a sc ie smejal. Pa sem mislil, da ie v Mlaki več carinskih uradnikov, da niste samo vi,« je začel ženin dokaj previdno. Peter pa se ni hotel spuščati v tak zapleten razgovor in je kar naravnost povedal: Cene, saj sva bila prijatelja zmeraj. Veš, jaz imam velike namene. Danes bodo prišli n«5i mladi po tolar. Nekaj jim boš pač da!, seveda jim boš. Da bodo pa malo zmešani, sem pa rekel, da ga bom jaz dvignil pred njimi in ga jim potem izročil. Kolikor jim pač misliš dati. iahko daš meni, oni nai se pa potem lovijo, kakor se vedo in znajo.« »•Bravo, Peter, bravo! To jim boš pa dobro pogačo pripravil!« je odobraval starešina. Ženin se je nekaj obotavlja!, a je predobro poznal Petra in se zanesel nanj. Dobro, Peter, dam ti. Še več. kakor sem mislil. Samo da bo to za vse fante. No. sai toliko boš pa že mož beseda.« »Bom, Cene. mož beseda, vsa Mlaka bo deležna!« Ženin ie segel v žep in štel denar. »Pet slo.« »Bravo, ženin, bravo Peter!« je rekel starešina ia naii! kozarce. Trčili »o, a pri tem je Peter opazil »Ker nisi zu kaj takega dovolj možat,* je odvrnila Tulijn. »Resnično, nisem tako mislil, kot sem Ii svetoval, da odstraniš Mueijo!« je rekel Mark žalostno in se dvignil. Prijel je obe njeni roki iti ju strastno stisnil: »Zbogom« je pristavil. Tulija mu je pogladila lica. kot mati svojemu žlahtnemu otroku in g« je odpustila z obljubo, da bo prišla drugi dan na svatbo, ako se ne bo čez noč. premislila. Neprijeten občutek je preletel Marka po celem telesu, ko je stopil iz hiše v temno noč. Kakor hitro je bila Tnlija sama, je velela klicati sužnja in ko je stal pred njo mal. debel in škilast Grk. je rekla: »Slišala sem, da znaš položiti oko i« uho nn vsaka vrata.« Suženj je prebledel, sklonil glavo in posluša! trepetajo obsodbo, ki jo bodo dozdevno narekovale besede njegove gospodarice. Tulija pa se je milostno nasmehnila in rekla: »Odslej bi se rada posluževala tvojih oči in ušes. Pojdi sem!« Grk ji je padel k nogam. Sklonila se je čezenj in tiho govorila: »Rada bi vedela, kaj Mueija dela čez dan, doma in izven hiše; koga sprejema, k kom in o čem govori. Ako rešiš svo.io nalogo v mojo zadovoljnost, te čaka plačilo, o katerem ue moreš niti sanjati. Ako me pa nalažeš ali prevari*, potem pa timrješ pod udarci. Sedaj lahko greš!« »O. gospodarica! 0 vsakem koraku in o vsaki besedi Mucije Kornelije boš dobro poučena!« je zagotavlja! Grk, pri čemer je poljubil konec Tulljintll čevljev, se dvignil in odšel SU«t 1% »POMOfJlTB'- dne 1« tabrBS^.««*. Stev. | ne spet stare! dite no mslo " mizo, boste videli da tale jih ie m iim P« ie/ vrt gručo .'asitov. ki i« kvračils proti biii. Že gredo' K« zdravje itnir.. živela Reza!' Izprazni! je \ dušku m smuknil v vežo, pri stranskih vratih r n sviniaki 11? spodnii vrt i« ie ie bi! doma Peter se ie smeia- na vsi usta. sam ie bi! z materjo v hiši m tako se je rež«! da !e z rokami kar po kolenih to!ke! Takrat so se pa že pri Grom-j odprla hišna vrata, vse ie utihn*!o m pri vratih se je naiedila tema. Dolg fant z visoko kapo iu z velikansko po-štarsko torbo le stopil k nii/i in do!go molče iska! i>>, torbi Slednjič ie izvlekel pismo ki je iroe!o r.a obeh straneh nalephenih vse polno znamk, kol-kov raznih znakov. Tole pismo ie prišlo za vas.. Kaj pa ie vendar notr- ko ie toliko znamk?- Menda bo denat. Pu poglejmo!' Ženin je odprl in čital na glas: Velespoitovani gosr-id ženin! Zvedeli smo. da s'>.- se d-znili priti med nas v tajnim namenom, da ne.ii odpeljete iz vasi najlepšega dekleta. Kar son-t ' i n.-i neh" se kaj takega še ni zgodilo Mi fliiaški fantje smo zvesto čuvali svojo lastnino in ■o :.-imo ■■ - še naprej. Ce se je pa vaše srce tuko vnelo za Ke/.iko. da nikakor ne morete v življenje brez nje in jo na vsak način hočete dobiti, pa zahtevamo od Vas. da nam pri priči izplačate V I 932.156.9911 dinarjev in 35.21 par kot odškodnino in Reza bo v tistem trenutku Vaša. Ce pa bi tega ne storili. Vas bo naša straža ob meji naše vasi aretirala, strogo boste kaznovani in izgnani /a vekomaj v Abesinijo. Poznamo Vaše dobro srce m iz vsega svojega srca Vam privoščimo najlepše dekle iž naše srede, seveda če izplačate zahtevano vsoto, kar upamo, da boste brez obotavljanja storili Dobro se zavedajte, da smo mnogo noči pre-čuli da smo marsikaj bridkega prestali, ko smo varovali Vam namenjeno Reziko in zato smo tudi ponosni, da Vam jo smemo izročiti tako, kakršno Vaše srce želi. Živita mnogo let zdrava in »rečna, božji blagoslov naj Vaju spremlja! Živel ženin, živela nevesta!!! V Mlaki, na dan drugega oklica. -M!aški fantje.« Potem je bilo vse tiho. Za vrati so se začeli fantini gibali, suvali so drug drugega s komolci, vsi »o vedeli, da bo zdaj treba jezike »labrusiti, a nihče ni upal začeti. Prvi se je r.tegnil dolgi poštar: ho, ženin, da vas ne bomo predolgo zamudili, kar brž plačajte, jaz pa tudi moram s pošto še tri vasi obresti.« Ne vem, zakaj naj plačam., brali ste. zakaj.v -Ne razumem." boste it razumeli.« To je — — to je — carina! se oglasi eden izza vrat in vsi so ee primaknili bliže. 'Carina?« se oglasi starešina. »Kje pa imate uniforme?« »Zarekel si se, nikar ga ne lomil* Šepne drugi u uho. »Mi dekleta ne pustimo kar tako!«. »Tako je, ne pustimo!-/ »Saj Ke*e še poznam nc!« pravi ženin. • Koj ne, saj pri njej seditel« -To «1 Reza« Kaj pa |e?« V »Franca.* ►V iarortu ,« Krti. .KhI -u«: Iv £ fVancc zastonj da.no. «»? .. Ta »e je dobro odrezal m vsi s, s« t«and. Nemara jo p. 1« ^ U .spr^ ^ •Trnnco P» a " ' r božjo -oho sa, »u budi' »»»»d.- " y„ kar stonte Kot berači 5>e-ps našo kapljico poskusite ie dobite vsak dan!- Vabi! nuial stol« Nekateri so se it hoteli ,sesti a so |ih drugi v zadmerr, hipu sunili, sa! bi bilo s tem veods- vse podrto ■ Sa' \»m', sedli, le pre se moramo /govoriti Tore' žemn. pogodimo se1 vpije dolgi poštar in stop, spet prav do mize Sai prizmam. da sem dolžan mnogo za skrcn.. varstvo ki ste io nudili moj: Rtriki.- Tako .e. -e zvesele iantie pa se pogodimo • ■ Dobro a preveč zahtevate • »Bomo popustili.« »Dese: tisoč dinarjev vam dam. • Dobro' Žirijo ženin živijo nevesta!« ženic se stegne do stenskega koledarja m odtrga z njega listek Nanj napiše: Izplačale ra'.«ikini 1 anioni deset tisoč dinarjev Ženin. — Tole nesite v banko m vam bodo izplačali. Pri vel-kih pogodbah se samo potom bank izplačuje!« Vsem ie pogrelo kri. da so zardeli v obraze C-eio dolgi poštar ni vede!, kaj na: počne. • To ni nič. mi hočemo denar na roko Pa še vi pojdite ,Rezo v banko iskat!« -Na roko pa ne izplačam nič.« Morate, če ne ne dobite Reze!' Dob»o. bom Da iaz plačal zanj.- s-pel za»-ne starešina Pet in dvajset tisoč dinarjev na roko!« Bravo tisto pa!. Evo vam. Tu piše pet in dvajset — se razume, da toliko tisoč dinarjev'. Starešina ie ponuja! po-štariu novec za — pet m dvajset par! Bežite, bežite, to ni nič!« Jaz ne vem. kaj še hočete!-»Denar ali pa Reziko nazaj!* -Rezika je moja!. -Kdo to pravi?« »Jaz. ženin!« -S kakšno pravico?« Ker sem pošteno plačal.« »Niste plačali!« Pa pošteno! -Komu?« -Mlaškim fantom.' -Mlaški fanlje smo mi.« -Sle. pa to niste vsi!' Fante ie obšla težka slutnja. Morebiti je pa le vmes kakšen nepridiprav? Saj je vendar tu zbran cvet Mlake, kdo naj bi bil potem tolar že dvignil? .Ni resnica, kar govorite, ženin!« Je, jasna ko beli dan! Mlaikim fantom sem dal visoko odškodn:io.« -Pred po! ure! Prepozno ste prišli.-Hudič!« Dal sem za vse. tudi za vas. Boste že kako nedeljo veseli na račun skrbnega varstva moie Reze. Da pa. ne boste mislili, da lažem, pa spijte vsak en kozarec na najino zdravje in bob pokusite. Na zdravje, fantje!« Vsein je zaprlo sapo, da ni mogel nihče spregovoriti. Vsem je bilo vroče kol pri najbolj napornem delu. Zdaj so bili poparjeni kakor še nikdar in dobro so vedeli, da je nekaj prišlo vmes, da je zdaj vsega konec. Niso pili na zdravje ženina in neveste, niso jima segli v roke in ne voščili sreče, marveč so začeli po vrsti odhajati, prvi počasi, zadnji že hitro kakor da iim gori pod nogami, kakor da so nekai odnesli. Sli so naravnost k Mlinarju, da na vso jezo in na ves polom spijejo par kozarcev, čeprav na svoj račun m na svoje zdravje. Nihče ni spregovoril besedice. Tam je bil že Brdovčev Peter. Sprva ni hotel ničesar vedeti, a se ni mogel zdržali smeha •Koliko je bilo.?« Vsi molče. Peter! Ce si bil ti..,?« I Ha'lal'a! Da boste vedeli, kako je tolar drag in da ste bili premalo pripravljeni. Rešil Scm £a vam. Ne zase, za vas, za na., vse sem ga dvignil. . dinar,ev! Vi bi Se kovača ne dobili! A nisem prav naitdil?« " Soc* molče in šele čez čas: •Kaj pa zdaj?« »Vso vas skupaj in po godcal« Iz občinske pisarne Naznanila spresnemh pri zemljiščih Po«,,,, na katerih zemljiščih »o nas-.aie kakšne s?renei,i morajo to naznaniti pristojni kalastrik: uprav, p jare so lahko pismene ali ustne. Tako pj,,^ kako. ustne prijave zemljiških aptererab » ,, zakonu o taksah proste vsakih pru:- D,,j*l zavezanci so dolžni priglasiti vse okoliščine vplivajo na davčno obvernost v roku t»9 dni.V jih drugače zadenejo posledice čl !Jk rakom ,i neposredni davkih (glob* od 50—500 Din|. pJ tako ca so tud' vse oblast: :c nstanove dolini, roku 30 dni priglasiti katastrskim oblastem vse a»i stale sprememb;, za katere so v nera delokroh n? kakršenkoli način uradno zvede e Pismeni m znaEiia se praviloma vlagajo po pristop: obti»i poš!:;'jo se pa iahko t-.di naravnost prisioini ki< tastrski upravi. Pisan as naznanila k; ne vsebuj« vseh podatko*. pa tudi ia».šna ki n s., zadosti razložena in jasna, vrača katastr uprava po oiia vlagateljem Pos!ed';e zakasnele izv ejbe v kat«!,, operatu nosijo vlagatelji naznanila sam: l stna d,. znanila sprejema katafftr. uprava PisT.ena natu. nila se lahko vlagaio vse leto, ustna pa s« sprt icmajo naiveč d»akrat na leden. Te dneve po krajev razmerah kata*tr. uprava mora jih -i razglasiti ra kraievno običajen oačiu NaznanjeTanje temijiikšk sprememb r čut bivanja katastrskega giometra t občini. V ;«. poslovanja geometra v občini sprejme žeomcle samo toliko naznanil, kolikor jih more pn'e< dn-gega v programu že določenega dela m v ni, ooločenem času. opraviti. To delo pa ne smt i nobenem primeru ovirati izvršitve rednih in pravočasnih naznanjenih sprememb. Naznanila za primer spornih slačaiev. sponi mej, spornih delitev in drugih stičnih zadev Iu tastrska uprava sploh ne vzame v pretres. A.ko a taka pismena naznanila vložena, jih katastr. upun zavrne, stranko pa napoti na oblasti ki so poklicane za reševanje teh sporov. Katastrski komisijski ogled. Po odredbi čl. 41 zakona o zemljiškem katastru morata po!eg priia-dete stranke sodelovati pr: vseh ugotovitvah sprfr, memb na mestu samem tudi po dva občinski n-1 stopnika, ki co jima znane posestne in gospoduj razmere v kraiu. Katastr. organom so po odredi čl. 73. zakona o zemlj. katastru občine dolžne brei* plačno dati na razpolago pisarniške prostate. Od-! sotnost zastopnikov občine pri komis jskrm ogledi ne zadržuje poslovanja, ako je dokazano da ili bila obveščena Pravilnik za vzdrževanje kstast«* v slovensln prevodu so te dni prejele vse občine Oskrbeli » prevod naši domači slovenski geometri in ijeodii s podporo banske uprave. Slehernem-i i panu ta knjižica prav prišla. Naša prosvetna društva ti kaj prav storila, ako bi od časa do časa priredi1« o zemljiškem katastru za svoje članstvo kako yre davanje. Te vrste pouka naši kmečki ljudje ne Ii niso potrebni, marveč si ga tudi zelo žele. Naznanjevanjc šoloobveznih otrok pri p"«' litri. Cesto se dogajajo slučaji, da starši svojih šolo obveznih otrok ob preselitvi ne naznanijo šolskesi upraviteljstvu in da je vsled tega "sak točen P«' gled šoloobveznih otrok nemogoč. Iz tega ra*!°!< je sedaj banske uprava naročila vsem županstvo« da opozore starše na to. da so dolini takoj o» preselitvi naznaniti svoje šoloobvezne otroke i«!' skemu upraviteljstvu in župnemu uradu. Plemenski mcrjascL Banska uprava bo W letos oddajala plemenske merjaščke v starosti w 3—5 mesecev. Merjaščke ho banska uprava kupin v priznanih vzrejevališčih. Kdor želi dobiti takega merjaščka, mora vložiti zanj prošnjo pri okrajne®] glavarstvu najkesneje do 15. marca. Prošnji m® priložiti posebno obvezno pismo, za katerega <1® obrazec pri kmetij, referentu na okr. glavarsi'11 Prosilcem bo baoska uprava oddajala meriaii" po 4 Din za kg žive teže. Frednosl ob dodelit« imajo člani živinorejskih selekcijsfeih zadrtili drugih kmetskih stanovskih in strokovnih or('' nizacij. * * Bral&a hol divgadi m v€lcsc|mH 9. marca lOi« PoSljite nemudoma blago na naslov: Ljubljana, »Divja kola", Veleiejen PORAVNAJTE NAROČNINO! Huda avtomobilska nearača 0ni potek zvečer je trgovec h sadjem v mrebu Josip L««iardič kupil v Celju pri ■ nietijski družbi 4000 kg jabolk, katere je udi plačal. Okrog pol 30 zvečer je (Hiše! to-lorni avto, last bratov Dolinšek na Ostrož-lem s sadjem i L Olju proti ZagTelm. Okrog 11 zvečer pa se je uit cesti med Rimskimi milicami in Zidanim mostom pripetila huda •sreča, katere žrtev je poeta! trgovec Josip Aenardič. V sprednjem delu avtomobila so »-deli dva brata Dolinska, od katerih je eden ofiral, trgovec Lenardič in neki njegov za-irebški spremljevalec. Ko so prišli na mesto, [jer se je dogodila nesreč«, je baje nn avto-iH.bilu naenkrat ugasnilu luč, mogoče je zgubil šofer prisotnost, l>uje so bila tudi tla ,a cesti ledena in avto je zuvoeil s ceste v a rek pod cesto ter zadel tu v drevo. Nesreča e bila neizbežna. Sprednji del avtomobila, [jer se nahaja motor in kjer so sedeli vsi lirje, je obstal pri drevesu, medtem ko je Irugi del avtomobila, v katerem so bila namena jabolka, odtrgalo in vrglo čez jarek v iavirijo. Pri nesreči je ostal trgovec Lenar-lič na mestu mrtev, eden. izmed bratov Do-inškov pa si je prebil lobanjo, medtem ko ita ostala dva dobila le manjše poškodbe. Uto je ostal v vodi, drugi del za drevesom, ruplo trgovca I.enardiča pa je ostalo nu ine-ilu, da pride sodna komisija ui ugotovi delniški stan. 3ožar — ogromna shoda . To so je zgodilo ob progi Nikšič-Bileča. ki jo ravnokar grade. Postavili so veliko, 1 milj. KUMHI Din vredno po podaljšat i, l»oli r im; prnpre^itt, boiez »» ozdraviti. slabotne o Javiti, nemarne moramo učvrstiti, in nenreAne na pravili "refin*' Kaj j« vzrok vttkc boltink! OnlablJenJt; živcev, notri o*t, izguba do-hnh prijatel jev ati *voiih bližnjih. razočaranj« ^trah »red bole/.uijo. slab način življenja in miinaro drugih razlogov X«dovoIJftlv«i ia najbolj*) /d ravnik'. tfo poti, k t Te morejo Uovoalt do dobrega iu*položenja. oživiti T,aJ značaj. napolniti Te zuovjni tipanjem; ta pot ie o« opisana v razpravi, ki Jože morevaakdo, ki tu zahteva. dobiti tako] in povsen br«spla£nol V rej mali priročn> knjižici e raztol mafeno. t ako morete v kratkem r-at»u In brez ovire med delom oja*it» živce tn miAiee. odo-nvil slabo razpoloženje, trudnost. rnzf reKenoftf, oslabi enje opomina, nerazpoloieii.jp /a delo »n nebroj drugih bolestnih nojavov Zahtevajte fo razpravo, ki Vam hn nndiln mnog« prijetnih nr. foAtno /.bi ral i BKN8T PA8TBRNACK, Berlin SO, Miih.elkirrhplut? 18. 124 S - Opremite Vaše stanovanje z lepimi — solidnimi op s. ^Ls? sl ..i Dobite jih po to-oarniihi ceni Din 19-50 pri Eesnec-C© Ljubljana Kersnikova ulica selje naj>i ije, so se napotili gostje ;»» jM>je- dino v hišo ženina Spira Urdanoviča. V Mir-čevičevi hiši je oslnla samo nevesta z nekaterimi ženskami iz sosedstva. Tedaj je prišlo sporočilo od njenega starega oboževalca Jeva na Sektiliča, mladega brivcu. T« ji je napisal. naj pribeži k njemu. Todorka ni dolgo premišljevala. Hitro je zbrala najpotrebnejšo obleko iu pobegnila z doma. Ko so pri Grda-uovičevih najbolj rajati, so prišli otroci in začudenim svatom povedali, da Todorke ni več.. Novica je zadela kakor grom iz jasnega neba. Vendar se je k sreči vse mirno izvršilo. Spim se ni bottvekaj razburil, ampak je takoj odšel k svoji stari znanki Nadi Asmanovič in •se poročil z njo, nakar se je svatba nadaljevala. Prav takrat pa sta v sosednji vasi sla-ivila svojo poroko Todorka in brivec Jovan. Dunajski sejem 8.—-14. marca 1936 (Tehnični >11 polieilelski sejem ilo IS. marca) Veliki srednjeevropski sejem Razstaviiaki iz 18 držav Nakupovalci iz 72 dele! Biez potnega vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum se dobi s sejmsko izkaznico na meji. Znatno znižana voznina na jugoalovauskib, ogrskih in avstr. železnican. na Donavi, na Jadranskem morju ter v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejemske izkaznice (po Din 50-—) se dobe pri Wiener Mesne A. G. Dunaj VII in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, I)unuiska c. 31 Zveaa za tujski promet » S. oveni ji (Pomik! Tjrrševa 1 Zveza za tujski promet v Sloveniji (Pnttiiki podružnica Hotel Miklič, nasproti glavnega kolodvora, in njenih podružnicah VsasKno! Preberite! te moški mtut novodošle pomladanske blajfove v zelo veliki izbiri priporoča r. I. OorlCar, L|aM|aiNi Sv. Petre cesta 2S» in S'cer trpežno sukno v vseh modnih barvah Širina 140 cm od Dia S8-~ naprej fini volneni kamrami v modrih, sivih in rujavih barvah od .. 8®"— „ prvovrstn angleški blagovi od „ IS®1— „ nepremočljivi lodni za športne in lovske obleke od » Tlfr— „ polsu'vno za fantovske obleke širina 140 cm od - ,, za pomiadanske površnike in trenčkoate od . . - It®1— „ vsakovrstna navodna in modna hlače vina od .. 2S"— „ ter vse vrste podlage zu moške obleke Kompletna priloga za m iško obleko sv dobi ie za Wl» 82*—. Kadar boste kupi vali bla 'o za rnoike, spomnite se na paš tns rat. ter se sklicu le nr.ni, vsled česar boste dobili še ceoeie. ker upoštevamo težak položaj kmeta Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prosto, velja za enkrat Din 5. /»^v* polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajalo svoie pridelke al. iščejo posio obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. ft.-j-H Prav lepe črne aBIlinil suknje in oble ke si nabavite najboljšo pri Preskerju. Sv. Petra cesta št. 14. Žage in pile, pine. lonate. rovnice itd. po znižani ceni dokler traia stara zaloga, priporoča Želez-nina Koutny, Lmblja na-šiška. Medvedova 28 Hranilne hniižise vseh zavodov lahko jro-daste ali kupite proti takojšnjemu plačilu najugodnejše potoni Trg. ag. bančnih poslov Alojzij Planinšek. Ljubljana, Beethovnova ul. šl. 14/1. telefon 35-10. Buta drva ^L. Postavim jih lahko ua dom. Gostinčar, Kleče štev. 4, Dol. Kninlir dobro olira-nOZDIBG njen r opeko krit, prodam Terezija Golob, Kranj, Mencingerjeva 14 Rdeč čsbulčeN, mitični fižol, deteljno seme in suhe gobe kupujemo po najvišji ceni. Sever & Komp., Ljubljana. Hranilne knjižice podeželskih in mestnih zavodov kupim po najvišji ceni. vzamem ludi na obroke proti garan-ci| — Ponudbe u ravi -Domoljubne pod »Din ISO.OoO"— c št. 2203 Hlanra z»nft8,i'vegu, h nioilbn konjem in Kmetiji, Starega 24—40 let, sprejmem. Pismene ponudbe na Plut Alojzij, trgovec. Preloka št. 18, p. Vinica pri Črnomlju. ui..., za kmečka dela niOBiasprejmem starost 18—25 let. Slude-nec 6, 1). M. v Polju pri Ljubljani. RnMIn dobro ohranje-nul,1lu no, prodam. V plačilo vzamem tudi kravo, konja ali hranilno knjižico. - Janez Žabjek. kolar, Hrušica pri Ljubljani. Mizarskega poiiila vešč politiranja, sprejmem. — Ponudbe pod »Mizar« na Domoljuba št. 2235. SittihilliO M ika ^dehi sprejme Kos Ivan. Zg. Zadobrova 2, D. M. v Polju. Kupim Knjižice ljubljanskih hranilnic in podeželskih. Piačam takoj ali na mesečno obroke preti polnemu jamstvu čibašek Ivan, Slozice šl. 122 (za fotografom Lampič) p. Ježica pri Ljubljani. POSeStVO stabreganii,ga ob Kolpi je na prodaj za 4—5 glav živine. Leji vrt in gospodarska poslopja s stanovanjsko hišo. Ponudbe na upravo Domoljuba pod ? Je-lenja vas: šl 2229. HFsiira 3 primerno šol-UbSIlia gk„ izobrazbo, poštenih staršev, sprejme v trgovino z mešanim blagom Franc Ma-lus, Tržišče. Travnih v naiem Travnik hkrntu njivo v podnožiu Rožnika ob Glinščici tik Herzman-gkega vrtnarije v ob-seau krog 34.(00 m-dani za več let v naiem. Seno je sladko. Vi rn-šali: Danica t'eč. Ljubljana, Gruberjevo nabrežje št 0. rkna in vrata, i ohlštve-no okovje, mizarsko orodje in vse železu 'tiske jmtrebščine dobite na jceneje pri tvrdki Fr. Slupica. železnimi, v Ljubljani, Gosposvet-ska cesta I. nenan "a llranil"e UBlIUr knjižice, j ojre-dovanja za nakup in prodajo hranilnih knjižic mi vseh vrednostnih papirjev (Vojne škode, Zadolžil'ce Mestne občine ljubljanske, delnice Zanalske banke) in vse bančne in kreditne posle Vam izvede na (Ugodneje Planinšek Aloizij, trg. agentura bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 14/1, teleton 35-10. dobro ohranjen, produ m. Matevž Jan bar, Lahovče št. 61, Komenda Hranilne tajižics vseh hranilnic in bank prodasto naiboljše pri Bančno kom. zavodu, Maribor. Za odgovor znnmuo za Din 3 —. Hlnnmkmečka dela Illfllllin »prejmem. Su-štaršič Franc, Savlje 43, Ježica. Hranilno fenpco Hranilnice in posojilnice Sorica pri Železnikih. ugodno prodam za takojšnjo gotovino, za znesek Din 4000 — Janko Legat, strojno mizarstvo, Se'o-Žirov-niča. Gorenjsko uu.nx mlad. močan, nlBjJCb vojaščine prost, vajen kotil in vseh kmetskih del se sprejme — ,1 Juvsn, mlin, Sr Gnmeljne. p. ftt. Vid nad Liubljatio. Šivalni stroii.TS': mestujejo nove: poirrez-Ijiv Din 1900'—, drugi Din 700 — in kroiaški ua prodaj. Ljubljana, Kladezna ulica 26. za krmo. 3000 kg, predam. - Simc, p Dobrova 30 ČBuliapsIlesa salenca z vso oskrbo sprejme Jeras. Dobruša 6, pošta Vodice. llaienra m "ezar-ko Ka^nEB obr, sprejmem Trampuš, Dravlje slov. 125. s kmetov, močnega fanta sprejmem. Javornik Franc, Grosuplje. Slamomnlce ;obrein staniu kupim Naslov: Andrej Perko, Zgornji Šiška št. 20. če gre ti slabo in kupcev nobenih več ni, naroči ogins v Domoljubu, in kmalu boš rešen skrbi. Izgovor. A, lovi ribe na trnek, pa nima dovoljenje. »He, vi mož, kdo vam je pa dovolil tukaj ribariti?« zavpije čuvaj nad njim. — »Saj ne lovim rib, ampak učim črviča plavati.« Dobro zna. Popotni: »Glejte, milostiva gospa, tole blago je sila trpežno; obleka iz njega je taka, da se ne raztrga. Do večnosti jo boste nosili; potem pa morete iz nje napraviti še spodnje krilo.« Med juristi. A.: »Oprosti, prijatelj; tvoja nevesta pa res ni prikupljiva.« — B.: »Zato ima pa sto ti-soč olajševalnih okoinosti.« ttannfalffiiro veliki izbiri in po -------ugodnih cenah dobite — državni uradniki tudi na mesečne obroke — pri #i>la£iiillci za Slavenito, Ljubljana TyrSeva 29, hiša Gospodarske zveze. V kolikor je Se prejšnje zaloge, dobite tudi na hranilne knjižice članic Zadružne zveze, Ljubliana, Smokve *» rozine »žganjekuho nadalje rozine, grozdiie (vamperle) limone, pomaranle. mandarine ter vse drugo julno sadje ima stalno na zalogi po brezkonkurenčnih cenah M. Štele & I. Pielick ■ Uuhljana Pogačarjev trg (v Škofijski palači) i • , ^r?t.komal°- A.: Vsako noč me moti strah, če bi bil kdo sitrit pod posteljo, Kako bi se mogel tega iznebiti?« _ B.: »Daj pri posteljnjaku noge Kakosem ozdravila bolečine vnoi 20 letnih strašnih mukah Ljudje so se mi smejali, ko so me videli, kako šepam v širokih in opitih čevljih. To pa je bil edini način, s katerim sem mogla vsaj neznatno o'ajšati muke, povzročene od kurjih očes in žuljev, ter bolečine v petah. Kolika sreča, da sem spoznala Saltrat Ro-delll Nasula sem ga polno pest v skledo tople vode, v katero sem pomočila svoje bolne noge, da absorbirajo dragoceni kisik. Ko se voda zapeni, prodro beli mehurčki v kožo in bolečine prenehajo kakor po nekem čudežu. S prsti sem lahko odstranila kurja očesa z njihovimi koreninami. Žuljev ni več, ni pa tudi bilo več bolečin in težav. Danes veselo gledani življenje in grem za svojim poslom, kakor, da bi bila bosa. O kakih bolečinah ni niti sledu. Nabavite še danes v svoji lekarni to čudovito sredstvo Saitrat Rodell in preizkusite ga še zvečer. Dobri uspehi so zajamčeni. ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svoistev raznih zeliSi se dobi, ako se uživa „HEHS«K1 CAJ" mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W.Pearsona, šef-zdravnika v Bengaliii (Angleška Indiia). Po večletnih izkušnjah je neovrgliivo dokazana velika vrednost iSHKRSfi!M €ftJAM in to 7. nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, revmatizmu, oboleni« obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu Igihtu), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelenm. i,H«rsail taj" se dobiva v vseh lekarnah, Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj: ..RADI0SHN", Zagreb, BaMjasiinona 1 Itcg. S. St. 14001 z dno 6. VI. 1035 __ »Domoljub, stane 38 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din, _ I/haia vsako sredo rostor ene drobne vrstice v i,-iseratoem delu.stane 10-Din'. -''SčnLo, in^l v Izdajatelj: Dr. Grcgorij Pečjak. - Urednik: Jožo Košiček *Ar ;D°P'r,,n sf!'.6c sprejema uredništvo »Domoljuba«. Tel. 25-tt ličMr 7 r»klnnjacijc sprejema uprmm »Domoljuba«. Telefon 29-» - Zn Jngoslovansko tiskarno: Karel čcč w\