Steo. 81.
O Ljubljani, g ponedeljek, dne 9. oprfla 1906.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13' — za Četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10'-za četrt leta „ „ 5' — za en mesec „ „ 170
Za poSllj. na dom 20 H na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah ?t. 2 (vhod Čez
- dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto XXXII).
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
■- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. UpravniSkega telefona štev. 188.
Zvezo z Nemci.
liaba pobe žanje, dedec korenje pleve, punca kokljo molze, fant pa polže strelja.
Narobe svet.
Pogruntali so nas! Krinka nam je iztrgana iz lica. Kaj naj torej še skrivamo? Najčednejše bo, če priznamo in povemo, kako ie bilo, in na kakšen način smo postali narodni izdajavci. T h a d d 3 u s Hartriegel, posluh !
Nam seje godilo silno slabo. Stranka je bila na robu propada. Naše časopisje je komaj životarijo. Domoljubovi naročniki so skrčili na 20.000 »Slovenec je postal list, ki ga nihče več ni hotel vzeti v roke., Politiške shode naše so obiskavali le še drago plačani postrežčki in stare ženice; pri občinskih odborih smo povsod trajno propadli in pri političnih volitvah smo samo z denarjem spravili nekaj ljudi zase. Tako življenje ni nobeno življenje. In vrh tega košta. Zato smo sklenili, preden popolnoma izhiramo, iskati zaveznikov. Obrnili smo se vsled tega kot se razumnim politikom spodobi na tisto stranko, ki ima ob časih splošne in enake volilne pravice za demokratske stranke največ pomena, to je na veleposestvo, ki zlasti na Kranjskem prekipeva svoje moči. Tam ali nikoder; tako smo rekli: In šli so zgrevani in potlačeni dr. Šusteršič, dr^Krek in Šuklje-, pa so potrkali na Švegljeva vrata. Baron jih je sprejel v drvarnici Tam so pokleknili naši trije, pa so v obilnih solzah oslikali svojo revščino in prosili pomoči. Znano mehko srce se je še bolj omočilo in mož jc dovolil, da smejo vstati usmiljenja vredni politiški berači in se nasloniti na skladovnico bukovih drva. Obljubil jim je svojo pomoč pod gotovimi pogoji. Ti pogoji so danes že znani; zato jih ne kaže več skrivati. Mi izročimo koroške Slovence in štajerske, na milost in nemilost sovragu, skratka, mi izdamo narod in domovino, on nas pa dvigne iz šmira. Tako se je tudi zgodilo. Središče avstrijske politike jc itak pri nas; zato ga je treba le prav sukati, pa gre. Izročili smo torej, kar je bilo za izročitev sposobnega, izdali, kar se jc dalo izdati in po tej poti smo postali zvezani z Nemci.
Zvršili smo zase izvrstno kupčijo. Nemci so nam namreč v naše popolno zadovoljstvo svečano obljubili, da bodo pri vsaki volilni re-
formi v naši deželi dosledno, lojalno in zvesti dani besedi skrbeli z a s e in požrtvovalno s svojimi glasovi preprečili vsako reformo, ki bi bila v njih škodo. Kdo bi nc vriskal? Na ta način smo rešeni in kaj nas briga vse drugo.
Naša nesramnost presega vse meje. Zato ima prav od nemških glasov v deželni odbor izvoljeni (irasselli, da vpije nad nami in nam očita narodno izdajstvo; zato ic silno primerno, da kaže dr. Tavčar v deželnem šolskem svetu na grofa Barba, češ, ta-lc je zvezan z vami. Kaj se more? Ne samo zvezani, marveč naravnost povezani smo. Nemec nas ima v žaklju, ki smo sami zlezli vanj; in v tem žaklju imamo vsaj nekaj obstoja, ki sc nam zunaj njega popolnoma maje. Boljše v žaklju, kot nikjer. To jc naša deviza! V tem zmislu bomo čim najprej izpremenili Slovenca in ga bomo izdajali v nemškem jeziku; vse napise na naših tleh od žveplenskih škatljic do svarilnih desk s cokljami bomo ponemčiji. Ako ne pojde drugače, izročimo poleg Korošcev še Cehe in Poljake Nemcem; in ko bi tudi to nc pomagalo, jim prodamo Ruse, vse samo s tem namenom, da naj Nemci pri vprašanju deželnozborske reforme v kranjski deželi zvesto in trdno branijo svoje mandate. T h a d d a u s H a r t r i e-g e 1 po naših kanclijah bere Narod in zato tako vse ve. A če sc nas jc naposled usmilil Švegcl, se nas bo tudi dobrohotni, dasi duševno nekam okorni T h a d d ii u s H a r t -r i e g e I. Druzega ni treba, nego da si preskrbi nekoliko večji žakelj in nas prebivalce nemškega žaklja vtakne v svoj. Samo milost in usmiljenje, da nas pretrdo ne poveže. Če se nas usmili, mu izročimo in izdamo, kar želi
Thaddaus Hartriegel, živio! S teboj smo opravili. Imamo pa na Slovenskem tudi še nekaj otrok. In tem politiškim nedolžnikom samo dva stavka:
1.	Ko bi bili mi z Nemci zvezani glede na volivno reformo, bi bila danes obstrukcija strta in vladna predloga zakon; tričetrtinska večina si zna pridobiti veljavo proti devetim muzikantom povsod in bi si jo tudi pri nas.
2.	Vse naše delovanje kaže, da ne pričakujemo pomoči od vladnih predlog, marveč od svojega dela in lastnega boja.
Tako je bilo! Tako ostane!
Nelibernlni shod
liberalcev.
(Lastno izvirno poročilo »Slovenca«.)
Po dolgih petih letih so ljubljanski liberalci priredili v zaprašenem »Mestnem domu« nekak shod. In sedaj sc vesele kakor otrok -Ki ie dobil novo igračo in menijo, da so storili Bog ve kako delo, ko so si nategnili pljuča s kričanjem.
Shod sta sklicala za v soboto, 7. t. m., (irasselli in župan Hribar, in pridružil sc jima je tudi dr. Tavčar. Shod je bil sklican šele za pol 9. uro zvečer, ker se navadno (irasselli šele ob tej uri »zbrihta«.
Shod jc bil namenjen za »volilce na-rodno-napredne stranke. Ker so bili možje v velikem strahu, da bi sc jim shod ponesrečil, bobnali in vabili so nanj na prav Nučičev način. Razviti so hoteli vso svojo moč v Ljubljani. Liberalci pravijo po Ljubljani, da jc bila dvorana nabito polna, mi smo sc pa prepričali, da jc bilo navzočih 500, k večjemu 600 ljudi, in to naj bi bila narodno-napredna manifestacija 40.000 broječega prebivalstva! Nas veseli, da so nam liberalci vendar enkrat pokazali, kako moč imajo lahko na shodih v glavnem njihovem taboru. Ta preizkušnja zanje ni vesela, ker je imel od njih tako so-vraženi dr. Šusteršič ob jasnem dnevu že mnogo sijajnejših shodov v Ljubljani in jih bo še imel. Od županovega sluge Zancka pa gori do prvega magistratnega svetnika Vončine videli smo poleg številnih trgovskih nastav-ljcncev, ki so se prišli zahvaljevat, da je Hribar nastopil proti njihovemu zavarovanju, vse magistratne uslužbence. Liberalne pisrne so bile zastopane polnoštcvilno, na shod so zbob-nali okoli 100 dijakov. Ti naj bi predstavljali volilce.
Na shodu jc vladala nepopisna s u r o -v o st, kakršne je zmožna le nizkost ljubljanske zabite liberalne klike. Med to surovostjo so stali menda popolnoma neženirani mnogi uradniki, ki so prišli na shod kazat svojo »nevtralnost«. Na shodu je bilo tudi dokaj radovednežev, ki so se zabavali, kakor v cirkusu.
Z učitelji je Hribar par dni prej imel »shod«, da jih jc šc dalje »potegnil« in da so bili na shodu tiho.
Poročevalcu našega lista je bil vstop za-branjen, češ, da so v petek delavci vrgli s svojega shoda »Narodovega« poročevalca. A delavci so imeli tam Ie svoj navadni društveni shod. Napram temu konstatujemo, da je na veliki shod Slov. Ljudske Stranke pred tednom imel »Narodov« poročevalec neoviran prihod, s sobotnim nasilem pa so libcralci lc pokazali, kako malo liberalni so. Da moremo to konstatirati, nas le veseli, poročilu se itak ne morejo izogniti.
V soboto zvečer jc »Narod« kričal, da hočejo klerikalci shod razgnati. Saiii sebi ni tega verjel, a njegovo kričanje jc pričalo le o strahu, da bi se to lahko tudi zgodilo, ako bi mi to želeli. Mi pa smo ob narodno-napred-neni shodu sedaj v prvi vrsti želeli videti, kaj bodo narodno-napredni poslanci povedali, koliko so tekom dolgih petih let svorili za svoje volilce, in da sami s svojimi govori pokažejo, koliko je bilo njihovo delo. Ni čuda, da so se bali vsakega poročanja.
Ko so zapazili, da jc Ivan N. Gostinčar notiral nekaj stavkov.ki so bili cvet liberalne klobasarije, so ga z brutalno silo vrgli iz dvorane in ga osuvali. Tako so se zopet pokazali, kako visoko so izobraženi in kako tudi liberalni. Med vsemi, ki so dejansko pokazali svojo oliko in omiko, je bil gotovo najbolj nesramen dr. Hudnikov pisar Jurij Verčič, ki je po Ljubljani znan kot občeznana cvetka »inteligence« iu ponočnjak. Ker se pa shod ni pričel točno, pričeli so nekateri, ki so navajeni liberalne komedije, ploskati, kot bi bili v gledališču. Libcralcc jc očividno zeblo, ker jc bila dvorana zakurjena, kakor v najhujši zimi.
Ob tri četrt na 9. uro je pozdravil župan Hribar s kratkim nagovorom svoje pogrebce ter, kakor je že njegova navada, kar sam enoglasno izbral za predsednika shoda dr. Vla-dimirja Ravniharja, prihodnjega Grassellije-vega konkurenta pri volitvah.
Dr. Ravnihar omenja v svojem govoru, da so politične razmere zahtevale tak shod. Naši poslanci so dolžni,da poročajo volilcem o svojem delovanju. Z današnjim shodom pa stopa narodno-napredna stranka prvič med ljudstvo in si hoče pridobiti stika ž njim. Narodno-napredna stranka hoče iti od danes naprej med ljudstvo In ga hoče učiti, kje jc resnica in kje krivica,kje odkritosrčnost in kje hinavščina. Stranka sc reorganizuje pri glavi in udih. Nato je dal besedo deželnemu odborniku Grasselliju.
Dr. Ravnihar jc bil tudi humorist. Dejal je, da bo dobil vsakdo katerekoli stranke, besedo, na shod pa niti poročevalcev niso pustili.
Ko je pričel govoriti (irasselli, so se zborovalci najprej odkašljali.
(irasselli govori.
(irasselli je bral kakih dvajset minut svoj spisani.govor. Ali si ga je sam spisal, nc vemo vendar bi se to iz plitvosti njegovega govora dalo sklepati, ker gospodu Grasselliju od spanja nc preostaja toliko časa misliti, da bi si spisal boljši govor. Mož je skrpucal samo tiste fraze, ki jih kvasi »Narod« že ves teden. Prav nič novega! Bral je pa nekako tako-Ie:
S 35. deželnozborskega poslovnika zahteva, da se vse vladne predloge izroče deželnemu zboru potom deželnega glavara. Toda naša vlada je kršila v tem ta poslovnik, ker sc ni nanj prav nič ozirala. V zadnjem zasedanju deželnega zbora jc bilo sklenjeno, da
LISTEK.
Silhueta z nabora.
Češko spisala Gabrijela Preissova. Iz Češkega posloveuil F. V.
»Vsaj skozi mesto nc delajte takega hrupa!« je opominjal stareišina razborite Bojančiške fante.
Toda rekrutje se ne zmenijo dosti za njegov opomin. Zopet zavriskajo, da gre skozi ušesa in vsi naenkrat zapojo:
Z Bogom, ljuba, za vsekdar! Kliče me v vojake car.
Poln voz jih je. Razven starejšine in njegovega študenta ima vsak fant za klobukom cel šop muškata in rožmarila. Konji so okrašeni s trakovi in cvetjem, kakor bi vozili svate. Po poti iz Bojančic do okrajnega mesta so se fantje neprestano krepčali z vinom in tedaj jc vsem odsevalo iz oči mladeniško navdušenje in vojaški pogum.
Samo eden izmed njih se ni napil in sedaj stoji zamišljen zadaj na vozu. Visok, močan fant; letos gre že tretjič na nabor. Čc sc danes srečno izteče, se misli v kratkem oženiti. Kaj, <i ostali lahko pojo, toda ko bi njega to zadelo da bi moral iti za tri leta v Bosno, za Boga, to bi mu uničilo srečo celega življenja! Kic bi bila že Maruša, predno se on vrne! Med štir-
najstimi fanti (stareišinin študent ne spada med nje), ki stoje na vozu so nekateri zaljubljeni. toda nihče ni vsaj zdaj pred naborom tako potrt kakor Tone Sladkov. Treba bi bilo, da bi vsakemu izmed njih kakor Tonetu, deklica pred odhodom povedala, da jo tako srce boli strahu; hej, slovaški rekrut pozabi na vse ko začno tovariši pevati o vojni.
»Brate, tovariš, poslušaj me!« je zakričal Janko Kabelač z iskrečimi očmi. »Čc me gospodje potrdijo in če bo vojna, boš videl, kako se bom postavil! Hej, nc bojim se niti Ogra.*« In Janko stisne pest, jo dene za glavo in pri tem razklada, kako bi jim dal. Kakšnega sovražnika si pri tem misli, ni treba ugibati.
Medtem so se pripeljali Bojančiški fantje do gostilne, kjer je bil nabor in hitro poska-kali iz vozov. Zadnji je zlezel iz voza starej-šina, ki jc šel s sinom noter in se kmalu vrnil z vestjo, da imajo še dosti časa, Boštjanški fantje nc pridejo prej na vrsto ko čez eno uro. Mladeniči so sklenili malo sc izprehoditi, zato so se postavili v dve vrsti, eden je objel druzega okoli pasu in tako so se sprehajali po živahni ulici, pevaje:
Na nabor gre fantič mlad, Škoda fanta tisočkrat!
Manko jc bil moravski Slovak in jc slišal, da Oger nc gre drugače na ples, kakor z nožem v žepu.
Konja mu pripeljejo. Dajo svetlo sabljico, In dragonsko kapico, A za kapo zelen trak; Dajo v roke karabin, Ko te, ljuba, zapustim Bodi, kogar češ, tedaj. Mene več nc bo nazaj.
Tone Sladkov je žalostno poslušal in delal tak obraz, kakor bi bilo žc gotovo, da dobi Marušo drugi.
V tem sc ic približal fantom mestni stražnik.
»Ne kričite tako, to jc prepovedano! ...« jc veleval z zapovedovalnim glasom. Iu vsi razven Janko Kabclaša so utihnili. On pa, kakor bi hotel pokazati, da sc nikogar ne boji, ni prejenjal, predno ni dopel cele pesmi; obrnil se jc k fantom: »Kaj ste utihnili kakor žabe. če pade mednje kamen; morebiti se res bojite tega brkača?«
In kakor v dokaz, da sc nikogar ne boji, jc šel razjarjeni Janko iu objel prvega rek ruta, katerega je srečal na ulici, okoli pasu in kričal:
»Tovariš, ako nas odvedejo, tedaj bomo skupaj marširali, vidiš?.».«
Rekrut, droben človek, kakor gizdalin po velikomestno oblečen, sc je skušal najprej oprostiti nenadnega objema in potem razžaljen odgovoril:
»Idi svojo pot, a mene pusti pri miru! Druži se s Slovaki!«
To jc zgrabilo Janka; kakor da mu Slovak nc bil enakopraven!
»Kakšen gospod!« sc je posmehoval Bojančiški fant, vprši obe roki v bok. »To ti gre ta pritlikavec kakor kakšen grof v copatah na bal! Jaz ti dam Slovaka, ti cepec ti! Tak gospod, kakršen si ti, postanem lahko še danes, razumeš? Prodani kožuh in kupim zanj vse tvoje cunje: pa mi bo šc ostalo za pijačo...«
Morda bi se bilo to huje končalo, ko ne bi prišel v tem hipu šc en voz iz Bojančic. Hlapec, ki jc vodil konje, je bil dober prijatelj Jankov, zato je hitro stopil k njemu in mu podal roko.
Z voza je zlezel najprej Jakob Rosen-feld, sin Bojančiške trgovke, za njim pa njegova mati, ki je pripeljala sina k naboru. Zadnja je zlezla z voza stara Hlubalovka, kateri je Židinja dovolila, da se jc peljala z njimi.
Danes je šel edini sin Hlubalovke drugič na nabor in ubožni starki bi nc bilo ljubo, da bi postal vojak. Doma bi ne mogla prestati in zato jc prosila Rosenfeldovko, naj jo vzame s seboj; kajti zanjo ie bilo peš do mesta predaleč.
Kakor hitro je zagledal Miha mater takoj ic hitel k nji. Ostali fantje so se ravno tako
vlada tekom meseca januarja skliče deželni zbor k posebnemu zasedanju in mu predloži volilno reformo na podlagi splošne in enake, direktne in tajne volilne pravice. Toda deželna vlada ni sklicala deželnega zbora meseca januarja in čudno se mi zdi, da sc je vlada šele sedaj spomnila sklepa deželnega zbora v zadnjem zasedanju. Nihče pa ni mislil, da bo imela vlada pogum, stopiti pred deželni zbor s tako volilno reformo, ki jc atentat na meščanstvo in delavstvo. (?!) Novi volilni načrt izpreminja mestne skupine tako, da so mestom in trgom prideljeni tudi nekateri in-dustrialni kraji, kar bi mi odobravali, ako bi vlada razdelila te okraje pravično. Prebral jc sedaj vladni načrt za mestne skupine, kar se nekdo oglasi: »Pa Sodražica!« Tedaj se je pa Grasselli popolnoma zmedcl iu precej dolgo jc bilo treba čakati, da ie zopet našel prostor, kjer je nehal čitati.
Vlada pa je hotela zagotoviti tudi Nemcem obstoj v popolnoma slovenski kranjski deželi. Zato ie popolnoma obdržala neizpre-menjeno veleposestniško skupino. Zagotovila je tudi neznatnim Kočevcem njih mandat.
Največji »atentat na slovensko meščanstvo in delavstvo« pa je storila vlada s tem, da je predložila v svoji predlogi še četrti razred, ki bi naj imel deset poslancev in svojega deželnega odbornika. Ta razred pa ni pravičen radi tega, ker bodo volili skupno tudi taki, ki so sicer že v drugih razredih volili. Razdelitev teh mandatov pa je tako škandalozna, da si noben človek ne bi bil upal tega misliti. Z Ljubljano, ki je glavno mesto in središče meščanstva, bodo volile selske občine Dobrunie, Moste itd. Klerikalci si bodo znali priboriti te mandate, ki jih bodo znali izrabiti v svoje namene. Torej temu mi ne moremo pritrditi in upam tudi noben naš volilec.
Grasselli je govoril silno dolgočasno. Pričel ie nato govoriti Ivan Hribar.
Ivan Hribar se ie lagal.
Zupan Ivan Hribar e ponavljal govor Grassellijev. Novega tudi oti ni nič povedal; to vse so znali zavedni »Narodovci« že iz svojega čednega glasila. Med drugim pa jc rekel tudi to-le: Od časa, ko sem stal pred petimi leti pred vami kot kandidat, nisem imel šc prilike poročati o svojem delovanju. Tudi nimam nič poročati druzega, kakor o zadnjih dogodkih, ki so šele znameniti, ker smo stopili v boj za pravice meščanstva in delavstva. (!!) Priznal jc odkrito, da ie edino in najtežavnejše delo narodno-napredne stranke, kar sedi v deželnem zboru, bila zadnja hrupna obstrnkcija. Res ni malenkost za dela nevajene roke, razbijati na boben in vrtiti lajno. Nato jc župan Hribar dalje govoril:
Vlada je predložila deželnemu zboru volilno reformo. Zakaj šele sedaj? Toda stvar jc jasna. »Klerikalci« so na Dunaju prodali Nemcem koroške in štajerske Slovence zato, da bi jim viada in Nemci pomagali zadaviti na-rodno-napredno stranko. Pred enajstimi leti sem bil še drugačnega mnenja o naših klerikalcih. Mislil sem in bil prepričan, da ga ni takega strankarja, ki bi se v svoj prid drznil prodati Slovenstvo. Danes pa sem prepričan, in tudi vsi naši pristaši, da so to storili klerikalci zato, da nas uničijo. Klerikalci nam vedno očitajo, da imamo zvezo z Nemci, toda na svojo častno besedo vam izjavljam, da nimamo z Nemci druzega dogovora, kot da se vzdrži slovensko gledališče, ki je ertiinentno narodnega pomena.
Tu so nekateri pričeli zopet kašljati. Zupan je zopet prodajal svojo besedo, a si ni upal predložiti volilcem pismene pogodbe z Nemci. Menda sc je bal, da bi pri natančnejšem razgovoru o tej zvezi izvedela javnost, da pravi oče te zveze ni dr. Ivan Tavčar, ampak politični lajnar Ivan Hribar. Posebno pomenljivo se jc pri tej najnovejši županovi »častni besedi« smehljal dr. Danilo Majaron, ki najboljše ve, kaka je ta pogodba, in ta obsega važne točke, ki so se nekatere tudi izvr-
obrnili in tako so prišli vsi do gostilne. Potem ie vprašala Židinja po stari Hlubalovki.
»Pojdite, stara Hlubalovka, pojdite z nami v gostilno! Dala vam bom naliti steklenico rozolke in dobite ... Jaz plačani, ne bojte se.« 1'oda starka se ie lepo zahvalila: »Nc ljubi sc mi sami notri iti; jaz ostanem v veži in bom riaje gledala fante...«
»Rosenfcldovka ima dobro srce«, pravi eden Bojančiških fantov, ko je odšla Židinja, poravnavši si na glavi ponošeni klobuk, ki sc ji jc pobesil pri vožnji po vratu, v gostilno. »Radoveden sem, ali ji Jakoba potrdijo. Ej, ta bi tarnala ...« je odvrnil Miha Hlubal, katerega je hipoma minila vsa dobra volja. Še pred hipom sc jc veselil; toda ko jc videl potrto mamico, prešlo mu jc naenkrat vse veselje do šale.
Miha je bil hlapcu pri nekem kmetu in si jc pritrgal vsaki boljši grižljej od ust in shranil vse za mater. Ona jc imela siccr svoje domovje, malo bajtico, toda z dnino se ni mogla živiti. Predla jc konopljo in smukala kmeticam perje; toda ko bi bil ta skromni zaslužek vsaj v celem letu!
Bojančiški starejšimi jc prihitel iz krčme in sklical naglo fante:
»Alf ste vsi tu? Sedaj pridejo naše številke; pojdite z menoj v predsobo, da bote pripravljeni, ko vas pokličejo. Moj sin pojde prvi; on ima številko štirideset. Kdo ima eno-inštirideset?«
» laz«, sc ju oglasil mesarjev Pavel.
šile. Ta najnovejša »častna beseda« bo Hribarja še po ustih bila!
Ivan Hribar je nato farbal navzoče, »da so sc klerikalci zvezali v zadnjem zasedanju z Nemci« ter je nadaljeval: Volilna reforma je: tako prikrojena, da mora vsak naš somišljenik se nad njo zgražati. Kočevje' in Ribnica dobite svojega poslanca, ko imate vendar obe mesti skupaj komaj 3500 prebivalcev. V tem volilnem okraju bi zmagali Nemci brezdvomno, ker ima Kočevje skoro še enkrat toliko prebivalcev kot Ribnica. Ce bi se volilni okraji tako delali in bi bila vlada pravična, potem bi morala imeti Ljubljana kar 11 poslancev.
Tudi gorenjski volilni okraji so tako prirejeni, da ako bi nastopil kot kandidat kak generalni ravnatelj industrijske družbe na Jesenicah, ki je vedno Nemec, bi gotovo zmagal. (Klici: Debeli Zabukovec.) Ko se je iznebil Hribar te gorostasne neresnice, je nadaljeval:
Splošna kurija mi pa nikakor ne ugaja, ker ne odgovarja sklepu deželnega zbora, in je hotela vlada dati le neko krpo, s katero naj sc zakrpa misel za splošno in enako, direktno in tajno volilno pravico.
Vlada jc mislila, da z nami stori lahko kar hoče. »Slovenec« jc pisal pred par dnevi, da bo vlada deželni zbor razpustila. Toda že danes so morali stvar preklicati, ker se je vlada »zbala nas« in zasedanje deželnega zbora samo odgodila. Ko smo dobili volilno predlogo v roke, smo se posvetovali in sklenili, da ta predloga ni za nas, ker nam dela krivico. Pooblaščen sem bil torej od kluba narodno-naprednih poslancev, da se pogajam z voditeljem katoliško-narodne (sedaj je dal Hribar zborovalcem časa, da so zabavljali čez našo stranko, ko pa niso vedeli več, je nadaljeval) ali kakor še sedaj imenuje »Sloven. ljudska stranka«, dr. Šusteršičem. Pisal sem trm naše sklepe in ga prosil odgovora. Toda odgovora nisem dobil.
Ko smo pa videli drugi dan peljati se ljubljanskega škofa (sirov smeh in zabavljanje) v deželni dvorec, mislili smo takoj, da nas hočejo združeni nasprotniki na kak način ukaniti. Ker odgovora od dr. Šusteršiča še nisem dobil, pričeli smo z najhujšim sredstvom z obstrukcijo. (Liberalni dijaki ploskajo) in bi jo vzdržali še če treba 14 dni, samo da bi »branili meščanstvo in delavstvo« pred krivico nove volilne reforme. Končno je naglašal, da vlada med njim in Tavčarjem sedaj popolno soglasje in absolutna edinost. Očitanje »Slovenca«, da je bil »najzanimivejši« obstrukcijonist, sprejema v tem zmislu, da je klerikalce v njih upu prevaril, da ne bo dovolj odločen in vztrajen.
Hribar je potem še nekaj kvasil, kar se pa ni dalo razumeti, ker je bila liberalna banda samo za zabavo na shodu in se je dr. Kokalj z nekaterimi pisarji tako drl, kot zaboden vol.
Hribar je zaključil svoj govor: Dr. Susteršič je pametnim razlogom nepristopen. Boj do skrajnosti! Zveza klerikalcev in Nemcev naše stranke ne bo ubila, nego jo bo dvignila v popularnosti ter jo pomladila.
Kakor smo poizvedeli iz gotovega vira, imeli so magistratni uslužbenci vse dotične stavke županovega govora, po katerih jim je bilo treba zaklicati: »Zivio«, ali »res je«; in prav dobro se je obnesel ta način izvajanja priznalnih vsklikov, samo enkrat je Zancck za dve četrtinki takta prekasno zatulil: »Zivja, gspud span! Dobi sa puvedal!«
Ker je predsednik na to pozval udeležnikc shoda, naj izjavijo svoje mnenje o izvajanjih predgovornikov in še enkrat zagotovil vsakemu prostost govora v dostojnih mejah, osmelil se je tov. Jožef G o s t i n č a r ter prosil za besedo.
Krščansko-socialni delavci liberalcem. v
Krščanskosocialni delavci so poslali namreč svojega govornika, ki je prišel na shod s par somišljeniki; tudi nekaj socialnih demokratov je prišlo na shod.
Kako liberalni voditelji izpolnjujejo svoje obljube, pokazalo se je tudi ob tej priliki; kajti
Tedaj prideš takoj za Cirilom na vrsto; torej pojdite!«
Fantje so hiteli skozi krčmo v predsobo, kjer so izklicavali rekrute. Uboga Židinja jc šla z njimi in držala svojega sina za ramo, kakor bi se bala zanj.
Stara Hlubalovka jc ostala za hip sama v veži gostilne. Sla jc nekoliko korakov po dvorišču in opazovala Icpc kokoši, med katerimi se ic ošabno šopiril zelo velik petelin. Jata ljubkih pišk čivka okoli koklje, toda vse to vidi stara Hlubalovka, kakor v snu. Vse to ji miglja pred očmi, toda razpoznati ne more ničesar, ker starka gleda na vse to s solznim očesom.
»Mamica!« kliče za njo znan drag glas. »Niti starejšininega študenta, niti mesarjevega Pavla niso potrdili! Sedaj kličejo številko štiriinštirideset, jaz imam štiriinštirideset, torej moram že iti.«
Fant sc jc skušal delati pogumnega, pa sc mu ni posrečilo. V obličju jc poblcdcl in po ccluni telesu se jc stresel. Ko mati ničesar nc reče in Ic nežno vpira nanj žalostne oči, sc Miha rajši obrne.
»Pojdi sem, da te prekrižani«, ga pridrži starka.
Pristopil jc k nji in mati ga blagoslovi s tresočo roko: »V imenu Očeta in Sina iu svetega Duha. Amen. Tako torej pojdi —« in cela postava starke se jc stresla, kakor v kaki hudi slutnji.
komaj je dal predsednik Gostinčarju besedo, zakrulilo je po dvorani: »Ven ž njim! Gostinčarju se ne sme dovoliti beseda!« In le nekaterim pametnejšim se je posrečilo pomiriti druhal ter priboriti Gostinčarju besedo.
Tovariš Jožef Gostinčar je dejal:
Volilna predloga ni privilegij kake stranke, ampak je dobro naroda. Vendar danes pogrešamo nekaj, kar noben liberalni govornik danes še ni povedal, kako mislijo naši napredni liberalci o splošni in enaki, direktni in tajni volilni pravici? (Tavčar kliče: Počakajte!) M i krščanski socijalci smo za splošno, enako, direktno in tajno volil n o p r a v i c o, ki je edino možna dati narodu njegove pravice. Gospodje liberalci! Ako imate res dobro voljo pomagati narodu in ako ste za splošno volivno pravico, zakaj jo pa ne daste vljubljanske mobčiskem s v'e t u, kjer imate polno moč in oblast? Toda tega nc storite ker ste hinavci. (Neki delavec zakliče v glasnem hrupu: Saj niti take resolucije za splošno in enako volilno pravico ni sklenil ljubljanski občinski svet, kakor jih sklepajo štajerske občine! Nastal je tak hrup ob Gostinčarjevih resničnih besedah, da govornik ni mogel dalje govoriti. Zveza z Nemci.
Govoril je še socialni demokrat K o c -m ur, ki je očital krščansko-socialnim delavcem, da spreminjajo svojo barvo. V začetku so bili vsi zato, da se priredi splošen štrajk (za splošen štrajk nikdar! Ur.) za volilno pravico, potem so pa izjavili, da so proti štrajku. Koc-mur je nato pričel opletati po liberalcih, zlasti po županu, ter mu predbacival, da ni m o ž beseda, ker vzlic obljubi, ki jo je dal pred meseci deputaciji socialnih demokratov, da bo spravil v prvi seji občinskega sveta volivno preosnovo na dnevni red, še danes ni izpolnil obljube. Ko je očital liberalcem hinavščino, nastal jc zopet velik hrušč. Kocmur županu: »Vaša županska beseda, je za vas častna b e s e d a, a vi je doslej niste držali.«
Zupan se je poizkušal zagovarjati v jako burnem tonu, kakršnega ima vselej, če se ga prime za njegovo besedo.
Odgovarjal je Gostinčarju, češ, da je njegova volilna reforma boljša, kot ta od vlade (Gostinčar kliče: Dajte jo ven!) Zahtevate pa splošno in enako volilno pravico in s tem bi pa meščanstvo preglasovali in mu delali krivico. (Klici: Pokažite vašo volilno reformo. Dr. Majaron Josipu Gostinčarju: Mi je ne moremo upeljat i, kerdeželnizbor n e z b o r u j e!) Zupan pravi, da je dal tiskano volilno reformo občinskim svetnikom. Vrnila se mu ni, dasi jo urgira. (Lepa komedija! Kdo je poročevalec! Govori se, da dr. Majaron. Ur.) Zupan pravi, da je njegova volilna reforma, ki daje četrti kuriji, delavstvu, samo štiri mandate, in ki ženskam jemlje volilno pravico, pravična! ( Viharno odobravanje.) V resnici je pa mnogo bolj nazadnjaška nego vladna.
Na Gostinčerjcva očitanja je župan Hribar naposled takorekoč pozval zborovalce, naj vržejo Gostinčarja pri oni luknji vun, katere zidarji niso zazidali. No, Jož. Gostinčar jc ob takem županovem izzivanju sam mirno zapustil dvorano.
Predsednik dr. Ravnihar je hotel na to debato zaključiti, ker pa se je oglasil k besedi šc dr. Š v igel j, ker od njega ni bilo pričakovati opozicije, podelil mu je besedo. Dr. F. Švigelj je izvršil svojo dolžnost s tem, da je pokadil nekoliko župana Hribarja ter mimogrede tudi bivšemu županu »blagega spomina« očetu Grasselliju ter k sklepu predlagal kratko zahvalno resolucijo, »ali kakor se že hoče to zahvalo imenovati.«
Zahvala za petletno • spanje.
Dr. Švigelj je izrekel Grasselliju in Hribarju zahvalo in zaupanje ter vsem »naprednim« deželnim poslancem priznanje. »V naši stranki jc več frakcij, a d a n e s je vse pod enim klobukom in složno v boju proti Nemcem in klerikalcem. (Ploskanje.) Sprejeto.
Tudi mesar Jože Kozak se je oglasil k besedi. Hotel je pokazati, da ni vajen samo volovske družbe, temveč tudi liberalne, zato je izbleknil nekoliko besed, da naj se ima ž njim potrpljenje. Izrekal je v »imenu obrtnikov«, katerim neopravičeno draži meso, zahvalo in priznanje ,rekoč: Odslej ni med nami nobene nesloge več! Mi smo Vaši, a vi ste naši!« V potu svojega obraza je zapustil govorniški oder.
Tavčarjevo stokanje.
Dosedanji govorniki so povedali tako vse, kar so vedeli sami in kar smo že tudi mi davno vedeli in prav odveč je bilo, da se jc tudi dr. Tavčarja izvabilo iz mirnega zavetja »pri Roži« na govorniški oder. Videlo se mu jc, da ni vajen napora, kajti počasi in stokaje se jc privalil za govorniško mizo ter prav kla-verno pogledal okolu sebe, še klavernejše pa sc mu jc skremžil obraz, ko je zapazil poleg sebe kozarec vode. No, pogled po dvorani, kjer je zapazil toliko poslušnih in udanih od-visnežev, ga je spravil zopet v dobro voljo in začel jc z imenitnimi gestami zabavljati na mi-nisterskega predsednika Gautscha, kateri jc šc pred nekolikimi incseci bil najodločnejši nasprotnik volilni reformi, naenkrat pa sc jc zavzel kar najenergičneje za to preosnovo. Očital mu jc, da jc hinavec (»Kakor vi!« završelo jc po dvorani) iu da jc sploh vsa volilna preosnova samo hinavstvo. Kako ga je ta medklic navzočih socialnih demokratov razburil, pokazal jc s tem, ker jc naglo segel po kozarcu, ter si, ker druge boljše pijače ni bilo pri roki, z vodo ohladil vzkipelo kri.
Dr. Tavčar sc jc tekom svojega govora izrekel v princi p u za splošno, enako in direktno volilno pravico, a ne verjame, da bi sc zaradi birokratov res izvršila. Lepi princip se hoče zlorabljati, idealna oblika s c ne u r c s n i č i n i k d a r. (Oho!) To se že vidi
iz Gaučeve predloge. Dr. Susteršič je Gau-čev trebuholizec (krohot, plosk) ln videli smo Šusteršiča, kako je lezel Gauču v trebuh. Dr. Susteršič in »klerikalni falotje« so izdali 60.000 Korošcev, da je dobil tako deželno volilno r e f o r m o, ki daje nemškutarjetn 11 mandatov.	v
Ko se je dr. Tavčar tako nalagal, prisegal je (!) tudi on, da narodno napredna stranka ni nikdar izdala ni trohe slovenstva, nego le rešila gledališče. Sedaj boj! Šusterši-čev interview s Štefetom je »smešna komedija.« Socialni demokrati so slepi in gluhi, da ne vidijo, kako se jih farba! M i s m o edini delavstvu pravični. (!) (Plosk.)
Ko se je nato dr. Tavčar opravičil socialdemokratom in jih poprosil, naj ne mislijo o njem tako slabo, ker njegovo srce bije samo »za delavce trpine« in pa »ljubljeni slovenski narod«, končal je svoj govor ter namignil iz-kuharju in obč. svetniku Bergantu, da je zdaj pravi čas predlagati tudi njemu zahvalno resolucijo, katero mu je sam pred shodom sestavil.
Ko je Bergant prečital resolucijo, opustil je predsednik nepotrebno glasovanje za pri-znalno resolucijo ter zaključil shod opominjajo voditelje narodno napredne stranke, naj stopijo »večkrat med narod« ter ga bodre in vspdobujajo na boj proti klerikalni kliki, kajti edino prava »nesebična stranka je narodno napredna stranka«, katera se bori »z odprtim vi-zirjem« za vse sloje slovenskega naroda z enako vnemo in z enako požrtvovalnostjo.
Tako se je končal ta shod, o katerem nam je mogoče podati resnično poročilo, Ob liberalnem »naporu« sc človek nehote spominja slike, katero prinaša zadnji »Kikiriki«. Ob trden zid na katerem je zapisano »Ljudska volja«, brezvspešno butajo z glavami nasprotniki volilne reforme, a zid jih meče nazaj. Taka bo usoda tudi najmanjšega napora slovenskih liberalcev, ki stopajo v boj z lažmi, zavijanjem in na katerih se le ena točka odkrito vidi - velika nepopisna se-b i č n o s t!_
ŠTRAjio
Dunaj, 7. aprila. Na današnjih pogajanjih s štrajkujočimi čevljarskimi pomočniki je prišlo do sporazuma, tako da prično v ponedeljek zjutraj delati v vseh delavnicah.
A j a c c i o , 7. aprila. Sindikat železniških uslužbencev na Korziki je sklenil splošni štrajk.
ZLATA ROŽA BODOČI ŠPANSKI KRALJICI.
Kakor poročajo iz Rima, pošlje letos papež zlato rožo princensinji Batemberški, bodoči španski kraljici. Papež hoče s tem izraziti svoje zadovoljstvo nad prestopom prin-cezinje na katoliško vero.
POMNOŽITEV ITALIJANSKE VOJNE MORNARICE.
Italijanski ministrski svet je sklenil, da zahteva od zbornice 350 milijonov kron za nabavo novih 7 oklopnic. Zbornica se bo najbrže upirala tej zahtevi. VOJNA NEVARNOST MED AVSTRIJO IN ITALIJO.
Rimski list „Vita" piše: Avstrija se na vso moč hitro pripravlja na vojsko z Italijo, ki hoče izkoristiti trozvezo, da bi ne smela Avstrija na Balkanu ničesar storiti, kar bi nc bilo všeč Italijanom. To naziranje italijanske vlade je jako vznevoljilo merodajne osebe v avstrijskem ministrstvu za zunanje stvari.
NOVA MITRALJEZA.
„Echo de Pariš" poroča, da je iznašel neki francoski artiljerijski častnik mitraljezo, s katero se lahko odda 600 strelov na minuto.
AMERIČANSKI NAČRTI.
Američani nameravajo utrditi Panamski prekop. Ker je stvar velevažna, bo sklepal o njej kongres. Odsek za naseljevanje je sklenil, da predloži vašingtonski zbornici zakonski načrt, ki ima namen, da se omeji naseljevanje v američanskih Zjcdinjenih državah. Vsak odraščen mož, ki se namerava naseliti v Zjedinjenih državah, mora imeti 25, ženske pa 15 dolarjev. Družine se bodo 6mele naseliti, a rodbinski oče bo moral imeti 50 dolarjev premoženja. Naseljenci, ki so stari nad 16 let, morajo dokazati, da znajo brati in pisati. Naseliti se ne bodo smele osebe, ki so duševno manj vredne, in ki so slabega telesa.
RUSIJA.
Z bombo je bil ubit tverski gubernator S 1 e p t o v.
V Astrahanu so uropali zakrinkani roparji 3000 rubljev iz kolodvorske blagajne.
Izredno obrambeno stanje so proglasili na progi Kursk Sevasto-pol. Oborožili so izprevo rini ke, želez, čuvaje in ostale železničarje. Zastraženi so tudi mostovi in najvažnejše točke na progi.
SEVERNOITALIJANSKI OBMEJNI VOJAŠKI ZBOR.
Italijanska vlada je priobčila novo razdelitev vojaških zborov, ki so razpostavljeni po severni Italiji. Vojaški okraji Videm, Benetke in Rovigi, ki so dozdaj spadali pori peti vojaški zbor v Veroni, sc priklopijo šestemu vojaškemu zboru v Bolonji. Po tej na-redbi meje zdaj mesto dveh trije voj. zbori in sicer milanski, veroneški in bolonjski na Avstrijo. Kakor poročajo, nastopi jeseni gar-niziiska izprememha rnpci petim in šestim
zborom. Po poročilih listov se premest kor. poveljstvo šestega zbora iz Bolonje dalje proti severu v Padovo ali Benetke.
Dnevne novice.
Vodstvo „Slov. Ljudske Stranke"
ima danes zvečer sejo.
f Liberalci napenjajo vse sile, da bi se
ohranila dosedanja volilna krivica, po kateri vživajo tako neopravičeno svoje nezaslužene privilegije. Zdaj nameravajo pričeti celo vojsko z lažmi, obrekovanjem in zavijanjem. Razposlali so na svoje zaupnike po deželi oklic, v katerem pravijo: »Dogodki' zadnjih dni v deželnem zboru kranjskem ustvarjajo neodbitno potrebo, da se skličejo po vseh krajih naše dežele, kjer ima narodno napredna stranka zadostno zaslombo, shodi narodno naprednih volilcev. Na teh shodih, ki se morajo vršiti čim prej, najposlej pa v velikonočnih praznikih, treba ožigosati nesramno nakano klerikalcev in pa vlade, ki so hoteli s krivično volilno preosnovo zadušiti vsako napredno gibanje v deželi. Za narodno izdajstvo klerikalcev, ki so v volilni reformi za državni zbor prodali koroške in štajerske Slovence za ceno v zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora predložene volilne reforme, je treba klicati klerikalce javno na odgovor. Predstaviti jih je kot narodne izdajalce, ki so v slepi strankarski strasti prodali na tisoče Slovencev v narodno sužnost Nemcem. Potem prosijo, naj se na teh shodih izreče zaupanje in zahvala narodno naprednim poslancem. Obljtibujejo, da iz Ljubljane preskrbe govornikov.« V mrtve žabje krake liberalne stranke je torej šinil električen tok. A kako dolgo bo mogoče izhajati s temi lažmi? Saj je vendar vsakemu jasno, da jc ves ta boj in krik le zato, da bi si par nesposobnih ljudi ohranilo svoja mesta. Liberalci so tisti, ki zdaj za svojo osebno korist prodajajo politične pravice slovenskega ljudstva. To je tako jasno, da tega ne bodo mogli na shodih utajiti.
Pogreb drž. poslanca viteza Berksa se je vršil v soboto, 7. t. in., ob Štirih pop. iz njegovega gradu na Blagovni in ob petih na pokopališču v Šentjurju. Zgolj nepričakovana in nenadna smrt je bila vzrok, da ni bilo mogoče o pravem času objaviti dan in čas pogreba. Saj se je še le v soboto zjutraj vedelo, kje in kedaj bo pogreb. To je pač bilo krivo, da od tovarišev poslancev nikdo ni bil pri pogrebo. Pač pa so se ga udeležili v obilnem številu Celjani. Trg Šent-jurij je bil častno in Številno zastopan, tudi okoličani — kmetje so prišli prav mnogi. Vodil je pogreb celjski opat, preč g. Ogradi v spremstvu domače duhovščine. Moški zbor ..Celjskega pevskega drnštva" pod vodstvom g. dr. Schvvaba je zapel 2 lepi nagrobnici. G, Dr. Juro Krašovec se je v kratkih, prisrčnih besedah spominjal blagega in delavnega rajnika.
Občni zbor ,,Slovenske krščansko-socialne zveze" se je izvršil ob jako obilni udeležbi. Poročila predsednika g. dr. Kreka, predsednice ženskega Zvezinega oddelka gospe Manfredove, blagajnika Sedmaka, zapisnikarja Moškerca, o kroniki dr. Ušeničnika, o knjižnici g. Kosa, o osrednji „Zvezi" g. L. Smolnikarja, predsednika dr. Kreka o steno-grafskem, socialnem in govorniškem tečaju, g. Podlesnika o knjigovodskem tečaju so bila odobrena. Obširno poročilo še objavimo.
»Društvo slovenskih profesorjev" je dovoljeno pod tem imenom. Pripravljalni odbor je sklenil sklicati ustanovni shod na prvo nedeljo po veliki noči, 22. t. m.; prej ni mogoče, dalje odlašati pa ne kaže Podrobnosti bodo se pravočasno naznanile.
Obletnica Strossmayerjeve smrti je bila v soboto, 8. t. m.
—Iz Sodražice se nam piše: Sosebno mi Sodržanje smo bili silno radovedni na načrt kranjske deželne vlade glede volilne reforme. Zvedeti nas je mikalo, ali bodemo po dolgih 20 letih smeli voliti skupno z mesti in trgi, kar nam gre po vsej pravici ter po jasnem zakonu ali pa bodemo zopet oškodovani na korist -Kočevcem, kakor doslej. No, česar smo se bali, to se je zgodilo! Vlada, ki bi morala biti nepristranska, je pokazala zopet, kako skrbi povsod, bodisi v državnem zboru ali v deželnih zborih, za svoje ljubljene Nemce . Vlada hoče svojim ljubljenim Kočevcem zopet zagotoviti jeden mandat s tem, da je v volilno skupino Kočevje privzela samo trg Ribnico, ne pa tudi trga Sodražice, kar se jc v enakem slučaju povsod drugod zgodilo. Naš trg pa šteje 143 hiš (bez Jelovca) in ima že nad 60 let stare tržke pravice, velike tedenske tržne dneve in ie središče cvetoče lesne trgovine in obrti ter industrije vse ribniške doline. Trg Sodražica torej skuša vlada zopet oropati pravice, ne da bi smel voliti z mesti in trgi, kakor bi po vladnem načrtu volili celo manjši obrtni kraji, ka-
kor selske občine Kropa, Kamnagorica, Zagorje in Toplice. Ta krivica nas boli, tembolj ker je Sodražica edini trg na Kranjskem, katerega se na tako nečuven način prezira. In mi tržanje naj bi k temu molčali? Nikdar in nikoli! Gre sc za čast našega trga, gre se za stare naše pravice, gre se za slovensko stvar. — Slovenske poslance pa prosimo, da nam stojijo trdno na strani! Z odličnim spoštovanjem: Načelstvo trga Sodražice, dne 6. aprila 1906. Peter Vesel, načelnik trga; Franc Hu-dolin, odbornik; Ivan Kovačič, odbornik.
— Poroka na smrtni postelji. Poročali smo že, da je bil z nožem šestkrat zaboden 36letni ribič Ivan Penso. Ranjenec je bil v bolnišnici operiran, a zdravniki so takoj izjavili, da jc njegov život v nevarnosti, in mož je umrl. Pred smrtjo se je spravil z Bogom in je določil, da hoče izvršiti svojo dolžnost nasproti Mariji Papež iz Novega mesta, stanujoči v ulici Marinelli št. 12. Marijo Papež so poklicali k postelji umirajočega in izvršila se je poroka. Po poroki je Penso izgubil zavest in ko je prišel preiskovalni sodnik, da bi od umirajočega izvedel, kdo ga je ranil, ni bilo več iz Pensota besede. Redarstvo jc prijelo 171etnega Andreja Sandri, voznika, in nekega Edvarda Gatta, ker sta bila isti večer skupaj z Pensom v gostilni in je med njima nastal prepir, zato sta na sumu, da je eden teh zabodel Pensota.
—	»Desetega brata« so igrali preteklo nedeljo v Gorici v »Trgovskem domu«. — Igralci so odlični goriški Slovenci, sodeluje pa g. Verovšek iz Ljubljane.
—	Odločnega snubača so imeli pri kmetu Andreju Petrovcu v Ravnem na Goriškem. Prišel je snubit hčerko, ki mu jo pa stari ni hotel dati. Zato se je na lice mesta z njim spri; pregovarjala sta se dolgo in naposled se spoprijela. Snubač je Petrovca obdelaval z nožem in ga nevarno ranil.
—	Istrski italljanaši. Poročilo z dne 4. t. m. bi se moralo glasiti, da so vsi farani v Kor-tah na licu mesta pri komisiji govorili proti razdružitvi župnije in ne proti župniku. Proti temu je le dr. Fragiacomo osnoval neutemeljeno ovadbo, da hujska ljudi in da hoče vpeljati slovansko liturgiko. O tej točki sta dne 2. aprila v Piranu debatirala dr. Fragiacomo in tajnik političnega društva Salata, se razume po svoje.
—- Laž ima kratke noge. Iz Naklega: Kar je pisal nesramni lažnik v »Gorenjcu« z dne 24. sušca o našem g. kapelanu, da je namreč s prižnice zmerjal vse tiste, ki niso podpisali protesta zoper ločitev zakona, je od prve do zadnje besede grda laž. Ljudje so ogorčeni in bi radi poznali ono liberalno opico, ki je menda skrita v kakem svinjaku.
—	Poročil sc je državni poslanec dr. pl. Derschatta z gospo Marijo Stein brccher, rojeno Kopriva, trgovčevo vdovo iz Gradca.
—	Umrla je gospa Uršula Mozetič, mati znanih zidarskih mojstrov Mozetičev v Gorici.
—	Stavka delavcev v puljskem ar-zenalu je končana.
—	Po Dalmaciji potujeta finančni minister dr. K o s e 1 in vodja trg. ministrstva grof Aucrsperg.
—	Rokavice sc podraže.
—	Svetovni poštni kongres so otvo-rili v Rimu dne 7. t. m.
—	Prijeta morilca. Orožništvo jc prijelo 32 let starega hlapca Antona Hribarja in 29 let starega delavca Alojzija Krašovica, ker sta sumljiva, da sta umorila in uropala 1. t. m. zidarja Antona Kacina.
—	Milo se podraži. Pred štirimi tedni smo poročali, da se je milo podražilo za 1 K. Dne 6. t. m. je pa zadruga izdelovalcev mila na Dunaju sklenila, da se cena vseh vrst mila podraži sedaj za 2 K pri 100 kg.
—	Potres. V soboto 7. t. m. zvečer ob 6. uri so čutili v Kropi močan potresni sunek z bobnenjem. Istočasno so čutili potresni sunek tudi v Celovcu.
—	Za kamniško dekanijo bo shod Sodalitatis Ss. C. J. velikonočni torek 17. t. m. ob 10. v Mengšu.
—	Čudna melanholija vzrok samoumora. Mala piranska jadrnica je našla nedaleč od tržaške obali plavajoče truplo. Identificirali so gaza Ferdinanda Vira n ta, trgovskega agenta. Virant je strastno gojil glasbo. „Sole" poroča, da je najbrž vzrok samoumora to, da neki Girotto ni hotel Viranta podučevati v višji glasbi.
—	Službo išče pri kakem trgovcu na deželi absolviranka trgovskega tečaja, ki je dovršila tudi osemrazredno šolo, zmožna slovenskega in nemškega jezika. Začetkom sc prosi le hrana in stanovanje, ter kaj malega za obleko, Na pismena vprašanja odgovarja nadučitelj g. Fr. Trošt na Igu pod Ljubljano.
— Catalogus eleri ljubljanske škofije, ki jc radi raznih ovir v tiskarni, še-le zdaj izšel, izkazuje letos 294 župnij, en vikariat, tri stare kapelanije, 17 ekspozitur, 231 kaplanskih mest, 6 zgodnjiških mest in 34 beneficijev. Kuratnili cerkva je 320, samostanskih 10, podružnic 1002 in kapelic 222. Duhovnikov je bilo 684 in sicer: knezoškof, 15 kanonikov, 441 dušnih pastirjev, v drugih službah 47, vpokojenih 47, redovnikov 118 in 16 duhovnikov iz drugih škofij. Zunaj škofije iih biva 19. — Redovniki ljubljanske škofije so: Cistcrcijani v Zatičini, Kartuzijani v Plctrijah, frančiškani v Ljubljani, v Kamniku, v Novem Mestu in na Brezjah; kapucini v Skofji Loki in Krškem; jezuiti v Ljubljani; Iazaristi in nemškoredniki v Ljubljani; usmiljeni bratje v Kandiji pri Novem Mestu; salczijanci na Rakovniku ori Liubliani.
Redovnice so: Uršulinke v Ljubljani, v Škofji Loki in Mekinjah; karmeličanke na Selu; usmiljenke v Ljubljani, na Studencu, v Begunjah na Gorenjskem, v Kočevju, v Kanomljah pri Idriji, v Krškem in Postojni; dalje v Kamniku, Komendi in v Št. Vidu nad Ljubljano; šolske sestre: v Marijanišču v Ljubljani, v Repnjah, v Smihelu pri Novem Mestu, v Trnovem pri Ilirski Bistrici ; križanke v Ljubljani. -Nenavadno veliko duhovnikov je umrlo leta 1905, namreč 25 svetnih in 4 redovniki; letos (1906) je pa tudi že umrlo 7 duhovnikov. Najstarejši duhovnik ljubljanske škofije je pre-častiti gospod Matija Leben, roj. 17. februarja 1816. Zlatomašnikov je v škofiji 18. Bogoslov-cev je v Ljubljani 95 in v Rimu so trije. Izpraznjenih je 95 kapelanskih mest, štiri ekspoziture in nekaj beneficijev. Vseh katoličanov pristojnih v ljubljansko škofijo šteje izkaz 590,697.
—	Iz Toplic pri Novem mestu. Še enkrat Marijina družba. Na moj poziv »Vun z imeni« se je brezobrazni »Narodov« novičar zopet oglasil, toda poprejšnje pavšalno obrekovanje je skrčil na en sam slučaj, in še ta se mu je klaverno obnesel. Družba šteje 247 članic, izmed njih sta bili dve izključeni, vse druge so po večjem lepega, mnoge naravnost uzornega vedenja. Tudi dekleta Marijine družbe grešijo, to ni drugače pri tako ogromnem številu in prirojeni človeški slabosti, a dvanajstletna izkušnja me uči, da je družba velikanskega pomena za krščansko vzgojo mladine in mogočna hramba v najnevarnejši dobi življenja. Hudobni jeziki so lani obrekli mojo služkinjo, češ da se je pod lipo sestala z nekim hlapcem, a vse to je ostudna iaž. Kot voditelj družbe sem dotično vzel uradno na zapisnik in odkrito rečem, da ji bolj verjamem kot ponočnjakom in njih prisegi. Sploh pa dotična oseba ni več v moji službi in tudi ne v družbi, ker se je v poštenem imenu omožila. Pustite vendar v miru ljudi, ki vam niso nič žalega storili, pa Marijino družbo, ki je zgolj cerkvena naprava! Cemu se vanjo zadirate? Jeli to hvaležnost, ker na vsakem shodu molimo tudi za zaslepljene, ki družbo sovražijo? Da so Marijine družbe nekaj izvrstnega in času primernega, ni boljšega dokaza kot strupeno sikanje nasprotnikov. Nepobitna resnica je pa, ki jo ponavljam zopet in zopet, da je sovražnik Marijin, kdor tako zlobno napada njeno kongregacijo, in konec njegov ne bo srečen, ako se temeljito ne iz-pokori. To je moja zadnja beseda v obrambo družbe, osebne žalitve mirno prenašam.
Toplice, 26. marca 1906.
Ivan Podboj, voditelj Mar. družbe.
Izjava. Vsled nagnusnega in vseskozi zlaganega dopisa v »Slov. Narodu« št. 38 sem primoran resnici na ljubo izjaviti, da pre-častiti gospod župnik Ivan Podboj županstvu nikdar ni dal najmanjšega podatka o prestopu policijske ure. Za to so postavljeni javni organi, ne pa župnik, ki se v take stvari ne vtika, kakor se vi nasprotniki vtikate v cerkvene zadeve. Držite sc reda in zakonitih predpisov glede policijske ure, pa bo za vse prav. Nimam časti imeti tako imenitnega policaja, kot je gospod župnik, pač pa se »Narodov« dopisovalec oblastno šopiri, kakor bi bil postavljen za policaja nad Marijino družbo, nad konsumom, nad duhovščino in nad menoj. Kdo dela prepir, kaj? Sram vas bilo! Toplice, 26. marca 1906. — Ivan Sitar, župan.
—	Ograja ob cesti na sejmišče. Treba je bilo človeške žrtve zaradi toli hvalisanega napredka v Novem Mestu. Nedavno je ondi ponesrečila neka ženska in sedaj je mož Lesjak s svojim življenjem plačal malomarnost poklicanih organov. Ali je tega bilo treba? Zakaj se ni postavila na nevarnem kraju ograja že tedaj, ko je bila zgrajena cesta na sejmišče, kar so zahtevali razni možje? Saj je bilo vendar vsem znano, kako nevaren je ovinek na novi cesti za mrtvašnico proti sejmišču in kolodvoru. In na tem ovinku še danes ni potrebne svetilke. Morda pomagajo te kratke vrstice pri merodajnih gospodih. Ako ne, govorimo še o javnem varstvu v dolenjski metropoli.
—	Iz Mengša. V nedeljo je predaval v izobraževalnem društvu dr. Krek o agrarnem vprašanju. V poldrugo uro trajajočem govoru je pojasnil začetek fevdalnega posestva in kmetskega stanu. Mnogobrojni poslušalci so govorniku na kontu govora zaklicali v zahvalo gromoviti »živio!«
—- Ne<tvor. Kmetovalcu Fr. Kante iz sv. M. M. zgornje pri Trstu štev. 172 jc minoli teden zvalila svinja 11 malih praset. Med temi je bilo eno, ki je imelo rilec na vrhu glave, zaobrnjen nazaj. Pod rilcem inia ta nestvor, ki ga je Kante prinesel pokazat v mesto dvoje velikih, tesno združenih oči takoj pod očmi, na zgornjih ustnicah (ustnice so podobne onim krastače) ima zopet mal rilček, obrnjen navzgor in preccj sličen nosorogu. Ostali deli života so normalni, le parkljiči so na vseh štirih nogah zavihani navzgor in podobni bolj govejim, a životek je popolnoma gol, brez dlake.
—	Štrajk zidarskih pomočnikov v Pulju je nehal, ker so se delavci pogodili z delodajalci v glavnem : glede plačil. Določili so plačila po kategorijah primernih dobi, sposobnosti in vrsti dela, tako, da bo največja mezda znašala 3 krone 20 stot. najmanja pa 2 kroni.
—	Nesreča ali zločin? Pri mostu, ki se nahaja blizu kilometra 52 nove bohjnjske železnice, so našli nevarno ranjenega in jako poškodovanega delavca Jurija Pcrliča. Prenesli so ga v bolnišnico v Tolmin ali Ic malo upanja jc, da bi ostal pri življenju. Vse se pozdeva, da se jc tu izvršil zločin ter da je bil nesrečni Perlič vržen čez most.
Ljubljanske novice.
Ij Lepa naša domovina. Opozarjamo na projekcijski večer s predavanjem, ki bo jutri točno ob pol 8. uri zvečer v ^Slovenski kščanskosocialni zvezi". Fotograf g Rožun bo skioptičnim potom pokazal 130 slik najlepših in nazanimivejšlh krajev slovenske domovine. Vstop za člane in članice „SIov. kršč. soc. zveze", ki se izkažejo z društveno knjižico prost. Za cenjene podporne člane bodo pripravljeni sedeži. Za nečlane vstopnina 40 vin. »Slovenska kršč. soc. zveza" priredi še par takih projekcijskih večerov, potem pa zaključi svoja letošnja predavanja.
Ij Ljubljanske občinske volitve. Po mestu krožijo naslednji listki: Volilci! Na vsestranske želje, da bi v naš obč. zastop prišli neodvisni in taki kandidati, kateri bi ne bili vezani na nikogar druzega, kakor le na svoje volilce, smo izbrali zato iz naše srede priproste ali skozi in skozi poštene, domače, može korenine za kandidate, za III. volilni razred za obč. svet ljubljanski, može, kateri se ne bodo strašili nastopiti pošteno, odločno in dostojno za koristi meščanov v obče, kakor tudi za koristi vsakega posameznega volilca. Njih, kakor tudi naš program bode poštenost in pravica za vse in to je naše geslo, s katerim junaško stopamo v volilni boj; naše orožje pa naj ne bode terorizem in obrekovanje, marveč: dostojno delovanje. Toraj, dragi someščanje, gg. volilci, naši kan-didatje so naslednji možje: Vrhovec Franc, kovač v Udmatu, Bohoričeve ulice 6. O r a ž e m Ivan, uradnik c. kr. kmetijske družbe kranj., Ambrožev trg 1. M i I a v e c Jakob, žel. podurad. v p. in pos. Zalo-karjeve ulice 9. L a m p e r t Martin, gostilničar in prevoznik, Kolodvorske ulice 31. Gospodje volilci! udeležite se volitve polno-številno, katera se bode vršila za III. volilni razred v torek po Veliki noči v „ Mestnem domu", pokažite, da je v nas svobodno mišljenje in da znamo in hočemo tudi pokazati našo voljo v korist našim volilcem.
Ij Auerjevo pivovarno sta, kakor se govori po Ljubljani za 500.000 kupila g. Lenarčič z Vrhnike in g. Mauer.
Ij Stavka čevljarskih pomočnikov, ki se je v Ljubljani pripravljala, bo skoro gotovo lokalizirana na ta način, da se bo stavkalo le v delavnici g. Szantnerja.
Ij Postni govori v stolnici. Zadnji četrtek ie imel dr. Krek sklepni govor: Nazaj k .1 e z u s u! Moderni človek išče raznih vzorov, taki so mu: narava, kultura, humaniteta, nadčlovek. Toda brez religije Jezusove so ti vzori prazni, a mogoči so v najpopolnejšem zmislu v Jezusu. Po naravi je razlita velika melanholija; narava hrepeni po dopolnjcnju in prerejenju, a to bo dosegla le po Kristusu, ki je odrešil ves svet in dal tudi naravi upanje prenovljenja. Kulture ni brez harmonije sil; dvojen boj pa zlasti divja v človeštvu: med avktoriteto in svobodo, pa med geslom »vsakemu svoje« in geslom »vesh vse«. Le religija Jezusova more rešiti ta konflikt in napraviti harmonijo med svobodo in avktoriteto, ki ji jc avktoritcta služba, a prava svoboda najod-ličnejša svojstva osebnosti; le ona more rešiti konflikt med zasebno lastjo in komunizmom z načelom pravičnosti in komunizmom ljubezni. Humaniteta je fraza brez trdne in jasne zavesti, da je vse človeštvo ena velika družina božja; to zavest pa daje religija Njega, ki je Bog postal za nas človek in ustanovil tako vesoljno bratstvo, da smo vsi sinovi enega Očeta. Vzor nadčloveka po fizični sili je v nasprotju s človeškim srcem, ki ima sočutje z bednimi in slabotnimi, a Kristus pokazal je v sebi najvišji vzor nadčloveka v nravnem zmislu, vzor, ki ga moremo in moramo posnemati, ne da bi ga kdaj dosegli. — Tolažilno je, je dejal govornik, da je po dobi materijalizma zopet nastalo vsepovsod veselo gibanje k veri, h Kristusu. Ta verska rcnesanca se kaže tudi v naši deželi, za kar hvala Bogu in hvala njegovemu namestniku škofu, ki noč in dan misli in dela le na to, da bi se uresničilo geslo: Nazaj k Jezusu! Veselo je živeti v taki dobi, sladko je boriti se za take ideale, sladko tudi umreti v takem boju! - Tako jc za letos končan ta ciklus govorov o religioznosti. Poslušalci so hvaležni govorniku, da jim jc zajci toliko lepega iz neizčrpnih globin krščanske religije.
Ij Ljubljanski mesarji in klavnica. Piše se nam: Castito uredništvo! Ljubljanski mesarji prosimo, da prijavite v cenjenem listu »Slovencu« v klavnici kakšnega oskrbnika da imamo. Odkar da je v klavnici, se nikdar ne drži uradnih ur in mi mesarji ali pa naši poma-gači moramo kar po cele ure čakati, da se mu zljubi pisarno odpreti iu da moremo klavnino plačati. Seveda, če hodi vsak popoldne v kavarno, potem nc more ob 2. uri v pisarni biti, mi pa menimo, da ni zato plačan, da bi po kavarnah hodil in tudi ni klavnica zaradi njega tu! Naši pomočniki in fantje nimajo čas kar do 3. ure popoldne čakati, da sc temu gospodu poljubi priti v pisarno in klavnino pobirati! Seveda, župan nima časa se za klavnico brigati, kdo bo pa »špektakel« delal v deželnem zboru in na trompeto trobil?! V četrtek je oskrbnik namesto ob 2. uri, šele ob četrt na 4. popoludne prišel v pisarno, kar je prava sramota. Mi davkoplačevalci odločno zahtevamo, da se ta oskrbnik reda drži, saj se ga moramo tudi mi! Ako ne bo magistrat red napravil, napravili ga bomo sami. Zadnji čas pa je, da pridejo v mestni zbor odborniki, ki bodo res kai delali, sedaj so pa taki v klav-ničnčm odseku, da se za prav nobeno stvar ne brigajo! PredoVič drugega nc pozna, kod
svoje prešiče. Prosimo, da hi to objavili! Z Bogom! Več ljubljanskih mesarev.
lj Nesreča. Danes dopoldne je peljal posestnikov sin Jožef Š v i g e 1 j iz Bresta po Ižanski cesti voz mrve. Švigelj je sedel na vozu, raz katerega je padel in se tako na glavi poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljatf v dež. bolnišnico.
lj S posebnim vlakom se je peljalo danes zjutraj skozi Ljubljano 250 članov zveze avstrijskih turistov. Namenjeni so v Crnogoro.
lj Iz Amerike se je včeraj pripeljalo 150 Slovencev in 100 Hrvatov.
lj Umrl je g. Fr. Schmiedt, okr. tajnik v pokoju.
lj Pokopali so včeraj dijaka V. gimnaz. razreda O t m a r j a F a j d i g o.
lj Maruša Skalova, primadona ljtiblj. gledišča koncertira v Zagrebu 20. t. m.
lj Slovenski umetniki v hrvaškem gledišču. G. Dobrovolny gostuje jutri pri predstavi „Otela" v Zagrebu.
lj Umrl je v saboto zvečer Iv a n To ni e, Obletni užitkar v Kolezijskih ulicah št. 10. — Včeraj zvečer je umrl Jožef U r b a n i j a , posestnik na Ilovici.
lj Konji splašill so se včeraj popoldne Ivanu Verniku, hlapcu pri Kovaču. Hlapec se je poškodovvl na rokah. Tudi konji so se pri padcu poškodovaii na nogah.
lj Ogenj na Golovcu. Včeraj popoldne je nastal ogenj na posestvu posestnika Alojzija Čerina na Golovcu. Zgorelo je stelje v okrožju kakih 200 m. Ogenj je pogasila družina finančnega sluge g. Josipa Slanca.
lj javna preizkušnja o stenografiji se vrši danes zvečer v prostorih „Sloven. kršč. soc. zveze". Kdor se želi osebno prepričati, kako zvršuje Zveza svoje vzgojevalno delo, je povabljen k preizkušnji.
Razne stvari.
Najnovejše.
Nepričakovano usmrtenje. Iz Čikage javljajo, da je državni odvetnik Jcllovv, ki je bil na glasu kakor izvrsten kriminalist nedavno obiskal kaznilnico v Čikagu ter je tam sel na stolec, ki s pomočjo elektrike usmrtuje obsojenca. Na dosedaj šc neznan način je elektrika počela delovati in usmrtila Jellowa. Sodi se, da je storil to nekdo iz osvete, ali vendar se ni še moglo seznati za krivca.
Smrtno nevarno obolel je jezuitski general pater Martin. Previden je s svetotajstvi za umirajoče.
Umrl je noiveški pesnik Aleksander K i e 1 1 a n d , star 51 let. Njegovi romani in novele so zelo razširjeni. Pripadal je realistični struji in satirično šibal škodljive vplive tuje kulture na Norvežane.
Velika nesreča v Hamburgu. Na visečem popravljalnem odru pri hambur-škem osrednjem kolodvoru so zabijali trije rokodelci žreblje. Utrgala se je pa žična vrv in vsi trije so padli 18 m. globoko. Dva sta bila takoj mrtva, eden je pa umrl, ko so ga transportirali v bolnišnico.
Potres na Tirolske m. V okolici Ortlerskega gorovja na Tirolskem so čutili včeraj več potresnih sunkov.
Morilci Redvan paše so obsojeni na smrt.
Potres so čutili okrog ortlerske gorske skupine.
Obesila se je radi izpremembe stanovanja v Rimu neka udova baronica Roesler. V enem in istem stanovanju je živela s svojo nečakinjo 20 let. V zadnjem času pa ji je hišni gospodar starino nenadoma zvišal za 50 lir. Baronica ni mogla toliko plačati in se je zato preselila. Tega pa ni mogla prenesti in se je zaradi tega obesila.
Človek s štirinajstimi prsti. V Tarnopu živi človek, ki ima na obeh rokah vsega skupaj 14 prstov. Piše se Anton Brli-ckom in se peča s pletenjem. Rad ima žensko obleko.
Pred prisego umrl. V dunajsko mestno posvetovalnico je prišel neki Leopold Avgustinetz, da bi tam prisegel. A predno je to storil, se je zrušil mrtev na tla. Zadela ga je kap.
Velik vihar divja na Gardskem jezeru. Trije turisti bi bili v čolnu skoro ponesrečili.
Pomiloščen je v Gradcu zaprti Anton Kurzman, ki je zastrupil svoje nezakonsko dete s fosforom in bil zato obsojen na smrt. Najvišji sodnji dvor mu je priznal 50 let zapora.
Kap je zadela v Beroliiiu nemškega drž. poslanca Meistra, ki jc bil eden med prvimi nemškim socialisti.
Iz žalosti za hčerko sta se usmrtila z ar-
zenikom v Berolinu živeča zakonska Krase-mann.
' Papež Pij IX. prištet blaženim. Z ozirom na mnoge prošnje, po katerih naj bi bil papež Pij IX. prištet blaženim, se je sedanji papež za to odločil. Preiskovanje za resničnost kreposti in čudežev sc prične takoj po Vel. noči.
Ustanovitelji socialne demokracije in Slovani. »Naša moč« piše: »V svojem listu »Neue Rheinische Zeitung« v I. štev. je pisal Marx: Kazen Poljakov, Rusov in kvečjemu še Slovanov na Turškem, nima nobeden slovanski narod bodočnosti iz lahkoutnevnega vzroka,
ker nimajo vsi drugi Slovani niti prvih zgodovinskih, zemljepisnih, politiških in obrtnih pogojev, da bi bili samostojni in da bi mogli živeti. O Cehih je pisal: Umirajoča češka narodnost je 1. 1848 poizkusila, da zopet pridobi svojo življensko moč. Ta poizkus se je ponesrečil in dokazal, da more Češko živeti le še kot del Nemčije, če bo tudi nekaj njegovih prebivalcev nekoliko stoletij govorilo jezik, ki ni nemški. Piše tudi: Končali so se za zdaj in prav verjetno za vedno poizkusi Slovanov v Nemčiji, da si pridobe samostojno narodno bivanje. Lassalle je bil še hujši: Bil je vse-nemec najhujše vrste. S Karolom Rodbertus-Jagetzovvom sta se razgovarjala v pismih, kako bo dobila Nemčija v svojo last turške pokrajine. V nekem pismu je Rodbertus-Ja-getzow pisal Lassalleju: Nadejam se, da še doživim, ko bo pripadla turška dedščina Nemčiji in ko bodo stali nemški vojaki ali delavski polki ob Bosporu. Za zdaj zadostuje. Če žele celjski socialni demokratje še kaj več takih mest iz Lassalejevih in Marksovih spisov, smo jim drage volje na razpolago. Marks in Lassalle sta bila slaba preroka. Kar sta kisala o Slovanih in prerokovala, se izpolnilo ni. Zato pa tako slabim prerokom tudi nihče verjel ne bo prerokovanj o bodoči socialno-demokraški državi, ki je sanjarska domišljija judovskih ustanoviteljev mednarodne socialne demokracije in o kateri se tolikrat trdi po raznih listih in delili, da je celo v zvezi s policijo in s kapitalisti!«
MAROŠKA KONFFRENCA KONČANA.
Maroška konferenca je bila končana v soboto ob 1. uri 40 minut. K seji je prišel tudi al-geciraški župan z občinskim svetom, ki je čestital na uspehih konference.
Telefonska in brzojavna poročilo.
NOVO OGRSKO MINISTERSTVO.
Dunaj, 9. aprila. Prejšnje ogrske ministre je danes vladar sprejel v poslovilni avdijenci.
Budimpešta, 9. aprila. Posebna izdaja uradnega lista prinaša cesarjeva lastnoročna pisma, v katerih se odslavljajo prejšnji ministri. Posebno pismo na Fejervaryja je polno slave in hvale za njegovo delo ln usluge. Nekateri prejšnji ministri so imenovani za tajne svetnike. Kristoffy je dobil red. Uradni list prinaša tudi imenovanje novih ministrov. Istočasno se razpisujejo nove volitve od 29. t. m. do 8. maja in se sklicuje ogrski državni zbor na dan 19. maja.
SUPILO IN KOŠUT..
Reka, 4. aprila. Supilo je čestital Ko-šutu, da je postal minister. Košut je Supilu odgovoril: Hvala na čestitkama. Pošto sam mo-rao dopriniesti velika žrtvu i prihvatiti mi-nistarsku listnica to ču kao minister gojiti prama Hrvatskoj one iste bratske osečaje, koje sam gojio kao privatan čovjek.
STRAŠNA RODBINSKA DRAMA.
Gradec, 9. aprila. V Algersdorfu pri Gradcu je 26 let stara žena monterja Franca Taucherja, ki je imela tifus v glavi, v verski blaznosti prerezala vrat svojemu dve leti staremu sinčku, osem mesecev staro hčerko pa zadavila, sebe pa obesila. Ko je prišel mož domov, je našel otroka umorjena, ženo pa visečo na vratih. Posrečilo se mu je ženo spraviti k zavesti. Pred dejanjem je blazna žena otroka pokrila s svetimi podobicami. VELIKANSKI POLOM.
I' r a g a, 2. aprila. V Mostu na Češkem je propadla nemška gospodarska hranilnica in posojilnica. Deficit znaša baje blizu 2 milijona kron, ali pa še več.
ANGLEŽKI KRALJ V ITALIJI.
Rim, 9. aprila. Kralj in kraljica angleška sta v Neapolju v najstrožjem inkognitu. Najbrže pojde tje tudi italijanski kralj.
VEZUV NEPRESTANO DALJE BRUHA.
N ea p o 1 j, 9. aprila. Poročila o izbruhu Vezuva so vedno strašnejša. Iz Torca An-nunciata je pobegnilo 32.000 oseb. (Glej poročilo na prilogi .Ur.)
Rim, 9. aprila. V Boscotrecase je doslej 13 mrtvih. Observatorij na Vezuvu je popolnoma uničen. V Porticlh je neka ženska strahu umrla. Slišijo se neprenehoma poki in zemlja se potresa. Vezuv, sorrentski polotok in otok Caprl so zakriti v takem oblaku pepela, da jih ni videti iz Neapolja.
■■■■■■■■■■DSZ)
Katoliška bukvama
v Ljubljani 64 3
priporoča v nabavo ženinom in nevestam, ter v pomoč častiti duhovščini pri pouku zaročencev in zakonskih:
Zabukovec, Kratek poduk O bv. zakona za slovenske zaročence in zakonske, vez. 70 vin., po pošti 10 vin. več. Pri naročilu na 10 izvodov 1 izvod k< nameček.
Poak kr&čansktm staršem. Po naročilu knezošknfa ljubljanskega dr. Antona Bo.i Jegliča, po nemški knjigi obdelal Frančišek Bleiweis. Cena 60 vin., po pošti 10 vin. več. Pri naročilu na 20 izvodov 1 izvod kot nameček.
Eggcr, Der ohrlatllohe Vater in der modemen VVelt. Erbauungs- und Gebetbuch. Elegantna vezava K 3 90, po pošti 10 vin. več.
Egger, Die ohrlatllohe Matter. Erbauungs- und Gebetbuch. Eleg. vezano K 3'90, po pošti 10 vin. več.
Ernst, Eltempflloht. Beičrage zur Fragc der Er-ziehung der Jugend zur Sittcnreinheit. K 2'40, po pošti 20 vin. več.
Hammer, Der ohrlatllohe Vater in seinenfBerufe K 1'20, po pošti 10 vin. več.
Hammer, Die ohrlatllohe Matter in ihrem Berure.
K 1*20, po pošti 10 vin vei. Die Ehe. Aufklarungen und Ratschlage fiir Ervvachsene, besonders fiir Braut und Eheleute. Vez. K 3'60, po pošti 20 vin. več. Hattler, Ernate Worte an Eltnrn, Lehrer und alte Ktnderfreunde. K 1'92, po pošti 20 vin. več. Vilhelm, Das aexuelle Iat-ben und seine Bevvertung in der Erziehung der Kinder. Ein Ueitrag zur Auf-klSrungsfrage, allen christlichen Eltern und Erziehern gevvidmet. 60 vin., po pošti 6 vin. več, Stol{, Erzlehungskanst. K 3 60, po pošti 20 vin. več. Krone des bausllohen Glttoks. Anleitung zur guten Kindererziehung far katolisehe Miitter. Ve zano 90 vin., po pošti 10 vin. več.
Častiti duhovščini priporočamo za uradno poslovanje naslednje knjige:
Kosec, Katolliko zakonsko pra t o z ozirom n državne avstrijske postave Cena K 2'—, vez. K 3 20 po pošti 30 vin. več, (naročniki na homiletični mesečnik „Ruhovni pastir", dobijo nevezano knjigo za polovično ceno K 1'—, oziroma K 2'<!0l.
Poč, Duhovakl poslovnik. Drugi popravljeni natis K 4-—, vezano K 5 20, po pošti 30 vin. več.
Dannerbauer - Pugneth, Prakttaohea Gosohafts-buoh fiir den Cur.it Olerus Oesterreloha,
Zweite Autlage, vezano K 24"—.
Ludivig, Die ohrlatllohe Matter. Enrvvtlrfe zu Vor-tragen tlber die Priichten christlicher Miitter fiir die Kanzel und Milttervereine. K 3 60, po pošti 10 v. več.
DSC
^atoJUs** 4
priporoča rainorcita.
vi /i t »m i ce
Zahvala. .
Povodom smrti našega ljubljenega očeta, gospoda
Ivana Grajzer=ja
in blage sestre, gospodične
Mare Grajzer=jeve
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas v smrti preblagili pokojnikov tolažili, najiskre-nejšo zahvalo.
Zlasti se zahvaljujemo preblago-rodnemu gosp. Ivanu Hribarju, županu stolnega mesta, za izkazano čast, gg. magistratnim uradnikom za mnogobrojno udeležbo, faranom iz vodiške in sosednih fara, za mnoge izraze srčnega sočutja, za krasne vence, poklonjcne dragemu rajniku in blagi pokojnici, in vsem, ki so spremili nepozabna umrla k zadnjemu počitku.
V Ljubljani, 7. aprila 1906.
Žalujoči ostali
Harmonij 0
na prodaj 780 1 i
je na Mes t nem trgu št. 9/111, dobro ohra njen, še prav lep in nov. Proda se po nizki ceni. Je zelo pripraven za poučevanje.
Deklica,
ki je vajena dobro pospravljati in snažiti po sobah in govori tudi nemško, se za po dnevi sprejme pri gospej Mariji Jax, Dunajska cesta štev. 17. 789 1—1
Trgovski učenec,
k! je dovršil dve realki v Ljubljani in je bil že eno ieto in pol v praksi, želi vstopiti v kako večjo trgovino z mešanim blagom in železnino, da se popolnoma izuri, ker bo pozneje prevzel sam trgovino. Najrajše bi vstopil v Ljubljani, ako tatn ni mogoče, tudi v večjem kraju na deželi.
Pogoje pove šolsko vodstvo v Starem Trgu pri Ložu.	795 3—1
Hiša
I. nadstropna polvila z vrtom
v Ljubljani
solnčna lega, s krasnim prostim razgledom na pogorje, na prahu prostem, čistem zraku in jako mirnem kraju blizu cerkve se pod prav ugodnimi pogoji radi rodbinskih razmer Hiša je bila pred tremi leti zidana. 796 3—1
Le pismene ponudbe (z znamko za odgovor pod „polvila" na upravn. tega lista.
takoj proda.
Izurjena
kuharica
išče službe. Najrajše v župnišču, nastopi lahko takoj. Več pove upravništvo »Slovenca".	792 1
1 mi Z učenca sprejme
v pouk v vseh mlekarničnih opravilih
Centralna mlekarna v Škofji Loki
na prosto stanovanje in hrano. Nastop z dne 15. aprila.	791 1—1
,,Vzajemno podporno društvo" v Ljubljani razpisuje
mesto uradnika,
ki se, ako bi se potrebno kvalificiral, nastavi v kratkem času kot uradni vodja. — Poleg jezikovne zmožnosti zahteva se strokovno znanje poslovanja v denarnem zavodu.	790 3-1 Nastop službe in plača po dogovoru.
Prošnje se vlagajo do 15. majnika t. 1. na naslov: Dr. Vinko Gre-gorič, predsednik „Vzajemno-podpornega društva" v Ljubljani.
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni sin, oziroma brat in bratranec, gospod
Otmar Fajdiga
dijak V. gimnazijskega razreda
danes ob pol 4."uri zjutraj po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 17. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika pojde v nedeljo, 8. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta št. 19 na pokopališče k Sv. Krišt( fu, kjer se bodo položili zemeljski ostanki k zadnjemu počitku.
Sv. maše zadušnice sc bodo darovale v raznih cerkvah.
Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dne 7. aprila 1906.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Povodom smrti našega ljubljenega sina in bratranca, gospoda
Otmarja Fajdiga
dijaka V. gimnazijskega razreda
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas ob smrti prebla-gega pokojnika tolažili, najiskrenejšo zahvalo.
Zlasti se zahvaljujemo preblagorod-nim gospodom: gimn. ravnatelju gosp. prof. Andr. Senekoviču, dr. Svetini in dr. Levičniku, ter drugim gg. profesoijem, potem g. pevovodju prof. H u b a d u in gg pevcem za krasno petje, ter dijaštvu za izkazano čast Potem za krasne darovane vence in za številno spremstvo na zadnjem potu dragega pokojnika, se čutimo dolži e izreči vsem dragim prijateljem in znancem najiskrenejšo in najtoplejšo zahvalo.	788
Ljubljana, 8. aprila 1906.
Žalujoči ostali.
Udajaiol) .u ukovorui uiouiua. Op. laaaofj Žitnik.
U&* ,<v«ioiink.a tisnun«' v Ljubljani.
Priloga 81. &teir, „Slovenca" dnš 9. aprila 1906.
Izbruh Uezuva.
IJoscotrec.ase, 7. aprila. Lava. ki izvira iz novega žrela oh znožju Vezuva, se vali na dve strani: proti Tercignu, kjer teče po stari lavi, ne da bi povzročala kako škodo, in proti Boscotrecase, kjer se pomika silno naglo in se je približala hišam na tri kilometre. Med prebivalstvom vlada velika razburjenost.
N a p o 1 j, 7. aprila. Zupan v Boscotrecase jc brzojavno naprosil preiekta v Napolju, naj odpošlje čete, da spravijo v varnost prebivalstvo in njih imetje. Nadalje je prosil župan, naj bi se radi preteče nevarnosti vršil promet tudi po noči. Prefekt je izdal potrebne odredbe. Nad Napoljem pada po malem še vedno pepelnat dež.
Na polj. 7. aprila. List »II Mattino« je prejel ob 6. uri zjutrajs kolodvora vezuvske železnice telefonično poročilo, da je Boscotrecase popolnoma obdano od tekoče lave. Več potnikov jc z železniškega vlaka videlo ob svitu neko veliko poslopje blizo Boscoreale, ki je bilo obdano od lave inje gorelo. Vse prebivalstvo beži prestrašeno iz Boscoreale, ljudje so zamogli vzeti seboj le najpotrebnejše stvari, ker primanjkuje transportnih sredstev. Tud med prebivalstvom Torre Annunziata vlada velika panika. Tudi žrela, ki leže proti Napolju, so se odprla. V smeri proti Cercignu je videti ognjene stebre, vendar se trdi. da niso doslej hiše v nevarnosti.
Napol , 7. aprila. Pepelnat dež traja dalje. Že od zjutraj prihajajo v mesto številna poročila iz krajev, ležečih ob Vezuvu. Ceste, vodeče do Vezuva, so napolnjene z velikimi množicami ljudstva. Karabinierji branijo množici, da se ne približuje toku lave. Danes zjutraj si je lava odprla v žrelu nov izhod, vsled česar sc pomnože vulkanične mase, ki se pomikajo proti Boscotrecase. Možno je tudi, da se nov tok obrne proti morju. Prebivalstvo se je vsled tega nekoliko pomirilo. Glasom neke posebne izdaje »Mattina« ie nevarnost v Torre Annunziata izginila, nasproti se je pa povečala v Boscotrecase. List »Roma« javlja, da je blizo Torre Annunziata lava razdejala osem ktnetskih hiš. Vidi se, kako se kopičio ogromne mase lave. Vojvoda Aosta je odpotoval v Boscotrecase.
Danes smo dobili poročila:
Lavina reka je popolnoma že 7. t. m., ob šestih zjutraj oblila Bosco-Trecasse. Lava je zažgala neko hišo. Prebivalstvo jc prestrašeno pobegnilo. Tudi prebivalci v Torre An-nunciata so jako prestrašeni. V soboto sc jc odprlo več novih kraterjev v smeri proti Napolju. Eden izmed dveh Vezuvovih odprtin je ena v sredi, ena pa na vznožju hriba v cia-raniellski pokrajini. Črni dim se je dvignil iz kratra, nakar se je izlila lava, ki je tekla proti Bosci Trecassi in proti Potnpejam. Uničenega je nad 1000 ha polja. Na tisoče in tisoče oseb jc v soboto opazovalo krasno grozen prizor razdraženega vulkana. Vojaki so stražili, da se radovedneži niso preveč približali ognjeni lavi. Sodijo, da se zlije nova lava v morje. Lava je porušila osem kmečkih hiš. Lava prodira, kakor kaka reka. V soboto je lava prodirala v dolžini 1200 m, široka je pa bila lavina struga 400 m. V noči od sobote na nedeljo je začel bljuvati s pomnoženo silo glavni krater. Plamen je švigal 150 m visoko. Bljuvanje je združeno z močnim ropotom iu potresi ob Vezuvovem vznožju. Dva močna potresa so čutili v Napolju. Pepel je deževalo v soboto ob 11. uri 40 minut v Ottajani. Prestrašeno prebivalstvo jc bežalo v cerkev. V Resini so najmočnejše čutili delovanje podzemeljskih sil v soboto ob polu 9. uri zvečer. Na pompejski strani se je podrl Vezuvov stožec, na nasprotni strani se je pa odprl novi krater.
Ravnatelj vezuvskega observatorija poroča, da je zavzela Vezuvova erupcija izredne dimenzije. V soboto je deloval ognjenik strašno. Okolica observatorija je popolnoma pokrita z lavo. Belo žareči kosi se dvigajo 800 do 1000 metrov visoko in tvorijo nov stožec. Bluvanje je v zveži s potresi, ki so tako močni da so v nevarnosti seimiški aparati. Observatorij bodo morali najbrže zapustiti. Lava je ranila več prebivalcev v Boscotrecasi. Prebivalstvo je popustilo Torre del Greco in Por-tici, v nevarnosti so tudi Torre Annunziata in San Sebastiano. Včeraj je bilo v temi mesto Avellirto. Črni pepelnati oblaki so pokrili solnce. Ob 3. uri 25 minut ponoči so čutili močan potres, prebivalstvo je bežalo v cerkve. Lavnina reka se je nekoliko ustavila pri Terzigni, a je nato prodirala s podvojeno silo.
Vojvodinja Aosta in princezinja Lujiza sta si ogledali Boscotrecase.
Novo ogrsko ministrstvo Bekerie.
V soboto se je vršila na Dunaju vele-zanimiva igra med kandidatoma za ogrsko min. predsedništvo \Vekerlom in grofom An-drassyjem. Dopoldne je naročil vladar We-keriu, naj sestavi novo vlado A ni šlo tako };!a:lko, kakor so mislili Košut in njegovi pripelji. Ogrska ljudska stranka je namreč ugo-
varjala, da postane tako poslušno orodje fra-masonov, kakor je Wekerle, ogrski ministrski predsednik. Zato je pa izjavil vladar, naj bi prevzel vlado grof Andrassy, ki je pa izjavil, da jo ne prevzame: Posrečilo se je tudi, da so pomirili kat. ljudsko stranko in ob 5. popoldne je bil Wekerle brez konkurence. Za ministre mu ni bilo treba skrbeti, saj so prišli ž njimi in še pred njim na Dunaj gospodje Apponyi, Kossuth in Polonyi. Wekerle je naznanil zbranim časnikarjem, da je prevzel ministrsko predsedstvo in pa finančno ministrstvo, notranje zadeve prevzame An-drassy, bogočastje in pouk grof Albert Ap-ponyi; trgovino Kossuth; pravosodje Geza Polonyi; ministrstvo a latere grof Aladar Zichy. Naznanil je, da še ni predlagal oseb za poljedeljsko, honvedno in hrvaško ministrstvo. A pozneje je prevzel začasno honvedno ministrstvo grof Andrassy, za poljedelskega ministra je pa bil imenovan poljedeljski minister dr. Daranyi. Za honvedno ministrstvo prideta v poštev generalni major Hugo Hofmanu in pa generalni major Pavel Voina. — Hrvaški minister pa postane najbrže Pavel Rauch.
V soboto popoldne ob 5. je zaslišal vladar Wekerla in Fejervaryja. Vladar je sprejel Fejervaryjevo demisijo in imenoval We-kerla za ogrskega ministrskega predsednika. Včeraj popoldne je zaprisegel vladar nove ogrske ministre. Pri Wekerlejevi prisegi je posredoval državni finančni minister baron Burian, pri ostalih ministrih pa že Wekerle. Ogrski državni zbor se snide že 19. majnika. Otvoril ga bo vladar sam. Ogrski listi pozdravljajo konec krize. Zlasti so veseli listi koalicije. Novo ogrsko ministrstvo pozdravlja z velikim veseljem tudi avstrijsko judovsko časopisje. Krščanska socialna glasila pa sodijo, da bomo zopet plačali Avstrijci račun sprave med krono in vladarjem. Na vrhunec so prišli zdaj na Ogrskem možje, kojih imena pomenjajo razdvojitev ovstro-ogrske monarhije. Kako bodo izkušali doseči svoje načrte, je pa drugo vprašanje. Zgodovina uči, da so postali mnogi jako radikalni možje zelo pohlevni, ko so prišli do moči. Izključeno ni, da se izpremene dozdaj rjoveči levi ogrske koaliciji v pohlevne ovce, ko so dosegli že zdavnaj zaželjena ministrska mesta.
iz slovanskega sveta.
s! Brezplačni ljudski koncert je priredil 8. t. m. „ U s t f e d n i spolek ie-s k y h žen" v Pragi v proslavo 50let-nice smrti češkega pesnika in časnikarja H a -v I i č e k a.
sl Popularnost L. N. Tolstega. Kako popularen je rnski pisatelj L. N. Tolstoj in kako se čitajo njegovi spisi, dokazujejo le te številke. Na Ruskem so se izdali spisi Tolstega v 3,666.912 iztisih. Njegovo „Folnoe sobranie sočinenij" je izšlo v 269.000 iztisih. Od drugih narodov so Grki prvi, ki so čitali Tolstega v svojem materinskem jeziku; v grškem prevodu so izšli spisi Tolstega v jeziku v 1. 1870. Potem so izšli spisi Tolstega v jeziku slovaškem (I. 1876), srbskem (1877), francoskem (1877), angleškem (1878), ma-žarskem (1878), danskem (1879), češkem (1881), nemškem (1882), bolgarskem (1884), v maloruskem tudi leta 1884, nadalje v švedskem (1885), armenskem (1885) španskem (1889), estonskem (1889), latišskem (1890), litevskem (1891), poljskem (1891), portugalskem (1892), turškem (1894), rumunskem (1894), arabskem (1895), slovenskem (1895), lužiško srbskem (1895), kitajskem (1895), espe-rantskem (1895), tatarskem (1896), japonskem (1896), hebrejskem (1897), tatarsko-kazanskem (1899), portugalsko-ameriškem (1899), staro-hebrejskem (1899), perzijskem (1899), bengalskem (1901), abesinskem (1902).
sl Gospodarstvo brnske občine. »Moravska Orlice) poroča, da bo brnska občina n*ajela novo posojilo 20 milijonov kron. V zadnjih 10. letih si je brnska občina izposodila 60 milijonov kron. Res lepo gospodarstvo !
si Ruski umetniki v Pragi. Sedaj se v Pragi mude moskovski igralci, ki vzbujajo občno pozornost in praško mesto je priredilo dragim gostom več večerov. Z zanimanjem si ogledujejo praške znamenitosti.
si Izseljevanje ruskih žldov. Iz južnih gu-bernij ruskih izseljujejo se židje v zadnjem času v celih trumah. V obmejno mesto Radzi-\vitlow pripelje se na teden 1000 do 1200 izseljencev, in Woloczysko nekoliko sto na teden. Izseljujejo se večjidel premožne osebe, ker se bojijo antisemiških nemirov. Obmejni agentje za izseljevanje so preobloženi z delom in zaslužijo na teden nekoliko sto rubljev.
sl Ocenitev češkega dela. Razstava risalnih del učencev češke realke na Kladriu je imela na Angleškem velik vspeh. Umeščena je bila v umetniški šoli v Leicesteru. Tamošnji list »Leicester Daily Post« je napisal o razstavi zelo laskavo poročilo. V drugem članku se ocenja metoda profesorja Boude na Kladnu. Njegovi napori se bojda bližajo načelom, po katerih se ravna večina angleških risalcev. Ze v Bernu na risarskem shodu so vzbudila dela Boudovih učencev — četudi je bila zastopana samo nižja realka — veliko pozornost. Zanimanje bode gotovo še vzraslo, kedar na shodu. ki bode v Londonu 1. 1908, bodo izložena dela tudi višje realke. Iz Leicestona se bode Boudova zbirka poslala v Birmingham, dalje bode še razstavljena v War\vickshirn, \Viga-niu na Škotskem.
si Podrt star gozdni orjak. V gozdovih graščine \Vickelsdorf na Češkem so podrli te dni staro orjaško smreko. Drevo je merilo 110 cm v premeru ter je bilo po natančnem merjenju staro najmanj 330—340 let. Bilo je še popolnoma zdravo, le vrh je bil odlomljen. Bil je ginljiv trenutek, ko je padel orjak, ki je bil že 52 let star, ko sc jc začela 301etna vojska in ki je gotovo videl v čase one grozne vojske neštevilne poboje in begune.
sILiteratura židovskega »Bunda« na Ruskem. V 12. številki v Vilni izhajajočega glasila židovskega »Bunda« »Der Wecker« nahajajo se zanimive številke o razširjenju listov in časopisov, ki jih to židovsko društvo izdaja. V 10 mesecih 1905. je sedanji odbor »Bunda« izdal 2,008.000 listov in 8 številk periodičnega časopisa po 30.000 iztisov. Razun tega v zadnjem mesecu so se izdale 4 prokla-macije po 120.0U0 iztisov. Za tiskanje te mase listov je imel »I3und« 5 osrednjih tiskarn, v katerih je neprenehoma delalo 22 oseb. V teh tiskarnah se je natisnilo 1,626.225 proklamacij k rajnih odborov. Za vzdrževanje teh tiskarn je osrednji odbor »Bunda« plačal 1.350 rubljev na mesec, povrh tega pa še druge nepričakovane izdatke. Poleg tega do oktobra 1905 izza mej se je v Rusijo pripeljalo 226 pu-dov židovsko - revolucionarne literature; tekom meseca oktobra se je v Rusijo vpeljalo povprečno 214.746 iztisov brožur in 38.369 raznih knjižic. Ako k temu pristavimo, da v vsakem več ali manj značilnem središču ruske države, kjer židovski »Bund« ima svojo organizacijo, nahaja se tiskarna, moremo poj-miti kako ogromno maso revolucionarnih spisov in listov je to židovsko društvo razširilo med ruskimi delavskimi sloji.
Štajerske novice.
š S palico in puško. Dne 5. t. m. je
nastal v gostilni Štefana G m a j n a r j a v Sp. Dupleku prepir med gosti. Posestnik Maček je udaril gostilničarja s palico po glavi. To pa je tega tako razjarilo, da je zgrabil nabasano puško in ustrelil Mačka v nogo. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico v Mariboru.
š Dopolnilne volitve za Žičkarjev mandat se vrše 2 9. maja. Volivni imeniki so na vpogled že 2 0. t. m.
š Schonerer in Wastian sta se skregala. Wastian, ki je bil doslej prvi podpredsednik vsenemškega društva »Schonerer" za Štajersko, je odložil to mesto ter obenem izstopil iz odbora. Schonerer je namreč na Dunaju očital VVastianu, da je dvorezen nož. Na eni strani je podpredsednik društva »Schonerer", na drugi strani pa tako greši zoper SchOnererja, da kosi skupaj s prostimi vsenemci-\Volfovci.
š Samoumor dragonca. V gozdu pri Studenicah so na progi 7. t. m. našli moško truplo, čegar glava je odtrgana ležala več metrov proč. Mož je bil oblečen v rdeče hlače, belo srajco in poleg je ležala tudi dra-gonska čepica. - Dognalo se je, da je truplo dragonskega rekruta Antona Z e c h -n e r j a. Vzrok samoumora ni znan.
š Mariborska policija je mesca marca aretovala 38 moških in 19 žensk.
š Pijana ženska ustavila vlak. Poroča se nam 8. t. m.: Danes dopoldne se je pri postaji Lipnica ustavil jutranji brzovlak. Pred vlakom je namreč šla pijana ženska, ki se ni zmenila za nikak signal. S silo so žensko odstranili s tira, nakar je vlak vožnjo nadaljeval.
š Griinovo slavnost prirede 11. t. m. Nemci v Mariboru. Slavnostne klobase bo delal klobasar Wastian.
š Divjak. Pred nekaj dnevi je prišel Jožef Ahtig, doma iz Trnovelj pri Celju, na dom svojih starišev, s katerimi je sprt. Bil je oborožen z revolverjem in z vilami ter je grozil, da bo vse pobil. Sivi, nad 70 let stari oče njegov, je zbežal v sosedno sobo, kjer se je zaprl. Brat in svakinja sta pa zbežala k sosedovim. Med silnimi grožnjami je Ahtig večkrat ustrelil. Pozneje se je skril pred hišo, kjer je čakal na preži. Še le čez več ur se
le odstranil, ko je izustil še strašne grožnje. Divjaka so drugi dan orožniki prijeli.
š Nogo si je zlomil Jakob Plavčič od Sv. Lorenca v SI. goricah, ko je šel zvečer v temi domov. Podobno se je ponesrečil tudi hlapec Ivan Bedruč iz Št. Vida pri Ptuju, ko je valil sod v klet svojega gospodarja.
Koroike novice.
k Surovi huzarji. Dne 4. t. m. zjutraj se je žrebčar Pavel Dreisiebner vračal jezdeč na žrebcu domov v Glandorf s sprehoda. Bil je vinjen. Na potu ga je srečal oddelek huzarjev, ki so se vračali z vaje. Ti so ga prijeli, moral je izstopiti, naložili so ga na voz in ga zvezali. Surovo obnašanje mažarskih huzarjev je vzbudilo splošno ogorčenje.
k Stavka krojaških pomočnikov. Celovški krojaški mojstri so sklenili začeti s pomočniki pogajanja, ako ti iz stavkarskega svojega odbora izključijo vse židovske delavce. Ker pa pomočniki tej želji niso ustregli in je upanje na sporaztimljenje vedno bolj ginilo, so mojstri naznanili pomočnikom, da imajo vsi v ponedeljek, 9. t. m. začeti z delom brezpogojno. Ako tega ne store, so odpuščeni in naj gredo po svoje knjižice na obrtno oblast.
k Koni z vozom padel z mostu. V Mlin-cah pri Beljaku je vozil hlapec Filip Celegi čez most voz, v katerega je bil vprežen en konj. Pod težo voza se je most vdrl in v glo-bočino jc padel hlapec, konj in voz. Konj se je lahko poškodoval, med tem ko se je hlapec ranil na ušesu in na spodnjem telesu. Konj je sedaj postal tako boječ, da ga nikakor ni moč spraviti čez oni most. čez druge mostove pa gre le z največjim strahom.
Mladenič
758 3-2
iz poštene
rodbine v starosti 18 let
primerne službe.
Več pove upravništvo „Slovenca".
borzna poročila.
.Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzl dunajske borze 7 aprila 1906
Ealožbenl papirji.	Ilaui	Blag«
	99 95	ICO 15
t'/, srebrna renta.....	9^95	lon-15
1'/, avstrijska kronska renta .	loo 10	loO 3J
1'/, , zlata renta. . . t'/, ogrska kronska , ...	117 90	118 10
	96 85	97 05
f/. . *lata ....	115 (5	116 83
1*/, posojilo dežele Kranjske	99 50	10I-—
«"/. posojila mesta Spljet . .	10010	torto
tV/. » » Zader . .	100—	
t1/«*/, bosn -herc. žel. pos. 1902 .	100 7)	101-76
1*/. češka dež. banka k. o. . .	100 —	loo l >
1'/. . . , to.	10I.-0S	100 25
IV/. zast. pisma gal. d. hip. b. .	I0ir30	101-30
1'/»'/. pešt. kom. k. o. t lo*/, pr	105 8»	106-80
t'/»*/• *ast. pisma Innerst. hr.	100 2 J	101 20
1'/•*/. . i ogr. cen. dež. hr	100 —	100 40
lV/. » n , hip. banke	100 —	100 60
t '/i'/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr.	9960	100-60
t1/,'/, obl. češke ind. banke . .	100-60	101 60
1*/. prior. Trst-Poreč lok. .	999J	
t*/, prior. dol. žel. ...	99 60	100--
f/. , juž. žel. kup. •/,«/,	316 -	3)8 -
t'/«*/. avstr. pos. za žel. p. o.	100 35	101 35
SreSke.		
Srečke od 1. 1860'/, ....	lb7 -	200 —
. . . 1864 .....	286-60	28SB0
	162 —	16» -
tem. kreditne I. emisije	.97-	3u7 —
II- .	:Jot -	3 150
, ogr. hip. banke	266 —	270 -
srbske i frs. 100 -	l' 1-	110-—
, turške . . .	'51 75	lf-2 76
riasilika srečke	24 2)	26 20
Kreditne , . .	♦72 50	18260
(nomoške ,	78 -	84- -
Krakovske ,	91 —	97- -
Ljubljanske .	59 —	66 80
\vstr. rud. krti**	/125	63 25
	3*65	14-65
rtudolfove ,	5r —	61 -
Salcburške ,	71 —	76- -
Dunajske kom. ,	^24 50	534 50
o .UI...		
	128 40	129 40
	682 76	683 75
Avstr. ogrske bančne delnice	16H6-	1645
Avstr. kreditne banke . . .	675 25	6'6 V6
Ogrske , , ...	809 50	8ll 50
Zivnostenske , ....	2.3 50	2*4 —
Premogokop v Mostu (Brtli) .	650-	652 —
Alpinske montan ......	6661—	667- ~
Praške žel. indr. družbe . .	2677--	2687--
Rima-Murdnyi......	618 -	669--
Trbovljske premog, družbe .	2U--	278--
Avstr. orožne tovr. družbe	582 60	689 —
Češke sladkorne družbe	164-	155--
Vtlnl«.		
	11-83	It 36
20 franki.........	1912	19'15
	23 46	23 63
	23 9*	24-06
Marke . .......	117-426	117-6-25
	95 75	95P5
Rublji...... , .	251 25	262 26
Dolarji......	4-84	B
m; 106
^Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupn/e tn prodaja »»e vrste rent, uastavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital K 2,000.000—. Rezervni zaklad K 200.000*-.
Zamenjata In ek»koiuptnJe	Daje predujme na vrednostne papirje.
Izžrebano vrednostne papirje in vnnvčuk Zavaruj« ir*6k* proti kurznl tapale kupone.	Izgubi'
Vlnkuluje In devlnkulule volaške ženitnlnske kavcije.
MT Sakompt to litaiio menlo. >»	jpr Beračit naroSUa nn
Podružnica v SPLJET U.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestne od dne vloge do dne vzdiga.
Promet 8 čeki In nakaznicami.
popolna razprodaja.
i i
^ K« kllf
Zaradi opustitve trgovine rajnega gospoda
Josip-a Umek-a
"H I
v Ijubljaiii, Stari trg- štev. IO
razprodajalo se bo vse blago, kot:	776
biči, bičevniki," vrvi in vrvice, klo buki, čepice, peresa
K3T"kPozor, kramarji iz dežele! Kupcem celih partij posebno^ z n i ž a n e^c e n e !
itd.
I i
J.
Lepa prilika.
Na prodaj je	776 3- 2
krasno posestvo
tik ob okrajni cesti 1. razreda, v bližini mesta in svetovno slovečih toplic na Spod. Štajerskem. Posestvo meri 15 oralov, obstoječe iz vinograda, njiv, sadnega in zelenjadnega vrta, travnika, gozda in dveh hiš. Gospodska hiša (slična vili) ima 3 prostorne sobe, pokrito verando, predsobo, kuhinjo, shrambo za živila in dve kleti Druga hiša: z eno sobo, predsobo, kuhinjo in klet. Obe hiši sta zidani in z opeko kriti, ter v dobrem stanu.	Aik, ^	i .
Posestvo je vse skupaj. Prikladno je posebno radi zdravega podnebja za pen-zijoniste ali bolehne osebe. — Plačilni pogoji so za kupca zelo ugodni.
Naslov pri upravništvu „Slovenca" pod šifro „Lepa prilika 6500."
Naravni dobri
brinjevec
2487 11	se dobi pri
L. Šebeniku v Sp. Šiški.
je najbo jše in najfinejše
čistilno sredstvo.
Pošteno, skibno 16 do 24 let staro, vseh domačih opravil vajeno	—
PT dekle
ki razume vsaj nekoliko računstva in navadnega knjigovodstva, dobi službo v malem mestu na deželi. Prednost imajo take, ki so poslovale že kdaj v mesnici. Naslov pove upravništvo. 7?7 5-21
»li ttJi
.Katoliška Bukvama'
u Ljubljani
priporoča za praktično porabo naslednja priznana dela:
Maier-Bode, Der praktisehe Landvvirt. Handbuch filr Land-wirte, Haustierbesitzer, GSrtner, VVinzer. Mit vielen hundert Ab-bildungen und 18 Farbendrucktafeln Vez. K 8 40.
Probst, dr. Georg, Handbuch der gesamten Landwirt-schaft. Bearbeitet von Landestierzuchtmspektor dr. Altii.ger, Direktor Balster etc. etc. etc. K 2 40
Gaucher, Handbuch der Obstkultur. K 24*40.
Zimi, dr. Ernst, Der Ervrerbs-Obstbau. Seine Fčrderung und praktisehe Ausfiihrung durch Landveirte, Gartner und Garten-freunde. K 6 60.
Strupi, dr. Simon, Zivinozdravništvo. Vez. K 410.
Zipperlen, Der illustrierte Haustierarzt, fiir Lani'.wirte und Haustierbesitzer. Eine Darstellung der Gesundheitspflege der Haustiere, sowie eine Belehrung iiber das Aeussere, Geburtshilfe, Hufbeschlag u. s. und iiber die Kranklieiten samtlicher Haustiere. Zugleich ein Handbuch filr Tierartzte und Hufschmiede. Vezano K 8 40.
Bleiweis vitez Trsteniški, dr.Janez, Nauk kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 1 60.
Bleiweis vitez Trsteniški, dr. Janez, Nauk kako pomagati živini o porodu in kako po porodu ravnali s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. Vezano K 120.
Al/onsus, Alois, Allgemeines Lehrbuch der Bienenzucht mit 4 Tafeln und 354 Abbildungen. K 10.
Menotti dalPiaz, Handbuch des praktisehen Weinbaues mit besonderer Beriicksichtigung der Reconstruction von Wein-garten. Mit 154 Abbildungen. K 660.
Zimmerer. Krautersegen. Die Bedeulung unserer vorziiglichsten heimisehen Heikrauter in Sitte, Sage, Geschichto und Volksglauben; ihr wirtschaftlicher und industrieller Nutzen und ihre praktisehe Verwendung als Hausmittel. Fiir die Jugend, das Volk und deren Freunde zur Belehrung einer religiossinnigen Naturanschauung. Mit 56 Pflanzen-Tafeln. Vezano K 9 60.
Kneipp-Reile, Das groBe Kneippbuch. Ein Volksbuch fiir Gesunde und Kranke. Saint vielen Abbildungen, Pflanzenatlas, Anatomie des Menschen etc. etc XXIV-}-1314 Seiten und 20 Pflanzentafeln Vezano K 14 40.
Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. Vezano K 140.
Kohlmann, Kubiktabellen iiber runde, gesehnittene und beschlagene Holzer, bereehnet nach MetermaB. Vezano K 4 50.
Kohlmann, Kubiktabellen uber runde gesehnittene und beschlagene Holzer, bereehnet nach FuUmafi. Vezano K 3 60.
Christ Lucas, Gartenbuch fiir Biirger und Landmann. Eine gemeinfaflliche Anleitung zur Anlage und Behandlung des Haus-gartens und zur Kultur der Blumen, Gemiise, Obstbaume und Reben, einschliefllich der Blumenzucht im Zimmer. 13. Auflage. Mit 276 Abbildungen. Vezano K 4 80.
Puhlmann's Handbuch der Homoopatischen Praxis.
Anleitung zur klinisehen Untersuchung Kranker und zu deren Behandlung nach homčopatischen und diaielischen Grundsatzen etc. Mit 142 in den Text gedruckten, zum Theil colorirlen Abbildungen und 47 chromolithographirten Tafeln Zweite Auflage. Vezano K 19 20
I
I