štev. 244. O Ljubljani, s torek, dne ZZ. oktobra 1903. Leto XXXV. Velja po pošti: za celo leto naprej K 26'— za po! leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6 50 za en .nesec „ „ 2 20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— za četrt leta „ „ 5'— za en mesec „ ,, V70 Z £ pošilj, na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah 5!. 2 (vhod čez --- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; ncfrarikirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta k 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo ie '' Kopitarjevih ulicah štev. 2. — ----Viprejema naročnino, inserate In reklam acije. Upravniškega telefona štev. 188. NnsoMena bilanca. D u n aj, 19. okt. 1907. Bis in idem! Nagodbeno vprašanje jc tako zapleteno in tako obsežno, da ne škodi, ako se ž njim bavimo temeljiteje. Nič nc dč, čc se ponavljamo. Avstro-ogrska pogodba se deli v štiri skupine: 1. Carinska in trgovinska politika. 2. Industrijska in obrtna politika. 3. Prometna vprašanja. 4. Državna finančna vprašanja. Ako se vsa razna podrobna vprašanja teh štirih skupin postavijo v bilanco, potem je mogočih toliko bilanc, kolikor je skupin. Drugačno bilanco si bode sestavil veliki trgovec, kakor pa agrarec; in bilanca s političnega stališča skupne države ima vse drugačno lice, nego bilanca z ožjega stališča avstrijskega. Mi namreč nikakor ne smemo presojati nove pogodbe edinole s stališča gospodarske izgube ali dobička. V tem pogledu je. tega ne tajimo, sedanja pogodba za Avstrijo mnogo ugodnejša od Korbcrjeve, katera pa sploh slabša ni mogla biti. Sedanja pogodba je z :iašega gospodarskega stališča ugodnejša po obliki in po vsebini. Po obliki je mnogo jasnej->a, po vsebini ima nekaj novega dobička, ki pa nikakor ne spravi splošne bilance v ravnotežje. Kadar je bil govor o nagodbi, bil je na vrsti prepir o kvoti, konverziji državnih dolgov. o zgradbi novih železnic, o vžitninskih davkih, železniških tarifih itd. V okviru nagodbe pa je bila povoljna rešitev teh prepolnih vprašanj brez obestranskih kompenzacij naravnost nemogoča. Posledica so bila dolga pogajanja in burne razprave v obeh parlamentih. V tem oziru jc bil torej okvir nagodbe pretesen. V drugem pogledu ie bila oblika nagodbe presplošna. Za mnoga vprašanja se ie glasila stereotipna oblika, da sc bodo reševala »v obestranskem sporazumu«. In če je bil sporazum nemogoč vsled madjarskega šovinizma. odnehala ie vedno avstrijska vlada ter v gotovini plačala obstanek dualizma. Dokler je bila na Ogrskem na krmilu vlada. ki je branila vsaj načela realne unije, katera so izražena v prvi nagodbi iz leta 1867., je bilo še mogoče se izogibati političnim krizam. Avstrija je s finančnimi žrtvami odkupila Madjarom vsako nagodbo. Ako se jc ustavljala avstrijska vlada, tedaj so smeli Košutov-ci ropotati v zbornici in na shodih ter pretiti s svojimi zahtevami iz leta 1848. Tega pa so se bali avstrijski merodajni krogi, kakor hudobec križa. Ogrsko državno pravo ie bilo vseh zadnjih 40 let v rokah madjarske neodvisne stranke grozno strašilo za dunajske kroge. Sedaj vlada na Ogrskem koalicija, v kateri ima neodvisna stranka pretežno večino. Dr. Wekerle sicer zastopa Deakova načela, toda moralno je zmagal Košut s svojim dr- žavnopravnim programom, ki ga je podedoval po svojem očetu. S ponosom je minister Košut minoli četrtek rekel v klubu neodvisne stranke: »Avstrija je že sedaj načeloma priznala avtonomni ogrski carinski tarif, samostojno carinsko ozemlje in »expressis verbis« samostojno ogrsko državo pred inozemstvom... V novi pogodbi je avstrijska vlada priznala, da morejo v bodoče Ogri gotova merodajna vprašanja samostojno reševati ... Dosegli smo stvari, ki pomenijo likvidacijo d o s e-d a n jih državno p r a v n i h r a z m c r.« In »Pesti Hirlap«, ki ga je ustanovil še Košu-tov oče, piše tem povodom: »T o j e z a d n j a pogodba, ki jo sklepamo z A v s t r i-j o.« Sicer ni še večer zadnjega dne. toda vse kaže, da smo dospeli do roba na poševni ploskvi. »Itio in partes«, to jc signatura sedanje pogodbe. Zato je jasno ko beli dan, da je ta pogodba skoraj gotovo zadnji korak do personalne unije, torej s skupnega državnega stališča naravnost pogubna. Mi le konstatu-jento to dejstvo z besedami: »Volenti non fit iniuria«. Obžalujemo pa s krvavečim srcem, da so Hrvatje zopet zamudili ugodni trenotek, ko bi mogli izvajati posledice ter reči: Tudi mi smo tukaj! fit nostra res agitur. Menda jih je preslepil sani vrag, da so šli na Iim nesrečne reške resolucije! Ko so leta 1902. v Bruslju sklepali znano sladorno pogodbo, tedaj .so pogodbo v imenu naše monarhije podpisali kar trije zastopniki, eden v imenu avstro-ogrske države, drugi v imenu Avstrije, tretji v imenu Ogrske. To je žc samo na sebi nesmisel, dalje pa jasno kršenje ustavnega zakona, ki ne pozna dveh držav. Toda avstrijska vlada je molčala, ker je tako svetovala znana Rebeka. In to sedanjo konvencijo so sedaj Madjari dobili v pogodbi, ki pa diamentralno nasprotuje temeljnemu zakonu, kar je jasno tudi nejuristu. Ce pa se je že moralo to zgoditi, zakaj pa ni imela naša vlada toliko poguma, da bi vrnila svoji državi pravo ime? Ali se naj sramujemo »Avstrije«? A, bila nam je pisana mati, a tudi kot taka ima svoje zgodovinsko ime, katero so leta 1867. zatajili nemški liberalčki iz samega strahu pred slovanskimi federalisti. Vem, da se mi marsikdo posmehuje natihem, češ, čemu si ubijaš glavo za druge. Le počasi, prijatelji, stvar ni smešna. Vsak branjevec na deželi ima nad prodajalno svojo firmo, zakaj pa bi bila naša država nasproti javnosti brez imena? Ako prodamo ali zaigramo to državo, prodamo sami sebe, kar hočem obširneje dokazati v posebnem članku. Ce so se torej merodajni krogi sprijaznili s programom madjarske neodvisne stranke, so to pač zopet storili brez odgovornosti avstrijskih narodov. Ti pa imajo vsaj pravico zahtevati, da se povrne njih državi staro ime, katero so skoraj že iz neumnosti in strahu pred avstrijskimi Slovani razni širokovestni in kratkovidni inešetarji prodali za skledo leče. Da. skledo leče pomenijo navidezni gospodarski in finančni dobički sedanje pogodbe. Branjevska politika, ki omikane narode zamenjuje kot stare cunje! . . . Pa si oglejmo to skledo leče. Človek bi ne verjel, ko bi ne čital črno na belem. Veljavni. prosluli politiki ne morejo prehvaliti pogodbe ter kažejo na dobičke, ki jih dobi Avstrija pri kvoti, veterinarski pogodbi, železniških tarifih; konverziji ogrskega dolga, transportnem davku, dalmatinski železnici itd. Za nas so v istini aktivne postavke železnič-na zveza z Dalmacijo in pa novi dogovor glede na železnične tarife, borzni in vinski zakon ter razsodišče. Vse druge koncesije pa ne odtehtajo protikoncesi.i, ki so jih dobili Ogri. In dalje, kdo pa pozna tajne dogovore med obema vladama, kdo zna danes Citati , med vrstami pogodbenega zakona? Najbolj pada v oči za dva odstotka nižja : avstrijska kvota, kar iznaša na dobro Avstriji ! povprek letnih šest milijonov kron. To sicer : niso niačkine solze, toda mi nc smemo dvo-j jega pozabiti. Prvo je. da je tudi sedaj ogrska : kvota vsaj za 5 % še prenizka. Torej nam i Ogri ničesar ne darujejo. Pač je Avstrija mo-; ralno zmagala v tem vprašanju. Košut sam je i zatajil — za sedaj — svoj program, ko je ' sploh podpisal pogodbo s kvoto. Madjarska neodvisna stranka sc nc protivi morda višji , kvoti, ampak kvoti sploh, ker je šc vedni znak ogrske državne odvisnosti. Drugo pa je, da so Ogri za višjo kvoto dobili odškodnino in sicer pri konverziji držav, dolga in pri renti. Leta 1867. so Ogri lc neradi prevzeli ne-' znaten letni prispevek za obresti in amortiza-. cijo skupnega državnega dolga. To vprašanje je ostalo nerešeno 40 let. V novi pogodbi ogrska vlada šele prizna, da mora v 22 letih Avstriji povrniti ta dolg, ki iznaša okroglo 1400 milijonov kron. Vprašanje je le, po katerem obrestnem merilu naj se kapitalizuje ogrski dolg. Ogri so zahtevali kapitalizacijo po 5%. S tako akcijo bi Ogri imeli 22242 milijonov kron dobička. Avstrijska vlada jc zahtevala kapitalizacijo po 4 2%. Po kompromisu v pogodbi pa imajo Ogri pravico odplačati svoj dolg po obrestni meri 4325%. Res je, da bode Avstrija pri letnih obrestih imela potem dobička okrog poltretji milijon, toda obenem pa izgubi na kapitalu nad 49 milijonov. Torej kje je dobiček za Avstrijo? Dalje pa je avstrijska vlada zagotovila Ogrom, da oprosti ogrsko rento rentnine, kar bode iznašalo na leto do 10 milijonov kron. Nepreračunijiv pa je dobiček, ki ga dobe Ogri pri kreditu. Avstrijski kredit vzdržuje ogrsko gospodarstvo, sicer bi bil že davno polom. Med aktivne avstrijske postavke mnogi štejejo tudi veterinarno pogodbo. Ta račun pa je popolnoma napačen. Ako Avstrija strogo zahteva, da nam Ogri ne pošiljajo okužene živine čez mejo, komu pa koristi ta določba v prvi vrsti? Gotovo le Ogrom, če svojo govejo živino in prašiče obvarujejo kuge. Za nas je manjša le nevarnost okuženja. Sicer pa so naši živinorejci imeli le korist, če .ie vlada zaprla mejo ogrski živini. Recimo torei, nova veterinama pogodba je na korist obema »državama«. (Op. V bodoče ne bodemo smeli govoriti o državnih »polovicah«.) Važna pa je za nas pridobitev, da Ogri že v enem letu sklenejo zakon proti ponarejanju vina. Posebne važnosti pa so nove določbe o železniških tarifih. V bodoče dobi Avstrija proste roke in more sama na svojih železnicah določevati in urejevati tarife. Doslej so bili tarifi vezani za ogrski izvoz in Ogri so bili takorekoč gospodarji na naših železnicah. O tem šc izpregovorimo, ko pride pogodba v razpravo. Ce še omenim, da odpade na Donavi za avstrijsko blago ogrski transportni davek, nekaj nad 600.000 kron na leto, in da bode tirolska dežela tudi še za nadaljnih 10 let smela pobirati deželno naklado od ogrskega žita in moke, sem povedal vse, kar je mogoče navesti v ogrskem okviru. Važna tri vprašanja pa so ostala v novi pogodbi nerešena. In ta so: Carina, armada in zalaganje armade. Kat pa je s carino, kaj je s skupno armado? To so vprašanja, ki se vsiljujejo vsakemu na jezik. Po nagodbenem zakonu se čisti carinski dohodki uporabljajo v pokritje skupnih državnih izdatkov. Leta 1905 je Avstrija v skupno vrečo vrgla carinskih dohodkov 118,667.280 kron, Hungaria pa le 22,192.029 K. Ali ic to tudi dobiček Avstrije? Najbolj radovedni pa smo, katere nove obliu-be so Madjari dobili glede na a r m a d o. To je »punetum salicns«! Sedaj pa gotovo pričakujejo čitatelji ta-le konec: Torej proč od Ogrske! Lc počasi! Ako dokazujemo, da jc pogodba slaba, s tem ni še rečeno, da je kratkomalo nesprejemljiva. Kdo pa je porok, da bi nagodba mogla bili boljša? In kaj naj se zgodi, ako se v parlamentu večina izreče proti pogodbi? Nastal bi carinski boj. ki bi seveda največ škodil Ogrom. Pogodbo, kakor bi jo mi radi. mogli bi Ogrom narekovati lc z orožjem v roki. Tek zgodovine je takorekoč zvezal narode ob Donavi, da prebivajo pod skupno streho. Vse to so stvari, katere jc treba dobro premisliti pred odločilnim glasovanjem. Pred očmi morajo imeti poslanci v prvi vrsti koristi svojih volivcev in svoie dežele. Prezirati pa ne morejo tudi državnih koristi, ki pridejo posredno v poštev za vse narode. I. Z. ima. Angleški časnikarji na Kranjskem. Angleški žurnalisti pišejo jako laskavo o vsem. kar so videli na Kranjskem. Izmed mnogih drugih piše posebno obširno list »The Warwick War\vickshire Advertiser & Le-amington Gazette«. Izšla je brošura v angleškem jeziku, v kateri je članek ponatisnjen in ki slove: »Zapustili smo Trst, vozeči se po novi alpski železnici, ki vodi skozi Kranjsko, katera bo v kratkem času povzročila popolen prevrat prometa med Adrijo in srednjo Evropo. Za potovanje iz Monakovega v Trst čez Solno-grad in Beljak se bo potrebovalo namesto prejšnjih 20 ur lc 10 ur; posledica tega bode naraščanje števila turistov v te kraje — ne oziraje sc na blagovni promet. Nova železnica je delo, na katero sme avstrijska vlada zreti s ponosom, kajti tehniške zapreke, ne upoštevaje 5 (angl.) milj dolgega predora skozi Črno prst, nekoliRo daljšega skozi Karavanke in tretjega skozi Ture. so bile silno velike in stroški gradnje so znašali mnogo milijonov funtov šteriingov (1 funt šterl. 20 K). Vendar se bodo ti stroški dobro obrs-stovali. Prebivalci Kranjske ter enega dela Koroške so Slovenci, pleme velikega rodu Slovanov. Narodna noša žensk jc jako slikovita. Imeli smo priliko videti jih kretati nepresiljeno in naravno, ker Bohinj, prva postaja na Kranjskem. se je otvoril velikemu svetovnemu prometu šele z novo alpsko železnico; zategadelj turistika še ni mnogo vplivala na ondotno prebivalstvo. Naš obisk ie obudil pri prebivalcih mnogo pozornosti, zato so se zbrali na kolodvoru kakor tudi ob potu praznično oblečeni, so nas z »Zivio«-klici pozdravljali ter nam na vsakem ovinku metali šopke v vozove. Bil nam je nad vse ljubek prizor, ki nas je tembolj ganil, ker se ie vse to uprizorilo spontanno in neprisiljeno. Naši vozniki — vsi brez izjeme zali mladeniči — so bili v narodni noši: kratki suknjič, hlače do kolen, snežno-bele nekoliko daljše spodnje hlače, zelene nogavice. visoke škornje ali čižme; na glavi so imeli klobuk iz mehke klobučine, zadaj nekoliko privihan in okrašen s krivci petelina ru-ševca. Na kolodvoru v Bohinjski Bistrici so nas sprejeli zastopniki uradov in zastopnik »Deželne zveze za tujski promet na Kranjskem«, na čelu jim c. kr. okrajni glavar Oton pl. De-tela. Pozdravljeni smo bili najprisrčnejše. Približno štiri milje daleč smo se vozili mimo hiš in vasi, ki so bile nam na čast okrašene z zastavami ter smo z nočjo vred dospeli v hotel pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru, ki leži v precej znatni morski višini. Ker nam je ostri zrak silno povečal slast do jedi, smo vso čast izkazali izborili večerji, ki nas je čakala; posebno so nam pa dišale višnjeve postrvi, katerih je bua velika množina. Med obedom nas je najprisrčneje pozdravil g. c. kr. okrajni glavar Dctela v imenu deželne vlade. Naša družba je bila preštevilna. zato nismo mogli vsi prenočiti ' v hotelu. Zvečer niti slutili nismo, v kako krasni pokrajini bivamo. Ko smo se pa drugi dau prebudili, opazili smo, da so naša okna obrnjena na prekrasno lepo jezero s kristalno čisto vodo, ki je obdano z vencem temnozelenih igličastih gozdov, v ozadju pa s snegom pokritimi gorskimi velikani. To je čudapolno miren kotiček in le preradi bi bili tu prebili cel mesec, ne pa le en dan, ki nam je bil prisojen. Ta pokrajina je v resnici čarobna. Kakor hitro bode znana po širnem svetu, bo pač marsikdo rad doprinesel žrtev, da se bo razvedril v sredi tako raznovrstnih naravnih krasot. Hotel in vse posestvo jc last verskega zaklada. Prekrasna pot drži kake tri milje daleč skozi same igličaste gozde ob jezeru, obrobljena je s prekrasnimi gorskimi cvetlicami iii praproti najredkejših vrst. Močan gorski potok se izliva v jezero. Sli smo k njegovemu izviru. Iz strme, skoro navpične stene pri-drvi ter pada skoro 70 metrov globoko v tolmun, ko je po podzemski poti prišel izpod ledenika na Triglavu. Ta izvir, ki sc imenuje slap »Savicc« je res vrlo zanimiv. Omenjati moramo neke posebnosti jezera, namreč; da se na njegovem površju zrcalijo obdajajoče ga gore kakor v ogledalu. Na južnem koncu jezera se izteka Sava. ki postaja medpotoma vedno Večja in večja, dokler sc konečno kot mogočen dotok nc izliva v Donavo. Bohinj je izborno izhodišče za veleturiste. Težko nam jc bilo ločiti se od tc prekrasne in vabeče zemlje, a naši gostitelji so želeli nam pokazati še drugo lepo pokrajino Bled. Bled ima izvanredno lepo romantično lego ob jezeru, v čegar sredini sc dviga ljubek otok z romarsko cerkvijo. Pripoveduje se. da se človeku izpolni vsaka želja, ki jo ima, ako pozvoni z zvonom na otoku ... a bili smo ob pogledu tega krasnega sveta tako zadovoljni, da v istem nismo imeli nobene druge želje. Pogled na Bled človeka vsikdar napolni z občudovanjem, zatorej se ni čuditi, da se tu za časa sezone zbirajo turisti in letovičarji iz vseh delov Evrope. Udeležili smo se nad vse zanimivega banketa v hotelu »Luizina kopel«, kjer smo tudi prenočili. Ker je popoldne nenadoma začelo deževati, smo morali opustiti izlet v Vintgar, kjer bi nas bilo sprejelo v Zumrovi restavraciji »Društvo za privabitev tujcev v Gorjah«. Toda vrli ljudje, ki so nas pričakovali v Vintgarju. sc niso bali ne dolgega pota na Bled ne dežja, samo, da so z nami prišli v dotiko. Prišli so v kranjski narodni noši. Poleg tega .ie bil na Bledu tudi izboren pevski zbor: slovenski pevski zbor »Glasbena Matica« iz Ljubljane pod vodstvom gosp. M. Hubada. Peli so slovenske narodne pesmi, izmed katerih so nekatere v resnici čudovito lepe ter razodevajo čustvovanja poln impulziven čut naroda slovenskega. Serenada slovenskega pesnika Prešerna nas je vsekakor očarala in ljubezenske pesmi so polne hrepenenja in čuta. Petje samo zelo spominja na petja prebivalcev v Wales, osobito ono v tnolovih načinih. Naravnost očarujoč je bil pogled, ki nam ga ie nudila navdušenost, ko je zbor zapel slovansko narodno himno »Hej Slovani«. Zdelo se nam je, da je pesem raztrgala vse spone navdušenja tega prezani-mivega ljudstva. Banketu jc predsedoval g. župan (slov. župan) na Bledu ter nas je pozdravil v imenu občine (angl. list piše: mesta). Govoril jc slovensko, gosp. Krn lc iz Ljubl jane pa .ie bil toliko prijazen, da ic prevedel govor v angleščino in tudi naše govore je prevajal v slovenščino. G. dr. Mamici iz Ljubljane jc napil v lepi angleščini angleškim gostom ter je med drugim povdarjal, da angleška politična moč iu angleško bogastvo ne vzbujata občudovanja v toliki meri. kakor velike zasluge. ki si iih ic stekla Angleška glede na CESAJEVA BOLEZEN. Dunaj, 22. oktobra. (Uradno poročilo ob pol 12. uri dopoldne.) Noč je bila sicer mirna, a cesar ie vendar-le malo spal. Mrzlice ni. Tek ie dober, moči so relativno zadovoljive, katar ic manjši. ČEŠKA KRIZA. Dunaj, 21. oktobra. »Slovanska korespondenca« poroča, da lahko traja skupno posvetovanje čeških odposlancev več dni. Razpravljati nameravajo predvsem o stvarnih vprašanjih in o taktiki nasproti ministrstvu. Od rešitve teh vprašanj so odvisna tudi personalna vprašanja, (ilede na to so vsa poročila o izpremembi v ministrstvu in kateri češki poslanci bi postali ministri, prezgodnja, brezpomembna in neutemeljena. Dunaj, 21. oktobra. Politični krogi sodijo, da jutri Fort poda demisijo. Eormelno izjavi tudi Pacak, da je solidaren ž njim. Če jie vstopijo agrarci in češka katoliška narodna stranka v opozicijo proti nagodbi, postane trgovinski minister zopet kak Čeh. Fortova detnisija se sprejme, Pacakova se pa odkloni. Pacak prevzame trgovinsko ministrstvo, češki minister-rojak pa postane češki agrarec Prašek. Ce Pacak noče sprejeti trgovinskega ministrstva, ga prevzame poslanec Fiedlcr. Izključeno pa ni. da vodi Beck sam začasno trgovinsko ministrstvo. Najbrže postane Pacak trgovinski. Prašek pa češki minister-rojak. D u n a j, 21. oktobra. Prašek, voditelj čeških agrarccv, izjavlja, da če mu ponudijo Pa-cakovo ministrstvo, ga ne more sprejeti. Mogoče ie zato, da za zdaj glede na češka ministrstva nc izpremcnc ničesar. Poroča se tudi. da Čehi ne bodo oponirali nagodbi, marveč da se odločijo za vladno politiko. Dunaj. 21. oktobra. »Neues Wiencr Tagblatt« poroča, da nameravajo poveriti začasno vodstvo trgovinskega ministrstva, ako Fort odstopu, sekčnemu načelniku Rosslerju. Nagodbo in trgovinske pogodbe namreč Ross-ler najbolj pozna. Praga. 21. oktobra. »Union« piše, da o položaju glede na češke poslance in na češka ministra odločujejo le češke stranke. Važna so vprašanja o enotnem klubu, ki bi mu pristopili vsaj agrarci. katoliško - narodna stranka, mlado- in staročehi in bi izdelali enotni klubov program. Kakšno stališče zavzame Beck nasproti klubovemu programu? Kakšno politiko določi skupni češki klub? Čc se doseže skupni češki klub in če pritrdi programu vlada, se izpremeni tudi ministrstvo. Odstopila bosta Fort in Pacak in napravila prostor agraren (Prašek) in enemu mladočehu (Fiedlcr, Vohatika?). Ob slučaju, da se ponesreči koncentracija, imata oba češka ministra priliko. da demisionirata. kakor tudi, če se izjavi enotni češki klub za opozicijo. Praga. 21. oktobra. Shod čeških poslancev na Dunaju je pritrdil Masarykovemu predlogu glede na ustanovitev skupnega kluba čeških poslancev. Čehi so danes bolj spravni in sc prilagodujejo izpretnenjenim razmeram. Praga, 21. oktobra. »Hlas Naroda« poroča, da odstopi Prašek kot češki deželni odbornik. ker sodijo, da postane češki minister. Prašek je odpotoval na Dunaj. Dobro poučeni tukajšnji politiki potrjujejo, da postane Prašek Pacakov naslednik. Dunaj, 21. oktobra. Češka ministra sta silila na pojasnitev položaja nc, da dobita glasove za nagodbo. marveč, da dobe Čehi na Dunaju trdna tla za svojo bodočo politiko. Fort se jc včeraj posvetoval v Pragi z voditelji češkega izvrševalnega odbora glede na jasnost položaja. Praga, 21. oktobra. »Nprodni Listy« dementiraio poročila, da je stavil Fort češkim poslancem glede na nagodbo ultimatum. napredek in naobrazbo ter dejstvo, da nam je Angleška dala duhove kakor Shakespeare, Nevton i. dr. Pri banketu sta bili navzoči med drugimi tudi dve dami v prekrasni kranjski narodni noši. Na glavi sta imeli avbo, to je pokrivalo, ki sestoji iz širokega, z bogatim zlatim vezenjem prepletenega traka, ki obdaja belo fino nagubano pokrivalo (na ta način kakor pri bretonskih ribiških dekletih), kar na-pravlja v zvezi z zadaj pritrjeno pentljo oča-rujoč vtisk. Čez srajčico iz bele fine tkanine je krasno z zlatom vezan steznik (nioderc), okoli vratu se ovija robec iz težke svile v krasnih orijentalskih barvah; okoli pasa ohlapno visi z dragulji okrašen pas. ki je na sponi okrašen s širokimi svilnatimi trakovi. Krilo jc iz težke svile, čeveljčki pa krasno s zlatom vezeni. Razen teh je bilo navzočih šc kakih .30 vaških krasotic in kmetskih fantov v narodni noši, ki siccr ni bila tako dragocena kakor gori omenjenih dam, vendar nič manj slikovita. Bili so to ljudje brez izjeme vajeni težkega poljskega dela. kar je bilo lahko spoznati po njihovih zagorelih rokah. Stali so za našimi stoli, prava podoba čvrstosti, iz njih pa je odsevala odkritosrčnost in zvestosrčnost. Prišli so več milj (angl.) daleč, da so pozdravili angleške goste in jih okitili s šopki cvetlic. Ta čin vljudnosti so izvršili s prirojeno jim ljubkostjo in veliko prisrčnostjo na ta način, da so najprvo dali šopke našim damam, potem pa še okrasili gumbnike gospodov. Poslovili smo se s prijaznim stiskanjem rok, ko so odhajali na svoja domovia, kamor so nekateri komaj do polnoči dospeli. Drugi dan smo odpotovali. Po kakih 5 angleškim milj dolgem predoru skozi Karavanke smo dospeli v 10 minutah na Koroško. Ze dopoldne smo dospeli v Celovec, kjer so nas pričakovali zastopniki oblastev, ki so nas spremili do ladje, s katero smo se peljali čez Vrbsko jezero.« AVSTRO-OURSKA NAtiODBA. Poročila iz Avstrije. Dunaj, 21. okt. liosposka zbornica izvoli komisijo, ki se bo posvetovala o nagodbi. Gosposkozbornična komisija bo delala nato, da predloži svoje poročilo gosposki zbornici, ko pritrdi nagodbi poslanska zbornica. Dunaj, 21. okt. O današnji seji »Nemško narodne zveze« so izdali komunike, ki naglaša, da so razpravljali osobito o gospodarskih in o političnih nagodbenih vprašanjih. Navzoča sta bila tudi ministra dr. Derschatta in Prade. Soglasno so podelili zaupnico Pra-deju. Dunaj, 21. okt. Odsek poročevalcev »Krščansko-socialne zvezc» je nadaljeval včeraj posvetovanje o nagodbi. Poročevalci so si nasprotovali v poročilih. Skupna sodba o nagodbi je zato otežkočena in ovirana, ker se morajo pečati z nasprotujočimi si sklepi. Dunaj, 21. okt. Ministrski predsednik Beck se je včeraj več časa razgovarjal s člani krščanskosocialne parlamentarne komisije o nagodbi. Ogrska poročila. Budimpešta, 21. okt. Poslanec Ludvik Hentaller je pisal Košutu pismo, v katerem naznanja, da izstopi iz neodvisne stranke. V svojem pismu graja, da se ni le dosegla gospodarska samostojnost, marveč da se je razširila gospodarska skupnost. Graja, da se zgradi dalmatinska železnica z ogrskim denarjem. Ustanovitev samostojne ogrske banke ie onemogočena za vse čase. Za načela neodvisne stranke se Jioče boriti tudi proti predsedniku stranke. B u d i m p e š t a , 21. okt. Baron Banffy namerava jako ostro nastopiti proti nagodbi. Izjaviti namerava, da odloži mandat, ker ne mara biti član zbornice, ki pritrdi taki nagodbi. Budimpešta, 21. okt. Iz neodvisne stranke so izstopili: Hentaller, Jurij Nagy in in Jožef Szas. Štiri ali pet poslancev, med njimi Weseleny in Barta nameravata še odstopiti. Budimpešta, 21. okt. Včeraj so se posvetovali politiki, ki niso poslanci. Udeležilo se je posvetovanja tudi več poslancev neodvisne stranke posvetovanja, ki niso klubovi člani in pa iz kluba izstopivši poslanci. Niso še edini, če ustanove Ludovik Kossuthovo stranko. AVSTRIJA. Socialni demokrati izdali železničarje. Zopet pasivni odpor? Dunaj. 21. oktobra. Železničarji so pred 14 dnevi v popolni zavesti pričeli pasivni odpor, da si izboljšajo svoje stanje. Reveži niso znali, da so jih že preje izdali in prodali socialno demokraški zaupniki. V razpravi glede na predlog o postavni ureditvi pogodbenega razmerja med železniškimi upravami in uslužbenci je odkril kršč. socialni poslanec Ke-metter stvar, ki .ie spravila v ogenj socialno demokraške voditelje. Uslužbenci državnih železnic so nameravali namreč priskočiti svojim tovarišem v boju s pasivnim odporom na pomoč. Gotovo bi se bilo več doseglo, ako bi se bilo to zgodilo. A če bi se bili odločili za boj krščansko socialni ali narodno organizirani železničarji, bi bili to preprečili sccialnodemokraški mešetarji. Dogovorjeni so namreč z železniškim ministrstvom, da po-čenši od I. 1905 nadalje ne stavijo skozi tri leta nobenih novih zahtev. Železničarji smejo torej zahtevati izboljšanje Ic ako to milostno dovolijo rdeči mogotci, ki so izdali železničarje. Najvažnejše vprašanje .ie ono o štabN lizaciji. In proti tej zahtevi je nastopil znani Tomschik celo po shodih. Dani se pa že med zapeljanimi železničarji, kar so dokazali uslužbenci »Družbe državne železnice«, ki so pričeli s pasivo proti volji izvrševalnega odbora iu dosegli uspehe. Če bi bilo po volji »vsevednih« socialno demokraških bogov, bi imeli še danes stare razmere. Zdi se, kakor da so kupili rdeče bogove uprave železnic. Seveda državnozborske volitve so veliko stale. Lito merice.21. oktobra. Železničarji »Severno zahodne železnice« niso zadovoljni s priborjenitni uspehi. Agitira se za zopetni pasivni odpor, da se dejanoVo izpolnijo stavbene zahteve. Agitacijo pospešuje govorica, da se izboljšanje izvede šele I. januarja in ne s I. t. m. Latscher in Schonaicli. Dunaj, 21. oktobra. V zbornici se govori o diferencah med deželno brambovskitn in med vojnim ministrom. Schonaich je baje naročil Latscherju, naj v zbornici ne govori, da so upokojili mestnega poveljnika Freunda, kar jc napravilo na poslance jako slab utis. Latscher namerava zato odstopiti. Dunaj, 21. oktobra. »N. Fr. Pr.« se peča v daljšem članku s pomiloščenjem podčastnikov po dunajskem mestnem poveliniku. List zastopa stališče, da pomiloščenje ni bilo postavno, ker pristoja pomiloščenje po ustavi edinole eesarju. OGRSKA. Budimpešta, 21. oktobra. Wekerlc predloži jutri zbornici proračun za 1. 1908. Dunaj, 21. oktobra. Slavni Norvežan Bjornson objavlja nov dopis glede na Appo-nyja. Norčuje se iz njega, ker pravi, da je Prišel z povzdignjeno glavo na mirovne shode. Bjornson pravi: Kdaj se je kazal drugače kak ljudski zatiralec? ODGODENA SRBSKA SKUPŠČINA. Bel g rad. 21. oktobra. Na konferenci narodne stranke naglaša strankin zapisnikar Veljkovič, da sc nahaja Srbija zdaj v krizi, ki jc historične važnosti. Položaj je resen v državi. kjer gospodarita nasilstvo in nepostav-nost, kjer more oblasti. V hudodelstvo so zapleteni, ki bi jih morali zasledovati. Vlada je pobegnila pred razsodbo ljudskega zastopstva. Zahtevali so nove volitve v skupščino in nove občinske volitve in izjavo simpatije voditeljem srbskih čet v Stari Srbiji in v Makedoniji. B c I g r a d , 21. oktobra. Združena opozicija je izdala oklic na srbsko ljudstvo, v katerem protestira, ker so odgodili skupščino. Opozicionalci hočejo storiti vse, da rešijo parlamentarizem in ustavo. Belgrad, 21. oktobra. Vlada je ustavila v proračun za 1. 1908 za apanažo prestolonasledniku Juriju 360.000 frankov. Opozicionalci izjavljajo, da je krona za to ceno dovolila vladi, da odgodi skupščino. ZOPET ODKRITA ZAROTA V SRBIJI? Belgrad, 21. oktobra. Artiljerijski stotnik Stojanovič in podpolkovnik Količ v Nišu sta bila prijeta zaradi veleizdaje. Postavljena bosta pred vojno sodišče. Pri blagajniški reviziji zaprtega blagajnika so pogrešili 15.000 frankov. Kompromitirani so tudi drugi častniki. Policija je zasledila zaroto, ki ima namen, da uvede vojaško diktaturo, pahne kralja s prestola in prežene prestolonaslednika. BELGIJA. Občinske volitve v Belgiji. Bruselj, 21. oktobra. Včerajšnje občinske volitve so se izvršile po celi državi mirno. Značilna je popolna zmaga liberalno-socialističnega kartela. osobito v Gillesu, Schaerbecku, Saint Josseju, Jetle-St. Pierre, v bruseljskem predmestju Foresti, v Ant\verp-nu, Soigmesu, Athu, Ninovu in Viseju. Liberalci so znatno nazadovali v Nivellesu, Diestu, Vilvordu, Blankenburgu, Dinantu in Yoiru, kakortudi po malih krajih v provincah Lu-ksemburg in Naniur. Bruselj, 21 oktobra. Tu ostane stanje neizpremenjeno. Izvoljeni so 4 katoliški. 4 socialistični in 4 liberalni občinski svetniki. Liberalci in socialisti so vsled kompromisa zmagali v vseh industrijskih in v mnogih drugih krajih. Kompromis se ni obnesel po krajih z meščanskim značajem. V Halu, Anderlechtu (bttrseljsko predmestje), Tournaiu. Chimayu, Brugesu in v Lovanju so katoličani jako porazili liberalce. Položaj je sledeč: Kartel je zmagal proti katoličanom po krajih, kjer ima delavstvo večino. Deloma je zmagal kartel po meščanskih krajih in poraženi so liberalci po krajih na deželi. V Diestu je streljal na liberalne demonstrante neki pivovarnar, ki je ustrelil enega liberalnega demonstranta. Belgijski kralj. Bruselj, 21. oktobra. V sedanjem kritičnem položaju so vznemirjeni tudi kraljevi najboljši pristaši, ker kralja ni v Belgiji. V Parizu in v Bruselju so sodili dozdaj, da stanuje kralj v gradu Royal. Vsi kraljevi odloki so bili namreč datirani na Royalu. Dognalo se je pa, da je zapustil belgijski kralj že 26. septembra Royal in da stanuje v Lormoyu pri Parizu. Povod, da se jc to izvedelo, je tragičen. V petek je namreč povozil kraljevi avtomobil v katerem se je vozil neki znani ženski zdravnik iz Pariza v Lornioy, nekega pastirja. Nato se je izvedelo, da stanuje belgijski kralj s svojo morganatično poročeno soprogo baronico Vaughanovo v Lormoyu. Baronica Vau-ghanova je baje v Lormoyu porodila dečka. Vstaja v Kongo državi. Bruselj ,21. okt. Vstaški rod Kassay je porazil v dvednevni strašni bitki čete Kongo države. Mrtvih in ranjenih je nad 10.000 mož. Ostanki evropskih čet se umikajo le s težavo, ker sc vstaja širi. FRANCIJA. Škandal v Aleppu. A 1 e p p o , 21. okt. Lastnik kinematografa Antoine .ie kazal katoliške redove zasmehujoče podobe. Frančiškani so se pritožili zato pri francoskem konzulu. Konzul je pa priredil nato gala predstavo z dotičnimi slikami in je povabil nanjo turško elito. Aleppski katoličani so zelo ogorčeni nad grdim postopanjem francoskega konzula. Jaures proti nasprotnikom militarizma. N a r b o n n e , 21. okt. Na shodu socialistov ie govoril Jaures proti Hervejevi teoriji. Izjavil jc, da je boječ, ki zapusti zastavo. Govornik se je končno izjavil za razsodišče glede na omejitev vojske. Španski kralj na Francoskem. Pariš, 21. okt. Španski kralj in kraljica nameravata obiskati Pariz, ko sc povrneta z Angleškega. Napad Maročanov na Francoze. Pariš, 21. okt. V soboto so napadle Muley Hafidovc prednje straže dve francoski stotniji. Francozi so izgubili dva moža. Ranjen je kapitan Ihlar iu šest vojakov. »Journal« piše, da je položaj zdaj jasen. Maščevati moramo naše mrtvece in pokazati nasprotniku vso svojo moč. RUSIJA. Varšava, 21. okt. V tukajšnji trdnjavi so usmrtili deset rcvolucionarcev in dva roparja. Peterburg, 21. okt. Vilenski škof, baron Ropp, član prve dume, ie odstavljen. Peterburg. 21. okt. V Hotelu de France jc prijela politična policaja Američana Williama in Angleža Wallinga. Zaplenili so več pamflctov in rokopisov. VValling jc dopi-saval ameriškim listom in podpiral z denarjem revolucionarje. Zborovanje davčnih eksekutorjev (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Dunaj, 19. okt. 1907. Danes dopoldne ob 11. uri se ie pričelo zborovanje zastopnikov davčnih eksekutorjev, ki so se zbrali iz vseh dežel tostranske državne polovice. Navzočih je bilo tudi nekaj državnih poslancev, in sicer trije socialni demokratje in od »Slovenskega kluba« Gostinčar Razprava se je vršila stvarno. Gostinčar je povdarjal potrebo, da se davčni eksekutorji združijo v celotno organizacijo. Poslanci »Slovenskega kluba« bodo gotovo nastopili za njihove pravične zahteve. Ko bodo imeli narejen popolni predlog, naj ga izroče tudi temu klubu. Socialnodemokraški poslanec Šramel pravi nato, da nima sicer nikomur ukazovati, vendar pa bi bilo prav, če se poveri akcija njemu, oziroma socialnodemokraškemu klubu, ki je tudi dosedaj vodil akcijo. Če izročite predloge tudi drugim, bi nastala v zbornici tekma, kdo bo prišel preje. Gostinčar pravi, da ie pač daleč od namena iskati morda reklame pri davčnih ekse-kutorjih za svojo stranko. Gre se pač za to, da eksekutorji dosežejo svoj namen. Pri popoldanski razpravi se je vršilo posvetovanje o podrobnih določbah zahtev in formuliranja istih kot predlog. Dnevne novice. + Nekaj o slovenskih političnih zajcih. Dr. Lavrenčič, član izvrševalnega odbora »Slovenske zajčje stranke«, dela s političnimi kozli, katere strelja po livadah svoje preštri-hane liberalne politike, svoji stranki velike zadrege. Če bi ta »strančica« v slovenskem političnem življenju le poličkaj pomenila, želeli bi kot njeni nasprotniki, da bi štela med svojimi člani še več dr. Lavrenčičev, ki bi jo pripravili, predno bi se vedelo kako in kaj s primernim hrupom in priljubljeno prozo prav hitro - na kant. Tako seveda ima to ugodnost. da ji ne bo treba razpasti, ker je sploh ni. Niti ne vedelo bi se, da vsaj imensko životari, če ne bi presenetila vsak teden enkrat slovenske javnosti s kako novo dostojnostjo in nobleso. Kakor je mlada in neizkušena, pokazala je že v polni meri svoje bogate talente v odločnosti, moštvu, načelnosti, prav posebno pa še v sofistiki in zavijanju. Tako se je tudi glede svojega liberalnega propagatorja, dr. Lavrenčiča, pokazala v primerni luči, ter opravičuje v sobotni številki »N. D.«, njegov nastop v slovenskem lovskem klubu. Hribarjeva izvolitev je bil čisto navaden dr. Lavrenčičev oktroa, in ravno tako volitev ostalih dvanajstih liberalnih odbornikov. Da se možu tudi prav nič ni šlo za »interese« slovenskih lovcev, je jasno najbolj dr. Lavrenčiču samemu. ki prav dobro pozna svoje Pappen-heimovce. »V interesu slovenskega lova« bi bilo spraviti v odbor lovce, ki res nekaj o tem razumejo, ne pa par zagrizenih liberalcev, katerim je politiks prva, lov pa postranska stvar. Če sedaj »N. D.« zavija, da svojim pristašem (t. i. članom izvrševalnega odbora!!) ne prepoveduje ustanavljati katerihkoli društev itd., je to stvar, ki nas nič ne briga. Če delajo člani njihove eksekutive politične neumnosti, nas to celo veseli. Čudno je pa, da agrarnih strank pristaši, ki so člani njihove eksekutive, zavzemajo enkrat to, enkrat ono stališče. Iz tega se da namreč sklepati, koliko resnosti je pripisovati tem rešilcem našega kmeta, iti sklepati se tudi da. koliko je verjeti njihovim medenim besedam. To je, kar je bilo treba pribiti! Pribiti pa je tudi treba, da »N. D.« vedno trdi, da ji je liberalec kot klerikalec povsem jednako vreden — in glejte, njeni vodniki spravljajo v načelništvo društva, ki bi moralo biti povsem nestrankarsko, najbolj prononsiranega liberalca. Tudi v tem oziru so pokazali Novodobari svoje pravo lice. Kajti, kaj velja župan kot lovec, o tem vendar ne bomo izgubljali besed. \ če tudi — v sedanjih odnošajih bi nc smel stopiti na čelo društvu, ki naj druži vse elemente v sebi! »Nova Doba« pa prihaja tudi z neresnico, da je bila na shodu S. L. S. zastopana z dosti večjim številom pristašev nego ona sama; to seveda ni res, dasi to poštenjaki krog »N. D.« prav dobro sami vedo. Konečno tudi namigava isti list, kaka zasluga je to za dr. Lavrenčiča, da je skupil slovenske lovce, ki so se doslej potikali po nemških društvih, v novo slovensko društvo. Prvič se je sedanjih klubovih dru-štvenikov jako malo lovilo po nemških društvih. drugič je pa dr. Lavrenčič na lanskoletnem stališču kot pristaš »najradikalnejše« slo-vcnskonacionalnc struje prav nemškutarsko nastopal, in ondi dovolil tudi navzočim Nemcem glasovati o slovenskem društvu. In sedaj naj pere »N. D.« svojega junaka, kolikor ji drago — mi smo napisali te vrstice samo za one, ki še dozdaj niso spregledali — čeprav jih je jako malo, in skoraj cclo da - nič. Slovenski Zajčji Stranki pa povemo, da imajo naši kmetje samo eno parolo: brezpogojni boj zajcu škodljivcu iu da je vso svojo resnost najbolj razkrinkala s tem, da član njenega izvrševalnega odbora, ki vsak teden nosi svojo politiko med ribniške kmete, nastopa proti kmetskim interesom za obrambo zajca. Taki so ti novodobaški slovenski politični zajci. Tudi v politiki: boj zajcem in njihovi zajčji politiki! -f Novo društvo za dalmatinska paro-plovbo sc jc osnovalo. Štiri že obstoječe družbe so se spojile v eno in določile Trst kot svoj sedež. Nova družba bo preskrbovala promet z dalmatinskimi pristanišči, samo brzi promet ostane »Lloydu«. Delovati začne leta 1908 in začne takoj graditi nove parnike. Slovani so hoteli za sedež imeti kako dalmatinsko mesto, a zmagal je Trst. + Za ohranitev cerkvenih listin in spomenikov. »Corrispondenza Romana« objavlja, da izide v vatikanski tiskarni navod italijanski duhovščini, kako ohranjevati cerkvene listine in spomenike. + Kdo je glasilo narodno-napredne stranke? Hribar pravi, da bledolična »Slovenija«, a »Narod« je drugega mnenja. V sobotni številki je čutil »Narod« potrebo, da izjavi, da ne bo sicer med njim in »Slovenijo« prišlo do nobenih polemik, odločno pa izjavlja, da zastopa pravi program liberalne stranke, in da »Slovenija« ne bi bila v kakih dvomih o programu liberalne stranke, je »Narod« na zadnjem zaupnem shodu sklenjeni program dobesedno nanovo ponatisnil. To je hud tobak za mlado neizkušeno deklico »Slovenijo«. — »Narod« je s tem konstatiral, da je on prej-koslej prvi gospodar liberalne stranke, ki uči, kaj je prav, »Slovenija« je pa le tako mimogrede listič, v katerega gospodje a la dr. Triiler, Milčinski itd. odlagajo lahko svojo modrost, dokler jim to pusti vrhovna glava, ki jo nosi na ramah »Slovenski Narod«. Bolj se ni mogla osmešiti »Slovenija«, kakor s tem, da ii je »Narod« natisnil liberalni program, češ:. Tako piši, če ne — — Ni čuda, da je zato najmlajše dete liberalne stranke tako zmedeno, da govori na vsaki strani drugače. Malo veselja bodo doživeli roditelji nad njimi. + Buren shod v Pulju. V Pulju se jc osnovala stranka vseh, ki hočejo vreči sedanje ka-moristično občinsko gospodarstvo. Dr. Laginja je predlagal v deželnem zboru istrskem, da se mora mestni statut izpremeniti ter med drugim zahteva, da bodi v občinskem svetu zastopana tudi c, in kr. mornarica, kateri je mnogo na tem ležeče, da ni najvažnejša morska trdnjava avstrijska v rokah iredente. To je vžgalo socialne demokrate, in jugoslovanska socialna demokracija je sklicala v Pulju javen shod, da protestira proti dr. Laginjevem predlogu. Puljski Hrvatje so pa sklenili, da socialistom manifestacijo preprečijo, kajti socialni demokratje delajo v Pulju naravnost za italijansko komoro Ob 3. uri popoldne je prišlo kakih 70 socialistov, Hrvatov pa 200. Rdeči vojvoda Petejan predlaga za predsednika Pirca, ki hoče kar zasesti predsedniško mesto. Hrvatje, ki so v večini, ugovarjajo ter predlagajo za predsednika gospoda Lacka Križa, ki dobi večino. Komaj pa gospod Križ izpregovori, začno socialisti žvižgati in tuliti, in ker ni mogoče zborovati, zaključi predsednik zborovanje. — Vinski semenj v Krškem. Cenjene vinske trgovce, gostilničarje in druge kupce opozarjamo še enkrat na ta, v četrtek ob 10. uri dopoldne na Gregoričcvem vrtu v Krškem vršeči se javni vinski semenj. Prosi se obile udeležbe iz večjih kranjskih mest, da bo povsod dobiti dobra kaplja vina, ker vina bo veliko iz celega krškega okraja in sosednje Štajerske, in ker se bo na tem semnju šele določila cena dolenjskemu vinu. Kdor sedaj kupi vino, je lahko pred Martinom spravi v mesto, s čimer mnogo profitira na dacu. Mošti so letos že precej čisti ter se prav dobro ku-šajo. Dobe se tudi še stara vina. Komur gre tesno s časom, lahko opravi vse v enem dnevu, če gre iz Ljubljane z vlakom ob 7. uri 15 minut zjutraj ter se vrne iz Krškega ob 3. uri, 10 minut popoldne. Oba ta vlaka imata takojšnjo zvezo v Zidanem mostu, tako, da se pride v Krško ob 10. dopoldne, v Ljubljano pa ob pol 6. popoldne. — Velikanski preobrat na prometnem polju napoveduje slavni Edison. Iznašel je akumulator za električno eneržijo, ki ima skoro neomejeno kapaciteto in kljub temu tako neznatno težo, da je motorno energijo moči na najlažji način transportirati. Rešitev tega problema, pravi Edison, bo povzročila velikanski preobrat na prometnem polju. — Umrl je v Trstu finančni ravnatelj, dvorni svetnik Oton vitez Zimmermann, — Umrla je vsled brce. V Trstu je 36 let stari Karol Wingarek s tako silo v prepiru brcnil 36Ietno Ano Paiollo z nogo v trebuh, da je Ana umrla pol ure pozneje. — Osebna vest. Slovenski pisatelj dr. Ivo Šorli jc položil v Trstu notarski izpit s srečnim uspehom. — Shod ključavničarjev. Na shodu ključavničarjev, dne 21. t. m., je izjavil minister-ski podtajnik dr. Gstettner, da ustanovi trgovsko ministrstvo obrtni svet. Gane volijo deloma trgovske zbornice, deloma obrtne zadruge in sicer po obrtnih zvezah. Poživljal je ključavničarje, naj ustanove »Zvezo ključavničarskih zadrug«. Izvrševalnemu odboru so zborovalci naročili, da nai dela za ustanovitev deželnih in državne zveze ključavničarjev. — Izkušnje obrtnih pomočnikov. Nova obrtna postava predpisuje pomočniške izkušnje počenši s 16. februarjem 1908. Do takrat morajo storiti obrtne oblasti vse za izkušnje. Trgovinsko ministrstvo je izdalo vsem deželnim vladam ukaz glede na sestavo komisij in predpisov za izkušnje. Ukazu sta priložena dva vzorčna predpisa glede na izkušnje za zadruge in obrtne oblasti. Vzorci predpisujejo, * kako naj se sestavijo komisije, kako nai se postopa pri izkušnji, obseg in način izkušnje, čas izkušnje in pa taksa. Izkušnja bo praktična in teoretična. Teoretične izkušnje nc bo treba delati vajencem, ki so obiskovali obrtne zavode. Praktična izkušnja bo vedno izdelovanje kakega novega kosa. Trgovsko ministrstvo je izdalo tudi seznam kosov, ki jih bodo morali napraviti posamezni vajenci. — Zvišanje žitnih cen. Silno naglo stopa cena žitu. Budiinpeštanska in praška borza sta hkrati zaznamenovali veliko dviganje. Cena pšenici je poskočila za 72/81 kg. 1175 do !2'50.Tako gredu kvišku tudi druga žita. — Demonstracije v hrvaškem deželnem gledališču v Zagrebu. V nedefj^ zvečer je dijaštvo pri igri »Vesele žeuie Wfodsorske« v hrvaškem gledališču v Zagrebu veliko demonstracijo proti igralcu Srbu Magjeriču za odpuščenega Freudenreicha. Bile so tudi protide-monstracije. Policija je napravila red. — Razpisana je učiteljska služba na Jesenicah. — Ribištvo v Pulju. V šestih mesecih so ribiči puljske občine vjeli 7,414.320 sardel in 434.290 drugih rib. To tehta 270.514 kg, in od te množine je šlo 181.923 kg v tovarne za kon-serve. Rovinjski ribiči so tačas vjeli 1,550.000 sardel, ki so vse šle po pogodbah v tovarne konserv. — Šibenik — bojna luka. Sedaj so opustili misel, da bi se v Sibeniku uredila bojna luka. Menijo, da bi bil za bojno luko bolj primeren Split z Poljudom ter bodo s tega stališča sedaj stvar proučavali. — Porotne razprave v Gorici se prično dne 2. decembra. Na vrsto prideta tudi medsebojni tožbi dr. Pavlica-Gabršček radi raz-žaljenja časti potom tiska. — Napad na g. Povšetovega sina. Pri .Ježici je v nedeljo neki lopov napadel sina drž. in dež. poslanca gosp. Povšeta. Vrgel ga je z biciklja, a ga k sreči ni poškodoval. Napadalec, ki je znan in ki je skoro gotovo povzročitelj raznih napadov v zadnjem času, naj se eksemplarično kaznuje, da mu bo v bodoče prešlo veselje napadati mirne ljudi. — Učiteljske vesti. Za provizorično učiteljico na šoli v Suhorju je imenovana gdčna Kornelija Koncilija, za prov. učiteljico v Kamniku gdčna Angela Kenda. Prov. učitelj g. Ivan Bajde je iz Branskega Kala prestavljen v Dobovec, suplentka v Dobovcu gdčna Gabrijela Dremelj je prestavljena v Branski Kal. — Senzacijonalna gledališka afera. Sleparije z avtorstvom »Dolazak Hrvata«. Pred nekoliko dnevi prinesel je en zagrebški list, a potem vsi hrvaški dnevniki zanimivo vest, da je autor »Dolazak Hrvata«, ki sc je tako dolgo skrival, osiješki soboslikar Štefan Ko-vačevič. Pred par dnevi je prinesel o autorju te drame neki list dolgo razpravo, odkrivši v njem ogromen talent, ki je premijeri svoje drame prisostvoval, a po predstavi odšel domov ter celo noč plakal. Pisalo se je tudi, da je autor te drame star 17 let ter da je rabil za spis drame pet let. Na ta način bi bil moral soboslikar s pisanjem drame začeti v svojem dvanajstem letu, kar je neverjetno, zlasti za soboslikarja Kovačeviča. Pač pa ie gledališka uprava svoječasno izplačala honorar pravemu avtorju. A ta pravi avtor ni soboslikar Kovačevič iz Osjeka, ki jc v svojem dvanajstem letu začel drame pisati, temveč neka zelo poznana in visoko čislana oseba v hrvaških literarnih krogih. Ime pravega autorja je tudi uredništvu »Novosti« dobro znano. Iz vsega se razvidi, da so vse manipulacije s Kovačevičem le sleparije in da se bode vsa komedija odigrala pred — sodiščem. Štajerske novice. š Devet oseb ponesrečilo pri stavbi na Ptuju. Pri stavbi oziroma popravljanju Piri-chove usnjarne v Ptuju, o kateri jc »Slovenec« poročal, da je dne 12. oktobra deloma pogorela, se je dne 21. t. m. zvečer ob pol 6. uri zgodila velika nesreča. Ko so delavci delali v višini drugega nadstropja, se je naenkrat na nje sesul takozvani obrambni zid (Feuermauer) ter devet oseb pokopal v svojih razvalinah: eni ženi ie roke in noge strlo, nekemu delavcu zmečkalo prsi, nek mladi fant je bil popolnoma brez zavesti, ko so ga s težavo privlekli izza razvalin. š Znani žganjar bogataš Straschill bo kmalu odprl novo šnopsarno v kupljeni Kai-serjevi hiši v Ptuju. Zopet ena tovarna za po-divjanje in osirotenje slovenskega ljudstva več! š Ornig ne prevzame izvolitve za ptujskega župana. Zato je odstopil tudi podžupan Steudte. š Odlikovanje. Cesar jc odlikoval ravnatelja železarne v Štorah, gospod Jelleka, z viteškim križcem Franc-Jožefovega reda. š Ljudski pisatelj Morre, pisatelj »Revčka Andrejčka«. je v Gradcu dobil spomenik, ki je bil preteklo nedeljo slovesno odkrit. š Poročil se je Anton Stergar. trgovec v Skalah, z gdčno. Nežiko Praprotnikovo v Braslovčah. š Ravnatelj mariborskega »Studenten-heima« nas zagotavla, da je petkovo poročilo o izgredih njegovih dijakov temeljilo na napačni informaciji in da so bili razgrajači neki drugi dijaki. Koroike novice. k »Slovenska krščansko-socialna zveza« za Koroško. Dne 20. t. m. se je v Celovcu ustanovila zveza slovenskih krščanskih nepolitičnih društev. Kar po ustanovitvi je pristopilo tej zvezi 11 društev. k Čast. gospod prošt v Dobrlevasi operiran. Iz Gradca nam prihaja tužna vest, da so v bolnišnici tamošnjih usmiljenih bratov morali odrezati nogo nad kolenom preč. gospodu proštu v Dobrlivasi Matiji Randlnu. Upanje je. da počasno okreva. Ljubljanske novice. lj Velik vojaški koncert celotne vojaške godbe sc vrši v četrtek, 24. t. m. v veliki dvorani hotela »Union «. Popolnoma na novo študirani program bode vodil osebno g. kapelnik Cristoph. — Začetek ob 8. uri zvečer. Ij Osebne vesti. V hotelu »Union« jc loži-ral baron Korb iz Dunaja. — Grofica Bcrnar-delli-Montccourt, ki je stanovala več tednov s svojo rodbino v hotelu »Union«, je danes odpotovala v Kormoš. lj Za prebivalstvo poleg novega ljubljanskega pokopališča. Poslanec Gostinčar se je obrnil pismeno na vodstvo ljubljanskega poštnega upravitelja za vsakdanje dostavljenje pišem prebivalcem poleg novega pokopališča !»ri sv. Križu. Ij Fran Ondričkov koncert v Ljubljani. V nedeljo, 27. oktobra, ob pol 8. zvečer, nastopi slavni umetnik na violiui, c. kr. komorni vir-tuoz in častni' član »Glasbene Matice« gospod Fran Ondriček v veliki dvorani hotela »Union« v koncertu, ki ga priredi »Glasbena Matica«. Hvaliti Ondrička,; ki lie slavi samo po vsej F.vropi, čigar ime; sč! proslavlja tudi onkraj oceana in sploh po celem muzikalnem svetu — njega hvaliti in za njega reklamo delati bilo bi odveč. Slišati bi ga moral vsak. komur je Ic prilika dana. Tako priliko imelo bo slavno občinstvo v nedeljo. Koncert bo nudil muzikaličen užitek v najvišjem pomenu besede. Udeležniki pa bodo s svojim prihodom obenem tudi podpirali hvalevredno in požrtvovalno prizadevanje »Glasbene Matice«, kateri je na tem, da poda Ljubljančanom in drugim priliko občudovati velikega umetnika, ki ne proslavlja širom sveta samo svojega imena, ampak tudi svojo domovino, bratski nam češki narod in vse Slovanstvo! Pri koncertu bo sodeloval tudi klavirski virtuoz gospod Josip Famera. Za Ljubljano ie sestavil g. Ondriček povsem nov program. Na sporedu so samo take skladbe, katerih pri nas še nikdar ni igral. lj Človek umrl na steklini. Danes je v tukajšnji dež. bolnici umrl na steklini orožnik v pokoju g. Ivan Kaplja. Pred tremi leti ga je ugriznil stekel pes. Kaplja je pred svojo smrtjo v bolnici ugriznil nekega strežaja, katerega bodo morali poslati v Pasteurjev zavod na Dunaj. lj Knjige Družbe sv. Mohorja za frančiškansko župnijo so že došle. Člani družbe naj pridejo kmalu ponie. lj Okradeni akademik. Akademiku g. Logarju iz Gradca je neznan tat ukradel kovčeg, vreden okolu 80 kron. Ij Samoumor vsled omračenja duha. Obesil se je 23-letni solastnik tvrdke Anton Schu-ster g. Emil Schuster na Resljevi cesti, na dvorišču v drvarnici. Pogrešili so rajnika včeraj zvečer. Mislili so sinoči, da je šel na izprehod. Zjutraj po osmi uri so ga našli, ko je bil že najmanj več ur mrtev. Rajnik je kazal že dlje časa, kake tri tedne znake umo-bolja in ni skoro z nikomur nič govoril. Prepeljali so ga v mrtvašnico. Velecenjeni ro-dovini ob tem bridkem dogodku naše najiskre-nejše sočutje! lj Ljubljanski židje bodo prihodnji četrtek ob 8. uri zvečer v hotelu «pri Slonu« ustanovili svoj »Zion Vcrein«. Ij Poštni zavitek z 12.000 K 5e našel vež-balec g. Dachs ter ga je oddal na pošti, ki se pa sedaj brani izplačati g. Dachsu najdenino. G. Dachs si je radi tega poiskal pravnega zastopnika. Ij Izžrebani porotniki. Dne 21. oktobra 1907 so bili pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani porotniki za porotne sodbe izžrebani, ki se pričnejo 25. novembra t. I. Glavni porotniki : Bahovec Jožef, mokar in posestnik v Ljubljani; Bizjan Miha, posestnik v Spodnji Šiški; Burjan Janez, posestnik v Bohinjski Beli; Dachs Janez, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Dolenc Ludovik, disponent v Ljubljani; Dolžan Fran, posestnik v Radovljici; Domladiš Jože, trgovec in posestnik v Ilirski Bistrici; Ferjančič Alojzij, posestnik v Slapu v Vipavi; Globočnik Anton, veleposestnik v Železnikih; Golob Fran, trgovec v Ljubljani; Hainrihar Fran, trgovec na Trati; Janša Jernej, posestnik v Ljubljani; Janša Janez, gostilničar in posestnik v Dovjem; Kavčič Franc, železniški izprevodnik v pokoju in posestnik v Ljubljani; Kozak Jože, mesar, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Kravanja Anton, trgovec in posestnik v Ljubljani; Kre-gar Janez, prodajalec mesa in posestnik v Ljubljani; Kumše Anton, zasebnik v Ljubljani; Kunčič Fran, izdelovalec sodavice in posestnik v Lescah (Radovljica); Sajovic Fran, gostilničar v Gradcu (Litija); Lenarčič Matija, gostilničar v Logu (Ljubljana); Lininger Janez, agent in posestnik v Ljubljani; Mally L., trgovec v Izlakah (Litija); Meden Jaka, trgovec in posestnik v Begunjah (Cerknica); Mešek Jožef, gostilničar in posestnik v Litiji; Oblak Fran, posestnik v Ljubljani; Poklukar Jože, posestnik tiskarne v Ljubljane'; Predovič Elija, trgovec in posestnik v Ljubljani; Šeber Makso, tiskar, knjigovez in posestnik v Postojni; Sichcrl Franc, trgovec, gostilničar in posestnik v Zalogu (Ljubljana); Strzelba Jože, posestnik v Ljubljani; Sušnik Fran. gostilničar v Škofji Loki; Valenčič Janez, posestnik v Trnovem (Ilirska Bistrica); Wcibl Jože, stavbni ključavničar v Ljubljani. — Nadomestni porotniki: Bcbcr Fran, tovarniški poslovodja iu posestnik; Čebular Alojzij, posestnik; Leben Fran. mesar in posestnik; Mole Fran, pek in posestnik: Pezdir Matija, usnjar in posestnik; Pire Peter, pek; Podržaj Jože, branjevec in posestnik; Stritar Janez, trgovec; Zupan Melhior, posestnik; vsi v Ljubljani. Ij Skrajna zlohnost. Siromašna zasebnica Uršula Lahajnar ima zadaj za železniško kurilnico v Spodnji Šiški za svoj preživež nekaj metrov zemlje v najemu. Te dni ji je neki malopridnež celi pridelek, obstoječ iz kakih 70 glav ohrovta na ta način uničil, da jc vsako glavo posebej z nožem križem prerezal ter jo tako pripravil ob njen celi pridelek in trud. Umestno bi bilo, da sc zlobni storilec izsledi ter privede zasluženi kazni. Ij Skesan tat. V nedeljo sc je pri tukajšnji policiji zglasil 18-lctni krojaški pomočnik Jaroslav Tichy in povedal, da je ukradel pred 14 dnevi svojemu mojstru Jožefu Veku v Olo- niucu na Češkem 120 K denarja in pobegnil. Oddali so ga sodišču. Ij Promenadni koncert vojaške godbe bo danes ob 4. uri popoldne v »Zvezdi«. lj Poroke. Poročil se je danes g. Ernst Koželj, mag. farm. z hišno posestnico Ano Turk. — Natakar pri »Lloydu« g. Ig. Banko se je danes na Brezjah poročil z gdčno Heleno Mihelič, sobarico. — G. Blaž Svoljšak, pregledovalec na žel. postaji, se poroči z gdčno Etno Hanzendorfer, bivšo sobarico v hotelu »Union«. Telefonska In brzojavna poročila SMRTNA KOSA. Celovec, 21. okt. V Guštanju je umrl župnik Vencel Valeš vsled mrtvouda. Pogreb bo v četrtek ob 4. uri v Guštanju. CESARJEVA BOLEZEN. Dunaj, 22. oktobra. Noč je precej mirno pretekla brez mrzlice. Cesar je pa manj spal kot prejšnjo noč, ker mu je kašelj opetovano motil spanje. Zato je cesar vstal danes že ob 4. uri zjutraj. Zdravnika sta pri viziti izjavila, da je temperatura telesa normalna, relativni položaj dober, istotake moči bolnikove, katar manjši. Danes se bo cesar zopet sprehajal |X) galeriji. Neka oseba iz cesarjeve bližine je izjavila, da bi zdravnika nikakor ne podpisala časnikarskih poročil, da je cesar že izven nevarnosti in da je že pri začetku rekonvalescence. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 21. okt. Današnja seja državnega zbora se je pričela ob 11. uri dopoldne. Uioženih je bilo pet novih predlogov. Poslanca Benkovič in Grafenauer sta interpelirala radi rabe slovenščine na železniški progi Celovec-Trst. Ista poslanca sta interpelirala v zadevi upravne reforme in političnih okrožnih oblasti. Gostinčar ic zahteval podržavljenje cestc pri Logatcu in zahtevo vsposobljenostnega dokaza in potrebo koncesij pri izdelovanju so-dovice. Dr. Šusteršič je vložil nujni predlog za po povodnji oškodovane občine in v zadevi mostu pri Tacnu. Nato je zbornica pričela debato o nujnem predlogu glede znižanja cen premogu in za podržavljenje promogokopa na Češkem. Predlog je utemeljeval predlagatelj nemški radikalec Kraus. ČEŠKA KRIZA. — REKONSTRUIRANJE CELOTNEGA MINISTRSTVA. Dunaj, 22. okt. Češka kriza jc odgodena. Pacak in Fort še ostaneta v ministrstvu, da se izvrši prvo branje nagodbe. V mesecu januarju se izvrši potem rekonstrukcija celotnega ministrstva. ITALIJANSKO VSEUČILIŠČE. Dunaj, 22. oktobra. Italijanski dijaki so na shodu zopet ponovili zahtevo, da se ustanovi italijansko vseučilišče in da se priznajo v Avstriji izkušnje na vseučiliščih v italijanskem kraljestvu. Dotlej zahtevajo popolno enakopravnost na nemških vseučiliščih, da jih ne bodo imeli samo za goste. PAROPLOVBA V DALMACIJI. Trst, 22. oktobra. Nova parobrodna družba, ki je nastala iz spojitve družb Topič, Ris-mondo, Negri in Zaratina, bo imela 30 par-nikov (stare lad.ie se izločijo). Vladna podpora bo znašala za to družbo 900.000 K. za dubrovniško pa 400.000 K ua leto. MAZARI PRIPRAVLJAJO NOV ATENTAT NA HRVATE. Zagreb. 21. okt. Mažarska vlada hoče Hrvatom usiliti novo pragmatiko za uradnike. Prvi pogoj za sprejem službe bo v tej pragmatiki znanje mažarščine. OGRSKA. Budimpešta, 22. oktobra. Danes ogrskemu drž. zboru predloženi proračun izkazuje prebitka 22.000 kron Budimpešta, 21. okt. List »Btidapest« poroča, da bo iz ogrske ljudske stranke izstopilo še več poslancev. Neki vodja stranke je izjavil, da bo stranka brezpogojno glasovala za nagodbo. STRAŠNA POVODENJ V ITALIJI. Pavia, 22. oktobra. Hudourniki so podrli več .iezov. 150 delavcev je popravljalo neki jez. in voda jih je od vseh strani oblila. Vojaki jih rešujejo. Bati sc je še večjih nesreč. PONESREČENA ZELEZNIČARSKA STAVKA V ITALIJI. Rim, 22. oktobra. Zelezničarsko gibanje se je popolnoma ponesrečilo. Vsled tega vlada med železničarji veliko ogorčenje proti delavski zvezi in socilistični organizaciji sploh, ki jih je zapeljala v stavke, v odočilnem trenotku pa zapustila. Milan. 22. oktobra. Socialno-demokraška organizacija, ki je izdala železničarje, izkuša vso krivdo zvalili na revolucionarne sindaka-liste, češ, da so gnali železničarje v boj. namestil da bi sc zadovoljili s kaznijo vojakov, ki so na delavcc streljali. Socialistični listi so vsi prepadeni in pravijo, da je danes Italija »klasična dežela bakunizma«. Rim, 21. oktobra. Zaprli so 16 železničarjev, ki so agitirali za stavko železničarjev. PROTI2IDOVSKI IZGREDI V ODESI. Odesa, 22. oktobra. Včeraj so bili tu protižidovski izgredi. Ranjenih je 30 Židov, eni ženski je bilo iztaknjeno oko. Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte Jovenca" na kolodvorih) Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev u.tano^ijen« Mm I8H4. ¥ LJubljani, Wolfove ulice itev. 12 — telefon« 210. ===== priporoča slavnemu občinstvu Id spoštovanim gostilničarjem izbora« a W69 i6*-»8 imareno pivo t lodcih In steklenica f*f»družnii$a 4 w Spljetu M S W ftelniška gl*wnio. mmmmmšmmmmmimm^mmmmmmMlM. 't. •-/. v,./. m mm mm_ :T/' *«V - I > - v Ljubljana, Mestni trg št. 5. Bogata zaloga konfekcijo za gospode, dame, dečke in deklice. 2400 3-3 Obleke in površniki se po meri za gospode in dame najfinejši in najhitrejše izgotavljajo na Dunaju. Pošilja tudi na izbero in :: :: brez povzetja! :: :: Majniijffi cene! 0. BERNATOVIC. Sv/. sv/. .v>.v> /,8. in 9. uri zveč , ob nedeljah in praznikih ob 11 uri dopoldne, ob 3. '/» 5, in ob 6. uri popoldne ter ob '/,8. in 9. uri zveber. — Cene 1 I. prostor SO kr., II. 25 kr., III. 20 kr., IV. 15 kr. Vojaki od narednika navzdol in otroci vsak prostor 5 krajcarjev ceneje. C- ■ «-jj <ši«~ 2333 6 =Kinematosraplie-Tlieatre-Francais= bivši ,.Katol. Dom" v veliki dvorani I. nadstr., Turjaški trg 1. Vsako soboto in sredo nov spored. Vsak četrtek in soboto predstave po znižanih cenah za dijake in otroke ob 3., ',5. in 6. uri Cene: I. prostor 15 kr., II. 10 kr., III. in IV. 5 kr. Ob V,8. in 9. uri zvečer vrSe ae predstave kakor obi-:::::: čajno...... : I I Podružnice: <•'»*» • mcnUInlcaml: Oraban 99, Mala atran, M.it .lic 17, Saden, Brio, Utika Lipa, Catta Kamalra, Borav.kl Simbcig, HMUa«, hi,t1 JiJI«, Plana, Vrltava la Llbcree. Menjalnic« nc Dunaju : I. Vallacllt 10, II. Tabarilranc 4, III. Unrargant 77 (vagal Rannvcra), III. L8-vtnganc 37, IV. Wli4ntr Haaiplitraiic IJ, V Sch«nbrBnntrilrant 88 a. TI. eimpcadorferatr. 28, VII. Marlablltratrant 76, VIII. Ltrchtnltldarilraiat ua, IX. Alarralraaat 92, X. raT.rftcoitraait 50. XVIII. W8brlartritrai