w^ , Kupujte VOJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium OKY BUY mitft* •TATSg .WAR INDS St'JrtPS 'OllttlE XXVI,—LETO XXVI. Ob letošnji Veliki noči jj letošnja Velika noč se nam prikazuje v temni spektivi. Pa ne samo nam: vsej Evropi in vsemu svetu, teri i VSek kontinentih sveta besni krvava vojna, v ka-Plamte mesta in vasi. V tej krvavi moriji je bilo po-stotine tisočev ljudi, v nji je padlo — kakor še ni-Žen Vvno^eni vojni poprej — tisoče nedolžnih otrok in _ • Se nikoli v zgodovini človeštva niso bili otroci, že-t.ln s^rČki tako strašno mrcvarjeni in mučeni, in še no- ' |'°jna ni bila tako vseuničujoča kakor je sedanja. fajn r°jstno domovino je zadela največja katastrofo -V se odigrava tragedija, ki nima mej. Naše ljud-jev t lzPkstavljeno najsilnejšemu besu krutih okupatorji n° ^Ijub temu ne klone duha ne srca. Jugoslovan-t^91'^ se junaško upira stokrat močnejšim nacifašisti-lig. slJam, toda ves njegov odpor bo zaman, če ne pride W]'nia\u osvoboditev v obliki zavezniške ofenzive. In j|[ ' Slcer bo prepozno! Iztrebljenje poldrugmilijon-^ar°da ne bo vzelo mnogo časa sadističnim trino-tl!(j.' 11 so mojstri v umetnosti surove in prefrigane, kot znanstvenimi pripomočki izvedene morije. !sar ■ J se> kakor da se svet trese v svojih temeljih. Ono, Je se nedavno izgledalo kot trdno in stabilno, se ruši This Issue in Three Sections CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), APRIL 21, 1943 PART I. I. DEL ŠTEVILKA (NUMBER) 92 Sovjetska Zveza časti češke junake Češki poročnik in češki general sta bila odlikovana z najvišjima redovoma Sovjetske zveze in armade. Poti- nekje počasi, drugod naglo, kakor po sunkih silnega Mk ncem preteklega stoletja so bili dogovori in ja ji e nekaj velikega in svetega, danes so krpe papir-'jiid ^ Posameznimi deželami niso bile zatvornice itep6n? ne materialnim dobrinam, najmanj pa kulturnim evmam. ^ .^anes so meje plotovi, za katerimi ječe v strašnem Ju p0 fašizmu poraženi narodi, loč ° • kljub vsemu temu, se nam za letošnjo Veliko da s svetlejša slika od lanske. Vsa znamenja kažejo, JM približuje svojemu koncu in da bo morda še osorej obračunano s krvniki in klavci nacifa-Rusiji in Afriki se že poraja prvi odsvit nove ^človeškega Vstajenja. Mi , trdni nadi, da bomo danes leto praznovali ^ rad<>stno Veliko noč, želimo vsem našim slovenskim !^it.cem> ki so nam v prvi vrsti omogočili to izdajo, vsem k Naročnikom, prijateljem in somišljenikom srečne esele praznike. Uredništvo in upravništvo Enakopravnosti. POMOŽNI AKCIJI W ?°hn Bukovnik, naš po-S a: ,Venski fotograf, ki ima iti, jetel3e na 760 East 185 ce-V v 0Val pomožnemu od-SoJto>et dolarjev, ker se °£el ^ ——J1"' **— — ..... —' Udeležiti nedeljske pri- pa 15 oseb Ril rTtrrvl— 1 -1 PET UBITIH V TORNADU SCOTLAND NECK, N. C., 20. aprila. — Velik vihar je danes tukaj do tal porušil kraj Ti-ty Roxobel, kjer je bilo porušenih 85 hiš, ubitih pet, ranjenih cm ^vala lepa zavednemu Tako je daroval ^tw iaKU J« uaxuvctl Vde odboru Mr- AuSust \ ima potniško pi- Su I Slovenskem narodnem K Obišče soproga Mrs. Marian Nardi, 14761 Coit Rd., bo za velikonoč obis- "bil' deset dolarjev, ker kala svojega soproga, korpora-v . . -- ' la Norman Nardi, ki se nahaja Sv ani- ko se Je vršil° V ^ prostovoljnih prispev-S in a tudi temu poznane-Joba^dnemu Slovencu! Da Jo* 6la ^osti posnemalcev. %k,ePh Okorn, ki je bla- pri vojakih v Cam Forest, Tenn. Mrs. Nardi, ki je hči poznane družine Mr. in Mrs. Peter Lust-rik, 1422 Larchmont Rd., bo ii m jC uia- potovala z zrakoplovom in se bo jt>0, Jolcalnega odbora št. 2,; tamkaj mudila štiri dni. — Sreč- V Had b° prav rad sPrejel n° P°t! aalJni prispevek. ' H - ^pojanka SANS-a Slovenskega na- .^lenil na St Clair Ave-J. da na zadnji direktorski aV(H sklical skupaj vsa a, or&anizirana društva, t %jLr ube ^ ustanove v %iras«em okrožju, da se or-%. ^ P°družnica ali posto-^°'ineD.0Venskega ameriškega. X nf sveta V okrožju S. N. » St. Clairju. Seja se bo lV^Večer 30- aPrila 1943 % §t. 1 SND, novo po- Keržetov članek Keržetovo . "Newyorško pismo," ki ga objavljamo. vsak četrtek, smo objavili izjemoma v današnji, velikonočni številki. v * t, . -*• ►Jl'NJ-', I1UVU X ;rižetek ob osmi k -cr, jj uu uami uri •i^ por-Ugi teden bo priobčen na vse obstoječe k J). skupine v okrožju S. \ ^ Pozabite prečitati ta priobčen. Nt r ^ovorojenka /J š{;0;ienice so se zglasile »H, d 1 in Mrs. Joe De-f^Pottjj/ 6 9. aprila, in pustile hčerko, ki je ob bM ®ntala osem funtov in 1 St.' ^žina živi na 864 E. "" Čestitamo! Poročnik na dopustu Jutri, v četrtek, prispe na tridnevni dopust od vojakov poročnik Michael Lah Jr., sin Mr. in Mrs. Michael I. Lah, 18907 Kildeer Ave. Mlademu poročniku želimo obilo razvedrila in zabave v krogu svojih domačih in svojih prijateljev. MOSKVA, 20. aprila. — češka armada, ki se bori ob strani sovjetskih armad, si je stekla že javno pohvalo ruske vlade, ki je odlikovala že 87 vojakov češke armade. Med temi odlikovanji je tudi najvišje odlikovanje rdeče armade — Junak Sovjetske Zveze — s katerim odlikovanjem je bil po smrti odlikovan češki poročnik Otokar Jaroš, ki je padel, braneč neko vas pred napadom nemških tankov. Z najvišjim odlikovanjem Sovjetske Zveze — z Ljenino-vim redom — pa je bil' odlikovan poveljnik češke armade, general Ludvik Svoboda. General Svoboda je izjavil tekom nekega intervjuva, da so češke edinice pod vrhovnim poveljstvom dr. Edvarda Beneša, predsednika češkoslovaške republike, ki je zdaj v Londonu. Peter Smiciklas umrl Snoči ob 7:45 uri je po 16 mesečni hudi bolezni umrl na svojem domu Peter Smiciklas, pionir hrvatskih naseljencev. Pokojni je dočakal 70 let starosti. V Ameriko je dospel kot 18-let-ni mladenič, letai 1890 iz Sošič, pri Beli Krajini ali Žumberški okraj. Podlegel je sladkorni bolezni. V prvih letih naselja je družina mnogo potovala po zapadnih državah, kjer so se nahajale ru-dotopilnice v Montani in Colo-radi. Bil je pri ustanoviteljih cerkve sv. Nikolaja in društva. Pokojni zapušča soprogo Heleno, rojeno Popovič, sina Nikolaja, ki je s svojo družino živel istotam, in tri vnuke. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62 St. v soboto zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Pavla ter nato na Calvary pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim pa naše soža-Ije! Koncert "Zvona" Pevski zbor "Zvon" priredi svoj, koncert na Materin dan, dne 9. maja, ob 7:30 uri zvečer, v Slovenskem narodnem domu na E. 80. cesti. Vstopnice so že sedaj v predprodaji in se jih lahko dobi pri pevcih in podpornih članih društva "Zvon"; Društvo "Zvon" si je zopet nabavilo vojnih bondov za $1,-000, preje pa jih je že kupilo za $200. Pevci in pevke se prijazno priporočajo za obilen poset na koncertu. Darovi SANS Društvo "Naš dom" št. 50, S. D. Z. m podružnica št. 47 S. Ž. Z. so darovali po $5.00 za akcijo SANS pri podružnici št. 21. Tudi posamezniki v naselbini teh društev so že prispevali lepo vsoto, za kar se jim odbor iskreno zahvaljuje. Kupujte vojne bonde in vojno-varčevalne znamke, da bo čimprej poraženo oslšče in vse, kar ono predstavlja! Nov grob Po daljši bolezni je umrl na svojem domu Frank Hribar, star 62 let.. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti na 1253 E. 60 St. Podrobnosti bomo poročali jutri. Pogreb oskrbuje Zakrajš-škov zavod. Vstajenje ALOJZ GRADNIK » Težko v sluznem blatu mračna vrsta stopa, stopa; ni še konec klanca, ni še: konca bilj in roženkranca. Težka je, pretežka črna krsta. Jama. čaka. Zemlja črna sprimi v svoje ga naročje, da v zavetju varnem ga hladila boš v poletju, toplorodna grela boš ga v zimi. Naj. siivi'vsevdilj življenje grude, naj budi se, kct spomladi njiva, ko spočiva se, naj mu pokriva beli prt oarevenele ude. PREDS ID. DRŽAV M MEHIK Predsednika sta proglasila bratstvo v orožju ter izjavila, da je konec medsebojnega izkoriščanja Z roko naj zajema žitna zrna naj jih šteje, naj jih blažen seje, naj se z zrelim klasjem v soncu smeje, mrk trpi naj od togote trna. [PREDSEDNIK ROOSEVELT INSPICIRAL VOJAŠTVO V JUŽNIH DRŽAVAH Snoči se je doznalo, da je* Ipodvzel predsednik Roosevelt' inšpekcijsko turo po južnih dr- Vest sz anje u In naj duh, naj duh njegov ne zgine, naj bo v hiši, v prsti, v mukah večen, cla bo: še v bridkosti truda srečen, ki v Njegove stopil je stopin;'e. Slovenski vojak ranjen Sestanek v Monterrey-ju Andrew Schuster Pvt. Andrew Schuster, sin slovenskih staršev Mr. in Mrs. Andrew Schuster, 1131 Norwood Rd., je bil v hudi bitki v Casablanci trikrat ranjen. Mla-dtenič, ki je star 23 let, je prišel na obisk k svojim staršem, potem ko je nekoliko okreval od svojih poškodb. Njegova zgodba o poteku in napadu osiščnih vojakov je pretresljiva a obenem zanimiva. Bil je med prvimi skupinami a-meriških vojakov, ki so dospeli v Fedolo in Casablanca. Kakor pripoveduje, so pričakovali, da se bodo pri invaziji francoski vojaki brez upora podali, a čim so prestopili v Fedelo, so jih Francozi, ki so bili pod vplivom osišča, močno napadli. Francozi so bili ravno tako krvi žejni in zahrbtni v svojih napadih kot Japonci. Schuster je bil ranjen, ko ga je šrapnel francoskih bomb dvakrat zadel v hrbet. Dočim je ostal pri zavesti, pa je bil od pasu dol paraliziran. Kmalu zatem je zopet prav blizu njega eksplodirala bomba, a je čudovito ušel poškodbi. SplaziT se je v luknjo, kjer se je zagrebel, da bi se je obvaroval nadaljnin [napadov, a šrapnela druge bom- I žavah, kjer je obiskal mnogo Ub - predSednika odbora za I vojaških taborišč ter. prestopil. zimanje zadeve y hoiKarskem i tudi mejo republike Mehike, od- sobranju koder je z mehiškim predsednikom vred govoril po radiu me- BERN, 15. aprila (New York hiškemu in ameriškemu ljud- Times). — Sotir Janev, Nem-stvu. Oba predsednika sta pou- cem naklonjeni predsednik od-darjala važnost solidarnosti in bora za zunanje zadeve v bol-dobrega sosestva, ki vlada med garskem sobranju, osebni sve-vladama in narodama obeh dr- tovalec kralja Borisa in urednik žav. poluradnega lista Slovo, je bil 1 „ n , „ dne 15. aprila zjutraj ubit na | Predsednik Roosevelt je izja- pragu gvoje h}še v Sofij} TJbi_ vil, da je zadovoljen z rezultati jalec je pofcegnil in izginil v svoje inšpekcije, ker je prepH- i zmeštajavij ki je nastaia. can, da je ameriško vojaštvo dobro pripravljeno za velike Nekateri ljudje, ki so prizoru naloge, ki ga čakajo v Evropi. prisostvovali, trde, da je bilo dvoje morilcev, o katerih oči- vidci zatrjujejo deloma, da sta MONTERREY, Mehika, 20. , M J aprila. _ Predsednik Roosevelt Ma fa tul?k,a a del(> Ur, nro^a^nii. a -i u ma> da sta bila dva Rusa. Pfc. Louis Trebar, 1281M> E.;m P^dsednik Avila Camacho 55 St. sin Mr. in Mrs. Louis sta ^anes proglasila bratstvo v Spori med različnimi stran- Trebar, je prišel za 10 dni na .oro^ju ter' zagotovila, da ne bo kami so se tako poostrili, da je dopust'iz Cafrip Breckenridge, [nikoli ena skuPina v eni dr- prišlo do demonstracij in celo Kentucky, kjer se nahaja pri zavi izk0riščala drugo skupino do tega, da je množica poskuša- zdravniškem koru. Pred svojim : drugJ državi. !a prodreti proti kraljevemu odhodom k vojakom je imel e- Predsednika sta se sestala na;dv°rU' / up,orabljala no najpopularnejših orkestrov vlaku nakar stn p ! palice, in celo tudi strelno oroz- v naselbini, ki je igral na števil-- vlaf' nakar sta.. se. ^^ je. Dozdaj še ni zanesljivih po- nih priredbah, in tudi sedaj je!med Sllmmi ovacjJami JJudstva datkov o tem, koliko je bilo vodja godbe pri svojem oddel-; P0 uhcah teša mehiškega me- ku. Pri vojakih se nahaja šest!Sta" mesecev. To je njegov prvi do-j Predsedhika sta si s svojim pust in igral bo za plesno pri-, spremstvom ogledala mehanizi-redbo v Twilight Gardens, v,rano divizijo mehiške pehote, Willonghby, O., kjer je tudi pre- nakar sta se odpeljala v Patio, je redno igral. Mrs. Mary Kuhel, 16321 Arcade Ave., ima dva sina pri vojakih, Eddie se nahaja v Islandiji, Frank pa v Floridi. kjer je bila pripravljena večer-! ja. mrtvih ali ranjenih — nepotrjene govorice omenjajo 200 žrtev. Večina izgrednikov je bila "an-ti - nacionalna", t. j. Rusom naklonjena. Janev je bil velik prijatelj o-sišča in je z vso udanostjo podpiral njegovo politiko. General Mihajlovič sporoča, da čaka s svojimi četniki invazije Balkana Albert Oker, sin Mr. in Mrs.! Vodja četnikov sporoča, da bo udaril takoj, čim bodo za-Joseph Oker, 441 E. 157 St., sel vezniške armade vdrle na Balkan. — Pravi tudi, da nahaja v Navy Air Corps. j ne sodeluje z osiščem. Mr. in Mrs. Frank Sečnik,! LONDON, 20. aprila. — Ge- sili Nemci dovesti do takega se-1284 E. 170 St., imata sina neral Draža Mihajlovič je spo-| stanka. Jaz sem jim odgovoril, Franka pri vojakih. Njegov na-! roeil danes iz svojega tajnega da me stvar ne zanima in da se slov je: Pvt. Frank A. Sech- glavnega stana v gorah, da je bom bojeval, dokler ne bo v Ju-nick Jr., Co. "D", 63rd Bu., 13 armada njegovih četnikov pri- goslaviji nobenega nemškega a-T.N.G. Reg't, Camp Robinson,1 pravljena za napad osiščnih čet li italijanskega vojaka več." Arkansas. |v trenutku, ko bodo zavezniki 0dgovor United Fressu — [vdrli na Balkan. h lovič r vil ' bi- Pred tremi tedni je bil pokli-j Do tega časa pa bodo igrali naj ovicevo spoiocio je i- can v vojaško službo John Ter- četniki "igro čakanja," preki- lo odgovor na kabel United Pressa, ki mu je bil poslan pred lep ml. sin Mr. in Mrs John njeno samo po posameznih spo- a mege y katemn Terlep, 15501 Lucknow Ave. -^padih s četami osisca in z orga-;^ ^ resniee ».niMMMn nn KATO TA 1 x ' « na trditvi Rusov, da sodeluje z osiščem. Mihajlovič je odgovo- Dar S. N. muzeju Mesto cvetlice za krsto pokojnega Louis Stoparja, je daroval Mr. Louis Seme, gostilničar na 6507 St. Clair Ave., $5 za podporo Muzeja, za kar se mu vodstvo prav lepo zahvaljuje in želi, da bi se našlo še več posnemalcev. Mr. John Lokar, st., pa je darova! $1.00. Prijatelji mu lahko pišejo na nizirano sabotažo, sledeči naslov: Pvt. John Ter-! Zanikanje sovjetskih obtožb lep, Co. "E", 2nd Ord. Tng. i General Mihajlovič, ki je tu-Reg., Aberdeen P r o v i n g di vojni Ministes v jugoslovan-Grounds, Md. j ski vladi, je zanikal ponovne ob- --j tožbe sovjetske vlade, češ, da Marvin R. Rossa, Seaman Se-;je on v stikih in sodelovanju z be ga je zadela in mu odbila če- cond Class, sin Mrs. Angela nemškihi, italijanskimi in dru-lado iz glave. Tedaj'pa je dobil \R0Ssa, 814 E. 156 St., je prišel Simi avtoritetami osišča. Sovje- na dopust za devet dni iz Great I ti namreč trdijo, da se je Mi-Lakes Naval Training Station, hajlovič pridružil četam osišča 111., kamor se bo povrnil v ne- |V njihovem boju proti partiza-deljo večer. Nadaljeval bo štu- nom poškodbe v ozadju glave. V luknji se je nahajal osem ur, predno je bil rešen in prenešen v vojaško bolnišnico, kjer se je nahajal več časa. Sliko posodil iz prijaznosti i Plain Dealer Asesment Tajnica društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ sporoča, da bo pobirala asesment v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave., v ponedeljek, 26, a-'prila, kar naj članstvo upošte-I va. dije za avijatičarskega mašin-skega pomočnika. "Ta trditev je brez podlage," je izjavil Mihajlovič, "ker nimamo niti stTkov z Italijani. Nobenih stikov s sovražniki "Jaz se nisem še nikoli sestal z italijanskimi generali, če- ril, da bi pomenilo samomor za njegove maloštevilne in slabo oborožene čete, če bi tvegale sedaj kako ofenzivo. Samomorilna kampanja "To bi pomenilo samo nepotrebno prelivanje krvi," je rekel. "Ako pričnemo sedaj z vojaško kampanjo, bi s tem igrali naravnost v roke Nemcem. Naši zavezniki morajo razumevati naš vojaški položaj. Jugoslovanska armada je tukaj prepuščena sama sebi, brez pomoči zaveznikov in brez letal. "Zaradi tega smo prisiljeni, Na dopust do 1. maja je prišel Pfc Robert (Bob) Blatnik, Hq. Ca. 2nd Bn., 134 Infantry,!8 . ... . ... . , . , -A.P.O. No. 35 Camp Rucker,'prav Je njihove m celo; posluževati se posebnih taktik ' ' ' | od nemške strani izvedenih že! v bojih proti našim sovražni- jveč tozadevnih poizkusov. Vse kom. Zato bomo udarili, ko bo-Prijatelji in znanci ga lahko te poizkuse sem z gnevom zavr- do zavezniki udarili na Balkan. obiščejo na domu 630^ St. Clair'nil. Ave. 'Pred nekaj dnevi so poizku- Tedaj pa bodo deležni vse naše pomoči." UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) tiy Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year — (Za celo leto)______________________________________________________$6.50 Por Half Year — (Za pol leta)__________________________________________' 3 50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ____________________________________________________________________ 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)__________ Por Half Year — (Za pol leta)__________ Por 3 Months — (Za 3 mesece)_____________ ..$7.50 „ 4.00 _ 2.25 goslovanske revolte, izzvala pa je nek drug Himmlerjev namen: ustvarila je večno sovraštvo nekaterih Srbov do Hrvatov. illi, NEWYORSKA PISMA I I I I I I Piše Frank Kerže 1 I ■ ■ I I SRBI, HRVATJE SLOVENCI m Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Fo>. One Year — (Za celo leto)___________ Por Half Year — (Za pol leta) ............................................ _..»8.00 .._ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. UVOD K BORBAM BRATOV i. Zdaj bo približno leto dni, odkar je objavilo časopisje prve vesti, da četniki generala Mihajloviča, jugoslovanskega vojnega ministra, sodelujejo z Italijani v skupni borbi proti drugi jugoslovanski skupini upornikov, ki se naziva jo partizani. Jugoslovanska vlada si je, naravno, prizadevala zanikati ali omalovažiti te vesti, češ, da ne odgovarjajo resnici, itd. Toda, ker so se te vesti trdovratno vzdržavale, jih ni bilo več mogoče kar enostavno zanikati, zato je njena JIC agencija končno priznala, da so bili res takšni posamezni slučaji, da so pa Mihajlovi-čevi častniki, ki so vzdrževali te stike z Italijani, disciplinirani ali odpuščeni. Tozadevno priznanje smo brali tudi v tukajšnjem sosednem dnevniku, ki zagovarja Mihajloviča in njegove četnjke. Iz tega torej sledi, da je tako sodelovanje res obstojalo in morda še obstoja. Meseca oktobra so se pričele pojavljati v velikem ameriškem časopisju vesti, iz katerih je bilo razvidno, da Mihajlovičevi četniki niso edini borci v Jugoslaviji, ki izvajajo odpor proti osišču. Meseca decembra je pričelo o tem dejstvu razpravljati tudi časopisje v Angliji. Končno so posegle v to zavezniške vlade, nakar sta Mr. Elmer Davis in general Eisenhower javno priznala Mihajloviča. Toda dne 18. februarja letošnjega leta so objavili največji londonski dnevniki na svoji prvi strani senzacionalno vest, da je sovjetska vlada formalno obvestila jugoslovansko vlado v Londonu, da je v posesti dokazov o Mihajlo-vičevo-italijanski vojaški kooperaciji proti partizanom. To je bilo objavljeno v časopisju dne 18. februarja, kar pa splošna javnost ni vedela, je bilo to, da je sovjetska vlada poslala jugoslovanski vladi sličen memorandum že lansko poletje. Kaj se prav za prav dogaja v Jugoslaviji? Jugoslavija je postala žrtev Nemčije v aprilu leta 1941. Jugoslovanska gerilska vojna pa se je pričela v poletju istega leta, takoj po pričetku rusko-nemške vojne. Ostanki redne-jugoslovanske armade, komunisti, podžga-ni po novi ideji, kmetje, ki so se zatekli v gozdove, dijaki in intelektualci, ki so se morali odpovedati svojim študijam in poklicem, vsi ti so zaslutili svojo priliko v Hitlerjevem napadu na Rusijo ter se pričeli zbirati v malih skupinah, vedno pripravljenih za akcijo. Središče atrakcije sta bila dva vzora: takiatni polkovnik Mihajlovi: s pokoju im polkovnikom Putnikovičem in nekaterimi drugimi srbskimi častniki — in dobro trenirani, fanatični komunisti. Med tema dvema spajajočima se skupinama pa se je že takoj v početku pojavilo nesoglasje glede strategije. Mihajlovič je — kot vojak in strateg — priporočal previdnost in odlog velikopoteznih operacij. Srbski komunisti, ki so globlje razumevali politične emocije ljudstva, pa so zahtevali takojšnjo akcijo. Podprti po ogromni večini kmetskega ljudstva kakor tudi po inteligenci, so se Lnez Mihajloviča vrgli v vojno. Omamljeni po nenadnem napadu, ?o se Nemci v neredu umaknili prej samimi vrati Beograda. Nato pa so Nemci udarili nazaj, porušili z bombniki in cklopnimi kolonami kraj Užice ter se tako strašno maščevali nad nedolžnim prebivalstvom, da je bil Mihajlovič po ljudski volji in zahtevi prisiljen, vreči svoje četnike v bitko. Meseca maja istega nesrečnega leta, 1941, je pozval Heinricb Himmler, načelnik nemškega Gestapa, Evgena Kvaternika, Paveličevega oprodo, k sebi v Berlin. Boječ se, in sicer ne brez vzroka, da bo nemška invazija Rusjje dvignila na Balkanu splošen upor, je predložil Himmbr Kvaterniku sledeč diaboličen načrt: ustaši, to je Paveli-čeva fašistična milica, naj pomagajo Nemčiji s tem, da izvedejo na Hrvatskem, — v preventiven namsn in v po- j moč Nemčiji — splošen masaker ali pokolj Srbov. Kva- i ternik je odšel iz Berlina domov, nakar je bi'o v Hrvat-ski poklanih po ustaših — kakor so naznanjala poročila — 300,000 Srbov, ko so Nemci meseca junija in julija le- j ta 1941 vpadli v Rusijo. Ta grozna stvar ni preprečila ju- • i je Hrvatov v Ameriki na far-i mah, ne vem. Najbrž dosti ne, I ker se nikdar ne sliši o kakem I uspešnem hrvaškem farmer ju. J A Slovenci? Imamo nekaj ve-1 likih naselbin, precej naših lju-' di je tudi v državi New York i kakih dvestopetdeset milj od | New Yorka. Pokupili so največ Ideja jugoslovanstva ni bila1 zapuščene in izčrpane farme— po mojem prepričanju med Hr-: v nekaj letih so dvignili pro-vati nikdar doma. Res so imeli ' dukcijo tako, da spadajo danes v preteklih dobah nekaj velikih naše farme med najlepše in zagovornikov jugoslovanstva, najboljše tiste okolice, med narodom samim pa ni bilo j Hrvaški narod je revež v ro-nikdar navdušenja ali pojmova-jkah svojih voditeljev, je bil od nja, še manj kakega odziva. i nekdaj in je še danes. Narod Kolikor je ta ideja ostala ži-j sam Je dober in poraben—a va med njimi, je bilo največ iz' manjka mu iskrenih ljudi,/ki bi Dalmacije in njenih otokov, i se žrtvovali zanj. Ker samo po-Tam so ljudje, ki so izkusili! sluša, razpada v vsemogoče sku-dosti sveta in videli, kako ži-'Pine> ki ga izkoriščajo do belih ve drugi narodi. So to čisto dru- kosti. gi ljudje, kakor banovinski Hr-j Med Hrvati torej ni bilo dosti vatje, kar je naravno. Zakaj j jugoslovanstva, ko se je rodila banovinci imajo bogato zem-; Jugoslavija. Danes ne samo, ljo, ki jim daje vsega—Dalma-jda ga ni nič—sega to še nižje, tinci imajo samo morje, ki jim daleč pod ničlo bila spojitev med jugoslovani pisali pri hiši ko imamo takorekoč en sam jezik ,ki se preliva od trdega gorenjskega narečja do mehke srbo-hrvaščine. če ni skoro nobene razlike in se z njo 10. ti nega in potrtega, tudi iz P6 junija 1874 poročil. >ga življenja se je začel u®*«' —Ja, fant — mi pravi — ta- ti. Zlasti hudo je bilo med krat se nismo jemali kar tako n0_ Trije sinovi smo bili na korajžo. Do poroke sem si frontah, edini hčeri je ®a prihranil nekaj lepih tisoč gol- pred pričetkom vojne umrl ® med obmejnim Slovencem injdinarjev in sem kupil Logarjev in ^ pustil štiri Otročiče. Hrvatom, kaj naj šele rečem o mlin z žago in gruntom. Tako _ Takrat sem mislil, da® Srbih in Hrvatih. Po Mladineu sem iz strojarja postal mlinar'ra biti vsega kraj Francelj J5 sem stavil sledeča vprašanja: in kmet. Da bom kda-j gOSpoda-'umrl v Rugiji; zate so mi Pfj ril na Gregorjevem, se mi ni ni- ^ da si ranjen, Jože se je )f ti sanjalo, ker je tvoja mati i- po Tirolah, doma pa v°jaSJ mela se živega starejšega brata ko to£e je za dei0 nobene® Jožeta, ki je bil določen, da; duge prevzame grunt. j Tudi't'0 dobo je odporni® Nedavno je ta tvoj stric zbo- prestal. Sin-gospodar se Je "V hrvaškem selu živi med Hrvati par srbskih družin. V čim se ločijo to od Hrvatov? "V ničemur, če so človeka nesli po rojstvu v katoliški cerkev, je bil Hrvat, če so ga nesli v daje takorekoč edini dohodek. Tragična je usoda Hrvato\ Če človek premišlja naše Hr- današnjem svetovnem položa-vate, ne ve, ali bo se smejal ali ju in njihov izbruh napram Sr-jezil. V neki kanadski naselbi-J bom je nekaj, kar bo tirjalo veni so imeli neko soboto veliko nke obračune v povojnem sve-jugoslovansko zabavo—S loven-J tu. In zasluge za vsa ta obžalo-i ci, Hrvatje in par Srbov. Vse je' Vanja vredna dejanja imajo hr-jbilo jugoslovansko in navduše- vaški voditelji, politiki, poglav-nje je kipelo do vrha, ko so niki in podobna zverjad. j povdar jali govorniki geslo: vsi j Ker se mjslim od čaga do j za enega eden za vse. Srbi, Hr- sa vrniti med naše Hrvat batje in; Slovenci smo eno, edin- se mi zdi najbo]j umest da stveno in nedeljivo telo. ,;u , ^ ^ . . J I Jih pustim zaenkrat. Pribijem To je bilo torej v soboto. V le eno: jugoslovanstva ni med nedeljo je prišel nekdo iz raz-' njimi. vpitega hrvaškega Pittsburgh.*.j ' Pridemo še mi Slovenci Tudi Imeli so nekak sestanek, kate-Vi nas je bilo jugoslovanstvo rega posledica je bila, da so od kraja samo ideja, ki je živo-bili prihodnji ponedeljek Hr- tarila, ki nas je srečavala sled-vatje zopet samo—Hrvatje. Če nji dan, a se nismo nikdar pobi bil kdo vtignil naslednji to- trudili, da ji bo izkristalizira i rek prirediti zopetno zborova- in proučili, kakšna je in kaj naj i nje, ne bi hotel reči dvakrat, da bo v njenem bistvu V vsak-m ;bi ne bili Hrvatje zopet—jugo- Srbu in Hrvatu smo najprej vi- |Kl°vam- . j deli jugoslovana. če bi bil'Srb ' Spomnim se večkrat na po- to, kar ni bil, Hrvatt to kar ni ko j nega Mladinea, ki je poznal bil, bi bila ideja zagorela v na-svoj narod do dna njegove du-|rodu in jugoslovanstvo bi res se. "Vam je lahko, ker imate pomenjalo nekaj, materijal kakor zdrava ledina.' Ker ni imelo jugoslovanstvo A mi Hrvatje? Glejte, nas je; nikdar pozitivnega bistva, smo aikrat toliko kot vas v Ame-^i ga tolmačili posamezniki le nki—vi imate pet dnevnikov— prema glavnim potezam Te so mi nobenega. To nam pove ce->ile: združiti vse južne Slova-!o povest." j ne v celoto, katera naj dobi po- j Narod, ki malo čita, navadno lagoma gotovo skupnost, da po-dosti posluša. Hrvatje posluša-' stanemo eh narod z enim jezijo. Koga—to se ne vpraša. Go- kom. Prišli pa smo tako daleč, | vorniki so vsi, kolikor jih j a,'da jugoslovanstvo pomen ja da-ker imajo to nesrečo, da je nji- nes samo nekdanji domač libe-hov jezik lep, tekoč in blagogla- j ralizem, vse drugo pa ostane, sen. To vem iz lastne izkušnje, kakor je bilo: Slovenec je Slo-V stiku s Hrvati in Srbi sem se venec, Hrvat je Hrvat, in Srb i nehote nalezel njihovega jezika je Srb. in se ga večkrat tucji poslužim.' Ko bi imeli med nami ljudi, In verjemite mi, da mi gre ve- ki bi razglaševali, kaj nas veže liko bolj gladko, kakor če go- in ne, kaj nas dela in kaj ne, vorim v našem slovenskem jezi- bi bilo vse drugače, kakor je! ku. Ker ni to književna hrva- Zakaj jugoslovanstvo ima v pravoslavno, je bil Srb." , . .. „ . " • , ---- "če Hrvat ali Srb izgubita J?' pljučnico je dobil m umrl. vojne vrnil bolan in je ... .„..., 'Tedai mi ie tast. tvoi stan oce koncein vojne podlega vero, kaj sta potem?" poizvedu jem. "To kar bi jaz rad vedel. Zakaj beseda Hrvat ali Srb za- znamkuje samo versko pripad- - ~ nost, in ne narodne. Oba govo-,in Je tvoJa pokojna mati posta- Tedaj mi je tast, tyoj stari oče Jožef Korče ponudil grunt, ki sem ga 24. aprila 1880 tudi res prevzel. Tako sem postal Gregorevec rita en sam jezik." Jugoslovani smo ena sama celota, pa če hočemo ali nečemo. Ta ideja se bo uveljavila sama od sebe, če v današnjem svetu ne, pa v bodočem. Zakaj resnica je ena: doba vsega majhnega je minila. Malo podjetje, mal trgovec, mala kmetija, mala skupina in majhen narod—vse to je danes samo še zgodovina. IVAN ALBREHT: MOJ OCE Hotedršica je na naši strani grobu. Kadar I, zdi & njegov sin že spi v pa še vedno vztraja, dem domov, se mi spomenik, kakor živa re malone celega stoletja. ^ domači menda podobno o | možem, k>st 1 la gospodinja v svoji rojstni hi ši. Logarjevo sva prodala in_________ prišla sem. To so bili trdi časi. |zadnje čase močno op® in sluh, z ljubeznijo in s in ravnajo z Grunt je bil precej zanemarjen — tvoj stari oče je bil bolj vajen gostilne, ki sem jo jaz rajši opustil — poleg tega pa sem prevzel dvojne stare: očeta in mater tvoje matere in očeta in mater njene matere. Preužitka so si izgovorili veliko, dolga je bilo precej in povsod je klicalo vse po popravilu. Vendar smo vse premagali in si pomagali pokonci. van jem. Kampanja za vojno posojilo Cleveland, Ohio. - Zdaje, že potekel en teden, la otvorjena kampanja posojila. Vsak zavedni •kazati ljan ima priliko po- . ___________„________________Ko sem grunt prevzel, je bila ; kupom bondov, da Pod°aSll zadnja vas ob cesti iz Logatca:v hlevu ena sama krava, poleg!želo v težkem vojnem c • »t i i-j ~~ 1 -- - obenem *aaicnira sebi v idrijo. Nekdaj je prijazna va- j nje pa konj, ki je bil na eno o-sica, ki je fikratu sedež občine, ko slep; ko sem pa grunt v fe-živela primeroma v blagosta- bruarju 1909 izročil tvojemu nju. V prvem desetletju tega bratu Jožefu, je stalo v hlevu stoletja nas je bilo iz vasi same 24 lepih goved, smo imeli pri nekoč hkratu v šolah 11 štu- hiši že precej poljedelskih stro-dentov in študentk (6 moških jev in so bili tudi gozdovi lepo in 5 žensk). Vse so nas vzdrže-1 zaraščeni. vali starši. Že ta okolnost sama| — Kako je bilo drugače? Saj zgovorno pove, kakšne so bile'sam veš. Kaj bi ti pravil! Vse tedaj gospodarske razmere v življenje je bilo delaven dan. O-tej vasi. : trok vas je bilo devet. Zdaj Danes je drugače. Gospodar- krst, zdaj pogreb, to se je kar ska stiska je življenje precej vrstilo pri nas. Z materjo sva spremenila, zlasti pa kvarno vpliva bližina. meje, ki'' poteka morali delati. zasigura predek. Vsak, ki kupi te prihrani denar in 0 i, obresti bpnde' , bresti, ki znašajo 2.9 Naložen denar se mo po 1 odst.. LW v jjj ' Deset let hitro P^^/ pride čas za izplačilo ^ boste imeli prihranjen vsoto denarja, katero .< meli na razpolago za na ličnih potrebščin. . g, Kaj je vreden denary^ kri " j. ---o j — "-aj je vicucu kvarno delala kakor mravlje in vsi ste ne podpira državo in ^ ke, ki dajajo svojo tu tako, da je ostal del občine v i ' Ker je bil dober gospodar, so 1 če treba tudi svoje Italiji. Tam je tudi velik del ho-1 očeta kmalu poklicali tudi tenskih gozdov, senožeti in njiv. vaško javno življenje. Bil Kakor pa se je v marsikate- dolga leta občinski v je življe" Skoraj vsak ima terega sorodnika p°d — ---------- odbornik,; Ali je torej pametno, ^, rem oziru dosti spremenilo, ta- cerkveni ključar, član krajnega1 ljamo naše fantje v voj" y ko je vendar ostala neokrnjena šolskega odbora in okrajnega! potem ne bi bili zadoVoU.^ življenska žilavost naših no-1 cestnega odbora, sirotinski va-; soditi naš denar ? Zapo^ i tranjskih kmečih korenin. ruh in kar je drugih takih po-1 to je samo posojilo in " ft Pri nas spada sedaj med naj- slov na kmetih, tako da skoraj Ce ne zmagamo, bo ta d ^ starejše stari Gregorevec, ka- ni bilo nedelje brez "gospode" v! tudi več, vzeto od nas, 10 kor se reče po domače, moj oče naši hiši. V letih 1902 do 19041 sovražnik dajal nobenih 0 Franc. Kadarkoli sem v zadnjih je tudi županoval in je bil zad-!Kar pograbil bo. . dvajsetih letih prišel domov in'nji napredni župan v Hotedrši- 1 ^ sva se ob odhodu poslavljala, ci pred svetovno vojno. mije vselej ponovil: j Sam se čudim, kako je prime- — "Srečno hodi! Mislim, da sva roma šibki mož mogel vzdržati ko nujno potrebujejo- ^ ------------------ ... ,........... , vsakpo^l Ta denar, ki ga a nakup 1 trebščin, katere naši te, gre za nakup orožja^ se zdaj videla zadnjikrat." -toliko življenskih udarcev, ka-l Torej naj r v Pa sva se vendar videvala še dar ga poslušam. Več ko dvaj-1 in kupi teh vojnih bona« _ in še ter je primeroma čvrst še set let je trajala pri naši vozni kor je največ mogoče-obhajal lani svoj 91 rojstni dan. živini neka kožna bolezen, ki je bomo hiteli konec te v J Rodil se je na adventni šma-'nikakor ni bilo mogoče zatreti.1 obenem d^li našim fa" |ren 8. decembra 1848 kot sin Po posredovanju okrajnega ži-'rožje ter jim tudi V0^ krtiečkega dninarja Štefana Al-1 vinozdravnika, že pokojnega g. I jih dejansko podpira«00" brehta, mati pa je bila Ana, Majdiča, smo nekoč bolnega vo- i Resnica je, da vecina j« i daljna sorodnica črnovrških la poslali celo na veterinarsko i delavcev že kupuje - M M v ' Vv. . " " illld \ scina m ker ima gotov primes resnici toliko skupnosti, da ne-r"J"tt »ulounica crnovrsKin la poslali celo na veterinarsko | delavcev že kupuje DUi"v^ lovenskih besedij, jo imenujem ho^e prehajamo drug v druge- ■ LanaPetov in Cigaletov. Otrok visoko šolo na Dunaj. Oče je i odstotkov od plače v t0, toj ..........' 1"" bilo dosti, vendar sta skrh- nnHrl vm hlo-.^ ---- l i,^ _______amPa J^ ■jugoslovanski jezik. I ga, pa če hočemo ali ne. I S tem, da je hrvaški narod Kaj je razlike med Sloven-1 navezan največ na svoja ušesa, cem in Hrvatom? Reka Kulpa nehote zadenem na drugi že- meji slovenske kraje od hrva-belj—hrvaške vodje, poglavni- ških. Torej: na eni strani so ke, politike in drugo podobno Slovenci, na drugi Hrvatje, sodrgo. f Oboji pa govore en in isti je- Da bi prehajal v podrobno- zik. če pošlješ otroka v slo-«ti, je nepotrebno, ker jih je venske šole, postane Slovenec, !Je bilo dosti, vendar sta skrb- podrl vse hleve, sežgal vso ste- kjer so zaposleni, na roditelja vse odgojila in ni ljo in vse, kar je bilo lesenega, i dovolj. Ta vojna bilo nikomur posebno hudo v prodal vso živino in po živino-; procentna, ampak življenju. | zdravnikovih navodilih razku-'na. Kot pobič je moj oče moral žil vse, kjer bi se mprda mogli že zgedaj sam pomagati pri de- držati bacili. |t,w ______ ^ ■ lu zajsakdanji kruh, kot "po- Sezidal je nov, za tedanjo do- j organizacije in društva' ^ ganjic" pri vačkem čredniku. bo moderen hlev, nakupil novo pijo iz svoje blagajne-. , Pozneje se je izučil za strojarja, j živino, a bolezen se je spet po- tudi priliko ni ^Tj 100 •te^ Torej, naj vsak kupi ^»s po možnosti. Apelira se K" p", 4{ kateri sami na sebi govore cele -----...v, i—^.v«,,,; oiuvejiec,j . " ' °-------™ "wujaijB, —a muh;«ae jt; spei po-^uui pruiKO zamenj8^1 ie, ■ preveč. Pribijem le par faktov, če ga v hrvaške, postane Hrvat. Je nekaj časa Pomočnikoval in javila. Izginila je šele pred do- Savings Stamps" 3 Kako se to lahko hitro in te-|se še fant osamosvojil. brima dvema desetletjema. j treba, da so v celoti^^ meljito izpremeni, vidimo naj- knjige. Hrvatje so imeli v Austro-Ogrski precej avtonomi je. Ljudske šole so bile popol- odstotkov popolni Američ Takrat je bilo drugače ko { Okrog tega pojava še je bilo' ne. Dodati se more prejšnji bolj v naših državah. Kaj so'zda^ Dvajset let sem bil star, v hiši spletlo cel kup sam0,^ bajk, manjka v gotovini in naši otroci? Devetindevetdeset Iko sem obul Prvič hlače, ki so grunt pa je seveda gospodarsko s tem kupi "bond. mi bile delane po meri, prej sem silno trpel in je bilo treba že- Priliko imate ..........™ pujjoi- uuaioiRuv p«ijuuu Američani, i meri, prej sem snno trpel in je bilo treba že- Priliko imate kup11-' bau noma v področju hrvaškega za- Mogoče jih je en ali dva odstot-!pa skozi nosil "poverbane" cun-jleznih naporov za premagova- raznih krajih in tudi v 0 bora. Kdo je kriv, da so Hrvatje ka, ki govore in pišejo naš je- Je- nje bremena. Poleg tega je zbo Sledeči so pooblaščen' 'ji danes dvesto let v kulturnem zik, mogoče jih ne nadaljnih Ko je šel na nabor, si je pr- lela moja mati in ie bila zad- dajo te bondo v tem AZ ti kupiti br> f. 0 danes dvesto let v kulturnem zik, mogoče jih ne nadaljnih I Ko Je šel na nabor, si je pr- lela moja mati in je bila zad- dajo te bonde v tem razvoju za Slovenci? pet do deset odstotkov, ki de-1Vlč v življenju prižgal cigaro, njih trinajst let tako bolna, da August Hollander, govore za jBl1 Je tudi potrjen k dragon- smo imeli stalno zanjo zdravi- kato, Janko N. Rogelj. v ^ l .. nnm lran^nn uil—1: ..i. v.. i., j...... T^ . . . . * W Na gospodarske polju je zo- loma še razumejo in govi pet enako vprašanje. Hrvatje silo slovensko. To j« pa tudil.cem» vendar ni nikoli služifvo- Ta doma. Pet otrok je pomrlo, imajo veliko bolj rodovitno vse in ne pomenja dosti, zakaj Jakov. razne ujme so nas trle, vendar zemljo, kakor mi, Slovenci. A duše naših otrok niso več naše.| Pridno je strojil, se vozil po je oče ostal vedno neupogljiv in Hrvat na tisti zemlji strada, V eni sami generaciji—taka £ejmeh in prodajal usnje ter veder. ker ga ni nikdo učil, kako se go- prememba. človeku se zdi sko- varčeval, vmes pa je hodil v Prvi udarec, ki ga je res o-spodari, kako napreduje, kako ro nemogoče, a je res, ker je] dnino h kmetu, najrajši h Gre- majal, je bila materina smrt kultivira. dokaz med nami. gorevcu, kjer ai je izbral hčer- 27. decembra 1904. Odtlej sem Zopet od druge strani: koliko Koliko lož j a in naravjiejša bi ko Nežo — KorČe so se tedaj ga večkrat zalotil kje zamišlje- nih . *}) S stina Žele Girod in L° kUpi Slovenci! Vsak naj Kj^K" en bond in bomo $$ ponosom pokazali tl (,bv'e^rr da se zavedamo nase ^o P' sti in da podpiram0 'jubljeno domovino. 4, L0UJ9 ' Občinsko dete ROMAN DOJENČKA spisal Branislav Nušič i * kaj, nič za Boga, tisto ma-; tri zjutraj, da jih odvede k a-denarja iz predalčka." dvokatu, a župan in štaeunar se ne, tega vam ne mo- napotita v sobo št. 3, kramlja-® to bi pomenilo, da sem joč medpotoma o čudnem do- okradl a svojega moža." Bog, ali ga niste malo povedal Rista. Jej okradli, ko ste mene pu-Ul1 v posteljo?" D 0n* udari zopet v jok in bi ajbrže še dolgo jokala, da se Se ZtasUšal° iz druge sobe, kako ^ tašča premetuje po postelji. mi dene roko na usta: Pst!" a . j b°m molčal zelo rad, ali . aM čas je, da skleneva na- 7 Pogodbo." Pat Utih naPravi ona iznova m ^e kot grob. Molčala sva In ko sva po priliki raču- godku, ki jima ga je ravnokar TRINAJSTO POGLAVJE Pisarna advokata Fiče iiad'r^ ^aba zopet zaspala, ZalfK^eVa najin razgovor, je, n n-ala me Je' Prosila me ' aJ ji pustim tisti denar pri la, a m nazadnje mi je obljubila a mi bo vedno dala, kadar ttiJf^al od nje, dvajset ali ^ et kron. eni ^ je, da vama povem zasmilila, in sem po- J> Pravici, Pusta. coA^ete li mi dati tudi no-Srih dvajset, ali trideset „E)- jo vprašam. vam jih tudi petdeset." S0 -, stvar je v redu, in po g Pa> ker ste me tako le- "še ejeu -in p°g°still" sti v J[ekaj, ali imate kaj ča- iijj • me vpraša. To JJ kakšno vprašanje! "2a^iaZUme' da imam-" ^kom vas' da nikdar ilJ ^ io „Ur ne poveste tega, kar va l°ri]a^°dil0' drugače se bom u-"Ne'h D°ste se umorili, ne,' ker tr0J°trebujem, da mi daste ^kom' dar Sa mi bo treba. Ur ne bom govoril o tem, Itjet Prepričani." Petdesako se oblečem, dobim kron in se napravim, ^a h P° istem potu, kakor ?b>sel- Kosem Sov e' vi ste vseeno pošten "0, SI J mi 'askate," jej odgo- •iubitjU1 j0 hočem še enkrat po-^ga * a 0na me je prosila, naj storim. vej je bilo," reče, "še pre- „'Preveč !" to ^ita, tako So°' konč Na koncu dotičnega mesta kakor tudi na koncu vsakega drugega mesta pri nas, pa naj-sibo dotično ali ne, stoje krčme; tiste umazane krčme s prostornimi dvorišči, na katerih stoje zmeraj čez dan izpreženi kmet-ski vozovi, a voliči, zvezani za jarem, drobe seno, ki je razprostrto pred njimi. Te krčme so navadno polne kmetov, ki se vračajo s sejmov pa medpotoma zavijejo v krčmo, da popijejo par kozarcev in se snidejo s svojci, da vsi skupaj krenejo v vas. V takšni krčmi, ki ima ponosno ime "Narodna gostilna pri Nacijonalcu," v postranski sobi, se nahaja pisarna advokata Fiče. V to pisarno se pride naravnost iz krčme s^ozi steklena vrata, skozi katera, četudi niso zagrnjena, se nič ne vidi v Fičino pisarno, ker so muhe na steklih leto za letom kot pridne čebele med, postavljale piko pri piki tako marljivo, da se niti skoz najbolj gosto zaveso ne bi nič manj videlo. Ta krčma izgleda kot vsaka druga krčma in se v ničemur ne razlikuje od njih. Ogledalo je vdelano v okvir, ki je bil nekoč plav, in potem se vrste slike: Knez. Mihajlo, lovČev pogreb, Maksmilijan na morišču in druge, kot se nahajajo po stenah vseh krčem in so opisane v čilo," nadaljuje kmet, "da sem vseh pripovestih naših pisatel- prodal kravo prej in sem vrnil jev, katerih usoda je, da opisu- Milanovu tisti denar mesec dni jejo krčme drugega razreda. i pred rokom." Fičova pisarna je mala soba, j "šestinštirideseti, točka b)."! ali zato polna kot panj. Tu je, "Mislil sem, da sva se kot po-1 najprej njegova advokatska mi- štenjaka pobotala, in sem mu jej rekel za' navadna kavarniška miza, plačal tudi interese in takso in pokrita z dvemi, trebi no vina- vs6_ mi. Po mizi je razmetanih nekaj; "šestinštirideseti, točka a)." aktov, zraven stoji stara, lese-! »zdaj pa, dragi moj, zahteva na posodica za tinto, vsa polita 0d mene, naj mu plačam intere-in nesnažna, nekaj zarjavelih se do svetega Jurja, ker, pravi,' peres, mastna knjižica brez je tako dogovorjena." platnic, raztrgan koledar, ki gaj "Dvestopeti, dvestošesti in mnogo manjka, kar pa Fiči ne dvestosedmi." potem dve, tri leta praktikant, nato tržni birič, a zdaj je advo-. kat. Ali zato izvrši svoj posel kakor redkok'do. Zdaj hiti na občino, zdaj v okrajno pisarno; napiše ti tožbo in pritožbo in vse, kar hočeš. In razen tega — ako hočeš kaj kupiti ali prodati — tu je on, da sklene kupčijo in ti pomaga; ako ti je na tem, da komu pokvariš kupčijo, je zopet on tukaj. In kar je glavno, njega ni sram nika-kega posla; on ti kupi kožo in najde odjemalce, da prodaš stare komate; poišče ti čuvaja za hišo in ako hočeš — kupi ti tudi piščance na trgu. Napravi ti vsako uslugo, poprime se vsakega dela, pa vendar — en posel je, s katerim se ponaša in ga ima za svoje glavno opravilo, to je njegov advokatski stan. On sicer ni nikoli nobene stranke zastopal ali v arhivu o-krajne pisarne in okrožnega na-čelstva, kakor tudi v občinskem arhivu je cel kup aktov, tožb in pritožb, pisanih z njegovo roko, a niti ena ni navadno sestavljena, temveč tako, kakor bi jo napisal najboljši advokat, t. j. našteta sta v vsaki vsaj dva, trije paragrafi. In kako še-le je poznal paragrafe! Pride k njemu kmet, pa mu govori o svoji nezgodi, a on samo posluša, ai skozi zobe neprestano mrmra one paragrafe, ki se nanašajo na dotični slučaj. "Bil sem," pravi kmet, "dolžan Milovanu, mojemu sosedu, dvainsedemdeset grošev —. " "Paragraf stoštirinajst," za-mrmra Fiča. "Kaj praviš?" "Nič, nič," odgovori Fiča, "o-menil sem paragraf, pod katerega to spada; ti samo nadaljuj!" "Bil sem mu, pravim, dolžan dvainsedemdeset grošev, pa sva se zmenila, o svetem Juriju da mu jih vrnem." "Tristopetnajsti —" mrmra Fiča. A meni se je nekako posre- Major Eliot o invaziji j MORITVE v I?™GHAm i Glasom vesti iz Carigrada, se preko Balkana nadaljujejo v Beogradu pokol ji ! ljudi, osumljenih sodelovanja z Vojaški strokovnjak New York Herald Tribune-a je objavil dne 14. aprila v tem velikem ameriškem dnevniku članek, v j katerem obravnava možnosti in- j vazije evropskega kontinenta s strani zedinjenih narodov; med ostalim piše: "Glede Grčije in južnih delov balkanskega polotoka moremo trditi, da tudi najbolj optimistični nemški general-štabni kjer so bila pred vojno vežbali- generalom Dražo Mihajlovičem. Med onimi, ki so bili pred kratkim ustreljeni, se nahajajo bratje Milenkovič, industrijalec Luka Spartalj in Aleksander Bodi. Te vesti trde, da so v Beogradu streljali skozi vso zimo dnevno od 100 do 200 o-seb, prignanih iz notranjosti Srbije. Usmrtitve se vrše v Jan-jicah, ali pa v Bubanj potoku, dveh krajih južno od Beograda, strokovnjaki ne morejo več sanjati o novih ofenzivah v Sredozemlju; Grčija za Nemčijo nima več velikega pomena; tudi zaveznikom bi mnogo ne koristila. Nemcem je največ do tega, da drže Vardarsko dolino, ki je tradicionalna pot za invazijo od Egejskega morja proti srednji Donavi. šča beograjske posadke. se mi je steklo a policaj Rista škodi, ker so njegovi klijentij prepričani, da ima vse postave v mazincu. V šole res da ni hodil, nego (Dalje prihodnjič) S se!lrip0Vest' "a pozneje, ka- . ' ~ v„jni„ bil. y m rabil denap, sem ga do- Je bl1 naJPreJ nekakšen vajenec, znamk! %ti^rat se mi je skušala' r. Se Je v ta namen pre-^ jo * drUg0 stanovanje, ali i »sto ^.zmeraj našel, šele čez! Podprimo borbo Amerike za demokracijo In svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih V" Se°i jo zgrešil popolno- Aij. 11 odi Rista utihne- a na u-p0jrUo vprav polnoči. Žu-Ce in p!ača račun za-J* Se n natakarju, policaj Ri-% § pretegne in odide ter ob-i^^rat, da bo prišel ju- Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in 'prijateljem! HOEDL'S MUSIC HOUSE 7412 st. clair ave. V zalogi imamo harmonike, vsakovrstne or-gljice, klavirje in druge muzikalne inštrumente. Se priporočamo za objsk. ^Nska zadružna zveza, direktorij in vsi odseki želijo vsem svojim delničarjem, odjemalcem in prijateljem vesele in srečne velikonočne praznike ter se priporoča za nadaljno prijazno naklonjenost Slovenska Zadružna Zveza 667 East 152nd St.-GL. 6316 1 Waterloo Road 712-14 E. 200th Street IV. 1248 IV. 3562 i s 1=13ft I—I * l—L '< t—i s l—L 1—^ ' I—-I * trri s fcrl® YOUR OLD PAPERS CALL THE SALVATION ARMY HENDERSON 5357 PRIMERNO DARILO ZA NAŠE FANTE V U. S. ARMADI Dr. Kernovo AN6LESK0-SL0VENSK0 BERGLO (English-Slovene Reader) CENA $2.00 • F. J. 6233 ST. CLAIR AVENUE NAZNANILO Vsem Slovencem naznanjamo, da smo prevzeli ' GROCERIJO in MESNICO od Mrs. Perdan ter bomo poskusili vedno postreči svoje odjemalce. MR. & MRS. J. WRIGHT 933 EAST 185th STREET Želimo vesele velikonočne praznike vsem! Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem, sorodnikom in prijateljem želi in se priporoča OBLAK FURNITURE CO. 6612-14 St. Clair Avenue 7 HEnderson 2978 Vesele velikonočne praznike želimo vsem! Helen's Dress Shoppe 414 EAST 156th STREET Corner Waterloo Road V naši trgovini dobite obleke najnovejših krojev. Velika izbera za večje ženske, isto imamo nogavice posebne mere. Odprto ob večerih. "For want of a nail the shoe was lost, For want of a shoe the horse was lost," etc. And for want of paint this porch post is "lost." One thing you can be sore of these days, or any other days, is the destructive effect of time and weather on unprotected lumber. And another thing you can be equally sure of is the protection provided by proper painting with Dutch Boy Pure White Lead Paint. This paint —pure white lead, ready to spread — is tops for protection. Get some for that house of yours, o- ASK ABOUT THE SPECIAL PRIME* FOR 1" COAT GRDIHA HARDWARE 6127 St Clair Avenue Vesele velikonočne praznike želimo vsem MR. & MRS. JOHN SIMONČIČ 6524 St. Clair Avenue GOSTILNA Želimo vesele velikonočne praznike vsem! Se zahvaljujemo vsem za dosedanjo naklonjenost ter se priporočamo za v bodoče. Postregli bomo z dobrim pivom, žganjem in vinom ter- prigrizkom. Po naročilu vam pripravimo tudi večefi- jo- DR. FREDERICK DEUTSCH, M. D. 635 East 185th Street IVanhoe 1671 v vošči ,, -t K/ vsem Slovencem in Hrvatom vesele velikonočne praznike! * NORTHEAST SALES AND SERVICE 819 East 185th Street KEnmore 5700 se zahvaljuje vsem odjemalcem za naklonjenost v preteklosti, ter se priporoča tudi za v bodoče. Želimo vsem vesele velikonočne praznike. JERRY BOHINC, lastnik Trgovina je odprta od poldne do 8. ure zvečer v TOREK, ČETRTEK, PETEK in SOBOTO Zaprta je ob ponedeljkih in sredah. PETER R0STAN 449 EAST 158th STREET KEnmore 0620 BARVAR IN DEKORATOR Lično delo po zmerni ceni. Točna postrežba. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! Kupite si za Velikonoč Tucker's fine čevlje — Red Goose za dečke in dekleta, kot tudi veliko drugih izdelkov za slehernega v družini. Vsi čevlji so mojstrsko umerjeni po X-Ray. f. 352. TIMER'S SHOE STORE 686 East 185th Street Želimo vesele velikonočne praznike vsem! l-Ul M h, SQSQ5Q5Q& uaJi .. " ___L1 i i > -1__i__I P. DECOURCELLE: MOČ LJUBEZNI ROMAN — I. DEL —— — Ne morem . .boj, — je stokal. — Sicer bi pa itak ne mogel bežati . . . Bolan sem. Tu ostanem. Milček je pa vztrajal na svojem. — Ne, pojdi, pojdi brez mene .. . Po nepotrebnem bi te zadrževal ... na begu . . . Najbolje bo, če ostanem tu.' Milček je segel tovarišu skozi mrežo v roko in obstal. — če misliš ... da boš mogel temu gospodu pomagati . . . •— je nadaljeval Claudinet, dušeč kašelj z roko, — se moraš požuriti ... če se rešiš z njim . . . spomni se me. In če boš mogel, pridi k meni . . . pridi glede na mojo bolezen čim prej. V naslednjem hipu sta zaslišala Panouflov glas in metanje kart na mizo. —Ubogi Slimaček, to pot si pa pošteno pogorel . . . Zdaj zdaj bo po tebi. Napravi krepak požirek, da se malo potolažiš. — Nehala sta igrati, — je dejal Claudinet. — Utegnila bi prifi sem . . . Pojdi . . . pojdi hitro ... In na svidenje, Milček. Claudinet je tiho zaprl okno in legel na svoje trdo ležišče. Ihtel je. Dvorišče, kamor je skočilj Milček, je bilo majhno. Oči, vajene teme ,so kmalu razločevale poedine predmete. In deček se je prerival med to šaro proti vežnim vratom. Tiho je dvignil leseni zapah in odprl vrata. Nihče ga ni mogel slišati. Bil je na ulici. Tu si je obrisal solzne oči in naenkrat mu je bilo, ko da je postal mož železne volje in brezmejnega poguma. Z mačjo spretnostjo je splezal na zid med hišo in livado, kamor je bilo obrnjeno okno, ki je bil za njim jetnik zaprt. Dvignil je glavo. Okno je bilo zalito z rdečo svetlobo sveče, ki sta si z njo svetila Sli-mak in Panoufle in ki je, skozi odprta vrata slabo svetila v izbo, kjer je bil jetnik. Tam ni bilo nič novega. Nih če ni bil opazil njegovega po bega. Lopova sta bila očividno začela novo igr^, "Milček je kre nil k vrtnarski lopi, kjer je stala lestvica za obiranje sadja. Pograbil jo je in odvlekel k oknu, kamor je hotel zlesti. Napeti je moral vse sile, da jo je postavil pokonci in prislonil k zidu. Sezul se je in urno splezal gori. Okno ni bilo zaprto. Tiho ga je odprl. V mraku je zagledal na tleh ležečega jetnika. Mislil je, da je že mrtev, in mraz ga je spreletel. Toda skozi odprto okno je zavel hladen vetrič in grof je okrenil glavo. Milček je zagledal njegove oči, uprte vanj. Takoj je spoznal, da njegov prihod jetnika ni presentil. Ramon je res pričakoval svoje osvobojenje hladnokrvno. V začetku je sicer dvomil. Morda ga je pekla vest, morda je dvomil, da bi bila njegova osveta pravična . •. . ali pa se mu je smililo to majhno bitje, ki je o njem nekoč mislil, da ga je izdalo, ki je nosilo njegovo ime in ki je njegove prve korake v življenje, njegovo prvo brbljanje in prve poljube nekoč tako radostno sprejemal. Ramon se je bal in malo je manjkalo, da se ni uklonil tem lopovom, ki so ga bili ujeli v svojo past. Bil bi se uklonil in priznal svoj poraz, dal bi bil lopovom vse, kar so hoteli, plačal bi bil njihovo lopovščino. Naenkrat so se pa vse njegove misli osredotočile na pobeg, na rešitev. Ko je zapihljal v iz- bo hladen vetrič, je takoj spoznal, da se bliža rešitev. Videl je, kako je deček zlezel z nožem skozi okno v izbo. Srce mu je od radosti močno utripalo. — Čuj, Slimak, — je kričal ta čas Panoufle, — zdi se mi, da ima naš prijatelj tamle že Saharo v grlu . . . Midva se tu nalivava, njemu pa ne dava piti ... To ni lepo. — Vrag ga vzemi, — je za-godrnjal Slimak,—pa naj pokliče, če je žejen. Kaj bi pa ti storil, če bi bil žejen? — Jaz? če bi bil jaz žejen, bi dal pol j življenja za kozarček dobre kapljice. — No vidiš, njemu pa ni tako hudo. On premišljuje, a za premišljevanje ni potrebna pijača. In nadaljevala sta partijo. Ta čas je bil Milček že pri grofu. Brž je prerezal vrv, ki je imel jetnik z njo zvezane roke in noge. Ramon je iztegnil roke in kri se je zopet razlila po žilah. Namignil je Milčku, da bo treba pobegniti skozi okno. Deček je brž zlezel skozi okno, Ramon pa za njim. Vedel je, da je življenje obeh odvisno od n j e g o ve hladnokrvnosti in spretnosti. Srečno je zlezel po lestvi na tla. Milček ga je že čakal spodaj. čepel je sključen ob zidu. — Zdaj pa le hitro beživa! — je dejal Ramon in prijel dečka za roko. Milček je molčal. Njegova roka je bila hladna. Od -silnih vtisov se je bil revček onesvestil. Eamon se je tako ustrašil, da ni mogel zadržati krika. Takoj mu .je odgovoril v hiši ropot in preklinjanje. Grof je vedel, kaj to pomeni. Lopova sta bila opazila njegov pobeg. Toda kaj za to. Zdaj je bil svobodfen. Vrnila se mu je hladnokrvnost in z njo pogum. Vzel je onesveščenega otroka v naročje in zdirjal z njim čez vrtove. Za njim so se takoj začuli glasovi' tolovajev.' Skočila sta bila iz hiše kar skozi okno. Ramon je slišal, kako hitita za njim. — Ni daleč . . . Vidim ga! — je kričal tik za njim Panoufle; — vidim ga! ... Ah, ti fa-lot, uiti hočeš in vzeti še paglavca s seboj, ne da bi nama kaj plačal. Le urno za njim, Slimak ,požuri se! In začel se je divji lov, besno zasldovanje. Ramon je bežal, kar so ga nesle noge. Svojega bremena sploh ni čutil, zavedal se je samo ,da je njegovo in dečkovo življenje odvisno samo od tega kako bo bežal. Bilo bi blazno spustiti se tu na samem in brez orožja z dvema oboroženima in na vse pripravi jenima«tolovajema v boj. Preostajalo ni nič drugega nego bežati. Slišal je, da sta mu lopova tik za petami. Prav blizu je slišal topot njunih nog. — Ustreli! Ustreli! J- je kričal Slimak. — Saj imaš revolver! — Doma sem ga pustil . . . Samo nož imam. * Bila sta komaj sto korakov za beguncem. — Dohitiva ga! — je kričal Panoufle. Treba se bo vdati v usodo, gospod. Ramon je pribežal do kraja prostrane trate. Trnjeva ži- va meja mu je tu zagradila pot. Pritisnil je dečka krepko k sebi, se zaletel na vso moč in preskočil mejo. Bil je na bulvarju de la Gla-ciere. i Na vso moč je bežal čez bul-var v nadi, da mu lopova ne bosta sledila. Toda takoj je slišal za seboj njune korake. Ramon jo je ubral po labirintu zapuščenih ulic blizu kaznilnice de la Sante. Bežal je kar tja v en dan. Na vogalu bulvarja Port-Royal je opazil v ograji neke hiše priprta vrata. Tiho jih je odprl in se stisnil v temi za steber. Kmalu sta pridrvela lopova mimo. Ramon ni poznal strahu, zdaj se je pa tresel. Nepopisna groza ga je obšla. Pritiskal je otroka na prsa, čuteč njegovo srce utripati na svojem. Lahko bi bil klical na pomoč in morda bi ga bil kdo slišal, čeprav so bile ulice prazne. Toda kaj če bi mu nihče ne prihi-tel na pomoč? ... S klici bi opozoril nase lopova in bil bi izgubljen. Lopova sta kmalu opazila, da sta izgubila sled za njim. Ustavila sta se in začela srdito preklinjati. Potem sta pa začela stikati po bulvarju. Prišla sta tudi mimo njegovega skrivališča in se ustavila čisto blizu. Ramon je dobro slišal, kako robantita. Slednjič je zavladala tišina. Ramon je počakal še poL ure, potem je pa stopil iz svojega skrivališča. Bulvar je bil prazen. V daljavi se je že danilo. Mimo je pridrdrala kočija. Ramon je ustavil izvoščka in sedel v kočijo z Milčkom, ki ga je bil jutranji hlad zdramil. Vrnil se je'v svoj hotel, ne da bi ga bil kdo opazil. Kmalu je Milček spal na veliki Ra'monovi postelji težko, nemirno spanje, ki sledi silni utrujenosti. (Dalje prihodnjič) Mali oglasi TE2AKI za Mali oglasi Želim kupiti avto, ki je v dobrem stanju. Plačam v gotovini. Pokličite HEnderson 5840, Mr. Gregory. IŠČE SE MOŠKE ZA VOJNO DELO. ' Predznanje ni potrebno ACME PLATING CO. 1563 E. 21st St., med Payne in Superior Ave. \ * p—i v m m i-r-i m m iss m Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Race Cream Company IŠČE SE JEKLARSKE MOLDERJE MAINTENANCE DELAVCE LIVARSKE TEŽAKE Plača na uro West Steel Castings Co. 805 EAST 70th ST. ŽENSKE DOBIJO VOJNO DELO. Izkušnja ni potrebna ACME PLATING CO. 1563 E. 21st St. med Payne in Superior Ave. VOznik dobi delo Takoj se sprejme voznika, ki bi s trukom razvažal mehko pijačo. Unij ska plača in ure. Zglasite se pri Double Eagle Bottling Co., 6517 St. Clair Ave. Farmer* Poultry Market Vogal SUPERIOR in E. 43rd St. KOKOŠI, RACE, GOSKE, PURMANI IN JAJCA Prodajamo na debelo za ohcete in priredbe. Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 prejemanje železja ZUNANJE DELO INŠPEKTORJI z ali brez izkušnje DELO ZNOTRAJ Visoka plača na uro Cleveland Tractor 19300 EUCLID AVE. IŠČE SE MOŠKE IN ŽENSKE nad 21 letom starosti, ki lahko izkažejo svoje državljanstvo, in ki niso sedaj zaposleni pri obrambnem delu. Imamo delo za 2. in 3. šift. Predznanja ni treba. Pump Engineering Service Corp. 12910 T AFT AVE. prva cesta severno od St. Clair Ave., od E. 131 St. Otvoritvena posebnost STENSKI PAPIR, preko 1000 novih 1943 vzorcev na izbero. Posebnost od l/3 do yz ceneje. NATIONAL WALL PAPER & PAINT CO. 6922 St. Clair Ave. Išče se dekle za pomagati s hišnim delom, po šoli in ob sobotah, ter stalno v poletnem času. Vpraša se na 1311 E. 55 St. Dečki in dekleta nabirajte gliste in takozvane "night crawlers," v vašem prostem času. Plača se $2.00 galo-no, ali 50c kvart. ART MAL-LOY, 1311 E. 55 St. Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladanskih zastorov in "draperies." PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih Žene in dekleta Priporočamo vam, da pride-, te pogledati lepe in moderne obleke. Ravno sedaj smo dobili vsakovrstne obleke in suknje za žene, dekleta in otroke. Rav-notako imamo vsakovrstne slamnike in vsakovrstnega spodnjega perila, ter vse, kar potrebujete. Rjuhe, povštre, moške srajce, kravate, nogavice in spotili je perilo, ter za žene in dekleta vsakovrstne hlače, spodnje in "slacks", vsakovrstne bluze, krila in jopiče vseh barv. Se vam priporočamo. ANZLOVAR'S Vogal E. 62 St. in St. Clair Ave. Vesele velikonočne praznike že-lifno vsem! Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730 Se priporočamo in želimo vsem Slovencem in Hrvatom veselo veliko noč! E FRANK STRUMBELY STAVBENI KONTRAKTOR Highland Rd. - Highland Heights Tel.: Hill crest 225 W. 5 Mi še vedno gradimo hiše do $6,000 vredne. Lahko dobite F. H. A. posojilo ter plačujete na hišo kot rent. Popravljamo stare hiše kakor tudi trgovine predelamo za stanovanja. ZDESAR HARDWARE 687 EAST 200th ST. Polna zaloga barv za zunaj in znotraj. Sedaj bo čas za barvanje. Mi imamo najboljšo barvo kakor tudi vsakovrstno vrtno orodje. Vesele velikonočne praznike želim vsem odjemalcem in prijateljemT____, Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov žel'17110 vsem prijateljem in znancem! LOUIS ULE 6528 ST. CLAIR AVENUE Brivnica Priporočamo našo brivnico v naklonjenost RUDY'S MEAT MARKET 4506 Superior Avenue HEnderson 8638 AGNES BUKOV£C Vesele velikonočne praznike želimo vsem Se priporočamo, da si nakupite pri nas n^J boljšega, svežega in doma prekajenega JOHN ROBICH BUILDING CONTRACTOR 18650 Meredith Ave. KEnmore 5152 Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov vsem prijateljem in znancem! Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalci in prijateljem! FRANK CERNE JEWELRY CO. Edina slovenska zlatarska trgovina v Slovenskem narodnem domu 6401 St Clair Ave. Odprto vsaki dan od 9.30 ure zjutraj do 8.30 ure zvečer, v sredo zaprto celi dan. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želi*110 vsem prijateljem in znancem! MR, 8 MRS. LOUIS SABATOVICH 6911 ST. CLAIR AVENUE Gostilna Pri nas postrežemo našim gostom vljudn in točno z najboljšim pivom, žganjem in vinom ter prigrizkom. VELIKONOČNA IZDAJA PART II. — II. DEL, VOLUME XXVI. — LETO XXVI, ŠTEVIL,K A (NUMBER) 92 A. KAVČNIK in J. LEVSTEK, lastnika Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! Priporočamo se, da nas obiščete za praznike. Postregli bomo z dobrim pivom, žganjem in vinom ter okusnim prigrizkom. ~av vesele velikonočne praznike želimo vsem! 15300 Waterloo Road Vogal Calcutta Ave Telefon: KEnmore 3536 Imamo vse potrebščine za vaš avtomobil. Licenci rana postaja za pregled tajerjev. Vesele velikonočne praznike želimo vsem! FRANK IN MARIAN SODNIKAR Nek možak, ki je dresiral pse, je imel na vratih pribit napis: —Tukaj se poučuje četvero-nožno mladino. CVET GOVORNIŠTVA Zob časa, ki je osušil že marsikatero solzo. 4814 Superior Avenue ONE WAY TO BRAND HIM Se priporočamo vsem, da nas obiščejo. Postregli bomo z dobrim pivom, vinom in žganjem ter prigrizkom. JIM SEPIC 16009 Waterloo Road Naša trgovina je edina v tej okolici, kjer se prodaja BPS barva, ki je priznana kot najboljša na trgu. Imamo travno seme, umetna gnojila in vsakovrstno vrtno orodje. Vesele velikonočne praznike želimo vsem! ^VICTORY HK BUY WAR *UONDS .STAMPS JoHt Hudson-\ U. S. Treasury Dept The Columbus, Ohio, Citizen. žele vsem svojim odjemalcem vesele velikonočne praznike in se priporočajo za naklonjenost Vsem cenjenim rojakom se priporočamo, da obiščite našo gostilno. FRANK'S CAFE FRANK IN JOSEPHINE CIGOJ, lastnika 768 East 200th St. KEnmore 4559 Vedno dobro pivo, vseh vrst vino, žganje in prigrizek. Se priporočamo. Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem! Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem! THE BLISS RD. COAL SUPPLY COMPANY ERNEST LUZAR—FRANK DERDICH, lastnika 22290 Lakeland Blvd. pri E. 222nd St. KEnmore 0808 Euclid, Ohio Kadar potrebujete cementne bloke, pridite k nam. Vedno zmerna cena, ker jih izdelujemo sami. COMPLETE FOUNTAIN SERVICE at L A U RICH'S 15601 Holmes Avenue Najboljši sladoled dobite vedno pri nas. Se toplo priporočamo za naklonjenost. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! Vesele velikonočne praznike želimo vsem obiskovalcem in prijateljem! SYLVIA CAFE MR. IN MRS. MIKE PODBOY, lastnika 546 East 152nd St. Pristno žganje, sveže pivo, dobro vino. Gorka in mrzla jedila. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! VALENTIN PLESEC 16901 Waterloo Rd. Točna postrežba z najboljšim SOHIO gasolinom. Najboljše olje. Prodajamo baterije in tajerje. Se priporočamo za naklonjenost. Prav vesele velikonočne praznike želita Mr. & Mrs. A. Kalan LA SALLE BAKERY 863 EAST 185th STREET Vedno svež okusen kruh, potice in keksi Z davljenjem ljudi so častili boginjo Indija ima nešteto ver in v njih mnoge sekte (ločine), izmed katerih se nekatere odlikujejo po pobožnosti svojih vernikov, nekatere pa po divjaštvu svojih pripadnikov, ki mislijo, da najlaže služijo bogovom z zločini. Ena izmed takšnih lo-pin, ki je postala prava črna roka vse dežele, je bila ločina častilcev boginje Kali. Delovanje te ločine je zdaj seveda preprečeno, odnosno je urejeno, da ne prestopa več meje nezakonitosti, v prvi polovici preteklega \ stoletja pa so bili njeni pripad-jniki največji morilci, kar jih pozna zgodovina. Pripadniki te skrivne ločine so se imenovali tugi, kar pomeni davilce. Njeni člani so bili menihi, fakirji, meščani, nižji plemiči in tudi preprosti ljudje. Bistvo te ločine je bilo verova-jnje, da boginja Kali terja od njih smrtne žrtve in da si pripadniki te ločine le na ta način | prislužijo posmrtno veselje. Pri moritvah žrtev ni smela teči kri Člani te ločine so delovali skoro v vsakem kraju. Na zunaj se niso nič ločili od drugih ljudi. Njihovo glavno delovanje je bilo v tem, da so zalezovali in skrivaj davili ljudi. Pridobili so si nenavadno spretnost v davljenju. Davili so ljudi s posebnimi svilnatimi motvozi in rutami. Gledali so na to, da pri njihovih zločinih ni tekla kri. Delovali so zmerom v skupinah. Bili so nenavadno spretni in previdni. Zločinci so iskali žrtve med vsemi plastmi prebivalstva in v vseh krajih, vendar so si najrajši izbirali žrtve med tujci, ki so prihajali v Indijo kot trgovci in potniki. Imeli so zelo dobro vohunsko službo,'tako da so bili vselej vnaprej obveščeni v prihodu tujcev. Za gibanje vsake karavane so natančno vedeli. V karavanah so imeli tudi sveje člane, nosače in vodnike, ki so na primernem kraju zavedli vodnike s poti, kjer je že druga skupina tugov (članov te morilske občine) izkopala grobove za žrtve. Vselej so šele čez dalje časa odkrili, da so nesrečni ljudje izginili brez sledu. Nekateri tugi so služili boginji Kali v mestih, kjer so morili mirne meščane, ki so navadno izginjali na sprehodih zvečer. Moril je le del članov morilske ločine Združenje tugov ni uporabljalo vseh članov za svoje strašno delo. Bili so razdeljeni v tri skupine. Člani prve skupine so morili, drugi kopali grobove in tretji opravljali službo vohunov. Nad skupinami so bili načelniki, ki so pa bili članstvu osebno neznani in so se med seboj spoznavali le po geslih ali znamenjih. Oblastva so slutila, da je bilo na delu skrivno združenje, a ga niso mogla odkriti. Sorodniki ali prijatelji žrtev se niso upali iz-dr.ti ničesar podrobnejšega o zločinih, ker so se bali mašče-j vanja. Tako so bila varnostna j oblastva povsem brez moči in naposled se angleška oblastva tudi niso mnogo zanimala za te zločince, ki pozneje niso več iskali žrtev med Evropci, da ne ! bi opozarjali preveč nase. Člani J strašne ločine so delovali le iz verskih nagibov. Žrtve so včasih tudi oropali. Na sled so prišli zločincem po naključju Delovanje te ločine so razkrinkali po naključju. Načelnik policije v Mersingpuru polkovnik Sleemann je prejel prijavo, da je bil na njegovem področju prijet morilec žene in dveh hčerk nekega polkovnika v bližnjem Madrasu. Tudi v tem primeru je bil umor izvršen brez prelivanja krvi z davljenjem. Morilca so spoznali po ukradenem prstanu, ki ga je skušal prodati. Sleemann je zaslišal Inda. Zločinec zločina ni tajil, temveč se je celo pobahal, da je zadavil že 900 ljudi. Tako je počasi izdal skrivnosti strašnega skrivnega združenja. To, kar so slutili, je bila grozna resnica. Načelnik policije v začetku ni hotel niti verjeti, da je vse res, kar mu je pripovedoval Ind, ker je mislil, da se je ba-hal. Zato je Ind dejal, da mu lahko dokaže, da je vse res, kar je govoril. Svetoval mu je, naj koplje v tleh svojega doma, kjer da bo našel 13 trupel. Na veliko presenečenje Sleemanna se je izkazalo, da je Ind govoril resnico. Med žrtvami so našli tudi njegovega bivšega tajnika. Več sto morilcev je bilo obsojenih na smrt O teh strašnih zločinih so takoj obvestili podkralja v Kal-kuti, ki je odredil takojšnjo aretacijo tugov in veliko sodno razpravo proti njim. Po zaslugi Inda, ki ga je zaslišal Sleemann, so prijeli več tisoč zločincev. Večini so dokazali zločine in usmrtili so jih več sto, druge pa so poslali na dosmrtno prisilno delo. Pozneje so ugotovili imena še 1,800 davilcev, ki so morili ljudi skrivaj in so bili za to od svoje ločine tudi odlikovani. Tudi Inda, ki je izdal skrivnosti te verske ločine (sekte), so obsodili na smrt, toda življenje so mu podaljšali, ker je imel izredno dober spomin in se je spominjal neštetih podrobnosti iz delovanja zločinskih tugov* Da so dokazali zločine 1,800 davil-cem še potem, ko so že mnogo drugih zločincev usmrtili in poslali na prisilno delo, je tudi zasluga tega Inda. Sodniki niso megli razumeti, zakaj je izdajal svoje tovariše, čeprav ga k temu niso silili. Hladnokrvno je obdolževal zločince in jim tudi zločine dokazoval. Oni pa se tudi niso zaradi tega srdili nad njim. Vsi so pač delali po ver-jskih nagibih. Pokazalo pa se je tudi, da je bilo med njimi mnogo pravih sadistov (ljudi, ki so bolestno nagnjeni k mučenju in pobijanju ljudi). Nihče izmed njih) se ni ke3al svojih zločinov in ni se jim zdela takšna nesreča, da so jih zaprli, žal jim je bilo le, da so se poslej morali odpovedati užitku, ki so jim ga nudili zločini. Zločinci so povedali preiskovalnim sodnikom, da si ne more nihče niti misliti, kder tega še ni preizkusil, kako velik užitek nudijo zalezovanje človeških žrtev in umori. Po tej veliki sodni obravnavi se tugi sicer niso odpovedali povsem svoji zločinski deiovno-sti. Delovali so še naprej, vendar v manjšem obsegu ir> mnogo bolj previdno, toda oblabtvp so imela zdaj lažja delo so Bodoča vojna Evropa brodi do kolen v svoji krvi, narodi koljejo drug drugega, stradajo in trpe pomanjkanje, ter nimajo niti upanja, da se bo vse to sploh kdaj končalo. Toda se že oglašajo ljudje, ki govore o bodoči vojni. Z gotovostjo zatrjujejo, da je sedanja vojna v primeri z bodočo vojno kot ena sama velika igi^ača. Nek ruski vojaški strokovnjak, je pisal: —Ako zdaj ne bomo mogli premagati Nemčije, in če zdaj ne bomo mogli napraviti konca pruskemu militarizmu, bomo prisiljeni v desetih ali dvajsetih letih vojno obnoviti. Bodoča vojna bo desetkrat bolj krvava, desetkrat bolj strašna in desetkrat bolj grozovita kot je ta. Rusija bo prisiljena poslati na bojišče kakih štirideset milijonov vojakov. Tedaj bo imela 300,000 častnikov, ker bodo po vseh šolah posebni vojaški kur-zi, v katerih se bodo učenci izobraževali v vojaških stvareh. Vsak, kdor bo dovršil realko, gimnazijo ali kako drugo srednjo šolo, bo, ee bo sposoben za vojaščino, častnik. Potemtakem bodo vsi učitelji, zdravniki, lekarnarji, umetniki, trgovci, knjigovodje itd., častniki v rezervi. Zato bo potreba raztegniti splošno vojaško dolžnost na vse deklice in vdove, da bo mogoče oživotariti za fronto velikanske moške armade z veliko rezervno armado. Da se oboroži te velikanske armade bo treba 100,000,000,000 pušk, 100,C00 težkih topov, milijon brzostrelnih topov, nad 10,000 motornih voz, zrakoplovov itd. Za prehrano te armade, ki bo obstajala iz celega moškega in ženskega prebivalstva dežele v starosti od 19 do 50 let, bo treba vsak dan dva milijona pudov kruha. Stroške prihodnje vojne je preračunal le za Rusijo dnevno na dvesto milijonov rubljev. Kar se tiče krvavih žrtev ter opustošenj prihodnje vojne, izjavlja izvedenec, da se bo pri napadih zračnih brodovij opu-stošilo naenkrat pokrajine v okrožju nekaterih kvadratnih milj ter jih izpremenilo v popolne puščave. To seveda le v slučaju, da se bo mednarodno vojno pravo razglasilo na način, kot se ga razlaga v sedanji vojni in če bo še nadalje dovoljeno uporabljati dušilne pline, razstrelilne bombe itd. Upoštevati je še nadalje iznajdbe kemične in fizikalične, katere se bodo do dotičnega časa izvršile. V pokrajini, kamor bo segel tak zračni napad, bo izginilo vse življenje, človek, žival in rastline in velikanske množice vojakov bodo v trenutku ubite do zadnjega moža ... Vse to ni ničesar drugega kot logični razvoj tega za čemur streme že sedaj vse vojskujoče se dežele, za kar pa niso tehnično še zadosti pripravljene. To je mnenje učenega izvedenca, ki nam podaja res krasno sliko bodoče vojne umetnosti. počasi čisto zatrla to strahotno ločino. Vesele velikonočne praznike želimo viom odjemalcem in prijateljem! Maiidel Hardware 15704 WATERLOO ROAD Polna zaloga barve za zunaj in znotraj. Umetna gnojila. Travno seme, vrtno o-redje. Velika izbera gramofonskih plošč — slovenske — hrvatske — ameriške, kakor tudi v vseh drugih jezikih. * I—I » I—1 * I—I i J« HEX • I—i i I—I M1—I i I—I P I—I » I—I v I—I v I—I i—11 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem Anton Vehovec Mestni odbornik 32. varde Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želim0 vseiji prijateljem in znancem! WELCOME TAVERN FRANK in MARTINA HRIBAR, lastnika 984 East 222nd St. Pri nas dobite vedno prvovrstno žganje, sveže piv0 1,1 pristno vino ter okusen prigrizek. Se priporočamo Ako rabi vaša hiša barvanje zunaj ali znotraj, aj' pa če hočete papirati vaše sobe, se obrnite do nas. Ved- no prvovrstno delo. VICTOR PETERCA UNIJSKI KONTRAKTOR 17724 Grovewood Ave. Naš telefon: IVanhoe 5693 Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želwi vsem prijateljem in znancem! C0LLINW00D DRY CLEANING Frank Kovach, lastnik 15210 Saranac Road Dobro sčiščena in lepo zlikana obleka napraV vsakega lepega. Pri nas napravimo vedno prvovrstn0 delo. Pridemo iskat in pripeljemo na dom. GLenville 4746 Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjeni kar imenujemo potrebo postnega oblikovanja. šno^gov0 življenje je bilo stra-^ je v neprestanem boju. s>m in z drugimi vremen-lRli neprilikami. S pomanjka-^ hrane. Bil je v boju z ži- dru ■' so °Sra^e in z gimi ljudmi, ki so mu stre-^.življenju. 2 človek je živel v jamah. v Kal se je v naravne votline, ^Pfostore pod pečinami, v glo- živ i Vdolbine v kamenju. Tu je 61: tu so njega. Ali iz gladu, ali iz hudobnosti — kdo bi vedel? Mnoga tisočletja so minila od tega časa. Jamski človek je bil še zdavnaj pozabljen. Šele v no-ivejšem času so učenjaki odkrili 'njegove sledove: kosti, sclišča, orodje. In kulturno človeštvo se je zgrozilo pred podobo in življenjem tega svojega prednika, ki morda niti ni njegov neposredni ! prednik. Pozabilo je, da ima pračlove-ka v svoji krvi. In da lahko vsak i hip zopet vstane, zarjove od mržnje do bližnjih in jih ugo-nablja z vsem strahotnim orožjem, ki ga je izumil genialni človeški duh. Pozabilo je, da se ta pračlovek — divji stvor narave — lahko v raznih, na videz kulturnih oblikah pojavi sredi največjega procvita človeške omike. In da se hoče napiti krvi: človeške krvi. Čeprav nekoliko drugače, kakor Homo Neanderthalensis. V naših dneh. Vojna. V čem se razločuje boj, ki ga vodi sodoben, človek, od boja, s katerim je napadal ne-andertalski pračlovek tuja se-iišča ali branil svoja? Razlika v tehničnih sredstvih je ogromna. Tam kamenje — tu najmodernejše strojnice, topovi, puške; cel arzenal morilnega orožja. S podmornicami napada ladje, posredovalke zvez med | celinami in nosilke civilizacije, z letali ruši človeška selišča. Tisoči kilogramov bomb in drugih pogubnih sredstev dežujejo s pošastnih letal, ki so zakrila ■ nebo. Razlika v duhu je majhna. Nekje pod strašnim dežjem : morilnih sredstev skriti v podzemska zavetišča, tiče ljudje. Ljudje, ki so v telesnem in du- še mu rodili potom-j Je umiral. ^ski' človek je bil — ka-kažejo mnogi znaki — lju-! ševnem razvoju že zdavnaj pre-Požiral je svojega bliž- magali zaostalost pračloveka. Kraška pomlad ALOJZ GRADNIK Spet je pomlad in spet zemlja nas kliče, kliče vse žive in kliče mrliče: "Dajte, mrliči, kosti mi, pepela, zadnja mi dajte slovenska razpela, živi mi dajte krvi, da bom topla, skorjo odprite mi z njo, da bom sopla, rijte in grebite, sezite vame, kopljite brazde semenom in jame, saj so dovolj že koščeni vam prsti, padajte vame po vrsti, po vrsti. Pluge popravimo zadnji kovači, pojdimo v polja vsi zadnji orači, grebimo, kopljimo, v suhe razore vsakdo iztoči krvi naj, kar more. Brez povračila ne bo naša žrtva, saj če smo mrtvi mi, zemlja ni mrtva: večno bo naša. O, sejmo, le sejmo, zadnji orači pred smrtjo povejmo: To še posejemo, zadnje prgišče, kri naše rane na setev naj kane. Če ne bo nam, naj bo zemlji zdravilo. Če pa le sejemo zrna za vrane, če le za črve bo seme kalilo, o saj nam zemlja, ta zemlja vsaj trne, saj nam ta zemlja vsaj kamne povrne, kamne povrne za pokopališče. MEET THE CHAMP... Ci WINTER WEIGHTS In ta človek, ki umeje vesolj-! sem, koliko je treba, da človek j ggj^^j^j^J stvo zbiti v nekaj zanesljivih: ugonobi človeka. In da je prav} matematičnih formul, ki za celo!toliko treba, da ga povzdigne! stoletje odkrivajo gibanje pla- in osreči. Zakaj ljudje ne izko- netov in kometov, ta človek, ki riščajo svojih sil za take name-1 ume tehtati atome, spoznava v ne? tej jami, nad katero se ruši civi- _ . . . . v. .. .. . ., . Tedaj se mi je živo zazdelo, lizacna, vso tragiko svojega po-i , ... . . i . v . da v njih ne more umreti tisti i -d ' , ... „ . pošastni, grdi, živalsko bedni1 Pred leti sem videl v Parizu fl ' ® ' , . ,,. , i ... . . . .... Homo Neanderthalensis. Ali ka- film, ki so ga priredili po ne- L . , . _ , . TT , . .„ tt ten. drugi. Zakaj Homo sapiens; kem utopičnem romanu H. G. . .„ . J , „ je resničnost m vendar se vedno i Utopija nove svetovne vojne. \ Takrat, ko smo gledali film,: je bila jesen 1. 1937. V filmu se!MnogQ žengk je zelo ob£ut_ je razmahnila nova voina 1. ... , i J ljivo za vremenske 1940. Stvarnost je za eno leto pre- j hitela utopijo. Ženske imajo, kakor piše ne- . . , , ki švicarski list, navadno zelo Zavzeto smo gledali podobe ■ , , v , „ . ; , , , .. . ~ , . . dober cut za vreme. Pogosto nei strahotmn morij in razdejani .. ~ . . . .. llTT . . , . ,T . J J slisati ženske, ki pravijo: Vem, modernimi src-dstvi. Vojna se , . , , . , , pina jug, ne da Di pogle- ! Z ni mogla končati. Bilo je že 1. 1 1950 in še ji ni bilo konca. Vsa velika mesta so postala kupi ka-menja, toda med tem kamenjem ^^udim! so se odpirali maskirani vhodi v podzemlje. tehnike. Ljudje, izmed katerih je ta ali i skupnosti, se utegnejo spomniti! pračiovek je bil trielodit oni poklicni oznanjevalec božje- j pračloveka in njegovih jam. dala skozi okno, kajti počutim; se tedaj slabo in razdraženo."; Druge spet pravijo: "Ko se zju-; vem takoj, ali piha zapadnik. Tedaj je neka posebna mehkoba v zraku, ki po-i Tisoči dvigal so ljudi neugns*- j vzroča, da se počutim lahko in no prenašali v zemljo, pod tež- Urečno. Lasje se dado laže česati ke zemeljske plasti kjer si je j kakor drugače." So ženske, ki iznajdljivi človek zgradil nova|trde, da lahko zmerom v naprej mesta, izkoriščajoč vse slepilne: povedo, kdaj bo deževalo, kajti možnosti skokoma napredujoče, v takšnih časih se jim lasje lep- , ,.. v . i - Moderen človek je postal krt. ga poslanstva na zemlji, castilec; In takrat vidijo, da so kljub Izaril se je v zemljo in ustvarjal Ucemka ljubezni. Zopet drugi vsej visoki civilizaciji še večji novo civilizacijo podzemskega je občudoval veličino človeka v I ubožci od njega. x značaja. Platonovih dialogih, v Fidijevij y trenutkih spoznajo, Včasi so se pojavili med raz- plastiki, v lepoti gotskih kate-1 1 ^ J . , ,,. , , , _ ;da je huje, če imaš zoper sebe j valinami razcapani ljudje. Bera- dral, v Michelangelovih freskah' . 1 v . ,, ^ J J & :modernega človeka — sovražni- ci? Ne v Sikstinski kapeli, v Mozarto- vi radostni muziki in v Beethovnovih mogočnih simfonijah, v stvaritvah neštetih velikih pesnikov in filozofov, ki so potom- ka, kakor, pa mamuta in druge j oblegane dežele, ki ji je že zdav-zverine, s katerimi se je Homo naj zmanjkalo surovin za oble-Neanderthalensis boril za ko-1 ko. ' šček življenjskega prostora, za To je bilo kajpak v utopiji, skromno merico hrane, ki je bi- S trpkimi čustvi sem takrat ce pračloveka sproščali njihove 1& na imer za ^ z mamu. st il duševne teme, odknvali neiz-l^ trebna aoveku. 1 ščeče merljivo lepoto življenja in uciln__ misliti po zakonih kritičnega uma. In zopet drug človek, ki tiči v tej sodobni jami — ne da bi vedel, ali mu ni kakšna bom-| ba porušila doma in ali ne bo| katera druga jutri, pojutrišnjem nasilno končala njegovega življenja — ta človek pozna veličastno zgradbo sodobne znanosti. Pozna na strogih matematičnih konstrukcijah zgrajene mehanične zakone, ki so pognali tehniko tako daleč, da bi lahko bila vir ogromnega gmotnega napredka. Pozna čudeže kemije in ve, da bi moglo človeštvo z umno uporabo njenih sredstev prehraniti mnogo več i ljudi kakor dve milijardi ust, i ki se vsak dan odpirajo, da sprejemajo vase plodove zemlje in dela. Pozna omamljiva odkritja biologije in čudovito mehaniko vesoljstva. Kolikokrat je pred j znanostjo dvajsetega stoletja zapel visoko hvalnico človeškemu umu in napredku! še vlegajo. Svojevrstno prasketanje, ki ga opazujejo zjutraj, kadar se češejo, napoveduje pozimi suh mraz. Druge ženske čutijo v očeh spet neko posebno utrujenost in napetost, preden začne snežiti. Ženske, ki se počutijo dobro, preden začne snežiti, so redke, kajti po snegu dišeč zrak povzroča na koži j občutek suhosti in hrapavosti.; Razpokle ustnice so tudi ob se-1 vernovzhodnem vetru, in ker so! ženske ustnice posebno občutlji- lzbrati iz kinematografa v ble-jve, naznanjajo zelo razločno na-;okuSu. pariško življenje. Mislil stop tega vetra. They can take it! Tough enough to laugh at "dirty" weather... supple enough to be kind to your feet. You'll "go" for these Winter-Weights . . . they have everything you want . .. even a moderate price tag! Don't wait... come in right away for a try on. Fini čevlji za moške in ženske ter otroke se dobijo po zmerni ceni v naši trgovini. mogočni vplivni ljudje Obuvalo je trpežno in številni vzorci in kroji vam omogo-obuvalo po vašem Vsi, ki tiče v teh čudnih ja-! mah, poznajo poezijo prometnega letala, vse je Tiavdušil čudež radia, ki jim omogoča naj-| ! širšo duhovno vez s svetom; I vsi vedo, kaj pomenita sodobna' higiena in medicina. In medtem ko tiče ti ljudje v svojih jamah, ko se stikajo drug k drugemu v svoji trigloditski Vesele velikonočne praznike in obilo pirhov• želimo vsem našim cenjenim odjemalcem in prijateljem! 6410 St. Clair Avenue VOLUME XXVI. — LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) APRIL 21, 1943 ŠTEVILKA (NUMBER) 92 HEnderson 6800 GRDINA SHOPPE 6111 St. Clair Avenue Bridal Specialties Bride and Bridesmaid Gowns VEILS INDIVIDUALLY DRAPED Graduation & Communion Dresses " Personal attention given at morning of wedding Complete Line of Accessories Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Vesele velikonočne praznike želimo vsem! Iskreno se zahvaljujemo za naklonjenost v preteklem, ter se priporočamo za v bodoče. Vedno bomo nudili točno in"prijazno postrežbo. EDNA DAIRY J. Knaus, lastnik Slovenska mlekarna 6302 Edna Avenue _HEnderson 7963 SLOVENSKI ČEVLJARJI v St. Clairski okolici, želijo prav vesele velikonočne praznike vsem svojim obiskovalcem in prijateljem Naše popravilo čevljev je znano po kvaliteti izbornega dela. Pri nas je popravljanje resnična umetnost. FRANK URANKAR 7226 St. Clair Ave. RUDOLPH KOZAN 6530 St. Clair Ave. FRANK LONGAR 6630 St. Clair Ave. JOHN HACE 3210 Bonna Ave. OHIO FURNITURE 4 MUSIC COMPANY 6321-23 St. Clair Avenue ENdicott 5016 Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO. John Sušnik 6104 ST. CLAIR AVENUE Vsem pevcem, staršem in kulturnim delavcem ter mojim odjemalcem želim veselo velikonoč! Ob luščeriju bučnic V ničkah, kjer leži otrok, tudi namoči koščice, Trezika! je zapovedovala Košenjakovca služkinji. "Prvi začenjamo v vasi z luščenjem, pa se bo natepla v hram po vsej priliki vsa vas. In obrni se malo! — V tvojih ničarko. Zjutraj gre na delo, zvečer se vrne. Otrok je ves dan v gnoju in vodi, pa ti izci-mi ko žaba, prej ko nas eden." Ko se je vrnil gospodar s hlapcem in drvarji iz gozdov, so povečerjali. Delavci pa ta dan »SEME'S C A F E« 6507 St. Clair Ave. LOUIS SEME, lastnik letih mora biti ženska okretna niso odšli po večerji domov, kako maček." kor druge dni. Obsedeli so za Trezika je dvignila vekajoče- miao in Trezika nasula Pred ga otroka ter ga položila na po- "Jf kuP buc.nic" Lotili 80 se Jih" steljo, kjer ga je zagradila okrog Blle so Prozne" LuPinJe se Jim in okrog s podglavniki, da bi Pnmerno ovlažiI°' a tudi je" ne padel na tla. Položila pa je drca 30 Postala voljna" Ni" kraj njega tudi cUnje, ki jih je so se trla- marveč 80 se "P0^' potegnila iz ničk. Oster duh po bala' da 80 nohti lahko °meznili človeški vodi jo je rezal v nos. z njlh mPmo-Prvi hip je hotela cunje kje Ko se je mrak zgostil v noč, zunaj prezračiti, a godrnjavi so začeli prihajati v hram lu-glas gospodinje jo je opomnil, ščarji. Po dva in po trije so prida je v hramu polno važnejšega j finili starejši ljudje. Smehljaje dela. Obrisala je ničke s pred- so pozdravljali gospodinjo, in pašnikom, nato pa je stresla va- kakšna ženska je stopila k po-nje bučnice, ki so se sušile na stelji, kjer je prezal mali kri-peči. Dvoje ničke so jih bile že čač. Poščegetala ga je pod vra-polne. Porinila jih je bila pod torn in zadrdrala: "Buc-buc-posteljo. Ko je pometla s peči ;buc-buc!" poslednjo koščico, je šla s kr- Otroci so se ustavljali v prj- pomagali in glasov od zunaj ni! bilo več čuti. Pevci so se zrinili skozi vrata. V sobi je zavladala za hipec tišina, nato so pa zapeli skupno. Po povečerki so fantje po sobi naglo pospravili. Mize so zložili v uto, luščinje pa so vrgli v pri-klet. Lepšečjak je privlekel od nekod harmoniko, se usedel na okensko polico v sprednji steni ter raztegnil meh. Sprva je samo preizkušal glasove. "Se ti je napela?" ga je vprašal nekdo. Odkimal je in urezal poskočen ceprli. Mladina se je zavrtela, tla so zaječala. Starejše žene so se odhajaje ustavljale pri vratih. Niso se mogle odreči pogledu na plešoče. Otroci so sedeli okrog peči. Včasih je udarec širokih plesalkinih jank vrgel katerega s klopi. nico po vodo. Poškropila je z njo koščice, jih pomešala z rokami, ko so se ji pa zdele dovolj vlažne, je potisnila posodo pod klop ob peči in odšla ven. Toliko dela je imela ta dan, kakor da bi se pripravljali na gostijo. Z gospodinjo sta pekli kvasenice, in ker ni bilo doma ne gospodarja ne hlapca, je morala hoditi še po pijačo v vrh. Jabolčnico so imeli sicer doma, a za povečerko je treba dati lu- kletu. Režali so se, suvali in ščipali, in zdaj pa zdaj se je kak šolar iznfebil klobuka. Potegnili so mu ga z glave ter mu ga skrili. Dekleta so prihajala v sobo posamič, skrivnostno in z velikimi očmi. Fantje so se vsuli v hram naenkrat. Prezirljivo so jih gledala dekleta. Bili so domači. Niso bili bogve kako možati, pa so se jih domača dekleta otepala. Ne- ščarjem tudi krožico vina, že gotovo so obstali za kakšno mi-zato, ker luščijo prvi. Iz šopja- nuto pri vratih, od koder so ka je prinjsla v hišo gostovanj- opazovali luščarje, nato so se ske mize, jih postavila ob stenah, namestila ob njih dolge klopi; svete podobe, ki so visele na nekaj krajih nižje, pa je sne-i la. s sten. Po nerodnosti bi lah- Lepšečjak je pritiskal in priti-; skal, zmerom hitreje, zmerom glasneje. Okovani podplati so strgali po podu, plesalci so sop-li; suknje so frfotale okrog fantov, janke plesalk pa so vihrale; po zraku, da je petrolejka pod stropom plašno utripala. Domači fantje so gledali Hva-letince postrani. Med njimi sicer ni prišlo do hudih besed, a oboji so vedeli, da je ozračje napeto. Med plesom, ko je Lepšečjak divje udarjal neko polko, je plesalec iz Hvaletinc sunil s komolcem Žmočevega Žepa tako, da sta se zveznila s plesalko po tleh. Ta se je dvignil ter treščil Hvaletinca za uho in pričel se je pretep. Harmonika je utihnila, po luči je nekdo udaril s stolom. Ženske so se med vikom' in krikom poskrile v štibelj, otroci so popihali ven, po sobi pa je divjala bitka, dokler ni: prišel gospodar z lučjo. V roki je držal puško, hlapec pa je stal kraj njega z ročico. pa spravili za mizo. Nekateri so se zrinili med dekleta, tisti, ki so bili plašljivi pa so se vsedli skupaj. Za mizo pri peči so. sedeli sta-ko vrgel kak fantin Devico Ma- rejši možje, povečini gospodaril jo na tla, ali bi pa polomil ste-; ji. Košenjak je bil med njimi, klo na Srcu, Jezusovem. Govorili so o gospodarstvu, o j Otrok se je ves dan drl. Od- volitvah in o slabi letini, pa tu- Plesa Je bil° konec, pravi obra-ikar ga je bila vzela iz ničk, se di o tem, kako gre kmetu iz le-!čun med fanti Pa se Je pričel ni pomiril. Kakor da bi mu le- ta v leto slabše. Ko pa je prišel zunaj. — • L: Kbprivec. žanje v postelji ne prijalo. Oči- v sobo s skupino fantov Lep- - vidno se mu je tožilo po uspa- šečjak, godec, ki igra harmoni-1 KAJN vajočem guganju, ki si ga je ko, je okrog miz pritajeno za-lahko privoščil v ničkah. Vzlic j vršalo. Dekleta so se suvala s Fantje so klopmi so si klobuke, nato se umirili. Pod iskali suknje in so se pa razšli. Slavni glasbenik Abel se jc roke in noge, se je toliko pre- glave. Nasmehnili so mikal, da so se ničke zibale inj resni gospodarji. "Se „ . • * , . , , . , . i neki večer sprehajal po parku, povoju, s katerim so mu zvezali komolci ter kazala liani z vzgibi , • j , u • 1 , . , ... , ' ' J & kjer so ravno nad vse slabo lgra- mlfP 1 n nriCTti a O 10 r/~ll 1 It/~i yiyir} .-Hm.** Mnr.wir.Vi«!]. r.« "tudi ^ li neko njegovo simfonijo. Raz-. to je imel po vsej priliki rad.|bo nocoj tu sila," je zinil proti;bmJe?, radi slabega izvajanja. T7 . i • • - I , y • tt v • , J , v je pncel skladatelj glasno pso- V postelji pa mu se tako mocm j Kosenjaku sosed. "Koder se pri- Jvat[ posebno diri'„ta Ne£do I mmahi z nogami niso mogli pri- kaže tale," pokazal je Lepšečia- , ■ ■' K , « »,• .. ».., T, . i, , , . , f ki je to slišal, vpraša: Ali ve- carati užitka guganja. Ko se je;ka, "tam delajo janke vet^r." ^ kakQ ge ^.J*. imenuie,„' c rl le nekoliko preveč, je prišla "Ničesar ne vem," se je izmo- <,K' • . . , v sobo gospodinja. Poiskala je taval Košenjak. "To je Julikina ™U Je ime" vpije Abel. Ali ne slišite, kako me mori?" NORWOOD SHOE REPAIRING ned mokrimi cunjami oglodan stvar." cucelj, ga oslinila ter ga potiš- Cez čas so bile zasedene vse; rila otroku v usta. Vedela je, mize. Koščice so se lomile pras-da je moker in bi ga bilo treba ketaje, lupinje je padalo na tla previti, a tako malo časa ji je šumotaje, na mizah pa so se na-| s:nerom ostajalo za deco. Sicer birali kupi jedrc. Trezika jih je pa je bila mnenja, da otroku ne cd časa do časa pobrala ter stre- škoduje, če živi v vlagi. Tudi i sla na peč. Ničke so se polago- 6214 St. Clail* AveUUe nlado drevje je lepše uspevalo rna praznile, in ko je vzela prvo če mu je gospodar zalival irJ krnico iz zadnjih, so zapeli pred Vesele velikonočne praz-; gnojil. Več jih je že shodilo v j hramom Hvaletinci ' V sobi je nike želimo ysem prijate. .■.lenem hramu, ki so bili deležni nastalo čuano vzdušje. Dekleta11- , | prav takšne nege kakor ta. "Čim so se razvnela, ostali luščarji'paI ' Lolj otroka carkljaš, ga snažiš niso kazali za Hvaletince bogsi-i in umivaš, tem prej. ti bo umrl," gafvedi kakšne naklonjenosti.! i jo povedala včasih ženski, ki se'Dolevka jabolčnice, ki je poto-i jo obrnila nanjo zavoljo kakšne-1 vala za mizami, j- navdušenje ga nasveta. "Takle pamž ti ra- pri dekletih še stopnjevala in J ste ko glista. Poglej kakšno vi-' tudi one so zapele. Fantje so jim r -tfetfiS)>oHsora fyktinf* JMWR TORPEDO BOAT!^ I—i * I—I > Tr—i ] I—I^Ir-rl ■'> I—I I 5 I—*^ fc—I@fc-^® Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem in prijateljem Double Eagle Bottling Co. JOHN POTOKAR, lastnik 3511-19 ST. CLAIR AVE. HENDERSON 4629 Vesde velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! Joseph Žele in Sinovi POGREBNI ZAVOD 6502 St. Clair Avenue ENdicott 0583 452 East 152nd Street IVanhoe 3118 Avtomobil in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni najboljše postreči. MARIO'S CAFE 6220 St Clair Avenue Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želin'0 vsem prijateljem in znancem! Postregli vam bomo vedno z najboljšim pivom, vl' nom in žganjem. Serviramo tudi okusen prigrizek. Iskrena velikonočna voščila in mnogo pirhov želi vsdn August Kollander v Slov. Narodnem Domu 6419 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio i KOLLANDER izpolnjuje prošnje za državljan^ papirje, prodaja denarne nakaznice (MONEY DERS) in opravlja notarske posle. JOSEPH DOLINAR ST. CLAIR AVE. CAFE 6737 St. Clair Avenue BEER — WINE — LUNCH — LIQUOR Želimo vesele velikonočne praznike vsem gostovi prijateljem! Prav vesele velikonočne praznike želi vsem I 0 V Edward J. Kovači Koncilman 23. varde 4 M * M«t-i - h-i v Jr-i o t—-I< I-i M , i .h Vesele velikonočne -praznike želimo vsem odjemalcem, in prijateljem! NICK SPELICH 6210 White Avenue SLOVENSKA MLEKARNA HENDERSON 2116 Cenjenim gospodinjam toplo priporočamo našo sa-flitarno in moderno urejeno mlekarno, kjer dobite najboljše mleko, smetano, sir itd. Ako še niste naš odjemalec, postanite čim preje, ker zadovoljni boste kakor 80 naši sedanji odjemalci. Prijazna in točna postrežba s Prvovrstnim mlekom je naša posebnost. Se zahvaljujemo našim odjemalcem za dosedanjo Naklonjenost ter se priporočamo tudi še za naprej. ANTHONY USS Slaščičarna — Cigare, cigarete in sladoled Cold Meats 6502 Superior Avenue ENdicott 9711 Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim odjemalcem in prijateljemi 1 v '"■it*, HECKER TAVERN 1194 Eafet 71st Street JqHN SUSTARšIč in FRANK HRIBAR, lastnika Gostilna Priporočamo se vsem prijateljem in znancem, da tečejo našo gostilno, v kateri vam vedno postrežemo s finim pivom, vinom in žganjem. Na razpolago tudi lrtlamo vedno okusen prigrizek. ^^__JZelimo vesele velikonočne praznike vsem! PODPIRAJTE VAŠEGA SOSEDA! 42 let v enem, prostoru Lumber — Insulation — Plaster Board Screen Material THE LAKE ERIE BUILDING MATERIAL CO. Office and Yard: 1321 Marquette Road Vesele velikonočne praznike želimo vsem! VESELO VELIKO NOČ y tem času radosti, ko se spomlad vzbuja in ljudje Ve praznično lice radosti ob spominu na velike dne-iu Ve^^on°čnih praznikov,, vam želimo veselo velikonoč ^ogo pirhov. jje ^ bodoče vam bomo ravno tako postregli najbolj-' ^aš cilj je vedno skušati zboljšati naše delo. L LOUIS L. FERF0LIA LICENCIRAN POGREBNIIC' 9116 Union Avenue Michigan 7420 sesedaaS&ks&sQffla&kfci VLADIMIR LEVSTIK: Lorenzo Pescecani (1916-17) Prišel je v taborišče poleti, ko je bilo toplo. Takrat je mogel hraber človek še pogoltniti, kar so nam kuhali. Na bregu med barakami je še rasel grm, sesto-ječ iz mnogih štreljev in poldrugi meter dolge šibe, na katerih je zelenelo tucat listov. Septembra meseca je signor Ni-coletti to šibo odlomil ter si napravil iz nje paličico, ki jo je še isti dan v svojo zabavo zre-zal na koščke. Tisti čas je nekega vročega dne obstal pred vhodom v tabor črnovojnik s kosmatim obrazom in sabljastim .bajonetom na puški. Zraven vojaka je ravnodušno stal suh možiček. Brki in šiljata bradica so bili sivi, lica rjava, bodeče oči so mu izpod košatih obrvi hladno zrle na radovedneže, ki so pritiskali k vratom. Na rami je imel oprtnik s svoj lastnino in na oprtniku mu je sedela kavka. Nekaj časa nas je opazovala, nato je grozeče plahutnila s perotnica-mi in zavreščala: "Krrr! ... Kav! Krrrr!" Tedaj se je možiček zganil. Okrenil je glavo proti kavki, jo z vozlato roko pritisnil k sebi in zamrmral: "Non sta gridar, Checco . .. sei buono ... sei mio ..." Kavka je utihnila, kakor da ga razume. Ta človek je bil Lorenzo Pescecani. Njegova zgodba se je kmalu razvedela. Lorenzo je bil mornar. Ko se je pri Ognjeni zemlji tepel z viharjem, mu je sar-torelica, ki jo je kanil povišati v signoro Pescecani, nastavila rožičke. Lorenzo se je vrnil, zvedel kako in kaj, jo kar s pomola ubral k nasledniku ter mu s predpisanimi bogokletstvi razložil, da to ne gre. V podkrepilo, mu je zasadil šest palcev noža med rebra. Naslednik tega ni prenesel in sartorelica je ostala sama, kajti Lorenzo je dobil osem let. Zaradi umora, z olajševalnimi okoliščinami. Potem je šel znova na morje. Leta in leta mu niso imeli kaj očitati. Nato pa, lepega dne, ko je, bil 'spet v Trstu, mu je neki Marco, nemaren jezik, v prepiru omenil dogodivščino s sartorelo. Lorenzo se je zahvalil z nožem. Dobil je tri leta, zaradi uboja. Takrat mu je bilo štirideset let. Potem je bil spet precej časa pošten mornar. Svoje delo je opravljal, za naslednika in Marca se je bil spokoril, bogo-kletstev mu pa v nebesih niso zapisovali, ker jim je manjkalo dovolj astronomskih številk. Komaj pa se je pc daljšem času spet zasidral v Trstu, ga je neki Giuseppe med izmenjavo mornarskih prijaznosti spomnil zadeve z Marcom. Lorenzi je hotel neutegoma poravnati račun, toda Giuseppe je ušel. Teden dni se je skrival po Trstu, teden dni ga je Lorenzo iskal. Ko sta se srečala, je obležal Giuseppe kakor zaklano živinče, kar je tudi bil, Lorenzo pa je vklenjen odkorakal v zapor. To pot je dobil mnogo več, kajti uftior je Slovenska zemlja ALOJZ GRADNIK O bridka zemlja—ni bil templjev zid kras tvojih nežno zelenečih grudi, ne katedrale v blišču bele sljudi, ne večni čar kraljevskih piramid. Samo sledovi biča in kopit so v tvojih krovih, v prsti, v lesu, v rudi, in žigi priče so, da si v ponudi bila kot krma roparskih korit. Če pa pustošil te je srd biričev, ostala vendar plodna si in vedra, in ko pod jarmom spehanih volov zareže plug se v tvoja sladka nedra, za hrano živih in spomin mrličev kali že v tebi žetve blagoslov. bil premišljen. Ko so ga izpustili, je bil starec. Ob izbruhu vojne z Italijo so bili porchi austriaci polovili v Trstu vse, kar se jim je zdelo sumljivo: urednike "Piccola," advokate, verižnike, rodbine de-zerterjev, kurtizane, anarhiste in predkaznovane zločince, ter jih razposlali v internacijska taborišča. Stari Lorenzo Pescecani in njegov Checco sta prišla k nam. Lorenzo je dobil posteljo v kotu naše barake, dva prostora naprej od mene. Njegov sosed sem bil tako rekoč, vendar ne vem, ali sem pregovoril z njim vsega sto besed. Bil je molče-čen starec; nikogar ne pomnim, da bi se mi bil zdel tako sam kakor on. Življenje je bilo zani prebrana knjiga. Nikomur ni ponujal tovarišije. Snažen in tih je sedel na svoji postelji, kakor bi premišljeval o nerazrešenem vprašanju, ki so mu ga bili zadali tam, za železnimi vrati... Kadar koli sem imel opravka s Pescecanijem, sem presunljivo čutil v njem človeka, ne da bi bil mogel določno reči, po čem. Lorenzo je bil dober mož, eden najboljših, kar sem jih spoznal v taborišču. Rajši bi mu še enkrat segel v roko kakor nekateremu olikanemu signorju, ki je v kantini kramljal z menoj po francosko. In ko bi me danes vprašali, kdo izmed njih je bil po mojem občutku resničen gentleman — tedaj bi izkazal ubogemu starcu pravico ter odgovoril: mornar in morilec Lorenzi Pescecani! Edino bitje, s katerim je zaupno občeval, je. bil kavkec Checco. "Checco" so rekali Italijani tudi Francu Jožefu. Ali se je Lorenzo norčeval iz schon-brunnske mumije? Sodim, da ni mislil nanjo, kajti Checca je ljubil, kakor ljubimo milega, razvajenega psička. Vsi dobri grižljaji so bili zanj. Checco je kraljeval po vsej polici nad Lo-renzovim ležiščem, Checco je posedal Lorenzu na ramenu, se mu dobrikal kakor mače, mu vtikal kljun med zobe ter pre-bavljal po vranji navadi; Lorenzo si je potrpežljivo čistil suk-!njič in odejo, ne da bi godrnjal zaradi tega. Kavkec je bil gospodarju gan-j ljivo zvest. Kamor je šel Loren-|zo, je letel Checco nad njim. Checco ni trpel, da bi se tuje roke dotikale Lorenzovega jimetka. Nekoč je starec prodal 'svoj oprtnik Italijanu, ki so ga odpravljali v tri ure oddaljeni tabor Weyerburg. Z oprtnikom vred je tudi Checco izginil. Lorenzo je taval okoli kakor obsojenec. Toda čez nekaj dni je sedel Kavkec spet na polici, iz Weyerburga pa je prišel glas, da je Checco vso pot krožil nad kupcem oprtnika, se zaganjal vanj, ga spremil prav do taborišča in še tam dolgo razsajal po strehi barake in z glasnim krikom terjal gospodarjevo last. Časih sem opazoval Lorenza, ko se je potihoma razgovarjal s Checcom. Nemara mu je pripovedoval stvari, ki bi jih bil. zaupal ljubljeni duši, da jo je imel. Nekoč sem ga slišal, kako mu je mrmral: "Checco, solo, unico amico mio! ..." Prijatelja je prav za prav imel. Enonog, rdečeličen in požrešen mesar iz Furlanije, Lo-renzov najbližji sosed, se je bil kakor klop obesil nanj. Starcu ni bilo nič do njega, a vendar sem videl, kako se je sčasoma privadil njegovi robati druščini. Kadar sta govorila, je bilo največ slišati mesarja, ki se mu je venomer bledlo o jedi. Večkrat se je zgodilo, da je Lorenzo med takim pomenkom zadremal. Jed je dobivala v taborišču vsak dan usodnejši pomen. Glad je prevzemal oblast nad minutami našega življenja. Zjutraj neosladkana brozga, opoldne juha iz gnile bravine s pokvarjenim zeljem za prikuho; kar si pogoltnil, si izkozlal; zvečer spet brozga in tako dalje iz dneva v dan. Časih smo za izpremembo dobili nezabeljen ješprenj; kdor je našel v svojem obroku miš, jo je mirno vrgel pod mizo in jedel dalje. Živeti je bilo treba! Že si je upal le sadist .vpričo drugih ponesti boljši grižljaj v usta; že je dobil za polno me-vjiažko zvrhan bokal ljubezni, komur je bilo do nje. Signorina Lucia, izobražena Trentinka, je mahoma izginila iz naše srede; potem je bilo slišati, da je šla v drug tabor; živet s tamkajšnjim krojačem, ker so ji bili (Dalje na 4. strani) Želimo vesele velikonočne praznike in obilo piruhov vsem prijateljem in znancem! \ i Mr. and Mrs. Frank Yakos 669 East 159th Street Vedno postrežemo z svežim pivom, dobrim vinom in pristnim žganjem. Okusen prigrizek Vesele velikonočne praznike želimo vsem obiskovalcem in prijateljem! RENO CAFE Mr. & Mrs. Frank Lisjak 10401 Reno Avenue Diamond 6299 Dobro pivo, vino in tobak ZAKRAJSEK FUNERAL HOME CO. POGREBNI ZAVOD 6016 St. Clair Avenue ENdicott 3113 Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! PRIJATELJ'S PHARMACY Slovenska lekarna ST. CLAIR AVE. Cor. EAST 68th ST. ENdicott 4212 Prescription Specialists Vesele velikonočne praznike želimo vsem! Vesele velikonočne praznike želimo vsem. KREMZAR FURNITURE Prodajalci pojjištva 6405 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 2252 Cleveland, Ohio Zahvaljujemo se vsem našim odjemalcem in prijateljem za naklonjenost v preteklem letu ter se priporočamo za bodoče. Vesele velikonočne praznike želimo vsem! PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. ENdicott 0511 Vprašajte za Jennie Hrovat VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem Janko N. Rogelj 6208 Schade Avenue ENdicott 0718 ZAVAROVALNINA IN BONDI POSTREŽBA je popolna in zadovoljiva. s« Vesele velikonočne praznike želimo vsem! GLOBOKARS SUPER SERVICE John J. Globokar, lastnik 1075 East 185th Street-Corner Chapman Avenue Oficijelna postaja za pregled tajerjev Mobilgas — Mobiloil — Graco Motor Vitalizer Mi imamo najmodernejšo pripravo, da namažemo vaš avto, da bo tekel brezhibno. Pobere vso nesnago iz motorja. Poskusite, videli boste veliko spremembo, ki vas bo zadovoljila. V zalogi imamo veliko izbero napolnjenih VELIKONOČNIH KOŠARIC 49c do $1.39 kot tudi veliko izbero ženskih in moških potrebščin po zmernih cenah. TAYLOR VARIETY je glavni stan za potrebščine za čiščenje. Izplačalo se vam bo kupovati pri Taylor Variety 5c IN 10c DO $1.00 TRGOVINA 6714 St. Clair Ave.-6716 St. Clair Ave. MR. & MRS. LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Avenue Želiva vsem odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike in se priporočava za naklonjenost Vesele velikonočne praznike želimo vsem obiskovalcem in prijateljem! MR. IN MRS. MATH KUCER 481 EAST 152nd STREET KEnmore 9899 Tbčimo legalno žganje, dobro vino in sveže pivo. Se priporočamo. Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Pri nas boste vedno dobro postreženi kolikor nam dovoljuje vojna postava, in upajmo v skorajšnjo zmago U. S. A. JOSEPH TREBEČ Meat Market 1423 EAST 55th STREET HEnderson 1559 GANTNfcR Veselo velikonoč in obilo pirhov želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem Vaš trgovec v Slov. nar. domu na 6407 ST. CLAIR AVENUE JOHN POLLOCK Lorenzo Pcsccccltli ^ stari naš Triglav, obudi nam začarane Slovence! (Nadaljevanje s 3. strani) za to obljubili vojaško hrano. Povera Lucia! Lakoti se je pridružil mraz tiste zime; tri in dvajset stopinj v barakah. Jetniki so spali oblečeni, stare časnike in umazane rutice so pogrinjali nase, in še so jim šklepetali zobje. Vrane, ki so optimistično pre-žale na odpadke, so zmrzle ce-pale s taboriščnega plotu. Revnejši so čakali nanje; v trenot-ku je bila vsaka pobrana, v pol ure pojedena. Toda zima je pritisnila še huje in kmalu ni bilo niti vran. Obroki hrane so se krčili. Zdaj je bilo treba ovčja mrhovino pogoltniti in obdržati v sebi. Malokdo je to znal. Lorenzo Pesce-cani je z votlimi lici lazil okrog in stradal. Ješči mesar je trpel kakor volk; človečino bi bil žrl, da so mu jo dali. Brez miru je šepal po barakah, prisedal celo k neznanim jetnikom in z zme-šanimi očmi vročično klatil o vsem, kar je bil kdaj pojedel. Videli smo, kako je časih tiščal v Lorenza ter mu prigovarjal. Lačni starec si je mašil ušesa; obraz je imel kakor perga-men, zrkla steklena, izpod brkov so mu štrleli rumeni zobje. Nazadnje je jel poslušati. Zdaj ta,'" zdaj oni je vrgel oči po Checcu, ki se je obiral na polici. "Perche no?" sem slišal mesarja neki dan. "Sara eccelen-te..." Drugo jutro se kavkec ni oglasil. Mraz je škripal. Salom Lilienduft, ki Checca ni mogel trpeti, se je prismukal k meni in slovesno zašepetal: "Ni ga več! Pravkar sta ga zaklala." "Koga?" sem se zdrznil. "Checca... Mesar ga bo prekuhal v golaž." Glad. V menažkah pomije. Ko se mi je devetič vzdignilo, sem žlico odložil. Legel sem na posteljo in jel v avtosugestiji za-uživati francoski menu: Huitres, sauce vinaigrette ... Chateaubriant, sauce bearnaise. Fromage de Camembert... Cha-blis, Chateau Margaux, cafe moka ... Mesarja ni bilo videti. Lorenzo Pescecani je sedel na postelji in buljil v tla. Roka, v kateri je držal cigareto, mu je podrh-tevala. Pravkar sem bil srebnil poslednjo ostrigo in si v tretje nalil chablijca, ko je prihlamu-dral v sobo mesar z menažko v rokah. Postavil jo je na mizo ter pripravil posodo, pribor in kruh zase in za starca. Vonj po ostri začimbi nam je udaril v nosove. Pustil sem nedojedeni chateaubriant ter se približal. V rdeči godlji je plavalo nekaj koščkov mesa, ki so bili snoči še Checco. Niti toliko ga ni bilo, kolikor ostane prijateljstva, ko ga zatajiš, zvestobe, ko jo prelomiš ... Mesar je delil. Najprej je ho-J tel dati vsakemu pol, potem je navrgel sebi škofijo. Oči so mu visele iz jam, slina mu je silila na ustnice. Ko si je bil po- O zbudi se Triglav iz tvojih dolgih nočnih sanj! O stresi se, odpri oči ogromne, bistre tvoje! Otresi spone suženjstva, odvzemi nam povoje! Dovolj obljub in sanj, velikih hočemo dejanj! Zadosti v domovini naši barbarskih je razdjanj! O stari naš Triglav, prebudi vse junaške voje, ki učakali so dan, da vstopijo v rešilne boje, potolčejo sovraga, rešijo nas vseh izdanj! Oživi Triglav žile tri: Beneško, Sočo, Savo! Začaran zbudi Taljament! Slovence naj povrne! Jih združi spet v Veliko Slavijo, kjer ljudstvo zdravo Zaveso — z vztrajno, trdno voljo — raz oči razgrne za sebe, narod, dom... v vesoljno človečansko Slavo, Z vzajemnim delom v dobrobit, napredek naj obrne! Prof. dr. Albert Prinčič klonil vse razen enega bedrca in vratu, se je obrzdal. "Ecco, Lorenzo," je zaklical. "Venga mangiar!" Starec: je prišel menda le zato, da bi še enkrat videl svojega Checca. Zgrudil se je na klop in si podprl sence. V vratu mu je butalo kakor skrčena pest, čudno je sopel skozi nosnice. Niti pokusil ni. Čez nekaj časa je vstal, porinil svoj krožnik mesarju, se vrnil na posteljo in obrnil glavo proti steni. To je bil njegovi četrti umor. "Eccelente," je mlaskal mesar. "Magnifico!" Požrl je Lorenzov delež, si ogledal koščice in pohrustal mehkejše dele. Kar je ostalo, je z dvema prstoma vrgel v smeti. In spet smo stradali. Lorenzo je od tistega dne vidno propadal. Časih se je zmešano ozrl na polico ali segel na ramo, toda Checca ni bilo več. Iz navade si je vsak dan ščetkal odejo in suknjič; stari madeži so polagoma izginili in nazadnje je bilo oboje spet kakor novo. Ko je sneg skopnel, so izpustili vse jetnike razen anarhistov in nevarnih zločincev. Lorenzo je torej ostal. Zdaj mora biti zdavnaj mrtev. Kadar vidim pozimi vrane, se ga spomnim. Lahka ti bodi zemlja, kjer koli ležiš, ubogi Lorenzo Pescecani! Rastlinsko življenje na Marsu Uspehi opazovanj ob zadnji "Marsovi opoziciji" Ves znanstveni svet se je na letošnjo "Marsovo opozicijo," ki jo zemlja doživi le na vsakih 15 let, temeljito pripravljal. Na vseh za opazovanja ugodnih krajih so bili postavljeni veliki daljnogledi, ki so jih neprestano oblegale čete zvezdoslovcev. Vse je pričakovalo, da se bo ob tej priliki spet odkrilo kaj novega na tem planetu, okrog katerega se že plete toliko teorij. Posebne ugodne vremensk^ razmere je imela komisija zvezdoslovcev iz Arizone, ki je šla s svojimi pripravami v Južno Afriko in je napravila nekaj prav izredno posrečenih fotografskih posnetkov Marsa. Komisijo, ki je imela svoj sedež v mestu Bloemfonteine, je vodil prof. Sliphers, ravnatelj Lowellovega observatorja v Arizoni. Ta je s svojimi najožjimi sodelavci pri- šel v Bloemfonteine že nekaj tednov pred nastopom "Marsove opozicije," da je vse pripravil za glavni fotografski naskok na Mars. V odločilnih dneh, ki so komisiji naklonili izredno jasne noči, je napravil 7000 fotografskih posnetkov Marsa. Več sto teh fotografij, ki so sedaj že razvite, po mnenju prof. Slip-sersa, potrjuje njegovo teorijo, da je na Marsu rastlinsko življenje. Vse, kar se je doslej govorilo in pisalo o rastlinstvu na Marsu, so bile le domneve, ki jih je bilo težko povsem ovreči, še težje pa zanesljivo dokazati. Ako te fotografije močneje dokazujejo rastlinsko življenje na Marsu, je ta njegova zadnja "opozicija" znanost neverjetno obogatila. Po zadnjih opazovanjih si je mogoče po mnenju prof. Slip-hersa že napraviti dokaj točno in zanesljivo sliko Marsove zagonetne površine. Planet je ob teh opazovanjih kazal drugo stran, zato je bila tudi njegova znana rdečkasta svetloba nekoliko svetlejša. Prof. Sliphers je ugotovil, da se na Marsu med jutranjim in večernim mrakom kažejo velike lise izredne svetlobne jakosti. On jih smatra za oblake, ki jih gibljejo močni vetrovi. Tudi severni tečaj in sosednje ozemlje kaže v posameznih dnevnih urah zelo različne oblike. Po njegovem mnenju prihaja to od ledu, ki se tvori pod vplivom različnih temperatur. V nekih dneh je imel ameriški zvezdoslovec vtis, da se je ta led ves razlezel in da je na njegovem mestu nastalo morje. Ob Marsovem sončnem zahodu se je po takih pokrajinah spet začel širiti led. Nekateri znanstveniki tudi te "tečajne kape" smatrajo za oblake, vendar te množice fotografij dajejo dovolj gradiva, ki bo gotovo pri na-daljnem razmotrivanju in študiju spoznavanje Marsa pomaknilo za korak naprej. Prof. Slip-her nadaljnih podrobnosti še ne mara obešati na veliki zvon, ker hoče najprej svoj material sam vsestransko preučiti in se z izsledki pokazati na prvem kongresu zvezdoslovcev. Buy your Share in "Ow" SUBMARINE CHASER !l *UkM lUti V i—I * I—I v I—i .VI --1—i 9 I—I 31—I*1—11—191—I * I—i •« p—i '< I—I S I—X I Waterloo Dept* Store 15504-10 Waterloo Road Trgovina, kjer se dobi vse po nizkih cenah. Imamo popolno zalogo lepih pomladanskih oblek za dekleta, žene in otroke za veliko noč. Fino spodnje perilo, nogavice, lepe klobuke, kravate in srajce. Fine in trpežne čevlje za celo družino. Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! $1—I i I—I i t—i i J—T i I—I i I—I v i—i v i—i v i—I v Kadar je kaj narobe z vašimi vodnimi cevmi, p"* kličite nas. Vedno garantirano delo. MICHAEL CASSERMAN Plumbing, Heating and Repairing 18700 Shawnee Avenue IVanhoe 3877 Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Vsem mojim odjemalcem se iskreno zahvaljuJeD1 za naklonjenost in se priporočam v bodoče. Vesele velikonočne praznike želim vsem OGRIN'S SHOE HOSPITAL ANDREW OGRIN, lastnik 18508 Shawnee Avenue RACKAR'S HI SPEED SERVICE Grovewood & Waterloo Road KEnmore 9783 Oficijelna postaja za pregled tajerjev Najmodernejša priprava za mazanje avtomo Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! ,bil°v Prav vesele velikonočne praznike želi vsem NOTTINGHAM MARKET LOUIS R. WESS, lastnik 18620 St. Clair Avenue KEnmore 6777 Vedno prvovrstno meso in prijazna, točna PoS ba. Se priporočamo. ,tre«' Želimo vesele velikonočne praznike vsem- ACME DRY CLEANING FRANK JURECIC, lastnik 672 East 152nd Street Obleke sčiščene pri nas izgledajo kot nove, pravimo vedno prvovrstno delo. Naš telefon je: GLenville 5374 ker Pri nas dobite vedno dobro sveže pivo, kak01 okusno pripravljena mrzla in gorka jedila. MR. & MRS. ARKO 1178 Babbitt Road Želimo vesele velikonočne praznike vsc,n' . so poznali brzojava in radija. Iskati koga na debelem morju in ga tudi najti, je bilo včasih j zelo težko. Nelson je pozneje dvakrat srečal francosko mornarico pred Abukirom in Trafalga-rom in jo obakrat uničil, ker tam pač ni bilo Napoleona in njegove srečne zvezde, ki ga je odvedla v Egipt in ga tudi živega in zdravega vrnila Franciji. Medtem ko je Napoleon zavzemal Malto, je Nelson plul proti Aleksandriji in okrog Sirije misleč, da bo tam ujel francosko brodovje. Ko je Napoleon zvedel za to, je dejal tistim, ki so se bali srečanja z Neisonom: "Ali vam nisem rekel? Moja srečna zvezda nas je obvarovala velike nesreče!" Nesreča bi mogla biti v resnici velika. Mnogo močnejši in spretnejši v pomorskem vojevanju od francoske vojne mornarice, ki je spremljala transport, bi jih bil Nelson vse "od-premil" na dno Sredozemskega morja in zgodovina bi šla po čisto drugi poti. Bleščeča Napoleonova karijera bi bila prekinjena že v začetku. Čeprav bi bili francoski mornarji in častniki še tako hrabri, je bila njihova naloga otežkočena radi tega ker so spremljali tako veliko brodovje, katerega je imel Nelson potopiti. Kako so se Francozi izkrcali, Vznemirjeni po misli, da bi se mogel Nelson vsak trenutek pokazati, so se začeli Francozi takoj po prihodu na cilj izkr-cavati. Čeprav je bila obala ska-lovita in so bili na njej verjetno skriti mameluki, je Napoleon ukazal vojaštvu, naj se takoj izkrca, ne glede na slabo vreme, ker da bi se mogel vsak čas pojaviti Nelson. V razburkano morje so spustili čolne in izkrcavanje se je začelo. Obala se je, zdela pusta, nikjer ni bilo videti žive duše. To je obetalo lahek posel, čeprav se je predpostavljal, da je Nelson obvestil mameluke o francoski nameri. Čim pa so se čolni prepolni vojaštva začeli premikati proti i obali, se je zaslišalo strahovito! streljanje. Skriti za skalami so Arabci in Mameluki dobro merili na sovražnika, ki je pred-| (Dalje na 6. strani) VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Za sodobne vojne ladje, ki zmorejo tudi nad 40 vozlov hitrosti, je Sredozemsko morje majhno in ozko. Nobena večja pomorska formacija ne more neopaženo od enega konca na drugega. Če bi je slučajno ne zasačil sovražni rušilec ali podmornica, jo kaj kmalu zavohajo ogledniška letala, ki takoj sporočijo svojemu brodovju, da se | bliža sovražnik. Tako je danes, še pred nedavnim je bilo drugače. Slavni Napoleon Bonaparte, edini človek, ki je nosil na svojih epoletah vse vojaške čine od prvega pa do zadnjega, je po-I stal po svojih velikih zmagah v ! Italiji in v vojni z Avstrijo, najpopularnejši človek Francije. Napoleon je bil takrat general francoske republike.- Njegove slavne zmage, ki si jih je priboril v Italiji proti številnejši avstrijski vojski, so ga napravile polboga francoskega naroda. Z armado, ki je bila gola in bosa, sestradana in dokler ni prevzel on vodstva, tudi slabo vodena, je premagal mali Korzičan silno cesarstvo in zagotovil svoji domovini velik del Italije. V tistih časih je vladal Francijo iz treh diktatorjev sestavljen direktorij. Tej trojici pa Napoleonova slava ni pustila mirno spati. In čimbolj je njegova slava rasla, kar se je tudi sam zavedal, tembolj so bili prepričani, da bi ga bilo treba "likvidirati." Anglija je bila od francoske revolucije dalje v neprestani vojni s Francijo. Baš takrat pa sta se dve državi prepirali, kateri naj bi pripadal Egipt. Mlademu in ambicioznemu Bo-napartu je direktorij predložil naj gre v Egipt in naj ga osvoji za Francijo. Vedeli so, da premišljuje o zavzetju sveta, o slavi Aleksandra Velikega, njegovi poti v Indijo in so si mislili: na ta način se ga najlažje iznebimo. Takrat je križaril po morju slavni admiral Nelson Za takratne razmere je bila taka ekspedicija več nego drzna. Obveščena po svoji tajni policiji, da namerava Francija zavzeti Egipt, je ukazala Anglija svojemu slavnemu admiralu Nelso-nu, da mora za vsako ceno preprečiti ta morski "pohod," da mora napasti francosko transportno brodovje in ga potopiti do zadnjega na dno Sredozemskega morja. Francozi so dobro vedeli, kakšna nevarnost jih čaka. Zato pa so bili tudi pripravljeni na vse. Napoleon je razdelil ekspedicijo na dva dela, tako da bi mogel | vsaj en del zavzeti Egipt, če bi i se srečali z Napoleonovim bro-j dovjem na odprtem morju. Ob 7. uri zvečer dne 27. maja 1798 je odplul prvi del francoskega brodovja pod poveljstvom generala Dezea. Brodovje je imelo 70 jadrnic, 3000 vojakov, 300 konj in nekaj topov. Takrat pa mornarji in vojaki še niso vedeli, kam morajo zajadrati. Šele 40 milj od francoske obale so ! smeli odpreti zapečateno nared-bo, v kateri je bil označen cilj | odprave. Tretjega junija istega leta je priplul ta del brodovja pred Malto. Tri dni pozneje pa je priplula vsa ostala francoska flota iz Toulona, ki je obsegala 13 bojnih ladij, 8 fregat in večje število transportnih ladij. Vse francosko brodovje je štelo okrog 400 ladij z 10,000 mornarji. Kopna vojska na teh ladjah pa je štela 40,000 mož in 2800 konj. Poveljstvo nad njo je bilo poverjeno generalu Bonaparte. Ko se je ustavil pred Malto, je poslal Napoleon brez oklevanja svojega adjutanta na otok in zahteval brezpogojno predajo. Razlogov za tako zahtevo je bilo več. Malta je dopuščala Angležem, da so novačili na otoku mornarje za svojo mornarico, podpirala je francoske emigrante, vzela je v zaščito ruskega carja, ki je bil sovražnik mlade Francije, itd. Malta se je vdala brez odpora. Napoleon je svečano vkorakal v mesto, razvil francosko zastavo na trdnjavskem stolpu in je osvobodil ujete Arabce in Turke ter jih uvrstil med mornarje svoje mornarice. Nelsona pa ni bilo od nikoder. Francozi so ostali na Malti celih osem dni. V tem času so se vse vojne in transportne ladje založile s pitno vodo in rezervno hrano. Ko je bilo vse pripravljeno, je dal Bonaparte naredbo in ogromna, 400 ladij broječa flota je odplu-la po Sredozemskem morju proti Aleksandriji. Za varovanje Malte je pustil 4000 vojakov s potrebnim številom častnikov. Napoleon se je zanašal net srečo Brodovje je odplulo kar tja v en dan. Vsak trenutek bi se bil lahko pokazal na obzorju Nelsorr s svojim brodovjem. Nihče na francoskih ladjah ni bil miren, čeprav so ščitile transportno brodovje francoske vojne ladje pod poveljstvom admirala Briera. Tudi Napoleonova okolica je pokazala bojazen^ on pa je mirno dejal: "Verujem, da me varuje moja srečna zvezda. Ona bo prisilila Nelsona, da bo blodil okrog po morju, ne da bi nas srečal." — In res. Nelson je blodil po morju. V tistih časih še ni bilo parnikov, letal, ni- želijo vsem ter se toplo priporočajo za naklonjenost Vesele velikonočne praznike ČEVLJARJI ŽELIVA VSEM ROJAKOM ŠIROM AMERIKE HARRY GEFFEN 15707 Waterloo Road FRANK DACAR 17308 Grovewood Avenue FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Avenue AMERICAN SHOE REPAIR D. Modica 642 East 185th Street Frank J. Lausche ŽUPAN MESTA CLEVELAND-A MICHAEL UREK 18509 St. Clair Avenue FRANK ZAUBI 17436 St. Clair Avenue MATH ŽABUKOVEC 16817 Waterloo Road EKSEKUTIVNI TAJNIK ŽUPANA TONY ZUPANČIČ 524 East 152nd Street MAX PERLMUTTER 755 East 152nd Street JOE ZADNIK 3839 East 93rd Street Gostilna A. MARINCIC Bonded Winery No. 131 15012 SYLVIA AVENUE Najboljša ohijska vina Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! FULL SPEED AHEAD Našim gostom vedno postrežemo s finim žganjem, ym°m in pivom ter z okusnim prigrizkom. Se priporočalo za obisk. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! Vesele velikonočne praznike in mnogo piruhov vsem našim odjemalcem in prijateljem Priporočamo se za nadaljni poset in naklonjenost v bodočnosti. Delikatesna in grocerijska trgovina, z notarskim uradom pod enim poslovanjem. Želeč: MIR VAM BODI! Perko & Zine Commercial and Municipal Bonds Union Commerce Bldg. Anton Dolgan HARDWARE Cleveland, Ohio CHerry 0911—CHerry 0912 15617 Waterloo Road Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Se priporočam za naklonjenost MEM&5 Courtesy Miami Daily News National Beverages, Inc. 4621 Denison Ave. WOodbine 6080 - Distributors of - j ERIN BREW - BURKHARDT - DUQUESNE - PORTER - ALE HALF & HALF Vesele velikonočne praznike želimo vsem JOE PULZ CHARM DRESS SHOP 827 East 185th Street 2°li vsem rojakom in klijentom vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! Slovenska trgovina Poleg LaSalle Theater BUY WAR BONDS The Price of Victory fc TAXES AND WAR BONDS Mi It Takes Both Pri nas dobite obleke najnovejših krojev. Velika izbera za večje ženske. Fine nogavice vseh vrst. — Odprto ob večerih. želimo vsem vesele velikonočne praznike. __________ . ' Budweiser Dreni^s Beverage Dist. Inc RAZVAŽA NAJBOLJŠE PIVO Erin Brew — Budweiser — Michelob — Duquesne Beer and Ale Vsem odjemalcem, društvom, gostilničarjem, organizacijam in posameznikom se toplo zahvaljujemo 2a naklonjenost Vesele velikonočne praznike želimo vsem pivcem, gostilničarjem in prijateljem našega na trgu najboljši3 piva KEnmore 5500 23776 Lakeland Boulevard KEnmore EUCLID, OHIO ff ™ 3 Napoleon napade Egipt (Nadaljevanje s 5. strani) stavljal dobro tarčo, čeprav so se čolni nemirno igrali na morskih valovih. V trenutku se je voda pordečila in začuli so se bolestni kriki prvih ranjencev. Kljub temu, da se je računalo z odporom pri izkrcavanju, je bilo iznenadenje vseeno veliko. Ker Nelson ni srečal francoskega brodovja na odprtem morju, je obvestil mameluke, kakšna nevarnost jim preti. Čolni prepolni vojaštva, ki se ni moglo braniti nevidnemu sovražniku, so bili kot rečeno, odlična tarča za izvrstne strelce na obali. Svinec je frčal od vseh strani. Voda pa je bila še pregloboka, da bi mogli vojaki po-skakati iz čolnov in se dokopati do obale. Nastal je kritičen položaj, kakor nastane vedno pri ljudeh, ki so napadeni, a se ne morejo braniti. V prepolnih čolnih tako zapostavljenih ljudi je nastal nemir in je obstojala nevarnost, da se prevrnejo. Česar pa ni dosegla sila, je dosegla zvitost. Vsi zaverovani v borbo s čolni, ki so se skušali približati obali, niso opazili mamelu-ki in Arabci drugih čolnov polnih vojaštva, ki so se bližali drugim točkam obale. Po strelih iz pušk je Napoleon spoznal, da sovražnik' ni tako številen. Zato je ukazal napad z drugih strani; vsi vojaki naj čimprej poskačejo v vodo in naj se čimprej povzpnejo na obalo. Napad z boka je takoj uspel. Borba je bila krvava. Ladijsko topništvo se ni moglo udejstvo-vati radi viharnega morja. Z obale se je slišalo divje rjovenje mamelukov in Arabcev, ki se niso prestrašili niti tako velike mornarice in številnih čolnov polnih vojakov, ki so se bližali obali Egipta. Vedeli so, da je sovražnik močnejši, niso pa hoteli dopustiti, da bi se izkrcal brez žrtev. Vojaki, 40 stoletij gleda na vas Vse njihovo junaštvo pa je bilo zaman. Čoln za čolnom je pristal. Vojaki so skakali v vodo držeč puške visoko na glavami. Branilci so bili napadeni od vseh strani, pa so se še vedno držali. Počasi a neizprosno se je ožil okrog njih sovražnikov obroč, sovražnika, ki je bil prav tako junaški in ki mu je pove- vleval mlad, že slaven vojskovodja. Boj je bil potem kratek. Branilci so popadali do zadnjega ... Takrat šele, ko je na morju in na obali izgubil okrog sto svojih vojakov, je mogel Napoleon vkorakati v stari Egipt, kjer je pod slavnimi piramidami napisal svoj slavni ukaz vojski: "Vojaki, štirideset stoletij gle-| da na vas z vrhov piramid ..." Ali plešemo po ognjeniku? O raziskovanju jedra naše zemlje Približno 6370 km loči razis-kujočega človeka, ki biva na površju te zemeljske krogle, od njenega središča, to je taka razdalja kakor z Dunaja v Peking ali Chicago. Še do pred nekaj desetletij ni mogel človek v to I neskončno daljino zemeljskega polumera prodreti globlje kot 1 km. 3000 m globoko Pred desetimi leti je Nemčija dosegla svetovni rekord ko je v zgornji Šleziji v Czuchowu, izvrtala 2240 m globoko v zemljo. Toda izboljšana tehnika za vrtanje je že dosegla globino 3000 m, kakor v zahodnem Texasu, kjer dobivajo petrolej iz take globine. In vendar, kaj je vsa ta globina v primeri z neznanskim poumerom zemeljske krogle! To je prav tako kakor vbod s šivanko, % mm, v kroglo, ki je tako velika kot kaka soba in ima 3 m v premeru. Niti de-setinka zunanje kamnite skorje zemeljske oble ni bila s tem še prevrtana. Rjava in rumena barva naših njiv izhaja večinoma od želez-nate rje, ki je celo ne manjka v najbolj peščeni zemlji. Iz tega razvidimo, da je železo na zemlji jako razširjeno, in je tudi velikega pomena za razvoj zemlje. Če dajejo meteorji precej gradbenega materiala, in če zemlja popolnoma ne bo padla iz tega območja, potem je notranjost zemlje skoraj samo iz železa in nikla. Delovanje ognjenikov, ki bruhajo žarečo lavo na zemljo, in pa staro pravilo, da se na vsakih 30 m v globini zemlje poveča toplota za 1 stopinjo, je človeštvu zmeraj dopovedovalo, da je večina vse jedro zemlje 1 tekoče, in da tako rekoč hodimo in plešemo po ognjeniku. Če bi'se namreč toplota v isti meri večala do središča zemlje, potem bi bilo ondi 220,000 stopinj vročine! Nimamo pa nobenih geoloških znakov, da bi imela no-! tranjost zemlje zares tako visoko temperaturo. Odkar so izna- j šli v skorji zemlje razne radioaktivne snovi, kakor radij, torij, uran itd., srno drugačnega naziranja. Toplota vseh teh radioaktivnih snovi popolnoma zadošča, da si moremo razlagati višino toplote v notranjosti zemlje. Današnja znanost meni, da je v notranjosti zemlje največ 8000° toplote, a bržkone jih je samo 2000°. Radij kuri zemljo Notranjost zemlje je torej peč, ki je kurjena z dragocenim kurivom, kot je n. pr. radij. Različni raziskovalci menijo, da je tudi še v globljih plasteh zemlje dobiti radioaktivne snovi, in zato je tudi mogoče, da se zemlja resnično bliža svoji ledeni dobi, ker bo zmeraj več izgubila svoje lastne toplote, kakor so prerokovali že v vseh dobah. Obudimo, o Slovenci, od Beneške do Visokih tur in meje I Češke slovenski rod, ki bival je od pamtiveka tod! Od Adrije črez Karnske Alpe, gor do Tur visokih, kjer Drava, Mura vzhodne reke naše se rode, ki staro slovensko zemljo močijo — rede prekrasne doline naše, dol do ravnin širokih; Prevažno našo Donavo množe po vsih pritokih, z vseh naših starodavnih gor! Da naši se zbude, vse naše misli, delo vkup, da spet bo naše vse, kar bilo že... in po pesnikih opevano prerokih! Na severu, zapadu, vzhodu... moramo dobiti naravne meje naše zdaj — do Češke — al' nikol'! Velike, važne čase zdaj ne smemo zamuditi! Najdimo naše sile složne, rešimo simbol, nam ljudovlade: Gosposvetski stol kamenit! Svobodo posadimo na ta naš prastar prestol! Prof. dr. Albert Prinčič Kitajska sol Hčere imajo rajši kakor sinove Na Kitajskem imajo rajši sinove. V mnogih delih Vzhodne Afrike pa si domačini nasprotno želijo prav mnogo otrok ženskega spola. Dekleta so namreč pogosto največja glavnica, s katero razpolaga zamorski oče. Ko pričakuje novega otroka, sklene včasih že pred njegovim rojstvom z družino svojega bodočega zeta kupno pogodbo za primer, da se bo rodila hči. Zetova rodbina izroči očetu često že kmalu po rojstvu bodoče snahe tele kot naplačilo in potem sledijo vsako leto plačila. Vsaka hči je torej za zamorskega očeta vir znatnih dohodkov in pazi na hčere skrbneje kakor na si-1 nove. Če dekle umre, preden sej poroči, mora njen oče vsa na-plačila vrniti, in to mu povzroči lahko hude gospodarske težave. Posledica teh nenavadnih običajev je ta, da je umrljivost dečkov dosti večja kakor umrljivost deklet. Če zboli dekle, pride zamorec kmalu po belega zdravnika, ki se ga drugače izogiba, a če mu zboli sin, se običajno za zdravnika niti ne zmeni. IT TAKES BOTH! V devetem stoletju po Kristusovem rojstvu je dospela s posredovanjem Arabcev v Evropo neka tvarina, katero so imenovali kitajsko sol. Ako se je to tvarino zmešalo z ogljem in žveplom, in zažgalo, je zaplamtela s svetlim plamenom. Kitajci so to tvarino uporabljali za izdeljavo raket. Arabci so jo prinesli čisto slučajno v Evropo. Kitajska sol ni bila nič drugega kot soliter. Ta sol je primeroma redka. Dobi se jo le v Egiptu, Indiji, Alžiru in na Kitajskem. Temu dejstvu je tudi pripisovati da je bil smodnik I tako pozno iznajden. Oglje in žveplo so pridobivali j v velikih množinah, le tretje j stvari, kitajske soli jim je manjkalo za fabrikacijo smodnika.! Kitajci so torej že devetsto let pred Kristusovim rojstvom poznali smodnik in ga uporabljali izključno le za rakete. Nobenemu Kijtajcu pa ni padlo v glavo, da bi nabasal s' smodnikom na eni strani zaprto cev ter postavil pred smod-j nik kak trd predmet in zažgal.l Smodnik bi eksplodiral, predmet bi pa odneslo daleč vstran. Šele evropski narodi so začeli uporabljati smodnik kot stre-ljivo. O Bizanticih pripovedujejo, da so pri obrambi svojih trdnjav obsipali sovražnika z neko gorečo tvarino, ki je povzročala strašne rane. Tudi takozva- ni "grški ogenj" je bil neke vrst smodnik. Prvi top, ki je s pomočjo smodnika metal izstrelke v večjo daljavo, je imelo mesto Augsburg leta 1322. Prva bitka, ki se je vodila s topovi, je bila leta 1346 pri Crecy. Toda smodnik ni bil tedaj še tako izpopolnjen i kot je danes. Vse je bilo odvisno od vrste in čistoče oglja, so-litra in žvepla. Naravni soliter pride dandanašnji le malo v poštev. Izdelujejo ga večinoma iz takozvanega natron-solitra. Alojz Gradnik: Delavec v tujini Kje vsi tvoji so obeti, kje so upov lažni cveti, nisi mi srca ogrela, nisi mi srca bgrela, o tujine črna streha. Tvoje luči so kot vešče, tvoje roke so ko klešče, nič ne izpuste brez rane, nič ne izpuste brez rane, nič brez krivde in brez greha. % Le daljava tvoja vabi, pa si kakor zver, ki grabi, pa si kakor bič, ki goni, pa si kakor bič, ki goni, dokler se srce ne upeha. O saj pelje skoz vsa mesta, domovina, k tebi cesta, in če nič nam ne ostane, in če nič nam ne ostane, ona zadnja bo uteha. KDO JE HITREJŠI: LASTOVKE ALI LETALO? Večkrat so že razni znanstveniki poskusili dobiti dokončen odgovor na to vprašanje, pa vedno le s približnim uspehom. O najnovejšem takem poskusu poročajo iz Turina, kjer so štirje naravoslovci napravili ta poskus na treh lastovkah. Ker so pri tem ravnali z vso točnostjo in vestnostjo, bo najbrž izid ostal za daljšo dobo kot dognan. Vzeli so iz gnezda tri mlade lastovke, ki se bodo letos prvič preselile preko morja in so torej baš v polni moči. Vsaki so pritrdili na nežne nožice majhne pločevinaste znamke, po katerih so jih ob povratku spoznali. Nato so jih v zaboju z avtom prepeljali proti jugu. Ob 3 in 3 minute so zaboj odprli in lastovke so se takoj vzdignile v zrak. Ko so dosegle višino 200 m, so nekaj časa krožile nad krajem in ko so se znašle, so se spustile v smeri proti svojemu domačemu kraju. Ob 3.49 in 3 sekunde so planile v svoje domače gnezdo. Ker znaša oddaljenost med obema krajema točno 158 km in so lastovke preletele to razdaljo v 46 minutah, so povprečno letele s hitrostjo 218 kilometrov! To pa je hitrost, ki tudi pri letalu pomeni lep uspeh. POD VODO SE JE RODIL Mnogo čestitk je prejel ob svoji petletnici Franklin Wood-row Jourdan v San Fordu v Severni Carolini. To je edini človek na zemlji, ki je prišel na svet pod vodo. Njegova mati je namreč padla v vodnjak in ko se je obupno borila za življenje, se ji je rodil sin. Na njene klice na pomoč so prihiteli sosedje in rešil mater in novorojenčka. Otrok je bil že skoro zadušen. Po posebno srečnem naključju pa ni trpelo zdravje matere in tudi ta nekoliko nenavadna prva kopel otroku ni škodovala. DOJENČKI ZNAJO PLAVATI Že dolgo so nekateri trdili, da dojenčki znajo plavati in ne utonejo, če padcy'o v globoko vodo. Zdaj je bilo to potrjeno z zanimivim znanstvenim poskusom v New Yorku. Pri poskusu so se sicer poslužili nekoliko barbarskega načina. Učenjaki so namreč kratkomalo pometali v vodo otroke v starosti od 11 dni do poltretjega ieta. Prite® poskusu so ugotovili, da dojenčki v rani mladosti, stari le nekoliko tednov, v resnici delajo z rokami in nogami pravilne g1" be, kakršni so potrebni pri P'a" vanju. Pri dojenčkih so opazi« tudi to, da se jim je ustavilo dihanje, kakor hitro so bili P0^ vodo. Pri dojenčkih, starih P° nekaj mesecev, pa so ugotovili, da ne znajo plavati. Gibljejo sicer z rokami in nogami, toda ne tako, kakor bi bilo potrebno,10 če pridejo pod vodo, se jim hanje ne ustavi. Pri tem Pa J® zanimivo, da so otroci, stari na dve leti, spet delali pravilne plavalne gibe z nogami. Podobne poskuse so napravili tudi mladimi živalmi. ANTON TERKA CAFE 3815 East 93rd Street želi vsem posetnikom vesele velikonočne praznike. ♦ # *4/*****» WW WW vvvvv v wv V ♦ ♦ LAERIMAE CHRISTI V veseli družbi so vprašali Heineja, kako pride vrsta vina, ki so ga ravno pili, do imena: "Laerimae Christi" (Kristove solze). "Kristus joče, ako pijejo bogati judje takšno vino!" je odgovoril židovski pesnik. Eleven members of a secret^ gian underground organizaH°t;0iiS sponsible for aiding United B cc0. fliers shot down over German ^y pied territory were executeu Nazi firing squads recently <" 3-day period. They were cj«^ by their German captors witn ing the enemy." -j jn Here in America we can » the fight against Hitler wth°uioUr dangering our lives if we aR nds work diligently and buy War v every pay day. . p„t. WSS 74 IG V. S. TrcasvrVf - Thomas Jefferson Proslava rojstnega dne Tho-»asa Jeffersona, dne 13. aprila, '®a letos širok pomen. Letos "■ aprila je minilo 200 let, kar !eJ.e r°dil. In letos se posebno Cu», da je v teh časih važno *°Pet potrditi demokratična na-ce>a, ki jih zagovarjal ta veliki a®eriški državnik in oboževalec Sf°bode in ki jih kruti sovraž- nik Povsem zanika. B'11 of Rights Sesquicenten-al Committee (odbor za pro-avo stopetdesetletnice ustav-dol°čb o človeških svobo-ah)> katerega je predsednik 8tn°S,eVelt Častni Predsednik, je u. Vse» da se ta letošnja ob-1lca spodobno proslavi. Po-^ je šole Širom dežele, brat-ter ln meščanske organizacije j cerkve vseh ver, naj se ude-cj J0 Proslave kot demonstra- a"ieriške vere v demokra-ia načela, ki jih je Jefferson tietij Oglasil S|> bili I?"6 pr°glase. Obe zbornici Governerji in župani Pozvani, naj izdajo pri- ^resa sta se udeležili pro-pr e' Aranžirani so bili radio-s0 f ami» od obali do obali, ki dok Pomen historičnih iDj,U?entov. ki jih je Jefferson ali navdahnil. Najbolj znamenito delo Jef-40naJe bila seveda sestava pin Ve Ne»dvisnosti, ali vsa sku- !C;knil8ei g0Vor.nJegovih spisov—njegovi )v° vero v dostojanstvo in pisma—odseva •°veka Nh V nePrekršljivost nje-W • naravnih pravic in svo-iienj.^n nJegovo globoko hrepe-ip se v Ameriki ustanovi živi i * demokratični način jJenja. WeffT8onovo dolgo in dogodili P°ln? delovanje se lahko sl„žbo stiri peri j ode: njegovo ji, z , v Prid ameriški revoluci-,0ro Onodajne reforme za do-«oVo (]no državo Virginia, nje-Pfed takratno službovanje kot "lift, inika Združenih držav in jj^/eta upokojitve. fete«1 Je ^ Jefferson sin bo-t>rav VeIePosestnika, je imel Hosti one razredne za\ted-Dos ' .v3e v onih časih delila bojj .i.1 aristokracijo od ,ad^omnih kolonistov, že v (iletih si je bil prisvojil Poslu: Odpor proti tiranom je j^ost do Boga." To geslo W0ll.v°dilo, ko se je pridružil Iti So J , revoluci jonarcem, , 1ali za neodvisnost ame-- h kolonij. »ti. n-a yla.dosti je že začela nje-eJika ljubezen za umetno- ki SjeJlm Je ostal vdan vse živ" ®am je rekel o sebi: S: Ostal "^tm; So Pravcata strast z ga kongresa za sestavo načrta izjave. Po revoluciji je Jefforson— kot član legislature in potem kot governer—posvetil svoje delovanje dolgi vrsti zakonodajnih reform v državi Virginia. Uspeh tega delovanja je bil, da je ta država dobila najbolj napredne, revolucijonarne in demokratične zakone tedaj na sve-' tu. Zlomil je politično in gospodarsko moč posestniške aristokracije, oddelil cerkev od države in uvedel sistem javnega šolstva. Začel je tudi borbo proti suženjstvu in za splošno volilno pravico, ali v teh reformah je bil predaleč naprej od svojih sodobnikov in je bilo treba poznejših generacij, da so se uresničile. Jefferson je bil dvakrat izvoljen za predsednika Združenih držav. Njegova borba proti reakcionarnim zakonom proti inozemcem je prišla do končne uspešne zmage in do poloma reakcijonarnega nazadnjaštva. Druga znamenitost njegove predsedniške dobe je bila pridobitev vse doline Mississippi-ja od Alleghany pogorja do Rocky Mountains p,otom tako-zvane "Louisiana Purchase." To ogromno pokrajino, ki je kasneje postala sfce Združenih držav, je nakupil od Francije za $15,000,000. Zadnjih 17 let svojega dolgega življenja je živel v svojem gradu Monticello, od koder si je dopisoval z odličnimi možmi širom sveta. Ustanovil je University of Virginia in ji predsedoval. Umrl je dne 4. julija 1826, ravno petdeset let po dnevu, ko je bila podpisana Izjava Neodvisnosti, veliki zgodovinski dokument, ki ostane za vedno spo- J jen s spominom na Thomasaj Jeffersona. — Common Council—F.L.I.S. tudi tale: Nekoč je šel ves zamišljen po Parizu. Ni videl okrog sebe nič, ne ljudi ne mestnega vrveža, glava mu je bila polna številk, računov in samih fizičnih zakonov. Izvrtal je iz možgan nove izsledke, ki so se zapletali in odvijali in v zadregi je gledal na okrog, kje bi našel kaj primernega, da bi potek svojih misli nekam zapisal, da mu dragoceni domisleki ne bi ušli. Vendar ugleda precej daleč pred seboj na koncu ulice nekaj črnega; hitro seže v žep, kjer je imel vedno košček krede, in hiti do tistega črnega. Kakor gnan od neke notranje sile začne po tej tabli, ki mu jo je dala priložnost, pisati in računati, enačbo za enačbo, ko je prišel po čez do konca, je na levi strani začel novo vrsto. Že je pokril skoraj vso tablo s svojimi računi, ko se je začela ta črna stvar premikati — na štirih kolesih, vlekel pa jo je suh konjiček. Bila je kočija nekega kočijaža, ki je tu dremal na kozlu in čakal imenitnih potnikov, pa se mu je zahotelo, da bi izpremenil svojo postajo. Ko je Ampere videl, da mu izsledki dolgih razglabljanj uhajajo, se je tako.zbal za svoje račune, da je s povzdignjeno kredo tekel za kočijo. Dirka pa je bila precej ostra, ker je učenjaka to tekanje za vozom kmalu upehalo. Šele pešci so kočijaža opozorili, da ga zadaj nekdo s kredo v roki lovi in je ustavil. Tako se je Ampere spet približal svojim računom. — Kako se je prizor razvijal naprej, zgodovina ne pove in- prav je tako. mornarici, je vendar skoraj vse ostalo pri starem v informacijskem ministrstvu. Kakor njegov predhodnik lord MacMil-lian je tudi sir John Reith doma iz Škotske kot sin globoko verne družine. In navzlic temu, da pričakujejo nekateri, da bo v informacijskem ministrstvu zavel nov veter, bo vendar angleška propaganda ostala na stari podlagi staroangleške so-lidnosti. In pravijo, da je tako najbolj prav. Slepci v vojaški službi Askef poroča o Angliji Učenjaška zamišlje-nost Matematika, glasba in Bil je spreten vi Joiih. tui'a. l/^St iv, . °nti i nJegov novi grad— ^ Po • —kjl povsem zgra-Teko»jegovih lastnih načrtih. ^tiP m revolucije je sestavil ^Membne proglase, ali ^'Neodvisnosti je njegovo čl- del°- Sestavil jo je V odseka petorice, izbra- v>-5drugega kontinentalne- . _______ _________ Znano je, da se veliki učenjaki večkrat tako zatope v svoja razglabljanja, da so popolnoma gluhi in slepi za ves zunanji svet. Med take učenjake je spadal tudi fizik in veliki raziskovalec elektrike Ampere, po katerem se še danes imenuje enota za merjenje električnega toka "ampere." Življenjepisci pripovedujejo o njem, da je zelo glo-i Iboko dojemal veličastvo stvarstva in kadar nič več ni mogel strmeti nad silnim redom, ki i vlada v svetovju, se je onemogel sesedel na stol, podprl čelo na dlani in vzdihnil: "O, Bog, kako si velik!" Tudi k dogodivščinam, v katerih se razodeva zamišljenost takih zgodovinskih učenjakov, je Ampere prispeval svoj delež. Veliko jih kroži o njem, n. pr. Ko je bila že vsa Anglija sprevidela, da vodja informacijskega ministrstva stari advokat lord MacMillian ni nič več kos svoji nalogi, je angleška vlada postavila na to mesto sira Johna Reitha, ki se je že pred nekaj leti, ko je bil vodja britske radijske poročevalske službe, izdal, da se razume na poročeva-nje. .Nazadnje je bil »sir John Reith glavni ravnatelj velike angleške družbe za civilno letalstvo. Kot tak je prejemal vsako leto 10,000 funtov šterlingov plače. Njegov novi poklic, kot minister Nj. Veličanstva, mu donaša vprav polovico, namreč 5C00 funtov na leto. Toda sir John ni človek, ki bi mu bilo mar denarja. Zase ne porabi skoraj nič, ker jp asket, ki ne kadi in ne pije, ki noče iti na bankete in v salone in ni še nikoli v kakem velikem hotelu prenočeval. Čeprav je bil Reith ob nastopu svoje nove službe izmenjal nekaj oseb v ministrstvu z drugimi in je vodjo cenzure podad-mirala Usbornea poslal nazaj k Nobena tajna ni, da imajo slepci posebno razvit čut sluha. Kakor jih je nedoumljiva narava prikrajšala na očeh, tako jim vrača na ušesih — in tudi ostalih čutilih, tipu — da kljub temu dojemajo svet. Zato slepci po svoji naravi vse duševne zmožnosti bolj usmerjajo na sluh in se nanj najbolj zanesejo, ker jim pozornosti optični vtiski ne zavajajo na druge strani. Italijanska vojska je ob tem dejstvu začela razmišljati, ali ne bi bilo mogoče tudi slepim dati v vojski kako zaposlitev in jih s tem rešili občutka manjvrednosti. Pobudo za ta razmišljanja in naslednje poskuse je dala italijanska zveza slepih. Italijanskemu vojnemu ministrstvu je Izrazila željo, da bi tudi njeni člani radi sodelovali v obrambi domovine, zlasti pri prisluškovalnih aparatih v oddelkih za protiletalsko obrambo. Začeli so se prvi poskusi, ki so slušne zmožnosti slepih pokazali v presenetljivi luči. Zlasti veliko slepih so' preizkusili v mornarici, kjer so slepci imeli v rokah prisluškovalne aparate. Primerjali so tozadevne zmožnosti na normalnih, vojaško izobraženih osebah, in na slepcih. Izkazalo se je, da imajo slepci nepričakovano velike zmožnosti za rokovanje s temi aparati in iskanje glasov, ki jih u-jamejo, vse drugače kot pa ljudje z normalnim vidom. Ima-!jo veliko ostrejši čut in mnogo natančneje prepoznavajo glasove kot pa ljudje, ki v aparate tudi gledajo. Po teh poskusih so merodaj-ni krogi začeli razmišljati, ali ne bi kazalo slepce, ki so se kot prostovoljci prijavili izobraziti !za te posebne vojaške namene (in jim tako pokazati, da so kljub svojemu naravnemu nedo-statku koristni člani človeške družbe:. Seveda bo zarali težav, v katere bi tak slepec v primeru vojne mogel zaiti, treba dobo službovanja nekoliko omejiti. V ostalem pa morajo slepci-pro-stovoljci glede telesnih, duševnih in moralnih zmožnosti izpolnjevati iste pogoje kot vsi, ki hočejo priti v vojaško službo. Ni treba posebej poudarjati, da slepci sami, ki so se doslej, čeprav se je vsak na ta ali oni način skromno preživljal, pozdravljajo to možnost, ki se jim odpira. V taki službi se ne bi več čutili kot odvišne in za nadlego na svetu. fi Ft ASK TOUR i.OCAL-DEFENSE COUNCIL' Enakopravnosti v - - - Vsem klijentom, prijateljem in znancem želi vesele velikonočne praznike Želim vsem vesele velikonočne praznike JOSEPH PERME v ^ Waterloo Road Slovenski krojač teftio moške obleke po najnovejšemu kroju. Trpežno in fino obleko dobite po zelo zmernih cenah ter v popolno zadovoljstvo \ Se • m imm iSJ # i—i % m i—* ® • #i—i m i—i m i-—i m t—s d Vesele velikonočne praznike želimo vsem! Mayflower Dairy ast 158th Street IVanhoe 5J91 80 toplo priporoča slovenskim trgovcem in odjemalcem v iskrenem voščilu velikonočnih praznikov F. J. RACE SR. in SINOVI, lastniki . L F. VICHICK ZOBOZDRAVNIK 791 Eastv185th Street IVanhoe 2414 Vesele velikonočne praznike; želimo vsem J. 6919 Superior Ave. - HE. 3859 • 852 East 185th St. - IV. 6250 Polna zaloga stenskega papirja — 1000 vzorcev, linolej, rugs, barva za zunaj in znotraj. — Kem-Tone barva. Vesele velikonočne praznike želi vsem rojakom in rojakinjam m. AUGUST A. URANKAR ZOBOZDRAVNIK Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem in prijateljem in se priporoča FRANK KURE 16021 Waterloo Road KEnmore 7192 Izvršujemo vsa dela, spadajoča kleparski stroki. Popravljamo vsakovrstne forneze. Se priporočamo. Cene zmerne. ILIAM J. LAUSCHE SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 15619 Waterloo Road KEnmore 4212 želi vsem svojim klijentom in prijateljem vesele velikonočne praznike! Vsem prijateljem, klijentom in znancem želimo vesele velikonočne praznike! CARL G. OPASKAR, M, D. Zdravnik 740. EAST 152nd STREET DR. VINCENT OPASKAR Zobozdravnik 6402 ST. CLAIR AVENUE — HEnderson 4114 FRANK V. OPASKAR Odvetnik HIPPODROME BUILDING MAin 3786 Res.: WAshington 0989 FAJDEGA 4 KLAffČAR Slovenska pekarija v Slovenskem narodnem domu 6113 St. Clair Avenue Za velikonočne praznike kupite vaše potice, kolačke, pecivo in kruh v slovenski pekarni. Vesele velikonočne praznike želimo vsem! Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem . in prijateljem! EUCLID WINDOW SHADE CO. 15621 WATERLOO ROAD KEnmore 4343 Polna zaloga Venetian Blinds, ki so okras vsaki hiši J. C. MUCHITZ Bonded Winery 1081 ADDISON ROAD — HENDERSON 0782 Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! NEIGHBORHOOD CAFE 10902 Revere Avenue Diamond 9685 E. 109th St., corner Reno and Revere Ave. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! ALI BI BIL DOBER- ROBINZON? Neki psihiater je dejal, da bi moral biti človek omejen, če si ne bi znal pomagati na samotnem otoku. Drug učenjak mu je na' to odgovoril, da se najbrž tudi ta psihiater ne bi preveč dobro obnesel na samotnem otoku. Ta malenkostni spor dveh učenjakov osvetljuje zelo dobro vprašanje robinzonstva. Človek st, le s težavo prebije sam brez tuje pomoči, in ni potrebno, da bi bil omejen, če si ne ve v vsakem primeru pomagati. Jasno pa je, da si bo človek, ki ima dovolj iznajdljivosti in daru za prilagoditev kot Robinzon bolje obnesel, kakor tisti, ki teh darov nima. Leta 1709 je zbudil škotski mornar Aleksander Selkirk dosti pozornosti, ker je vzdržal več let na samotnem otoku v Tihem oceanu. Postal je prapo-doba Robinzona Crusoeja, junaka slavne Defoejeve knjige. Aleksander se je leta 1704 udeležil tihotapskega potovanja po morju. Spri se je s svojim kapitanom in ta ga je izpostavil na majhnem otoku, otočju Jua-na Fernandeza, dobro založenega z živili in raznim orodjem. Ko so ga štiri leta pozneje s tega otoka pobrali, je bil prav srečen, da je lahko zapustil svoje prisilno bivališče. Otočje Juan Fernandez ima podtropsko oceansko podnebje in leži nasproti čilenske obale. Selkirku je rešilo življenje to, da je bil otok, kjer so ga izpostavili, dobrih sto let pred njegovim prihodom zavetišče morskih razbojnikov. Ti poštenjaki so pripeljali na otok koze, da so imeli ob vsaki priložnosti meso. Morski razbojniki so že davno izginili, toda koze so se močno razmnožile in so podivjale. Brez njih takrat Robinzon ne bi bil mogel na otoku ostati. To bo takoj razumljivo, če pomislimo, kako je s preživljanjem na neobljudenih • otokih. Vsa naša rastlinska hrana sestoji iz rastlin, ki jih je človek v teku tisočletij poplemenitil in so šele s tem postale užitne. Kulturnih rastlin pa na samotnem otoku ni, in zaradi tega je bila vsaj, v tem oziru Robinzo-nova miza prav slabo obložena. Od jagod in koreninic žive ljudje samo v pravljicah. Selkirk je moral pokazati dosti iznajdljivosti, potrpežljivosti in samo-premagovanja, da je ostal živ. Ali bi se ti, dragi bralec, dobro obnesel namestu njega? Tu boš imel priložnost, da to sam odločiš in pokažeš. Ne moremo preizkusiti, koliko volje in odločnosti imaš, toda preizkusimo lahko vsaj tvojo iznajdljivost, s tem, da ti damo rešiti nekaj nalog. Po svojih pravilnih ali nepravilnih odgovorih lahko potem sam sklepaš, kakšne uspehe bi lahko pričakoval v svojem robinzon življenju. Zal naš sotrudnik, ki je ta vprašanja sestavil tudi sam nima praktičnih izkušenj o življenju na samotnem otoku. Zato so naša vprašanja, kakor moramo priznati, samo plod domišljije, so pa sama vprašanja, pred katera je bil postavljen tudi Robinzon. Torej, poslušaj zdaj! Nekega dne doživiš brodolom ob vzhodni obali Južne Amerike, nekje v bližini otočja Juana Fernandeza in voda te zažene brez vseh pripomočkov na obalo otoka. Ko si premagal običajno nezavest in trenutke obupa, greš s trdnim sklepom, da hočeš živeti še dalje, na delo. Tu pa se ti zastavijo prva vprašanja, ki gospodovalno zahtevajo rešitev. Od živali najdeš na tem pet kvadratnih kilometrov velikem otoku samo klasične koze in neužitno manjša divjačino. Poleg tega imap še zaklade morja — ribe — katerih lov pa tudi ni preveč lahek. Zveri ali celo strupenih kač se ti ni trefca bati. i Podnebje na otoku je zdravo, j deževna doba pa traja seveda šest mesecev. ! Zato potrebuješ suho stano-| vanje. V začetku, dragi Robinzon, ti' bo še zlasti hudo, ker nimaš ni-' česar drugega, kakor svojo za-pestno uro, lahko poletno obleko, vsebino svoje denarnice in morda še enega ali dva robca, i I Potem pa pride, kakor boš videl iz naših vprašanj nekega dne: velika sreča. Najprej vrže mor-1 j je na tvoj otok čoln, ki se je o- ] | čitno nekje utrgal, ker je oblo-1 i žen z vrtnim orodjem, majhmm j sodom, škropilnico in dolgo močno vrvjo. Drugič najdeš za-1 | boj s koristnimi predmeti — z; ! debelimi vrvmi in velikimi zvit- j ki vrvice in še nekaj drugih reči. Po začetnih udarcih ti zdaj postaja usoda bolj naklonjena. Kako se robinzonada nazadnje končala , tega ne moremo odločiti mi. Vse je odvisno od tega, ali si boš znal pomagati iz mnogih težav. In zdaj ti želimo | "dosti domišljije za teoretično i reševanje robinzonade". Tu zastavljamo 18 vprašanj, na katera je treba odgovoriti. 1. Ogenj spada k rečem, ki jih najbolj potrebuješ. Kako si i ga napraviš s pripomočki, ki jih imaš že prvi dan pri roki? 2. Izdelal bi si rad kamenito sekiro, našel si močno ravno vejo in velik kamen. Kako boš ta kamen razklal? • 3. V majhnem zalivu kar mrgoli rib. Napravil si si leseno kopje in se dolgo vadil, preden i si šel na lov. Čeprav pa imaš dobro roko, se ti ne posreči nobene ribe zadeti. Kaj je temu vzrok ? 4. Tvoja ura se ti ustavila. Nekega dne najdeš na obali steklenico. Kako si napraviš iz steklenice uro, ki gre dalje časa? 5. Koledar si napraviš na ta način, da zarezuješ v dolg drog ičrte. Kako se obvaruješ, da veš i ali nisi v bolezni! kakšnega dne prespal ali izpustil? 6. Imel si nepričakovano srečo. Pri viharju se približa o-brežju velik zaboj, ki se zaradi : udarca ob skalo zdrobi. Na o-jbalo pa' pade puška s strelivom, sekira in dve škatli konzerv. Naslednji val bo ta dragoceni plen spet odnesel v morje. Kaj boš najprej rešil? 7. Rad bi imel dobro, čisto sol. Kako si jo boš napravil? 8. Želodec si si pokvaril. Mor-j da si kaj strupenega pojedel. Kaj boš storil? 9. Pogosto odkrivaš sledove nog, ki te vznemiz-jajo. Ali ni morda kakšen tujec na otoku? Če greš po sledovih, seveda u-gotoviš, da so tvoji lastni. Kaj pa napraviš, da boš takoj spoznal stopinje za svoje? 10. Zgradil si boš leseno kočo. Pri nas bi okna napravil proti jugu. Ali bi bilo tudi tu pravilno ? 11. Tvoja koča je pet metrov dolga in tri široka. Zanjo potrebuješ debla, ki imajo primerno dolžino, ki so torej dolga dvajset ali pa šestnajst me- j trov. Kako določiš višino dreves, ne da bi ti bilo treba na vsako posebej plezati ? 12. Ponoči je včasih zelo hladno. V koči te zebe in slabo spiš. Ognja pa v koči ne zakuriš, ker se bojiš, da ti ne bi zgorela. Kako si pomagaš? 13. Včasih plavaš v morje k neki skali in nekega dne pri plimi zagledaš na dnu morja zaboj. Zaboj leži le nekaj metrov globoko. Morda so v njem dragoceni predmeti. Pri potapljanju pa z obžalovanjem ugotoviš, da ima zaboj sicer dobre ročaje, pa je pretežak, da bi ga dvignil. Pod vodo ga seveda nočeš odpreti. Kako si pomagaš? 14. Ranil si si žilo na roki. j Močno krvaviš. Kako si pomagaš?/ 15. Rad bi si napravil zalogo, suhega mesa in rib. Kako sušiš 1 oboje ? 16. Tvoja sekira je padla v morje. Vidiš do kakšnih deset metrov globoko. Tam v bližini pa je morski pes, ki bi te bil nekoč že skoraj požrl. Kako boš sekiro vzlic morskemu psu spravil na kopno? Loven je s palicami in podobnimi predmeti ne pride v po-štev. 17. Na ravnem griču sredi o-toka si si napravil vrt. Nekega dne tam zalivaš rastline. Izne-nada pa zagledaš kakšna dva kilometra daleč ladjo, ki plove mimo. Ljudje na njej bi te ne mogli slišati, če bi kričal, in tudi če bi mahal z robci, bi te ne opazili. Tedaj pa se spomniš nečesa, kar ti obljuba več uspeha, da te bodo na ladji slišali. Samo z vrtnarskim orodjem, ki si ga prinesel s seboj, se ti posreči zelo okrepiti klice na pomoč. Kaj storiš? 18. Vsak teden dvakrat leti ponoči poštno letalo v veliki višini nad otokom. Kako opozoriš posadko z daleč vidnimi znaki nase? Pomorščaki Združenih narodov : ramo skrčiti svoje standarde i i življenja. Ako to storimo, nikdo izmed nas ne bo prisiljen pogrešati dejanske potrebščine življenja. Mi; vsi moramo imeti vsega zado-> sti, ako ne skušamo dobiti pre-' i več." In predsednik je dodal: " Mi šele sedaj začenjamo čuti-1 ti krute posledice totalne vojne, i Možje, srečni s svojimi družinami, morajo zapustiti čedne in dobro plačane službe, da postanejo vojaki za $600 na leto ob. I le skromnih dodatkih za žene in : otroke, ki so od njih odvisni. Mi, ki ostajamo v civilnem življenju, da produciramo živež in zaloge za nje in neskrčljiv minimum za same sebe, se ne smemo kregati med seboj v praznem prizadevanju, da bi izboljšali ali celo, ohranili svoj polo-j Žaj na račun drugih". V močvirjih Tunisije in Nove Guineje bo to odmevalo kot nekaj pametnega. Morda bo odmevalo kot nekaj pametnega tudi pri jako mnogih ljudeh tukaj doma. Pijano kačo so ujeli Japonski list "Niči niči" opisuje zanimivo zgodbo o veliki kači, ki je delala na otoku Hai-nanu veliko škodo. Kača je bila dolga sedem metrov. V neki vasi je noč za nočjo ubijala ovce. Kmetje so jo skušali na vse načine ujeti, pa hi šlo. Nazadnje so se obrnili na vojaško ob-lastvo, naj jih reši te nadloge. Vojaki so najprej pozvedeli, odkod prihaja kača k vaškim hlevom in so na pot postavili več veder močnega japonskega vina. Ko je kača prišla, jo je hitro privabil prijeten vinski vonj in je takoj pokusila vino iz prvega vedra. Vino ji je vse kako celo prijalo, ker je skoro vse popila. Vojaki, ki so kačo opazovali, so spoznali, da je pijana. Navalili so nanjo iz zase de, jo zvezali z verigami in vrvmi in jo poslali v živalski vrt v Tokiu. Govorimo o medzavezniški kampanji — Britancev, Ameri-kancev, Francozov, ki sledijo Giraudu, in Francozov, ki sledijo De Gaulle-u; uspeti pa ne bi mogla brez mož kakega tucata drugih narodov — Norvežanov, Nizozemcev, Grkov, Jugoslovanov. Latinsko - Amerikancev — mož v službi, ki dobiva manj publicitete kakor drugi, ki pa riskirajo ravno toliko, ne da bi imeli zadoščenja, da bi se aktivno borili v povračilo, — in to so mornarji trgovskih mornaric Združenih narodov. Brez njih mine bi mogli zmagati v totalni vojni. Fronta, na kateri ti pomorščaki delajo, ni nikoli pri miru; hujša je v nekaterih letnih časih bolj kot v drugih. Morda ne vedno tako huda, kakor v ne-, katerih mesecih lanskega leta, vedno pa zadosti huda. O podrobnostih se ne more poročati, ker sovražnik bi jih jako rad izvedel. Vendarle ob vseh ladjah, ki so bile potopljene, je velikansko število ladij, prevaža-jočih ogromne količine zalog, varno dospejo tja, kamor so bile namenjene. Nemški ujetniki, zajeti v Tunisiji, so se začudili, ko so zagledali ogromne, količine materijala za ameriško vojsko; pravili so, da jim je radio z doma povedal, da vse je, bilo potopljeno. ČLOVEŠKO TELO IN ELEKTRIKA Učenjaki že dalje časa preučujejo vprašanje, zakaj nekateri ljudje, bolj privlačujejo nase strelo kakor drugi. Nedavno se je v nekem kraju zgodilo, da je ena sama strela ubila sedem ljudi. Najzanimivejše pa je bilo, da je ostalo mnogo ljudi na istem kraju, kjer je treščilo, povsem nepoškodovano. Zato so jih pozneje skrbno preiskali in zdravniki upajo, da bodo zbrani podatki služili k pojasnitvi starega vprašanja, že dolgo namreč opažajo, da nekateri posamezniki privlačujejo elektriko nase bolj kakor drugi. Znano je, da je telo nekaterih ljudi dober prevodnik elektrike, čeprav je človeško telo navadno slab prevodnik. Zdravniki sodijo, da je privlačnost telesa za elektriko v odvisnosti s telesno elektriko. Prejšnje čase so mislili, da ključi, ure in drugi kovinski predmeti privlačujejo strelo, zdaj pa so baje ugotovili, da to ne drži. Prvo bombardiran je iz zraka je bilo pred 90 leti v Benetkah Benetke so bile od 1. 1814 pod avstrijsko oblastjo. L. 1848 pa je nastal v Benetkah upor in so Benečani razglasili svojo lastno republiko. Avstrijska vojska je mesto obkolila in ga začela oblegati. Benečani so se Avstrijcem upirali leto dni. Dne 22. junija 1. 1849 so Avstrijci uporabili prvikrat v zgodovini zažigalne bombe. Na 200 majhnih balonov so privezali po 15 kilogramov zažigalne snovi. Te balone so privezali na prave velike balone in jih ob ugodnem vetru poslali nad Benetke. Nad mestom so zažgali snov in majhne balone s gorečo snovjo spustili nad Benetke. Nesreča pa je hotela, da je zapihal nasprotni veter in zanesel vse balone nad avstrijsko taborišče, kjer so povzročili veliko škodo. EVERYBODY SHOOT STRAIGHT With Our Boys! BUY WAR BONDS Borba proti draginji Nikak posameznik, nikak razred ljudstva noče seveda zaostajati preveč nazaj v tej stvari mezd in cen; vsakdo.hoče o-hraniti svoj sorazmerni položaj, ako le more. Poslanica predsednika pa, s katero je odrekel svoje odobre-nje zakonskega načrta Bank-head Bill, izjavila je: "Čas je prišel, ko se vsi izmed nas — poljedelci, delavci, upravitelji in vlagatelji — moramo zavedati, da ne moremo izboljšati svoje življenske standarde, dokler vojna traja. Narobe, mi vsi mo- FRANK "TIHO" MODIC, JR. GOSTILNA DaNiE&iDAi« 6025 St. Clair Avenue Vesele velikonočne praznike želimo vsem! Z najboljšim pivom, vsakovrstnimi žganji, ter dobrim prigrizkom postrežemo vsem, obiskovalcem. Imamo fino, moderno urejeno plesno dvorano, znano pod imenom TWILIGHT BALLROOM.' Vesele velikonočne praznike želimo vsem! Zahvaljujemo se vam za vašo naklonjenost ter želimo, da bi še nadalje uživali vašo naklonjenost. Imamo tisoče različnih stvari, pripravnih za darila. Krasne zavojčke Candy-ja, Kodaks, parfuma, itd. Zdravniške recepte izvršujemo natančno in točno. DRUG Vogal Cherokee Avenue in E. 185th St. Telefon: KEnmore 2877 Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalci in prijateljem! HOME EQUIPMENT SALES COMPANY 1 FRANK C. PERME 710 East 152nd Street MUlberry 4111 EXCELLENT FOOD — BEER— LIQUORS — KUNCIC PERROTTI CAFE | Serving Meals at all Times Including all Day Sund^H 390 East 156th Street Phone: KEnmore 9809 Our Rathskeller is available for Parties, Banquets-Weddings, etc. Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem! Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov 5e^7'10 vsem prijateljem in znancem! B. J. RADIO SERVICE HEnderson 3028 m** Prvovrstno delo na vseh radijih. Vse delo ja: no. Prodajamo prvovrstne radije. — TUBES, Se priporočam vsem, posebno pa društvom * "Sound System" za v dvorane, na prostem in za Pikn 1363 East 45th Street OBIŠČITE NAŠO GOSTILNO na 16901 Grovewood Avenue fWfctWtiniiiM ve- Našim gostom bomo vedno postregli z d^^Lii®11 žim pivom, pristnim vinom in žganjem ter ok prigrizkom. — Odprto do 2:30 zjutraj. Prav vesele velikonočne praznike želimo vseflfl" JOSEPH & FRANCES KERN ANTON IN ANČKA LUZAR 6723 ST. CLAIR AVENUE Gostilna ,iV<> Pri nas dobite vse vrste dobro žganje, do«5 in vino in dober prigrizek. Ob priliki se oglasite P Želimo vesele velikonočne praznike ^