Minister Horvat z viškimi ravnatelji o šolstvu in še čem
Težave s šolskim prostorom, predvsem pa napovedane spremembe v osnovnošolskem si-stemu, so ravnatelje našili osnovnih šol spod-budile, da so medse povabili predsednika re-publiškega komileja za izobraževanje, kulturo in telesno kulturo Ludvika Horvata. Sestali so se na trnovski osnovni šoli konec oktobra in v dobrih dveh urah in pol premleli marsikate-ro vprašanje.
Dejstvo je namreč, da so po spomladanski stavki osnovnošolskih učiteljev ostala številna vprašanja, na katera so zahtevali odgovor. neodgovorjena. Tako kot so sami dejali, je v tistem trenutku v veliki dvorani Cankarjeve-ga doma izgledalo. da so osrednji problem samo osebni dohodki, kar pa ni povsem res. Drži. da je bil to velik problem. saj učiteljevo delo ni imelo več prave cene, res pa je tudi, da so želeli izvedeti oziroma zahtevali spremem-bo marsičesa v samem šolskem sistemu in njegovem financiranju. Torej ne samo spre-memb v zvezi z denarjem za plače. ampak tudi z denarjem za financiranje same dejavnosti. Šola namreč postaja vse revnejša in vedno bolj so v njene materialne probleme vključeni tudi starši. Včasih izgleda, da imajo šole dovolj denarja komaj še za kakšno kredo in redoval-nico. za opremo in druge stvari pa ga zmanj-kuje. Brez modernizacije pouka pa napredka in vedno večjega znanja. ki ga že in ga še bo zahteval razvoj gospodarstva. ne moremo pri-čakovati.
Eden od pomembnih napotkov. ki jih je na trnovskem sestanku učiteljem del minister za šolstvo. je ta. da bi morale osnovne šole tudi po 1. 1. 1990 ostati pod okriljem občin. Cen-tralizacija skrbi za osnovne šole na ravni repu-blike bi pomenila še težjo pot tako do denarja kot tudi do reševanja problemov posameznih šol. Kot je dejal Ludvik Horvat. so dober primer, kako bi to izgledalo. srednje šole. ki so uradno pod okriljem republike. obnova srednjih šol v Ljubljani pa se brez pomoči mesta in občin ne bi nikamor premaknila.
Viški ravnatelji so na trnovskem sestanku
izvedeli veliko o tem, kako izgledajo šole in šolski sistem v razvitih državah. Tako je dru-god obveznost vsakega učitelja dodatno izo-braževanje in izpopolnjevanje. Če te svoje obveznosti ne izpolni, izgubi delovno mesto. Prav tako lahko izgubi delovno mesto, če svo-jega dela (in lahko rečemo tudi poslanstva) ne opravlja dobro. Delovno mesto ni nikomur zagotovljeno v taki meri, kot je bilo (in je še) pri nas. Administrativno izpolnjevanje pogo-jev. ki so postavljeni za zaposlitev učitelja, ni dovolj. Lahko se izkaže, da je res velik stro-kovnjak, vendar pa povsem neprimeren za pedagoga - in takega učitelja šola ne potre-buje.
In kaj bo po novem. v novem oziroma spre-menjenem sistemu lahko v zvezi s tem naredil ravnatelj šole? Vodilni kader v šolah po no-vem ne bi bil več na rešetu mnenj delavcev šole, ampak bi ga (in ga bo) postavljala zuna-nja institucija. Tak ravnatelj bo odgovoren za uspešno delo šole, zato bo imel veliko večja pooblastila in možnosti tudi pri izbiri in zame-njavi učiteljev, ker s slabim kadrom uspešnega dela pač ni mogoče zagotoviti.
Velika sprememba se obeta tudi v samem sistemu. Med prvim vprašanji je obdobje ozi-roma doba šolanja pred vstopom na fakulteto. V razvitih državah tako šolanje traja trinajst in ne le dvanajst let. Na razredni stopnji naj bi tudi pri nas ukinili sedanji način preverjanja znanja, torej spraševanje, kontrolke, šolske naloge. Ukinili naj bi torej vir strahu in depre-sij, ki jih doživljajo otroci skoraj od začetka šolanja naprej.
Pravzaprav je poltretjo uro sproščenega in zanimivega pogovora težko na kratko spraviti na papir. Vprašanja, ki so jih naši ravnatelji pripravili za Ludvika Horvata in zadevajo konkretne probleme posameznih šol v naši občini. so ostala neodgovorjena. Zato bodo ravnatelji našli drugo pot - ali še eno prilož-nost za srečanje z ministrom za izobraževanje - da bodo odgovore na ta vprašanja le dobili. MOJCA KAUČIČ