rs
9
obertnijske
narodske
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl.30kr
Ljubljani v saboto 31. januarija 1857
Riček in korenje spomladi skupej sejati
kaj koristno

oblake, ki na nektere kraje kaj neusmiljeno pritiskajo io
mile solnčne žarke dobrotljivega napredka sebično in zaved-ljivo odbijajo.	Križnogorski.
Nad vasjo, ki se Podlož zove, imam majhen trávniček, kjer sem le toliko sená, v kterem je bilo dokaj strupenega podleska vines, vsako leto dobival, da ga je močen človek lahko nesel. Trávniček meri na sirjavo 9 sežnjev, pa tudi
čez 13 sežnjev ni
dolg;
apeljane , toraj je bilo treba vsako leto 40 krajc. potrošiti za ograjo, ktera mi je gotovo vsako
leto pre vred zginila
iz mesta in do zadnje preklje skrivaj pot nasla na ognjisce
kakega siromaka.
Gledé na majhen dobiček
»
ako
bi jaz vlastník in ne
zastonj «nebil, toda naslednikov ne smemo poskodovati ; to raj sein poleg zgonj namesto
begliivega plota dal okoli 8
sežnjev dolg in terden zid naredili in trávniček obilo pognojiti in preorati, ki se je že poprej pervo leto z obiliin ov-
senim pridelkom lepo zahvalil.
Preteklo spomlad pa, ker imam obilo gnoja, sem dal
z opet ta maj h ni prost orček tako pognojili, da so me ljudje prašali: čemu toliko ffnoja na tako majhno njivico? „Sosedje" — sem jim rekel — „poterpite nekoliko; če Bog dá,
boste v jeseni sami resnični odgovor zvedli".
Na imenovani prostorček se je korenje posejalo in tudi za eno žljico rička vmes. Riček je kaj urno kviško
po
gnal
ter s svojo senco nežnemu korenju, da ga
vročina
y
smo
ni zaterla, kaj ljubko stregel ; v tem pa, ko se je korenje dobro pomoglo in je več prostora začelo potrebovati
rumeno dozoreli riček popu lili.
Rička se je tù přidělalo 2, in lepega rumenega korenja 160 mernikov. Korenje so tudi nekteri po 9 krajc. plačevali, kar bi zneslo 24 gold., in 2 niernika rička tudi
mislim, da se smeta na 4 gold, ceniti.
Kako sadje sušiti, da bo dobro in lepo
9
(Dalje.)

Veliki vertnar Lukas priporoča vsem, kteri hočejo sadje
po eni strani so z g on je memo BXL$\i]
y
naj ravnajo takole:
1. Vsako sadje, ki ga hočeš sušiti, mora biti do dobrega zrelo; potem bo res dobro. Le nektere hruške za mizo, ki so bolj mehkega mesa, se morajo, preden se
samo vživavec revnega travnička bil, bi se ga bil rad tudi no8tj
zmlajé ali zmehčajo, olupiti in sušiti, sicer bi, ako bi se pustile do popolne zrelosti, pri sušilu preveč od svoje soč-
zgubile.
Pokvečeno, ne popolnoma izrašeno, maro
gasto m sploh poskodovano sadje ni za susilo ali daje slabo suho sadje.
2. M eh ko sadje, kakor sploh vsak sadež, kteri je že
prezrel, ni za susilo. Le drobnice in nektere druge hruške, ktere imajo prav terdo, repi podobno meso, naj se se zmlajene ali zmehčane sušiti dajo.
3. Červi v o sadje ni za sušilo, ker je gnjusno za
vzitek. Ako pustiš češplje ali slive dolgo na drevesu,
bojo padle vse červive doli, iu vse gori ostale so zdrave in za sušilo dobre.	, \ » . f 1
v
4. Cisto kislo in čisto sladko sadje ni posu-nikoli tako dobro, kakor tako, ki ima sladko pa tudi
šeno
kislo v pravi primeri zmešano v sebi. Prav kislo in prav sladko sadje ni nikoli tako dobro suho sadje kakor le ki slikasto ali sladkobno; tudi sladko-grenjkljato je dobro.
9
Res, da se je bilo treba truditi in gnojiti ; pa z umnim eladke hruške.
5. Večidel so posusene nase sladké jabelka žilave in se ne dajo mehko skuhati, ampak ostanejo kakor koža
čisto sladké in pa prav sočne hruške so posu sene sicer prav dobre in žlahne, pa tistega prijetnega rez nega okusa nimajo , kakoršnega imajo večidel greukljato
kmetovanjem, kjer se je popred samo eno breme slabega sená nakosilo, se je tudi zdaj tam toliko přidělalo, da je 28 gold, vredno.
Nekteri kmetje terdijo, da po njih njivah korenje ne obrodí in da ga je škoda sejati.
Kteremu njivo večidel Ie zajec in skerjanček gnojita, naj le nikar korenja ue seje, ker ga bo res malo přidělal.
6. Vse jabelka, ki jih daš sušiti, naj se pred olu
w *
PU
in pešk
i z
jih p o b
peščišče jabel
?
je
terdo kot koža, je težko probavljivo in se ne zmeči pri kuhi
kakor se zmeči peščišče ali serce hrušk, pri kterih se celó lupina mehko skuha in je dobra za jed. Zato so hru e tudi za sušilo dobre, ceravno jih nisi olupil in pešk
k
Pustim nji vam se pa v tej okolici zlata doba obetuje, kajti jezerina bo dala kupe mastnegra gnoja iu tudi kerme za domačo živino, ki se je dosihmal le k cestaru vozarila.
Vsaki kmet, kteri le ni zaspanec, si lahko med kore-njem toliko rička pridela, da bo olja za zimsko svetiobo pri svoji hiši zadosti imel. Ne rečem preveč, ako povém, da ni tukaj nobene priprave olje delati, ktera bi tega imena vredna bila. Pa naj Ie kmetje obilo rička začnejo pridelo
iz njih ne pobral
7
Drob
piti, drob
dnje jabelka je najbolje le olu serce ali peščišče iz njih vzeti, pa jih ne razrezati
y
h

se sušijo cele kakeršne so. Deb
dje (hruške ali jabelka), ko je oluplj
bilo
y
se na 4
6 kerhljev razreže; pri jabelk ih se pa ob enem
serce.
8. Kadar se sadje lupi in razrezuje, naj se v vsem
vati, se bo že tudi kdo zdramil

da
bo odpravil tainue prav čedno
ravna ;
noz
naj se večkrat obrise ; v m a z a n o
sadje se mora pred sušilom umiti in ko se je umito osušilo
y
Oponibice. Nekterim tudi jez rad nekoliko rička za
seme zastonj darujem. kraji imenuje pot, po kteri
Z
or
on je se v mojem rojstiiem
se živina
iz doma na pašo
V
oni.
Prevred namesto prezgodaj se okoli Moravc muo
gokrat sliši.
Pis.
se dene se le v susivnico.
9. Da olupljeno suho sadje ostane lepo in svetio
se mora kar hitro v
r
sušivnico
djati.
V
10. Cespelj ali sliv ne dajaj
pred sušiti, dokler niso okoli receljna nagerbančene , to
popolnoma zrele
y
to je
y
34
veljá tudi od višinj; češplje, slive in višnje naj leže v častílakomen suhem hramu poprej nekoliko casa, pa ne debelo nasute, da se do dobrega pozorijo. (Konec sledi.)
moz, si je
cesarjevega, kraljica Ladislava, v
zeló prizadeval, da je zakriljenika
svoje zakriljstvo dobil, da
bi vladal on v imenu kraljevega fanta. Prekaniti je hotel vesvoijni svet, pred vsem pa	I
od praviti možé, ki so naspro
Zgodovinske čertice.
Celjski pokneženi groli
tovali njegovi
okolici
vladozelji. Med temi možmi je bil posebno Ivan Hunyady, slavni nadstojnik ogerske kraljevine, kterega je grof Uli ih silno čertil in se ga znebiti hotel; pa ne le Ko je popotnik došel v Celje, ter se ozira po lepi znebiti,—ob moč in življenje pripraviti je hotel Hunyada in
jugo-izhodnem kraji prijetnega mestica 8ͻla njegovega, da bi sam vladal v imenu mladoletnega kra-
ugleda na
obgojzden hrib,
verh kterega stojí poderto ozidje in molí v U'ca ogerskega.
oblake štirivoglati stolp. Radoveden vprašuje popotuik, kaj da je to? Povemo mu:
To so razvaline starocel j skega grada.
Bilo je ondi nekdaj domovje elovečih Celjskih grofov; Pa toliko, kolikor ga nista
Grof Ulrih je bil o tej dôbi, kakor pripoveduje „Ce 1 j-eka kronika", najimenitneji, najmogočneji grof rimsko-nemške carevine. Imel je on mnogo lastnih dežel, bogastva
imela ne kralj ne cesar; bil je
zdaj pa je zapušena gradina. Tako se svet preminja
?
ban na Horvaškem, Slavonskom in v Dalmacii, zet eerb
Ker je lani 9. novembra bilo ravno 400 let, kar je po
skega vladarja, Jurja Brankoviča, stric ogerskega in ce
ginil zadnji potomec tote rodovine, menimo, da bo prav, skega kralja, in namestnik v Avstrii; bil je celó svak tur
če na kratko kaj povemo prijatlom domaće zgodovino od mogočnih in ponosnih Celjskih grofov.
?
skega sultana Amurata IL, ki je za ženo imel Maro, drugo hčér Brankoviča; da! v žlahti carigradskih cesarjev je bil
y
Utemeljitelj tega rodu bil
je Miroslav svobodnikSa- ker zena njegova, Katarina, je bila hči Irene Kantakucene
neški. kterega je cesar Ludevik IV. 16, aprila 1341 za
volj irnenitnih zaslug za vladarja in carevino
f
Tolika čast in moč pa vendar ni mogla upokojiti ne in zavolj ob- nasitljivega serca njegovega. Zelel je, da bi kralja tudi eirnih posestev njegovih povišal v grofovski stan, terga namestoval na Ogerskem, kakor je bil namestnik njegov na grofa Ce lj skega imenovah Pozneje je poterdil to do- Avstrijanskem in po kraljevinah horvaško-slavonsko-dalma-stojanstvo Jermanu I. in bratiću njegovemu Vilhelmu tinskih. Ondi mu je bil pa stari junaški Sibinjanin (Ivan
Ime
Saneškemu tudi cesar Karl IV. 30. septembra 1372.
novali so ee ti gospodje potem sploh Celjski grofi po
Hunyady) na poti. Njega ee znebiti, ga je začel Ulrih
kralju dolžiti, da uni za kralja kaj ne mara, temoč le evo
evojem
gradu
v Celji.
po Ogerekem; da ee
je bati, da bi Hunyady
Jer man I. je bil razploditelj te grofove rodovine. Žena mu je bila Katarina, hči Štefana Tvartka , kralja
bosniškega. Prej imenovani bratić
njegov
Vi 1 he 1 m je bil
vzel Ano, najmlajšo hčer kralja Kazimira Vélikega, posled- je osoda podělila ee to, po cem je toliko hrepenel.
jevoljno vlada
njemu (kralju) celó ogersko kraljestvo ne odmaknil. Mladi nevedni kralj je verjel, kar mu je Celjski v ušesa šepetal; vendar ni mogel prekaniti hrabrega Hunyada, če lih mu
■ ■ ^ttl^H jgBSĚSm ^àU Ne_
tega
njega na Poljskem vladajocega Piasta. Jedina hci zakona, tudi Ana imenovana, je v letu 1401 podala roko
umerla je
zmerna vladoželja Ulrihova pogubila je pa njega. Žalostni
konec njegov hoćemo nekoliko obeirneje popisati.

pokolenja jagelonskega;
(Konec sledí.)
Pomenki ljubljanskega zgodovinskega zbora

V desetem mesečnem zboru, ki je bil 8. dan t. m., in
kralju Vladislavu I.
1416. Oče njeni je pa umerl 1392 v Beču, ter počiva v Celji.
Pridobila je rodovina Celjskih grofov polagoma mnogo posestev na Štajarskem, Horvaškem, Krajnskem, Koroškem in Avstrijanskem , ter se je obogatila po mnogih bojih in
elužbah; ojačila 8e je najbolj, ko ee je posvačila s polj- var s svojo nazočnostjo, je gosp
ekirni kralji, pozneje celó z nemškim cesarjem. Dosegla pa je od šolskih iger (Schuldrama) v Celovcu, iu nanašaje verhuuec svoje elave o dôbi cesarja Šišmana, padla pa še ee na igrokaz od leta 1692, ki ee nahaja v ljubljanski buk-hitreje pod njegovim unukom, kraljem Ladislavom leta 1456. varnici, je povedal, kako so jih tamošnji učenci, IT in 18
kterega eo poslavili tudi prevzvišeni gospod deželni pogla-
profesor Egger govoril
Jerman I., ki je 21. marca 1385 v Beču umerl in v let stari, v soli
5
igrali.
Omenjene igre v letu 1692 , ki so
Celji počiva, je zapustil po svoji ženi Katarini, bosniški jo konec leta ob daritvi šolskih dařil uceuci v jezuitarski kneginji, dvoje sinov: pervi je bil Ivan, ki je brez otrok šoli koroškim deželnim etanovom na čast igrali, ee je po la-umerl 29. aprila 1372: drugi je bil Jerman H.; ta je bil tinákem in nemškem programu glasil napis: „Male parta,
■v
ban Horvatske, Slavonske, Dalmacije
deželni glavar v Krajni,
in neke straní Bosnije. Ženo je imel Ano, grofinjo Šaum burško , in je rodil tri einove, med kterimi ga je nadžive!
male perdita
u
(kakor
, d. i. „Wie gewonnen so zerronnen^ prišlo tako prešlo). Predmet te skoz in skoz po pravilih dramatičnih v 3 djanjih zložene igre, da ga ob
kratkem
le Miroslav II
drugi
sin Jerman je bil najprej frizinški	popišemo, je bil ta-le: Ko je Balduin flandriški, pozneje
škof, potem pa (29. marca 1421) izvoljeu knezoškof triden-	(leta 1204) tudi car carigraški, v vojski zoper Bugarine
tinski; hčer je imel Jerman tudi troje, kterih najmlajša je	poginil, je vladala deželo njegova hči Flavila. Ljudstvo ni
bila Barbara, lepa pa bohotna; njej je glavo venčala ce-	bilo z babjim vladaretvom zadovoljno. To pa je bila voda
eareka krona: kajti za ženo jo je vzel cesar Sišman leta na mlin nekega zvitega pueavnika Sampanjekega
y
ki
gre
1408.
v deželo Flavile in ee delà za Balduina
?
ceš
i
da ee je domů
V letu 1436, 30. novembra je ta cesar pok
V •
evojegi
Ulrih
ka, grofa M
11
in
sina njegove
II
i
ter ga imenoval pokneženega grofa Celj
kega, nju grofo
pa
Ijsk

tenburšk
in
go reko je povišal v knežovine z vsemi pravicami
i
koršne
imajo drugi
knězi v carevini.
T
ka
je bila najvišja tudi 3 Krajnci.
povernil. Ljudstvo ee dá prekaniti in veliko jih etopi na
je nek njegovih zapetačev,
njegovo etran. da
Ali ovadil ga
ga ujamejo in
ob glavo denejo. In tako „je prešlo ka
v
Mnogo učencev je
igralo
kor je prišlo" carstvo njegovo, v ti igri, in, kakor se v programu bere, eo bili med njimi
etopnja elave, ktero je dosegla rodovina Celjskih vladarj
Přiměřilo ee je pa, da je cesar Albert II
29
ktobi
Gosp. profesor je razlozil potem pomembo Pri ti priliki je omenii tudi kmečkih ki so jih v mnogih deželah prosti Ijudje, kmetje itd.
takih iger za solo.
igor,
udova njegova
posmertnika, ki je bil pa tudi vojvodine avetri-
1439	umerl;
1440	porodila sinčeka La dis naslednik češke in ogerske ki janske. Malo prej je pa vojvoda M darstvo kot r
v knežtvu. Grof Ulrih, zvit in prekanjen pa nezmerno
je v Komoranu 22. februarja igrali, in kterih je posebno na Koroškem veliko znanih.
Družtvini tajnik gosp. dr. E. Košta je
govoril
o potrebi kritičnega pretresovanja zgodoviuskih preiskav
iroelav nastopil via- in zgodovinopisja, in razločil višji in nižji pretres ( kri-ki kralj, ter oba grofa Celjska poterdil tiko) v zffodovinstvu. Nižji pretree se le spuša na drobno
v to: je li vse ree, kar povestnica pripoveduje ; tak pretres je
■
35
spolnil svojo nalogo
9
če skuša
V
poravnati
• »

j i pretres pa pr
kuj
protne povedke enmalo Cehi (pa ne prosto ljudstvo, ki pravi mašina) radi pišejo vsako povest natanko : stroj (kar pomeni uredbo); pred nekaj leti pa so po
je resnična ali ne.
G
dohtar j
potem
v
©
ledih starem pisali strog in v kakem akuzativu stroge, in od
starejše in novejše povestnice pot
takega
I V t
visjega pretr
razložil in o tem sosebno velikih zaslug Niebuhrovih
omenil.
tod se je napačno v slovenske bukve in slovnike vrinila za
beseda stroga, ktera v slovenskem (na Stajar-
mašino
skem) pomeni svinjsko bolezen ikre (Finnen).—Dalje so nam Vodja gimnazijalnih šol gosp. Nečásek je bral pred- gosp. Cigale sledeče pisali : „Kakor sem unidan od stroge pis naukov in strahovanja v gimnazijalnih šolah v letu 1810, omenil, vam hočem danas naznaniti važno pravilo, ki in pridjal nektere razjasnila. Iz 2 razredov gimnazije so ga nima nobena slovenska slovnica, čeravno je v
prestopili (1810 — 1813) ucenci v licej s 5 razredi. Gim- druzih narecjih veljavno, in ktero sem od gosp. Miklo-nazijalne javne šole so bile v Ljubljani, Novem mestu, Krajnji, siča zvedel, namreč: pomanjšavna pritiklina —ica se pri
Postojni in privatna v Idrii.
imenih ženskega spola le takrat smé rabiti, kadar se imé
Gosp. profesor Metelko je popisal nesrečno osodo konca va na
a
i
na priliko: žena — žen ica itd.; kadar pa
učenega rusovskega patra Maksima, kteri je za prave se ime koncava s kakim soglasnikom, se pomanjsavica pravila slovenske slovnice toliko preterpel, da se po pravici le piše s ca ali ka; torej: ver sca (ne ver vica od verv),
more mučenec za slovensko slovnico imenovati. Z ne- senca (od sen-i), d u rce ali dvérce, nocca, lucca itd."
Gosp, Kobe so nam pisali: „Ljube Novice! Ve bi naj
kje rabi bese-
vednimi pregledniki se je pri dolocbi liturgiskih knig sperl iu ker so seti nanašali na veljavo cesarjevo, je P. Maksim bolj zvedile po Slovenskem gredé: ali se
V
se
brez ovinkov rekel . da v slovničarskih rečéh nima cesar
dica
nobene veljave; na to so ga sovražniki njegovi zatozili, da
??
d a
u
pred glagolom v naznanivnem naklonu namesto
besedice „a k o"
ali
n
ko
u
pred glagolom v vezalnem na
je veličanstvo razžalil, in v ječo je mogel, iz ktere ga je klonu (verbindende Art), kakor jo rabijo beli Kraj u ci po 33Ietnem terpljenji leta 1556 smert rešila.	in Dalmatinci, na priliko: „da imam, bi ti dal", namesto
Gosp. skriptor Kos mač je bralv kratek življenjopis visoko učenega bukvarnika Mati ja Copa, ki je v najbolji starosti v Savi utonil. Leta 1797 v Žerovnici na Gorenskem
v
ako bi imel. bi ti dal"
kupil"
55
da sem šel k
;5
maši
da grem na sejm, bi ti čevlje
bi bil prav storil" itd.
roj en
*
je
dokončal tadajne modroslovske in 3 leta bogoslov
skih soi v Ljubljani in na Dunaji; zapustivši bogoslovstvo
se je podal k
učiteljstvu; leta 1820
je šel za profesorja 5.
Iz Gradca
avstrijanskih krajev

in 6. latinske soie v Reko, leta 1822 pa je bil prestavljen
razglaša
Časnik štajarske kmetijske družbe „Wo-v 5. listu, da spet letos 18. augusta
v Lvov, 1827 pa v
Ljubljano; leta 1828
po smerti Kalistra
je
prejel začasno službo liceainega bukvarnika, ktera
mu
chenblatt"
se bodo delile darila (premije) 100 poslom možkega in žen-
spola in pa vincarjem in vincarcam , ki najmanj 10
je bila pozneje stanovitim izrocena. Leta 1835 je gori ome-njeno nesrečno smert storil. Znana je njegova velika učenost, posebno jezikoslovna. 18 jezikov je razumel in tudi v njih slovstvu dobro izveden bil. Skoda, da nam ga je
poredema služijo prid
esto in pošteno enega g
skega let za spoda
Kdor želi tako darilo přejeti, se ima zadnji čas dok
darilo se delijo hranilnicne bukvice po 20 gold
prihodnjega mesca s svojo prošnjo
oglasiti
pri pristoj
nemila smert pred zapustil!
vzela, preden
je kaj spisal in potomstvu
niku kmetijske poddruž
svojega kraja
Narodopisje
lz Gorice. Svetli knez iu véliki škof goriški gg. Andrej Gollmayer so 12. dan t. m. svoji duhovšini in vsem
razposlali pastirski list
veriiim stanovnikom v
goriški
škofii

v kterem gledé na čedalje višjo primanjkav
Razne imena Istranov
prosijo milodar
za
P
drej
9
bogoslovcev
ce fan tov
Obličja, jezik, noša in
sege
isterske so toliko različne
?
da bi se dalo misliti, da niso vsi na enkrat iu ne od jed
(Kuabenseminar). Visoki gospodje, kteri nočejo imenovani biti, so v ta namen že obilo darovali; vendar je to še pre-
nega kraja sem prišli. Tako ljudjé okoli Pazina imenujejo svoje isterske sosede: Latine, prave Italijane na zahodnem morskem bregu, ter jih deržijo za zvite može; od ondot gori do Raše, Zmina, Kringe, Finjana, Vlahe Arbanase (Slovane), med njimi so v Poraji blizo Vodnjana Via h i Perojci, jediui staroverci v Istri; Vlahe Čiribirce s svojim jezikom na severni strani Cepiškega jezera ; oni pervi se oblačijo bolj po horvaški, ti poslednji pa po bezjaški; Bézjake po sredi Istre od Pirana do Plomina; njih stara noša so kratke hlače, nogovice in čevlji; Fučke okoli Buzeta. vse, ki nosijo bele kapice, kakor spavne, inSav-
malo. Doneski so dvojni: eni imajo biti za to, da se pri-
vsako leto
za navadne potrebe take odreje-
pravna hisa za vzrejalisče kupi; eni pa, ki se odrajtujejo, so namenjeni
vavnice. Gosp. tehanti so povablj
duho
îiii, naj naberajo milodare med vsino, pa tudi med drugimi svojimi farani. Triest. Z.
Iz Celovca piše „KI. Z ", da so presv. cesar 9. dan
t. m. dovolili napravo železnice iz Marburga čez Celo
vec, Belak, Lienc
in Bruneken do tiroljske
i
drugo stransko
pa iz Belaka do tište, ki bo iz Verone v Terst šla.
Iz Ljublj
V poslednjem zboru mestnega odbora
so zraven izvolitve gosp. J
a
9
eedanjega aktuarj
pri
i
rine vse, ki hodijo v cernem oblečeni pod Terstom okoli Kopra; Ciče gori v Cičarii, Liburnjane pa samo po mestnih imenih imenujejo.	J. V.
c. k
okrajni gosposki v Postojni
za
drugega
©
gis tra t
nega svetovavea namesto gosp. Oblaka, ki se je zavoljo bo-lehnosti v odpočetje podal, in nekterih drugih reči, bili tudi
o po več-
m es tni d o h o d k
i n
Jezikoslovne drobtinice
kratnih natanjčuih pretresih
troški za tekc
ustanovíj
let
Dohodk
80

prevdarj
z všteto mestno doklado na 79.146 gold
t
Na vprašanje v „Novicah" so nam dali gosp. M
slav Vilh
vediti, da beseda s les ali sels namesto
m urb
po Senožeškem
kot 1
kj
ni navadna, in da sels
š k i gold lanske
pa na 86.062 go
torej bo konec
njkalo 6916
tedaj bo letošnja primanjkava precej manjša memo
k
beseda
nic druzega ni
d že Is o), ktera pomeni murbo (drevo) Miene zum bôsen Spiel machen
H oj ke r,
ë
(izgovorjana
Novičar iz raznih krajev.
Zastran
9
80
nam pisa
55
gosp
Gute D.
Lombarško-benečansko kraljestvo je židane volje. Spl< prizanesba (amnestija) mu je bila oklicana 25. dan t
da so veckrat slisali „za
hudo se še dobrihtati
i
gosp. J. Pajk pa: „k zoperni igri smejati
u
Gosp
Lastnoi tako-le
pismo Cesarjevo do maršala
Radecki-ga
m. se
nam iz D
pisej
i
55
da
semtertje v
€ig
pisanje napačno vriva be nobenem slavenskem narečji se kaj takega ne nahaja; sami
55
Iz
los ti pr
vsem iz
ko benečan*ke£a kraljevstva
k
lombarško-80 zavolj hudodelstva velike
g
za
»
mašin a"
V
koj
aj
ljenja veličanstva, zavolj motenja javnega po
in
puntarstva
v
se
v ječah zaperti
in
velevam
9
naj ee berž izpustijo. Ravno tako prizanesem veem
y
kteri
80
lj omenjenih hudodelstev še v preiskavi; tudi ti naj
se berž izpusté, in za take pravde ustanovlj
sodnija v
Mantovi
berž danes vstavi svoje opravila in se razpusti
u
Lahko je verjeti, da veselje je neizreceno.
Pa
v
se
nekaj
drugega
je
y
kar je Milance zló ganilo, in to je
odg
Cesarj
ko so se mu odbornikí deželuega namestništva
poklonili. „O d k r i t o s e r č u o mi povejte zelje in potrebe svoje
dežele" vladau. Milan tù
je rekel presv. Cesai
Sliši se, da 4
»
ker
mislita Cesar
to zeli moja Cesarica
pustiti, zadnje pustne dní spet v Benetk
priti
9
še
kakih 8 dní ostati in perve dní marca se domu na
Dunaj verniti kakor je
Namesto umorjenega parižkega škofa je
y
fí
•v CL
novicar"
že enkrat prav povedal
voljen véliki
škof Tourski, kardinal Mar lot, 61 let star gospod in Pa
riža no m
prav po
Čeravno je
Univers-a
u
pravijo
»	v
enoglasno parizki časniki
protnik preuapetega
wvm»vip-i»	f'-'V" """O------ ....... "	W
dar ni preiskren pridružnik galikanske stranke; v Rimu ga
ven
imaj
radi
pa tudi cesar Napoleo
ga
ima rad".
Ko
reci
pri
še pred kratkem vsi parižki časniki imeli mnogo povedovati od Vergčr-ja, da celi dan neprenehoma pisari in si komaj jésti privoši, — da ne vžije nič, česar niso
poprej njegovi čuvaji pokusili itd., so sedaj po višjem po velji omolknili vsi časniki. Včeraj je stekel dan, koje
višja sod
V e r g
m
J
pritozbo, da se ni pri porotni
sodbi ž njim prav ravnalo, ali ovreči ali poterditi. Od ce earja Napoleona se sliši, da ga ni volja, uslišati prošnjo
hudodelnikovo. plomatikarca knez bo zbor zastran š
V Parizu je umerla znana rusovska di
L
Pravijo, da v P
jcarsko-pruske pravde. — Kakor se kaže
se bote angležka in perzijanska vlada, sedaj v
°J
sko
plete
na mirni poti porazumele
Vse
ponavlja! Kdor si je shr
pratiko od leta 1846, bi mu
ne bilo treba letos nove kupovati, ker leti 1846 in 1857
ste si po pratiki pop
d
pa tudi pratik
od
leta 1789 ali celó od leta 1705 bi bile letos prav dobre za
rabo
y
če le
te prevec zamazané.
Kdoi
pa si je kupil
letošnjo pratiko
m
J
more svojim unukom zapustiti, ki jim
bo leta 1903, 1914, 1925 in 1998 tako dobro služila kakor
nova, takrat natisnjena. Tudi v prestopnih letih 1868 in 1936 bote pratiki letošnja in od leta 1846 prav kazale,
»d.nje leto 1858 bojo
toda le od mesca sušca
prej
Pi ih
pratike od leta 1706
y
1779
1
1790 in 1847 spet dobre
in
ravno te tudi za leto 1915, 1926 in 1999. St
tika po tem takem ni pi
stvar
Po
jnovej
pra
šte
je v vsem našem cesarstvu skor en milijon jud
Volk Rimljan
(Dalje.)

Mine nekoliko dni, pa se spet poverne h kobili. Ona zboji se na moć. al vendar ji pride na misel, Kak bi dobila sovét, da bi ž njim opebarila volka. Preden jo ogovori, že volku tako beseduje.
„„Vidiš, moj volk, da je prav, da si prej me poslušal, Da si počakal ta cas; lej, zdaj sem lepo debela, Jel boš dobro mesó, boš vidil, ko me zakolješ. Preden umrem, še nekaj želim, kar vem da dovoliš. Dal me je moj gospodar nedavno podkovati znova In kovaču velel na kopito mi leta je vžgati ; Kaj je namerjal, ne vem; ljudjé so ti muhaste glave! Nogo povzdignem, poglej na kopitu napisano starost, Da boš vedil in znal, kdaj staro zaklal si kobilo; To ni vsakaka stvar, in ponašati bodeš se mogel, Kadar do bratov dospeš, kar nihče ne bo se ti bahal, koliko staro žival je zaklal; to vredno je nekaj
UU
yn
Prav govoriš
volk reče na to
povzdigni nozuro
»
Da bom letnice bral in pozvedil koljko si stara, Da volkovom povem vernivši se v bratovsko družbo". Kamen težak odvale od serca besede kobili, Ker se je dal opehariti volk, in zadnjo desnico Dvignc na vzgor in. lop! ga udari po buéi s kopitom
Joj me! da koj sr* zvali in stogne vse šfiri od sebe.
y
Toliko da je še živ; al preden se buča zaceli, Prejde nekoliko dni. Al kadar iznova okreva, Zene po mesu ga slja in napoti se k svinji na pašo. Zatřepetá ko naznani okó ji volkovo blizo. Berž se poverne zavest; življenje pustiti je težko ! Misli si: veš kaj? daj. goljfati ga znova poskusi, Dvakrat se že ti je vdal, poskusimo, v tretje gre rado
Preden še reče kaj volk
ze svinja zacne govoriti
»Ali si modrih možgan, preljubi moj volk, da natanko
Cas si prerajtati Da sem dobila
nal, kdaj bom se do dobra zředila špeh in dobro přejela slanino; Storil si prav, da si tistega dné me modro poslušal, Da si pocakal do zdaj in nisi me kumerne snedel Danes ti bo, boš vidil, na pol vse bolje dišalo;
y
y
Dober je bil nasovet, in ki moder
sluša ga vselej
Vem, da me boš zaklal, braniti se nié ne pomaga Nekaj te še prositi imam, to boš mi dovolil,
Vem, da si blag. Lej, dokaj imam prijatlov in ilahte Če me ne bode domu, žalovali bodo za mano. In da zastonj ne bodo v skerbéh, kaj neki _ Zgrabi me ti za uhó, da zacvilim in znamenje dam jim Zgrabi jo berž za uhó, in svinja se dere na vso moč
y
z mano
y
Glas ušesa gl»«., Da ti je slep za derhal
gluši tak samega volka
y
V • V
presicev
svinj, ki na pomoč ki zval je: pomagat!
Z bliže hite; zaslišale klic so, m avai je: pom
Reveža stergajo skor, vès šantov komaj uteče; Bežal je
Dělala sled
v gojzd, in kri, ki iz ran mu je scurkoma
1 • • • i ^ _
za
Cas
Volk
kervavega britkega bega naj bolji zdravnik, zaceli on vsakoršnj
pozabi nesreče;
y
rane.
se ti berž skolehá in zdi
Pride mu kozel na um, ravná se hiporna k njemu
ga stari nagon do mesarenja revne živali,
9	w	/
V Pi
y
govori pregovor rekoc, da
— •	r■ •«v»vvj v««, u»,ada popada.
Kozel, se vé, se zboji ga na moč, ko ga vidi od daleč
yy
Sembrana stvar!
gov
sam
abo
zdaj bo pa teža
kaj bi tajil? ne diši mi še smert, če me ravno ne straši, Vendar bi živel še rad, da bi to ino uno doveršil
y
Skušnj
eljá
mor'biti dobó se
V
se
Da se vloví, in kesneje oblj
kaka nastava.
da me nikdar ne najde
u
Volk se približan da on bi začel govoriti, ne caka
Kdor se méni za čas, tudi čas se méni za njega ;J
Misli si to, in ston vši poklon mu potuhnjeno reče: „„Bistri ta
kak si natanko zadel, da me tista minula
um! da bi jaz ga imel, za-nj dal bi ne vem kaj
Rav
Tek
sem odebelél inwUt
yy
Molči"
besedi ustavivši serdit go
je slokost, mu volk zarentači,
y
mu razkacen
brada kozlovska
„Ti bi me rad goljfal, priliznjena Tega si ne domišljuj, tud svinja je tak govorila
Celi svet je
f, goljufij
Da bi za njo ne bili v Dal
treba poznati
i
béli prijatli in žlahta
sem riven, da.smet je naznaniti žlahtnikom svojim kaj se je zgodilo ž njim; al rivec jih skliče na pomoč, Da sem s težo ušel, al ti me ne boš ogoljfičil. Misliš, da tak sem bedak, da tebe popadem za brado?
misli nikar; mar mislis, da šleva sem taka?"
reče sam sabo
y
Tega ne
J
besede te strah odženó. Zdaj
Smo pa
konji
volkac, si že vjet. ne uideš mi nikdar
Sam si se vjel, ne boš ga mesa ti mojega zobal. Ce te ne ogoljufam, premenim naj koj se v ne vem kaj Misli si to in na um mu pride zvijaća, pa reče:
Ljubi moj volk, sam veš da umeten zvijače ni kozel
y
Da
Nis
y
on kterega že goljufal, le nisi še slišal.
ne slišal ne b
Res, da brado za ki
, saj nismo
5 in za kras
ega roda
in
koljko ljudi, al pamet tistih bradačev
Ima n<
Krajša je sploh od bradnih koci
nje
modrosti
to je
sakemu znano.
Škode ti jaz ne želim; al ker se mi smert přibližuj Rad bi poslednji ta čas kaj dobrega storil za hudo, Ktero poprej sem storil živé v nečistem življenji; Brat
y
se je meni rodil, ki je živci enako nečisto;
Precej tù tam se pa
sit tud on je svoje hudobe
y
Z mano umreti želi, da se mukam ogne življenja. Stopi ti sred te njive pa rep povzdigni na višek,
Ed
Ke
odspred in eden odzad v te pojde tak boš dalj sit se enkrat najedši
bratom
dvaki
b enem dobi! bo
Volk pozrešni ni čul od zadnjih druge besede Da en obéd veljaven za d
Je
Ka
K
Pri
l{lden od
li mogoče al ni, kar pravil je jare • mu je rekel , stori; sred njive stop lebu svoj rep in derži ga molé neti
ne misli; vši povzdigne udoma kvišku.
in
k! zaletita se v njega na vso moc,
ed in ede
od
d
da se hipoma zgrudi
y
Komaj je živ, in s težo jo v gojzd polomlj
plazi
rn

Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bieiweis
Natiskar in založnik : JoŽef BldZnik.