©* Justice yo. 92 Ameriška Domovina mra I IN SPIRIT IN LANOUAM ONLY SLOVSNIAN MORNING MWSPAPSR CLEVELAND S, 0.. TUESDAY MORNING. MAY 10. 1949 LETO LI.-VOL. IX I 2E SLOl/EiilllJE PISEMSKI PAPIR. — V čateni. Ljudje so dajali darove mnogih pismih se zadnji čas lju- na oltarje in metali iz protesta dje opravičujejo, da dolgo ne denar po tleh. Protestirali so pišejo in se niti za poslano ne tudi taki, ki sicer preje niso kaj morejo zahvaliti. Kakor je teško prida spoštovali in obiskovali verjeti, je vendarle res, da pisemskega papirja ni. Res ga ni. Nekatera pisma so napisana na papirju, ki ga pred vojno in tudi med vojno nihče ni za ta namen uporabljal. DRUŽE NA STRAŽI. — Slovenci, ki žive na tržaški ali italijanski strani meje pravijo jugoslovanskim stražnikom ob meji kar “druže," ker se tako nazi-vajo med seboj. So sami južni jugoslovanski ljudje, ki kakor orli preže kdaj se bo pojavil kdo, ki bi hotel preko meje. Drže palet kar na petelinu brzostrelke in preže. Vidi se preko meje, kako tam na drugi strani ob nedeljah nakladajo hlode, drva, trame, deske, kako kopljejo na cestah, hodijo sem in tja v delavnih oblekah in žalostni gledajo Iz raja v tako osovraženo Italijo. Tam pač vidijo praznično življenje. Tik ob meji vidijo gostilniške vrtove polne miz in pri mizah vesele ljudi, ki jedo in pi-jo kar pač hočejo, če imajo denar. Druže pa. pieži. SUSA. — V Sloveniji je že se- cerkev, ker se jim gabi komuni- KomunisfRno delo v Ameriki NOVE OBTOŽBE PROTI JUGOSLAVIJI Slovenski KafoliSki dan v Clevelandu Ubili in potopili so svojo SO- goslavljo, da ima sovražne na-delavko, da jih ne bi izdala 'mene proti Madžarski in pri- Kakor smo že parkrat poročali hočejo clevelandski katoliški Budapešta, Madžarska. Slovenci napraviti letos svoj Katoliški dan. Sedaj je določeno, Madžarska vlada je obtožila Ju- da y bilo to skilpno praznovanje Katoliških Slovencev na dan 3. julija. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice . Dopoldne bi bila slovesna služba božja v eni slovenskih žup- Žalostna vest iz domovine— Snovali celice V vojski in pravlja vojno. Posebno obtožu-( nj|, cer)cva v mestu> y naj bi se je udeležili čim številnejši zastop-| Jerry Bohinc, lastnik North-mornarici. je, da so jugto-yanske oblasti v| niki Vseh slovenskih društev in čim večje število članov in članic.jeast Appliance & Furniture, je Washfno+nn' nioi; Ira«,,, zat'nJem časi»v6bile dva rosd-! popoln bo slavnostno zborovanje na enem najlepših in najpri- dobil žalostno vest iz domovine, nist Paul Crouch iz Miami je ^ar9^s stražnika ob meji in se nI.aVneiših vrtov, Govori bodo Dosvečeni trem osnovnim mislim.1 da mu ie 26. aorila umrla v va- izpovedal pred kongresnim od-1 stično neprestano šikaniranje borom za preiskovanje komuni-' prav povsod kamor se čtovek gane. NA PRIMORSKEM so tudi podržavili že vso trgovino. Pravijo, da so sedaj trgovine “ljudske.” Pa so vse prazne, če lastniki niso bili nasprotniki komuni- stov, sedaj v trgovinah delajo kot vanju. Crouch je bil v Moskvi uslužbenci. IZ RAJA GRE. — Dr. Karel Rutar, zdravnik, ki je bil med partizansko okupacijo v Gorici župan, torej gotovo komunistom takrat dovolj pripravna in zaupna osebnost, jo je sedaj prima-hal iz Titovega raja nazaj v italijansko Gorico in se tu naselil. Razprava o Špani]! Francova vlada bo dobila priznanje in posojilo — Resolucija Zveze Narodov. Washington. — Politični odbor Zveze Narodov je sklenil resolucijo, ki priporoča naj dr- Ljudje se boje, iave djo redne di- etičnega delovanja v Ameriki, CdSl VZ^IcdtlMI da so komunisti umorili Missj« < i __________L. Julia Stuart-Poynitz in jo vrgli 1(3101. 11131618111 v East River v New Yorku, ko je hotela komunistično stranko zapustiti in oblastem povedati kar je vedela o njihovem delo- treniran sovjetski agent. Bil je v komunistični šoli skupno s Ti-tom-Brozom, Palmirom Togliatti in drugimi sedanjimi voditelji komunizma v Evropi. Razkril je tudi kako so komunisti organizirali svoje celice v vojski in vojni mornarici, kako so postavili špijonske mreže za lovljenje podatkov o atomski energiji in odnosnih znanstvenih dognanjih v Ameriki. V letu 1942 je Crouch prekinil svoje komunistično delovanje in zapustil stranko. Med Slovenci v Argentini 26. MARCA je prišlo v Argentino novih 70 Slovencev. Med njimi je bik) 33 tistih, ki so bili Weymouth, Mass. — Zal zgledno katolifko mater je bila imenovana v letu 1949 Mrs, Richard Loefler iz Weyiniouth. Ona je mati desetih otrok, pet njenih sinov je duhovnikov, ena hči je usmiljenka Sv. Vincencija Pa vi'jenskega, štirje drugi njeni otroci so pa dobit nagrade za vzorno katoliško družinsko življerije. Oče te velike družine je bil trgovski uslužbenec in ni zaslužil nikoli več kot 36 dolarjev na mesec. Kl jub temu so starši skrbeli, da so vsi otroci dobili dobro vzgoji. Zakonca praznujeta Ntos zlato poroko. Mount St. Francij, Ind. — Za mater Frančiškanov je bila imen ovana Mrs. Benjamin Knoipp, mati osmih otrok, od katerih je pet redovnikov. Glenolden, Pa. — Mati enaj-aterih otr:k, Mrs. Bernard J. McGroaty, je dobila častni na- pravnejših vrtov. Govori bodo posvečeni trem osnovnim mislim, da mu je 26. aprila umrla v va ki morajo biti v skrbi in delovanju naših ljudi v tem in prihod-'si Milje, fara Šenčur na Gorenj-njem letu. Pred vsem bomo s tem dali svoj delež k proslavi naže-jskem ljubljena mati Johana Boga slivenskega in ameriškega kandidata za čast oltarja škofu Ba-^hinc. Doma zapušča žalujočega ragi. Njemu bo posvečen del proslave in govorov. Drugi govor- soproga Jerneja, tri hčere in 'niki bodo govorili o komunizmu kot največji nevarnosti sedanjega človeškega rodu in posebej o uničujočem delovanju komunizma v starem kraju, v naši Sloveniji. Končno pa moramo zbrati svoje misli po navodilih sv. Očeta v to, da se pravilno in dobro pripravimo na sveto leto. že sedaj so v teku velike priprave po celem krščanskem svetu, da bi bilo Sveto Leto v 1.1960 čim veličastnejše in da bi čim več milosti izprosili, da bi bili sedanji sovražniki Cerkve in Boga poraženi in da bi bilo svobodno zopet krščansko življenje povsod kjer je bilo v zadnjem času zatrto. Pred in med zborovanjem bo —————————— poskrbljeno za lepo petje in mu-dan preložiti svojega dne in ga zikalne komade. Posebni pri-hočejo združiti s proslavo, ki jo pravljalni odseki skrbe za to, da prireja Baragova Zveza, že da-bodo slovenski in tudi angleški nes opozarjamo tiste rojake, ki pevski zbori in godbe imeli pri- mislijo v poletnem času pohlte- liko nastopiti. Po zborovanju bo prosta zaba- ti v Cleveland, naj si tako ure-de, da bodo tu prav ta dan. Takrat se bo zbralo naj večje števi-Podrobnosti programasov.ro- prijateljev in znancev in bo kah pripravljalnega odbora. Ko najlepša prilika, da se po zboro- bodo posamezne točke izdelane in določene, bomo objavila vabila in navodila. Na prvem zborovanju zastopnikovKatoliških slovenskih društev ja bil izve Ijen sledeči odbor za proslavo: Ani vanju dogovore o vsem potrebnem- Upamo, da bo na proslavo prišlo tudi več novih naseljencev, ki sedaj prihajajo iz begun- enega sina, v Ameriki pa dva sina in dve sestri Ema Savnik in Louise Hribar. Redna seja— Podružnica št. 16 SŽZ ima jutri zvečer po pobožnosti redno sejo v SND na 80. cesti. Obletnica— V sredo ob 8:30 bo v cerkvi . Vida sv. maša za pokojno Margaret Yartz v spomin osme obletnice njene smrti. Mala Gabriel— Pogreb novorojenke Gabriel, ki bi moral biti včeraj, so prestavili na torek popoldne ob 1 uri 16 minut iz Grdinovega pob-grebnega zavoda na 62. St. in St Cair Ave. I0VI GROBOVI John Šajn Kakor smo že poročali je pre- stva, ki nam bodo vedeli mnogo minul Y Pittsburghu John Šajn novega to zanimivega povedati. \ (Sata)> rtar 70 let> ^mioi v zime. Letos skoro ni bilo snega. Ltoflem je.pozimi prav .prišlo, ker fii bife, fair j ave, sedaj pa čutijo hude posledice. LRS: — Dolenjski kmetje z gio2o gledajo, kako padajo gozdovi., Državna podjetja sekajo kar naprej in sicer do golega. Posebno so razočarani tisti gospodarji, ki so podpirali partizane in jim je bilo obljubljeno,* da se njihovih gozdov he bodo'dotaknili. Pa gre izsekavanje kar po načrtu kot* smrtna kosa in podere vse brez razlike. DR. JAKOB KOTNIK V ZAPORU. — V Ljubljani so aretirali in v zapor odpeljali znanega profesorja verouka Dr. Jakoba Kotnika iz družin« Kotnikov na štajerskem. Nihče ne ve zakaj so ga zaprli. Ni delal v ni-kaki politiki, je prijeten, ljubezniv gospod, ki ao ga vsi rad imeli in cenili radi njegovega narodnega in prosvetnega delovanja v prejšnjih letih. VELIKA NOČ V LJUBLJANI. — Vae velikonočne proslave so bile v Ljubljani prepovedane. Ni bilo nikake procesije, nika-ke zunanje slovesnosti. Otroci so imeli šolo še na Veliko soboto in takoj zopet na Veliki pon-deljek. V cerkvah so bili ravno za praznike vsi hranilniki zape- Tri Hibi Precej se že nekaj oglašajo, 1 kako bodo prihodnje leto namlatili ohijskega senatorja Tafta. Vse je lahko mogoče v politiki. • še Mi smo sicer drugačne politične vere kot Taft, vendar se resno bojimo, da senator ni kak slamnati možic, ki bi g* prevr nila vsaka lipa. • * • Ce ne najdemo drugega dobrega v Taftu, ga diči to, da vedno govori, kar misli. V politiki je malo takih, da bi nosili srce na jeziku. ve sovjetskega bloka ao se seveda upirale *in glasovale proti, Tudi USA- in; Velika Britanija sta: se. odstranili od glasovanja. Resolucija bo mjogeče v gtatmi skupščini propadla.:*-bo' sprejeto, načelo pkj vsaka država nš-pravi kar hoče, S tem bi odpadle ovire, da bi USA mogla imenovati svojega ambasadorja v Madridu. Nihče več ne vidi razloga zakaj naj bi Amerika ne imela ambasadorja v Madridu, ker je tam nedemokratična diktatura, ko ga pa ima v Moskvi, ki je neprimerno hujša tiranija kot je V Madridu in javno dela sovražno ofenzivo proti Združenim Državam Amerike. Linijo politike proti Francovi vladi v Španiji vzdržujejo države kot sta Francija in Velika Britanija radi socijalistov, ki so li tudi bili v rdeči fronti, ki jo je Franco v civilni vojni potolkel. US senat se te dni posebno peča s španskim vprašanjem. State Department je dal dovoljenje, za razpravljanje o posojilu Španiji, ki ga bo dala Export in Import Banka. Vse zapadne države uvidevajo, da je dosedanja politika izogibanja Španije radi notranjega režima, ki je pokazal vendar gotove uspehe in spoštuje osnovne svoboščine človeka popolneje kot katerakoli moderna diktatura, postala nesmiselna, ko pa je sedanja Španska vlada pripravljena lojalno sodelovati z državami demokracij. ZA PROFESORJA sta imenovana' slovenska duhovnika, bivša begunca Jože Jurak in Stanko Škrbe pa na gimnaziji v Tu-cumnanu. ,V, ROJSTVA. — Družina Toneta in Zofke škrfbec je dobila hčerko. Pravtako sta dobila hčerko Janez in Angela Simčič. Simčič Vin in Anica sta v Men-dozi dobila sinčka, ki So ga krstili za Franceta. VALLE DEL SOL. — Dolina solnca se imenuje pokrajina kamor so prišli sedaj štirje slovenski begunci. Delajo kot zidarji. Pravijo, da je kraj zelo podoben Sloveniji. Pbvsod so hribi naokrog in nekateri pokriti s snegom. V bližini je več jezer. Podnebje je tako kot na Gorenjskem ali štajerskem. Tam je eno najlepših letovišč Argentini, Bariloche. Značilno je v tem mestu 63% prebivalstva Angležev, Švicarjev in Nemcev, 11% Slovanov in le mali ostanek domačinov, ki pa so zelo prijazni.' Ponesrečil se je naš rojak Jožef Hladnik, doma iz Podpeška, župnija Rovte nad Logatcem. Na vlak je hitel in padel pod kolesa. Pokopali so ga na pokopališču v Lamos de Zamora. Bil je zvest, dober tovariš, priden in vesten delavec. Angleži so ga bili z doinobranci vrnili, pa je Iz ranih naselbin DULUTH, Minn. — V bolnišnici St Mary se nahajajo Joe Grahek iz Elyja, J. Starič iz Gilberts in John Jerin is New Du-ultha, ki je dobro prestal .operacijo. V isti bolnišnici se še vedno nahaja Ludvik Ambrozich iz Chisholms, Id je pomagal svojemu brstu, da je nedavno prišel semkaj s svojo ženo is begunskega taborišča is Avstrije. de N%mur. Trije sinovi so bili vojaki imed vojno. : Amerika naj odpove jaltsko in teheransko pogodbo Na Zborovanju vseh poljskih društev ob priliki obletnice poljske ustave je govoril bivši USA ambasador v Varšavi Arthur Bliss Lane. Predlaga) je naj Združene Države odpovedo sporazume v Jalti in Teheranu, ki so v škodo Ameriki in se jih Sovjetska Zveza itak ni nikoli držala, kadar ji to ni kazalo. Na sovjetski strani je že toliko nezvestobe in toliko kršitev teh pogodb, da bi Amerika samo pokazala nekaj odločnosti ako bi ja-povedala, da tudi ona ne vno smatra teh pogodb več za obvezne. Drugi govornik je bil Mayor Thomas Burke. Argentinijo in pridno delal Mnogo je pošiljal svojim domov. V Argentini- ima več bližnjih sorodnikov: Rev. Janez Hladnik duhovni voditelj Slovencev, Ignacij Hladnik in Angela in Mirko Špacapan. Komunistični vodja z pušča Ameriko fcew York. — Komunisti Aleksander Stevens, rodom Madžar je odpotoval it Amerike predno bi se izvršila deportacija, id je bila že odrejena. Njegova žena pa je še ostala v Ameriki. John, * Kovačič, Mrs. Mary Ho-chevar, Mrs. Marjanca1 Kuhar, Mr. Frank Matoh. Mrs. Katie Roberts^ Mrs. Zalar, Mrs. John Mismae, Mr. in Mrs. tyuisTia-hec, Mr. in Mrs. Trank Mervar, 4tr. Anton Meljač, Tajhik Frank Hochevar, zapisnikarica Mrs. Mary Marinko, blagajnik Mr. Jos. Ponikvar. Odborniki pa so vsi. zastopniki katoliških društev y Clevelandu. Doslej so javljeni: Mr. Jos. Kenik, Mrs. Frances Baraga, Mrs. Mary Stušek, Mr. Anton Gregorach in Mr. Schneller. Člani pripravljalne-^ ga odbora so vsi slovenski du- hovniki v Clevelandu in okolici. Sklenjeno je bilo, da bo po- poldansko zborovanje na pro- Ropetov. OdšeN je v UISA pred štorih Brae-Bum parka in je,80 leti. Kdor bi kaj vedel o predsedstvo pripravljalnegs od- J njem ali če bi on sam bral to ] dan. Grški uporniki apelirajo na Zvezo Narodov Praga, Češka. —Češka vlada je (predložila Zvezi Narodov predlog grških kamun/iertičnih upornikov za mir. Poprej« so uporniki že parkrat stavili (podobne predloge svoji vladi, pa ao dobli odgovor na|j se uipdr-niki samo lepo predajo zakonitim zastopnikom oblasti grške ušel smrti. V letu 1948 je prišel drfalve.: xjjpomiki pa bi radi vnaprej debili jamstva, da bodo oblasti opustile vsako kazensko postopanje proti njim, Zato sedaj preko češke prosijo za posredovanje Z-veto Narodov. Stavka pri Fordu Detroit — Velika stavka Fordovih delavcev in nameščencev v Detroitu še vedno traja. Vsled zastanka produkcije, je že tudi nekaj drugih manjših podjetij prišlo v težave. Ford je odpustil 14 delavcev into je napravilo zelo slabo kri med delavstvom. Vojaška uprava javlja, da je, prispelo iz Evrope,novih 46 trupel ameriških vojakov, ki so padli' v drugi svetovni vojni na evropskih bojiščih. Med njimi je e; brata Franka in ve$ sorodnikov. * !'š. - Rojen je bi] v Knežaki kjer zapušča sestne Frances. Tukaj je bival 61 let. Bil je član dr. št. 216 SNiPJ v Verona. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:46 uri tudi truplo pokojnega Corp. ^ pogret)naga MVoda Jos. Žele Bertram Novak, sina Mrs. Mae Novak 6819 Elmwood Ave., Independence. Poizvedovalni količek in Sinovi na 458 E. 162. St. ter v cerkev Marije Vnebovizete ob 9:30 uri in nato na pokopališče Kalvarija. Ana Rogelj, DP Cairtp Spit-tal an der D ran. 1/28 Austria poizveduje za svojim stricem Frame Stare, roj. 16/4 1890 na Spodnjem Brniku 67. v župniji Cetfolje pri Kranju, podomače bora že vzelo park v najem za ta J prošnjo, naj bo tate* dober in Prihodnja seja priprav- javi svoj naslov Ani Rogelj na ljalnega odbora je v petek 13. j gornji naslov, maja ob osmi uri zvečer v šoli! Ana Lužar iz vasi Gradišče sv. Vida. Naj odborniki ne po- štev. 6. št Jernej bi rada zvede-zabijo priti naj prineso koš la za svojo sestro Mary Stefan-Jobrih nasvetov in predlogov. |čič. Kdor kaj ve o njej, ga lepo lati dan bo tudi Baragova pro- prosimo, naj javi na gornji na- slava v Marquette. Cleveland-1 slov. Neža Zalokar, poročena skl Slovenci, ki ne bodo mogli Selak bi pa rada zvedela za svo- priti tja, nočejo s tem nikakor' jega strica Alojzija Kalina. Oba zmanjševati tamkajnšje proste-»ta iz fare Št. Jernej na Dolenj- ve ali niso mogli na kak drugi skem. Razne oajoovejše svetovne vesti LAKE SUCCESS. — Mrs. Franklin D. Roosevelt je nanovo izvoljena za predsednico odbora za osnovne človeške pravice pri Zvezi Narodov. Izvoljeni so še Dr. P.' C. Chang, zastopnik Kitajske, Rene Gasin za Francijo kot podpredsednika in Dr. Charles Malik za tajnika odbora. London, Anglija. — Posveto-BONN, NEMČIJA. — Nova ustava Zapadno Nemške države J van j a in pogajanja za novo mi- John Medveš Po kratici bolezni je .preminul na svojem domu na 1121 E. 66. St. John Medveš, star 57 let. Tukaj zapušča eciprogo Frances, rojena Meden, sina Johna ml. in več sorodnikov. Rojen je bil v Slavonija, vas Strmica kjer zaipušča sestre, Felicijo, Pijo, Marijo, in brata Josepha. Tukaj je bival 30 let. Bil je veteran prve svetovne vojne. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:45 uri iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi na 6602 St. Clair Ave. ter v cerkev Sv. Vida ob 9:30 uri in na to na pokopališče Kalvarija. Henry Otterstedt Preminul je Henry Otterstedt, star 81 let, stanujoč na 1881 E. 59 St. Tukaj nima bližnjih sorodnikov. Rojen je bil v Nemčiji. Po poklicu je bil mornar. Pogreb bo v tortic popoldne ob 1:00 uri iz pogrebnega zavoda Joe. Žele m Sinovi na 6502 St. Cladr Ave. in na to na pokopališče HiMcreet. >------0-----r- Pogajanja za avstrijsko pogodbo prekinjena je sprejeta in predložena zavezniškim komandantom na odobri-|rovno pogodbo z Avstrijo so se- tev. Ustava zagotavlja, da bo nova država vezana čuvati mir in daj prekinjena. Zastopniki so demokratično urejena. Pri končnem glasovanju je bilo 63 za- uvideli, da ne morejo priti do stopnikov za m samo 12 proti. Ko pride ustava v veljavo, bodo nikakega resničnega sporazuma prenehale vojaške komande zaveznikov in postavljeni bodo visoki dokler se ne sestanejo zunanji civilni komisarji. Država je republika S 46 milijonov prebival- ministri in ne odločijo v Mrtvecev. Nova vlada bo nastopite 15. julija. Ustava ne predvideva nih stvareh, id so še vedno spor-nikake nemške vojske. Jamči svobodo govora, tiska in zborova-jne med Rusi in, zapadnimi sanja. Smrtno kzaen nova ustava popolnoma prepoveduje. 'vezniki. mm o ameriška Domovina mssammssasa£^^™™™ MAY 10, 1949 (JAMES DEBEVEC. Editor) 6117 St. Clair An. HEndmon 6628 Clentand 3, Ohia Published dally ntxoept Saturdays, aindays and Holidays____ MAY w *«• WE WED THU ni EAT 1 1 3 4 5 o 7 8 9 io ii 12 13 14 ^ 16 17 18 19 20 21 » 23*425 262728 *9 30 31 NAROČNINA Za Zed. države 98.60 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta 83.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na Isto. Za pol leta $8.00, za 8 meeeee $8.60. SUBSCRIPTION RATES United States »8.60 per yew; $5.00 for 6 months; $8.00 tot 8 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.50 for 3 months. topline In dobrote in brez vseh’ tistih' neštevilnih nenadomestljivih lepot in vplivov, ki jih v naravnem in po nadnaravnem redu mati daje svojim malčkom ko rastejo v koristne člane družbe in samostojne ljudi. • Naš katoliški slovenski majnik je nenadomestljivo lep, nenadomestljivo koristen in ves vzvišen. Nad vsemi lepotami minljivih dni plava sijaj Majniške kraljice in v Njenem svitu dobrota naših« mater, ki nam niso le rojenice ampak vir in predmet srčne dobrote, visoka šola ljubezni do bližnjega in do Stvarnika najboljše učiteljice in vodnice življenja. Le v takem redu bo majnik vedno znova lep in materinski dan res praznik naših src. blagostanju v resnici najvožji korak nazaj odkar je renesansa končala temni srednji vek In komunisti pravi reakcionarji naše dobe. Komur ne gredo v glavo v tem članku podčrtane zgodovinske resnice, s tem je nekaj narobe pa naj bo delavec ali kmet, izobraženec ali hribovec, politik ali duhovnik itd. in jaz bi rekel, da mu v resnici ni pomoči. Peter Kopriva. Entered u second.due matter January 6th 1608, at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1176. No. 92 Tues., May 10, 1949 Naš majnik Mesec maj je v naravi mesec lepote. Narava je vsa nova in lepa. Življenje je polno upanja. Novi solnčni dnevi izvabljajo srečno občutje v srca in smeh na lica. Življenje kaže svoje najlepše strani mladosti. Ljudje so v vsehi časih slavili mesec maj in se ga na svoj način veselili. V sedanjem času je tudi mesec maj dobil svoj posebni pečat. Moderno gibanje materijalizma slavi svoj prvi maj. Ne mislimo tu prvega maja kot praznika delavstva. Mislimo na tiste trde, odurne parade, ki jih prirejajo Marxisti v svoje propagandne namene. Kličejo delavstvo na zbore in v ulične parade, da dvigajo pesfi v razredni borbi, da vpijejo proti vsem “nasprotnikom proletarijšta,” da kličejo na boj k revoluciji ali pa še boji izrazito za čisto svoje posebne politične cilje uprizarjajo na prvi maj pretepe in demonstracije, ki večkrat končajo v krvi in nesreči. To je prvi maj, kakoršnega hoče pokvarjen človek. Nič majskega ni na njem. Maj je topel in dober. Mandstičen prvi maj je mrzlo sovražen. Maj naj bi bil mesec ljubezni. Marxističen prvi maj je praznik sovraštva. Maj je mesec, ko sile narave vstajajo k novem življenju, za stvarjanje novih dobrot, marxističen prvi maj naj bi bil praznik revolucije, kj naj podre, ki naj poruši, ki naj mori. Proti tej zmotni misli o prvem maju in maju sploh so katoličani postavili v maju na prestol svojega češčenja in Opazke in pripombe Cleveland, O. — Predzadnji teden sem se nekam polenil. Navadno imam svoje "koprive” in “pušeljce” pripravljene cel teden pred objavo. Ampak ne to pot. Torek je napočil in minul, sreda je ostala za menoj, a za moj običajni dopis še nobenih beležk. V četrtek me je začela peči vest. Ne bilo bi lepo, me je opozarjala, če bi izostal. Ljudje so se navadili kopriv ob torkih. Pa paprike, kajpak. Ampak bodite se z lenobo, če kaj zaleže! Menda je bilo vreme, kar-li. šment, sem se opravičeval sam pred seboj, saj me ni nihče najel, da bi moral v.sak torek koprive saditi in dražiti naše ljube sopotnike! Naj si tovariši ne koliko oddahnejo. In če bodo zato mislili, da sem se zbal njihovih skrhanih uma mečev in zlezel pod klop, kakor bi rekel ongav Milan, n^j se v božjem imenu poveselijo; saj itak ta radost ne bo dolgo trajala. Jaz bom pa medtem lepo prebral Karel Mauserjev roman “Prekleta kri,” ki sem hi ga sposodil od urednika Debevca še preden je odšel v bolnišnico, pa ga dozdaj nisem pa ni- sebne ljubezni in posebnega ljudskega čaščenja. Mi Slovenci imamo Marijin Majnik, mesec Šmarnic. S pevajočo naravo v ranem majniškem jutru vstaja Slovenec, da najprej počasti Mater Stvarnikovo in se ji zahvali za dobroto življenja, poprosi za varstvo in se v veličastju majniškega jutra navžije občudovanja Dobrote in Lepote božje. Živo je nasprotje dveh majev posebno po drugi svetovni vojni, ko človeštvo ali trpi.in umira v smrtni sapi mate-rijalističnih diktatur in tiranij ali pa vsaj čuti grozo življenja v oblasti, ki hoče izbrisati Stvarnika iz Stvarstva in posebno iz človeka, ki naj bi bil krona Stvarnikovega dela. Vsa puščoba brez-duhovnega stopi grobo pred oči in zabode v vsa občutja prav v maju, ki izziva in kliče po svojem vstajenju in vsem novem, ki se v njem rodi; k upanju, zaupanju in občudovanju Njega, ki je vsega začetek in konec a hoče lepote maja brez konca in, ki je majniško Kraljico svetu dal v njegovo odrešenje in posvečenje. Ob materi Mariji praznujemo v majniku praznik naših mater. Brez krščanskega pojmovanja matere in materinstva je tudi Materin dan pusta priložnost za reklamo in business. Vsi voščilni napisi in pozdravne besede, vse cvetlice in darila, vsa znamenja spoštovanja in ljubezni do družinskih naših mater imajo svoj resničen smisel le v krščanskih družinah. Le v krščanski ljubezni polno zveni materinstvo, le z vzvišeno mislijo na Marijo Kraljico Majnika stoje naše matere v neminjljivi slavi in ljubezni, ki nikdar ne vene. Cerkev je za letošnji majnik pozvala vse krščansko ljudstvo naj v mesecu maju posebno moli, da bi v sedanji strašni krizi in borbi med Bogom in Njegovimi na eni strani in Satanom in njegovimi, ki so se združili sedaj v bojno falango komunizma, zmagala armada borcev za Boga. Bog je, ki daje vso ljubezen in lepoto življenja. Satanovi sluge ljubezen zatirajo in sovraštvo na'njeno mesto postavljajo. V tem Bogu sovražnem komunističnem svetu ni mati nič drugega kot orodje, ki naj daje novega materijala za komunistično borbo. Mati naj rodi, da bo komunizem uporabljal nove rodove. Mati jih ne rodi zase in svoje srce, ona jih lodi za komunistično družbo in če ne za to, naj jih ne rodi. Mati preneha svojo vlogo, ko je rodila komunistični družbi otroka iz svojega telesa. Otrok je član komunistične družbe in le zanjo sme živeti in delati. Ker je last komunistične družbe, ona razpolaga z njim kot kosom oprave, ga oblikuje in upodablja njegovo vzgojo kot se ji poljubi, da ga pripravi za tisto vlogo in opravek, ki je komunistični družbi takrat ravno potreben. Nikjer tako grdo ne pride do veljave materijalistično pojmovanje kot pri otroku in starših, v družinskem razmerju. Kajti otrok je po komunističnem pojmovanju dolžan zametati starše, če komunizmu niso koristni, nima nikakih posebnih moralnih in naravnih dolžnosti do njih. Komunizem ne pozna družinskega pojmovanja kot ga pozna krščanstvo, ne pozna družine kot naravne skupnosti, kot skupnosti ljubezni, kot naravne edinice družbe, kot ognjišča pri katerem se naj oblikuje novi človek z lepo dušo in dobrim srcem. Največji in najtemeljnejši sovražnik matere je v sedanjosti komunizem. Mati pod komunizmom postane “tovarišica,” njen odnos do otroka je prazen, brez boljših pripovednikov velikega obsega, zna pisati, da se ne morete zlepa odtrgati od njega! In tako sta zmagala lenoba pa Karel Mauser. lizma, nad katerim se tovariši v Ljubljani tako zgražajo; in da je prav za prav tudi sam neke vrste izkoriščevalec, ker kot inšurenc agent krasno živi na račun v mrkih tovarnah garajočih, izmozgavanih in zasužnjenih ameriških delavcev? • • • Zdaj ko sta Rogelj in Kuhelj srečno nazaj je umestno vprašanje, kdaj jo bodo ubrali po njunih in Adamičevih stopinjah ostali naši sopotniški kapitani Garden, Vider, Zaitz, Boštjančič (?) in Milan Med vešek? • • • Kaj pa medalje, Janko in Mirko? Ali se jih sramujeta, ali pa Vama je Tito obljubil, da jih pošlje po pošti za Vama? . * * • • Torej Tito je srečno dosegel dvomljivo čast, da baranta z Wallstreetom, da reši svojo malopridno kožo pred krem-linakim maščevanjem. In kdor pozna wallstreetske finančne mogotce ne dvomi, da se bo “novi” Jugoslaviji godilo pri tem barantanju kakor ovci pod škarjami. Tako se bo Titu posrečilo, kar se doslej ni še nikomur posrečilo: prodati Jugoslavijo dvakrat v pol de- da je to napredek. Naj ga njihov zafurani ideal še ‘tako krona, oni tiščijo za njim čez drn in strn kakor bik s plohom pred očmi! Pismo kitajskega misijonarja Kiangsi, Kit. — Rev. France Jereb, C. M., ki že dolgo vrsto let misijonari na Kitajskem, nam je te dni poslal pismo, pisano 26. febr. 11., ki bo morda zanimalo tudi naše bralce, posebno tiste, ki se znimajo za misijone. Zato ga priobčujemo v ce- pride k sv. maši do 15. za božič jih je bik* nad 20. Zunaj na deželi takih, ki šo kaj vedo o božjih zapovedih, tudi ne bo veliko več kot prstov na rokah. A ne smete mtoliti, da z g. Prebilom, mojim kaplanom, premišljujeva, kako bi ušla. že sedaj, po šestih mescih, bi lahko imela več sto katehumenov, to je takih poganov, ki se ulje krščanskega nauka, če bi jih imela kam dejati. V resnici je kaipelica, v katero gre do 70 jih sta prorzela g. časi, kot župnik, in g. Wolbang, got kaplan. Ta kraj je v vsakem oziru še najlažji. Cerkev in hiša »U precej čedni, im vernikov je tu-dit še največ. Večji kraji imajo seveda tudi boljši promet. Njun sedež je mesto Ningtu, ki šteje okoli 20,000 prebivalcev. V misijonih imajo škofje in predstojniki grdo navado, da naprtijio najtežje kraje najboljšim. človek bi mislil, da jih kaznujejo za njihovo gorečnost. Zato se je zgodilo, da je moral ljudi, vsako nedeljo do vrha pol- južni konec našega delokroga prevzeti g. Pokorn, za kaplana pa so mu dali g. Kopača, ki je že doštudiral kitajščino Kolikor sem jaz mogel videti lani novembra, ko sem ju s škofom obiskal, jima po smrti ne bo treba delati pokore v vicah. Sedež njune fare je propadajoči trg Lotamg, nekje v ozki gorski _______ ____ _____[ __ dolinici, ne daleč od tam, kjer lotL Vsi misijonarji,"ki jih Rev. pridejo skupaj meje treh pro- Jereb omenja v svojem pismu, delujejo v misijonu, ki so ga pred nedavnim sprejeli slovenski misijonarji Misijonske družbe sv. Vincencija de Paul (lazaristi), kakor smo že poročali tudi v našem listu. Pismo se glasi: Včeraj mi je g. Wolbang poslal kup “Ameriških Domovin” (torej A. D. ima celo na Kitajskem svoje bralce!), kjer je bil objavljen dopis g. Pokorna, kako sva potovala iz Tiencina v Kanchow ter uredila vse s tukajšnjim škofom. To mi je dalo misel, da bi bilo morda dobro, da še jaz kaj povem o tukajšnjih ljudeh, krajih in prilikah. Janko N. Rogelj, “krasni predsednik” ABZ. je zaupal poročevalcu ljubljanskega “Slovenskega poročevalca” med drugim tudi to-le: “Bil sem tudi v Litostroju. Tu sem videl, da gradite nekaj trajnega. Če bi jaz mogel delati v Ameriki v takih svetlih in lepih delavnicah, bi bil zelo vesel. V Ameriki so tovarne mrke, grajene za kakšnih 10 let, samo za čas trenutne konjekture. Vi gradite nekaj trajnejšega, kakor je v Ameriki.” Kar bi jaz rad vedel, je to, ali je Janko videl kakšno ameriško tovarno odznotraj recimo zadnjih trideset let. če bi mu bile znane vsaj domače, clevelandske tovarne, bi gotovo ne izrekel takšne želje, ker bi bil v nevarnosti, da bi mu ponudili delo v kakšni lepi in svetli tovarni kar tu v Clevelandu, kar bi.mu bilo nemara nerodno. Drugič pa bi rad vedel, v katerih visokih šolah se je naš krasni Janko učil aritmetike, po kateri je zračunal, da v Ameriki, torej tudi v Clevelandu, gradimo tovarne samo za pičlih deset let? če se ne boji, da bi se mu krave smejale, gre lahko ob prvi priložnosti vprašat v tovarne Fisher Body, White Motor, Apex, Nela Park in Foote-Burt, da imenujemo samo pet izmed najbližjih starih tovarn, ki mi pridejo na misel, koliko je ura v Clevelandu ob šestih zjutraj, Kontroverza med lisenkovci in mendelofci o vprašanju, ali so priučene lastnosti dedne ali ne, je dobila pred kratkim novo injekcijo, ko je šel lomit kopje za lysenkovsko “znanost” — in ga tudi lepo zlomil — 92-letni George Bernard Shaw, znan kot najsiovitejši sodobni dramatik in eden naj-duhovitejših intelektualcev. Njegovo stališče, razloženo v članku v ameriški književni reviji The Saturday Review of Literature, vzbuja resen dvom, da se splača živeti tako dolgo. • * « Da osvežim spomin svojim čitateljem, ki so že pozabili na Lysenka in njegovo neznanstveno teorijej, naj ponovim, da je jedro spora med njim in svetovnmi znanstveniki, ki vztrajajo pri Mendelnovi teoriji dednosti, vprašanje, ali je človek plod naravnega razvoja ali evolucije ali pa je evolucija posledica človekovega prizadevanja. Kot navaden zemljan, ki ni posvečen v skrivnosti visoke znanosti, bi jaz dejal, da ni verjeti v drugo možnost, čeprav se Lysenko obnaša in govori kakor bi bil v resnici sad in dete svojih lastnih pomanjkljivosti in. omejenosti. Enakih misli je tudi večina svetovnih znanstvenikov, katerim ni treba plesati po žnor-ci kakor morajo plesati ruski znanstveniki — če nočejo biti likvidirani. Naj mimogrede omenim, da sem tudi radoveden, ali je Janko odkril tovarišem pri “Slov. poročevalcu,” da se je v Ameriki tako lepo odebelil v službi mogočnega zavarovalninakega sistema, ki je hrbtenica degeneriranega ameriškega kapita- Uvodnik “Nevarnost vsemogočne države” v petkovi “Ameriški Domovini” je bil prav dober in času primeren. Kdor ga je s pridom prečita! mora z nami vred razumeti, zakaj je komunizem vziic svojim nebeškim obljubam in medenim Kakor g. Pokorn prav pove, smo sprejeli ta novi misijon z nekaterimi pomisleki. Oporekati bi bilo temu ozemlju le to, da je preveč dolgo v primeri s svojo širino: dolgo nad 200 milj, medtem ko povprečna širina ne doseže niti 30 milj. Torej je po večje kot ljub-bi za polje točno prebivalcev sam Bog ve. Uradno štetje med vojsko pravi, da jih 700,-000. A domačini — izobraženci trdijo, da je ta številka prenizka. Pravijo, da so ljudje med vojno utajili veliko svojih fantov, da jim ni bilo treba iti k vojakom. Kitajec se ponavadi boji vojaške službe. Prvič zato, ker mu “štrapac” ne diši, potom pa zato, ker se zelo boji umreti in ker je vojaški stan na slabem glasu. Star pregov-u' pravi, da “iz dobrega železa ne kujejo žebljev, in pošten človek ne postane vojak.” Tudi danes se to mnenje ni spremenilo. Razen pri komunistih, vojaštvo na Kitajskem ni dosti boljše od parjev. In fant, ki je bil par let pri vojakih, se navadi brezdelja za vse življenje. Pa pustimo to. Naš misijon ima pa tudi zelo velike prednosti. A le za nas misijonarje. Prvič je res potreben duhovnikov. Mislim, da na vsem-ozemlju ne bomo našteli niti tisoč vernikov. Poleg tega je-misijon precej odročen, leži v južnovz-hodnem kotu province Kiangsi. Praznoverje je tu v naj lepšem cvetju, da si ga sam hudič ne; more želeti boljšega. In nazadnje, razbojniki, ki radi olajšajo ubogega popotnika za njegovo j prtljago, obleko in včasih tudi za življenje, imajo v teh krajih tudi svoje dobro ukorenipjene pravice. To so prednosti, ki sicer ne vabijo letoviščarjev, pač pa nas misijonarje. Tu delo kar vpije za nami, varstva in pomoči pa smemo pričakovati samo od Boga. Lani v poletnih mesecih smo bili nekaj časa skupaj z ameri-kanskimi misijonarji, prve dni septembra pa smo odšli v svoj del. Samo šest nas je zaenkrat. Brat Ciril pomaga v Shanghai-ju, bogoslovec Jerman pa študira v Kashingu. nedaleč od tun. Po želji škofa Mgr. O’Shea-ja smo začeli na treh mestih, po dva 3kupaj. Severni konec z vine: Kiangsi, Fukien in Kwan-tung Od avtobusne postaje imata dobrih deset milj. Od tam je treba vsako blago prenesti na raTnah preko treh strmih klancev. Večkrat se uoog.h nosačev usmilijo roparji ter mesto njih prevzamejo bremena. Novice misijonarjev ne razburjajo. Pismo iz škofije do Lo-tanga hodi prav toliko časa kot iz Argentine do Kanchowa. Tistih par sto krščencev, ki so bili zapuščeni več let, si je zapom nil* iz krščanskega nauka :e to, da je treba iz tujega misijonarja izvleči čimveč denarja ali riža in obleke. Prepričani so, da sta jim Bog in škof poslala duhovnike, da jih rede. Da je treba v nedeljo k sv. maši, da je treba poslati otroke h krščanskemu nauku, se jim zdi nova zapoved. In še veliko drugih prilik za vajo v krščanski potrpežljivosti imata oba misijonarja na razpolago. A naj sama kaj več poročata. na, zlasti mladine. Mnogi znajo že lep del katekizma, precej molitev, in naju vedno sprašuj j o, kdaj jih bomo krstil L Na žalost te zadnje mesce rdeča nevarnost tako preti, da je škof resno odsvetoval kaj zidati, dokler ne vidimo, kako se bo izšlo. Kolikor sedaj vidim, bo treba začeti z mladino. Stari so do ušes v praznoverju. Kdor ima kaj pod palcem, ima tudi dve ženi, če ne več, ali pa je bil ločen itd. To so ovire, ki jih navadna dobra volja Kitajca ne premaga. Naj povem za konec, da je ta dežela za oko zelo lepa, polna gričev in rek. Tudi drevja je precej. Razen na južnem koncu, kjer manjka polja so to tudi precej bogati kraji, če bomo vsi tako zastavili, kot $ta gg. Pokorn in Kopač, se bo čez nekaj let že kaj poznalo. A šest nas je za temeljito delo veliko premalo. In dokler nam naši slovenski dobrotniki ne pošljejo toliko darov, da bi se vzdrževali brez pomoči ameriškega škofa, na samostojnost ne moremo misliti. Prijatelji, če vam je naše delo pri srcu, molite in darujte za naš misijon. Iskrene misijonske pozdrave vam pošilja Rev. Francis Jereb, CM., Catholic Mission Juikin, Kiangsi,'China. ---------------o—----- Prevzvišeni škof hoče, da naj bi -bil sedež našega misijona v vec sredini, to je v mestecu Juikin, ki je kraj z nekako 12,000 duša- Neizogibna vrsta Ko je prišel žena s kosilom ! T ... “Kaj pa vendar misliš, teh par mi. To mestece je bilo pred krompirjev nisi mbglj pravo- dvajsetimi leti prva komunistična prestolica na Kitajskem. Sedaj res mogočni tovariš Mao Tse-tung je tu kral jeval pet let. Od tu je moral prenesti svojo Vlado v Yenan. sedaj je pa menda v Pekingu, in Skoraj gotovo bo v Nankingu, preden to pismo pride do vas. Za spomin sc njegovi rdeči tovariši požgali misijon do tal. Pozabili pa so požgati nasproti stoječo hišo, k' je sedaj naš farovž in še marsikaj. Kribtjani, ki jih je bilo svoj čas precej, so bili dvajset let brez duhovnika. Ostalo jih je nekaj več ko nič. Nekaj so jih pobili komunisti, nekaj jih je pomrlo, precej jih je pa pozabilo na Boga. Ob navadnih nedeljah jih frazam'o ljudskih pravicah M naj večjim mestom v teh kra-1 Fotograf »H aparat kot zapestna ura. — Gtnt Owen iz Bonj:vitle, N. Y. mm kaže mali fotografski aparat, ti ga nosi m roki in s katerim posname lahko osem slik v velikosti S milimetrov. Te slike se potem lahko poveča v velikost. 5x7 palcev (inh). . - časno skuhati!”— “Ne jezi se nad menoj, saj nisem jaz kriva, da sem morala celo dopoldne stati radi par krompirjev, jezi se nad Paukerico!" mu je rekla žena. Mož gre iz kuhinje in se čez par minut vrhe s sekiro. “Kam hočeš, počakaj, kosilo bo takoj gotovo.” — “Grem ubiti Paukerico.” — Ne bodi nor, desegel ne -boš tako n!č, samo v nesrečo nas boš spravil.” Nič ni pomagalo. Mož je šel. Preteklo je pol ure napetega čakanja. Ko se je mož slabe volje vrnil, ga je žena vprašala : “Ali si jo ubil ?” — “Ne, moral bi čakati najmanj 2 uri, da prwjem na vrsto, toliko jih že čaka, da bi jo ubili.” ^ranm dohovd«. may io, m A. S. Puškin: Kapetanova hči { % Dva invalida ata začela sla- topov, tudi utndbe ao kameni- citi Baškirca. Na nesreč niko-vem obrazu se je zrcalil notranji nemir. Oziral se ja i:n vse strani liki uboga žival, ki so jo. ujeli otroci. Ko pa je zgrabil eden invalidov njegove rose, si jih položil okrog zatilnika in vzdignil starca na svoja pleča, ko je že vzel Julaj bič in za mahnil — takra je Baškircc zastokal s slabim »prosečim glasom in majajoč a glavo odprl usta, v katerih se je.premikal mesto jezika kratek odrezek. — Kadar premislim, da se je to zgodilo za mojega živl jenja in da sem doživel sedaj milo vladanje Carja Aleksandra, si ne morem kaj, da bi be ne čudil hitrim uspehom omike in razširjanju človekoljubnih nazorov. Mladi človek, ako ti pridejo slučajno ti zapiski pred oči, vedi, da so najboljše ir. najtrajnejše one prenaredbe* ki še uvajajo z blaženjem ljudskih nravov. breft vseh vznemirjanj. Vsi smo bili presunjeni “No, kakor vidim,” je rekel kapetan, “od tega ne zvemo veliko. Julaj, odvedi Baškirca v kaščo. A mi, gospoda, se pomenimo še o tem in onem.” Začeli samo se razgovor j ati o našemi'položaju, kar plane mahoma Vasilisa Jegorovna v sobo, vsa zasopljena in nenavadno vznemirjena. “Kaj se ti je zgodilo?” je prej nego obično od mize; vo-vprašal presenečeni poveljnik, ščili smo drug drugemu lahko “Oh, ljubi moj, nesreča, ne- noč in se razšli. Jaz pa sem sreča!” je odgovorila Vasilisa bil nalašč pozabil svoj meč in te. A tudi tebi bi svetavai, da odideš ž njo; čeprav si že poštama, vendar premisli, kaj bi se ti utegnilo zgoditi, da vzamejo sovragi trdnjavo z napadom.” “Dobro,” je rekla kapetanka, “torej naj se tako zgodi- Mašo odpravimo. A od mene niti v sanjah ne zahtevaj, da bi šla. Cernu naj bi se ločila v starih letih od tebe in iskala 03amlje-no gomilo v tujem kraju? Skupaj ava živela, skupaj tudi umriva.” “Tudi to je res,” je dejal kapetan. “A sedaj hitimo! Pojdi, da pripraviš Mašo za potovanje. Jutri ob prvem svitu naj odide; damo ji tudi spremstvo, čeprav nimamo ljudi na prebitek. Toda, kje je Maša?” “Pri Akulini Pamfilovni,” je odgovorila žena. “Biia je omedlela, ko je zvedela o vzet-ju Nižnjega Ozera; bojim se, da bo zbolela. Moj Bog, kaj smo doživeli!” Vasilisa Jegorovna je odlšla, da pripravi vse za odhod hčerke. Posvetovanje pri kapetanu se je nadaljevalo, toda jaz se nisem več mešal vanje in nisem nič več slišal, kaj se je govorilo. Marja Ivanovna je prišla k večerji vsa bleda in objokana. Molče smo povečerjali in vstali Jegorovna. “Trdnjava Nižje Ozero je danes zjutraj padla. Hlapec očeta Gerasina se je pravka'r vrnil od tam. Videl je, kako so jo premagali. Poveljnika in vse častnike so obesili. Vse vojake so ujeli. Kakor bi trenil, bodo razbojniki tuka j j.” ve Nižje Ozero, tihi, skromni mladi človek, je bil moj zna nec. Pred dvema mesecema je potoval iz Ozrenfourga s svojo mlado ženo in se udtavil pri Ivanu Kuzmiču. TrdojavB Niž-nje Ozero je oddaljena od nas kakih petindvajset vrst. Pričakovati nam je torej bilo vsak čas PUgaČovljevega napada, Usoda Marje Ivanovnc mi je Stopila pred oči, in srce se mi je krčilo, ko sem se spomnil nanjo. “Poslušajte, Ivan Kuzmič!" sem rekel kapetanu. Naša dolžnost je, da branimo trdnjavo do poslednjega diha; to se tako razume. Toda trd« nam je misliti tudi na. varnost žensk. Odpravite jih v Orenburg, ako je cesta še prosta, ali v kako oddaljeno, bolj zanesljivo trdnjavo, kjer bi jih zlodeji ne mogli doseči.” Ivan Kuzmič se je obrnil k ženi in ji rekel: “Slišiš, mama, ali bi ne bilo res dobro, da bi šle ve kam dalje, dokler ne končamo boja z uporniki?” “Eh, neumnost!" je rekla kapetanka. “Kje je taka trdnjava, v katero bi ne letele krogle? Zakaj ni naša dovolj varna? Hvala Bogu/ dvaindvajset let živimo v nji. Videli smo Baškir-i ce in Kirgize, menda se iznebimo tudi Pugačova!” “No, mama,” je pristavil Ivan Kuzmič,! ‘ker imaš tako zaupanje v našo trdnjave, potem lebko ostaneš. A kam hočemo z Mašo? Bilo bi res lepo, ako bi zmagali ali dobil: še o pravem času pomoč _ toda če lopovi vzamejo trdnjavo —?” “No, potem ...” Pri tem je Vasili si Jegerovni ostala beseda v grlu in jo obmolknila; bila je nenavadno vznemirjena. “Nikakor ne, Vasilisa Jegorovna," je nadaljeval kapetan, zapativši, da so njegove besede, morebiti prvič v življenju, napravile vttsek na ženo; Maša ne sme ostati tukaj. Odpravimo jo v Orenburg krnjeni krstni botri: tam je dovolj vojakov in sem se vmjl: menil sem, da dobim Marjo Ivanovno kje na samem. In res me je srečala med durmi in mi podala meč. (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI EANAD8EA Ameriška Domovi ima /1’M E RI GA !U-HO/VIE ILOV€NIAN mornins Newsaaaea SEN IN TJA PO KANADI Poroča Janes Dobeno* 1 PISMQ BREZ PODPISA na ki sem ga tudi svoječas.10 ob-uredništvo Ameriške Domovine!javil na tem mestu. To sem se glasi: Spoštovani Dobernos! storil in zelo hitro dobil odgo-Menda se nič ne motim, ako pi- vpr. (Ottawa pač ni tako zelo šem kar na uredništvo, gotovo (daleč od mojega>-nosu. . . .) Vas bo to pišmo dobilo. Gre za Enako bom storil' zdaj, ko i-eno reč, ki mi ni nič prijetna, pa moram vendar nekaj napraviti v tej zadevi. Tukaj v Kanadi sem na neki farmi in to že čez devet mesecev. Gospodar je drugače dober, le denar mu gre silno nerad iz rok. Prve mesece imi_nisem nič rekel. Sem mislil, bo že kaj dal. Pozneje sem mu le omenil, pa je rekel, naj še počakam. Končno mi je dal $30, toda zaostalega bo že kakih $200. Misli] sem že drug- mam pred seboj (in yi tudi) nepodpisano pismo od “Kanadčana.” Ne pozabite, da se vsi skupaj šele učimo v Kanadi in o Kanadi. Kar navadimo se na to, javni blagor" (Health and Wel- da smo sami nase navezani. Da bi Amerikanci okoli Ameriške Domovine kar takole iz rokava stresali odgovore na podobna vprašanja — pdjte, pejte! Dobro, če o svoji Ameriki kaj vedo, Kanada je zanje precej daleč za luno. (Pa brez zamere, ured- V ODGOVORU NA MOJE prvo pismo je predvsem važno tole. Važno že zato, ker poka- že, kako ‘'brihten” sem bil oni ju kaj drugače. Popravljalnima čevljev Kompletna moderna oprema v zelo prometnem kraju; dela $150 na teden. Lastnik je primoran prodati radi bolezni. Za pojasnila: Suburban West Realty AT 3622 Realtors AT 4967 (93) je poiskati službo, pa se držim |nik, naurednik in podnreamk). pisma, ki ga je pisal minister Torej počakajmo, da pride od-McNamara, da naj pred pote- govor iz Ottawe. kom kon,trakta ne 1 menjamo službe. Sedaj pa prosim za svet kako bi se dalo to napraviti, da dobim denar, trdo zaslužen. Kašni so kanadski zakoni za take slučaje? Od- več strani slišim, da se podobno godi tudi drugim mojimšotrpinom. Zato Vas prosim, da bi ta dopis ne šel v koš, ampak naj bo odgovor nanj v Vaši koloni prihodnji torek— Kanadčan. V ODGOVOR NAJPREJ TO: Ker je vsebina pinma res važna, naj bo vpoštevano, čeprav je brez podpisa. Dalje: Dopisnik je prav dan, ko sem vam napisal naslov tistega urada v Ottawi. Pišejo mi namreč dobesedno: I believe, Professor, that you might do all immigrants in Canada with whom you have contact the favour of giving them the address of this office to which they may address inquiries. — In zopet ob koncu pisma: In conclusion, Professor, I hope that a-bove material is satisfactory zadevo vtaknil svoj nos. No, pa to bo že sprejel nase, saj si zn« najti pomoč za tako delo. Ce se z drugim nima pohvaliti, mu dovolite, da se pohvali vsaj s tem. Kar malo popioskajte, pa bo vse O. K. ZDAJ PA POGLEJMO kaj še drugega piše Father Maroc-co. Ampak nadalje ne bom po angleško prepisoval. Moram si razbijati glavo, kako ae njegovo pismo po slovensko pretol mači. Igrača ne bo, pa bom že nekako stlačil skupaj. Najprej pove, da “narodno zdravje in fare) v Kanadi ni zadeva zvez ne vlade. Lz tega bi se delo torej Sklepati, da Kanada nima v centralni vladi ministra “za zdravje.” To je nekaj novega od njih pričakuje, da s; sami pomagajo. . . Kanada torej su-ponira, da si je v šestih mesecih vsak že prilično na stran dejal Kaj bo rekel na to “Kanadčan." ki mu je gospodar dolžan 200 dolarjev? Naj rajši za enkrat nič ne reče, pač pa počaka na npv odgovor iz Ottawe! PISMO DAUE POVE nekoliko o skrbi iza bolne in onemogle, oziroma o pomoči bolnim in onemoglim, ki jo dajeta provincialna in občinska vlada. Zopet dve točki: 1.) Vsak Kanadčan, ki je siro-,mak, se lahko obrne na oočino ali provincialno vlado za pomoč v bolezni in nesreči. To velja enako o novih Kanadčanih kakor o starih. Le če je kak tak. ki ima samo začasne dovo- tudi za Dobernosa, gotovo tudi ljenje za bivanje v Kanadi (a za vas druge. Javno skrbstvo je prepuščeno vladam posameznih provinci in krajevnim mestnim in vaškim občinam (municipalities). Radi tega, pripominja Father Marocco, ne sme poslati nič tiskanega za moj in vaš pouk, ker je v vsakem kra- GLEDE NOVIIH PRISELJENCEV, ki so pravkar prišli, pove dvoje: 1.) Ce je kdo resno bolan tik pred iZkrcanjeim, ga zdravniki tisto bolezen že v Evropi ali jo je dobil šele med potjo. Ce se nepobttno dokaže, da jo je imel že v Evropi, ga takoj vrnejo na- temiporary permit), pa zboli za jetiko ali postane slaboumen1, utegne biti vrnjen v svoj prej- bolnike in ponesrečence. Naj se novi kar hitro skušajo s temi organizacijami seznaniti in se v njih udomačiti. FATHER MAROCCO, kot vidite, je prav za prav povedal samo nekoliko več kot jaz zadnjič. Pa recite, da nisem precej ‘'brihten”! Kar sem zadnjič napisal in kar sem danes dodal, si lepo izrežite in spravite, pa si od časa do časa znova ponovite. Ni še prav veliko, pa jo dobra podlaga za nadalnje proučevanje. Na vsa pereča vprašanja še ni odgovora, pa (e bomo z zanimanjem skupno dalje študirali, bomo počasi nekam prišli. Frimaruha, da bomo. Sedaj pa torej začnite pošiljati svoja vprašanja Fathru Ma-roccu Odgovore (z vprašanji vred, seveda) pa SAMI objavljajte v Domovini, nikar vsega ne zvraoajte na Dobernesova ramena. Ali res mislite, da bom šnji kraj, pa tudi to le v sluča- jaz garal za čelo Kanado in sam ju, da se dokaže: kali bolezni je namazal skoraj celo stran vsak prinesel že s seboj. teden? Emo figo bom, bi vam 2.) Občine tudi ne delajo nobene razlike med novimi in starimi Kanadčani. Vedeti je pa treba, kakor že rečeno, da so postave glede javnega zdiavstve-nega škrhstva od občine do občine zelo različne. Na splošno pa velja, da so kanadske občine preiščejo in ugotove, če je imel (municipalities) zelo široko- grudne v skrbi za novodoS’e, posebno baje za (bivše) D. Ps. ■ (Pa če je to res ali ne, bomo polagoma zvedeli iz svojih lastnih zaj v Evropo v tisto luko, kjer vrst. . . ) se je bil ukrcal za Kanado. . POLEG JAVNIH ALI VLAD-'vilo naših novih, zlasti menda "* ' ‘ " te-lNIH PODPOR za slučaj bol®-.deklet. Takole naredite, pun- zabrusila ponedeljkova Micka. PA VENDAlR SE NEKAJ. V najnovejša številki list THE ENSIGN je nov naslov ki bo zanimal naše bolj na zapadni plati kanadske doline. Takele se čita: The Catholic Immigration Aid Society 701 Confederation Life Building, Winnipeg, Manitoba. Podobno je, da je to neka podružnica otta\v,škega urada. V Winnipegu je baje lepo šte- Hiša naprodaj Naprodaj je lepa 7 sobna hiša za eno družino v slovenski naselbini na 1214 E. 61. St. Hiša je v dobrem stanju in je na velikem lotu; krasen vrt. Proda se hitremu, kupcu brez agenta za $9,800. Za nadaljna pojasnila vprašajte na gornjem naslovu. —(98) Christiana Lodge and Eiicardsburg, Mich. The Lodge hu 30 rooms, with connecting abower and toilet. There are IT cottages with private shower and toilet. Central dining room with Amer-ican-European cooking. All sports: golt, danoing, tennis and shuftleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, Indoor games. Cater to overnight guests. Located in Christiana Lake in a grove ot large trees. 100 acres of private playground on US 113. Write for folder. CHRISTIANA LODGE DOMINIC KRASOVBO. Prop. Phone 9U6F5 P.O. Edwardsburg, Mich VITAMINS? ,k>« MMwS las* ymw kast Uw 3»* • im m •» faHmMiimkMistt jMhaiag ■*#*«• ML sill, da Dofoernoa tam nekje vltaot this office. Yours Faith- ga zdravijo. Vselitvam nadzor- ali privatnih podpornih usta-jiščite si tolmača ali tolmačko, Clevelandu sedi in packa'po pa-lfuily in Christ, pirju. Dopis je moral iz Oleve- Rev. F. A. Marocčo landa »pet na pot proti Dober-nosu. Na uho povedano: Napravil je približno enako dolgo pot do mene, kot prej iz Kanade do Clevelanda. Dobernos je pismo z zanimanjem bral, ko je pa prišel do besed “prihodnji torek” — mu j« skoraj sapo zaprle! Joj, kako veliko zaupanje že vlada po Kanadi v vse- niki končno ugotove, kdaj je dovolj pri sebi, da mu izstavijo dovoljenje za izkrcanje (landing permit)). NOVI KANADČANI, ŽE Catholic Immigrant Aid Society, 447 Sussex Street, Ottawa. MOREBITI ŽE VI ZNATE ZAPOSLENI tu na podlagi či krajevne zdravstvene uttano- toliko angleščine, d^ razunjete, kontrakta z governmentem, naj kaj je povedal in naročil Father Marocco v gornjih vrsticah. — Prav ta je naročil, kar sem jaz oni dan. Pišite njemu ter raz- ve, kakoršna pač je v doličnem pa vzamejo na znanje sledeči dve točki: 1.) Ce zbole pred potekom o prvega pol leta, so upravičeni kraju. Nekako zavarovanje i- ko Domovino. Dobernos ne bo vednost in vsemogočnost tega ko, pa seveda: Podipišits se in skritega “profesorja”! Koliko svoj naslov dajte! Skušajte Koliko ‘'prihodnjih torkov” je med tem šlo po gobe, naj pa dopisnik sam prešlteje. Vendar u-paim, da več kot pet'prstov ene roke ne bo potreboval. Naj verjame, da bi bilo lahko še dosti slabše. PREJŠNJI TEDEN SEM obljubil rojaku A. Babiču, da bom pisal v Ottawo na tteti naslov, ložite zadevo kar mogoče natan- do vladne podpore, katere višina se pač določi 'posebej od slučaja do slučaja. Skrb in sestaviti pismo v angleščini, 0-zirama dobite koga, ki bo to storil za vas. Ako ni mogoče, pišite po slovensko, samo na odgovor 'boste morali malo delj čakati kot sicer. Pa to boste že storili. Dobernos se sicer zdaj malo boji, da bodo iz Ottawe zdaj njemu pošiljali slovenske ni ali se ponesrečijo v drugi po- dopise v prestavo, ko je še v to lovilci kontraihtnega leta, se pa nov In imamo zopet dve točki : pojdite v tisti urad osebno, pa 1.) Kjer so novi Kanadčani jsi vše na debelo in drobno o-zaposleni v različnih industri- glejte, postavite jim kokih 99 jah, jim gre v slučaju potrebe vsa pravica, da so deležni pomo- odgavornost za to ima državni oddelek za delo (Department of Labour) v Ottawi. Baje pa ta department' stopi v stike s provincialno vlado in včasih celo z občinsko, da bolniku al; ponesrečencu vsaka nekaj da. 2.) Ce pa zbole novi Kanadča- bi, kadar zares potrebuje. Ena majo delavci povsod. Upravičeni so pa tudi do splošne delavske odškodnine — če se naj tako razume izraz:: WORKMAN® COMPENSATION. (Veste, v Kanado priti za "profesorja” — to je od muh!) 2.) Priporočati je, da bj,se vsak novi priseljenec še p"sebej zavaroval za bolniško podporo, zlasti za slučaj, da mora v bolnišnico. Za prilično nizko mesečno članarino lahko veliso do- Angleška vlada se je zadnje case, po vojni pričela zelo zanimati za zdravje svojih državljanov. Ta zdravstveni program se razvija z zelo dobrim upsehom zadnjih devet mesecev. Slika rum predstavlja eno takih klinik in sicer 'Obozdravniiko, kjer zobozdravniki m zobotehniki lahko sprejmejo po 10 oseb naenkrat. Slika je bila posneta v Guys bolnišnici v London takih podpornih organizacij je BLUE GROSS. Po naše bi se pač reklo: MODRI KRIŽ. Pa so seveda še mnoge druge Naj se novi počasi preprašajo med ljudmi do vsega tega. ZA SKLEP SVOJEGA PISMA pove Father Marocco še dvoje: 1.) Kanada je polna razprav uvedbi splošnega ali socijal- vprašanj, porabite odgovore najprej v svojo korist, potem jih pa napišite vsaj 66 v Vašo ljubeznivo Kanadsko Anieriš- samo bral, bral, bral, še na pamet se bo naučil. Celo Micka bo brala! Najboljša knjiga o razmerah v Sloveniji med vojno je Koledar Svobodne Slovenije, ki ga lahko naročite in kupite pri Ameriški Domovini za $2.75, s poštnino $8. Dopisi in drugo Malo popravka Guelph, Ont. — V mojem poročilu “Naše novo versko društvo,” ki je bilo priobčeno 3. maja, št. 87 Ameriške Domovine na strani 3 v peti Ijoloni v peti vrstici zadnjega odstavka spodaj loi se moralo glasiti “STR- nega bolniškega zavarovanja. PEN” in NE “strupen.” Ker sta Prav za prav bi bilo treba reči: Zdravstvenega zavarovanja, po angleško: SOCIAL HEALTH INSURANCE. Razni predlogi se pojavljajo, kako naj se to postavno uvede. In če se uvede kaj takega, bodo tega deležni novi prav tako kafcor stari. Najbolj napredna je v tem pogledu (ne “topogiedno,” dragi A. Babič! Zakaj la človek take reči ‘“t'.po gledal” ...) provin-cija Saskatchewan. Tam je že uvedeno naslednje: Vsak Kanadčan, ki vsaj dva mesecu preživi v tej provinciji, pa plača v neko blagajno DESET dolarjev na leto, je upravičen do brezplačne oskrbe v bolnišnici do popolnega ozdravljenja. 2.) Povsod po Kanadi so na delu še popolnoma zasebne dobrodelne organizacije, zlasti katoliške, ki se rade zavzamejo za ti dve besedici čisto različnega pomena, se mi je zdelo potrebno in umestno dati ta mali popravek. Ivan Kukoviča. Dr. Kernovo berilo imamo zopet v Dr. Kernovo "berilo” (Reader), po katerem 80 ljudje toliko spraševali, imanio zopet v zalogi v naši upravi. Kdor ga želi naročiti, naj to stori takoj, ker jih je komaj nekaj čez 100. Berilo stane v našem uradu $2, po pošti pa ,25 centov več. Zlasti novi naseljenci v Kanadi naj se požurijo jn berilo takoj naročijo, da ga bodo sigurno dobili. Naročilo naslovite na: Ameriška Domovina, 6117 St Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. G. WHISKERS •AMBIRTSKA DOMOVINA, MAY 10, 1949 Stara mama (POVEST) “No, izjdaj pa res postajaš že vrniva‘še k tebi. preveč smešen!" se mu je za- ‘'Prav, povrniva se k meni. smejala. Saj jaz se nisem mislila odda- Prekrižal je svoje dolge noge ljevati od predmeta. Kaj naj ............ a. a. n *1 n Vi q m hiti tir) stare mater zadeva—” “Vam najbrže bo," je odgovorila Judita. Iz hotela je odšla domov v hišo na Eaton Square, kjer so Pendletonovi stanovali žc od Noelovega rojstva naprej, in je čutila, da je svet ta trenutek kraj. Ker je “Kaže, da se je prav pred kratkim poročila z groznim lumpom. Je neki grof. Ona pa je strašno nesrečna." “Zakaj pa ne pride domov? Se boji javnega mnenja in matere?" “No—se ti morda čudna zdi? in si prižgal cigareto. “Lj ubi moj deklič, ti ne razu. meš, kaj hočem reči. Kaj pa sama o sebi misliš, da si?” “Ti o sebi misliš, 'da sl drugi Salamon; pa nisi.” “Ne.” Zmajal jez glavo “Te. ga ne mislim. Sem v svojih mi-slih popolnoma sodoben. Tu. di ne želim, da bi bil kaj drugega. Nisem tak kakor Erik. On je mnenja, da je najboljše že za nami. Jaz pa menim,da vedno imamo najboljše. storim, da neham biti tip stare device?” “Nehaj se tako zelo zapirati. Zdaj obdajaš svoje žens