ŽITO Kako smo poslovali v prvem polletju? Uresničevanje planskih ciljev in nalog, ki smo jih sprejeli za letošnje leto, je v prvem polletju potekalo ob nadaljnjem slabšanju pogojev gospodarjenja In zmanjševanju likvidnosti. Pri gosptylarjenju oziroma poslovanju v prvem polletju smo se še vedno srečevali s »lemi,' ki so oteževali nii$p poslovanje in vplivali na ekonomske rezultate poslovanja večine naših probli tudi r TOZD. glasnik 9lasiio delavcev živilskega kombinata žito ljubljana ŠTEVILKA 2 AVGUST 1985 Primerjava rezultatov gospodarjenja v prvem polletju je skozi prikaz delitve prihodka na žalost nerealna, saj je prišlo zaradi določil novega zakona o ugotavljanju in razporejanju dohodka do sprememb pri posameznih bilančnih postavkah. Zaradi teh sprememb so nekatere bilančne kategorije večje oziroma manjše. Splošna ocena, ki jo lahko podamo pa je, da je pri pogojih poslovanja za pekarske in mlinarske organizacije že pri- šlo do nekaterih sprememb, ki se odražajo tudi skozi rezultat poslovanja. Na žalost do tega ni prišlo zaradi sistemskih sprememb, ki bodo slej ko prej nujne, ampak kot rezultat naših aktivnosti oziroma enkratnih pomoči družbenopolitičnih skupnosti. Poslovanje v prvem pol- letju so s poslovno izgubo zaključile: TOZD Triglav-Gorenjka v znesku 18.662.395.00 din in TOZD Pekarna Vrhnika v znesku 8.145.727.00 din. TOZD Tehnični obrati, TOZD Pekarna Kranj in TOZD Šumi pa so poslovale z motnjami. Zadovoljni smo lahko z dejstvom, da se je količinski obseg proizvodnje v delovni organizaciji povečal za 10,7% in to na račun večje proizvodnje v mlinarstvu, zmrznjeni hrani in proizvodnji testenin. Posledica tega je tudi povečanje produktivnosti, ki se je v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta povečala za skoraj 11 odstotkov. Čeprav količinskega plana izvoza v prvem polletju nismo dosegli, pa smo z izvozom v prvem polletju že dosegli 65% celotnega plana izvoza. Ob novih izvoznih poslih, ki jih zaključujemo prav v teh dneh, pa realno lahko ocenjujemo, da bomo naše izvozne plane za leto 1985 presegli. Celotni prihodek, ki smo ga dosegli v prvem polletju v znesku 8.147.997.362,00 Nadaljevanje na 2. strani Komunisti o prihodnosti »Žita« Pogumno zastavljeni načrti razvoja Mlini opozoril na težave mlinsko-pekarske dejavnosti. Povedal je, da so stroji Na izredni tematski problemski konferenci OO ZK DO Žito, ki je bila 20. junija v sejni dvorani DSSS na »martlnskl 154, so delegati In gostje obravnavali razvojne usmeritve DO ŽK Žito za dolgoročni plan do leta 2000 In za srednjeročno plansko obdobje do leta 1990. Med gosti je bil tudi Jože Smole, predsednik Mestne konference ZK. Predstavniki OO ZK '°ZD IN DSSS so se zbrali .na čredni problemski kon-:erenci, da bi si začrtali lasno razvojno pot. Po izvolitvi delovnega Predsedstva s Toljenom Grafenauerjem na čelu je Marko Sok, direktor DO Zi-0' podal uvodni referat, jedila je razprava posajenih delegatov, ki so hh i ali Problematiko svo-i'o temefjnih organizacij in aKazali možne rešitve. Tako je Jožica Ravbar, Predstavnica Maloprodaje 7HVe-dala’ da ie dokončna nr^Titev tr90vin njihova hr^Tnostna na|oga v pri-io* i®m obdobju. Hkrati * tudi opozorila na težave z ustreznimi kadri. Qreg0r Breznik je v ime-u komunistov iz TOZD zastareli, da nimajo najprimernejše kvalifikacijske strukture in da jim povzročajo nemalo težav administrativno določene cene. V Blagovnem prometu dajejo po besedah Mihe Hama poudarek večjemu uveljavljanju marketinške- Nadaljevanje na 2. strani Izguba v Gorenjki tudi na račun novih energetskih postaj »Žito« včeraj, danes in jutri »Na podlagi analize razmer v naši DO se moramo ustaviti pri družbenoekonomski in politični situaciji, ki zahteva od nas komunistov, da ocenimo in razkrijemo poglavitne vzroke našega neučinkovitega dela pri utrjevanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov znotraj Kombinata«. S temi izhodišči smo se pred štirimi leti komunisti Žita dogovorili, da kot stalno metodo dela uvedemo problemske konference. Na ta način smo si po- stavili koncept, da vsako leto pregledamo, kaj je storjenega in da si začrtamo naloge za naprej. Prva problemska konferenca je imela osrednjo temo, kako organizirati življenje v naši delovni organizaciji in kako povezati razbite temeljne organizacije s skupnimi interesi v močno in zdravo delovno organizacijo. Razčistili smo tisto, kar ne spada v ekonomiko in tudi tisto, kar naši dogovorjeni družbenoekonomski odnosi ne sprejemajo. X : ProS! *e*°ne povsem zasedene. Tudi ob morebitnih odpovedih letovanja se pojavi veliko I V’ M želijo izkoristiti prazen termin v naših domovih ali pa v prikolicah. Kljub temu, da smo se komunisti dogovarjali o načelih poslovne politike in organiziranosti, pa nas je to vodilo k čisto konkretnim akcijam in ne nazadnje tudi do korenite kadrovske selekcije, ki je omogočila Idejni preskok. Rezultat teh izhodišč so bili »Bohinjski dogovori«, v katerih smo zelo podrobno obdelali vse poslovne funkcije in se dogovorili o odnosih med TOZD in DO. Na teh izhodiščih so bili potem zgrajeni vsi dopolnjeni samoupravni akti ter srednjeročni in letni planski dokumenti. Druga problemska konferenca je bila opredeljena tematsko v obravnavo posameznih peplovnih. funkcij, kjer smo želeli uvesti ekonomska načela in princip produktivnosti na vsa tista področja, na katera lahko vplivamo z našimi ukrepi. Izdvojili smo področje izvoza, področje dolgoročne zagotovitve surovin, ekonomske odnose med TOZD povezanimi v reproveri-gi ter sistem nagrajevanja po delu ter združevanje pekarskih TOZD v Ljubljani. Obravnavali smo tudi ter samoupravno dogovorili zahtevno področje, to je svobodna menjava dela med TOZD in DSSS. Tretja problemska konferenca je bila prav tako tematsko usmerjena. V ospredje smo postavili razvojnorazisko-valna prizadevanja, krepitev kadrovskih potencialov našega kombinata, socialne varnosti in pospeševanje izvozne aktivnosti v vseh naših temeljnih organizacijah. Ocenjujem, da je dosedanje delo nas komunistov ter vseh članov kolektiva v Žitu prek usmerjanja s problemskimi konferencami bilo uspešno in da smo le na ta način uspeli premagati zavore, ki se pogosto pojavljajo zaradi ozkih gledanj oz. zaradi nestrokovnih pristopov. Ne moremo v celoti trditi, da je vse dogovorjeno tudi realizirano, vendar nimamo več področij delovanja, ki jih ne usmerjamo skupno in za katere ne iščemo najracionalnejše poteze. Današnja problemska konferenca je namenjena razčiščevanju stališč o našem nadaljnjem razvoju. Izdelali smo potrebne analize kot strokovne podlage za nadaljnji razvoj ter pripravili prve osnutke srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov. Postavlja se vprašanje, zakaj v taki meri aktivirati družbenopolitične organizacije in vse samoupravne sile v naši organizaciji pri pogledih v prihodnost. Takoj se srečamo s koristmi, ki izhajajo iz planiranja. Vsako planiranje stimulira sistematično razmišljanje pri vodilnih, vodstvenih, strokovnih delavcih in delavcih v neposredni proizvodnji, vodi k boljši koordinaciji vseh naporov v organizaciji, vodi k možnosti kontrole in izboljšanja posameznih akcij, povzroča, da si organizacija izostri svojo politiko in cilje ter omogoča boljšo pripravljenost za nenadne spremembe. Razčistili smo z ugovorom, da je dolgoročno planiranje formalizem, saj le tako posegamo k ocenjevanju sedanjih izhodišč in y tehtanju naših potencialov v prihodnosti. Kaj lahko komunisti in vsi delavci samoupra- vljale! dodamo k tej aktivnosti? Ocenjujem, da je intenziviranje procesa planiranja ter objektiviziranje razvojnih izhodišč tako zahtevno, da brez jasnih ocen ekonomskih in drugih odnosov ni mogoče objektivno meriti prihodnosti. Postavlja se vprašanje, kakšna so naša izhodišča v Žitu? Moja ocena je, da smo v preteklosti dosegli potrebno stabilizacijo medsebojnih poslovnih in samoupravnih odnosov ter da smo uspeli z aktiviranjem družbenopolitičnih organizacij v zadostni meri povezati vse sile naših delavcev. Opredeljene poslovne funkcije v Kombinatu nam v tem momentu še odpirajo dodatne za: dolžitve, kot so n.pr. dodatna izgradnja blagovno prometne funkcije ter večji poudarek razvojnoraziskovalne funkcije. Kadrovska sanacija je bila delno izpeljana in ne more biti zaključena, saj nam prerez obstoječe situacije kaže na našo nizko strokovnost in neučinkovitost. Nismo končali tudi z delom pri svobodni menjavi dela med TOZD in DSSS, kjer so zelo odprte možnosti za kvalitetnejše sodelovanje. Nov sistem nagrajevanja je sicer izpeljan, vendar moramo obdelati element nagrajevanja, ki motivira posameznega delavca oz. skupino k večji učinkovitosti. Najzahtevnejše poteze pri reorganizaciji smo končali in vse, kar je še potrebno, bo •rezultat nadaljnjih ekonomskih tehtanj v naši organizaciji in okolju. Cilje pri zagotavljanju surovinske osnove na dolgoročnih temeljih smo dosegli, čaka nas samo še področje olja in margarine, kjer pa že pristopamo k novim dolgoročnim sporazumom. Obstaja samo problem, kako si zagotoviti spoštovanje sklenjenih SAS ter kako dosegati ugodnejše cenovne pogoje pri trdno sklenjenih dolgoročnih SAS. Nadaljevanje na 2. strani Komunisti o prihodnosti »Žita« Pogumno zastavljeni načrti razvoja »Žito« včeraj, danes in jutri Referat tov. Marka Soka na problemski konferenci komunistov Nadaljevanje s 1. strani ga pristopa in enotnemu vodenju fizične distribucije. Po besedah Benjamina Blaška imajo vrhniški peki težave z obratnimi sredstvi, s slabo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih in z visoko stopnjo fluktuacije zaradi nizkih osebnih dohodkov. Pekarna Krško se srečuje s težavami pri prodaji keksov in si v ta namen želi večjo povezavo s službo za razvoj in raziskave in s TOZD Blagovni promet. »Drugače bomo morali razmisliti o opustitvi proizvodnje keksov,« je povedal Željko Srečkovič. Stevo Radakovič iz Pekarne Dolenjska je postavil tezo, da bo potrebna sistemska rešitev mlinsko-pekarske dejavnosti. Poleg tega je opozoril na problematiko nagrajevanja po delu, kjer bi morali urediti normative. Komunisti v Imperialu menijo, da je razvoj kondi-torstva v odnosu do pekarstva premalo obdelan. Hkrati podpirajo združevanje sredstev za naložbe, raziskave in podobno, vendar »pričakujemo od tega določene rezultate«, je povedala Tatjana Ivanjšek. Boris Mohorovič je v imenu DSSS predlagal, da se razvojne usmeritve konkretizirajo in razdelajo v obliki delovnega programa, kot delovne obveze vseh subjektov v DO. Stane Košnik je v imenu komunistov TOZD-a Tri-glav-Gorenjska povedal, da imajo veliko težav z novo tovarno čokolade in da bi morali dati večji poudarek strojni opremi in razvoju mehkega peciva. Menijo tudi, da bi bilo potrebno izdelati take programe, ki bodo zanimivi in donosni za izvoz. TOZD Tehnični obrati se srečuje s težavami zaradi iztrošene opreme, neustreznih prostorov, neu- strezne organizacije dela in pomanjkanja kvalitetnih kadrov. Milan Šeškar se zavzema za rešitev teh težav in za združevanje sredstev za skladišče tehničnega materiala. V Kranju pričakujejo kmalu odločitev o gradnji nove pekarne, saj je sedanja že dodobra iztrošena. Po besedah Viktorja Ben-čana povzroča zavlačevanje pričetka gradnje nezadovoljstvo Kranjčanov. Jože Meznarič je predstavil problematiko pekarstva in testeninarstva, kjer imajo težave z iztrošeno opremo, s slabo kvalifikacijsko strukturo, s stano-vajskimi problemi in podobnim. Rešitev teh problemov vidijo peki v pomoči širše družbene skupnosti, predvsem pa mesta Ljubljane. Predsedstvo izredne tematske problemske konference 00 ZK DO Žito je predlagana stališča in sklepe dopolnilo z zaključki iz razprave in jih posredovalo vsem 00 ZK TOZD in DSSS v obravnavo in sprejem. Ta stališča in sklepi so naslednji: 1. Problemska konferenca ZK DO Žito zahteva, da se angažirajo vsi samoupravni organi, DPO in vsi vodilni ter vodstveni delavci kombinata pri razpravah in dogovorih za srednjeročni in dolgoročni plan DO ter TOZD. 2. Zavzema se za take razvojne usmeritve, ki združujejo vse ekonomske potenciale TOZD ter delavcev v DSSS v smeri čim večje skupne učinkovitosti. 3. Nadaljevali bomo z zahtevami za postavitev ekonomskega modela poslovanja v preskrbovalni dejavnosti (mlinarstvo, pekarstvo) ter za take pogoje poslovanja, ki bodo delavcem tudi v teh dejavnostih omogočali normalne osebne dohodke in razvoj. 4. Delavci Žita s polno odgovornostjo sprejemamo naloge na preskrboval- nem področju. Ne moremo pa omogočiti potrebne enostavne in razširjene reprodukcije, v kolikor se ne bodo uredili ekonomski odnosi. 5. Problemska konferenca ZK DO Žito ocenjuje, da smo dosegli potrebno stabilnost v zahtevanih blagovnih tokovih, tako v preskrbovalni kot konditorski dejavnosti in da se moramo v naslednjem planskem obdobju usmeriti v ekonomsko stabilizacijo in in-tenzifikacijo poslovnih procesov ter iskanje razvojnih usmeritev na strokovnih osnovah, ki bodo zagotavljale tržno učinkovitost akumulativnih programov na domačem in tujem trgu 6. Komunisti v DO Žito sprejemamo postavljene cilje, strategijo in taktiko za doseganje teh ciljev, predvideno v planskih aktih. 7. Sprejemamo uvedbo institucije združevanja dela zakonsko določene amortizacije in uvedbe razvojnega sklada kot osnovi za združevanje ekonomskih in strokovnih potencialov za doseganje zahtevanega razvoja. 8. Sprejemamo postavljeno politiko socialne varnosti za naše delavce- v Kombinatu, skupno poslovno politiko do dogovorjenih partnerjev, dobaviteljev in kupcev, z interno finančno stimulacijo naših izvoznikov, s politiko odprtosti poslovnih in tehnoloških rešitev v Kombinatu, politiko stalne ekonomske verifikacije razvojnih projektov, politiko tržne usmerjenosti naših asortimentov, politiko pospešenega izobraževanja naših delavcev, politiko enakopravnega položaja naših delavcev glede na vrednotenje njihovega dela ter s politiko urejevanja družbenega standarda in skrbi za boljše življenjske pogoje naših delavcev. Nadaljevanje s 1. strani Proizvodna funkcija je v celotni kompetenci posameznih TOZD, vendar poteka proces organizacijske racionalizacije proizvodnih poti. Zaenkrat smo na delu v pekarski TOZD. Na področju prodajne usposobljenosti smo v zadnjem času dosegli dodatno usposobljenost, vendar nam tržne zakonitosti še zdaleč ne dovoljujejo samozadovoljstva. Še posebej izstopa problem nepriznavanja marketing zakonitosti, kar je posledica relativno ugodne tržne situacije v preteklosti in seveda tudi komunalno distribucijskega značaja, ki je prisoten pri delu našega asortimana. Posebno boleče izstopa problem fizične distribucije, ki pomeni našo ekonomsko učinkovitost in seveda tudi točnost pri izpolnjevanju naših naročil. Poglavje za sebe je naša zunanjetrgovinska situacija. Naši rezultati so ugodni, in sicer gledano tako iz vidika količin kot tudi iz naraščajočega finančnega efekta. Uspeli smo vpeljati višje oblike zunanjetrgovinskega sodelovanja, kar nam daje kvalitetnejše osnove za naše nadaljne usmeritve, ne pomeni pa to, da je tu naše delo končano. Kljub zahtevnemu družbenoekonomskemu trenutku, smo uspeli v preteklem srednjeročnem obdobju zaključiti nekatere ključne investicije, kot so n. pr. tovarna čokolade v Lescah, tovarna zmrznjene hrane, izgradnja silosov ter rekonstrukcije posameznih obratov. Prav izpeljana investicija v TOZD Triglav-Gorenjka, kjer smo prvič v naši DO združili finančna sredstva po načelih skupnega dohodka, nam daje dodatno voljo in dokaz, da je le na ta način možno izpeljati večje investicijske načrte. V tem procesu smo tudi dokazali, da obstaja med posameznimi TOZD širši interes za povezovanje razvoja in da le celoviti razvoj DO omogoča optimalno ekonomsko učinkovitost. Ko dajemo diagnozo o položaju v naši delovni organizaciji, je treba opozoriti na nedorečeno problematiko našega preskrbovalnega kompleksa, to je mlinarstva in pekarstva, ker se nahajamo v Škarjah administrativno določenih cen inputa ter outputa. Z drugimi besedami, dana nam je cena pšenice, dana nam je cena kruha, na nas pa je, da gospodarimo s tistim delom dohodka, ki izhaja iz našega dela-. Z racionalizacijo naše produktivnosti pa ne moremo nadomestiti vseh cenovnih neskladij, neurejenih odnosov v reproverigi ter nositi breme socialnega značaja končnih izdelkov. Zavzemamo se za model poslovanji, ki bo omogočil urejeno preskrbo, vendar ne sprejemamo načela, da smo mi tisti, kjer se začenja in konča bitka za standard. Ugotavljamo, da smo uspeli povezati preskrbovalno reproverigo v naši DO, to pomeni, da smo z doseženim 90-odstotnim deležem dolgoročno zagotovljene pšenice v Vojvodini, Slavoniji in Sloveniji povezali naše mlinarje in peke. Nedorečen ekonomski model pa nam ne omogoča opredelitve načela skupnega prihodka in vsa naša načrtovanja pri izgrajevanju učinkovitejšega delovanja izhajajo iz hotenj po reševanju lastne kože. Izgrajeno imamo po naši oceni zadovoljivo osnovo za iskanje intenzivne racionalizacije celotnega procesa od pšenice do kruha. To je pravzaprav tudi naša naloga za naslednje srednjeročno obdobje. V kolikor pa ne bomo uspeli v naši družbi opredeliti pomena preskrbe ter dogovoriti ekonomskega instrumen-tarija, pa se bližamo k točki, ko ne bomo več v stanju redno opravljati oskrbe z moko in kruhom na našem preskrbovalnem radiusu 26-ih slovenskih občin. Konditorji so z izgradnjo tovarne čokolade dobili potrebno ekonomsko in tehnološko izhodišče za iskanje uspešnejšega asortimana v domači prodaji in v izvozu. Pri vseh teh konditorskih programih imamo zdaj tehnološko bazo in izpeljane programe, ki imajo ugodna tržna izhodišča, potrebna je samo opredelitev marketing politike glede na prodajne možnosti v Jugoslaviji in glede na trende svetovne trgovine. Sedanja politika iskanja ekonomsko tržnega ravnotežja vseh treh konditorskih TOZD je nujna ter dopušča investicijski predah, v katerem moramo zelo podrobno raziskati vse možnosti in vse prednosti, ki nam jih nudijo posamezne razvojne smeri. Naša naloga je, da vse, kar bomo razvili novega, ima mesto v izvozu in da išče svojo ekonomiko v doseženih cenah tudi na zunanjih tržiščih. Naša infrastrukturna organiza- cija, to so razvoj, skupne službe, blagovni promet, maloprodaja in tehnični obrati morajo slediti celovitemu razvoju delovne organizacije. Konsolidacija teh dejavnosti v preteklem srednjeročnem obdobju nam ne dovoljuje, da jih pustimo takšne kot so, temveč jim moramo dodati kvalitetnejšo vsebino ter jih razviti v smeri večjega povezovanja vseh naših ekonomskih potencialov. Na kratko še o naši gospodarski situaciji. Leto 1984 smo zaključili brez izgub. Brez subvencij, ki smo jih dobili,pd republike in pomoči DPS občin, ki jih oskrbujemo, ter velikih internih prizadevanj, bi bila izguba v preskrbovalnem kompleksu večja kot 10 S mia din. Na našo srečo je pomoč prišla in ni bilo težav s sanacijo. Konditorstvo je uspelo pozitivno zaključiti poslovno leto 1984. V letu 1985 pa se ekonomska situacija v preskrbovalnih TOZD še bolj zaostruje in so že evidentirane izgube. Prav tako pa se pojavljajo izgube pri konditorjih. Iz obstoječe diagnoze in prognoze sem nakazal temeljne cilje razvoja posameznih dejavnosti v okviru našega kombinata. Podrobnejši pogled nam omogoča v srednjeročnem razdobju 86-90 naslednje razvojne cilje: - razvoj samoupravnih odnosov v smeri spoštovanja ekonomskih zakonitosti v posameznih TOZD in med posameznimi TOZD ter med TOZD in DO; - zagotovitev dolgoročne likvidnosti, kar pomeni, da se zavzemamo za poslovanje, ki zagotavlja finančno stabilnost ter usklajevanje blagovnih in denarnih tokov; - ohranjanje tržnega deleža na preskrbovalnem področju in povečanje tržnega deleža akumulativnih proizvodov. Iščemo tako funkcijo blagovnega prometa, ki bo usposobljena pravilno usmerjati našo proizvodnjo in ki bo uspela tako na preskrbovalnem kot na konditorskem področju iskati najrentabilnejše poslovne usmeritve; - povečanje in racionaliza- cija izvoza je cilj, ki se nanaša na vse TOZD, in sicer: ali ko) nosilce same proizvodnje, ali kot nosilce interne izvozne stimulacije in ali kot nosilce sovlaganj v Izvozno usmerjene programe; ► Kako smo poslovali v prvem polletju? Nadaljevanje s 1. strani din predstavlja 49,1% planiranega za letošnje leto in je višji od ustvarjenega v letu 1984 za 91,5%. Rast celotnega prihodka je po posameznih TOZD seveda različna, saj nekatere TOZD beležijo porast celotnega prihodka z izjemno visokimi indeksi. Porabljena sredstva so naraščala počasneje kot celotni prihodek, skoraj za 5%, kar je ugodno in je pripeljalo do boljših rezultatov poslovanja v večini TOZD, vendar je slabše kot v prvem trimesečju, ko je bilo zaostajanje večje od 6%. Pospešena amortizacija, ki so jo TOZD obračunale, je višja od lanskoletne, ki smo jo obračunali v znesku 14.904.848,00 din za 72%. Minimalna amortiza- cija oz. amortizacija obračunana po zakonu, ki smo jo obračunali v znesku preko 21 starih milijard, pa je višja od obračunane lani za 65,5%. Obresti za obratna sredstva, za katere smo odšteli 543.188.966,00 din, so višje od lanskih, ki smo zanje plačali 207.551.282,00 din za 161% in pomenijo že 76,6% planiranih obresti za celo leto. Povečali pa so se seveda tudi prihodki od obresti z indeksom 181,3 tako, da je saldo plačanih obresti nekaj več kot 38 starih milijard. Dohodek, ki smo ga ustvarili v prvem polletju v znesku 1.409.863.762,00 din, je porastel v primerjavi s preteklim letom za 58,9% in predstavlja 57,9% planiranega za celo 'leto. V strukturi celotnega prihod- ka nam dohodek še vedno pada, saj znaša ob polletju 17,3%, lani pa je bil ob polletju njegov delež 20,9%. Dohodek, ki smo ga dosegli v prvem polletju, raste počasneje od doseženega celotnega prihodka za več kot 17%. To je dovolj zgovoren podatek, kako se porabljena sredstva in obresti za obratna sredstva še vedno gibljejo veliko hitreje kot celotni prihodek oziroma naš promet. Največji delež ustvarjenega dohodka smo namenili za prispevke SIS, ki so večji kot lani za 98,3% in pomenijo že skoraj 60% planiranih za celo leto. Tudi za davke in obveznosti smo odšteli preko 12 milijard starih din, ali 64% planiranega zneska za celo leto. Čisti dohodek, ki smo ga dosegli v prvem polletju v znesku 1.025.195.845,00 din, predstavlja 57% letnega plana in povečanje z istim obdobjem lani za 126%. Naj večji delež čiste- ga dohodka, skoraj 80 milijard starih din oz. 52,4% celotne planirane mase, smo namenili za akontacijo OD. Masa sredstev za OD je tako večja kot lani v istem obdobju za 82,1%, netto OD na delavca v DO Žito za prvo polletje pa je 39.398.00 din in je za 76,7% višji kot v preteklem letu. V celotni DO znašajo izgube v prvem polletju 26.808.122.00 din, kar je manj kot so znašale poslovne izgube ob polletju preteklega leta in na isti višini kot v prvem trimesečju, le da se je izguba v TOZD Triglav-Gorenjka še povečala. Ostale TOZD, ki so poslovale brez motenj, pa so začasno razporedile na poslovni sklad 149.076.108.00 din, kar je več kot smo načrtovali za celo leto. Skupaj pa so vse TOZD ustvarile v pol leta preko 19 milijard akumula-cije ali 82,2% planirane za celo leto. V kolikor se bodo trend' poslovanja in gospodarje-nja iz prvega polletja o h ra-nili še naprej, potem lahke pričakujemo, da ob konca letošnjega leta nobena nd' ša TOZD ne bo poslovala z izgubo. Ne glede na dejstvo, 00 so rezultati poslovanj* ugodnejši kot smo jih za prvo polletje pričakoval^ saj so tudi poslovne izguh v obeh TOZD bile pričako; vane, nas ti rezultati ne v smeli zavesti, ampak bi na sprotno morali biti vzp0^ buda in motivacijski dejav nik za naše nadaljnje akti nosti in prizadevanja, ki z dajejo pozitivne rezultate-Franc Ru,a - . * - razvoj novih proizvodnih programov in tehnologij je cilj, ki mora izhajati iz vlaganj v razvojna prizadevanja v TOZD kot na ravni DO in ki oe more nastati brez povečanih denarnih vlaganj v strokovno usposobljene kadre; zagotovitev normalne oskrbe z moko in kruhom je sicer logičen cilj, ki pa vendarle pogojuje zelo zahtevno operativno organizacijo od dobavitelja pšenice do potrošnika; - povečanje akumulativne proizvodnje je cilj, ki je sicer običajen za vsako proizvodnjo, vendar je v sklopu pomembnega dela socialnih proizvodov naloga, ki se mora načrtneje povezati v vseh programskih usmeritvah; - izenačevanje pogojev gospodarjenja v preskrbovalnem področju je cilj, ki pomeni nadaljevanje bitke za ekonomski model stabiliziranja preskrbe; - vlaganje v sposoben kader ie cilj, ki od nas zahteva, da v večji meri dvignemo normativ učinkovitosti ter da odpremo vrata mlajšim strokovnim kadrom s pomočjo katerih se bomo lahko otresli nekaterih prakticističnih rešitev; - izboljšanje organiziranosti in spodbujanje inventivne dejavnosti je sicer cilj, ki je navidezno splošen, vendar smo 'udi mi okuženi z neučinkoviti1™ razpravami, slabo koordinacijo in iskanjem problemov tam, kjer jih ni. Za vse navedene cilje smo našli mesto v našem srednjeročnem planu, jih razdelali ter določili strategijo in taktiko kot smeri in poti za dosego le-teh. * * * Razvojna hotenja po posameznih temeljnih organizacijah bom prepustil razpravi posameznim delegatom iz temeljnih organizacij. Naloga današnje problem-ske konference je, da ob iskanju razvojnih poti posameznih temeljnih organizacij uspe za-dovoljiti tudi kriterij skupne učinkovitosti delovne organi-zacije. Doseči moramo takšno elastičnost v razvojnih usmeritvah, ki ne pozna meja med OZD in ki preseže obdelovanja samo lastnih problemov, •se to je mogoče le na način, da kot komunisti znamo oce-i *' in pogledati na probleme v astni sredini in da ne iščemo težav in konfliktov samo izven j^dine, Za katero odgovar- izpostaviti želim nekatere elemente poslovne politike v nh!i0d.niem srednjeročnem udobju, ki bodo omogočili tp<|e Premagovanje prisotnih zav in doseganje postavlje-n|n ciljev. ~ 9sn°vni poudarek dajemo i utuZevanju finančne funkci-hi' k' mora povezati razdro-len finančni potencial. Išče-_ 0 tako distribucijo in pove-vanje obratnih sredstev, ki o omogočala čimbolj stabil-0 m rentabilno poslovanje Posameznih TOZD. Povezuje-o razvojni dinar v smislu aianja institucije obveznega -Juzevanja dela amortizacije, računane po zakonskih opnjah. Ta sredstva namera-mo usmerjati v investicije, ki s,0rai° temeljiti na načelih upnega dohodka in ki mora-. zadovoljiti dogovorjenim uč-u*em za investicijsko n=Lnk0vit0st v naši delovni or-Ln|zaciji. Ta institucija zdru-Vr ania amortizacije odpira n , razpravam, ko je potreb-iav ^ edat' na razvoj tistih de-ki K0st' v našem kombinatu, Uo°°d° najhitrejeje prinašale ki k ne f'nančne rezultate oz., ciiiatdo zadovoljile nekatere l^. is. kot n. pr. devizni učinki, Do i° Potrebni za nemoteno v '?vanie celotnega sistema zdn,tlru naše organizacije se ?ene9a dela. Zavedamo 'žDeiiV0 načelo ne bo lahko ki Dr ■ sa* se že sliši odmev, stva Tnzn3 Se iem,jej° sred-delavcpm 'n da se odtujujejo dela . rezultati njihovega in vnn .n'm' da so vsi vodilni stveni delavci zadolženi, da povežejo vse napredne strokovne sile v našem kombinatu ter izpeljejo načelo združevanja. Naša organizacija ne bo prva, ki bo povezala možnost svojega razvoja s takim načinom zbiranja sredstev in ki bo na ta način vsaj malo umetno ustavila nekatera razvojna razmišljanja, ki ne bodo zadovoljila sprejetih investicijskih kriterijev. Seveda pa morajo take združene investicije biti prepričljive in naša naloga je, da te institucije ne izkoriščamo, v kolikor nimamo učinkovitih razvojnih programov. - Uvajamo razvojni sklad v višini 5 promil letnega čistega dohodka za financiranje razvojno raziskovalnih nalog v okviru našega kombinata ter za financiranje razvojno usmerjenih investicijskih projektov pomembnih za delovno organizacijo kot celoto. S tem omogočamo razvoj tudi tistega raziskovalnega dela, ki postavlja ekonomske in tehnološke temelje za jutri in mogoče v danem momentu ne povezuje posebnih ekonomskih interesov. Poleg tega pa bomo s tem omogočili financiranje razvojnih projektov, ki jih posamezna TOZD ni sposobna realizirati. Ta sredstva bodo regulirana s posebnim samoupravnim sporazumom in morajo biti dosegljiva raziskovalnim teamom delavcev iz TOZD in delavcem iz skupnih služb kot seveda tudi za raziskovalna prizadevanja izven naše delovne organizacije. - V vseh naših samoupravnih aktih in v-celotni poslovni politiki bomo zagotavljali našim delavcem socialno varnost, ki bo temeljila na pokrivanju nastalih izgub. To naj postane tudi temeljni moment skupnega življenja v delovni organizaciji, saj je socialna varnost minimalna garancija, ki je potrebna v celovitem procesu tako odgovorne dejavnosti kot jo opravlja naša delovna organizacija. V takem gledanju je seveda v naši organizaciji tudi prostor za preskrbovalno dejavnost, saj bi sicer brez akumulativnejših dejavnosti v določenih momentih izgubilo poslovanje svoj ekonomski smoter. - Temeljne organizacije v okviru Žita bodo vodile skupno poslovno politiko do partnerjev, dobaviteljev in kupcev. S tem bodo dosegale boljše rezultate. Seveda je potreben dogovor na katerih področjih je to učinkovitost mogoče dosegati in kje posamezni pristopi omogočajo boljše rezultate. Skupni prihodek in njegova delitev je načelo, ki ga že poskušamo uvajati v naš preskrbovalni kompleks, ovira nas samo neustrezno vrednotenje našega dela v kompletni reproverigi od pšenice do kruha. Zavzemali se bomo za opredelitev kriterijev, ki bodo na osnovi delovnih prispevkov razdelili tudi skupne rezultate dela. - Nadaljevali bomo z interno finančno stimulacijo naših izvoznikov. S tem bomo izenačevali pogoje poslovanja in premagovali ovire do točke izenačitve doseganja poslovnih rezultatov na domačem in tujem trgu. — Vse poslovne in tehnološke rešitve v posamezni TOZD in na ravni DO bodo enako dosegljive vsem TOZD in vsi bodo deležni enake pozornosti pri uvajanju razvojnih novosti ter ekonomskih predno: sti posameznih rešitev. S tem bomo povečali interes za skupno reševanje problemov in uresničevali prednosti, ki jih omogoča koncentracija kadrovskih in ekonomskih potencialov. - Kljub dogovorjenim razvojnim usmeritvam in posameznim investicijam bomo vsako leto sproti ponovno ekonomsko vrednotili nameravane investicije ter ocenili nove možne pristope, ki bi lahko bogatili končne rezultate. S tem odpiramo stalno ekonomsko konfrontacijo razvojnih projektov in konkurenčnost za usmerjanje razpoložljivega razvojnega dinarja v naši delovni organizaciji. - Politika tržne usmerjenosti mora postati vodilo naših poslovnih usmeritev. Spoznanje, da je kvaliteta proizvoda in celovitega tržnega nastopa z ekonomsko učinkovitostjo naša naloga, nas mora prepričati v iskanje kvalitetnejših rešitev. Pozabiti moramo na čas distribucije in na čas, ko so kupci iskali naše proizvode. - Dodaten zagon bomo dali funkciji izobraževanja. Izobraževanje bo obsegalo vse zaposlene delavce in sicer bomo izvajali izobraževanje za delo, izobraževanje za samoupravljanje in izobraževanje za vsestranski osebnostni razvoj posameznika. - Zavzemali se bomo za tako politiko osebnih dohodkov, ki bo našega delavca postavila glede na produktivnost v enakopraven položaj z delavci iz drugih dejavnosti in ki bo razbremenila naše delo pritiska, ki ga izvaja na končne cene naših proizvodov socialni moment. - Vodili bomo politiko urejevanja družbenega standarda in skrbi za boljše življenjske pogoje naših delavcev. ★ ★ ★ Zavzemam se za ohranjanje oblike dela komunistov v naši DO na problemskih konfere-cah članov ZK. Menim, da moramo v teh razpravah poenotiti naša gledanja in premagati tiste ovire, ki stojijo na poti uresničevanja skupnih ciljev. Nadaljevati moramo z odstranjevanjem tabuja »skupni cilji«, saj se še vedno srečujemo z idejami in akcijami, ki neposredno škodijo ciljem delovne organizacije in na dolgi rok tudi posameznim temeljnim organizacijam. Problemske konference bodo morale tudi odgovoriti na vprašanje, kako ustaviti nekatera nestrokovna hotenja posameznih vodilnih delavcev, ki v agoniji svojih ambicij vodijo svoje sredine v nedogovorjene smeri in s tem rušijo samoupravne, politične in poslovne dogovore v okviru naše DO. Tak značaj morajo dobiti tudi odgovori na današnji problemski konferenci in ne more se ponoviti situacija, ko se vsi dogovorimo za nekatere institucije v prihodnjem delovanju in ko potem posameznik tega ne priznava, ko se sreča s tem problemom v svojem okolju. Kljub nekaterim lokalnim interesom v okviru posameznih družbenopolitičnih skupnosti moramo doseči tako pripad: nost ekonomiki in skupnim ciljem, ki bo omogočala, da predsedstvo problemske konference kršitelje sprejetih dogovorov kliče na odgovornost oz. jim odvzame moralnopolitično vstopnico za mesto vodilnega oz. vodstvenega delavca. V vseh teh dogovorih prevzema vodstvo delovne organizacije in TOZD posebno zahtevno vlogo in še vedno ostaja potreba, da se manj sposobni umikajo sposobnejšim in da odpremo kadrovanje do take mere, da bomo znali povedati nesposobnim posameznikom, naj se vrnejo na mesta, ki so jih zasedali pred tem. Omenil sem Bohinjske dogovore, v katerih smo opredelili nekatera makro in mezo izhodišča za razvoj posameznih poslovnih funkcij v DO. Ne morem sprejeti nekaterih razmišljanj pri posameznih vodil nih delavcih, ki začenjajo znova razprave, da je vse, za kar se TOZD odloči, ekonomsko upravičeno in da je njihova izključna pravica, kaj bodo poverili oz. zaupali DO. Kako je mogoče, da smo pozabili, da je celoten kombinat tudi rezul tat vseh prizadevanj naših delavcev, da je bila pred leti dogovorjena delitev dela, ki je na osnovi načel produktivnosti in ekonomičnosti DO pogojevalo programsko specializacijo posameznih TOZD. Zdaj pa kar naenkrat izsiljevanje in prikriti načrti »bogatih«, da se bodo osamosvojili oz. odcepili od DO. Moram opozoriti, da take . poteze niso samo v rokah vodilnih posameznikov v TOZD in zagotovim vam lahko, da se bom kot delavec kombinata z vsemi strokovnimi in moralnopolitičnimi argumenti boril, da do tega ne bo prišlo. Govoril sem že o kvaliteti. Postavil bom tezo, da je pri večini naših delovnih usmeritev prisotna tendenca padanja kvalitete, pa naj gre za neposredno proizvodnjo ali druge delovne učinke. Ne bi si upal trditi, da je to samo problem osebnih dohodkov. Gre tudi za odnos do dela in do družbenih sredstev in seveda tudi za znanje. To je za mene ključno vprašanje za ekonomsko sanacijo naše DO. Globoko pa sem prepričan, da je to najzahtevnejše vprašanje nadaljnjega razvoja. Kljub za reševanje je deloma v naši hiši deloma pa tudi v možnostih ki nam jih dajejo sami zakonski okviri. Na koncu še nekaj o združevanju v nek večji agrokom pleks kot n. pr. ABC,. Emona Mercator itd. Taka odločitev ni samo rezultat subjektivnih stališč. Vedeti moramo, da ekonomske zakonitosti delujejo in da smo mi samo del te igre in ko bo evidentno, da so ekonomski učinki večji oz. da bodo potrebne manjše subvenci je naši preskrbovalni dejavnosti v dodatnih organizacijskih sponah, potem ne bo več mogoče vztrajati pri samostoj nosti. mini glasnik iai!XrtSBwS°.jir*"-... >- __ Novo transportno vozilo V torek, 11. junija je bil organiziran prikaz uporabe transportnega vozila za dostavo pekarskih izdelkov TAM 80 T 5B 3,2 z dvižno hidravlično ploščadjo in vozički. Prikaz sta pripravila DO ŽK Žito in Žitna skupnost v sodelovanju s Tovarno vozil in toplotne tehnike Boris Kidrič ter Intesom iz Maribora. Bistvena prednost prikazanega vozila je v tem, da odpade manipulacija s košarami, saj jih nadomestimo z 12 vozički, na katere že v ekspeditu pripravimo komision ter jih kot prodajne pulte namestimo v trgovini. Jože Smole na obisku v Žitu DO ŽK Žito so 20. junija obiskali: Jože Smole, predsednik Mestne konference ZK, Pavle Vindišar, predsednik občinskega komiteja ZK Moste-Polje, Milan Jelenc, predsednik Izvršnega sveta občinske skupščine Moste-Polje, in drugi. Ogledali so si TOZD Mlini, TOZD Šumi ter TOZD Pekarstvo in testeninarstvo. Nato so gosti sodelovali na problemski konferenci komunistov Žita. v______________________________________/ Komunisti o razvojnih načrtih V četrtek, 20. junija je potekala izredna tematska problemska konferenca 00 ZK DO ŽK Žito. Na njej so sodelovali predstavniki vseh 00 ZK TOZD in DSSS DO Žita in gostje. Prisotni so obravnavali razvojne usmeritve DO ŽK Žito za dolgoročni plan do leta 2000 in za srednjeročno plansko obdobje do leta 1990. Uvodni referat je podal direktor DO Marko Sok, nato pa so delegati posameznih 00 ZK TOZD podali svoje mnenje o osnutkih obeh planskih aktov. Tri četrtine volilcev »za« v petek, 28. junija je v vseh TOZD in DSS DO ŽK Žito poteka referendum za sprejem sprememb in dopolnitv Samoupravneg« sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanj« dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v DO ŽK Žito. Referenduma se j« udeležilo 84,5% od 2.488 volilnih upravičencev. Za sprejerr sprememb in dopolnitev je glasovalo 1.875 ali 75,4% upravičen cev, proti pa 165 ali 6,6%. Dramalj: Odpoved sob sredi sezone v turističnem naselju Dramalj, kjer imamo poleg svojih dveh domov tudi najete sobe pri privatnem sektorju, je prišlo sredi sezone do neljubih dogodkov. Eden izmed domačinov, ki nam oddaja sobe, Pilaš Ivan, je z 18. julijem 1985 prekinil sklenjeno pogodbo. Turistično društvo, ki v imenu DO Žito sklepa pogodbe z domačini in zagotavlja njihove usluge, ima sedaj yeliko težav z iskanjem nadomestila za 13 nenadoma odpovedanih postelj. Naši dopustniki pa gotovo ne bodo veseli prerazporeditve v druge sobe, ki je postala v tej situaciji neizbežna Po prvi fazi združevanja trgovin Maloprodaja na pravi poti Akcija združevanja trgovin je posledica »Bohinjskih dogovorov« In sklepov problemske konference komunistov v Žitu. Namen združevanja je bil v poenotenju vodenja maloprodajnih enot v enem tozdu s ciljem doseganja boljših ekonomskih rezultatov. Ob letošnji polletni bilanci poslovanja se že kažejo prvi ugodni premiki, kar je znak, da je akcija združevanja pravilna usmeritev in hkrati vzpodbuda, da se čim hitreje Izpelje do konca. Do 31. decembra lani je bilo v TOZD Maloprodaja vključenih 10 maloprodajnih enot, katerih glavna dejavnost je bila prodaja blaga na drobno, stranska pa gostinska dejav- nost. Za normalno poslovanje je bilo deset enot malo, zato je bil majhen tudi promet in ekonomski rezultati niso bili zadovoljivi: majhna amortizacija, majhen dohodek, nizki osebni dohodki zaposlenih. Poleg tega je imel TOZD Pekarstvo in testeninarstvo devet svojih maloprodajnih enot (štiri v Kamniku, dve v Kočevju in tri v Ljubljani), eno enoto (v Metliki) pa tudi TOZD Pekarna in slaščičarna Dolenjska. Te trgovine so živele v okviru proizvodnih temeljnih organizacij, kjer so bili poglavitni problemi bolj vezani na proizvodnjo in je bila maloprodajna dejavnost le stranska. S prvim januarjem letošnjega leta je bila izpeljana prva faza združevanja: prejšnjim 10 enotam v okviru TOZD Maloprodaja se je pridružilo še 10 trgovin iz TOZD Pekarstvo in testeninarstvo in iz Pekarne in slaščičarne Dolenjska s sku-i paj 36 zaposlenimi. Tako so ostale zunaj združenih trgovin še enote Pekarne Vrhnika in Triglav Gorejke, ki naj bi se priključile v drugi fazi. Po besedah direktorja Maloprodaje, tovariša Darka Lakoviča, so trenutno ostale nedorečene le še zadeve okoli prenosa osnovnih sredstev v Dokaz, da v Maloprodaji mislijo resno: obnovitev trgovin na Samovi in Pra-žakovi v Ljubljani. TOZD Maloprodaja. Predvidoma bo to vprašanje v kratkem rešeno. Samoupravna reorganizacija je bila izpeljana do konca februarja. Tako so zaposleni že vzpostavili stike med seboj. Glede druge faze združitve je Lakovič povedal, da bodo najprej rešili vse pomanjkljivosti iz prve faze in nato bolj pripravljeni pristopili k razgovorom s Pekarno Vrhnika in Triglav Gorenjko. Tako bi prišlo brez večjih težav do združitve vseh naših maloprodajnih enot. In kakšni so načrti Maloprodaje? Njihova primarna usmeritev je v plasiranju Žitovih proizvodov končnemu potrošniku. Direktor je dejal, da včasih naletijo na očitke, da ne prodajajo le Žitovega blaga, vendar menijo, da morajo včasih nuditi tudi izdelke kakšne konkurenčne organizacije, saj je cilj privabiti potrošnika in ga obdržati drugače neuresničljiv. Prevzeli so tudi pobudo tozdov, da se za poskus naredi v trgovini na Pražakovi nekakšen »butik« Žitovih proizvodov, kjer bi na enem mestu ponudili čim širši asortiman, predvsem s področja pekarstva. Hkrati se s temeljnimi organizacijami stalno dogovarjajo o plasmaju njihovih proizvodov, ki bi zagotovil ekonomsko uspešno poslovanje. Vodstvo Maloprodaje razmišlja skupaj z zaposlenimi v vseh enotah o možnostih za povečanje prometa. Menijo, da bi morali ponuditi kupcem kake ekskluzivne proizvode ali pa napraviti občasne akcije prodaje po znižanih cenah. Kaj pa težave? Največji problem predstavljajo lokali, ki so potrebni večjih posegov -adaptacij, za kar so potrebna velika vlaganja. Pri tem so potrebni obnove tako »novi« kot »star« lokali. Načrtujejo adaptacije trgovin na Staničevi, Pražakovi, delno lokala Metka bar v Kočevju, manjše posege v enem izmed lokalov v Kamniku in na Gosposvetski cesti v Ljubljani, čaka pa jih tudi kompletna postopna adaptacija na Zaloški c. 33 v Ljubljani. V prvem polletju letošnjega leta so ustvarili 272.239.123,00 din celotnega prihodka, kar pomeni veliko povečanje v primerjavi z lanskim prvim polletjem (indeks 261). Pridobili so 48.525.239.00 din dohodka (indeks 276) in iz tega 38.960.165.00 din čistega dohodka, oziroma z indeksom 300 v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. To je omogočilo poleg izplačil osebnih dohodkov tudi oblikovanje vseh skladov, vključno s poslovnim, v katerega so namenili 4.389.588.00 dinarjev (indeks 406 glede na lansko prvo polletje). Omenjeni rezultati in z njimi v zvezi izračunani ekonomski kazalci kažejo na pravilno usmerjenost razvoja TOZD Maloprodaja in trdno odločenost delavcev tozda, da po dokončani rešitvi vseh problemov iz prve faze združevanja nadaljujejo z akcijo združitve vseh maloprodajnih enot, v skladu s sprejetimi sklepi in opredelitvijo razvoja v okviru DO Žito. Računica v izvozu Dnevno poslušamo, beremo in govorimo o izvozu. Na vseh nivojih od zvezne skupščine do neposredne proizvodnje se premleva ista tema: povečanje izvoza. Predvsem se to utemeljuje z odplačevanjem tujih posojil, ki so narasla preko meja možnega zadolževanja pri približno 25-odstotni stopnji izvoza družbenega produkta. Pred našo družbo kot celoto se torej postavlja jasna naloga: izvažati moramo toliko, da bomo lahko uvažali vse tisto, kar potrebujemo za naš vsakdan in pokrivanje obveznosti do tujine. Zato ni naklučje sprejemanje najrazličnejših dokumentov, ki opredeljujejo nujnost izvoza: letni, srednjeročni in dolgoročni plani dobrih želja in ugotovitev na kakšen način uskladiti devizno bilanco s tujino. Gotovo računsko ni v zmoti napoved v resoluciji zvezne skupščine, s katero se ugotavlja, da je do leta 2000 potrebno doseči 40% izvoza družbenega produkta. Bolj nejasne so poti kako to doseči. Ta stališča se razhajajo že na najvišjem nivoju, pa tudi v OZD. Gre enostavno za delež, ki ga naj posamezna družbena enota prispeva k skupnemu obračunu s tujino. Končno je za rešitev problema tudi s kmečko logiko podprta vendarle odkrita čarobna formula za povečanje izvoza: izravnati cene pri prodaji na domačem trgu s tistimi v izvozu. Pa smo tam, ko začnemo računati. Začetna težava v računanju nastane, ker mislimo, da to pomeni, da moramo v izvozu dosegati bujno cvetoče domače cene in se hitro pokaže, kako nastaja z izvozom sama izguba, ki močno obremenjuje dohodek TOZD In je zato nepotreben, razen takrat, ko je neposredno izkazana njegova koristnost. če. Iz dneva v dan se pojavljajo na trgu novi proizvodi, ki nas navdušujejo in smo zanje pripravljeni odšteti kolikor stanejo. Taki proizvodi pa so tisti pravi, ki edini lahko izravnajo našo računico v TOZD in v državi1. Žal se tega vse premalo zavedamo pri vsakdanjem delu. Ni izumitelj le tisti, ki je nekaj velikega patentiral, izumitelj je vsak delavec na svojem delovnem mestu, ki je sposoben vsaj nekoliko bolje opravljati svoje delo kot ga je opravljal po ustaljenem postopku. V tem pogledu smo še prava ledina, nad katero pa vendarle svetijo že posamezne kresničke, ki pomembno prispevajo k Računica pa se povsem obr- boljši devizni računici. ne, če izhajamo iz obratne Nekateri naši proizvajalci, ki izravnave cen in to od izvoz- imajo izvirne proizvode, le-te s nih kot merila. To pa pomeni pridom po rentabilnih cenah nekaj sprememb v domačih izvažajo, drugi, ki pa le konku-kalkulacijah - zniževanje cen rirajo obstoječemu asortima-z zniževanjem posameznih nu, pa dohodkovnega uspeha proizvodnih stroškov in pove- ne morejo uresničiti. Čanjem produktivnosti. Da ne bi to razmišljanje ve- Nivo obračuna bo odvisen Ijalo le kot posploševanje, je od kvalitete našega izvoza. Ni treba opozoriti tudi na proble-vseeno ali izvažamo posnetke me znotraj naše DO. Medtem, proizvodov, s katerimi je že ko smo po eni strani lahko za-zasičeno tržišče ali pa proda- dovoljni da se povečuje zani-jamo izvirno blago, ki mami manje za izvoz našega blaga tujega kupca. To pa ni tako pa po drugi strani cene, ki so enostavno ustvariti in doseči, jih pripravljeni plačati tuji ku-Za kaj ustvarjalnega je potreb- pci, pomenijo pravo katastro-no veliko inventivnosti in tudi fo glede na našo tekočo stro-stimulacije le-te, da bi prišli škovno kalkulacijo, za naš do-do uspeha. hodek. Izvažati ali ne? Uvažati Vendarle pa nič ni nemogo- > i | i I i i' I, r ► j ti ji i 1; )( ti ih Ir ti II, k r< te h: (C lit h k in fc Žito 2000 Osnutek dolgoročnih razvojnih možnosti DO ŽK Žito — dolgoročnega plana za obdobje 1986/1995 z nekaterimi elementi do leta 2000________ Nadaljevanje iz prejšnje številke • davki in prispevki za splošno, skupno in drugo porabo bodo rastla vzporedno z rastjo družbenega proizvoda, • čisti osebni dohodki bodo rastli počasneje od družbenega proizvoda, • sredstva za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela se bodo povečala znatno hitreje od rasti družbenega proizvoda, • zaradi nujnosti večjih naložb v obratna sredstva, zaradi počasnejše rasti dolgoročnih posojil bank pa bodo razpoložljiva sredstva za naložbe v osnova sredstva rastla počasneje. Žaradi pomembnosti vključevanja delovne organizacije Žito v mednarodno delitev dela oziroma povečanja izvoza sprejemamo naslednje stopnje rasti ekonomskih odnosov s tujino. Izvoz blaga in storitev 5,4% Uvoz blaga in storitev 6,3% Da bi lahko dosegli planirane globalne okvire gospodarske rasti in delitve družbenega proizvoda v DO ŽK Žito moramo: • še pred pričetkom dolgoročnega obdobja zaustaviti negativne tendence in doseči preobrat v kvaliteti gospodarjenja z povečanjem učinkovitosti gospodarjenja, • prodreti v svet s tem, da bomo bistveno povečali izvoz in dosegli aktivno bilanco s tujino. To postavlja zahteve, da bi bil delež izvoza v celotnem ustvarjenem družbenem proizvodu po stalnih cenah 30%, • povečali rast gospodarskih investicij za 7%, oziroma strmeli za tem, da bo delež investicij znašal letno najmanj 12% ustvarjenega družbenega proizvoda, s čimer bomo dose- gli letno 1% stopnjo gospodarske rasti, • poleg zboljšanja funkcioniranja gospodarskega sistema za povečanje izkoriščanja obstoja kapacitet bomo ustrezno povečali tudi ustvarjalno delo in na osnovi znanja povečali produktivnost. PROSTORSKI OKVIRI__________________ Temeljne organizacije naše DO za tako opredeljen dolgoročni razvoj razpolagajo z naravnimi prostorskimi okviri in prostorski okviri ne predstavljajo bistvene omejitve in pogoja. Večina naših proizvodnih obratov je locirana ugodno in omogoča nadaljno širitev v skladu s sprejetimi razvojnimi usmeritvami. Našo nadaljno rast pa bomo usmerjali prostorsko, skladno z načeli varovanja in smoterne rabe naravnih dobrin ter pri tem še pose- bej zaostrili nadzor nad izvajanjem predpisov s področja varstva okolja. Naša proizvodnja, ki se ni v preteklosti prištevala med večje onesnaževalce okolja bo takšna tudi v bodoče, spremenili pa bomo tudi ravnanje z odpadki, tako da bodo koristni odpadki vrnjeni kot surovine proizvodnji. STRATEGIJA DOLGOROČNEGA RAZVOJA DO ŽK ŽITO DO LETA 2000 Iz Analize dolgoročnih razvojnih možnosti DO ŽK Žito za obdobje 1986-1990 z nekaterimi elementi do leta 2000 izhaja, da je gospodarska rast naše DO kljub velikim investicijskim vlaganjem v preteklosti postopoma zamrla in da je ekonomski položaj naših temeljnih organizacij slabši kot je bil na začetku sedemdesetih let. Realni osebni dohodki so padli na raven pred petnajstimi leti in govorimo lahko o ekonomsko in socialno neupravičeni redistribuciji dohodka in procesu razvrednotenja družbenih sredstev. V bodočnosti moramo zato pri sprejemanju dolgoročnega plana do leta 2000 računati z vplivom posledic sedanjih gospodarskih težav, precej daleč v prihodnje obdobje, prav tako pa brez mnogih sprememb pri dosedanjih družbeno-eko-nomskih odnosih in pri odločanju ter odgovornosti ne bo možno ustvariti realnih pogojev za doseganje višje stopnje razvitosti in s tem tudi socialističnih družbenih odnosov. Strategija, ki jo opredeljujemo za naš dolgoročni razvoj in ki ji bomo sproti prilagajali taktiko kot fazo upravljalnega procesa za dosego postavljenih ciljev, ki so izraženi v dolgoročni politiki DO ŽK Žito in izhajajo iz poznanih smotrov in interesov združenih delavcev DO ŽK Žito je naslednja: - zagotavljali bomo odločilno vlogo in odločanje delavcev o pogojih, sredstvih in rezultatih dela. Zato bomo krepili samoupravni delegatski sistem, samoupravno sporazumevanje in odgovornost za uresničevanje tako sprejetih odločitev, - sproti bomo preverjali organiziranost temeljnih organi- zacij in izkoriščanje skupnih proizvodnih potencialov in pri tem organiziranosti ne bomo gledali statično ampak jo bomo prilagajali spremembam v tehnologiji in tržnih pogojih, - združevanje dela in sredstev, proizvodnjo in poslovno-tehnično sodelovanje organizacij znotraj naše DO bomo uveljavili kot prevladujoč odnos pri financiranju skupno dogovorjenih vrednosti razvo; ja na področju izvoza in Pri zagotovitvi nemotene preskrbe. Pri tem združevanju bom o upoštevali gospodarske kriterije. Na področju uveljavljanja delitve osebnih dohodkov p° delu In rezultatih dela bomo z ustreznim sistemom delitve sredstev za osebne dohodke delavce ekonomsko stimuliral' za uresničevanje gospodarske stabilizacije. Pri razporejanju dohodka bomo vztrajali na odgovornosti delavcev, da skrbimo za obnavljanje in širjenje družbenih sredstev, . - pospeševali in uresniči" bomo kakovostno preobrazbo proizvodne strukture gosp°j darstva, kar se bo odražala Pj' razvoju proizvodne dinamik® na tiste TOZD, ki ustvarjajo vi" Sojini polpeti - nov izdelek iz »Žita« Soja namesto mesa V svetu uporabljajo sojo v najrazličnejše namene: za živalsko krmo, kot samostojno jed, kot surovino za industrijsko predelavo v razne prehrambene artikle. Strokovnjaki so ugotovili, da je po svoji beljakovinski sestavi edina rastlina, ki uspešno nadomesti meso. Na naše jedilnike soja še ni uspela prodreti. Zato so se v Žitu odločili, da ponudijo tržišču samostojno jed iz te stročnice. Soja je ena najstarejših tročnic. Na Kitajskem so jo E°z"al1 že Pred 5000 leti, le tisoč let kasneje pa so nastali ne PJV,' °f)isi gojenja te rastline. Kitajci so jo skozi tisočlet- prehranebl*ali k0t glavni vir f k°l botanično rastlino v Londonu. 2e v 18. stoletju so lo začeli uporabljati kot živinsko krmo. V času obeh svetovih vojn je postala pomemben ljudi b6ni artikel tudi za b biia , Lv° b0ljŠa P^ica naj oi b la z izvozom orehove potice. Upajmo, da bo to uspelo Si b^k6°5' inV-i2?rkog“kah •»SSss.rAis neb ,nH ati kljub temu a" dai ?ad9?vor Je lahko samo: tremunenkrat ,0' kar imamo S,,0 POnuditi' da se sploh Dnin lamo v izv°zu, nato pa W.6šeno delat' na dvigu vantete asortimana v izvozu, ' bo pripomogla k boljšim JOhocttovnim kalkulacijam. Iikor družba z denarno-kre-ali drugimi ukrepi Za ^ ne bo vzpodbudila izvoru' . bi postal na sedanjem ni Ju. d°hodkovno zanimiv, Pnčakovgti da bodo TOZD niihter!sirane za izvoz prek hJihovih zmožnosti. Neglede 0dvoLPn i,n' m°9°če gledati kaik, fn° 'zvozno in dinarsko Sk=rtlaciJ0' temveč samo. ennt,v°,z zakonom, da je to ki rt, skuPni dohodek TOZD, slov/e 6 rezu|tat celotnega pobe innta vs®bujoč vse negativ-n pozitivne vplive izvoza. trehak° bo tudi ostalo, zato bo o k*° konditorsklh izdelkov fcir^osameznih nosilnih sku- fcirj^PPnje povečevanja koli-k69a obsega proizvodnje so po posameznih dejavnostih različne, vendar realne, ki jih je moč s primerno podprtimi strateškimi in taktičnimi ukrepi tudi doseči in tako zagotoviti uresničitev ostalih, s tem planom opredeljenih ciljev. Podrobnejši pregled gibanja količinske proizvodnje v DO ŽK Žito v obdobju 1986/2000 je razviden iz tabele. Zaposlenost in kadri Povečanje zaposlenosti bo tudi v prihodnjem obdobju eden pomembnejših ciljev in nalog družbenoekonomskega in socialnega razvoja. Za reševanje problema nezaposlenosti bomo zato srednjeročno in v letnih planih sprejemali tudi programe zaposlovanja. Pri tem pa ne kaže prezreti dejstvo, da bo zaposlovanje v prvem obdobju do let# 1990 usmerjeno v intenzivno zaposlovanje mladih strokovnih kadrov. V skladu s politiko produktivnega zaposlovanja bom vodili tudi politiko boljšega nagrajevanja proizvodnega dela in se posluževali prekvalifika- ciji v produktivne deficitarne poklice. Glavne možnosti za večje zaposlovanje se ponujajo v izkoriščanju vseh razpoložljivih tehničnih in materialnih virov še posebej pa v organiziranju dela v več izmenah in boljšem izkoriščanju strojev oziroma obstoječih kapacitet. V skladu z spremenjeno delovno zakonodajo bo omogočeno povečanje zaposlenosti in boljša izraba delovnega časa. GIBANJE KOLIČINSKE PROIZVODNJE KONDITORSKIH IZDELKOV ZA OBDOBJE 1986-2000 SKUPINA 1981 1982 1983 1984 1985 1990 1995 2000 stopnja rasti 2000/95 90/85 95/90 žveč. guma 2.681 2.951 3.098 3.200 3.327 4.132 4.937 5.742 4,4 3,6 3,0 bonboni 6.079 5.990 6.600 6.700 6.750 7.859 9.104 10.340 3.1 2,9 2.6 čokolada 1.314 968 1.720 1.583 2.000 2.200 2.400 2.700 2,0 2,0 2.3 mehko pecivo 1.102 1.489 1.568 1.500 1.570 1.700 1.900 2.100 1.5 2,2 2,0 Skupaj 12.367 11.398 12.536 12.938 13.647 15.891 18.341 20.882 3.0 2,9 2.6 GIBANJE KOLIČINSKE PROIZVODNJE KRUHA IN PECIVA ZA OBDOBJE 1986- -2ooo kruh in pecivo 51.825 53.032 54.338 58.180 58.704 61.580 64.474 67.891 0.98 0,94 1,06' GIBANJE KOLIČINSKE PROIZVODNJE MLETJA ŽIT ZA OBDOBJE 1986-2000 žita 72.173 , 57.898 51.216 58.923 59.453 62.366 65.297’ 68.757 0.98 09,4 1,06" 'Upoštevan je predviden prirast prebivalstva, s tem da je poraba na prebivalca načrtovana enako kot je bila ugotovljena v letu 1981 “ Proizvodnja v letih 1985. 2000 je ocenjena pri normalnih pogojih mletja, ob morebitnih izpadih pa je potrebno zagotoviti dobavo mok iz nakupa, da bi bila preskrba nemotena. S skrajšanjem delovnega časa in njegovo širšo uporabo bomo povečali število zaposlenih, proizvodnjo in dohodek. Da bi to dosegli, bomo povečali odgovornost delavcev za izpolnjevanje delovnih nalog in drugih delovnih obveznosti ter za učinkovito uporabo družbenih sredstev. Trženje __________________ Zavedajoč se dejstva, da bomo v zaostrenih pogojih gospodarjenja ob predvidenem povečanju količinskega obsega proizvodnje opredeljena v tem poglavju le stažka realizirali plasma vseh omenjenih proizvodov na domačem trgu zaradi ekspanzije ostalih proizvajalcev in vse večjega vpliva tržnih zakonitosti sprejemamo kot rečeno od temeljnih strateških usmeritev do leta 2000 tudi uporabo vseh metod trženja. Sodobnih metod trženja se bomo posluževali tako na nabavnem področju kot tudi pri prodaji proizvodov oziroma pri proučevanju potreb tržišča za kar bomo pred uvedbo novih proizvodov izvedli tržne Nadaljevanje na 6. strani vanju z našim poslovnim partnerjem, g. Hitshlerjem, delajo predvsem za izvoz, medtem ko so za domači trg izdelali približno 12 ton tega izdelka za »sladkosnedne«. po naročilu, saj ima mahko pecivo kratek rok trajanja. Kar nekako v senci rekonstrukcijskih del na novem objektu poteka v stari zgradbi prozvodnja mehkega peciva in pekarskih izdelkov. V obratu za mehko pecivo, kjer je zaposlenih 68 delavcev, naredijo v eni izmeni od 3 do 3,5 tone končnih izdelkov. Delajo Obratovodja Draga Sodja je povedal, da se kupci zadnje čase najbolj zanimajo za rolade, mini rola-de, rezine in kolače vseh vrst. Svoje izdelke prodajajo izključno na domačem tržišču, in sicer pokrivajo potrebe v Sloveniji, Istri, na otokih do Zadra, prodajajo pa jih tudi v Beogradu, Banji Luki, Skopju, Črni gori in v Zagrebu z okolico. V poletnih mesecih prodajo največ proizvodov v Istri in na otokih, medtem ko je v ostalih mesecih več prometa v notranjosti. Tudi obrat za mehko pecivo se bo kmalu preselilv novo zgradbo, kjer so že postavili peč za njihovo proizvodno linijo. Na koncu naj še omenimo, da je prišlo v TOZU Triglav-Gorenjska še aoi ene spremembe: za nove-j ga direktorja so imenova tov. Staneta Košnika, dosedanji direktor, Jože Vidic, pa je postal svetovalec. Pogled na del linije za proizvodnjo čokolade. Z obiska v Triglav - Gorenjki Rekonstrukcija gre h koncu LESCE, 25. julija - V TOZD Triglav-Gorenjka potekajo zaključna dela pri montaži nove linije za proizvodnjo čokolade. Hkrati so postavili novo energetiko za potrebe celotne temeljne organizacije. Postavili so že tudi peč za proizvodnjo mehkega peciva, ki se bo prav tako preselila v nove proizvodne prostore. kljub temu, da je vgrajena tako domača kot tuja oprema različnih proizvajalcev. Izdelali so prve testne tablice 100-gramske mlečne čokolade. Ko bo stekla redna proizvodnja, bodo lahko na tej liniji proizvedli vsako uro okoli 800 kg različnih kakao proizvodov. V pritličju, kjer sicer že poteka proizvodnja na »novi« liniji za izdelek Bal-ly (riž v kakao kremi, oblit z mlečno čokolado), so ustavili stroje zaradi prevelike vročine. Na tej liniji, ki je bila postavljena v sodelo- Pakirani stroji ob novi liniji še mirujejo. Bo še dolgo tako? Velika stavba, ki je bila zgrajena kot skladišče, vse bolj spreminja svoj videz: v njenih prostorih montirajo proizvodne linije, postavljene so različne energetske postaje, ob stenah in na stropu vidimo napeljanih veliko različnih cevi, po katerih bodo prihajale surovine in potrebna energija za proizvodnjo izdelkov. Ko bo rekonstrukcija končana, bo TOZD Triglav-Gorenjska pridobila 1.200 kvadratnih metrov novih proizvodnih prostorov, skladišče in dodatne kapacitete za nadaljnji razvoj. Prav v času obiska so v prvem nadstropju stavbe opravljali prve proizvodne preizkuse na Bensdorpovi liniji za proizvodnjo čokolade. Preizkus je pokazal, da je bila tehnično zahtevna montaža linije uspešna. Nov zdravstveni dom V poslovni stavbi BTC na Šmartinski 152 v Ljubljani je 1-julija začela obratovati kurativna ambulanta za delavce DO ŽK Žito. V septembru bodo predvidoma odprli še zobno ambulanto, v oktobru pa preventivno. Dve povečanji osnove za OD ej Delavski svet DO ŽK Žito je na seji, ki je potekala 28. maja, fj' drugim sprejel novo vrednost izhodiščne osnove. Ta je od maja dalje znašala bruto 21.890,25 din. Povečanje je bilo skladu z določili 11. in 12. člena Samoupravnega sporazuma OD v DO ŽK Žito in temelji na sprejeti politiki za OD v letu 19® Zadovoljna obraza bivšega in novega direktorja ob prvih tablicah čokolade (v ozadju). V sredo, 24. julija je DS DO v skladu s sprejeto politiko OO1. leto 1985 ter z določili 11. in 12. člena SaS o OD v DO ŽK Z'] sprejel novo vrednost izhodiščne osnove, ki je od 1. julija dal! bruto 25.173,80 din. Nadaljevanje s 5. strani raziskave. Pri plasmaju oziroma pri proizvodu naših tržno usmerjenih izdelkov bomo na segmente potrošnikov naših proizvodov vplivali s sodobnimi sredstvi ekonomske propagande in uporabljali metode pospeševanja prodaje na prodajnem mestu in pri končnih potrošnikih. V ta namen bomo združevali sredstva oziroma namenjali več sredstev kot v dosedanjem poslovanju RAZVOJ SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE obrambe in družbene samozaščite. Organiziranost in nadaljnji razvoj civilne zaščite v naši delovni organizaciji bomo prilagajali potrebam nadaljnjega razvoja naše delovne organizacije v sodelovanju z vsesplošnim usposabljanjem prebivalcev za naloge s civilne zaščite. Še posebno skrb bomo namenili usposabljanju in materialni krepitvi enot civilne zaščite v vseh naših TOZD. Bolj organizirano in odgovorno pa bomo izvajali dogovorjene naloge na področju preventivnega varstav, požarnega varstva in varstva okolja. javljajo kot osnovni preskrbovala moke, kruha in pekovskega peciva pa tudi konditorske proizvodnje. V ta namen bomo vzpostavili sistem rednega medsebojnega komuniciranja oziroma obveščanja o primernih ukrepih za uresničevanje naših dolgoročnih ciljev oziroma okolju poročali o vplivu posameznih ukrepov, odlokov in odločitev na delovanje našega sistema. aktov naše delovne organizacije. Izdelan je na osnovi razmi-šljan o možnih smereh našega razvoja do konca tisočletja in nakazuje posamezne usmeritve oziroma ponuja posamezne elemente za razpravo, ki se jo mora v predlogu plana dokončno zaključiti in izoblikovati naše razvojne usmeritve. SODELOVANJE Z OKOLJEM |Za uresničitev razvojnih usmeritev DO ŽK Žito do leta 2000 bomo vzporedno z našo osnovno temeljno dejavnostjo krepili varnost, obrambno pripravljenost ter razvijali njeno podružbljanje kot sestavni del družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov. V tem obdobju bomo dosegli množično vključitev delovnih ljudi pri zagotavljanju varnosti, Za dosego s tem planom opredeljenih ciljev bomo ob dejstvu, da naš poslovni sistem ne more sodelovati neodvisno od okolja intenzivno gradili in izboljševali odnose z okoljem. Tako bomo v naše samoupravno in poslovno odločanje vključevali družbeno politične skupnosti, pristojne komiteje, samoupravne organe na vseh nivojih, kjer se temeljne organizacije naše DO, po- Tesno bomo sodelovali tudi z družbenopolitičnimi organizacijami vseh družbeno političnih skupnosti, ki jih oskrbujemo ter mesta Ljubljane in republike Slovenije. Z aktivnim sodelovanjem bomo utrjevali sistem socialističnega samoupravljanja in zagotavljali realno in celovito obveščenost in pretok informacij ter s tem omogočili in zagotovili uresničevanje programa ekonomske stabilizacije. ZAKLJUČEK Osnutek dolgoročnega programa in razvojnih možnosti 'DO ŽK Žito za obdobje 1986/ 1990 z nekaterimi elementi do leta 2000 predstavlja fazo oblikovanja dolgoročnih planskih Pri tem moramo upoštevati, da so opredeljene kvantifikacije in usmeritve relativnega pomena in da služijo predvsem zato, da se poudarijo vrsta, smer in domet kakovostnih sprememb in nimajo pomena temeljnih proporcev kot jih imajo srednjeročni plani. Brez dvoma je zaradi pospešenega razvoja znanosti, informatike, robotizacije ter tehničnih in tehnoloških sprememb, ki jih v tem obdobju pričakujemo težko definitivno odmeriti posamezne veličine, zlasti pa ni mogoče dolgoročno in s primerno stopnjo zanesljivosti ugotoviti ekonomske učinke posameznih dejavnikov, ekonomske rasti in razvoja. Naša projekcija razvoja temelji na precej večji ravni samoupravne družbene organiziranosti in tehnično tehnolo- škega napredka naših TOZD ter na krepitvi pozitivne vloge ekonomskih zakonitosti in tržnih meril ob večjem vključevanju v izvoz. Za uspešno uresničevanje v tem planu opredeljenih skupnih interesov in ciljev razvoja in drugih elementov opredeljene strategije bomo v DO ZK Žito izpopolnjevali medsebojno sodelovanje in z ekonomsko in razvojno politiko v okviru naših možnosti v skladu z zakonskimi opredelitvami ustvarili pogoje za mobilizacijo vseh zaposlenih in razpoložljivih razvojnih potencialov kar bomo dosegli predvsem s skupno usklajenimi razvojnimi programi in plani, ki jih bomo sprejemali v tem obdobju. To bo v bodoče poteka' predvsem s samouprave^ sporazumevanjem reprodu" r cijsko in interesno povezan11 t organizacij združenega de'“ t ter z usklajevanjem naših rne° j. sebojnih planov. Z uresničevanjem dolgor0fj *' nega plana DO ŽK Žito do I®' 6 2000 pa bomo dosegli tudi P° membne spremembe na nomskem, socialnem in dr^ benopolitičnem skladu s cilji wiyu>uv"-;,| ekonomske štab'1., področju I dolgoročne!) programa zacije. S ma delitve spremembami siS' i in na sploh vredn6 tenje v družbi, pri čemer rac Pri tem seveda pričakujemo, da bo v družbi glavni poudarek nadaljne izpopolnitve gospodarskega sistema temeljil na razvoju in upeljevanju celotnega sistema razširjene reprodukcije in temeljih socialističnega samoupravljanja, ter da bodo sprejete spremembe v sistemu in praksi samoupravnega družbenega planiranja omogočile učinkovitejše usmerjanje in usklajevanje razvoja v dogovorjenih smereh. ul namo tudi na spremembo ra i merij cen, bomo zagotovili sledno uporabo in uveljavi1^ meril vrednotenja po prisp®:1 1 ku živega in minulega' dela v 1 odpravili administrativno jr * janje razmerij na tem podre ju. S pričakovanimi spremen bami na socialnem pod roti bomo okrepili motiviranost!] interes delavcev za deloj ustvarjalnost za kar bomo ločili skupne znanstvene, t®r nološke in ostale strategije, “ g proučevanje vseh pomembh* “ ših vidikov. Služba za PJJr & In ekonomiko v «i r Na obisku v našem počitniškem domu sKapljice znoja za dobro počutje gostov i Sredi vrhunca turistične sezone smo obiskali Žitov Gustinčič, ki že. tretje leto bifeju, beleži blagovne pre- mačinov, ki oddajajo sobe, Počitniški dom v Dramlju pri Crikvenici. Tokrat nas za zapored vodi Žitov dom. jemke in izdatke, vpisuje je prekinil pogodbo in ni ■ ®Premembo ni zanimalo mnenje gostov, ki tu preži- Njegovo delo ni lahko, saj prihode in odhode gostov, hotel več sprejemati Žito- i h I-1*0 SV0* doPust> Pač pa del° tistih, ki skrbijo za čim skrbi za marsikaj: nabavlja izvaja obračun bifeja, skrbi vih delavcev. Tako je moral °°l|še počutje dopustnikov. hrano in pijačo kuhinji in za gasilne aparate in plin- dramaliski turistični urarl « Dramalj je turistično na-, sel)e, skrito v zelenju dre-; in najrazličnejših ^ož, e sest kilometrov oddalje-d° od Crikvenice. Vsako Poletje je tu polno doma- Pe več tujih turistov, ki -• . lujMi iuiiti uf'vajo brezskrbne po-drmske dni ob obali Ja- delavci že vr-2° let zahajajo v ta kraj. nn,..razP°lago imajo svoj dv=lnišl Sdcial -i.oth°svo,ih eh ^ ^°dia 1 ■ r»'Vest'Zmene na sestanku: 1 več d'o?a Vsak nadin mora-I ^i surov®«1’ b0'l racionalno $ Sutek ^,r?e- izkoristiti vsak ,bla;b|eak delovnega časa... l’-n n-:kakšen bo vaš konkre- -ga vpraša jaz ,d klavcev. sL6clPrednnS bom zagovarjal ,si*r.;,5'is™mker6°' Še enkrat o smučanju Žitovci ekipno tretji Kljub poletni vročini objavljamo rezultate tradicionalnega tekmovanja v veleslalomu, ki je bilo 8. junija na Vršiču v počastitev Dneva mladosti. Morda vas bo že sama misel na sneg malce ohladila. Na letošnjem tekmovanju, ki je bilo že 33. po vrsti, so sodelo- sko postajo ter vzdržuje sobe za seboj, imajo malo-stike s turističnim uradom. maren odnos do rož, neka- težav. Na drugi strani pa se nekateri prav nemogoči: pripeljejo več ljudi, kot je bili tovarniškega časopisa, naročenih, ne pospravljajo »Delo z domačini res ni lahko, saj med njimi nismo najbolj priljubljeni«, pravi in dodaja: »Pa to ni nič čudnega, saj dobijo od tujcev še enkrat več denarja, v devizah seveda«. Njegove besede potrjuje tudi primer, ki se je zgodil nedavno: eden izmed do- Od upravnika in prijaznega osebja smo se poslovili z željo, da bi bilo v prihodnje manj težav in več prijetnih trenutkov. K temu bo morda pripomogel tudi načrtovani nov dom, ki bi zagotovil dovolj prostora Med drugim je upravnik za dopusta željne ,žitovce‘. tudi potožil, da gosti nima- Tak° bi tudi odpadla odvis-jo v domu nobenega razve- nost od dobre volje doma-drila, ne kulturnega ne činov, ki oddajajo svoje športnega. Predlagal je tu- sobe. teri pa celo jemljejo z mize pribor. Mene največkrat nadlegujejo s prošnjami za privatne telefonske pogovore.« vali smučarji iz Saturnusa, Tikija, Papirnice Vevče manjkali pa so predstavniki Totre. Doseženi so bili naslednji rezultati I. kategorija - do 26 let: s 1. Gostinčar Mitja (Saturnus) * 2. Kralj Marko (Saturnus) 3. Muck Grega (Pap. Vevče) 10. Rozman Janez (Žito) 14. Pogačnik Renata (Žito) II. kategorija - od 26 do 36 let: 1. Kreč Martin (Saturnus) 2. Erhovinc Tomaž (Saturnus) 3. Vrščaj Boris (Pap, Vevče) 5. Humerca Janez (Žito) 13. Sušnik Milan (Žito) 14. Kopač Albin (Žito) 19. Rutar Darko (Žito) 27. Humerca Silva (Žito) III. kategorija - od 36 do 45 let: 1. Peternel Jože (Žito) 2. Švare Miloš (Pap. Vevče) 3. Ljubeljšek Mitja (Saturnus) 7. Špendal Franc (Žito) 14. Rutar Franc (Žito) IV. kategorija - nad 45 let: 1. Dornik Ludvik (Saturnus) 2. Kralj Sašo (Saturnus) 3. Ažman Franc (Žito) 10. Pirc Jože (Žito) EKIPNO: 1. SATURNUS 2. PAPIRNICA VEVČE 3. ŽITO 4. TIKI in Žita, 20,86 21,44 21,87 23,81 27,13 20,75 21,77 22,20 22,50 23.49 23,59 26,11 38,70 22,92 23,00 23,65 25.50 28,95 21,84 22,02 ^ 24 Stari počitniški dom, v katerem pripravljajo hrano za vse naše dopustnike. Z Imperialom na Kornatih v Homcu, ki je bil po osvoboditvi med največjlml In najmodernejšimi v Sodelavci Žitovega tozda Imperial iz Krškega so svojo že tako znano prijaznost še enkrat potrdili s tem, da so na svoj izlet povabili tudi kolege iz Blagovnega prometa. Čeprav je kazalo, da bo izlet dolgočasen ter utrujajoč, namreč zaradi nepoz-nanstva, smo svoje mnenje že po prvem kilometru vožnje povsem spremenili. Skupaj smo zapeli njihovo znano himno »Oh žeja me...«. Za ritem in prijetno intonacijo so poskrbeli izbrani glasovi prelepih štajerskih in dolenjskih cvetlic, tako da v avtobusu res ni bilo dolgčas. V organizaciji Generaltu-rista iz Zagreba nas je pot vodila preko Zagreba, Karlovca, Slunja naravnost do slapov Krke. Od rahle utrujenosti je svežina in lepota Krke na nas delovala kot prijetno poživilo. Po ogledu našega bisera smo se napotili do hotela Solaris, kjer smo imeli vso oskrbo. Osebje hotela nam je z ostalimi gosti pripravilo večer presenečenja, katerega si je sleherni obiskovalec .vtisnil globoko v spomin. Naslednji dan smo odpluli proti Kornatom. Tam smo si najprej ogledali čudovita otočja, nato pa smo ob »fiš« pikniku utrjevali in poglabljali naša trajna prijateljstva. Kar prehitro je prišla nedelja in morali smo proti domu. Vračali smo se po isti poti ter po ogledu Pli-tvic, postanku v Zagrebu in kavici v Bragani prišli do cilja - v Krško. Mislim, da smo vsi zaključili izlet izredno zadovoljni. Zato smo hvaležni prijateljem iz Imperiala, ki so nam omogočili nepozabne trenutke na otočju Kornatov. Silvo Groff Veliko nas je glasovalo Referendum uspel Hkrati je potekal v sedmih ferendum za sprejem Samou-podpisnicah - Mlini, Rekar- pravnega sporazuma o zdru-stvo in testeninarstvo, Rekar- ževanju sredstev splošne in na in slaščičarna Dolenjska, skupne porabe za stanovanj-Pekarna Kranj, Maloprodaja, sko izgradnjo. Tudi ta referen-Tehnični obrati in DSSS - re- dum je uspel, saj je »ZA« gla- sovalo 76,1 odstotka upravičencev. Po posameznih TOZD je bil izid glasovanja naslednji: V petek, 28. junija, smo v vseh TOZD in v DSSS glasovali za sprejem Sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v DO ŽK Žito. Udeležba na referendumu je bila visoka, saj je od skupaj 2.488 upravičenih glasovalcev svojo voljo izrazilo kar 84,5 Odstotka oziroma 2.103 glasovalci. Med njimi jih je »ZA« sprejem glasovalo 1.875 ali 75,4 odstotka. »PROTI« sprejemu je bilo obkroženih 165 glasovnic (6,6%), medtem ko je bilo 63 glasovnic neveljavnih. Najvišjo udeležbo na referendumu je zabeležil TOZD Blagovni promet (91,8%), »ZA« jih je največ glasovalo v DSSS (87,7%), proti pa v Tehničnih obratih (26,4%). Podrobnejši rezultati so bili naslednji: Ime TOZD skup. št. glasov, uprav. udel. na ref. (glas.) nevelj. glasov. glas. »ZA« glasov. »PROTI« DSSS 163 100% 147 90,2% 1 0,6% 143 87,7% 3 1,9% Mlini 192 100% 171 89,0% "1 0,5% 166 86,4% 4 2,1% Pekarstvo in test. 619 100% 498 80,4% 18 2,9% 437 70,6% 43 6,9% Šumi 296 100% 224 75,7% 5 1,7% 206 69,6% 13 4,4% Triglav-Gorenjka 330 100% 286 86,6% 9 2,7% 249 75,4% 28 8,5% Imperial Krško 282 100% 241 85,5% 5 1,8% 220 78,0% 16 5,7% Pekarna Dolenjska 109 100% 96 88,1% 1 0,9% 92 84,4% 3 2,8% Pekarna Kranj 81 100% 66 81,4% 4 4,9% 52 64,2% 10 12,3% Maloprodaja 104 100% 95 31,3% - - 91 87,5% 4 3,8% Pekarna Krško 73 100% 65 89,1% 1 1,4% 60 82,2% 4 5,5% Pekarna Vrhnika 81 100% 70 86,4% - - 52 64,2% 18 22,2% Blagovni promet 86 100% 79 91,8% 18 20,9% 61 70,9% - - Tehnični obrati 72 100% 65 90,3% - - 46 63,9% 19 26,4% DO 2.488 100% 2.103 84,5% 63 2,5% 1.875 75,4% 165 6,6% BASNI Posetnici Položaj ni vse! Medved in zajec se sprehajata po gozdu: - »Kako si ti velik in mogočen,« pravi zajec. »Prav gotovo se nikogar ne bojiš.« - »Res je,« mu odgovori medved. »Le kdo bi si mi upal kaj storiti ?« Tedaj poči strel iz lovčeve puške in medved obleži mrtev... (Nauk: Veliki in mogočni so tudi bolj izpostavljeni.) DARJO PALOMA so zaposlili v TOZD... BRANE Z. JAKŠA Jezik za zobe Srečata se dve mravlji: - »Zdravo. Kako to, da si danes prosta, saj je vendar delovni dan ?« - »Ja, veš, sem v bolniški, pa grem malo privatno po opravkih. Kaj pa ti?« - »Jaz sem tukaj službeno. Preverjam, kdo je v bolniški, pa vseeno hodi naokoli«... (Nauk: Če si v bolniški, ne zaupaj niti kolegom!) Poznavanje sodelavcev Trot, našemljen za pusta, se sprehaja po čebelnjaku. Ogovori mimoidočo: »Ti si pa pridna kot kaka čebela.« Ona mu zabrusi: »Saj tudi sem čebela, trot neumni!« (Nauk: Ni vsaka maska dobra.) je odšel na obisk k enemu od direktorjev tozda v DO Žito. Kdo je ta direktor? Sumi Tortni dekor, ki ga izdelujejo v pekarni Vrhnika. Ime TOZD skup. št. udel. na ref. nevelj. glas. »ZA« glasov. glasov. (glas.) glasov. »PROTI« uprav. DSSS 163 100% 147 90,2% 1 0,6% 142 87,1% 4 2,5% Mlini 192 100% 171 89,1% 3 1,6% 160 83,3% 8 4,2% 47 7,6% Pekarstvo in test. 619 100% 498 80,5% 11 1,8% 440 71,1% šumi - - - - - - - - - ~ Triglav-Gorenjka - - - - - - - - — ” Imperial Krško — — - • - — - - - 71,7% 13 16,1% 1 0,9% Pek. in sl. Dolenjska 109 100% 96 88,1% 2 1,8% 90 82,6% Pekarna Kranj 81 100% 66 81,5% 3 3,7% 50 61,7% Maloprodaja 104 100% 95 91,3% - - 94 90,4% Pekarna Krško Pekarna Vrhnika - - - - - - - - — " Blagovni promet Tehnični obrati 72 100% 61 84,7% 1 1,4% 44 61,1% 16 22,2% 93 1,6% DO 1.340 100% 1.134 84,6% 21 1,6% 1.020 76,1% Nagradna križanka »Silos« f: J\ . PREBI- VALEC VNllUiVA PEVEC liRPRI ! LUNK i SLANA PLEVA ZlTh TEDNU I (uRLAJt OJf/iLft SLOV. IVO -f j;M: y§i§ > REKA V SZ I TIšatTUT CANKAR. h SCSCt>UJ/| t>R.ž»tv*j nnnni m&m Ul MK IVAN NASFfcOTll CD BOC, AT Sj I ’ ■ 5.DW VTEMV IBS PROPA- GANDA Š0LRR. PETER. DELNICE 1 PESE H HVALIM hajhen Kip TUAŠffl REKA IZVZETOST krrT" ?Rl LOVRANU HRANIL- NICA PREBIVAL- KE UTEH one* ivo MESTO KJA SICILIJI lAlDIJ V/AN KRSK - CINE IVAM TAVČAR. KEŽEIC Ehft PEVEC PtESLEf f«3 Time KOREN Obouttu MVCA 6ČKA PREB. ŠKOTSKE POD MtttKR EUR KUJ v SIV0MUI TONE LOBODA conta stane zJDaA5.H0 ceoPJE UAMtNA umveui- tfr*m iNJiUIila KIP Aot-esk TELESU z*Mvilo »EL TENISU ŽeASKO UtE UWTAN CE TVNC, V>RA v KARAVA* KfW JANEZ ALB6EHT Vf5?5 višnje SLAVKO VEfAlC (BlllKK ttŽAVn STAVBA WA ptrmtv ČOLN A8-S Ftovezvo CttUTVt ZELENJE SUM PUŠČAVE Izžrebani nagrajenci iz prejšnje številke Prejeli smo 30 rešitev nagradne križanke »ŽITO«. Nagrade za pravilno rešitev s o prejeli: 1. nagrada 500 din Medmeš Florijan, Beblerjev trg 6, Ljubljana 2. nagrada 300 din Davldovič Biserka, DSSS 3. nagrada 200 din Nučič Milena, DSSS Pravilna rešitev križanke »ŽITO« Vodoravno: Ljubljana, Žarko Petan, Istra, srst, SS, VT, acetilenka, Ines, ivje, Olt, Lim, psi, držaj' snaha, nuna, DE, KS, organist, ikavke, Ikaria, Kar, noj, ime, opis, nastop, mrtvilo, Arles, Bamako. Laert, Ivek, Pskov, ie, nit, Gail, Iran, Aci Bertoncelj, taksa, otva. Zahvala , Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavcem Žita TOZD Blagovni promet za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ob smrti moje mame. Marija Vidergar Zahvala Vsem sodelavcem v DO ŽK »ŽITO« se iskreno zahvaljujem za vsestransko pomoč, ki ste mi jo izkazali ob nesreči, ko mi je pogorel dom. Borka Babič glasnik glsslto delevcev llvllekege komblnite «10 V« Izdaja Živilski kombinat ŽITO Ljubljana, Šmartinska 154-Glavna in odgovorna urednic* Zlata Vidmar. Uredništvo: Žito. « Šmartinska 154, tel.: (061) 442' 981, int. 238. Ureja uredniški odbor. Tehnični urednik: AV' gust Cerar. Tisk: ČGP Delo. tozd TČR, Ljubljana, Titova 3=.