WxjjYU^ : ^	ž ilo
LJUBLJANA, JANUAR 1977	LETO XI — 1
NAŠE BODOČE NALOGE
Svečana seja sveta delegatov in delavskega sveta TOZD Šumi je bila v četrtek 23. decembra v Festivalni dvorani. O razvoju Šumija je govorila predsednica delavskega sveta TOZD Šumi Jožica Filipovi-čeva. O perspektivnem razvoju in bodočih nalogah kombinata Žito pa je govoril glavni direktor Bogo Bratina. Po kulturnem programu, v katerem so sodelovali Slovenski oktet in člana SNG Duša Počkajeva in Boris Kralj, so se člani šumi in drugi gostje poveselili ob glasbi in plesu.
Posredujemo vam govor glavnega direktorja.
V teh dneh praznujemo v naši delovni organizaciji pomemben jubilej — 100 letnico tovarne Šumi, ki je od leta 1968 vključena v skupnost kombinata »ŽITO«, in je prav tu v zadnjih letih storila naj večji napredek in razvoj.
Ob praznovanju te visoke obletnice moram ugotoviti, da je razvoj v zadnjih dvajsetih še posebno pa v zadnjih šestih letih bil zelo dinamičen, in sedaj zahteva hitrejšo preobrazbo naših proizvodnih in medsebojnih odnosov. Pravkar sprejeti zakon o združenem delu nam daje dobra izhodišča za ureditev teh odnosov kar bo omogočilo še hitrejši razvoj Šumija v prihodnje. Ta razvoj pa je pogojen z razvojem vseh dejavnosti v kombinatu in ostalih partnerjev v proizvodnem procesu od surovin do končnih izdelkov.
Če pogledamo dosedanji razvoj kombinata ta potrjuje, da je koncept razvijanja v okviru repro celote tisti, ki lahko v veliki meri odpravi slabosti tržnega sistema in zagotovi boljše planiranje proizvodnje in potrošnje.
Živilski kombinat »ŽITO« je bil leta 1958 ustanovljen iz tedaj razdrobljenih mlinskih obratov in nekaj specializiranih Podjejjj^aprodajo žit in ml/jpKifA^elkov. Z na-
daljnimi integracijskimi procesi se je h kombinatu priključilo še več manjših zastarelih pekarskih in testeninskih obratov. Tako je podjetje v začetku tvorilo 5 mlinskih podjetij s 15 predelovalnimi enotami, 2 obrata za proizvodnjo testenin in 15 pekarskih podjetij s 35 pekarnami. Podatki zgovorno kažejo, kako je bila tedaj razdrobljena žitno predelovalna dejavnost, in ne le to, bila je tudi tehnološko zastarela in tehnično dotrajana.
Za prvo desetletno plansko obdobje je glede na tako stanje 'značilna orientacija v izgradnjo silosnih in drugih skladiščnih zmogljivosti, koncentracijo mlinske industrije ob izgradnji sodobnih mlinskih obratov in tovarne testenin.
Prav tako stanje v pekarstvu, zlasti njegova razdrobljenost in zastarelost velikega števila pekarskih obratov kot tudi nove večje zmogljivosti mlinske industrije in potrebe trga so narekovale izgradnjo novih pekam na področju Gorenjske, Ljubljanske, Dolenjske in Zasavske regije.
Od leta 1968 do danes smo na novo zgradili 10 pekarn z dnevnimi zmogljivostmi od 4 do 12 ton kmha in peciva. Rekonstruirani sta bili 2 pekami in več slaščičarskih obratov.
S temi zmogljivostmi so bili postavljeni temelji pekarski in slaščičar ski proizvodnji ter zagotovljena preskrba prebivalstva na tem območju.
Z velikimi naložbami v posodabljanje skladiščne dejavnosti, mlinske industrije in pekarstva, z uvajanjem nove tehnologije pa smo ustvarili našim delavcem tudi bistveno boljše pogoje dela, potrošniku boljšo kvaliteto, kombinatu pa boljše poslovne rezultate.
Rezultat iskanja novih usmeritev zlasti v sferi finalizacije je obrat industrijske proizvodnje kolačev in slaščic, ki je prvi plasiral na jugoslovansko tržišče te proizvode.
S priključitvijo Gorenjke, Imperjala in Šumija je bila slovenska konditorska industrija skoraj v celoti združena in dana možnost sanacije te dejavnosti ob ustrezni delitvi proizvodnega programa. Tudi ti obrati so bili zastareli in so zahtevali obsežne novogradnje in investicije z nabavo nove opreme. V obdobju po letu 1969 je bila posodabljanju kon-ditorske dejavnosti posvečena v kombinatu velika pozornost in angažiranje vseh strokovnih potencialov. Šumi in Im-perial delata danes v novih tovarnah z večinoma novo strojno opremo. Gorenjka pa bo v tem srednjeročnem obdobju kot zadnja v konditorski branži prav tako rekonstruirana.
V Živilskem kombinatu »ŽITO« je danes, po dinamičnem 18-letnem razvoju v 9 TOZD preko 2000 delavcev, ki skupno dosegajo naslednje proiz-
vodne rezultate izražene v količinski enoti:
letno predelujemo 55000 ton pšenice in 15000 ton ostalih žitaric, pokrivamo potrebe trga s 45.000 tonami kruha in peciva letno ter proizvajamo 1300 ton ind. peciva in kolačev; nadalje: 200 ton zmrznjenega testa, 5000 ton bonbonov, 1200 ton čokolade in čokoladnih izdelkov in 2000 ton žvečilne gume.
Doseženi rezultati so sad velikih prizadevanj vseh delavcev v kombinatu, marsikdaj tudi odrekanja višjemu osebnemu standardu zaposlenih in seveda izdatni po-
moči širše družbene skupnosti.
V kombinatu smo v okviru možnosti skrbeli tudi za zagotovitev boljšega družbenega standarda zaposlenih. Od leta 1958 do danes smo kupili 170 stanovanjskih enot in 400 delavcem smo pomagali rešiti stanovanjski problem s krediti. Imamo 5 objektov za zimski in letni oddih kjer preživi danes del dopusta 35 % članov kolektiva z družinami. Razvijali smo kulturno in športno aktivnost zaposlenih.
Prizadevanja za resnično uveljavljanje samou-
(Nadalj. na 2. str.)
(Nadalj. z 2. str.)
NAŠE BODOČE NALOGE
pravnih odnosov v kombinatu so bila sestavni del našega celotnega razvoja. Prav gotovo bi ob kritični oceni tega razvoja ugotovili, da ni šlo vse vedno gladko, da smo se srečevali z mnogimi problemi objektivnega pa tudi subjektivnega značaja, ki so vplivali na pot in tempo dograjevanja samoupravnih odnosov v Kombinatu.
DOSEŽENI REZULTATI SO POMEMBNI
Prav gotovo so doseženi rezultati v vsestranskem razvoju kombinata pomembni in veliki, vendar pa nas to zadovoljstvo z doseženimi nikakor ne sme uspavati. Nasprotno, trend dosedanjega dinamičnega razvoja moramo nadaljevati in zato je še posebno pomembno, da se s polno odgovornostjo lotimo reševanja nekaterih ključnih vprašanj nadaljnjega razvoja.
Uvodoma sem že omenil sprejem in pomen zakona o združenem delu. Menim, da je usklajevanje samoupravne delovne prakse s konkretnimi določili in duhom zakona o združenem delu za kombinat izredno pomembna naloga predvsem zato, ker bomo z dosledno aplikacijo razrešili vrsto perečih vprašanj, ki so v zadnjih letih do neke mere celo zavirali hitrejši razvoj in včasih tudi kalili naše medsebojne odnose.
Čeprav je zakon obsežen dokument in mnoge rešitve natančno določa, obstaja še vedno dosti vprašanj za katera bomo morali sami najti ustrezne rešitve glede na specifiko naših dejavnosti in naše organiziranosti. Te naloge pa niso in ne smejo biti domena strokovne službe, čeprav ta ima svojo nalogo, temveč domena vseh delovnih ljudi, samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij v kombinatu.
Pri dogovarjanju druž beno-ekonomskih odnosov, zlasti urejevanju od-
nosov pri pridobivanju, delitvi in razporejanju dohodka, bomo morali dosledno uresničiti duh novega zakona.
Mi smo na osnovi znanih amandmajev in nove ustave poskušali te odnose urediti, toda dnevno ugotavljamo, da smo storili le prvi korak v tej smeri.
Mislim, da bo to izredno zahtevna naloga, saj gre za ustvaritev pogojev in osnov za realno ugotavljanje dohodka in odločanje o njegovi delitvi v sleherni temeljni organizaciji. Ustrezna aplikacija dela zakona, ki nedvoumno govori o družbeno ekonomskih odnosih v združenem delu, bo pomenila tudi razrešitev mnogih problemov v naših medsebojnih odnosih in nas dodatno motivirala za dosego boljših poslovnih rezultatov.
Zaključki ocene o uveljavljanju nove ustave v našem kombinatu, ki jo je izdelala posebna delovna skupina imenovana od občinske konference SZDL pa tudi naše lastne analize izdelane ob razpravi o osnutku zakona o združenem delu nas zavezujejo, da sedaj že v skladu s sprejetim zakonom, izvedemo nekaj dopolnitev naše sedanje samoupravne organiziranosti tako v temeljnih organizacijah kot na nivoju delovne organizacije in delovne skupnosti skupnih služb.
Pri oblikovanju planskih dokumentov se v kombinatu in temeljnih organizacijah srečujemo z mnogimi problemi. Zato mislim, da gre tudi za tri ključne naloge:
1.	Pospešeno moramo nadaljevati pričeto delo na končni obdelavi srednjeročnega in letnega plana, ki je predpogoj za usklajen in dinamičen nadaljnji razvoj kombinata.
Dogovor o temeljih bodočega plana sicer še ni sprejet, kar pa ne bi smelo ovirati dela na izdelavi posameznih projektov, katerih število je treba še povečati za lažje sporazumevanje in delo.
2.	Pri oblikovanju končnih planov bo potrebno upoštevati že sprejete obveze na področju nadaljnjega razvoja kmetijstva, živilske industrije in prehrane v Sloveniji in zagotoviti ustreznejše povezovanje s proizvajalci surovin kakor tudi s trgovino in potrošniki.
3.	Ker je planski pristop k našemu bodočemu delu izhodiščno načelo se moramo za planiranje vsi usposobiti in zagotoviti enoten pristop. Organizirati moramo tudi plansko službo, ki bo morala biti ob ustreznejši kadrovski zasedbi sposobna skupno s temeljnimi organizacijami kontinuirano delati na področju planiranja.
OBLIKOVANJE
PLANSKIH
DOKUMENTOV
Vzporedno z oblikovanjem planskih dokumentov moramo jasno opredeliti razvojne koncepte posameznih dejavnosti in kombinata kot celote za srednjeročno obdobje. To bo izredno zahtevno zlasti zato, ker je na področju mlinske industrije, pekarstva, slaščičarstva in konditorske proizvodnje potrebno marsikaj dograditi ali rekonstruirati obstoječe obrate, istočasno pa želimo realizirati tudi nove programe, ki dopolnjujejo ali razširjajo naš proiz-
vodni program in zagotavljajo popolnejšo in boljšo oskrbo s prehrambenimi proizvodi.
Mislim, da sta obe smeri nadaljnjega razvoja za kombinat pomembni zato, ker nam prva zagotavlja povečanje proizvodnje, izboljšanje kvalitete, boljše delovne pogoje, kar vse bo bistveno vplivalo na storilnost dela in boljše poslovne rezultate. Druga usmeritev pa je tudi nujna predvsem zato, ker s tem zagotavljamo poleg navedenega tudi boljšo in širšo oskrbo trga.
Za uresničitev programov tako na področju obnove in posodobitve naših kapacitet kot tudi novih programov, bo potrebno naslednje:
—- zagotoviti čim večja lastna sredstva. Za povečanje naše akumulativ-nosti pa je potrebno zaostriti izvajanje stabilizacijskih programov in si dnevno prizadevati za povečanje ekonomičnosti in produktivnosti našega dela;
—	povezati se tesneje z ostalo živilsko industrijo kot tudi s proizvajalci surovin ter jih zainteresirati za skupne naložbe, oziroma za dogovore o delitvi dela v proizvodnji in o skupnem nastopu v kompleksni ponudbi hrane;
—	spremeniti naše sedanje kupoprodajne odnose z dobavitelji suro-
vin in najti ustreznejše oblike dolgoročnega sodelovanja ob združevanju sredstev zlasti za oskrbo z žitaricami in sladkorjem.
Za nadaljnji razvoj zagotoviti tudi uvoz nekaterih surovin in tisti del opreme, ki ga doma ne proizvajamo.
To pa zahteva prizadevanja za ustvarjanje več lastnih deviznih sredstev z izvozom naših proizvodov pa tudi z izvozom našega znanja, ki bi ga skupaj s proizvajalci opreme morali ponuditi na zunanjem trgu, zlasti v deželah v razvoju.
Mislim, da so naloge, ki sem jih naštel tiste ključne, za katerih uresničitev bo potrebna polna angažiranost strokovnih služb, samoupravnih organov in vseh delavcev v kombinatu.
Z uspešnim reševanjem teh nalog pa bo tudi v prihodnje zagotovljena socialna varnost vseh, ki delajo v kombinatu in povečana materialna osnova za naložbe v družbeni standard.
Ob koncu naj čestitam vsem delavcem temeljne organizacije »SUMI« ob njihovem in našem skupnem jubileju z željo, da se tudi v prihodnje ta temeljna organizacija uspešno razvija in prispeva k našemu skupnemu napredku.
Med gosti je bil tudi tovariš Šetinc
IZHODIŠČNA POJASNILA K IZDELAVI SREDNJEROČNEGA PLANA
Smo v prvi fazi izredno dinamične preobrazbe odnosov v celotni sferi družbene reprodukcije. To pomeni, da pristopamo k izdelavi srednjeročnega plana povsem na drug način, kot je bila navada doslej. S tem lahko opravičujemo celoten splet aktivnosti, ki sodelujejo v fazi priprave srednjeročnega plana v OZD in v fazi usklajevanja teh planov
na različnih nivojih (OZD, rah (panoga, dejavnost).
Če hočemo, da bo plan predstavljal res samoupravno dogovorjeno razvojno in poslovno politiko, mora biti zagotovljena usklajenost prodaje, proizvodnje, nabave financiranja, kadrovanja, opredeljena rast osebnih dohodkov, stanovanjske izgradnje in družbenega stadarda zaposlenih itd. To pomeni, da so TOZD kot nosilci planiranja in razvojnih programov dolžni obravnavati številne elemente, ki jih dosedanji plani niso vključevali niti poznali. Gre za pristop h kompleksnemu urejanju delovnih, proizvodnih in poslovnih odnosov med temeljnimi organizacijami v sklopu OZD. Pravica TOZD, da postavi svoje razvojne cilje, program in plan, je omejena s tem, da mora biti le-ta usklajena s programi in plani drugih TOZD v okviru OZD in ostalimi zunanjimi subjekti. Zato predstavlja prvo fazo v celotnem poteku samoupravnega planiranja oblikovanje in sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov, ki opredeljujejo vse bistvene elemente potrebne za usklajevanje posameznih planov TOZD in njihovo izdelavo. Kaj naj prinese samoupravni sporazum o temeljih plana? Opredelitev posamezne dejavnosti oziroma posamezne TOZD na nivoju panoge, opredelitev medsebojnih proizvodnih in dohodkovnih odnosov, strateških skupnih ciljev, dogovorjeni obseg skupne proizvodnje in medsebojne obveznosti oziroma preprosto povedano — sporazum nam daje oceno naših razvojnih možnosti glede na potrebe domačega in tujega trga. To pomeni, naj sporazum zagotavlja:
— opredelitev skupnih ciljev subjektov sporazuma;
občina, itd.) in struktu-
opredelitev tržnih in ekonomskih možnosti razvoja posamezne dejavnosti;
— planirani obseg proizvodnje oziroma storitev, zaposlenosti, rast družbenega proizvoda in produktivnosti, investicijska vlaganja, stanovanjska izgradnja, nabava surovin oziroma re-promateriala, dograjevanje organizacije dela in poslovanja, oblikovanje dohodkovnih odnosov z združevanjem sredstev ob posredovanju skupnega rizika.
Izdelava in sprejemanje planov TOZD ter skupnega plana OZD pa že predstavlja naslednjo, drugo fazo v našem poteku planiranja. Bistvena kvaliteta samoupravnega planiranja je v tem, da ne upoštevamo več zgolj ozki podjetniški vidik, ki zasleduje kot osnovni cilj predvsem maksima-lizacijo »ostanka dohodka«, ampak govorimo o sočasni optimalizaciji družbenoekonomskih odnosov v združenem delu. Neizpodbitna je ugotovitev, da kot delovna organizacija s posebnimi nalogami na področju oskrbe prebivalstva pri nadaljnjih usmeritvah ne moremo izhajati v svojem konceptu nadaljnjega razvoja le iz ekonomskih kriterijev. To pomeni, da ne gre v TOZD le za optimalizacijo bodočega proizvodno poslovnega procesa kot takega, ampak za celotno programiranje bodočega razvoja na področju živilske industrije in za urejanje delovnih pogojev in življenja zaposlenih delavcev. Kot rezultat tako opravljenega planiranja, pa izhaja zahteva, da se izdeluje plane sočasno in obenem permanentno usklajuje na podlagi skupnih interesov ter na osnovi solidarnosti in vzajemnosti v združenem delu. Sočasnost planiranja je izpolnjena s
tem, da usklajujemo cilje v okviru širših kompleksov združenega dela na osnovi samoupravnih sporazumov. Nosilci planiranja pripravljajo plane sočasno v mejah svojih pravic in dolžnosti (8. člen Zakona o planiranju). Potrebno je usklajevati programe razvoja posameznih TOZD tako glede na realno oceno razvojnih možnosti kot glede na poslovne sposobnosti realizacije njihovih razvojnih ciljev. Dejansko gre za »družbeno odločanje«, kar pa je povsem razumljivo ob dejstvu, da so sredstva TOZD oziroma dohodek TOZD glede na našo specifično družbenoekonomsko vsebino last celotne družbe in ne konkretne TOZD, čeprav pa so to obenem sredstva, s katerimi TOZD samostojno gospodari. Obstaja nasprotje med tem, da je dohodek po eni strani produkt družbenega dela — torej tudi družbena lastnina in po drugi
strani, da se družbeni dohodek konkretno pojavlja kot dohodek konkretne temeljne organizacije združenega dela. Zavedati se moramo, da brez hotenega razumevanja novih družbeno-lastninskih odnosov in novih dohodkovnih odnosov samoupravni sporazum ne bo izpolnil svoje naloge.
Ločiti moramo vlogo in pomen SS o temeljih plana, ki ga obravnavamo kot posebni samoupravni akt, od samoupravnega plana OZD kot drugega samoupravnega akta. Ne smemo zamenjati temeljev plana s planom delovne organizacije (OZD) z vsemi njegovimi podobnostmi. Samoupravni sporazum o temeljih plana mora biti sporazum o resnič-
no temeljnih medsebojnih proizvodnih in dohodkovnih odnosih, o glavnih skupnih ciljih, o dogovorjenem obsegu skupne proizvodnje in medsebojnih odnosov v zvezi s tem. Nobene potrebe oziroma razlogov ni, da bi se v okviru SS o temeljih plana delovne organizacije z več TOZD dogovarjale o obsegu in usmeritvi tistega dela proizvodnje, pri kateri druge TOZD v sestavi
OZD sploh ne sodelujejo. To potrjuje, da pomenijo temelji plana posledico dejanske sedanje oziroma bodoče proizvodne in razvojne povezanosti. SS o temeljih plana so izrazito usmerjeni proti razvijanju kratkoročne, dnevne logike pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi, še posebej pa proti kolektivno lastniškemu obnašanju pri uporabi ustvarjenega dohodka.
Še zareza, da bo kruh boljši
STRELCI, POZOR!
Komisija za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri koordinacijski konferenci osnovnih organizacij ZSMS Žito, ima v programu ustanovitev strelske sekcije.
Vabimo vse mlade interesente, ki imajo veselje do strelstva, da se javijo predsedniku svoje osnovne organizacije ZSMS v njihovi temeljni organizaciji združenega dela, najkasneje do 31. januarja 1977.
Strelski pozdrav!
Komisija za LO in DS pri KK ZSMS »Žito«
PREDLOG SREDNJEROČNEGA NAČRTA RAZVOJA RC
Pri planiranju razvoja RC je potrebno upoštevati:
—	predviden razvoj kombinata;
—	predviden prehod ročnih obdelav podatkov na računalnik.
Celoten proces uvajanja obdelave podatkov na računalnik lahko razdelimo na dve vsebinsko ločeni fazi:
1.	Postopno prevzemanje posameznih relativno zaključenih obdelav (parcialne obdelave), ki so večinoma operativnega značaja (fakturiranje, evidenca saldakontov, evidenca zalog surovin in materialov, obračun OD, evidenca osnovnih sredstev, obračun stroškov po stroškovnih mestih, prodajne analize, analize stroškov, planiranje nabave, planiranje proizvodnje).
2.	Integralno obdelovanje posameznih poslovnih faz: prodajno poslovanje, proizvodnja, nabava. Integralni pristop k pokameznim poslovnim fazam zahteva:
a)	tekoče zajemanje vseh poslovnih dohodkov
ob njihovem nastanku (ažurnost podatkov),
b)	tekoče vnašanje vseh sprememb nastalih s poslovnimi dogodki v računalnik,
c)	dolgotrajno pripravo vseh obdelav,
d)	močno centralno organizacijo obdelav podatkov,
e)	decentralizirano zajemanje in vnašnje podatkov v računalnik.
V sedanjem stanju uporabe računalnika se kombinat nahaja na začetku prve faze: posamezne obdelave se prenašajo na računalnik; prednost take obdelave je enostavnejša in kratko trajnejša priprava prehoda na računalnik,
Pokušnja Žitovih izdelkov
manjša zahteva po kapacitetah računalnika, fleksibilnost obdelave (lažje je spreminjanje posamezne obdelave).
Slabost pa je v neažur-nosti rezultatov (zaradi časovnega zaostanka med nastankom poslovnega dogodka, njegovim zajetjem in prenosom v računalnik), neuporabnosti rezultatov v operativne namene (vodenje proizvodnje, prodaje, nabave), deloma zaradi ne-ažurnosti rezultatov različnih obdelav, ki so vsebinsko vezani na isto poslovno odločitev, zato take obdelave dajejo veliko različnih rezultatov (papirja), ki jih je treba še vedno ročno obdelovati, da se dobijo želene informacije za posamezne poslovne odločitve.
Predlog dolgoročnega razvoja uporabe računalnika v kombinatu:
—	v naslednjih treh letih postopen prenos vseh pomembnejših obdelav podatkov na računalnik;
—	po tem obdobju začetek integralnega sistema obdelave podatkov.
Za realizacijo tega načrta bo potrebno:
—• postopno večanje kapacitete obstoječega računalnika glede na dinamiko prehoda posameznih obdelav na računalnik v posameznih letih (z zamenjavo obstoječih zunanjih enot za novejše, ki so hitrejše in katerih kapaciteta je večja, z dokupom dodatnih zunanjih enot — diskovnih in tračnih, do maksimalne možnosti priključevanja, z večanjem centralne enote do maksimalne možnosti z dokupom enot za zajemanje podatkov — na magnetni trak glede na obseg vhodne dokumentacije.
Propustnost obstoječega računalnika je možno povečati še za trikrat s tem, da se zamenjajo obstoječe diskovne enote za večje ter dokupijo še dve dodatni enoti, z dokupom še dveh dvojnih tračnih enot, s povečanjem centralnega spomina od sedanjih 16 000 na
40 000 spominskih enot. Če to večanje razporedimo po letih glede na predvideno prehajanje obdelav na računalnik, dobimo dinamiko potrebnih vlaganj v razširitev kapacitet računalnika.
V razdobju 1977—1978 bi predvidoma začeli z decentralizacijo zajemanja podatkov in vnosa v računalnik. V ta namen bi morali organizirati dislocirane centre za zajemanje podatkov pri večjih obratih izven ljubljanske regije (Lesce, Novo mesto, Vrhnika).
Predlagana tehnična izvedba zajema in prenosa
podatkov med temi centri in računalnikom bi bila izvedena v obliki vpisovalcev na magnetni trak, z možnostjo poznejšega (popoldanskega) prenosa po redni telefonski liniji v računalnik. Obratno pot potujejo rezultati obdelav (po telefonu na trak v dislociranem centru in pozneje s traku na tiskalnik). Investicijski zneski za posamezno napravo za zajemanje podatkov na trak, prenos in izpis na tiskalnik je ca. 20.000 s kapaciteto zajemanja 200 dokumentov (2.000 vrstic) na izmeno.
RAZŠIRITEV KAPACITET RAČUNALNIKA FACOM 230-15
Od instalacij računalnika pa do danes, se pravi v treh letih, smo razvili vrsto parcialnih aplikacij od fakturiranja, analize prodaje pa do obračuna osebnih dohodkov. Za obstoječe aplikacije potrebujemo približno 540 ur računalniškega časa, zato nam za vzdrževanje programov in razvijanje novih aplikacij ostane zelo malo računalniškega časa na razpolago. Zaradi časov-
bonbon
VISOKI
no vezanih obdelav (od 8. do 15. v mesecu) moramo občasno najemati sistem na Jugotehniki, da lahko končamo obdelavo v pravem času. Seveda to ni zastonj, saj nas ura na Jugotehniki stane 500,00 din.
Zaradi skoraj 100 % izkoriščenega sistema tudi ni možno prevzeti novih aplikacij. Nikakor ne smemo ostati na pol poti, saj vemo, da so parcialne obdelave le prva faza obdelave na računalniku. Da pa bomo lahko prišli na integralno obdelavo na računalniku, pa moramo prvo končati s prenosom parcialnih obdelav.
Nujno je, da povečamo kapaciteto računalnika in to v najkrajšem možnem času. Predlagam naslednjo razširitev:
—	enoto memorije (16 K);
—	enoto magnetnih trakov;
—	diskovno enoto.
S tem bi se kapaciteta računalnika povečala za 100 %, propustnost pa za 200 %. S tako kapaciteto bi lahko prenesli na računalnik še aplikacije saldakontov dobaviteljev, blagovno evidenco končnih proizvodov, materialno poslovanje ter pričeli s prvo fazo integralnih obdelav.
Cena predlagane razširitve je 103,410.00 ameriških dolarjev fco carinska cona Ljubljana, plus-carinski stroški.
II. TEKMOVANJE ZA PREHODNI POKAL KK ZSMS ŽITO
Letos, že drugo tradicionalno kviz tekmovanje v znanju in spretnosti, za prehodni pokal KK ZSMS Žito je bilo 10. decembra 1976 v prostorih TVD PARTIZAN Zelena jama, na Pokopališki ulici. Za tekmovanje se je prijavilo pet ekip, od tega dve iz OO ZSMS TOZD Pekarne Ljubljana, po ena pa iz OO ZSMS TOZD Šumi, OO ZSMS DSSS ter ekipa vojašnice Bratstva in enotnosti, ki pa je tekmovala izven konkurence.
Po otvoritvenih besedah predsednice komisije za kulturo tov. Šimenc Magde, je imel krajši govor tudi podpolkovnik Kovačevič iz kasarne Bratstva in enotnosti iz Polja pri Ljubljani. Med drugim je poudaril tudi velik pomen povezovanja mladine in vojakov v sistemu splošnega ljud-
skega odpora. Zatem pa so vojaki — pripadniki JLA imeli krajši kulturni program, v katerem so recitirali dela znanih jugoslovanskih pesnikov.
Po koncu programa pa se je začel kviz znanja, ki je bil razdeljen v dve etapi. V prvi etapi so na vprašanja iz politike, kulture in športa odgovarjale tri ekipe, in sicer iz OO ZSMS TOZD Pekarne II, OO ZSMS TOZD Šumi in ekipa vojašnice iz Polja, v drugi etapi pa so odgovarjale na vprašanja še ostale ekipe in sicer OO ZSMS TOZD Pekarne I in OO ZSMS'DSSS Žito.
Stanje po koncu prvega dela, to je po koncu kviza znanja, je bilo na lestvici naslednje:
1.	Ekipa OO ZSMS DSSS
Žito	12 točk
2.	Ekipa OO ZSMS TOZD
IZVAJANJE
ŠTIPENDIJSKE FOLIJSKE
Sistem štipendiranja, ki je zaživel jeseni 1974, je poenotil štipendijsko politiko v SRS ter odpravil tudi njeno diferenciacijo glede na ekonomsko moč občine oziroma organizacije združenega dela.
Štipendije so pomembna oblika uresničevanja kadrovske politike in hkrati omogočajo tudi bolj izenačene materialne možnosti za izobraževanje. Delovni ljudje združujejo sredstva v višini 0,5 odstotka sredstev za osebne dohodke na ravni občin. S štipendijami iz združenih sredstev uresničujemo tudi načelo solidarnosti, s katerim preprečujemo diferenciacijo vpisa na osnovi materialnega položaja, če neposredni kadrovski interes še ni izražen.
Načelo solidarnosti je v največji meri uresničeno, saj v času od sprejema družbenega dogovora beležimo visok priliv števila štipendistov iz združenih sredstev. Socialni korektiv na tem področju torej pomeni velik prispevek družbenih prizadevanj za enake možnosti vseh mladih za izobraževanje.
Več pozornosti bo potrebno posvetiti učnim uspehom. Podatki o učnih uspehih namreč niso vzpodbudni. Upoštevati bo treba člen samoupravnega sporazuma, na osnovi katerega imajo učenci z boljšim uspehom prednost pri dodeljevanju štipendij, s tem da izpolnjujejo tudi ostale kriterije.
Republiška konferenca SZDL, republiška konferenca ZSMS in republiški svet ZSS morajo preko svojih organizacij v občinah zagotoviti ustrezno organizacijo in večjo aktivnost skupnih komisij za štipendiranje ter doseči, da bodo le-te odločale o vseh bistvenih vprašnjih štipendiranja.
Šumi	10	točk
3.	Ekipa
vojašnice Bratstva in enotnosti	10	točk
4.	Ekipa 00
ZSMS TOZD Pekarne II	6	točk
5.	Ekipa OO
ZSMS TOZD Pekarne I	4	točke
Med pripravami na
drugi del tekmovanja, je za razvedrilo zaigral vojaški ansambel venček jugoslovanskih narodnih pesmi.
Nato je sledilo še najzanimivejše v tekmovanju, to je tekmovanje v spretnosti. Tekmovalo se je v treh panogah, in sicer:
-— član katere od ekip bo najhitreje pojedel limono;
—	katera ekipa bo najdlje vrtela hola-hop;
—	katera ekipa bo najhitreje pretekla določeno razdaljo v vrečah.
Po razburljivem tekmovanju in dosti smeha, je tekmovalna komisija objavila rezultate tekmovanja v spretnosti. Stanje tega dela tekmovanja je bilo naslednje:
1.	Ekipa
vojašnice Bratstva in enotnosti	13 točk
2.	Ekipa OO ZSMS DSSS
Žito	10 točk
3. Ekipa OO ZSMS TOZD Šumi	8 točk
4. Ekipa OO ZSMS TOZD Pekarne I	7 točk
Ekipa OO ZSMS TOZD Pekarne II	7 točk
Ko se je v dvorani po-	
legel smeh in aplavdiranje po zanimivem in dinamičnem boju v spretnosti, je predsednik tekmovalne komisije tov. Milan Selan, ki je bil obenem tudi voditelj tekmovanja, podal še končno število točk iz obeh delov tekmovanja.
Zmagala je ekipa vojašnice Bratstva in enotnosti iz Polja, ki je dosegla 23 točk, drugouvrščena je ekipa OO ZSMS DSSS Žito z 22 točkami, sledijo pa ekipe OO ZSMS TOZD Šumi (13 točk), OO ZSMS TOZD Pekarne II (13 točk), OO ZSMS TOZD Pekarne I (11 točk). Po razglasitvi rezultatov je predsednik KK ZSMS Žito tov. Tome Michel čestital vsem tekmovalcem k res požrtvovalnem tekmovanju in doseženim rezultatom, nato pa vodjem ekip podelil še priznanja, zmagoviti ekipi OO ZSMS DSSS Žito pa predal v čuvanje tudi prehodni pokal KK ZSMS ŽITO, ki so ga letos osvojili že
drugič. Ekipa vojašnice iz Polja je, kot sem že povedal, tekmovala izven konkurence. Po podelitvi priznanj, pa je tov. Tome povabil vse nastopajoče kakor tudi vse gledalce na ples, za katerega je poskrbel vojaški ansambel. Po lepih pesmih in dobrem igranju ansambla smo vsi skupaj zaplesali še nekaj kol, kar je pripomoglo k res odličnem vzdušju.
Ob koncu plesa pa je bila izražena želja, da bi se še večkrat srečali na takih ali podobnih prireditvah, ter seveda za še večje sodelovanje med vojašnico Bratstva in enotnosti iz Polja in Koordinacijsko konferenco osnovnih organizacij ZSMS Žito.
Izdaja Živilski kombinat ŽITO — Odgovorni urednik Janez Slovenc — Uredništvo: Živilski kombinat Žito, Ljubljana, Šmartinska 154	—
Tisk: Tiskarna Ljubljana
»Ti, Francijevo ženo so odpeljali v bolnico.«
»Najbrž je revma.«
»Saj to pa ni nič čudnega, ko tolikokrat spi zraven .fajhtnega’ moža!«

V vrtcu je zabavno