Številka 5 Liubliana dne f, iebruaria 1939 Leto XXI Pravita do živllema Počasi, a vztrajno zmaguje v javnosti 'spoznanje, da kmet ni predmet za romantično navduševanje, ampak temeljno važen člen človeške družbe, ki pa je danes, kljub svoji pomembnosti in vzlic naglašanju njegove važnosti potisnjen ob tla in na stran. Romantično opevanje vasi, kmeta in njegovega dela se je umaknilo licemerskemu dobrikaniu in laskanju, ki v bistvu ni nič drugega kakor mamilo za kmetski sloj. S tem mamilom ga hočejo verižniki in politični špekulantje uspavati, da bi jim ob zamaknjenosti sam v svojo pomembnost bil še dalje slepo orodje za njih sebične namene in predmet naj-gršega izkoriščanja. Tisti, ki so nekoč bili v kmeta romantično zaverovani, mu vsaj niso premišljeno hoteli nič hudega. Kajti priznati je treba, da je kmetu kljub vsem težavam, ki so ga trle, nekoč bilo boljše kakor mu je danes. Njegovo delo je bilo dejansko bolj cenjeno kakor je danes in je bilo v veliko bolj zdravem sorazmerju z industrijsko proizvodnjo. Poleg tega je bila že razmeroma majhna, recimo srednja kmetija v dosti izdatnejšem pomenu in obsegu gospodarska celota zase kakor dandanes. Danes vse te lepote v nekdanjem ob-1 segu ni več. Njeno mesto je zavzel Neizprosen boi za obstoj, ki se iz dneva v dan stopnjuje in zavzema vedno bolj brezobzirne oblike. Prišli smo že tako daleč, da naša zemlja našega človeka več ne redi. Kljub vsemu garanju si kmetski človek na njej ne more priboriti vsaj približno človeškega življenja. Nič pa seveda zgaranemu trpinu ni po-magano, če ga kdo pomiluje, zraven pa neusmiljeno stiska iz njega še zadnje življenjske sokove. Podlost in hinavščina je, če kdo govori kmetu: »Siromak si, toda tvoja družbena vrednost je neprecenljiva!« — zraven se pa niti ne z meti za to, kako bi pomagal kmetu to družbeno vrednost gospodarsko in socialno uveljaviti, ampak le molze z ina-nim in na kmetih tako osovraženim: »Daj, daj in zopet daj!« V takih razmerah ni nič čudnega, če kmet obupuje. Naj kdo še tako vneto zatrjuje, da so vse te grozeče sence neke notranje, duhovne krize, nekakšnega svobodomiselstva, mu tega vendar ne moremo verjeti, ker nam vsakdanja realnost dokazuje čisto drugače. Prav v preteklem letu smo imeli pogosto priliko videti, da si je segel po življenju človek, ki mu je bilo vsako svobodomisel-stvo tuje, da je uničila plod svojega telesa dekle, ki je bila vse prej kakor brezverna ali celo brezbožna. Taki in enaki pojavi nas utrjujejo v prepričanju, da je kmetsko gorie prvenstveno gospodarskega značaja, s tem pa nam tudi že kažejo kakšnega zdravila in pomoči je potreben kmetski človek. Naš prvi klic je: Vrnite kmetu zemljo! Razdelitev zemljiške posesti v Sloveniji nikakor ne odgovarja dejanskim potrebam ljudstva. Mi, ki sami nimamo dovolj, ne bi smeli niti orala svoje zemlje puščati v ne-kmetske roke, celo pa ne v take, ki blagoslov te zemlje izkoriščajo v zasužnjevanje kmeta in delovnega človeka sploh. Tistim, ki se nam hlinijo s tarnanjem o naših težavah in s poveličevanjem našega pomena, kličemo: Pojdite gledat v zemljiške knjige, popravite, kar je človeški pohlep proti na- ravnim zakonom skazil, potem vam bomo verjeli! Najprej delo, potem beseda, v prvi vrsti pa brezpogojna odkritost in neolepša-na resničnost! Naš drugi klic: Zahtevamo pravičnejšo in boljšo ureditev družbe! Kar smo že tolikokrat povedali, ponavljamo tudi danes: Zahtevamo, da imej vsak pošten človek pravico do človeškega in človeka vrednega življenja. Zato obsojamo vse oblike parazitstva (življenja na račun tujega dela), pa naj bo že vgnezdeno med nami v taki ali drugačni obliki. Parazitstvo je tista strašna mora, ki nas tlači, je zver, ki nam pije kri. Parazitstvo kapitala, parazitstvo »boljše« družbe, parazitstvo privilegiranih stanov, oseb in ustanov, to je šiba, ki nas tepe. Ne, to je korobač, ki ga je spletel hudič človekovi zlobnosti in izprijenosti zato, da bi lahko žrl in se mastil na kmetskih žuljih. Liudska politika Politika je lahko ljudska, lahko protiljudska. Če imajo tisti, ki streme po politični moči, namen voditi politiko v korist ljudstva, imajo pošten namen. Če imajo namen, voditi politiko v svojo osebno korist ali v korist ustanov in skupin, ki stoje izven ljudstva, nimajo poštenega namena. Skoraj vselej že namen sam tudi določa način, kako priti do politične moči. Ljudje, ki žele ljudstvu dobro, se ne polaščajo oblasti s sredstvi, ki dobroto izključujejo. Med najnevarnejša sredstva pridobitve moči štejemo prevaro, med surove štejemo dejansko nasilje. Ponavadi se oboje združuje, ker uspeli verjetno ne izostane. Seveda je treba najti narod, ki se prevari, da preslepiti in ki se nasilju podvrže. Prvenstvena naloga liudske politike Prvenstvena naloga ljudske politike je, narod politično vzgojiti. K vzgoji spada dvoje: prikazovanje preteklosti na podlagi politične zgodovine, preiskavanje njenih pravilnosti in napak ter iskanje pouka za bodočnost. Pri tem iskanju je težišče v ugotovitvi političnih ciljev in določitvi načina njih dosege. Izhodišče politike Izhodišče politike mora biti načelo vsestranskega narodovega razvoja. Ne sme nobena smer narodnega udejstvovanja biti zapostavljena ali zanemarjena na škodo druge. Ravnotežje mora biti med duševnim usmerjanjem in iskanjem gospodarskih dobrin. Zgolj gojitev primeroma pobožnosti, a nepriznavanje umetnosti, pesmi, petja obremenjuje duha in ga onesposablja za skladen razvoj. Potiska ga v skrajnost, odkoder ni več jasnega pogleda na vso obilico drugih življenjskih vsebin. Usmerjanje v samo gospodarsko pridobivanje odtuji Človeka duševnemu pojmovanju vrednot, ga postavi v kraljestvo, kjer vlada le surovost števila in mera užitka. Tu ni mesta za kreposti, vse je izpolnjeno le s težnjo po bogastvu, denarju, blagu. Osebna svoboda Brez priznavanja osebne svobode ni kulture. Brez kulture ni politike, ki je končno le del celotnega razvoja. Zato vzgoja ni možna, če se načelo osebne svobode zanikuje. Tako svoboda zanikujejo neki.svetovni nazori in jo tepta komunizem, ki se trdno drži Marksovih naukov, taji duha in vse človeštvo vrednoti le kakor tvar. Teptajo pa jo tudi oni, ki pripisujejo vso veljavo le okorelim tvorbam. Državam vladajo vendarle ljudje. Če so pridobili oblast, ji samovoljno odkazujejo naloge. Vsaka samovolja pa je dokazano bolj slaba kot dobra. In tako pridemo do sklepa, da ne more dobro vladati, kdor ne priznava drugemu državljanu osebne svobode. V čem pa obstoji ta svoboda? Predvsem v tem, da smem svobodno misliti, da smem raz-iskavati vsakovrstne pojave in dejstva, da se smem svobodno izražati in svobodno opredeljevati ter končno pridobivati druge za svoje mišljenje in prepričanje. Ni pa svoboda v tem, da smem svojevoljno komu škodovati, da smem kršiti nravnost, da smem s silo naganjati druge, da delajo, kakor hoče moja samovolja. Javna korist Edina v zakonu spoštovanja človeka do člo-veka utemeljena omejitev svobode je, da ta ne sme segati tako daleč, da bi bila škodljiva ali celo usodna za narod. Izključevati moramo tedaj od osebne svobode vse, kar krši njeno bistvo samo. Zato moramo zanikati, da bi kdo imel pravico, z lažjo pridobivati oblast nad drugimi. Enako'moramo to odrekati grobi sili Sila ni samo zaklepanje telesa. Sila je tudi grožnja z lakoto, grožnja z nevarnostjo in podobno. Vse to pa v končni posledici predstavlja usodno škodljivost za narod. Narodi, ki so en- krat postali plen duhovnega ali drugega nasilja, ee niti 2 neštetimi žrtvami ne morejo več rešiti izpod navrženega jarma. Kdor koli ni zmožen drugače dokazati svojega prav kakor z zvijačo, prevaro in silo, je grobokop naroda. Narod pa ima pravico takega z vsakim 6redstvom odstraniti. Politika malih liudi Nikjer ni tako malo dejanskega poznavanja toka dogodkov, kakor med malimi ljudmi. Med kmetom, delavstvom, manj premožnim meščan- stvom. V vedni nevarnosti za kos kruha neprestano na kolenih trepetajo pred vsemi, ki ga jim režejo, in vsemi, ki so s takimi zvezani. Ljudska politika mora predvsem skrbeti, da ti zvedo resnico. Skrbeti, da se ti združijo v odporno telo, ki ne bo trepetalo pred prevaro, ne pred silo drugih, o kateri ve, da je le izraz njihove lastne slabosti. Za tako politiko je prav danes dovolj vzroka, ker vidimo, kako se nasilja rušijo pod svojo lastno pezo in ko vidimo, kako nasilnikov sklonjene glave s težavo prikrivajo svoje poraze. Dovolj vzroka pa je še bolj zato, ker k taki politiki kliče vest, vrhovna sodnica vseh ljudi. Umirajoča vas Hvala Bogu, menda se bliža konec tiste blazne in nezdrave dobe, ko je bil vsak poštenjak, ki se je pozanimal za vas in gledal v njeno resničnost, proglašen za »brezverskega liberalca« ali za še hujšo garjevo ovco. Vedno češče in bolj resno se pojavljajo glasovi, ki jih rodi spoznanje, da je socialni problem naše vasi vse-narodno vprašanje, ki ga ni mogoče rešiti z nobeno demagogijo kakršnega koli kalibra in tudi ne s strahom božjim. Po vseh središčih Slovenije nastopajo socialni in prosvetni delavci najrazličnejših smeri, ki so vsi prišli do istega spoznanja: da namreč slovenska vas boleha in da je potrebna zdravila in pomoči. Beg z zemlje zaradi lakote, nezaposlenost, neznosne gospodarske razmere na kmetih, pretirana in nevzdržna bremena, vse to so pojavi, ki ženejo kmetskega Človeka v obup in rode na drugi strani sadove, kakor: jetiko, propadanje morale, uboje, umore in tatvine ter ne v zadnji meri alkoholizem. Ze pred dolgimi leti smo mi opozarjali na te pojave, a so nas takrat proglašali za puntarje, Sarajevski nadškof o kEerikeiizinis glasilo sarajevskega nadškofa Šariča »Katolički tjednik« je napisal v nedavno priobčenem Članku tole sodbo o klerikalnih strankah in o poli-tikujoči duhovščini: »Nobena politična stranka se ne sme istovetiti s cerkvijo in se predstavljati kot poklicana branilka in predstavnica cerkvenih in katoliških interesov. Prav tako se ne sme nobena politična stranka ponašati a katoliškim imenom, ker ni med politiko in cerkvijo nobene povezanosti. Cerkev ni bila osnovana za to. da bi urejevala pozemljske stvari, marveč je bila ustanovljena za to, da rešuje duše. To naj bi imeli stalno in vsikdar pred očmi duhovniki-politili... Katoliške stranke spadajo danes že v preteklost. Zremo jih samo šc v Belgiji, Švici, »a Holandskem in na Slovaškem kot nesodob-nostni pojav. Posnemati hočejo bivši nemški katoliški centrum, ki pa jc tudi že propadel. Take stranke niso nikdar in nikjer dosegle kakih posebnih uspehov za cerkev in za katoliško stvar, ker niso bile dalekovidne in ustvarjajoče. Zato gledamo z velikim dvomom na slovaške ministre mongignore in na njihov fašistični režim ... Nikdar ne rodi vmešavanje cerkvenih krogov v politiko nobenega blagoslovljenega sadu ne za cerkev, ne za narod. Cerkev in politika ne smeta biti pod enim krovom, ker sta to dva povsem različna svetova. Vera mora biti nad politiko, ker sieer škoduje sebi in politiki.« Lanska žetev Po podatkih kmetijskega ministrstva smo lani pridelali 738.040 centov pšenice, 210.636 centov Ječmena, 356.696 centov rži, 234.506 centov ovsa, 643.429 centov koruze, 246.932 centov ajde, 86.824 centov prosa in 47.485 centov sor-iice. ki sejejo nezadovoljnost med ljudstvo. Danes nepristranska statistika ugotavlja, da živi štiri petine slovenskega prebivalstva v vaseh, ki so najbolj zapostavljene. Medtem ko mesta in trgi napredujejo, vasi nazadujejo, ker so tam razmere take, da je vse obsojeno v propast. Zaradi nezdravih higienskih razmer zahtevajo epidemije in nalezljive bolezni na kmetih največ žrtev. Največ dojenčkov pokosi smrt — na kmetih. Najbogatejšo žetev ima jetika — na kmetih! Tudi splošna umrljivost je še vedno največja na kmetih, kjer znaša povprečno 14'4%, medtem ko v mestu le dobrih 10%! Visoko umrljivost povzroča preslaba hrana, ali po domače povedano — stradanje ob prenapornem garanju. Taka je danes poezija naše vasi. Kdor ima količkaj srca, kdor res človečansko čuti, ta bo zastavil vse svoje sile za to, da se te nevzdržne in neznosne razmere odpravijo in premagajo. O vprašanju, ki je tako življenjsko važno za ves narod, bomo seveda še ponovno razpravljali in tudi skušali poiskati ter ugotoviti činitelje, ki so hoteli našo vas in ves narod pahniti v grob. S pšenico je bilo posejanih *63-2 tisoč hektarjev zemlje, z ječmenom 186'6 tisoč hektarjev, z ržjo 33"9 tisoč hektarjev, z ajdo 31'3 tisoč hektarjev, s prosom 9'8 tisoč hektarjev, s koruzo 45 tisoč hektarjev. Žetev je bila za 18 odstotkov boljša kot leta 1937. Ob takih pridelkih ne bi smelo biti v Jugoslaviji delovnega človeka, ki bi neprostovoljno stradal. Proti škodljivcem sadnega drevja Pred kratkim je bila objavljena naredba bansike uprave (»Službeni list« z dne 21. januarja 1939), ki vsebuje predpise o tem, kaj morajo lastniki zemljišč s sadnim drevjem izvršiti v zvezi z zatiranjem škodljivcev in bolezni. Predpisuje tudi kazni v denarju od 100 do 300 din v korist občinskega kmetijskega zaklada za one lastnike zemljišč, ki ne bi izvršili predpisanih ukrepov vsako leto do 15. aprila. Kal pravilo ? »Slovenec« 24. L takole bere levite g. Adol-fu Ribnikarju: »— dobro bi pa bilo (po »Večer-niku« namreč, meni navedeni list — op. ur.), če bi se vgnezdila svobodomiselna in marksistična literatura. Za g. Ribnikarja bi bilo menda najboljše, ko bi povsod na naši vasi brali njegov »Večernik«, ki si še do danes ni na jasnem, »kam drži na desno cesta, kam drži na levo pot?« »Trgovski list« v letošnji 12. številki ugotavlja o nas Slovencih tole: »Smo narod malih eksistenc in zato skromni v vseh svojih zahtevah, a tudi v svoji politiki. Malo večji pritisk in že smo pripravljeni, da odnehamo. Zato se tudi ne znamo s potrebno odločnostjo boriti za svoje potrebe in niti za razvoj svojega gospodarstva, da bi mogli našim) ljudem zagotoviti vsaj njih skromne eksistence., To se je že pokazalo neštetokrat, zlasti pa vj boju .s tujim kapitalom.« V nadaljevanju. polemike z ljubljanskim »Slovencem« objavlja zadnja »Delavska politika« v letošnji 12. številki zanimiv uvodnik, kjer pravi med drugim: »Katolicizem se v demokraciji sicer ne počuti povsem zadovoljnega, ker demokracija dovoljuje plemenito idejno in dejansko tekmovanje med različnimi nazori; toda pod totalitarnimi nacionalizmom pa sploh ne uživa ne priznanja, ne pravice, ker vse mora moliti in slaviti po-zemskega nacionalističnega »boga«. Ne moremo si misliti, da se vsaj nekateri uredniki »Slovenca« ne bi zavedali teh dejstev, ne moremo si misliti, da ni vsaj nekaterih medi njimi, ki niso pozabili na usodo katoliškega cen-i truma v Nemčiji, ne moremo si misliti, da ne bi bilo nikogar med njimi, ki ne bi spoznal, v čem je bila usodna zmota avstrijskega političnega katolicizma. Moramo se skoraj nadejati, da nekdo med njimi vendarle razume nedaven lep primer v Belgiji, kjer so ponovno sestavili pod vodstvom demokratičnega socialista Spaaka socialistično-liberalno-katoliško vladno koalicijo, ki vodi Belgijo v mirnih vodah medsebojne strpnosti in splošne delavnosti proti prenapetemu nacionalizmu, ki ga v Belgiji vodi Degrelle.« Trezno in pametno razmišlja »Je. se.« v letošnji 4. številki »Edinosti« o odnosih med Hrvati in Slovenci pa o tem, kako je tudi med Hrvati nekai izkoreninjencev, ki pa seveda še ne pomenijo — Hrvatske. H koncu bodrilno sklepa takole: »Le verjemite, ti ljudje so vkljub vsemu hrvatstvu vedno pripravljeni, da obnovijo bratske spomine izza Gubčevih časov in da skupno z vsemi ljudmi dobre volje gradijo usodo vseh Jugoslovanov. Seveda: odmev je vedno podoben tvojemu glasu, a tisti, ki se je z odprtim srcem bližal Hrvatom, bo — verjemite tudi to — med njimi našel mnogo dobrih ljudi, mnogo prisrčnosti.« 0 kmetski kulturi in časopisju objavlja mariborski »Večer ni k« 28. januarja zanimiva razmišljanja, ki jih končuje takole: »Kakor ni meščan na svetu samo zato, da sedi v pisarni, kakor ni delavec zato, da stoji samo za strojem, tako tudi ni kmet zato na svetu, da se samo poti v potu svojega obraza. Kakor se lahko meščan kulturno izživlja v gledališču, kinu itd., prav tako je tudi kmet upravičen do svoje kmečke kulture, do kulture, ki je njegova, ki ga krepi pri delu in mu razširja obzorja. To obzorje mu bo pa razširil samo dober tisk.« Kalifata nočejo Turški minister za zunanje zadeve je v zvezi' s poizkusom obnovitve kalifata v Kairu dejal, da je Turčija republika ter da zaradi tega ne more biti govora o tem, da bi postal predsedniki turške republike kalif. Turčija smatra, da je< vprašanje kalifata notranja zadeva zainteresi-i ranih držav. Kalifat sam pomeni zastarelo ustanovo, ki povzroča samo nesreče in ne prinaša nobenih koristi. Minister je naglasil, da Turčija goji velike simpatije napram Egiptu in njegovemu mlademu kralju, da pa pri vsem tem vprašanje kalifata lahko izzove nesporazume med muslimanskimi državami. Minister je svojo izjavo zaključil z besedami, da bo Turčija na tem vprašanju tudi dalje zainteresirana. ■ V Zalarjo, na skrajnem vzhodu ruske Sibirije, živi kmetica Sekletea Velošianina, ki je pravkar obhajala svoj 129. rojstni dan. Njena hdi je stara 111 let, vnukinja pa tudi že čez 70. Vse tri ženske eo še čvrste in zdrave. Sekletea še vedno lahko hodi in je tudi sicer tako prožna, da prihaja vsako leto v bližnji gozd — nabirat jagod ew Doma Narodna skupščina !je sklicana za 3. februarja. Pretresala bo poročilo verifikaeijskega odbora, ki je vse pritožbe odbil in potrdil vse mandate, kakor jih je določil Glavni volilni odbor. Debata bo trajala en dan. Za opozicijo bo poročal Miloš Tupanjanin. Drugi dan, 4. februarja, bo izvoljeno novo pred-sedništvo narodne skupščine. Za predsednika bo predlagan g. Stevan Cirič, kakor se govori v poslanskih krogih večine JRZ. Sreski odbor Jugosl. nac. stranke za ljubljansko okolico je imel svojo sejo v četrtek preteklega tedna v Ljubljani. Seji je predsedoval tov. Ivan Pipan. Po poročilih tov. senatorja Iv. Puclja, ter bivših poslancev Milana Mravljeta in Albina Komana se je razvila živahna debata o vseh perečih vprašanjih in napravil sklep o nadaljnem političnem delu. Seja omladine « V nedeljo se je vršila seja omladiuskega banovinskega odbora Jugosl. nacionalne stranke v Ljubljani pod predsedstvom tov. inž. Jože Rusa. Politično poročilo je poslal tov. Milan Mravlje. Seja je bila posvečena pred vsem orga-nizatornemu in propagandnemu delu. i Kraljev spomenik v Ljubljani Odbor za postavitev spomenika kralju Aleksandru I. Zedinitelju se je odločil za osnutek, ki ga je predložil kipar Lojze Dolinar. Spomenik predstavlja kralja- Aleksandra na konju na visokem podstavku. Lik kralja na konju bo ulit iz brona, podstavek pa iz cementa, obložen z marmorjem. Ob straneh podstavka bodo reliefi kraljevih sobojevnikov generalov in simbol ze-dinjenja. Spomenik bo postavljen pred vhodom v tivolski park v podaljšku Aleksandrove ceste med pravoslavno cerkvijo in bodočo zgradbo Narodne galerije. Spomenik bo dovršen do letošnje jeseni. Homunski minister za zunanje zadeve je prispel v Beograd in obiskal predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča. Oba državnika sta se pogovarjala o raznih mednarodnih vprašanjih, ki zadevajo Jugoslavijo in Romunijo, zlasti pa o odnosa jih do Madžarske. Sestanek obeh zunanjih ministrov je posledica nedavnega obiska italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Beogradu. 'Preobremenjeni in slabo plačani železničarji Oblastni odbor Udruženja jugoslovanskih | narodnih železničarjev in brodarjev v Ljubljani je na svoji seji dne 10. januarja razpravljal o današnjem nevzdržnem gospodarskem stanju v območju ljubljanskega železniškega ravnateljstva in je s posebnim pozivom opozoril odločilne činitelje na težke razmere, v katerih danes [železničarji živijo. Udruženje predvsem poudarja, da je treba nujno zboljšati gmoten položaj železničarjev in železničarje razbremeniti v službi. Od leta 1935. do danes je porasla draginja najmanj za 30°/o. !Leta 1937. pa so se zboljšali prejemki uslužbencev le za 3 do 8°/o in to le aktivnim uslužbencem, vpokojeucem pa ne. Z današnjimi plačami železničarji komaj krijejo najnujnejše izdatke za golo življenje. Kupna moč železničarjev je močno padla in mnogi so zabredli v dolgove. Zaradi nedovoljnih mesečnih prejemkov drugod se bori za obstanek v območju ljubljanskega železniškega ravnateljstva 5100 nastavljencev, 400 pomožnega osebja in 5900 delavcev, to je skupaj 11.400 aktivnih železnižarjev, h katerim pa moramo prišteti še 5700 vpokojencev, vdov in sirot. Udruženje je obširno opisalo, kako je z zaslužki, z zaposlitvijo, stanjem dnevničarjev in stanjem železniških vpokojencev, vdov in sirot. Vsi podatki so podprti s statistiko in dokaznim gradivom, tako da so vse navedbe o nevzdržnem gmotnem stanju železničarjev in o preobremenitvi železničarjev v službi dovolj jasno prikazane in dokazane. Udruženje ugotavlja, da v tako kritičnem in obupnem stanju kot danes se železniško osebje še ni nahajalo. V precejšnji meri bi bilo železničarjem že pomagano na osnovi sedaj veljavnih predpisov. Priznati jim je treba vse doklade, dnevničarjem zvišati nagrade, vpokojence izenačiti pri draginjskih do-kladah z aktivnim osebjem in v večjem obsegu izkoristiti določbe glede povečanih dnevnic. 70 letnik 3van Mlinar Predsednik Strokovne komisije za Slovenijo in stari borec za socialno pravičnost v človeški družbi, g. Ivan Mlinar, je te dni v najožjem krogu svojih prijateljev in somišljenikov obhajal 701etnico. Po rodu je jubilant z Medvedjega brda ob sedanji jugoslovansko-italijanski meji, kjer se je kot kmetski sin rodil 24. januarja 1869. leta. Z domače šole je odšel na gimnazijo v Ljubljano,, a po četrtem gimnazijskem razredu se je posvetil tiskarski stroki. Do vojne je služboval po raznih tiskarnah, po vojni pa je postal uradnik Bolniške blagajne, sedanjega OUZD. Izza mlada se je Mlinar vneto udeleževal delavskega gibanja. Bil je med ustanovitelji Strokovne komisije in vidnimi delavci nekdanje socialno demokratske stranke. V najtežjih časih je bil urednik socialističnega »Napreja«, vsa zadnja leta pa je ljubljanski urednik mariborske »Delavske politike«. Tako je z borbo za socialno pravičnost združil jubilant tudi plodonosno novinarsko delovanje. Ob pomembnem življenjskem jubileju želimo vztrajnemu socialnemu delavcu in borcu, da bi še dolgo vztrajal in dosegel s svojim delovanjem kar največ trajnih uspehov v korist trpečih delovnih slojev. 50 let Ivan Ažinan, posestnik iz Hraš, je obhajal 27. januarja SOletnico svojega rojstva. V krogu svoje družine so proslavili ta dan z vso ono domačnostjo in gostoljubnostjo, ki je doma v naših kmetskih družinah. Kot praktični kmetovalec, od prirode nadarjen in razumen, se je udejstvoval v najrazličnejših gospodarskih in kmetsko-strokovnih organizacijah z nezlomljivo energijo in dajal pobude za napredek in prospeh našega kmetijstva. Vnet zagovornik malega slovenskega kmeta je užival tudi v političnem življenju zaupanje in stal več let na čelu svoje občine. Trajen spomenik si je postavil s šolskim poslopjem, ki je eno najlepših šolskih zgradb na Slovenskem. Siromakom leške občine je trajno zagotovil brezplačno dobavo bukovih drv iz gozdov veleposestnika Borna, kar mu bo zagotovilo trajno hvaležnost revnih kočarjev. Kmetijska družba, Konjerejsko društvo, Mlekarske in sirarske organizacije, Plan-šarske in pašniške ustanove so imele vedno polno predlogov in koristnih nasvetov od svojega člana uprave Ivana Ažmana. Na zunaj včasih po gorenjsko trd iuna predobro in mehko srce za vsakega. Dober oče in dober gospodar. Gorenjska korenina od nog do glave je še poln energije in volje do javnega udejstvovanja. Odličnemu borcu za kmetske pravice, ki je stal vedno v prvih vrstah kmetskega gibanja v SKS in kasneje v JNS želim' tudi mi ob SOletnem jubileju zdravja in uspehov na vseh toriščih njegovega udejstvovanja. v škofovska konferenca je trajala ves pretekli teden v Zagrebu. Proti koncu je prispel v Zagreb tudi papeški nuncij in se udeležil škofovske konference. Važnost zasedanja škofovske konference je bila poudarjena zlasti v hrvatskih cerkvenih glasilih. Carinski dohodki Kako izdaten vir dohodkov pomeni za državno blagajno carina, kažejo tile podatki: Letos so znašali carinski dohodki v času od 1. do 10. januarja 20,438.577 din. Lani od 1. do 10. januarja so znašali carinski dohodki 5,413.227 din ali 36-03»/o manj. Od 1. aprila 1938. do 10. januarja 1939. so znašali carinski dohodki 790,207.481 din po proračunu bi morali znašati 786.088'333. Prebitek torej znaša 4,119.084 din. Zaščiteni zavodi in jamstvo Minister trgovine in industrije je v soglasju z ministrom pravde predpisal naslednje tolmačenje odst. 4. čl. 44 uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov: Jamstvo zadružnikov, ki pri zadrugah z odlogom plačil in sanacijo traja za ves čas izkoriščanja zaščite, je samo posledica podaljšanega trajanja njih članstva ter se zaradi tega za časa, dokler ima zadruga odlog plačil ali sanacijo, zadružni deleži ne morejo niti izplačevati niti prenašati na račun vlog in ostalih obveznosti zadrug. Prosvetno zrcalo gospodarske bede Žalostne gospodarske in socialne razmere, ki kljub raznim slavospevom še vedno vladajo v Bosni in Hercegovini, odsevajo najbolj trpko iz podatkov o prosvetL Tam je še 402.102 oziroma 56"38% nepismenih ljudi. Okraji Bugojno, Prozor, Konjic, Livno, Duvno, Ljubuški in MOstar imajo povprečno po 70 % nepismenih," Prozor sam pa celo skoraj 86 %\ Okraji Stolac, Imotsk, Sinj, Knin in Benko-vac imajo po 60 do 70 % nepismenih. Celo mesta kažejo primeroma žalostno sliko: Split ima 15, Mostar 27, Livno skoraj 36, a Šibe-nik 44 % nepismenih prebivalcev. Zlasti je nepismenost velika med ženskim svetom. Ta žalostna prosvetna slika kliče po temeljitem ozdravljenju. Ali ne bi po vzgledu velikih kulturnih narodov za te predele uvedli prosvetne petletke, da bi po njej ne smelo biti nobenega odraslega Srba niti Hrvata niti muslimana v vsej Bosni in Hercegovini več, ki bi ne znal pisati?! Maj se godi pc svei Španska tragedija se menda končuje. Po nepričakovano naglem padcu Barcelone so prišli republikanci v položaj, v kakršnem se nikakor ne bodo mogli dolgo braniti. Podoba je, da bodo vsi nadaljnji boji eamo še nepotrebno zavlačevanje problema, ki se zdi v jedru že rešen. Podobno kakor lani jeseni v srednji Evropi, so se tudi tu velesile že odločile, preden je to javnosti uradno sporočeno. Ena skupina zastopa dosledno tako zvano »politiko nevmešavanja«, druga s podpiranjem nacionalistov pospešuje zmago generala Franca, ker za svoje pomene potrebuje prav takšno Španijo. Trenutek za dosego ciljev te druge skupine je izredno ugoden. General Franco Anglija ima čez glavo posla in skrbi z notranjimi in zunanjimi težkočami. Arabsko vprašanje dela angleškim državnikom sive lase. Prebujajoči se arabski nacionalizem ne kaže posebnega spoštovanja do angleškega imperija, ampak z vedno večjo odločnostjo zahteva svobodo za arabski Svet in se malo briga za angleške interese, To stremljenje spretno podpira Italija, ki je na ta način brez posebnih žrtev prisilila Anglijo, da je korak za korakom ugodila njenim zahtevam. Poleg tega so Anglijo pretresali te dni številni atentati, ki so jih organizirali irski neza-dovoljneži. Atentati so bili razpreženi na zelo širokem področju. V Londonu, Liverpoolu, Man-chestru in drugih velikih mestih Anglije in Škotske izvršeni in nameravani atentati, ki so bili deloma v zadnjem trenutku preprečeni, nam pričajo o resnobnosti in dalekosežnosti irskega .vprašanja za Anglijo. Rusiju posveča vse svoje brige Daljnemu vzhodu in prepušča Evropo, da dozoreva po svoje. Pogled na zemljepisno karto nam pokaže, da ima Rusija v Aziji mnogo več življenjskih interesov kakor v Evropi. Tja je njeno najbolj naravno izhodišče na morje in v svet, tam pa se ji odpirajo tudi najplodonosnejša tržišča. Poleg tega kiatjske vojne potrebe lahko v toliki meri zaposlujejo rusko industrijo, da ji ni treba iskati dela drugod. Nezanesljivost zapadnih tovarišic ji vrhu tega narekuje previdnost v vseh izrazilo evropskih vprašanjih. Končno pa Rusija vidi največje jam-etvo za varnost svojih zapadnih meja v tem, da so države, ki bi jih utegnile morda ogrožati, kar najbolj zainteresirane drugod, čim dalje proč od Rusije. ITraincifa je v veliki diplomatski borbi zadnjih mesecev, če ne morda celo zadnjih let, popolnoma podlegla. Usodne napake, ki segajo daleč nazaj, so Francijo tako rekoč odrezale od Evrope. Obroč, ki se ga je že dolgo bala, je danes malone izvršeno dejstvo. V koliko bo Franciji pomagala iz te stiske njena angleška zaveznica, bo pokazala bližnja bodočnost. Po skušnji zadnjega pol leta sodeč pa ta pomoč ne bo prevelika in v nobenem primeru ne dovolj izdatna, da bi rešila položaj. Italiia je z zavzetjem Abesinije uresničila svoj kolonialni sen. Zdaj ji gre za to, da si imperij utrdi in spravi kolonije do rentabilnosti. Posebno pa ji gre za varnost potov v kolonije in vse, kar je s tem v zvezi. Zato ji je potrebna taka Španija, kakršno si je zamislila ona. Nerrt^Sfai ima spričo takih razmer lahko stališče. Njena res občudovanja vredna odločnost in vratolomno drzno izkoriščanje vsakokratnega položaja sta jo zopet uvrstili med odločujoče velesile. Danes njeni industriji primanjkuje surovin, njenemu prebivalstvu kruha. Oboie je skraja na- Takle je bil položaj španske vojske v Kataloniji na koncu prejšnjega tedna. meravala dobiti na bližnjem vzhodu. Ker pa je medtem položaj na skrajnem evropskem jugo-zapadu tako popolnoma dozorel, je popolnoma spremenila svojo taktiko. Vse zahteve po Ukrajini so utihnile, ker so v ospredju važnejši interesi. Pojavljajo se celo resni glasovi o zbližanju med Nemčijo in Rusijo, o gospodarskih in trgovinskih pogajanjih ter celo o nenapadalnem paktu. Bližnja bodočnost bo razkrila vse načrte, ki se jim spričo sedanjega položaja bržkone ne bo nihče upiral. Verjetno je, da se bo Franciji zgodilo to, kar je lani sama pomagala dati svoji najzvestejši zaveznici. Italijanski minister Farinacei je v nedavnem govoru v Monakovem javno zahteval Tunizijo in Džibuti, Nemčija odklanja Francijo v srednji im vzhodnji Evropi in zahteva še marsikaj. Spričo vsega tega obeta letošnja pomlad postati čas velikih dogodkov, ki utegnejo marsikje temeljito spremeniti politično podobo pokrajin. Rusko oboroževanje V prvi. polovici januarja je izšel odlok vrhovnega sveta sovjetske unije o popolni pre-osnovi ruske oboroževalne industrije v štiri čisto samostojne komisariate: za letalsko industrijo, z gradnjo vojnih ladij, za izdelovanje streliva in za industrijo orožja. Proizvodnja orožja, letal, streliva in vojnih ladij se je v Rusiji tekom zadnjih dveh let dvignila za 30 odstotkov. Vse sovjetske tovarne, ki delajo za vojne potrebščine, so noč in dan zaposlene. Ljudsko šfeftie na Ruskem Ruske državne oblasti so odredile ponovno! ljudsko štetje, ki naj ugotovi dokončno resnično število ruskega prebivalstva. Pred nekako dve-mi leti so že izvršili Rusi ljudsko štetje, ki pa ni uspelo zaradi slabe pripravljenosti. Sedaj so ustanovili 182.000 komisij za ljudsko štetje. — 1 Cerkev sv. Družine v Barceloni, kras mesta iiij ponos španskega stavbarstva. Njim bo prideljena armada 500.000 mož in žen ter še 800.000 pomožnega osebja. Pri popisovanju bodo imeli na razpolago vsa prevozna sredstva, avtomobile in letala, da bodo mogli pravo-časno izvršiti svoj posel v ogromnih pokrajinah Sibirije. Rusija šteje sedaj okrog 170 milijonov prebivalcev. Vsako leto se narod pomnoži za okroglo 4 milijone novih državljanov. Polfska zunanja politika Na račun poljske zunanje politike je često mogoče slišati marsikako pikro opombo. 0 priliki nedavnega obiska nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Varšavi je glede poljske zuuanje politike izjavil novinarjem poljski zun. minister baron Beck, da je osnovno načelo poljske zunanje politike vzdrževanje dobrih odnosov s sosedi. Zaradi tega so enako važni odnosi z Nemčijo kakor z Rusijo. Drugo načelo poljske zunanje politike je lojalna izpolnitev obveznosti napram Romuniji in Franciji. Tretje načelo poljske zunanje politike pa je sklep, da se upre vsakemu poskusu reševati zadeve, ki se tičejo Poljske, brez prejšnjega posvetovanja s poljsko vlado. Poleg tega je poljski zunanji minister dejal, da se bo Poljska izognila vsakemu sodelovanju s komur koli, ako bi prišlo do oboroženega spopada med Nemčijo in Rusijo. — Glede kolonij je omenil, da se Poljska zanje zanima, ker išče ozemlja za emigracijo (izseljenstvo) in pa zato, ker potrebuje surovin za industrijo. Zato tudi želi sodelovanja z državami, ki imajo kolonije. Kme<$f