Št. 290 (15.392) leto LI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je 'izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TCST-ULMcntecch6-TeL040/77%600___________
GOBICA - Drevored 24 maggb 1 -Tel 0481/533382
CH)AD-Ut Rbtod 28-Tel 0432/731190__________
icnn UD POSTOMA PtACANA V GOTOVN IDUU UK SPED.H Ato. POST. GR. 1/50%
CISALPINA
GKSTIONI,
plirfiTB banca di credito di trieste ^dUKd tržaška kreditna banka
TOREK, 31. OKTOBRA 1995
Zmaga,
akne
tako
izdatna
Mn,F. Šetinc
Delni rezultati hrvaških volitev potrjujejo napovedi o zmagi Tudmanove HDZ. Vladajoča stranka ni ničesar prepustila naključju: volitve je razpisala tik po svojih »meteoroloških« vojaških zmagah, na vrat na nos spremenila volilni zakon, bliskovito »pokupila« kopico opozicijskih prvakov, v državnih medijih surovo kršila volilna pravila ipd. Skratka, ce v taksnih okoliščinah ne bi zmagala, bi bil to pravi Čudež. Kljub temu pa ni mogoče govoriti o kakšni veličastni zmagi, saj je HDZ po dobljenih glasovih v bistvu ponovila svoje rezultate iz prejšnjih volitev, razliko v številu osvojenih poslanskih sedežev pa bo tako kot doslej mogoče pripisati predvsem spremenjenemu volilnemu sistemu. To pot je namreč vladajoča stranka ob svetovnem izumu »glasovanja v diaspori« tudi moCno povečala »delež« proporcionalnega volilnega sistema, v strahu, da se bo opozicija iz preživetvene-ga nagona konCno le povezala v koalicijo in jo porazila. Strah je imel prevelike oci: opozicija je sicer nastopila bolj povezano, a kaže, da bi HDZ kljub temu dobila še veC poslanskih mest, Ce bi ostala pri prejšnji, dvopolni kombinaciji proporcionalnega in večinskega sistema.
HDZ bo imel najbrž v novem saboru varno večino, ki pa bo vendarle daleč od dvobetjinske večine (ki bi ji omogočila poljubno spreminjanje ustave in morebiti celo institucionalno realizacijo »hrepenenja hrvaškega naroda«, da mu Tuđman vlada do konca svojih dni), kot je bila doslej. To pa je za opozicijo le slaba tolažba. HDZ je dovolj tudi navadna večina, da neovirano nadaljuje s personalizacijo političnega vladanja, militarizacijo, mafijskim obvladovanjem gospodarstva, podrejanjem medijev, etnic-no-kultumo netoleranco...
Za naše poštenjake, ki se tako zgražajo nad »par-titokratsko« vladavino, ki naj bi jo prinašal proporcionalni volilni sistem, pa naj bo Hrvaška dobra izkušnja, kako lahko v postkomunističnih družbah prikrojevanje volilnega sistema v smeri večinskega sistema vodi v primitivno, dasiravno tudi tragikomično reprizo nekdanjega komunističnega političnega monopola!
■ Poslovilni sprejem I Luigija Solarija
LJUBLJANA - Itabjanski veleposlanik v Sloveniji Luigi Solati je sinod priredil poslovilni sprejem ob iztrku svojega mandata. Sprejema so se udeležbi številni predstavniki diplomatskega zbora ter oblasti Republike Slovenije. Prisotni so biti tudi dani odbora za mednarodne odnose pri državnem zboru in zunanjega ministrstva. Solati je bil v Sloveniji štiri leta, najprej kot generalni konziil v Kopru in nato kot veleposlanik, sedaj pa odhaja na novo službeno mesto v zunanjem ministrstvu, kjer bo sodeloval pri načrtu za zagotovitev pomoči državam nekdanje Jugoslavije.
■ Mihalič bo Se I vodil sekcijo TZ
Predsednik Kmetijske zadruge in bivši dolinski občinski upravitelj Boris Mihalič je bil vCeraj potrjen za predsednika sekcije za kmetijstvo in ribolov pri Tržaški trgovinski zbornici. Za podpredsednika sta bila izvoljena Egidio Sardo in Ines Kostnapfel. Mihalič nam je v pogovoru izjavil, da se namerava še odločneje zavzemati za uveljavitev kmetijstva in ribolova v tržaškem gospodarstvu.
Na 7. strani
I Lira prebrodila I krizo in se okrepila
MILAN - Lira je prebrodila težave preteklega tedna in se vCeraj vidno ovrednotila v razmerju do marke in ostalih evropskih bankovcev. Nemška valuta je v primerjavi s preteklim petkom izgubila kar 12 lir, in to kljub za liro neugodnemu gibanju dolarja, ki na mednarodnih trgih doživlja nove pritiske. Manj spodbuden je bil začetek tedna na milanski borzi, ki je bila dober del dneva v vzponu, na koncu pa je izgubila veC kot odstotek zaslužka.
Na 12. strani
HRVAŠKA / DELNI IZIDI NEDELJSKIH PREDČASNIH VOLITEV NA HRVAŠKEM
Tudmanova HDZ zmagala, a ne kot si je želel hrvaški predsednik
HDZ ponovno »pogorela« v Istri in no Reki, Italijane bo spet zastopal Furio Radin
ZAGREB - Po doslej zbranih podatkih si je na nedeljskih volitvah največ poslanskih sedežev novega hrvaškega parlamenta priborila Hrvaška demokratična skupnost.
HDZ naj bi tako prek svoje državne kandidatne liste zbrala 44, 20 odstotka glasov. Na drugo mesto se je uvrstila koalicija petih opozicijskih strank - kmečke HSS, istrske LDS, narodne HNS, krscan-
skodemokratske HKDU in slavonsko-baranjske SBHS, ki je prek državne liste dobila 18, 58 odstotka volilnih glasov.
Sledita liberalna HSLS na Čelu z Draženom Budiso in Račanova socialnodemokratska SDP. Ostalim desetim strankam - sodec po dosedanjih izidih - ni uspelo preseči volilnega praga, določenega za dodelitev mandata po proporcionalnem sistemu.
Za zdaj ni znano, kdo bo sedel na treh poslanskih sedežih, namenjenih predstavnikom srbske manjšine. Jasno pa je, da bo državljane italijanske narodnosti - tako kot doslej - zastopal Furio Radin, ki je zbral kar 85, 81 odstotka glasov.
Na posebni listi, namenjeni Hrvatom, ki živijo v tujini, po pričakovanju zmaguje HDZ.
Na 3. strani
V Bakuju morda atentat
BAKU - Uradni podatki o številu mrt- : vib v podzemni železnici se Se vedno precej razlikujejo od tistih, ki so jih objavili < predstavniki zdravstvenih organizacij. ’ Slednji namreč trdijo, da jev nesreči umr- j lo 337 ljudi, približno 270 pa je opečenih j ati zastrupljenih s plinom, medtem ko minister za zdravstvo trdi, da je mrtvih manj s kot 300. Medtem ko je notranji minister Usubov vCeraj spet zanikal možnost sabo- I taže, Čeprav preiskava pod vodstvom namestnika predsednika vlade Abasova Se J poteka, pa so na državni televiziji objaviti, i da gre pravzaprav za atentat.
KANA DA / ODLOČILNI DAN
V Ouebecu čakajo na izid referenduma
Volil je tudi kanadski premier Jean Chretien. (AP)
OTTAVVA - Prebivalci frankofonske kanadske province Quebec so vCeraj na referendumu odločali o nadaljnjem obstanku druge najveCje države na svetu. Pet milijonov volilnih upra-viCenvcev je bilo pozvanih, da glasujejo za ali proti neodvisnosti od Kanade. Prvi neuradni izidi glasovanja bodo znani danes,	opazovalci
pričakujejo izredno tesen izid. Separatisti potrebujejo za svojo zmago 50 odstokov vseh oddanih glasov. Kanadski premier Jean Chretien, ki tudi sam izhaja iz Quebeca, se je zavzel za obstanek kanadske federacije.
Na 16. strani
GLAVNI ODBOR SLOVENSKE KULTURNO GOSPODARSKE ZVEZE
Razprava posvečena težavam naše narodnostne skupnosti
TRST - V Gregorčičevi dvorani je sinoči zasedal glavni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je bil v celoti posvečen obravnavi aktualnih vprašanj in težav slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. O tem je uvodoma poročal predsednik Klavdij Palčič, ki je dejal, da je v naši skupnosti napočil Cas odkritega političnega razCišCenja. SKGZ je naveličana nizkih udarcev in vsakodnevnih napadov na organiziranost manjšine, ki prihajajo iz Slovenije, a žal tudi iz nekaterih manjšinskih komponent in strank. Od Slovenije pričakuje Slovenska kul-
turno gospodarska zveza predvsem korekten državniški odnos do celotne manjšine.
PalCiC je v svojem poročilu spregovoril tudi o težavnih odnosih s stranko Slovenske skupnosti in s Svetom slovenskih organizacij, ki moCno hromijo politično delovanje manjšinskega predstavništva. V svojem poročilu, kateremu je sledila obširna in živahna razprava, je PalCiC omenil tudi hudo krizo Primorskega dnevnika in perspektive za njegov obstoj in razvoj, ki pa ne more mimo petdesetletne zgodovine in tradicij edinega slovenskega dnevnika v Italiji.
Danes v Primorskem dnevniku
Bo Liga podprta deželno vlado?
Severna liga bo morda le zagotovila zunanjo politično podporo morebitni levosredinski vladi v naši deželi.
Stran 5
Smolle buri duhove
Kandidatura koroškega Slovenca Karla Smolleja na državnozborskih volitvah na listi Liberalnega foruma je dvignila veliko prahu.
Stran 5
Pouk zgodovine v naših šolah
VCeraj so se profesorji zgodovine na naših nižjih in višjih srednjih šolah zbrati na seminarju o pouku zgodovine.
Stran 8
Gorica: kmalu konzulta na Pokrajini
Predsednica goriške Pokrajine Monica Marcotini je delegaciji SKGZ zagotovila, da bo v kratkem poskrbela za ustanovitev konzulte na slovensko manjšino.
Stran 11
SOS za zamejsko etnologijo
Na kongresu z naslovom »Razvoj slovenske etnologije: od Streklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj« je v Ljubljani tekla beseda tudi o težavah etnološkega raziskovanja v zamejstvu.
Stran 13
PRIMORSKI DNEVNIK /
Delo ZSŠDI težje brez ponedeljskove številke PD
Zveza slovenskih športnih društev ne poslala navedenim naslovnikom sledeče pismo:
Spošt.
Milan Kučan - Predsednik Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek - Predsednik vlade Republike Slovenije
Zoran Thaler - Minister za zunanje zadeve dr. Slavko Gaber - Minister za šolstvo in šport Jožef Školč - Predsednik državnega zbora Republike Slovenije
Jadranka Sturm Kocjan - Vodja delovne skupine za manjšine državnega zbora
dr. Peter Vencelj - Sekretar za Slovence po svetu
mag. Janez Kocijančič - Predsednik OKS Slovenska kulturno gospodarska zveza Svet slovenskih organizacij
Zaradi finančne krize so pri Primorskem dnevniku napovedali krčenje organikov novinarjev in grafičnih delavcev, krčenje števila strani in odpravo ponedeljkove številke.
Vsi omenjeni ukrepi so izredno boleči, še posebno pa to velja za ukinitev ponedeljkove številke, v večini s športno tematiko, ki je gotovo najbolj razširjeno čtivo med mladimi. Zato sta tudi njena vloga in pomembnost toliko večji, saj bi ukinitev lahko pomenila poglobitev odtujenosti mladine od manjšinskih institucij.
Manjšinsko športno gibanje je uspelo, s svojimi pobudami zadnjih let, globoko prodreti med mladino. Danes lahko ponosno ugotavljamo, da se velika večina naših mladih ukvarja, tekmovalno ali rekreacijsko s kakšno športno panogo. To je dalo našemu gibanju še večjo odgovornost. Nimamo namreč za skrbeti samo za tekmovalne uspehe, ampak moramo tudi na najboljši način realizirati vzgojno in socialno vlogo, ki jo šport dandanes odigrava prav med mladimi in to je toliko bolj važno, če gre za mladino neke ogrožene narodne skupnosti.
Mislimo, da smo na tej poti zabeležili marsikateri uspeh in delež tega moramo pripisati tudi Primorskemu dnevniku. Zato se bojimo, da bi napovedana ukinit
v ponedeljkove številke imela zaviralne učinke pri tem našem delu in apeliramo tudi na Vas, da v okviru Vaših pristojnosti doprinesete k temu, da bo v Sloveniji čimprej izglasovan tak zakon v prid manjšinskega tiska, ki bo omogočal Primorskemu dnevniku, da bo lahko izhajal vsak dan in to v neokrnjeni obliki.
Za vse, kar boste postorili v tem smislu, se Vam že vnaprej toplo zvahaljujemo.
S spoštovanjem
Predsednik ZSSDI Jure Kufersin
Solidarnost ZSKD Primorskemu dnevniku
Vodstvo Zvese slovenskih kulturnih društev je včeraj popoldne obiskalo uredništvo Primorskega dnevnika, da bi izrazilo solidarnost časopisu in njegovim uslužbencem ob krizi, ki jo preživlja. V daljšem pogovoru so se predstavniki ZSKD seznanili z vzroki krize in s sanacijskim načrtom, ki ga je predlagal založnik in ki bi hudo okrnil Primorski dnevnik, predstavniki ZSKD, ki gledajo na Primorski dnevnik predvsem kot uporabniki časopisa, so zagotovili podporo in napovedali, da preučujejo možnost skupnega nastopa z nekaterimi drugimi množičnimi organizacijami, ki delujejo na športnem in tudi na gospodarskem področju.
V daljšem pogovoru je bilo izpostavljeno zlasti dejstvo, da je časopis bistvenega pomena za manjšino in eden od temeljev za njeno ohranitev.
Ureja sindikalni odbor novinarjev Primorskega dnevnika
RIM / SOOČANJE MED STRANKAMI
RAI / PO NEDELJSKI DOMENICA IN
Predčasne volitve stalni refren na politični sceni
Bertinofti napada predsednika republike - Spet zadeva Sisde
Polemike zaradi nastopa Berlusconija
Novinarji očitajo Raiu dejstvo, da intervjuje s politiki prepušča televizijskimsubretkam
Predsednik Forza Italia Silvio Berlusconi
RIM - Vprašanje predčasnih volitev in morebitne vlade premirja se ponavlja kot stalni refren italijanske politike. Prekinil ga je samo za trenutek spopad ob nezaupnici pravosodnemu ministru Filippu Mancusu in nato nezaupnici, ki jo je kot odgovor na odstranitev Mancusa zahteval za vso vlado Silvio Berlusconi. Komaj sta bili obe epizodi mimo, pa se je pozornost strank spet usmerila k vprašanju morebitnih predčasnih političnih volitev.
To razpravo je spodbudil predsednik vlade Lamberto Dini, ki je v odgovoru na obtožbe Kartela svoboščin, med drugim nakazal možnost vlade premirja s široko parlamentarno podporo. Taka vlada bi lahko uresničila tiste reforme, ki bi bile potrebne, da bi v Italiji bolje deloval večinski volilni stem in da bi bila zajamčena jasna pravila igre. Komentatorji so prepričani, da tak načrt bolj ali manj odkrito podpira predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ki je večkrat poudaril, da nasprotuje predčasnim volitvam, ki ne bi spremenile ničesar in ne bi omogočile izvolitve vlade z zadostno parlamentarno večino. Nekateri so govorili celo o »stranki predsednika republike«, saj volitvam nasprotujejo predvsem stranke in strančice, ki so nastale na razvalinah nekdanje Krščanske demokracije. Toda tajnik Ljudske stranke Gerardo Blanco je včeraj odsto zavrnil, kot neumnost ugibanje o »stranki predsednika republike«. Po njegovem
mnenju je vprašanje političnega centra in možnosti, da bi se dejansko rodil, predvsem vprašanje pobtične kulture. Skratka po Biancovi oceni nobenega političnega načrta, da bi oblikovali kartel sredinskih sil.
Predsednika republike pa je napadel tajnik Stranke komunistične prenove Fausto Bertinotti, po katerem, »naj Scalfaro oblikuje svojo stranko in naj stopi neposredno v politično areno, če žeb, da bi sedanji vladi lahko sledila druga, ki bi jo prav tako vodil Lamberto Dini«. Vlada premierja in rojstvo neke »velike koalicije bi po Bertinottijevem mnenju v bistvu »prekucija volje italijanskih volil-cev«. Zato se voditelj SKP zavzema za razpust parlamenta, poterm ko bo najpozneje do konca leta sedanja vlada vrnila mandat. »Dinija smo prisilili, da napove datum odstopa,« je dodal predsednik SKP Armando Cossutta in to prikazal kot pomemben uspeh stranke.
Medtem ko se tudi znotraj obeh koaliciji stopnjuje polemika o tem ali so volitve neobhodno potrebne ali ne, je včerajšnje politično dogajanje udarila novica, da je bivši voditelj obveščevalne službe Sisde Alessandro Vocci tožil bivša notra ministra Vincenza Scottija in Nico-lo Mancina. Prefekt, ki je med obtoženimi, da je nekorektno upravljal s sredstvi službe, naj bi oba ministra prijavil, ker »nisem samo jaz odgovoren, če smo takrat kršili zakon«.
Skratna afera obveščevalne službe vre spet na dan.
RIM - Dobrih trideset minut, ki jih je Mara Veni-er med nedeljsko popoldansko oddajo Domenica Inn posvetila bderju Forza Italia Silviu Berlusconiju so izzvali ostro polemiko. Reagirali so novinarji, ki vodstvu Raia očitajo, da zaupa intervjuje s politiki voditeljici programa in ne poklicnim novinarjem, kot bi bilo pravilno. Protestirale so nekatere stranke, ki se jim je zdelo, da je bil čas za liderja Forza Italia odmerjen zelo, celo preveč širokogrudno. In seveda tudi dokaj dobro popopran pogovor Mare Venier ni izostal.
Silvio Berlusconi je voditeljici priljubljenega nedeljskega popoldanskega programa na prvi Raievi mreži odgovarjal dobre pol ure na razna vprašanja. Ob koncu pa je prisotne v studiu in gledalce zabaval z vicem na račun
Massima D’Aleme in Fausta Bertinottija. Ta vic je nato dnevnik TG4 objavil kot prvo in glavno vest nedeljskega dogajanja. To je seveda dolilo še olja na ogenj polemike, ki se je začela že v nedeljo izbruhnila pa je s silo včeraj. Prvi se je oglasil predsednik novinarje zbornice za Lacij in Molise Bruno Tucci s formalnim protestom, ker v nedeljski popoldanski oddaji so intervjuji zaupani Mari Venier, pa čeprav vprašanja pišejo novinarji. »Nimam nič osebnega proti Mari Venier, toda zdi se mi, da bi bilo prav tako posiljeno, ko bi jaz hotel nastopiti na festivalu italijanske popevke,« je izjavil Tucci.
Tajnik Ljudske stranke Gerado Bianco se ni obregnil ob prisotnost Silvia Berlusconija, toda poudaril je, da je prisotnost politiko na zabavnih oddajah
problem, ki ga bo treba nedvomno rešiti. Dodal je tudi, da je po nalogu stranke problem načela Rosy Bindi v nadzorni parlamentarni komisiji, naletela pa na gluha ušesa. Simonetta Faverio, ki pri Severni figi vodi resor sredstev množičnega obveščanja, pa se je odločila za bonijo: »Kdor še verjame v pravljico milijona delovnih mest, ki jih je Berlusconi obljubljal med volilno kampanjo, naj ve, da tudi nedvomno bogat človek, kot je milanski medijski magnat, ne bo potreboval milijona služabnikov.« Vincenzo Vita, ki vodi isti resor v DSL, pa je tako pribil, da dogodek dokazuje, v kolikšni meri je Berlusconiju uspelo zasesti eter.
Mara Venier je skupaj s Paolom De Andreisem, ki je odgovoren za program, poudarila, da ni nobenega pravila, ki bi določalo dolžino intervjujev. Dodala sta, da sta bila v prejšnjih tednih gosta nedeljske popoldanske oddaje VValter Veltroni in Massimo D’Alema, kar ni izzvalo sporov. Berlusconija naj bi povabiti že pred časom, preden uje bil tudi formalno obtožen. Venierova pa je še dodala, da odslej ne bo več vabila politikov. V tem pa je sindikat novinarjev Usigrai videl dokaz nedopustne odstotnosti vodstva podjetja.
Včeraj zvečer je olja na ogenj dobi Emilio Fede z napovedjo, da je po mnenju ameriške obveščevalne službe Cia Berlusconi med politiki, ki so najbolj izpostavljeni atentatom. Ne Cia ne Forza Italia nista novice ne potrditi ne demantirati.
Fabio Savi misli vse preklicali
RIMINI - Fabio Savi naj bi nameraval nadaljevati po istih tirnicah prekliceva-nja obtožb tudi pred sodniki porotnega sodišča v Riminiju. »Rambo« iz Riminija, kot sicer tudi brat Roberto, je takoj po arestu novembra lani priznal, da je zagrešil preko 100 kriminalnih dejanj s 23 mrtvimi in desetinami ranjenih. Na procesu zaradi umora direktorja bančnega zavoda Ubalda Racija v Pešam meseca junija je začel vse preklicevati; sledil mu je Fabio,
ki je pred bolonjskimi sodniki izjavil, da sta z bratom samo priskrbela orožje dvema kriminalnima skupinama in obenem dal slutiti, da je imel eden od dveh prevratniške namene. Kot se je izvedelo, bi moral Fabio nadaljevati po poti preklice-vanja tudi na procesu, ki se je začel včeraj. Alberto, najmlajši od treh bratov, pa je ostal v zaporu v Peschieri sul Garda, ker je pričakoval obisk sorodnikov, s katerimi je stalno ohranjal dobre odnose.
BERLUSCONIJEV NAPAD
Sodniki imajo čisto vest in ne nasedajo na provokacije
Borrelli odgovoril Berlusconiju
(na fotografijijMI-LAN - Po dolgem intervjuju, ki ga je imel voditelj gibanja Forza Italia na nedeljski televizijski oddaji »Domenica in«, so se včeraj oglasiti sodniki, la so biti predmet njegovega ostrega napada ob primem pravosodnega ministra Mancusa. »Imamo mirno vest,« je povedal državni pravdnik Saverio Borelli in dodal da govori v lastnem imenu in v imenu celotne skupine sodnikov preiskave »čiste roke«. Namestnik državnega pravdnika Gerardo D’Ambrosio pa je bil še bolj kategoričen: »Nočem komentirati takih argumentov, da ne bi zašel v provokacijo. Ne morem komentirati besed osebe,
ki je zahtevala, da mu sodi drugo sodišče.«
Sodniki so biti torej do skrajnosti umirjeni, a odločni v obrambi svojih pristojnosti. Na Berlusconijeve provokativne trditve, da so prikrivati kazniva dejanja, niso nasedli. Nedeljski zaplet pa bo vseeno imel svoje posledice, saj je voditeljica nedeljske oddaje Mara Venier napovedala, da ne bo več povabila politikov.


ZAGREB - Po doslej zbranih podatkih si je na nedeljskih vohtvah najveC poslanskih sedežev novega hrvaškega parlamenta priborila Hrvaška demokratična skupnost. To je hrvaški in tuji javnosti vCeraj opoldne sporočil predsednik republiške volilne komisije OlujiC, ki je dejal, da preštevanje glasovnic še ni končano, zato je lahko govoril le o neuradnih rezultatih.
HDZ naj bi tako prek svoje državne kandidatne liste, na Čelu katere je bil seveda Franjo Tuđman, zbrala 43,66 odstotka glasov. Na drugo mesto se je uvrstila koalicija petih opozicijskih strank - kmečke HSS, istrske LDS, narodne HNS, kršCanskode-mokratske HKDU in sla-vonsko-baranjske SBHS, ki je prek državne liste dobila 19,38 odstotka volilnih glasov.
Sledita liberalna HSLS na Čelu z Draženom Budi-šo in Račanova socialnodemokratska SDP. Ostalim desetim strankam -sodec po dosedanjih izidih - ni uspelo preseči volilnega praga, določenega za dodelitev mandata po proporcionalnem siste-
Tudjmon je zmagal, toda hrvaški volilci se niso
plebiscitarno izrekli zanj
■
■
■
mu, ki velja za izbor 80 poslanskih mest v 127-Clanskem saboru. Od 28 poslanskih sedežev, za
Delni izidi volitev na Hrvaškem (po 80 odst. preštetih glasov)
HDZ	_________43,66 %
Opozicijska koalicija
19,38%
Liberalna stranka
11,95%
Socialdemokratska stranka 8,97 %
katere velja večinski sistem in ki se »dodeljujejo« poslancem prek kandidatnih list v 28 volilnih enotah, se jih devetnajst nasmiha kandidatom HDZ, pet elanom strank združene opozicije, dva liberalcem, po ena volilna enota pa bo najverjetneje pripadla SDP in IDS.
Kar zadeva konkretna imena, je za zdaj mogoCe z gotovostjo napovedati, da se bodo v poslanskih klo-
peh znašli znani hadeze-jevci, kot so Franjo Gregorič, Mladen MarkaC (policist), Branimir Glavaš, Vladimir Seks, Josip Juras (z obrambnega ministrstva), Jure Radić, Andrija Hebrang in zunanji minister Mate GraniC.
Treba je poudariti, da je v Istri in na Reki, kjer že doslej ni bila na najboljšem glasu, vladajoča HDZ znova »pogorela«.
Po neuradnih podatkih
Wiesental zaskrbljen za usodo židovske skupnosti na Hrvaškem
DUNAJ - Znani lovec na nacistične zločince Simon Wiesenthal je v zvezi z izidi volitev na Hrvaškem ocenil, da približno 1.200 Zidov na Hrvaškem »živi v strahu« ter je dejal, da je zaskrbljen, ker je predsednik Tudjman dovolil uporabo simbolov in gesel ustaske stranke, ki je vladala Hrvaški med drugo svetovno vojno.
je na Reki kandidat Istrskega demokratičnega zbora Damir Kajin zbral več glasov kot hadezeje-vec Željko Lužavac, Slavko Linic iz Socialno demokratske stranke pa več kot Tudmanov najožji sodelavec Hrvoje Sarinić. V PoreCu je Ivan Jakovcih iz IDS povsem (s 77,91 proti 13,75 odstotka glasov)
Dva utrinka z nedeljskih volitev na Hrvaškem, na katerih so opozicijske stranke dosegli večji uspeh, kot si jih ga napovedovali komentatorji
»potolkel« nekdanjega strankarskega kolega Denisa JelenkoviCa, ki je pred nedavnim prestopil v vladajočo HDZ. Svojevrstno presenečenje predstavljajo tudi delni izidi volitev v Zagrebu, saj so prebivalci prestolnice liberalcu Ivu Škrabalu naklonili veC glasov kot dosedanjemu županu Bran-
ku Mikši (HDZ), kandidat združene opozicije (sicer elan SDP) Zdravko To-mac pa je premagal hade-zejevca Ivico KostoviCa, dosedanjega podpredsednika vlade. V Splitu se elanu HSLS Anteju Tuki-Cu obeta zmaga nad Na-danom VidoševiCem, kandidatom HDZ, sicer pa predsednikom Hrvaške gospodarske zbornice.
Za zdaj ni znano, kdo bo sedel na treh poslanskih sedežih, namenjenih predstavnikom srbske manjšine. Jasno pa je, da bo državljane italijanske narodnosti - tako kot doslej - zastopal Furio Radin, ki je zbral kar 85,81 odstotka glasov.
Na posebni listi, namenjeni Hrvatom, ki živijo v tujini, po pričakovanju zmaguje HDZ.
Predsednik volilne komisije OlujiC je vCeraj povedal, da je do nekaterih »nepravilnosti« - vključno s Tudmanovo kršitvijo volilnega molka - med volitvami res prišlo, vendar po njegovih besedah veljavnost in pravnomočnost rezultatov nista bili ogroženi. Podobnega naj bi menili tudi opazovalci Sveta Evrope in OVSE, ki pa so izrazili »začudenje« spričo odločitve o zmanjšanju števila poslancev, predstavnikov srbske manjšine. Presenečeni so bili tudi nad naglico, s katero je bil sprejet volilni zakon, in poudarili, da to v demokratičnih državah »ni v navadi«.
Gordana Gojak
V Istri in Kvarnem prepričljiva zmaga regionalistov
KOPER - Istra in Kvarner ostajata za HDZ, stranko predsednika Tudjma-na, »prepovedani« območji. Kljub hrupni predvolilni prpagandi, ki je bila še posebno intenzivna prav v istrsko-kvarner-skem prostoru, neke vrste trnu v peti hrvaške stranke na oblasti, le-tej ni uspelo prepričati krajevnega prebivalstva. V dveh enomandatnih sedežih je namreč premočno zmagala regionalisticna Dieta Democratica Istria-na - Istarski demokratski zbor.
Ivan Jakovčič, lider stranke s simbolom koze, je v severovzahodnem istrskem okrožju dosegel skoraj 78 odstotkov preferenc, kar je svojstven plebiscit. Noben kandidat v ostalih 28 volilnih okrožij ni dosegel podobnega konsenza. Kandidat HDZ Denisu JelenkoviC, ki je bil do nedavnega pri Dieti, je dosegel komaj 12 odstotkov glasov. Izvoljen je bil tudi drugi predstavnik Diete, Damir Kajin, ki je kandidiral v okrožju, ki je zajemalo osrednjo Istro in del Kvarnerja. Tako kot Jakovčiča so tudi Kajina
podprle številne hrvaške opozicijske stranke, kar mu je prineslo veC kot 50 odstotkov glasov in zmago nad kandidatom HDZ Lužavcem kot tudi nad kontroverznim, a popularnim kandidatom socialdemokratske unije BebiCem. Toda na Reki, v volilnem okrožju št. 9, je HDZ doživela najbolj pekoč poraz, saj je bil poražen šef Tudj-manovega kabineta za varnost in pogajalec s srbskimi secesionisti Hrvoje SariniC, ki ga je premagal reški župan in predstavnik hrvaške socialdemokratske stranke (nekdanji komunisti) Slavko Linic.
Ce se omejimo na Istro lahko rečemo, da so regionalisti Diete zadovoljni tudi z izidom volitev po proporcnem sistemu. Zavezništvo, ki ga je Dieta sklenila z ljudsko stranko, s stranko kmetov in z dvema manjšima regionalisti-Cnima formacijama, se je izkazalo za zmagovito formulo. Doseženih 19 odstotkov preferenc jamci namreč predsedniku istrskega regionalnega odbora Lucianu Delbiancu in dosedanjemu poslancu Dinu Debeljuhu sedež v hrva-
škem parlamentu. Delbi-anco bo zaradi nekompatibilnosti funkcij po vsej verjetnosti prepustil mesto na Čelu regionalne vlade sedanjemu opatijskemu županu Axelu Lutten-bergerju.
Istrski regionalisti so torej dosegli to, kar so napovedali v predvolilni kampanji: enak rezultat kot na političnih volitvah leta 1992, kar pomeni štiri sedeže v parlamentu. Kar zadeva izide glasovanja po proporčnem sistemu (volilnih upravičenčev je bilo v Istri 125 tisoč), je petstrankarska koalicija dosegla 55 odstotkov glasov, HDZ jih je prejela 13 odstotkov, 7 odstotkov je šlo socialnim liberalcem, 4 socialdemokratom, po 3, 5 odstotka pa neodvisnim demokratom in socialdemokratski uniji. Furio Radin bo tudi v naslednjih štirih letih zastopal italijansko nacionalno skupnost v spodnjem domu zagrebškega parlamenta, saj je prejel 84 odstotkov preferenc. V volilnem okrožju Buj, ki je rezervirano za italijansko manjšino, je porazil tekmeca Tullia Persija.
Nacionalnim skupnostim, vključno z italijansko ni bila priznana pravica dvojnega glasu. Imeli so le možnost izbrati, ali naj volijo za specifični, nacionalni sedež ali pa za večinskega v kraju bivanja, vendar v tem trenutku še ni znano, koliko Italijanov se je odločilo za drugo možnost.
LionellaPausm Acquavita
Volitve tudi na konzulatu v Trstu
TRST - Hrvaški državljani so svojo državljansko dolžnost na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah lahko opravili tudi po raznih konzularnih predstavništvih. Teko je na konzulatu v Trstu svoj glas oddalo nekaj manj kot 300 volilnih upravičencev, v glavnem mladih, ki so prišli iz naSe
dežele, Veneta ter iz Tri-dentinske-Južne Tirolske. Pretežno pa so bili iz Trsta, vendar jih tudi od drugod ni manjkalo (iz Padove so na primer dopotovali celo z avobu-som). Poleg tega so lahko volili tudi vsi tisti, ki so bili slučajno pri nas. Glasovnice so zatem poslali v Zagreb, tako da ni bilo mogoče izvedeti,
kakšni so bili rezultati.
Vsekakor je bil sistem glasovanja nekoliko zapleten, saj so pravila različna glede na to, kje volilni upravičenci Živijo in če so pripadniki manjšin. Tisti, ki imajo stalno bivališče na Hrvaškem in so svojo državljansko dolžnost opravili v Trstu, so dejansko volili tako, kot bi bili doma (torej državno listo in kandidate v svoji volilni enoti, ki jih je bilo 28 po vsej Hrvaški). Kdor pa ima bivališče v Trstu ali kje drugje, je lahko glasoval samo za posebno listo, ki predvideva izvolitev 12 zastopnikov v parlament (dvanajsterica pa bo izšla iz volitev po vseh hrvaških konzulatih po svetu). Za tiste, ki imajo bivališče na Hrvaškem in so pripadniki manjšin, pa je bilo spet drugače. Volili so državno listo in zatem so lahko izbirali med dvema možnostima: lahko so se odločili za volilnico manjšine, na kateri so bili kandidati manjšine, ali pa volilnico s kandidati ene od omenjenih 28 enot (glede pač na kraj, kjer prebivajo).
»Cesta (na splošno pa javni prostor) je učiteljica mestne kulture«, na njej se odvija družbeno življenje človeka, njegovi stiki, odnosi, soočanja. Negovanje javnega prostora bi moralo biti za vsakogar vsaj tako pomembno, kot je skrb za lastni dom. To je pravzaprav naCelo družbene etike. Vendar na splošno ni tako, dovolj je, da pogledamo skozi okno in videli bomo ulice polne prometa, hrupa, zračnega onesnaženja, umazanije. Vsakdanjemu kaosu in cestni neprehodnosti pa se v velikih mestih pridružuje še prisotnost kriminala, večanje primerov živCne bolezni itd.
Javni prostor je v glavnem skrb lokalne uprave, kar seveda ni negativno, Čeprav se na ta naCin odgovornost posameznika zmanjšuje in tisti občutek pripadnosti ali navezanosti, ki bi ga moral vsakdo imeti ne le za privatni ampak tudi za javni prostor izginja. Pravice in dolžnosti do javne lastnine se omejujejo na izjavo in mišljenje, da paC plačevanje davkov zadostuje zahtevam, da so ceste Ciste, da so vame, da so urejene za družbeno življenje. Svojih navad pa ne spreminjamo.
Da je mesto tako, kot je, smo odgovorni vsi, Čeprav je jasno, da so najbolj odgovorni tisti, ki še vedno zavajajo družbo v divji tek za cim višjimi ekonomskimi standardi in tisti, ki špekuLirajo s prostorom. Rešitev pa je, prav obratno, v počasnem, stalnem in pravičnem razvoju celotne družbe in danes, še bolj kot v preteklosti, celotnega človeštva s skupnim ciljem višje kakovosti življenja.
Urejanje prometa zadeva torej mestno upravo in odgovorne strokovne organe, ki pa običajno predlagajo omejene posege in ne zajemajo problematike celovito, v vseh njenih pogledih. Premalo se investira v raziskovanje, oziroma v pripravljalno in analitično fazo načrtov ter v iskanje alternativnih rešitev in pristopov; le tako bi bilo možno poenostaviti odločanje in bolj učinkovito uporabljati prostor. Cestni in prometni plani omejujejo svoje ureditvene posege na avtomobilski promet in v najboljših primerih upoštevajo tudi javna prevozna sredstva (avtobusne prevoze). Zdi se, da je osnovna skrb takih planov ugoto-
Danuel Jarc
viti najprimernejšo lokacijo parkirišč. Načrti za cestno opremo in na splošno za opremo javnih prostorov, ki sicer smotrno in okusno nameščajo cestne svetilke, klopi, zelenice itd., so bolj detajlni, čeprav še vedno ne obravnavajo prostora v popolnosti in prav zaradi tega so sektorski. Šibkost takih načrtov in planov je tudi njihova neusklajenost in torej nezmožnost, da obravnavajo prometno problematiko v tematski mnogovrstnosti in v kontekstu oblikovanja javnega prostora.
Urejanje prometa je namreč sestavni del oblikovanja prostora, saj je promet njegova funkcionalna uporaba. To pomeni ne le racionalizirati prometne tokove in dostopnost, ampak tudi oblikovati prostor, v katerem se promet odvija in opremiti mesto s tistimi dejavnostmi, ki so sestavni del urbanega prostora in ki so pravzaprav vzrok prometa in Človeškega premikanja in so večkrat postavljene, zaradi boljše dostopnosti, na mestno obrobje. Tu mislim predvsem na nakupovalne centre, zabavišča, večje razstavne prostore in na splošno na vse servisne dejavnosti. Stanovanjska območja bi morala ponovno sprejeti v svoje osredje delavnice, ateljeje, majhne industrijske obrate, skratka delovna mesta, seveda upoštevajoč naravno zmogljivost okolja. Cilj naj bi bil zmanjšati razdaljo do delovnih mest in povečati funkcionalno raznovrstnost prostora. Pristop, ki uravnava tako prostorsko in prometno celovitost je lahko le globalni, na ravni dolgoročne razvojne strategije mesta. Njegova uresničitev pa je postopna, sestavljena iz delnih kratkoročnih posegov, ki morajo upoštevati funkcionalno soodvisnost vseh človekovih dejavnosti v prostoru, oziroma v javnem odprtem prostoru. To preprosto pomeni upoštevati, da se človek na cesti lahko sprehaja, da se lahko vozi s kolesom, da hodi po nakupih, da se otroci na cesti lahko igrajo, da se lahko človek nekam usede, prebe-
re časopis, z nekom poklepeta, da lahko nekam nekaj odloži. Upoštevati je treba tudi raznovrstnost servisnih in tržnih dejavnosti in možnost, da jih človek lahko izkorišča v vsakem vremenu. Ceste je treba klimatsko opremiti, pozimi jih delno ali v celoti prekriti, poleti pa primemo osenčiti, skratka treba je na njih ustvariti čimboljše ugodnosti notranjih prostorov. To seveda velja za tiste ceste, ki so namenjene družbenemu življenju, v mestnih središčih ali stanovanjskih predelih. Dmge zahteve pa imajo ceste, ki so namenjene hitremu tranzitnemu prometu, javnemu prometu ali dostavi potrebščin.
Prometni plan bi moral zadostiti vsem zahtevam tudi z inovativnimi pristopi ter usklajevati različne oblike prometa z dostopnostjo do posameznih krajev, ločiti javni promet od ostalih, zmanjšati hitrost vozil v stanovanjskih ali trgovskih predelih (na cestah v stanovanjskih območjih je ocenjena največja hitrost od 15 do 20 km/h). Racionalno izkoristiti tranzitne obvoznice, vpadnice, dostavne ceste in opremiti vozlišča s terminah, ki preusmerjajo potnike na druga prevozna sredstva. Povečati uporabnost in izboljšati učinkovitost javnih prevozov (starih in novih) ter zmanjšati natrpanost mestnega središča s privatnimi voziti.
K razpršitvi prometne zgoščenosti pripomore tudi razširjanje in vedno večja uporaba telekomunikacijskih in informacijskih sistemov, bodisi v delovne kot tudi v družbene namene. Kabelska omrežja rešujejo problem dostopnosti do delovnega mesta, povečujejo vključenost v globalna tržišča in na splošno spreminjajo način dela, Čeprav je njihova bodoča uporabnost še v marsičem velika neznanka.
Na tej podlagi običajne primerjalne prednosti posameznih mest postopoma izginjajo in nadomeščajo jih življenjskost mesta ter privlačno in zdravo okolje. Zato ceste ne smejo biti le ožilje prometa in parkirni prostori, ampak kraji, kjer se odvija življenje. V mestnih središčih in stanovanjskih predetih bi tako lahko oživela tista urbana struktura, ki pripomore, da se mesto razvija po Človeškem merilu.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst. Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER EM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formato. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Itahjo 430.000 LIT Poštni tr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
PISMO UREDNIŠTVU
Skrb liceja za gledališče
Pravijo, da gledališče mladih ne privlačuje veC.
S to mislijo začenja Matejka Grgič intervju z Borisom Kobalom (PD, Četrtek, 26. oktobra). Režiser Kobal med drugim pravi, da ima občutek, da (višja) šola ne posveti niti dve uri letno zgodovini gledališča, čeprav dodaja, da se morda moti.
Znanstveni licej »F. Prešeren« že dolga leta vključuje gledališko vzgojo v šolsko delo, in to na dveh ravneh: ku-rikulami in Lzvenkurikulami.
Profesorji bienija razlagajo zgodovino gledališča od antike do današnjih dni, dijaki deloma ali v celoti prebirajo Kralja Ojdipa, Antigono, Hamleta, Fausta, Slehernika kot tudi odlomke sodobnih dramatikov tja do Becketta in Jo-nesca.
V trieniju se seznanjajo z razvojem slovenske dramatike: s pasijonskimi igrami, Linhartovim Matičkom in zlasti s Cankarjevimi dramami, pa tudi s sodobnimi slovenskimi dramami, M jih uprizarjajo naši gledališčniki.
Gledališko dejavnost gojimo tudi izvenkurikulamo: v ta sklop sodijo dramatizacije na vsakoletnih Prešernovih proslavah, nastop na proslavi ob obnovitvi slovenskega šolstva, večkratno uspešno sodelovanje naših dijakov na tekmovanju Patio degli Asinelli, uprizoritev Martina Krpana v italijanščini skupno z dijaki zavoda »Volta«.
Naši dijaki so sodelovali tudi pri radijski oddaji o gledališču Dvignjena zavesa, solško glasilo Nova pot je objavljalo njihove gledališke ocene. V prejšnjih letih smo si ogledati tudi nekaj predstav v Lljubljani.
Profesorje, ki se med urami z dijaki pogovarjajo o gledaliških predstavah SSG in gostovanjih ter spodbujajo dijake k nastopanju - tudi v amaterskih skupinah, vodita ljubezen do gledališča in slovenske besede sploh. In Ce, kot ugotavlja sam Kobal v omenjenem intervjuju, je v zadnjih letih med mladimi veliko veC zanimanja za dogajanje na odru, je to nedvomno sad dologletnega dela z našimi dijaki.
Kot smo torej v zadnjih letih na šoli sprejeti igralca Staneta Raztresena in Vladimira Jurca, režiserja Borisa Kobala samega, dramatika Toneta Partljiča in Draga Jančarja, bo tudi Boris s svojimi gledališkimi lekcijami spet dobrodošel na Liceju.
Pripravljeni smo na sodelovanje.
Nasvidenje!
Profesorji Znanstvenega liceja »F. Prešeren« Sledi 13 podpisov
_________OLGA PETELIN_______
Je bila to mladost?
Martina zgodba o trpkem kruhu, krhkem srcu in črnem času
V Trstu, zima 1924 - poletje1926
24.
Drugo jutro sem spet romala v mesto s težkim srcem. Bom speljala svoj problem na delu, kakor treba?
V urad sem prispela predčasno. Začudila sem se, ko sem videla, da je gospodična Dory že pri svoji mizi, zatopljena v papirjih. V zadregi sem se ji približala in jo vljudno nagovorila:
»Oprostite, bi smela spregovoriti z vami?«
»No, kaj mi imaš takega povedati? Veliko dela imam, zato pohiti!«
»Temeljito sem premislila o sobotnem dogodku. Zavedam se, da sem narobe ravnala, ko sem brez vašega dovoljenja sprejela telefonski Mic. Prosim vas, da mi oprostite. Moj namen je bil dober: želela sem vam na kak način priskočiti na pomoč ob vsem tem zaostalem delu.«
»No, prav. razumem!« je rekla gospodična Dory spravljivo in se spet namrščila, potem pa se nenadoma zastrmela v moj ovratnik.
Bila sem kot na trnih. Zahvalila sem se ji in hotela oditi, ko me je zadržala:
»Ta tvoj ovratnik je nekaj posebnega. Kje si ga kupila?«
»To je ročno delo moje mame!« sem ponosno rekla.
Oči so se ji pasle po prelepo sk-vačkanih martjeticah, potem se je namrdnila in vstala:
»No, preidiva k delu!« je odločno rekla in postavila predme dva debela zvezka.
»Za začetek mi boš izračunala letošnje nakupe in prodajo... nujno potrebujem končna zneska,« mi je naročila in se vrnila na svoje mesto.
Naloge sem se takoj vestno lotila. Ko sem nekoliko boječe odpirala zvezek, se me je loteval dvom, če bom tej nalogi kos. Kmalu pa sem se potolažila... nič tako težkega ni bilo. Morala sem le seštevati posamezne zneske. Nisem še dolgo računala, ko je zazvonil telefon.
Niti zganila se nisem, le nekoliko dvignila oči iznad zvezka.
»No, pa poskrbi ti za to...! Odslej boš ti prevzemala,« je gospodična Dory vzvišeno zinila, jaz pa sem se naročila takoj poprijela.
Naslednje dni je bilo zelo težko, bila sem preobložena z delom. Kot nalašč je ta čas tudi Meri zaprosila za dopust, da bi lahko šla obiskat bolnega brata v Zagreb. V tem letnem času je bilo kupcev in naročil največ, zato se je njena odsotnost zelo poznala. To prekomerno delo me je skoraj strlo.
O svoji hudi stiski sem potožila Ivanu.
»Potrpi še malo,« mi je dejal. »Počakaj, da se vrne Meri. Medtem pa o svoji preveliki obremenitvi spregovori s knjigovodkinjo. Najprej z njo, razumeš?" mi je svetoval.
Tega sem se tudi držala. Že naslednji dan sem poprosila gospodično Dory za kak trenutek pozornosti.
Gospodična Dory se je samovšečno oprla na komolce in pokimala, češ da posluša.
»Zdaj, ko je Meri odsotna, res ne zmorem vsemu slediti, kot je treba: odgovarjati na telefon, prevajati, postreči morebitne stranke,
fakturirati, urejati arhiv. Vse to mi pobere ves čas in tako s seštevanjem letošnjih nabav in prodaje nikamor ne pridem. Vem pa, kako nujno rabite končni znesek.«
»Zelo me veseli, da si tako vestna, in da čutiš odgovornost do svojega dela.. Vse, o čemer si mi potožila, sem že sama opazila. Kar zanesi se, trudim se, da bi stvari spravila v red. Čakam le na kako sporočilo od Meri, da bom vedela, kako najbolje speljati...« je rekla vljudno in mi vzvišeno namignila, naj se spet posvetim svojemu delu.
Ivan je imel prav. Tisti razgovor z gospodično Dory mi je moj položaj v službi zelo olajšal. Od takrat je začela gledati name z nekoliko drugačnimi očmi.
Tri dni kasneje je prispelo Metino sporočilo, da se je zdravstveno stanje njenega brata poslabšalo in da se še ne more vrniti. Tako nismo mogli več računati nanjo.
Gospodična Dory je ob tem pokazala svoj talent. Takoj je gospodu Aldu predlagala nekaj sprememb pri osebju in porazdelitvi dela: v magazinu zaposliti novo prodajalko, dovolj, če je vajenka ali začetnica, k moji mizi pa postaviti blagajniško okence. Gospod Aldo, ki je bil vedno kje na poslovnih poteh in se je zelo malo vtikal v delo v hiši, je njen predlog takoj sprejel in s tem je bila zadeva rešena.
Rešena, seveda rešena... za vse, razen za mene! Zdaj sem postala še blagajničarka. Čeprav nerada, sem morala sprejeti še to odgovorno zadolžitev. Da bi ustregla tudi gospodični Dory, ko je ta rabila pomoč, sem bila primorana iz dneva v dan opravljati nadure.
Nekega dne mi je Ivan v razgovoru le pritrdil, da v službi stvari zame le niso prav rešene. Zanesla sem se na njegovo mnenje, saj je gledal na zadevo od zunaj, bolj neprizadeto od mene. Spet mi je svetoval, naj se pogovorim s knjigo-vodkinjo, obenem pa se živo zavzel, da moram zelo paziti na svoje zdravje.
Tudi meni se je zdelo, da je moje zdržljivosti konec in se zato v mislih že skrbno pripravljala, kako v tretje spregovoriti z gospodično Dory.
Kapljo čez rob mi je pomenil dogodek, ko se je naslednjega jutra na mojem okencu pojavil črnuh Mario od skladišča Agrumi. Za-buljil je vame in se mi zlobno nasmehnil, potem pa vprašal po šefu. Nisem mu odgovorila, le obrnila sem se in ga najavila gospodični Dory.
»Ah, gospod Mario praviš?! Kar pospremi ga k meni, Marta.«
Povabila sem ga z besedami: »Izvolite, prosim, do naše tajnice!«
Gospodična Dory je kar narasla, ko je slišala tisto tajnico. Stisnila mi je roko in cmuha vljudno pospremila k direktorju.
Tudi tokrat se mi je zdelo, da se zlovešči obisk nikoli ne bo nehal. - O čem teče beseda? - me je vznemirjalo. Naposled je gospodična Dory odprla direktorjeva vrata in ga pospremila k izhodu. Spotoma se mi je Mario ponovno prezirljivo nasmehnil.
(Se nadaljuje)
VIDEM / POGAJANJA ZA NOVO DEŽELNO VLADO
Liga že razmišlja o zunanji podpori
Morebitno zavezništvo med levo sredino in Severno Ligo lahko računa na 37 svetovalcev
«r.*
31.11 m
S 1 F; S I i	a m i $
Koliko časa bo Dežela FJK brez deželnega odbora?
VIDEM - Severna liga bo morda nudila zunanjo politično podporo morebitni levosredinski deželni vladi. To je mo-goCe najbolj stvarna hipoteza, ki je prišla do izraza na včerajšnjem videmskem sestanku svetovalcev Ljudske stranke, Severne lige, DSL, Zelenih, republikancev in socialistov. Položaj ostaja vsekakor še zelo negotov in tudi v prihodnje se ne bi bistveno spremenil, vse dokler ne bo Bossijeva stranka enkrat za vselej povedala, kaj pravzaprav hoče in,zahteva.
Morebitno zavezništvo med Ligo in levo sredino bi vsekakor uživalo podporo 37 svetovalcev na šestdeset, kolikor jih šteje deželna skupščina. Slo bi, kot vidimo, za kolikor toliko trdno številčno večino, čeprav je res nenavadno, da bi Liga kot največja stranka v skupščini ostala izven odbora. Severna liga namreč močno plačuje davek svojih hudih notranjih razhajanj in tudi osebnih razprtij.
Zadevo bo morda razjasnil deželni tajnik, senator Roberto Visen-tin, ki se je včeraj v Milanu srečal z Bossijevi-mi sodelavci in morda od njih dobil »nasvete«, kako premostiti krizno situacijo v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Liga je, kot kaže, pripravljena podpisati programski dogovor z DSL, boji pa se »političnega objema« z zmerno levico.
Liga ostaja torej še dalje jetnik svojih razhajanj in političnih nedorečenosti, njeni morebi-
tni zavezniki pa počasi izgubljajo potrpljenje. Zeleni so že nekajkrat dali vedeti, da ne nameravajo vztrajati pri jalovih in nejasnih pogovorih in pogajanjih. Ljudska stranka pa nasprotuje zmedenim in polovičnim rešitvam (npr. terminski vladi, ki bi odobrila proračun in zatem odstopila) in glasno zahteva stabilno koalicijo in seveda stabilni odbor.
Vse to se dogaja potem, ko se po vsej deželi množijo odločni pozivi
politikom, da pospešijo pogajanja in se odpovejo igram in igricam, ki so doslej onemogočile izvolitev nove vlade. Ti pozivi so doslej naleteli na dokaj gluha ušesa. Na zelo majhno zanimanje pa je doslej nelatel tudi predlog Buttiglio-nejeve stranke CDU za oblikovanje neke vrste institucionalne vlade, iz katere bi izpadli edino svetovalci Nacionalnega zavezništva-MSI ter Stranke komunistične prenove.
KOROŠKA IN DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE
Kandidatura Smolleja dvignila veliko prahu
NSKS neodločen, ZSO podpira Stojsičevo
CELOVEC - Kandidatura koroškega Slovenca Karla Smolleja (na fotografiji) na državnozborskih volitvah 17. decembra na listi Liberalnega foruma (LF) je dvignila veliko prahu. Politični tekmeci in mediji Smollejevi kandidaturi namenjajo veliko pozornost, čeprav ne samo v pozitivnem smislu. Tudi med koroškimi Slovenci je ocena Smol-lejeve kandidature različna. Narodni svet koroških Slovencev (-NSKS) jo podpira, čeprav se spoprijema z velikimi težavami glede odnosa svojega članstva do dokaj izrazite antiklerikalne politike LF, Zveza slovenskih organizacij (ZSO) pa daje prioriteto državni poslanki in dosedanji manjšinski govornici Zelenih v parlamentu Tereziji Stojsičevi ter socialdemokratom.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip je v pogovoru za naš list poudaril, da je Smollejeva kandidatura rezultat pogajanj med Enotno listo in Liberalnim forumom, v katera NSKS ni bil vključen. Ali bo NSKS dal volilni proglas za Smolleja in s tem za Liberalni forum, pa bodo odločili na seji predsedstva NSKS. Možno je celo, da bodo zaradi pomembnosti take odločitve sklicali celo Zbor narodnih predstavnikov NSKS. Osebno je Olip namignil, da podpira Smolleja, kajti zanj je »bistvena razlika« med Smodejem in Stojsičevo. »Smolle kandidira kot avtonomni predstavnik manjšin pri Liberalnem forumom, pri Stojsičevi pa gre za integrativno, v stranko vključeno osebo«, je še dejal Nanti Olip.
Predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Marjan Sturm je načelno pozdravil kandidaturo Slovenca na listi Liberalnega foruma in jo tolmačil kot »potrditev politike ZSO, ki se zavzema za prisotnost Slovencev v vseh strukturah večinskega naroda«. »Kandidatura
Smolleja pri Liberalnem forumu, Stojsičeve pri Zelenih ter Blatnikove pri socialdemokratih je dokaz več, da je manjšina pluralistična skupnost«, je za naš list poudaril Sturm, ki se je tudi spraševal, ali bo katoliško usmerjeno članstvo EL in NSKS sledilo močno antiklerikalno usmerjeni politiki Liberalnega foruma. Glede kandidata Karla Smolleja, ki je leta 1988 v parlamentu glasoval za ločevanje otrok na osnovnih šolah po jezikovnih kriterijih (kar je ZSO odločno zavrnila), je Sturm menil, da imajo zdaj besedo volilci, ki bodo pri glasovanju »zagotovo upoštevali tudi stvari, ki so se dogajale v preteklosti«. ZSO pa bo po predsednikovih besedah v volilnem proglasu za državnozborske volitve upoštevala, da so koroški Slovenci prisotni v vseh političnih strukturah večinskega naroda, glede preference za to ali ono stranko pa S trum ni dopustil dvoma, da so »naše preferenci pri socialdemokratih in zelenih«.
Smolle je medtem že soočen z napadi političnih tekmecev. Ko-
roški socialdemokratski državni poslanec Dieter Antoni je izjavil, da je Smollejeva kandidatura izključno osebne narave in 51-letnemu tolmaču in predsedniku Centra avstrijskih narodnosti na Dunaju očital, »da menjuje politično prepričanje kot srajce«. Antoni je s tem v zvezi opozoril, da je bil Smolle v 70-tih letih član socialistične stranke, od leta 1986 do 1990'državnozborski poslanec in manjšinski govornik Zelenih, nato je tesno sodeloval z avstrijsko ljudsko stranko, zdaj pa da se je pridružil Liberalnemu forumu, stranki, ki jo je ustanovila nekdanja Haiderjeva namestnica Heide Schmidt, potem ko se je le-ta ločila od svobodnjakov.
Sodeč po najnovejših javnomnenjskih anketah je Smollejeva vrnitev v državni zbor - po sporazumu med Liberalnim forumom in Enotno listo mu pripada dvanajsti državnozborski mandat LF - postala vprašljiva. Liberalci so namreč padli na ali celo že pod magičnim štiriod-stotnim pragom, ki odloča o tem, ali bo LF v naslednji zakonodajni dobi zastopan v parlamentu ali ne. Na zadnjih državnozborskih volitvah so liberalci dosegli 5, 7 odstotka glasov in enajst sedežev v državnem zboru.
Takorekoč že zagotovljen je sedež državni poslanki in manjšinski govornici zelenih Tereziji Stojsič. 37-letna gradiščanska Ftrvatica preteklo soboto ni bila le ponovno potrjena za prvo kandidatko za manjšinski mandat, temveč bila izvoljena tudi na tretje mesto kandidatne liste Zelenih na Dunaju. Ankete Zelenim na Dunaju napovedujejo potrditev sedanjih treh sedežev in celo možnost četrtega. Po vsej Avstriji pa lahko računajo z naraščanjem glasov nad osem odstotkov, kar bi pomenilo 15 ali več mandatov.
Ivan Lukan
PORDENON / ZASEDANJE
Listina o šolskih službah za vsestransko kakovost
Pordenonsko šolsko skrbništvo je v okviru prireditve »Editexo«, ki se odvija na sejmu v glavnem mestu zahodne Furlanije, včeraj priredilo zasedanje pod naslovom »Listina šolskih služb: celovita kakovost v šoli«. Zasedanja se je udeležila tudi podtajnica ministrstva za šolstvo Ethel Porzio Seraval-le, poleg nje pa tudi deželni odbornik za izobraževanje Alberto Tomat.
Po uvodnem poročilu šolskega skrbnika Franca Luchinija sta izhodiščna poročila iznesla inšpektorica Annamaria Gilberti, ki je odgovorna za kakovost v šolah in pa dr. Michele Campione, menedžer podjetja Electrolux-Zanussi.
Deželni odbornik Tomat je pobudo ocenil pohvalno in podčrtal važnost vpraša-
nja, o katerem je tekla razprava; dejal je, da se na tak način omogoča sodelovanje med vsemi tistimi, ki delujejo na šolskem področju in tistimi, ki so zaposleni drugod. Deželni odbornik se je torej v celoti strinjal s pobudo in dodal, da bo deželna uprava naredila vse kar je vjeni moči, da bi stimulirala srečanje in sodelovanje, ki sta osnovi, da bi šola bila v vse večji meri na višini potreb sedanjega časa.
S svoje strani pa je podtajnica Ethel Porzio Seravalle med drugim obrazložila, da je listina šolskih služb nastala v vzdušju zakona o jasnosti: zakon je bil namreč sprejet za vzpostavitev korektnega odnosa med prebivalstvom in državnimi institucijami, med katerimi je prav šola ena najglavnejših.
_____________PLANINSTVO_____________
Dr. Mihi Potočniku v slovo
Imel je velike zasluge za uveljavitev slovenskega planinstva
Zamejski planinci smo z dr. Miho Potočnikom izgubili velikega prijatelja. »Rojen je bil v osrčju gora in za gore,« je v včerajšnjem Delu zapisal Tone Škarja. Izgubili smo človeka, ki je verjel v prijateljstvo in sodelovanje med ljudmi in narodi, čeprav je med vojno okusil marsikatero zlo in ponižanje, in ki je to svoje prepričanje skušal uresničevati tudi ali predvsem na področju planinstva, v povezovanju in sodelovanju s planinskimi organizacijami v Avstriji in Italiji in drugod po svetu. Bil je med začetniki in najbolj doslednimi zagovorniki prijateljstva med planinci Slovenije, Koroške in Furlanije Julijske krajine v časih, ko so berlinski zid komajda zgradili.
Dr. Potočnik je bil vezni člen med starejšo generacijo planincev in alpinistov klasičnega obdobja in generacijo, ki
je slovenski alpinizem postavila v svetovno areno, začenši z odpravo na Trisul pred petintridesetimi leti.
Njegova osebna poznanja segajo do dr. Juli-usa Kugyja in Henrika Tume in dr. Tominška, če sežemo samo v polpreteklo zgodovino slovenskega planinstva, oziroma planinstva v prostoru med Alpami in morjem. Bil je v stikih z znanimi plezalci in gorniki v številnih evropskih deželah. V skalaških vrstah je pomagal dokončati pionirsko delo, ki so si ga zastavili ustanovitelji slovenske planinske organizacije: da bi bili tudi v plezanju gospodarji domačih gora.
Planinstvu se je zapisal tudi kot avtor planinskih knjig, veliko je naredil za uresničitev Triglavskega narodnega parka, v mednarodnih planinskih organizacijah
je dostojno zastopal Slovenijo in nedvomno je tudi njegova zasluga, če danes na tem področju nekaj pomenimo. V političnih forumih je znal planinstvu izbojevati pravilno težo in priznanje.
Bil je vezni člen med osrednjo planinsko organizacijo, ki ji je predsedoval štirinajst let in zamejskim slovenskimi planinskimi društvi, vnet zagovornik ohranjanja samostojnega nastopanja in obenem povezanosti teh planinskih društev s Planinsko zvezo.
Njegovo bogato in polno življenje, ki se je začelo na izteku ene najlepših alpskih dolin pod Triglavom, sklenilo pa v Ljubljani, je tolikšno, da ga je nemogoče zajeti v skromen članek. Najlepši spomin na dr. Potočnika bomo ohranili s tem, da bomo skušali nadaljevati njegovo delo.
Vlado Klemše.
NOVICE
Tudi SSk na proslavi združenja ASAR v Borghettu
TRENTO - Stranka Partito autonomista trenti-no tirolese je v nedeljo, 29. t.m, priredila v kraju Borghetto pri Trentu mogočno proslavo ob 50-letnici ustanovitve tridentinskega Združenja deželnih avtonomističnih študij (ASAR) iz idejnega izročila katerega tudi sama izhaja. Proslave, ki se je odvijala na pristavi S. Leonardo grofov Guerrieri Gonzaga, se je udeležilo kakih deset tisoč ljudi. Prisotni so bili tudi najvišji predstavniki avtonomnih dežel Trento in Bočen ter avstrijske zvezne dežele Tirolske, kakor tudi zastopniki manjšinskih in avtonomističnih strank Sudtiroler Volkspartei, Union Valdotaine in Slovenske skupnosti, s katerimi je P ATT sklenila zavezništvo. Predstavništvo SSk je vodil tajnik Martin Brecelj. Med vidnimi udeleženci prireditve je bil tudi predstavnik Severne lige Roberto Maroni. Predsednik PATT Franco Tretter je v svojem slavnostnem govoru podčrtal, da so Tridentinci pripravljeni z vsemi demokratičnimi sredstvi braniti svojo avtonomijo, če bi jo kdo hotel ogroziti, ter se zavzel za nadaljnje uveljavljanje krajevnih avtonomij v okviru Evrope dežel in narodov.
Slovenija in Vzhod na TV Koper
KOPER - V okviru programa Dialoghi bo drevi ob 21. uri na italijanskem sporedu TV Koper oddaja o odnosih med Italijo in Slovenijo in evropskih Vzhodom. Gost oddaje, ki jo vodi Maurizio Bekar bo zgodovinar Jože Pirjevec. Med temami, ki bodo v v ospredju razprave, bo tudi manjšinska problematika.
NOVICE
SALEŽ / ZANIMIVA RAZPRAVA NA POBUDO DRUŽIVA RDEČA ZVEZDA
Lovci bodo praznovali svojega zavetnika
Pokrajinska sekcija Italijanske lovske federacije in Slovensko lovsko društvo »Doberdob« bosta tudi letos proslavili zavetnika lovcev Sv. Huberta. Praznovali ga bosta v soboto 4. novembra z mašo, ki bo ob 15. uri v cerkvi na Repentabru. Pri maši, na katero so vabljene vse lovske družine iz naše dežele in iz Slovenije, bodo sodelovali tudi igralci roga iz Litije.
Skupila jo je priletna ženska
Na novi cesti za Opčine je včeraj prišlo do prometne nesreče, v kateri se je poškodovala 69-letna Maria Carboni iz Ul. Vittorio da Feltre 7, ki so jo v kati-narski bolnišnici pridržali na opazovanju. Carbo-nijeva, ki si je udarila v prsni koš, se je peljala v avtomobilu fiat uno, ki se je v višini »Cascina delle Rose« zaletel z dostavnim vozilom. Vseh izvidov včeraj popoldne niso še opravili, vendar sumijo, da gre za domnevni zlom grodnice in morda tudi za zlom rame.
Izginotje mladoletnikov in zaporne kazni
Tiste, ki ne bodo brez odlašanja prijavili izginotja mladoletnika, bodo kaznovali z zaporno kaznijo in ne samo z globo, kot je veljalo doslej: tako predvideva zakonski osnutek, ki ga je v prejšnjih dneh v sodelovanju z vsedržavnim združenjem za otroštvo (Anai) predstavila v poslanski zbornici furlanska parlamentarka Fiordelisa Cartelh (Severna liga). V zakonskem osnutku, ki so ga včeraj orisali v Trstu in ki ga podpira tudi policijski sindikat, je med drugim tudi zapisano, da bodo v ječo šli tudi tisti, ki ne bodo prijavili povratka mladoletnikov kot tisti, ki naredijo lažno prijavo, da bi izslediti otroka, ki so jim ga vzeti na podlagi sodne odločitve.
V	Italiji so v prvih osmih mesecih letos prijavili izginotje 1896 mladoletnikov, od tega jih 709 do začetka septembra niso še izslediti. Največ so jih pogrešati v Kampaniji (183), v Lombardiji 117, v Laciju 100, naša dežela je na 11. mestu z 9 prijavami, kar pomeni, da je fenomen v porastu, saj jih je bilo v vsem lanskem letu pet.
Umiki trgovin
Tržaška občina sporoča, da bodo trgovine od 1. do
5.	novembra odprte z naslednjim umikom: jutri 1. in v nedeljo 5. novembra bodo obvezno zaprte; lahko pa bodo odprte tiste trgovine, ki so v neposredni bližini prodajne razstave "Appuntamenti di San Giusto«, ki bo na prehodih za pešce v Ul. Genova, Ul. Dante, Ul. Ponchielti in Ul. Santa Cateri-na. V četrtek 2. in v soboto 4. bodo trgovine odprte z običajnim umikom, v petek 3. (na praznik sv. Justa) pa je odprtje trgovin fakultativno.
V	petek tradicionalni koncert občinske godbe
V	petek 3. trn., na praznik sv. Justa, bo v dvorani Tripcovich tradicionalni koncert občinske godbe Giuseppe Verdi. Koncert se bo začel ob 20.30, vstop v dvorano pa bo brezplačen.
Iščejo čuvaje tudi z znanjem slovenščine
Pokrajinski urad za delo obvešča, da tržaška pokrajinska uprava namerava vzeti v službo 3 čuvaje Ul. funkcionalne kvalifikacije in 2. čuvaja IH. funkcionalne kvalifikcije z znanjem slovenskega jezika, in sicer prek selekcije. Kandidati morajo imeti diplomo nižje srednje šole in zadoščati splošnim pogojem, ki veljajo za javne uslužbence. Zainteresirani se morajo javiti k selekciji v ponedeljek in torek,
6.	in 7. novembra, od 8.30 do 12. ure na okrajni sekciji za zaposlovanje v Ul. Fabio Severa 46. S seboj morajo imeti potrdilo o vpisu v seznamu za brezposelne, kakor tudi delavsko knjižico.
Inteiiingvistika in esperanto
V	okviru 4. sredodemske konference o esperantu, ki se je odvijala v Trstu v priredbi mednarodne zadruge Literatura Foiro in Tržaškega esperantskega združenja, je bila včeraj na sporedu tudi zanimiva debata o esperantu v luči intertingvistike, se pravi vede, ki preučuje umetne jezike. Govoriti so med dragimi Paolo Albani in Berlinghiero Buonarroti, avtorja slovarja imaginarnih jezikov »Dizionario delle lingue immaginarie«, ter avtor gesla o mednarodnih jezikih v enciklopediji »Grande dizionario enciklopedico UTET«. Predavatelji so med drugim izpostaviti dejstvo, da obstaja že prava književnost v esperantu, ki jo priznava tudi združenje pisateljev Pen club.
Umrl je slikar Marino Sormani
Včeraj je v Trstu umrl slikar Marino Sormani. Rodil se je v Nabrežini 3. aprila 1926. Po študiju slikarstva na dunajski likovni akademiji se je na začetku petdesetih let vrnil v Trst in tu začel delovati ter razstavljati. Uprizarjal je mestne in kraške ambiente, in to na svojski način, ne meneč se na mode. Za njegove stvaritve je značilno, da se v njih nikoli ne pojavlja človeška figura. Sormani se je uveljavil tudi kot okraševalec. Precej je delal na potniških ladjah.
Dileme in različne strateške pozicije slovenske manjšine
Posegi Miloša Budina, Cirila Zlobca in Borisa M. Gombača
Pogled na del udeležencev zanimivega večera v Saležu (foto KROMA)
V času, ko se ustaljene kategorije »zamejstva« krepko majejo, je potrebno znova premisliti »položaj in perspektive Slovencev v narodno mešanem postom«. Na to temo je kulturno društvo »Rdeča zvezda« priredilo v Saležu srečanje, ki so se ga pred številno publiko udeležili Ciril Zlobec, Boris M. Gombač in Miloš Budin.
Po začetnem pozdravu predsednice društva Jasne Milič in po prikazu video posnetkov o bogatem in razvejanem delovanju društva v pretekli sezoni, je pogovor stekel sproščeno in živahno, predvsem pa ob zavesti, da se slovenska manjšina v Italiji danes znajde v bistveno novem položaju. Na to je opozoril Miloš Budin, ko je izpostavil dejstvo, da se za razliko od preteklosti Slovenec v Italiji srečuje s sodržavljanom druge narodnosti tudi tam, kjer je do nedavnega bil večina in zato obvarovan pred raznarodovalim pritiskom. Vendar je v kraških občinah prav suverena tradicija slovenstva, ki se izraža v odsotnosti sleherne kategorije »strahu«, obenem tudi jamstvo za sproščeno razumevanje »drugega«.
O samozaveštni suverenosti, ki že po svoji naravi nikogar ne odklanja, je govoril tudi Ciril Zlobec. Dotaknil se je vprašanja odnosov med matico in zamejstvom ter ugotovil, da smo priča izvažanju osrednjih slovenskih politič-no-kultumih parametrov (včasih tudi zdrah) med Slovence v Italiji, kar
dokazuje ne le nezrelost nekaterih politikov tostran in onstran meje, pač pa tudi, kot je sam priznal, velike težave v razumevanju specifike zamejstva, ki se kulturno in politično razvija po drugih tirnicah kot v Sloveniji; Slovenija pa ni, razen manjšinske prisotnosti, narodno mešano področje. Suverenosti v zamejstvu zato ni mogoče graditi zgolj na zavesti o »matici, ki nam bo pomagala«, pač pa na zavesti o lastnih sposobnostih, ki jih moramo s posebnim čutom odgovornosti gojiti, izpostavljati in uveljavljati mimo svojega »malega« prostora. Zanimiva je bila Zlobčeva ugotovitev, da je po osamosvojitvi ta kategorija sploh edina, ki nam določa težo in po-
men v mednarodnih odnosih, saj je tudi država Slovenija dejansko »manjšina«, ko se mora soočati s tradicionalno močnejšimi sosedi.
Boris M. Gombač je poslušalce priklenil na nekoliko konkretnejša tla zgodovine odnosov med Slovenci in Italijani in dokazal, da so neidilični odnosi stalnica v zgodovini obeh narodov, ne glede na barvo politične oblasti, ki se je s temi vprašanji ukvarjala. Italija naj se ne bi v resnici nikoli odpovedala negativnemu naboju v odnosu do Slovencev, ko pa je to storila (londonski memorandum, Osimo), se je uklonila zunanjemu pritisku močnejših političnih subjektov (ZDA, Anglije in Francije). Pot do polnopravnega in
spoštljivega sprejetja Slovencev in Slovenije kot samostojnega subjekta je zato še dolga in odvisna po eni strani od civilizacijskih in demokratičnih procesov znotraj italijanske družbe, po drugi pa od naše sposobnosti biti dejansko suveren subjekt. V tem pogledu so nekatere poteze današnje slovenske politike po Gombačevem mnenju zskrbljujoče in naivne (vračanje lastnine vsem, razen optantom).
Debata se je razvila predvsem okrog dveh strateških pozicij, ki naj bi jih Slovenci v Italiji izdelali: prva je naravnana navzven in vidi rešitev lastnih problemov v vse večjem poudarjanju »dolga«, ki nam ga Italija mora izplačati, duga pa gleda predvsem znotraj
same sebe in se zavzema za čim popolnejšo in kvalitetnejšo rast skupnosti kot take, ki bi preživela tudi mimo morebitne nenaklonjenosti soseda, kot je to v svoji zgodovini že dokazala. Izbira med obema opcijama določa konkretne politične izbire: ali bomo suverenost slovenskega življa v Italiji gradili na zavesti o »zunanjem sovražniku«, ki naj bi nas znotraj politično strnil, ali pa na zavesti o pripadnosti družbi, ki se s svojo kvaliteto enakovredno postavlja na vabljivo tržišče mednacionalnih in medkulturnih odnosov. Za slovensko politiko v Italiji je razlika med negativnim in pozitivnim subjektom še nerazvozlan vozel, (iv)
SREČANJE / OGLED RAZSTAVE
SODILI MU BODO DECEMBRA
Vesoljci o svojih izkušnjah
Prof. di Prampero o posledicah dolgega bivanja v vesolju
Ghersevicha obtožujejo sodelovanja pri ropu
V naši deželi se že nekaj dni mudi Ulf Merbold in Italijan Franco Malerba skupina štirih vesoljcev, ki je včeraj so govorili o lastnih bogatih in nevsak-obiskala tudi Trst: v popoldanskih danjih izkušnjah v vesolju; okroglo mi-urah so si astronavti ogledali razstavo zo je vodil novinar Fabio Pagan, pri ERA na Pomorski postaji, za tem pa so njej pa je sodeloval tudi prof. Pietro se udeležili okrogle mize v dvorani Ba- Enrico di Prampero z Videmske uni-roncini: ruska astronavta Valerij verze, ki že vrsto let opravlja fiziološka Poljakov in Aleksander Viktorenko (na testiranja na članih posadk vesoljske sliki - foto Balbi/KROMA) ter Nemec ladje Mir.
Guido Ghersevich, informator policije, ki je vpleten v rop na Opčinah leta 1991, se bo pred sodnike vrnil 14. decembra letos, potem ko so včerajšnjo obravnavo odložiti. Ghersevich je bil nekaj časa v ječi, nakar so mu dodelili hišni pripor, v zaporu pa so še vedno štirje mladeniči, ki jih je »prodal« letečemu oddelku, potem ko jim je »zaupal«, da je v hiši družine Forza pravi zaklad. O zakladu ni bilo ne duha ne sluha, zato pa so četverici (Renzo Erman, MaMmilian Magris, Ales-sandro Guni in Daniele Cusumano) naložili visoke kazni. Ghersevich, ki je vpleten tudi v neko drago preiskavo v zvezi s prekupčevanjem z mamiti, pa roparjem ni nudil samo potrebnih podatkov, tudi drugače jih je opremil: dal jim je na razpolago ra-diooddajnike, električno napravo za omamljanje in drugo.
Podkvestor Giuseppe
Padulano, inšpektor Luciane Scozzai in intendant Dario Ventrice so sodniku za predhodne preiskave sicer dejati, da je Ghersevich delal za policijo, vendar očitno niso biti prepričljivi, sodnik je verjel četverici. Po mnenju javnega tožilca naj bi namreč Ghersevich res sodeloval s policijo, vendar naj bi marsikaj počel tudi na lastno pest, pri čemer naj bi izkoriščal prav kritje, ki so mu ga nudili stiki s silami javnega reda. Sumljivo je namreč dejstvo, da je četverici svetoval, naj govorijo z beneškim naglasom, člane družine Sforza pa naj zvežejo s svinčeno žico: kako je lahko vedel, da so pri prejšnjih petih ropih na Krasu in v tržaški okolici neznanci, ki jih niso nikoli prijeti, uporabiti prav to vrsto žice? Svojčas se je Ghersevich tudi bahal, da je bil v stiku z znanim Feli-cejem Manierom, nakar se je premislil, češ da je bilo vse skupaj le izmišljotina.

TRŽAŠKI OBČINSKI SVET JE BIL VČERAJ SKLEPČEN
TRGOVINSKA ZBORNICA / PO VČERAJŠNJIH VOLITVAH
Preustroj ACEGA razdvaja stranke
lllyjevo večino se zavzema za preobrazbo občinskega podjetja v delniško družbo
Tržaški župan Riccardo llly (foto KROMA)
Po klavrnem petkovem dogodku, ko je odsotnost lepega števila svetovalcev večine in opozicije onemogočila sejo, je bil tržaški občinski svet sinoči vendarle sklepčen in je torej lahko nadaljeval razpravo o preustroju občinskega podjetja ACEGA. Načelniki svetovalskih skupin so se pred zasedanjem sporazumeli za potek soočenja o sklepu, ki razdvaja ne samo stranke, a tudi sindikate in družbene ter gospodarske sile. V všakem primeru je preosnova mestnega podjetja za vodo, elektriko in plin eden temeljnih preizkusnih kamnov za odbor župana Riccarda Illyja.
Tristrankarska večina DSL, Ljudske stranke in Zavezništva za Trst je, ob pomislekih nekaterih svetovalcev, tudi sinoči v glavnem podprla nacrt, da bi podjetje ACEGA postalo delniška družba. Večinski delničar bo po novem občinska uprava, po letu 2000 naj bi k upravljanju podjetja pristopili tudi zasebniki, a izključno kot manjšinski delničarji. Do takrat pa bi v upravo podjetja lahko pristopile tudi okoliške občine in druge krajevne uprave.
Ge je večinska koalicija kolikor toliko enotna pri nacrtu delniške družbe, pa je opozicija glede tega še precej razdvojena. Proti napovedanemu preustroju ACEGA sta Stranka komunistične prenove in Nacionalno zavezništvo, medtem ko je Severna liga že med volilno
kampanjo javno podpirala zamisel po delni privatizaciji mestnega podjetja.
Precej nejasno ostaja stališče Liste za Trst, v kateri glede ACEGA obstajajo precej različna mnenja. Bivši župan Giulio Staffieri je vsekakor sinoči podprl ustanovitev delniške družbe, nekateri njegovi somišljeniki pa temu odloCno nasprotujejo.
Občinsko sejo je spremljala množična delegacija delavcev ACEGA, ki v veliki večini nasprotujejo načrtom Illyjeve občinske uprave. Svoje nasprotovanje so uslužbenci skoraj soglasno izrekli že na notranjem referendumu, ki ga je priredila sindikalna
zveza CISL. Delavci ACEGA so na trgu Unita tudi delili letake, v katerih zahtevajo, naj podjetje ohrani dosedanji pravni ustroj občinske ustanove, ki je skoraj v celoti odvisna od občinskega odbora oziroma občinskega sveta.
Sinočnjo razpravo je uvedel prav Staffieri, nakar je zaprosil za besedo svetovalec gibanja »Nord libero« Giorgio Marchesich, ki je s hudimi obtožbami in tudi žaljivkami ostro napadel župana, njegovo večino in tudi sindikalno zvezo CGIL, CISL, UIL. Ce bo šlo tako naprej, bo za odobritev sklepa o preobrazbi ACEGA potrebnih še precej občinskih sej.
Mihalič spet na čelu sekcije za kmetijstvo
Podpredsednika sta Ines Kostnapfel in Egidio Sardo
Z včerajšnjega zasedanja sekcije za kmetijstvo in ribolov Tržaške trgovinske zbornice
Predsednik Kmetijske zadruge in nekdanji dolinski občinski upravitelj Boris Mihalič je bil včeraj potrjen za predsednika sekcije za kmetijstvo in ribolov pri Tržaški trgovinski zbornici. Za njegovo potrditev so se z velikim soglasjem izrekli elani sekcije, se pravi predstavniki stanovskih organizacij in služb, ki se na Tržaškem ukvarjajo s tema dvema panogama (vseh elanov je 22). Za podpredsednika pa £ta bila izvoljena Članica komisije za vodenje poklicnega seznama kmetijskih podjetnikov na Tržaškem Ines Tence Kostnapfel ter predsednik tržaške sekcije Italijanske federacije za ribolov Egidio Sardo.
Mihalič je prvič postal predsednik sekcije za kmetijstvo in ribolov pri Tržaški trgovinski zbornici pred tremi leti. Izvoljen je bil sredi mandatne dobe na mesto umrlega Rustie Traineja. Kot je bilo poudarjeno na včerajšnji seji sekcije, je Mihalič svojo funkcijo v minulih treh letih dobro opravljal. Zasedanja se je udeležil tudi predsednik Trgovinske zbornice Adalberto Donag-gio, ki je zagotovil, da bo zbornica skušala v bodoče posvečati kmetijstvu in ribolovu veCjo pozornost, kot jo je v preteklosti.
Ob izvolitvi smo Borisu Mihaliču postavili nekaj vprašanj, na katera je rade volje odgovoril.
Predsednik Mihalič, kako ocenjujete svoje dosedanje delo na čelu sekcije za kmetijstvo in ribolov pri Tržaški trgovinski
zbornici?
Kmetijsvo in ribolov sta bila še do nedavnega dokaj v ozadju v interesih in delovanju naše zbornice. Mislim, da lahko trdimo, da se je položaj v zadnjih letih precej popravil. Vendar po mojem prepričanju smo še daleC od zadovoljivega stanja. To sem tudi jasno povedal v kratkem zahvalnem nagovoru, ki sem ga imel takoj po izvolitvi. Resnici na ljubo moram priznati, da naši predlogi in zahteve niso naleteli na zadosten posluh pri starem vrhu znornice, zaradi Cesar je včasih prišlo tudi do ostrih trenj.
Kako pa se pripravljate na bodoče izvrševanje svoje funkcije?
Skupaj s svojimi sodelavci si nameravam pri-
zadevati za to, da bi panogi, za kateri odgovarjamo, prišli bolj do veljave. Pristavim naj, da sem v tem oziru tudi optimist. Predsednik Donaggio se je tudi jasno obvezal, da bo naša tovrstna prizadevanja podprl. Upam, da bo naposled res prodrlo prepričanje, da pred-stvljajo sadovi zemlje in morja res pomembno bogastvo v tržaškem gospodarstvu.
Imate v načrtih kako konkretno pobudo?
Skušali bomo na razne načine spodbuditi proizvodnjo, po drugi strani pa tudi pomagati pri trženju. Tako se npr. nameravamo zavzeti, da bi dosegli zaščiteno poreklo za vse pridelke in proizvode naše zemlje in morja. Všeč bi mi bilo, da bi se v bližnjem in
daljnjem svetu uveljavili kot pridelki »Tržaškega zaliva«. Za uspešno uresničevanje te in drugih podobnih pobud že dalj časa zahtevamo ustanovitev posebne agencije za naši dve panogi, No, kaže, da se bomo v kratkem približali temu cilju. Res je, da ne bomo še imeli svoje agencije, paC pa nam ho omogočeno delovati v agenciji Aries, ki se v okviru zbornice ukvarja s strokovnim izobraževanjem in z gospodarskim razvojem. Sicer pa bomo natančnejši program še izdelali. V tem smislu sem že takoj po izvolitvi naročil podsek-cijama za kmetijstvo in za ribolov, naj pripravita programske predloge, ki jih Bomo obravnavali na prihodnji seji decembra meseca.
SKR: OBČINA GA SKRIVA
Regulacijski načrt na ogled do24. ll.vULMalcanton
Uradni vestnik Dežele Furlanije-Julijske krajine je 18.oktobra objavil vsebino novega regulacijskega načrta Občine Trst, ki je bil 26.oktobra razobešen na občinsko oglasno desko v Ul.Malcanton, občinska uprava pa o tem še ni obvestila javnosti. To je včeraj v tiskovnem sporočilu glasno obsodil svetovalec Stranke komunistične prenove Jacopo Venier, ki je mnenja, da smo priča zelo hudi in nezaslišani potezi uprave župana Riccarda Illyja.
»Ali občinski odbor podcenjuje objavo novega urbanističnega plana, ali pa hoče celo dezinformirati občane in jim odvzeti pravico do jasne informacije o zadevi in tudi do morebitnih prizivov«, je v tiskovnem sporočilu napisal Venier. Komunistična prenova zato poziva javna občila, naj poročajo o javnem ogledu regulacijskega načrta in o časovnih ter zakonskih terminih za prizive.
Venier javno poziva pristojne občinske upravitelje, da Cimprej omogočijo vsem občanom ogled regulacijskega načrta (plan bi moral biti razobešen tudi na sedežih rajonskih svetov), zainteresiranim pa naj nudijo tudi informacije o prizivih in podobno. SKP bo glede tega kočljivega vprašanja v kratkem priredila vrsto javnih sestankov in srečanj.
Morda je šlo le za Časovno naključje, dejansko pa je prav včeraj občinska uprava poslala Časopisom tiskovno noto, v kateri obvešča, da je dokumentacija glede novega regulacijskega naCrta od 26. oktobra na ogled pri generalnem tajništvu v Ul. Malcanton 2. Občina dodaja, da si bo načrt mogoče ogledati do 24. novembra. Do tega datuma bodo lahko vsi občani vložili svoje morebitne pripombe, medtem ko bodo lastniki nepremičnin, ki jih regulacijski načrt vinkulira, lahko vložili na Občino priziv.
IACP / SKRB ZA VARNOST
Ljudska stanovanja z dodatnimi varovalkami
Avtonomni institut za ljudska stanovanja (IACP) je začel izvajati široko varnostno akcijo, s katero bo tehnološke naprave v vseh ljudskih stanovanjih, ki jih upravlja, opremil z dodatnimi varovalkami proti udarom električnega toka (”salvavita“). V ta namen bo institut na osnovi sklepa upravnega sveta izkoristil 15 milijard lir nakazila, ki je bilo prvotno namenjeno za uresničitev del po zakonu 46/90 in vsoto tako namenil za namestitev dodatnih varovalk proti udarom električnega toka. S tem v zvezi je predsednik instituta seznanil upravni svet, da bodo že, prihodnji teden razpisane dražbe za omenjena dela. Spričo omejenih finančnih razpoložljivosti bo avtonomni institut vsa
ta dela opravil v več operativnih fazah. S 15 milijardami lir bo v poslopjih najprej opravil vsa tista dela, ki so potrebna za vgraditev dodatnih varovalk, nato pa jih tudi namestil.
Dela se bodo začela v prvih mesecih prihodnjega leta, je zagotovil predsednik instituta Erriquez, ki je še dodal, da so so se upravitelji ustanove zavzeli za to, da bi stanovalcem poslopij najprej zagotovili varne bivanjske pogoje.
Avtonomni institut za ljudska stanovanja pa bo v kratkem ponovno nastopil pri deželni upravi Furlanije - Julijske krajine s prošnjo, da bi mu bila dodeljena posebna in izredna pozornost pri razdeljevanju finančnih sredstev, ki bodo v kratkem namenjena tržaški ustanovi.
NEZGODA NA NOGOMETNI TEKMI
Igralcu odstranili ledvico
Massimo Tamaro je branil barve nogometne ekipe Dolina
Takih in podobnih incidentov, kot se je v nedeljo pripetil 25-letne-mu Massimu Tam aru, ne manjka na nogometnih in tudi na drugih športnih srečanjih, žal pa so bile posledice tokrat izredno hude: mladenič se je zaletel z enim od nasprotnikov, udarec je bil tako moCan, da so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer so mu odstranili desno ledvico.
Tamaro se je poškodoval na nogometni tekmi v Repnu, kjer se je pa-driško-gropajska Gaja pomerila z ekipo Dolina, h kateri je letos mladenič prestopil. Tistim, ki so dogodek videli od daleč, se morda ni zdelo nič zaskrbljujočega, soigralci in drugi pa so opazili, da je takoj nenavadno hudo prebledel. Do konca srečanja je manjkalo petnajst minut, brez oklevanja so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da
je nekaj narobe z desno nu, je pred leti že igral v ledvico. Na žalost je bilo dolinski občini, branil je tako narobe, da je moral barve Brega. Nesreča, ki na operacijsko mizo.	se mu je pripetila, je glo-
Massimo Tamaro (na boko prizadela soigralce arhivski sliki med igro), in odbornike Doline, ki ki je po poklicu elek- so mu v teh težkih tre-trikar in prebiva v Roja- nutkih ob strani.
OD NEDELJE V PROSVETNEM DOMU
Vračajo se openska glasbena srečanja
Pogovori odbornico Nives Košuto No prvem koncertu mladi pianistki
V nedeljo, 5. novembra se bodo v Prosvetnem domu na Opčinah začela že tradicionalna glasbena srečanja, in sicer s koncertom mladih pianistk Tamare Kažem in Tatjane Jercog, ki bosta na večeru nastopili vsaka s svojim programom in še štiriročno.
Petnajst let bo tega, ko so se v sklopu SKD Tabor začela glasbena srečanja. In od tedaj dalje jih vodi in programira Nives Košuta, sicer odbornica domačega društva.
»Morda bi res morali obeležiti tudi to obletnico; toda za nas je najvažnejše, da srečanja stečejo, da privabijo čim več občinstva in da postanejo resnično konstanta v delovanju našega društva, ki naj povezujejo čim več članov, prijateljev, predvsem pa mlade,« nam je na začetku razgovora povedala Nives sama.
Prvi koncert bo torej stekel 5. novembra, potem pa si bodo sledili še naslednji. 19. novembra bo nastop Godalnega kvarteta Glasbene matice s pianistom Aljošo Starcem. Sledil bo - v nedeljo, 3. decembra - koncert, na katerem bosta nastopila sopranistka Sgorbissa, na klavirju pa jo bo spremljala pianistka Taverna. Koncert bo posvečen skladatelju Kurtu Weillu, tesnemu sodelavcu Brechta, ter bo posvečen tudi 50-letnici osvoboditve izpod nacifašizma.
»Moram reči, da je naša pobuda glasbenih sečanj naletela na veliko zanimanje in razumevanje tako s strani naših glasbenikov, glasbenih skupin, kot tudi z italijanske strani. Vse več imamo namreč ponudb, tako z ene, kot druge strani, kar nas prepričuje, da so ta naša srečanja zbrala pravo pot in da, skozi glasbo, povezujejo ljudi, predvsem mlade, medtem ko te povezave ne čutimo na drugih področjih.«
15 let je že kar dolga doba, ko lahko povemo in zapišemo še kakšno misel več. Za vsako sezono je imelo društvo v načrtu približno 6 koncertov in vedno jih je v redu opravilo, včasih še kaj več. Skupno sva z Nives našteli kakih 90 koncertov, v katere so organizatorji vključili razne zvrsti, od klasične glasbe, pa vse do jazza; obeležene pa so bile na nastopih pomembne obletnice z izvedbo krstnih izvedb raznih del, kot na primer koncert ob 100-letnici rojstva Marija Kogoja z nastopom pianistke Katje Mitič z izvedbo skladbe »Bagatel-
la«, pa z izvedbo skladb, ki jih je tržaški skladatelj Fabio Nieder priredil za samostojni nastop 7-članske glasbene, skupine prav v spomin na Kogoja.
»Naša glavna misel in želja pri načrtovanju programov glasbenih srečanj je bila, da damo čim več prostora in možnosti za uveljavitev med poslušalci mladim, posameznikom in skupinam, ki si šele utirajo pot v svet glasbe, pa bi bilo prav, da jih javnost preko nastopov v našem društvu bolj spozna.«
Glasbena srečanja zajemajo vedno jesenski in pomladanski ciklus. Lanski jesenski ciklus je obsegal nastop Marka Ozbiča na orgle in Martina Vebra na trobento, nato dua Oleg Galperin na čelo in Luca Ferrinija na klavir, tretji koncert je bil namenjen štirim flavtistkam iz Kopra in Trsta, ki se vse bolj uveljavljajo na področju sodobne glasbe in so tudi dobitnice nagrade na mednarodnem festivalu v Opatiji, zadnji v sklopu jesenskih nastopov pa je bil koncert Vasja Legiše, čelista, ki nadaljuje sedaj študije v Švici, na klavirju pa ga je spremljala Silvia Zazzaro.
Pomladanski ciklus je obsegal tri koncerte in sicer argentinskega umetnika Pereza Tedesca, ki sicer živi v Trstu in je eden najbolj znanih tolkatistov, ki je izvajal glasbo Argentine. Sledil je koncert za violo in klavir dveh prijateljev našega priznanega violinista Crta Siškoviča, Armanda Barilli-Aiola in Antonelle Fanfani, in nato še zelo uspešen koncert jazz glasbe, ki je bil nekak poklon Dukeu Ellingtonu, vodil pa ga je Roberto Magris.
»Mogoče smo koga pozabiti. Lahko pa rečem, da mo želeti in tudi nudili veliko mladim ustvarjalcem (mnogi med temi so končali šolanje na naši glasbeni šoti in nato na tržaškem konservatoriju) možnost, da se predstavijo občinstvu z različnimi zvrstmi glasbe. Dve leti smo pripravljati te koncerte ob nedeljah v dopoldanskih urah. Potem pa smo ugotoviti, da je ta čas za naše občinstvo neprimeren. Zato se sedaj vračamo k že tradicionalnim nedeljskim glasbenim srečanjem, ki se bodo začela vedno ob 17. uri. Upamo in želimo, da nam bodo poslušalci ob shani, da bodo nam, predvsem pa glasbenikom, v veliko moralno oporo.«
NevaLukeS
V LJUBLJANI / 2. STUDENTSKI SHOD
Člani SKK so se udeležili srečanja katoliških študentov
Odkar se je začela sezona v Slovenskem kulturnem klubu, ki združuje slovenske višješolce in Studente, je minil že mesec dni. V tem mesecu so mladi organizirali zelo zanimive in pestre sobotne sestanke:	družabni
večer, diskusijski večer o ženski problematiki, prikaz - z besedo in diapozitivi - slovenske transverzale z vidika skavtskega podviga ter filmski večer.
Zadnjo soboto in nedeljo v mesecu oktobru pa so klubovci namenili dvodnevnemu izletu. Že zgodaj zjutraj so se odpravili proti slovenski prestolnici. V Šentvidu nad Ljubljano je namreč v zavodu Sv. Stanislava potekal ”2. Studentski shod”, ki ga je	organiziralo
Združenje katoliških študentov iz Ljubljane in na katerega so bile vabljene vse študentske skupine (teh je približno 30), ki delujejo v Ljubljani in okolici. Slovenski kulturni klub pa sodeluje z Združenjem že veC let, saj vsako leto skupaj pripravljajo Drago mladih in druge pobude. Tako so se tudi klubovci odločili za sodelovanje na shodu. Zjutraj je potekal turnir v odbojki, katerega so se udeležile mešane (moške in ženske) ekipe skoraj vseh prisotnih študentskih skupin. Klubovci so se na turnirju prav dobro odrezali, saj so zasedli končno 3. mesto.
V zgodnjih popoldanskih urah je bilo na vr-
sti srečanje predstavnikov študentskih skupin. Uvod v srečanje in nekaj iztoCnic za pogovor je podal g. Milan Knep, duhovni vodja Združenja katoliških študentov in, obenem, odgovorni za mladinsko pastoralo v Ljubljanski nadškofiji. Tema srečanja pa je bila delovanje skupin in možnosti za sodelovanje med njimi, za koordinacijo pobud, za skupen nastop pred javnostjo, itd.
Po srečanju predstavnikov skupin se je v veliki dvorani Škofijskih zavodov spet zbralo več mladih, ki so poslušali predavanje teologa dr. Bogdana Dolenca z naslovom: »New-age - terapija za sodobne frustracije?« Predavanje je bilo res tehtno in razčlenjeno: predavatelj je spregovoril o nastankih tega gibanja, o njegovi zgodovini, o oblikah, v katerih se pojavlja, o njegovih socioloških in duhovnih aspektih.
Sledila je sv. maša, ki jo je daroval voditelj gibanja Pot, g. Vinko Kobal. V svoji homiliji se je osredotočil na prihod papeža Janeza Pavla II. v Slovenijo maja prihodnjega leta.
VeC kot sto mladih, ki so se zbrali na srečanju, se je potem preselilo v bližnji ljudski dom, kjer je bilo še nagrajevanje zmagovalcev turnirja in ples. V prijetnem prijateljskem vzdušju se je družabnost nadaljevala do poznih večernih ur.
Naslednji dan so si klubovci privoščili sprehod po centru Lju-
SEMINAR / STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE NAŠIH SOLNIKOV
Kako učiti zgodovino v naši šoli
..—m — VaVn rtriVavati pv
V prostorih nižje srednje šole Iga Grudna v Nabrežini se je včeraj pričel dvodnevni seminar o pouku zgodovine v manjšinski šoli za profesorje tega predmeta na naših nižjih in višjih srednjih šolah na Goriškem in Tržaškem. Seminar letos že tretjič prireja Deželni zavod za vzgojno raziskovanje, eksperimentiranje in izpopolnjevanje (IRRSAE), včeraj pa se ga je udeležilo kakih 20 šolnikov.
Na študijskem srečanju je beseda najprej tekla o Bizancu, ki je v šoli dokaj zanemarjena tema. O tem je predaval Paolo Odori-co, rektor Visoke šole za socialne vede v Parizu in profesor bizantinske filologije-na tržaški univerzi. Skušal je utemeljiti, zakaj je za nas Zahodnjake pomembno poznavanje bizantinske civilizacije, sicer pa je tudi prikazal, kako se je v stoletjih spreminjal odnos zahodne
Evrope do Bizanca, in sicer s kratkim pregledom zahodnoevropskega zgodovinopisja. Ob koncu je predstavil nekatere največje specialiste za bizantinsko zgodovino, med katerimi je omenil tudi ljubljanskega profesorja Jadrana Ferluga, po rodu iz Trsta.
Drugi del včerajšnjega seminarskega dne je bil namenjen pouku državljanske vzgoje in ga je uvedla prof. Marta Ivašic. Prof. Samo Pahor je predaval o tem, kako obravnavati manjšinsko vprašanje v šoli. V osnovni in nižji srednji šoli bi po njegovem lahko posvečali
večjo pozornost spoznavanju drugih manjšin pri zemljepisu in zgodovini, v višjih srednjih šolah pa bi kazalo namenjati večjo pozornost manjšinskemu pravu. Predsednik mladinske komisije pri Evropskem uradu za manj razširjene jezike Peter Rusija je nato govoril o tem,
kako prikazati evropske institucije šolski mladini ter se posebno pomudil pri akciji »Vsi drugačni, vsi enakopravni«, ki so jo letos izvedli pri Svetu Evrope. Zadnji predavatelj pa je bil sociolog pri Zdravstveni upravi v Trstu Gabriele Marucelli, ki je govoril na temo »Kaj povemo našim mladim o Bosni«. Izhajajoč tudi iz svojih osebnih izkušenj, je predvsem poudaril, da moramo tragedijo v Bosni obravnavati kot nekaj, kar se nas neposredno tiče -in ne kot nekaj tujega.
Prireditelji seminarja so z včerajšnjim dnem zadovoljni. Drugi dan seminarja bo na sporedu 28. novembra, ko bo govor o mladinskem raziskovanju na področju zgodovine in o didaktičnem načrtovanju.
Na sliki (foto KROMA); predavatelji prof. Marta Ivašič dr. Peter Rustja in dr. Gabriele Marucelli
bljane, saj je bilo vreme lepo in sončno. V Trst pa so se polni lepih vtisov vrnili v opoldanskih urah.
Mladi so se na tem izletu bolje spoznali med seboj, se med seboj povezali, spoznali pa so tudi svoje sovrstnike iz Slovenije, ki so jih lepo sprejeli, se za njihovo delovanje zanimali in za njihovo ekipo na odbojkarskem turnirju navdušeno navijali. Izkušnja je bila torej zelo pozitivna. Taka srečanja se bodo v letošnji sezoni nadaljevala, saj ima odbor SKK v programu še srečanje z mladimi krožka OZN iz Postojne, s katerimi ima klub že več let prijateljske stike, in srečanje s sovrstniki s Koroške. Poleg tega pa bodo ravno ta teden člani gledališkega krožka SKK začeli z vajami za novo odrsko igrico, s katero bodo gostovali tako v tržaških dvoranah, kot tudi v Sloveniji in drugje.
Odbor SKK, ki ga sestavljajo mladi višješolci sami, pa bo prav to soboto, 4. novembra, podal obračun svojega delovanja, saj je tokratni sobotni sestanek namenjen rednemu občnemu zboru SKK, na katerem bodo mladi tudi volili nove odbornike. Po občnem zboru pa bo na vrsti še zakuska in družabnost.
Breda Susič
Ob prerani in boleči izgubi naše drage prve zborovodkinje Marte Werk-Volk se klanjamo njenemu spominu in izrekamo možu Franku ter sinovoma Petru in Igorju občuteno sožalje
MePZ in KD Primorsko -Mačkolje
Ob izgubi drage Marte VVerk-Volk izreka prizadeti družini občuteno sožalje
Odbor za postavitev spomenika NOB Ske-denj-Kolonkovec-Sv. Ana
Ob žalostnem slovesu nase nekdanje pevke Marte sočustvujemo s svojci
Pevke S tu ledi
ZAHVALA
Svojci
Brune Kočevar vd. Bettinelli
še zahvaljujemo župniku in vaščanom. • Trebče, 31.10.1995
t
Zapustila nas je draga
Marta Werk -Volk
Od nje se bomo poslovili v soboto, 4.novembra 1995. Na dan pogreba bo žara v prostorih KD “L Grbec" v Skednju, od koder bo ob
10.30	krenil sprevod na ske-denjsko pokopališče.
Žalostno vest sporočajo mož Franko, sinova Peter z ženo Matejo in Igor z Matejo, teta Marcela, tašča Cvetka in svakinja Sonja z družino
Skedenj, 31.10.1995
Nekoč v naši sredi si živela. Z nami tudi pesem o svobodi pela. Sedaj svoboda v Tebi tvoje sladke sanje ziblje.
Franku, Petru in Igorju občuteno sožalje
ŽPZ in KD Ivan Grbec
Ob prerani izgubi drage Marte Werk-Volk izreka možu Franku in svojcem občuteno sožalje
Stranka komunistične prenove Krožek Kras
Žalovanju se pridružujeta
družini
Bolčič in Bratos
Ustavilo se je temperamentno srce naše pe-vovodkinje Marte VVerk-Volk
Presunjeni ob prerani smrti se te s pesmijo v srcu in hvaležnostjo spominjamo.
Možu Franku, sinovoma Petru in Igorju izrekamo naše iskreno sožalje
Pevke in pevci KD Rdeča zvezda
Ob izgubi drage mame Marte VVerk-Volk izreka najgloblje sožalje Petru in Mateji ter vsem svojcem
Krožek Foto Trst 80
Hudo prizadeti sočustvujemo s Frankom, Petrom in Igorjem
Drago, Lili in Aljoša
Ob smrti Marte VVerk-Volk sočustvujeta s svojci
Magda in Vojmir
Zgoniška in nabrežinska občina polagata vence
Občina Zgonik se bo danes popoldne poklonila spominu padlih v NOB. Vence na spomenike in grobove bodo predstavniki občine polagali po sledečem urniku: ob 16.30 Zgonik, ob 16.40 Repnic, ob 16.50 BrišCiki, ob 17.05 Prosek, ob 17.15 Pro-seška postaja, ob 17.25 Gabrovec, ob 17.35 Sama-torca, ob 17.45 Salež, ob 18.00 Zgonik. Pri spomenikih bo nastopil moški pevski zborRdeCa zvezda. Občinska uprava vabi vse občane Ter ostala društva in organizacije, da se zberejo pri spomenikih ob navedeni uri za skupno počastitev spomina na padle za svobodo.
Uprava občine Dolina sporoča, da bo danes ob 15. uri v osrednjem spomeniškem parku v Dolini krajša svečanost polaganja vencev in vabi občane na udeležbo.
SKD Vigred vabi v dramsko skupino
Na zadnji seji društvenega odbora je prišlo do želje po obnovitvi delovanja društvenega dramskega odseka, ki je pred dvema letoma zamrlo. Odbor vabi vse otroke, mladince in odrasle, ki jim je všeč ta dejavnost, da se udeležijo srečanja, ki bo v četrtek, 2. novembra, ob 18. uri v društvenih prostorih v Sempolaju.
Danes predstavitev knjige o otroški književnoti
Danes bodo v knjigami Minerva v Ul. S. Nicolo 20 v Trstu predstavili knjigo »La letteratura p er Tin-fanzia« (Otroška književnost) Pina Boera in Carmi-na De Luca. Knjigo je pred nedavnim izdala založba Laterza, danes pa jo bo predstavil Častni profesor na tržaški univerzi Giuseppe Petronio, in sicer na pobudo Združenja Gramsci za Furlanijo-Julij-sko krajino.
Gre za celovito zgodovino otroške književnosti v Italiji. Le-ta se je rodila sredi prejšnjega stoletja, se pravi v Času zedinjevanja Italije. Poleg otroških in mladinskih pisateljev so jo ustvarjali tudi nekateri izmed najveCjih predstavnikov »odrasle« književmnsoti, od Capuane in Gozzana pa do Cal-vina, Moravie in Morantejeve. Pino Bo ero in Car-mine De Luca v svoji knjigi seveda namenjata posebno pozornost Collodijevu Ostržku in De Amici-sovemu Srcu, ki zasluženo veljata za vrhunski deli svetovne otroške književnosti.
Prof. Caborariju častni doktorat ekonomske univerze v Poznanu
Ekonomska univerza v Poznanu na Poljskem je podelila častni doktorat prof. Claudiu Calzolariju, docentu blagoznanstva na tržaški univerzi. Slovesna podelitev je bila minulo soboto v zborni dvorani omenjenega poljskega vseučilišča.
Profesorja Calzolarija sta na Poljsko pospremila rektor tržaške univerze Giacomo Borruso in dekan tržaške ekonomske fakultete Livio Cossar. Gre za prvo tovrstno priznanje, ki ga je bil kdaj prejel kak predstavnik tržaške ekonomske fakultete.
Prof. Calzolari je diplomiral iz kemije leta 1945 na univerzi v Modeni. Redni profesor bagoznanstva na tržaški univerzi je postal leta 1954. V letih od 1962 do 1984 je bil dekan tržaške ekonomske fakultete, pa tudi rektor Visoke šole za prevajalce in tolmače modernih jezikov.
Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB Skedenj, Kolonkovec in Sv. Ana
vabi vse demokratične organizacije in prebivalce, da se
jutri, 1. novembra, ob 11. uri
pri spomeniku udeležijo polaganja vencev.
Na svečanosti bo spregovoril Renato Kneipp, sodeloval pa bo tudi pevski zbor I. Grbec
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK, 31. oktobra 1995
DAN REFORMACIJE
Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 16.54 - Dolžina dneva 10.12 - Luna vzide ob 13.23 in zatone ob 0.16.
Jutri, SREDA, 1. novembra 1995 VSI SVETI
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,1 stopinje, zraCni tlak 1016,2 mb narašCa, veter 4,7 km na uro zahodnik, vlaga 91-od-stotna, dežja je padlo v jutranjih urah 28,8 mm, nebo spremenljivo oblačno, morje mirno, temperatura morja 18,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Luca Pagnanelli, Susanna Mervar, Giacomo Villanovich, Laura Deponte, Nicole Hudorevich, Riccardo Bizjak, Emanuel Beako-viC, Matteo Barrasso, Katja Dorich, Nicole Ca-lello, Nicoletta Braidotti, Barbara Ban, Beatrice Bandera, Denis De Cesco, Federico Ban.
UMRLI SO: 80-letni
Giovarmi Assalini, 70-let-na Anna Gasparini, 81-letni Mario Majuri, 66-let-na Rosa Talamo, 70-letni Amleto Pelizzola, 76-letni Rodolfo Zenchi, 83-letna Nerina Jerman, 86-letni Angelo Loschi, 53-letni Emanuele Lamendola, 69-letna Liliana Germani, 83-letni Isidoro Bortolot, 82-letna Giovanna Pacetti,
71-	letni Giuseppe Tarlao,
72-	letni Bruno Pettarin, 81-letni Angelo Taucer, 87-letna Bruna Ukmar, 41-letni Paolo Abrami Giaschi, 35-letna Laura Loredan.
, . LEKARNE
Od PONEDELJKA, 30. oktobra do NEDELJE, 5. novembra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
UL Gavana 11 (tel. 302303), Largo Osoppo 1 (tel. 410515).
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
SLOVENSKA PROSVETA v Trstu
Donizetijeva ul. 3 vabi
danes, 31. t. m., ob 18. uri
na predstavitev knjige
SLOVENSKO POMORSKO RIBIŠTVO SKOZI STOLETJA OD TRSTA DO TIMAVE
Knjigo je napisal kap. Bruno Volpi Lisjak, izdala pa Mladika. Monumentalno zgodovinsko-etnoloSko delo bo predstavil univ. prof. Jote Pirjevec.
19.30	do 20.30
Ul. Gavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefonta-ne 39.
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Settefontane 39 (tel. 947020).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TE LEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.00,
18.05, 20.10, 22.15 »Qual-cosa di cui ...sparlare, r. Lasse Hallstrom, i. Julia Roberts, Dennis Quaid, Robert Duvall.
EKCELSIOR - 17.15, 19.45, 22.15 »Apollo 13«, i. Tom Hanks.
EXCELSIOR AZZUR-RA- 16.00, 17.30, 19.00,
20.30,	22.00 »La seconda volta«, i. Nanni Moretti.
AMBASCIATORI -
15.30,	17.40, 19.55, 22.15 »Die Hard«, i. Bruce Wil-lis, J. Irons.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.10, 22.15 »Nove mesi - imprevisti d’amo-re«, i. Hugh Grant, Robin VVilliams.
NAZIONALE 2 - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »Show Girls«, r. Paul Verhoeven.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Mow-gli - II libro della giungla«, i. Jason Scott Lee.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ivo il tardivo«, i. A. Benvenuti, F Neri
MIGNON - 16.00 -
22.00	»La moglie, gli uc-celli e la bestia«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	17.00,
19.30,	22.00	»Wa-
tervvorld«, i. Kevin Kost-ner.
ALCIONE - 18.00,
20.00,	22.00 »Al di la del-le nuvole«, r. Michelangelo Antonioni, i. John Malkovich, Sophie Mar-ceau, Kim Rossi Stuart.
LUMIERE -	16.30,
18.10, 20.20, 22.15 »Al di la delle nuvole«, r. Michelangelo Antoniom, i. John Malkovich, Sophie Mer-ceau, Kim Rossi Stuart.
a PRIREDITVE
SKD GRAD in Zadruga Ban vabita na proslavo ob 50-letnici osvoboditve, ki
bo z recitacijami, poezijo in odkritjem spomenske slike danes, 31. t. m., ob
20.30	v prostorih zadruge Ban pri Banih. Vabljeni!
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Sergej S. Prokofjev PETER IN VOLK. Režija Sergej Verč. Premiera v petek, 3. novembra, ob 18. uri.
SKD TABOR - Opčine - Prosvetni dom. Pričenja se nov niz OPENSKIH GLASBENIH SREČANJ s prvim koncertom v nedeljo, 5. novembra, ob 17. uri. Nastopili bosta piani-stiki Tamara Ražem in Tatjana Jercog s programom za klavir in klavir štirirocno. Na sporedu Chopin, Liszt, Debussv, Prokofiev, Dvorak, Brahms in Rossini. Prisrčno vabljeni stari in novi ljubitelji glasbe.
PD MACKOLJE vabi na predstavo Husičeve igre SUMLJIVA OSEBA v izvedbi dramske skupine KD I. Gruden iz Nabrežine v nedeljo, 5. novembra, ob 16.30 v Srenjski hiši v Mačkoljah.
S SOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE - tajništvo Trst obvešča cenjene elane, da je v uradu na razpolago tekst D.L. iz 16. aprila 1995, St. 297, Člen 625, ki zadeva razpis za poučevanje v tujini (stalno uC-no osebje otroških vrtcev in sol vseh vrst in stopenj.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča univezitetne studente (zadnji letnik: jezikoslovna smer, literani predmeti ali višja Sola za prevajalce), da je v uradu na razpolago tekst razpisa selekcij za opravljanje funkcije asistenta italijanskega jezika v tujini za Šolsko leto 1996/97.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča, da je urnik sprejemanja strank sledeč: vsak torek od 16.30 do 18. ure, Ul. Carducci 8, tel. St. 370301.
□ OBVESTILA
SLOVENSKI DIJAŠKI
DOM sporoča, da je odprto vpisovanje za zimovanje v Kranjsko goro samo Se danes, 31. t. m. Informacije dobite v upravi Dijaškega doma (tel. 573141).
UPRAVA OBČINE DOLINA obvešCa, da bo javni sestanek v dvorani A.Grmek v Mladinskem krožku v Dolini danes, 31. t. m., ob 20. uri.
KD SLOVAN - Padrice obvešča pevke in pevce, da se bo pevska vaja začela danes, 31. t. m., ob
20.30	v prostorih Gozdne zadruge. Vabljeni!
SKD VIGRED vabi otroke, mladince in odrasle, ki bi radi sodelovali v društveni dramski skupini, da se udeležijo sestanka, ki bo v Četrtek, 2. novembra, ob 18. uri v društvenih prostorih.
SREDNJA SOLA S. KOSOVEL obvešCa, da bodo otroci polagali vence danes, 31. t. m. in sicer: prvi razredi na openskem strelišču, drugi razredi pri spomeniku Bazoviških junakov ter tretji razredi v Rižarni.
TPPZ P. TOMAŽIČ - v novih prostorih. Pevci, muzikantje, recitatorji se bomo srečali v petek, 10.novembra, ob 20. uri v Partizanskem domu na PADRICAH st. 60 ob cesti Padrice - Bazo-
vica .Novi pevci pridmži-
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu razpisuje letos svojo Studijsko štipendijo iz sklada “Mihael Flajban". Stipendija bo znašala
2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno Studijsko dobo, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Stipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokošolcem, ki se bodo vpisali v tržaško ali videmsko uni-vezo v akademskem letu 1995/1996. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46/l.nadstr,, tel. št. 631203 ob Četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da je na sedežu Sklada dvakrat tedensko na razpolago logopedinja. Informacije dobite vsak dan v dopoldanskem času, razen ob sobotah na tel. St. 040/212289.
SKLAD MIA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov na vseh Šolskih stopnjah. Informacije po tel. št. 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem
CaSOBCINSKA UPRAVA
V DOLINI prireja tečaj slovenščine za občane, ki ne poznajo slovenskega jezika in bi se ga radi naučili. Tečaj bo potekal v večernih urah dvakrat tedensko pod okriljem Ljudske univerze. Vpisovanje vsak delavnik od 9. do 12. ure v tajništvu občine, kjer bodo interesenti dobili tudi vse potrebne informacije o poteku tečaja. Rok vpisovanja zapade 11. novembra 1995.
UPRAVA OBČINE DOLINA obveSCa, da je za stanovanja z enim samim stanovalcem predvideno znižanje tarife davka za smetarsko službo. Zainteresirani morajo vložiti prošnje na občinsko upravo na zadevnih obrazcih do 15. novembra. Tiskovine za prošnjo lahko dvignejo v občinskem davčnem uradu, kjer so jim na razpolago vse potrebne informacije.
NOVOUSTANOVLJENI MePZ F.Venturini vabi na vajo vsak torek in četrtek ob 20.30 v Kulturni center A.U.Miro pri Domju.
SK BRDINA sporoča, da se nadaljuje telovadba v repenski telovadnici vsako sredo od 18. do 20. ure.
VZPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg obvešča, da ho polaganje vencev danes, 31. t. m., ob 15.30 na spomeniku padlih v Zazidu ter jutri, 1. novembra, ob
11.	uri v Mačkoljah, ob
13.30	v Prebenegu in ob
14.30	v Dolini.
VZPI od Doma in KD F. Venturini vabita vaščane jutri, 1. novembra, ob 14. uri pred vaški spomenik, da se poklonimo spominu padlih v NOB.
KD S. ŠKAMPERLE in Združenje Union bosta jutri, 1. novembra, ob 11. uri položila venec na obeležje Narodnega doma pri Sv. Ivanu. Spominslta svečanost bo v prostorih društva Škamperle 10. novembra, ob 20.30 pred predavanjem.
SEKCIJA VZPI -ANPI Bazovica vabi jutri, 1. novembra, ob 10. uri na počastitev in polaganje vencev pred skupno grobnico padlih borcev v NOB za osvoboditev teh krajev na pokopališču v Bazovici in vašldm spomenikom padlih in umrlih Bazovcev v koncentracijskih taboriščih.
SKD L GRUDEN - Nabrežina - Tudi letos se bomo jutri, 1. novembra primerno poklonili spominu rajnih. Zbrali se bomo ob
14.30	na nabrežinskem trgu pred spomenikom padlim. Od tod se bomo
odali na pokopališča in obeležjem v naši okolici: 14.30 spomenik padlim v Nabrežini, 14.40 pokopališče v Nabrežini, 15. ura pokopališče v Sempolaju, 15.15 spomenik padlim v Sempolaju,
15.20	spomenik padlim v Praprotu, 15.30 spomenik padlim v Prečniku, 15.45 pokopališče v Mavhinjah, 16.15 pokopališče v Sliv-nem. Po spominskih svečanostih bo ob 17. uri sledil v Nabrežini na Radovičev! kmetiji tradicionalni “vahtič“. Na družabnost vabi vse člane in prijatelje. Postregli Vam bodo z domačim prigrizkom, pečenim kostanjem in pristno kapljico. Odbor SKD I. Gruden.
SEKCIJA VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi in Piščanci vabi jutri,1. novembra na počastitev padlih v NOB. Zbirališče ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Sodeluje MoPZ Tabor. Vabimo k številni udeležbi.
SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo 17., 18. in 19. novembra v Domu Br-dina na Opčinah.
KD S. ŠKAMPERLE obvešča, da se tečaj latinskoameriških plesov pod vodstvom koreografinje Mojce Horvat prične v soboto, 4. novembra, ob 16. uri v društvenih prostorih na Stadionu l.maj. Za informacije in vpis tel. na št. 572595 (Tatjana).
GLASBENA MATICA TRST - Koncertna abonmajska sezona 95/96 -Informacije in vpis abonmajev na GM, Ul. R. Manna 29, tel. št. 418605 vsak dan od 10. do 14. ure. Prvi koncert bo v četrtek, 9. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Gost PIHALNI ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE. Dirigent: M. Surbek, solisti B.Gorišek - klavir, A.Deferri-klarinet, M.Mlejnik-violončelo.
MALI OGLASI
PRODAM Panda dance 900, letnik ’90, v izredno dobrem stanju, nove gume. Tel. na št. 220716 -popoldanske ali večerne ure.
PRODAM motorno kolo Grillo-Piaggio 50 kub. v odličnem stanju (skoraj nikoli rabljen). Tel. v večernih urah na St. 220525 (Katja).
PRODAM star morotni kopač PGS, 12 k.s., 533 kub dizelski motor Con-dor ter prikolico. Tel. št. 231704.
PRODAJAMO in dostavljano živalski gnoj v Gorici in okolici vsaj tri tone. Tel. St. 0336/388104.
PRODAM kanarčke Malinua, dobre pevce. Tel. na St. 220189 ob uri kosila in večerje.
PRODAM lepo urejeno cvetličarno v središču mesta. Tel. St. 251050 ali po 20. uri na St. 773930.
PRODAM dovoljenje za prodajo sadja in zelenjave. Prostor prenovljen, dober zaslužek. Tel. St. 040/633412 od 8. do 14. ure.
ODDAJAM dvosobno stanoje v Ljubljani za to akademsko leto. Tel. ob uri kosila in večerje na št. 54524.
NUDIM individualne lekcije za osnovnošolske otroke. Tel. št. 381794.
KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu obvešča cenjene odjemalce, da nudi v svojih trgovinah v Ul. Flavia, Foscolo, v Miljah in v Centru Zeleni Market krizanteme po ugodnih cenah.
PODJETJE iSče Sest
redstavnic/kov za pro-
ajo v gasilskem sektorju. Za informacije tel. na St. 0338/320315.
IŠČEMO predstavnika ali trgovskega potnika izkušenega na področju elektro-materialov z znanjem slovenščine in italijanščine, z vozniškim dovoljenejem in avtomo-
Matejcka je končno razveselil brat
Marko
Novorojenčku obilo sreče, staršema Liljani in Romanotu pa prisrčne čestitke.
Kolektiv TKB
bilom, starejšega od 21 let. Tel. St. 0368/930625.
PODARIMO simpatičnega psička majhne rasti. Tel St. 200865 ali 200071.
PIVNICA pri Nadji v Boljuncu - vsak petek zvečer vas vabi na pokušnjo naravno točenega piva iz soda (“a ca-duta“).
OSMICA v Dolini pri Mariu Žerjalu.
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8. Toči belo in črno.
V RICMANJIH je odprl osmico Jadran.
PRI KOVAČEVIH za cerkvijo v Doberdobu je zopet odprt Kmečki turizem. Vabljeni!
PRISPEVKI
Ob drugi obletnici smrti dragega zeta in svaka Bogdana Staniča darujejo Stojan, Alma in Sandra
100.000	lir za vezenje rut barkovljanskega društva.
Ob 1. obletnici smrti moža Milana Puriča daruje žena Ljudmila
50.000	lir za Slcupnost Družina Opčine.
V	spomin na sodelavko Ivo Stocca Zubalic darujeta Saša in Mariza
100.000	lir za SZSO.
V	spomin na g. Doro Prašelj daruje Lucija Hrovatin 50.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
Jože Kreševič daruje
50.000	lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
Družina Oberdan iz Trsta daruje 50.000 lir za popravilo orgel šempolaj-ske cerkve.
V	spomin na pokojne starše, sestre in brate daruje Pierina KoSuta Nemčeva 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
Vse svojih pokojnih se spopminjata Eda in Dinči ter darujeta 50.000 lir za ANED.
V	spomin na svoje umrle darujejo Damjana, Robi in Alenka 50.000 lir za ANED.
OBVESTILO
Vse interesente obveščamo, da bo urad
PUBLIEST-a
zaprt
v petek, 3. nav.
zato bo sprejemal obvestila in okvirjene oglase za objavo v Primorskem dnevniku 3., 4., 5. in 6. nov. do četrtka, 2. nov., do 12.30.
DAROVE
PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerona 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-tax040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600
1. NOVEMBER / OB DNEVU MRTVIH
Spored svečanosti v spomin na padle
Polaganja vencev jutri dopoldne pred spomeniki in na gporiškem pokopališču
KRONIKA / NOVO ŽARIŠČE
Steklina se je spet pojavila v občini Sovodnje
Steklo lisico ustrelili pri Rupi
Pred spominskimi obeležji padlim in na pokopališčih se bodo jutri zvrstile komemoracije ob dnevu mrtvih. Spominu padlih za svobodo in žrtev vojne se bodo poklonili predstavniki borčevskih organizacij, krajevnih ustanov in društev. Razpored spominskih slovesnosti v posameznih krajih na Goriškem je sledeč:
Gorica: na pobudo SKGZ in VZPI-ANPI, v sodelovanju s predstavniki društev in organizacij ter konzulata Republike Slovenije bo jutri osrednja spominska svečanost ob
11.30	pred spomenikom padlim partizanom na glavnem pokopališču. Pred tem bo v Gorici ob 10. uri slovesnost pred spomenikom deportirancem v nacistična uničevalna taborišča na trgu pred železniško postajo.
Standrež: na pobudo VZPI-ANPI, rajonskega sveta in društev, bosta jutri komemoraciji ob 11.15 pred obeležjem padlim v domu Andreja Budala in ob 11.30 pred spomenikom NOB.
Pevma: na pobudo rajonskega sveta, društev in borčevske organizacije bo spominska svečanost jutri ob 9.30 pred spomenikom.
Podgora: polaganje vencev s kulturnim programom bo jutri ob 10. uri na pobudo rajonskega sveta in borčevske organizacije ter v sodelovanju z vaškimi društvi.
LoCnik: na pobudo združenja AVL bo jutri ob •11. uri tradicionalna komemoracija na loCniškem pokoplaišCu.
Občina Sovodnje: na pobudo občinske uprave,
Razmeroma ugodno jesensko vreme je v nedeljo privabilo v gore kar številne obiskovalce. Zal pa moramo poročati tudi o težki nesreči, ki se je v nedeljo popoldne zgodila na Rombonu.
Včeraj v prvih jutranjih urah, se je v Bovcu zaključila gorska reševalna akcija na Rombonu, kjer je na kraju KrljišCe zdrsnil 43-letni Natale Fa-vretto iz Podgore, Ul. 4. novembra 15, ter zadobil pri tem precej težke telesne poškodbe. Nesreča se je zgodila v nedeljo, okrog 15. ure, ko sta ponesrečenec in njegova 42-letna žena sestopala v dolino. Do zdrsa je prišlo izven označene steze. Favretto, ki je hodil nekaj metrov pred ženo Silvo Pintar, je po zdrsu in prevračanju
društev in borčevskih sekcij bodo polaganja vencev k spomenikom v posameznih zaselkih jutri ob
9.30	na Vrhu, ob 9.50 v Gabrjah, ob 10.10 v Rupi, ob 10.30 na Peči, ob 11.00 v Sovodnjah. V So-vodnjah bodo na novo odkrili spominsko ploščo na cerkvi. Sodelovala bodo društva, borčevske organizacije, spominu padlih se bo poklonila tudi Slovenska skupnost.
Občina Doberdob: jutri bodo polagali vence ob
11.20	v Jamljah (spomenik padlim v NOB), ob
11.30	na jameljskem pokopališču (obeležje padlim avstrijskim vojakom), ob 11.40 v Sonetih (spomenik padlim italijanskim vojakom), ob
12.00	na PalkišCu, ob 12.10 na Poljanah, ob
12.20	v Doberdobu. Poleg občinske uprave sodelujejo tudi društva in
na precej strmem terenu padel Cez nekaj metrov visok skalnat skok. Prvo pomoC mu je nudila žena in ga tudi primemo zavarovala. Sama je zatem pohitela v dolino po pomoC. V reševalni akciji je sodelovalo deset članov Gorske reševalne službe iz Bovca in pripadnik Gorske policijske enote. Ponesrečenca, ki je bil ves čas priseben, so sredi noči spravili v dolino, osebje zdravstvenega doma Tolmin ga je primemo oskrbelo, okrog pete ure zjutraj pa so ga prepeljali preko meje in se zdravi v goriški splošni bolnišnici. Favretto si je med prevračanjem in padanjem zlomil gleženj na desni nogi in zadobil številne odrgnine in udarce po dragih delih telesa.
borčevske organizacije.
Občina Steverjan: predstavniki občinske uprave, borčevskega z draženja in društev bodo položih venca jutri ob 11. uri k spomeniku padlim na Trgu Svobode v Steverjanu in ob 12.30 k spomeniku na Jazbinah.
Vence v spomin na padle bo v teh dneh polagala tudi pokrajinska uprava. Jutri ob 17. uri bo delegacija Pokrajine obiskala obeležje padlim v spominskem parku v Gorici, dopoldne ob 11.30 pa kostnico v Kobaridu. V Četrtek, 2. novembra bodo položih vence pri kostnici na Oslavju, na goriškem pokopališču, v spominskem parku ter pri kostnici in na avstroogrskem pokopališču v Redipugli.
Na sliki (Fotostudio Re-portage) goriško tržnico so te dni preplavile tradicionalne krizanteme
Na Goriškem so ugotovili nov primer gozdne stekline. Letos je ta primer že četrti. Z nevarno boleznijo je bila okužena lisica, ki so jo ustrelili 16. oktobra pri Rupi v občini Sovodnje. Žival se je zadrževala sredi dneva v nesposredni bližini zelo prometne državne ceste, kar je povsem neobičajno. Kmalu zatem so steklo lisico ustrelili nekaj sto metrov od kraja, kjer so jo najprej opazili. Iz Padove so v soboto, 21. oktobra, veterinarski službi sporočili, da je bila žival okužena s steklino.
Ugotovitev novega primera okužbe dokazuje, da je v bližini po vsej verjetnosti novo žarišče, kljub rednim akcijam preventivnega cepljenja psov, ki jih izvaja veteri-
narska služba in kljub nameščanju posebnih vab s cepivom za lisice.
Domnevati je mogoče, da se je okužena lisica vsaj nekaj dni zadrževala na območju med Mirnom, Rupo in Gabrjami, zato opozorilo na skrajno previdnost ni odveč. Občani naj bodo pozorni zlasti na obnašanje domačih živali, zlasti psov in mačk, ki bi v tem času lahko staknile okužbo.
Prva dva primera stekline so letos na Goriškem ugotovili na območju občin Zagraj in Foljan, nekaj zatem pa so še en primer okužbe ugotovili na območju doberdobske občine. Zanimivo je, da so prvi primer stekline pred nekaj leti ugotovili prav med Mirnom in Rupo.
KINO
GORICA
VTITORIA 18.00-20.00-
22.00	»Die hard (Duri a morire)«. Igrajo Bruce Willis, Jeremy Irons, Samuel L. Jackson. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 17.30-19.45-
22.00	»Show girls«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
PRIREDITVE
V RAZSTAVNIH PROSTORIH KATOLIŠKE KNJIGARNE bo v petek, 3. novembra, ob 18. uri predstavitev knjige “Z zahodnega roba”, ki jo je napisal dr. Branko Marušič. O delu bo spregovoril prof. Jože Pirjevec.
KD OTON ZUPANČIČ prireja 4. novembra v Kulturnem domu Andrej Budal v Standrežu tradicionalno martinovanje. Vpisovanje pri Marti (tel. 21407).
SPD GORICA prireja
12.	novembra martinovanje v lovski koci na Kre-mancah nad RenCami. Prijave na sedežu društva ob sredah od 11. do 12. ure in ob četrtkih od 19. do 20. ure. Ob zadostnem številu udeležencev bo zagotovljen avtobusni prevoz. Število mest je omejeno!
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
prireja 19. novembra večerjo ob martinovanju v gostišču Fogolar v Gallia-nu pri Čedadu. Vpisovanje na sedežu in pri poverjenikih do 8. novembra. Ta teden bo dežurstvo na sedežu 3. novembra.
MARTINOVANJE bo 11. novembra v domu na Bukovju, v priredbi KD Briški grič. Ob domaCi večerji in odlični pijači, bo za razvedrilo poskrbel ansambel narodnozabavne glasbe. Prijave-in informacije na sedežu od ponedeljka do petka od 20. do 21. ure in pri Maji Humar (tel. 884187) in Ema-nueli JuretiC (81163).
Fl RAZSTAVE
V	GALERIJI KINA VIT-TORIA je na pobudo likovnega združenja Exit postavljena razstava slikarjev Alessandre Ber-nardis, Micheleja Drascka in Hermana Kosiča. Na ogled bo do 12. novembra po umiku kinodvorane.
V	GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE razstavlja slikar Krištof Zupet. Razstava bo odprta do 5. novembra. Ogled po urniku knjigarne.
V	DVORANI DEŽELNIH STANOV NA GRADU je do 20. novembra odprta razstava romunskih ikon. Ogled: delavniki 9.30-12.30 in 14.00-
17.00,	nedelje in prazniki
10.30-	12.30 in 14.00-
18.00.	Ob ponedeljkih zaprto.
V	NEKDANJIH ZAPORIH na GORIŠKEM GRADU je do 12. novembra odprta retrospektivna razstava grafika Virgilia Mal-nija. Ogled: delavniki
9.30-	12.30 in 14.00-17.00, nedelje in prazniki 10.30-
12.30	in 14.00-18.00. Ob ponedeljkih zaprto.
V	POKRAJINSKEM MUZEJU NA GRADU je odprta razstava “Otto-cento di fronti era”. Urnik ogleda: vsak dan razen ponedeljka od
10.00	do 13.00 in od
15.00	do 19.30.
HRAZSTAVA / KULTURNI DOK/lh
Posoški umetniki
Odprtje skupinske razstave 15 slikarjev
Kulturni dom iz Gorice je z zadovoljstvom sprejel ponudbo odseka za likovno umetnost združenja Endas iz TržiCa in bo tako ponovno gostil pregledno razstavo slikarjev dokajšnje umetniške ravni. Skupinska razstava posoških umetnikov je rezultat plodnega sodelovanja med omenjenima ustanovama. Na njej se 15 umetnikov predstavlja vsak s tremi deli, in nudi ljubiteljem slikarstva priložnost, da se seznanijo s pregledom ustvarjalnosti nekaterih umetnikov in
našega prostora.
V galeriji Kulturnega doma bodo razstavljali: Grazia Aiello, Augusto Bortoli, Laura Boletig, Claudio Corradi, Renzo Furlani, Greste Gran-desso, Livio Perin, Maria Grazia Persoglia, Renzo Pillon, Armando Puzzignach, Dario Šanson, Gianni Segatto, Ce-sare Spanghero, Adriano Velussi in Giorgio Vinzan. Otvoritvena slovesnost bo drevi ob
18.30.	Razstava bo odprta do 10. novembra, ob delavnikih od 9. do
13.	ure in med kulturnimi prireditvami.
PROMET / VOZNIKI NISO BILI PRIPRAVLJENI NA DE2
Poslabšanje vremena vzrok številnih nesreč
Verižno trčenje na ločniškem mostu
Mokro in spolzko cestišče je včeraj zjutraj presenetilo številne avtomobiliste. Sredi dopoldneva sta bili na Tržaški cesti ranjeni 44-letna Caterina Cian iz Ronk in 20-letna hčerka Francesca Zorat. V verižnem trčenju med štirimi avtomobili na ločniškem mostu so bile laže ranjene tri osebe (na sliki - Fotostudio Reportage). Do trčenja med dvema voziloma pa je prišlo pri Koprivnem, na državni cesti št. 56. V nesreči sta bili lažje ranjeni dve osebi.
KRONIKA / V NEDELJO POPOLDNE
Planinec zdrsnil na Rombonu
Reševanje se je uspešno končalo Natale Favretto se zdravi v Gorici
□ OBVESTILA
SKD KREMENJAK iz
Jamelj prireja plesne vaje za otroke in odrasle. Prijavite se lahko pri Milki Pahor tel. 419993 ali pri odbornikih društva.
OBČINA DOBERDOB
obvešCa, da je tehnični urad odprt ob torkih in četrtkih med 17. in 19. uro.
OBČINA SOVODNJE OB SOCI sporoča, da so stopili v veljavo novi urniki občinskih uradov za stranke: 1) anagrafski urad, tajništvo in knjigovodstvo: od ponedeljka do petka 8.00-9.30 in
12.00-	13.30; ob sredah tudi 15.30-18.00; ob sobotah 9.00-12.00; 2) tehnični urad: ob torkih in četrtkih 12.00-13.30, ob ponedeljkih in sredah
16.00-	18.00. Občinska knjižnica deluje ob torkih in četrtkih od 10.00 do 12.00; ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15.00 do 18.00.
SGZ GORICA je odprlo okence na sedežu Zadružne kreditne banke v Doberdobu. Članom s tega območja je na razpolago ob sredah od 14. do
15.30.
ČIPKARSKA SOLA V GORICI in SKD HRAST IZ DOBERDOBA prirejata teCaj klekljanja. Prijave v čipkarski šoli (tel. 386461) ali pri SKD Hrast (tel. 78130,	78262,
78268).
SPD GORICA SMUČARSKI ODSEK
prireja od 27. oziroma 29. decembra do 2. januarja zimovanje s silvestrsko večerjo v Cerknem. Zaradi rezervacije hotela se prijave zaključijo danes, 31. oktobra. Zimovanje je primerno tudi za cele družine. Namestitev bo v hotelu Eta, smučanje pa na Črnem vrhu, uporaba bazena v hotelu. Prijave na sedežu društva (tel. 33029) danes, od 19. do 20. ure.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL deluje vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 13. do 17. me razen ob četrtkih, ko so v dopoldanskem Času zaprti.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je odprta od ponedeljka do Četrtka od 15. do 17. me, ob petkih pa od 11. do 13. me. Umik je začasen.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18. ure, ob torkih in četrtkih pa od 10. do 12. me.
□ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 1, Ul. S. Michele, tel. 21074
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787
POGREBI
Danes v Gorici: ob 8. uri, Ludmilla Kostantini iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; ob
9.30,	Tranquilla Pezzetta por. Codermaz iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče; ob 9.30, Antonia Segalla, iz splošne bolnišnice v TržiC; ob 13.15, Alida Pizzale vdova Zelante, iz splošne bolnišnice v Zagraj.
GORICA
Torek, 31. oktobra 1995
POKRAJINA / OBISK DELEGACIJE SKGZ
Slovenska konzulta kmalu na Pokrajini
Tako zagotavlja predsednica M. Marcolini Razgovor o sekciji ITI in prispevkih za društva
V okviru sreCanj s predstavniki krajevnih uprav in drugih javnih ustanov se je včeraj delegacija Slovenske kulturne gospodarske zveze na Goriško srečala s predsednico Pokrajine Monico Marcolini in podpredsednikom Claudiom Calliga-risom. Skgz sta na srečanju predstavljala Igor Komel in Marko Marinčič, ki sta pokrajinskima upraviteljema predstavila nekatere probleme in pričakovanja slovenske narodnostne skupnosti.
Na šolskem področju je še vedno odprto vprašanje selitve slovenske sekcije industrijskega zavoda Ga-lilei v slovenski šolski center. Obstaja ministrski odlok v tem smislu, ki pa se ne izvaja, ker Pokrajina doslej ni našla denarja.
Selitev zavira tudi spor z Občino glede najemnine za zavod Zois, ki že deluje v šolskem centru. Predsednica Marcolini je obljubila, da bodo v pripravi novega proračuna skušali zagotoviti sredstva za selitev, pritožila pa se je zaradi pomanjkanja sodelovanja s strani občinske uprave.
Pozitiven je bil odgovor tudi glede ustanovitve slovenske konzulte na Pokrajini. Predvidena je v statutu, vendar je določilo doslej ostalo mrtva točka, ker se je pristojna svetovalska komisija ukvarjala z zahtevnim sprejemanjem novega pravilnika pokrajinskega sveta. Ta pravilnik je sedaj odobren, zato sta Marcolinije-va in Calligaris zagotovila, da bo ustanovitev sloven-
skega predstavniškega organa pri pokrajinski upravi kmalu prišla na dnevni red.
Na srečanju je bil govor še o problematiki Kmečke banke in nevarnosti krnjena avtonomije Goriške tako na gospodarskem kot na drugih področjih družbenega življenja, in o problemu delitve prispevkov za kulturo, pri čemer sta slovenska predstavnika pozvala pokrajinsko upravo, naj pravičneje vrednoti delo slovenskih društev in ustanov. Vzdušje je bilo dokaj konstruktivno: pogovor je nanesel še na druga aktualna vprašanja, kot je na primer načrt za financarsko šolo, pri čemer sta obe strani povsem soglašali, da je vsiljevanje gradnje na letališču pravi nesmisel.
V občinskem svetu zopet razprava o financarski šoli
Financarska šola bo danes spet v središču pozornosti goriškega občinskega sveta, ki se bo sestal ob 15.30, da bi nadaljeval z razpravo o skupni resoluciji opozicijskih skupin proti gradnji na letališču. Razprava se je začela prejšnji torek, a so jo morali zaradi pozne ure prekiniti. Podoben bi utegnil biti tudi nocojšnji razplet, v tem primeru naj bi razpravo nadaljevali na seji v petek, 3. novembra.
V dnevni današnje seje je predsednik občinskega sveta Vanni Busolini ponovno vključil tudi resolucijo v prid financarski šob, ki jo je na predvečer zadnje seje predložil načelnik Forza Italia Sergio Fomasir. Iz dnevnega reda so jo nato umaknih na zahtevo opozicije, ki je večini očitala proceduralno nekorektnost. Ponovna vključitev bi utegnila biti zopet predmet spora.
Sicer pa je pričakovati, da bosta v razpravi odjeknili dve novosti, ki sta se glede financarske šole pojavili v zadnjih dneh. Prva je razpoložljivost vojašnice v kočniku, ki jo je uradno potrdilo poveljstvo severovzhodne vojaške regije in s tem demnatiralo trditve občinske uprave, češ da je letališče edina možna lokacija.
Druga pomembna novost je pobuda nasprotnikov gradnje za tri občinske referendume proti gradnji na letališču. V minulem koncu tedna so zbrali že več kot 200 podpisov, tako da bodo predvidoma že danes formalno predložili referendumsko pobudo, za kar je potrebnih 150 podpisov, in nato začeli z zbiranjem podpisov (potrebnih je vsaj 1500) za razpis referendumov.
SINDIKAT FISAC-CGIL
Kmečka banka se bo ohranila, če bo slovenska
Novo sindikalno predstavništvo
»Preteklo je že leto dni od nastopa izredne uprave v naši banki. To leto je bilo žal nabito z negotovostjo za vse uslužbence, ki so ob popolnem pomanjkanju jasnih in ustreznih informacij bili prisiljeni tavati v temi, polni zmedenih in umetno širjenih resničnih in neresničnih govoričenj. V tej igri pa sploh ni bila vzeta v poštev vloga subjektov, ki so verjetno najbolj neposredno vezani na bodočnost Kmečke banke, tj. uslužbencev. Med letom je v sklopu banke delovala samo interna sindikalna organizacija, ki jo je po sili razmer monopolizirala FABI, in se je po našem mnenju pokazala	medla,
neučinkovita in vse prej kot prodorna.«
S temi ugotovitvami se v sporočilu za tisk in v letaku, ki so ga razdelili uslužbencem banke, utemeljuje ustanovitev novega sindikalnega predstavništva Fisac-Cgil med uslužbenci Kmečke banke. Ob kritiki dosedanjemu sindikalnemu predstavništvu zaradi pomanjkljivega informiranja in nasploh nezadostnega sodelovanja z osebjem se novo sindikalno predstavništvo zavzema za nov način dela, ki pa naj upošteva predvsem slovensko specifiko bančnega zavoda, v prepričanju da je ravno spoštovanje te specifike jastvo za obstoj in razvoj banke in torej tudi za ohranitev delovnih mest.
»Želimo postati soudeleženci, protagonisti! Nočemo in ne smemo več molčati«, pišejo še v
lateku. »Ne smemo popuščati in ne smemo se več počutiti izključeni pri obrambi našega delovnega mesta, ki ga lahko zaščitimo samo, če ohranimo posebnosti Kmečke banke, tj. slovenskega bančnega zavoda, ki je vezan predvsem na slovensko manjšinsko stvarnost v Italiji.«
Novo predstavništvo računa, ob dobrih odnosih z avtonomnim sindikatom FABI, na pomoč sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL tudi v pokrajinskem merilu zlasti pri vzpostavljanju stikov in nastopanju pri javnih ustanovah, družbenih in gospodarskih silah, zato da se najde rešitev, ki bi pripomogla k ohranitvi in ponovnemu vzponu Kmečke banke in da se ohrani vloga, ki jo banka od vedno opravlja v korist goriškega gospodarstva. V kratkoročnem programu imajo srečanja z deželno upravo, z go-riškim prefektom, z Ban-co d’ Italia in s člani banke. Hkrati so s sindikatom iz Verone tudi že začeli preverjati verodostojnost govoric o bodočnosti banke (beri: vstop veronske hranilnice med delničarje), da bi s tem v zvezi razpolagali z jasnimi podatki za presojo.
Posebej gre poudarjati, da je sindikalno predstavništvo Fisac-Cgil svoj letak izdalo dvojezično. To zato, pojasnjujejo,»da ponovno uvedemo slovenščino v Kmečko banko. Ob umestitvi izrednih komisarjev je bil namreč naš jezik skoraj popolnoma izrinjem iz vseh uradnih listin! «.
NOVICE
Prvi koncert nove glasbene abonmjske sezone v Tržiču
V	Tržiču bo danes prva glasbena prireditev v okviru letošnje abonmajske sezone. Ob 20.30 bo v občinskem gledališču nastopil znani moskovski godalni ansambel Moskovski virtuozi. Ansambel je ustanovil Vladimir Spivakov, ki v skupini tudi igra. Moskovski virtuozi bodo izvajati dela Šostakoviča, Schnitkeja in Čajkovskega. V sredo, 8. novembra pa bo v Tržiču koncertiral pianist Francois Joel Thioller.
Razstava o C. Michelstaedterju na knjižnem sejmu v Pordenonu
Na knjižnem sejmu Edit expo v Pordenonu je prisotna tudi Goriška državna knjižnica in to v razstavnem prostoru založb Adelphi in La Laguna. Knjižnica, ki hrani zapuščino goriškega filozofa in slikarja Carla Michelstaedterja je pripravila razstavo risb, slik in skic (v fotoreprodukciji) ter številnih publikacij. Razstavo si je mogoče ogledati še danes in jutri v hali F na sejmu v Pordenonu. Umik obiska sejma je 9.30 - 20.30.
V	Ronkah danes srečanje -z Walterjem Veltronijem
Na obisk v našo deželo prihaja glavni urednik časopisa 1’Unita in Prodijeva desna roka v levosredinskem kartelu, VValter Veltroni. Na letališču v Ronkah se bo danes ob 10.30 srečal s predstavniki levosredinskih strank. Govor bo, poleg splošnih vprašanj politike na državni ravni, o specifični vlogi Dežele Furlanije - Julijske krajine v mednarodnem kontekstu.
Danes se izteče rok za vložitev davčnih obrazcev 770
Danes poteče rok za predložitev posebnih prijav dohodkov - obrazec 770 . Na to opozarja goriško županstvo in obenem sporoča, da bo občinski davčni urad v ta namen danes odprt od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
Pomerili so se izdelovalci jadralnih letalskih modelov
Na mirenskem letališču so se v nedeljo zbrati letalski modelarji "klasične” usmeritve. Klasične, z vidika tehnike, saj gre za letalske modele brez motorja, pri čemer je še kako odločilna natančnost pri izdelavi modelov. Srečanje modelarjev so prirediti v spomin na pred tremi leti umrlega predsednika aerokluba Zottarja. (Foto Studio Reportage).
SEJEM / KONČAL SE JE 15. MOTOR EXPO RACINO
Organizatorji kar zadovoljni s končnim obračunom sejma
Gre za najvažnejšo motoristično prireditev v Trivenetu
Na razstavišču se je v nedeljo z velikim uspehom slenil 15. sejem Motor expo racing. Množičen naval občinstva (tudi iz Slovenije in drugih dežel Italije) je nagradil organizatorje, potem ko je v prejšnjem koncu tedna bil obisk nekoliko pod pričakovanji. Organizator Roberto Mervič je kljub temu zadovoljen in podčrtuje, da se je s tem manifestacija potrdila kot najpomembnejši motoristični sejem v severovzhodni Italiji. Med atrakcijami zadnje dne gre omenili spektakularni dirki “rally-star” in rally pilotov evropskih policij. V prvi je zmagal Videmčan Ramon Gazziero, v drugi pa Vihorio Gomboso iz Lestizze. Gazziero je nato slavil tudi v “super-dvoboju” med zmagovalcema.
Solidarnostni pohod za zgraditev centra v Avianu
Okrog petsto oseb se je v nedeljo zdravljenje rakastih obolenj v Avianu. popoldne udeležilo solidarnostnega V domu bodo nudili gostoljubje so-pohoda s Travnika do Battistijevega radnikom pacientov. O pomenu potrga, kjer je bila zatem v bližnji telo- bude je na goriškem pohodu poleg vadnici družabnost. Udeleženci so drugih spregovoril predsednik odbora prispevali v Sklad za dograditev dru- za gradnjo doma Franco Gallini. gega doma, ki ga bodo 11. novembra Na sliki (Fotostudio Reportage) odprli ob deželnem centru za pohod g plamenicami
LIRA
TOR	SRE	ČET	PET PON
"1615,3 1617,8 1595,8 1594^ "1597,7
52j9	11573	1142,3	1146,3 1134,2
TRGI / KLJUB NEUGODNEMU GIBANJU ZELENEGA BANKOVCA
Z okrepitvijo do marke lira dokončno iz krize
Borza v zaključku sestanka izgubila vse pridobljeno
Banka, ki govori tvoj jezik

jjiaiiišf!

VV'

-

Mn?
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST UI.Filzi 10 tel. 040/67001 Agencija Roian trg Tra i Rivi 15/A, fel.4116 Agencija Stara mitnica Ul. Carducci 41 tel. 040/636311 Agencija Domjo 227 Dolina (San Dorligo della Valle) tel. 040/831131 Cividale, Ul. Carla Alberto 17 tel. 0432/730314
ZADRUŽNA
KRAŠKA
BANKA
t/ov/a domača/6asiA&/
Tel: (040) 21491
Sedež: Opčine - ul. Ricreatorio 2
Podružnice TRST - Trg Liberta, 5
NABREŽINA-Trg Sv. Roka, 106 SESUAN - 44
BAZOVICA - Ul. Gruden, 23
MILAN - Lira je z začetkom novega valutnega tedna presegla fazo zadnje krize, v katero jo je bila spravila politično-institu-cionalna zaostritev, in se okrepila do marke in do vseh evropskih valut. Napredek je Se toliko pomembnejši, ker včerajšnje gibanje dolarja za liro ni bilo najbolj ugodno, saj je zeleni bankovec na mednarodnih trgih zelo nihal. Dobro obnašanje lire v menjavi z marko pa je seveda ugodno vplivalo na tečaje italijanske valute do ostalih evropskih bankovcev, vključno z ekujem, ki je npr. v petek veljal 2.098,4, vCeraj pa le 2.080,7 lire. Marka je Cez vveekend izgubila 12 lir, prav toliko tudi švicarski frank, bra-tanski funt pa je nazadoval za 5 lir.
Zelo obetajoči borzni sestanek v Milanu, ki je indeks Mibtel dopoldne potisnil Cez
odstotek zaslužka, se je na koncu povsem skvaril. Mibtel je nazadoval za 0, 03, indeks vodilnih delnic Mib-30 pa je pridobil prav tako skromnih 0,07 odstotka. Splošni indeks MIB je vCeraj pridobil 0,33 odstotka, obračun od začetka leta pa je še vedno negativen, saj je izgubil 8,3 odstotka. Glavni razlog za tako nihajoč potek borznega sestanka je gibanje dolarja, kar so občutili tudi teCaji pogodb future na državne vrednotnice. Zaupanje mednarodnih trgov v Italijo pa se vendarle nekoliko popravlja, k čemur jih silijo predvsem podatki o realnih ekonomskih gibanjih, med katerimi naj omenimo včerajšnji letni raport o blagovni menjavi s tujino, ki predvideva, da bi lahko italijanska trgovinska bilanca ob koncu leta dosegla rekordni presežek 40 tisoč milijard lir.
jf^tPREDITO
%ypCOOPERATIVO

&
ZADRUŽNA KREDITNA BANKA V SOVODNJAH
Prvomajska ulica 75 - Sovodnje ob Soči TEL. 0481/882155 - FAX 0481/882580
PODRUŽNICA ŠTANDREŽ
Ulica del Carso 73/a Tel. 0481/520832 - Fax 0481/521747
Ob dnevu varčevanja Vas obvešča, da nudi vse načine varčevanja in investicij.
STVAR NA PRAVO
CREDITO MESTO ^Kooperativo
ZADRUŽNA KREDITNA
banka
Doberdob
DELA S TEBOJ
Sedež: Doberdob (GO) Ul Roma 23 Tel. (0481) 78063 Filiala: Ronke (GO) Ul. G. d’Annunzio 96/A Tel. (0481) 474160
URNIK POSLOVANJA:
Doberdob: 8.05 -13.05 ob četrtkih tudi 17. - 18.30 Ronke: 8.20 - 13.20 Ob ponedeljkih in sredah 16.30 - 18.
Soros v Bologni napadel divji
liberalizem
BOLOGNA - Za mednarodnega finančnika Georga Sorosa, ki so mu vCeraj na bolonjski univerzi podelili častni doktorat iz ekonomije, je svetovna stabilnost danes spet v veliki nevarnosti. »Ne napovedujem sicer tretje svetovne vojne, vendar trdim, da ta nevarnost obstaja,« je dejal v nagovoru med slovesnostjo, ki ga je sicer v pretežni meri posvetil konceptu odprte družbe. Finančni mogotec, znan tudi po svojih dobrodelnih pobudah, je naravnost povedal, da ga je zahodna demokracija razočarala, ker ni znala izkoristiti padca ideoloških pregrad za lastno evolucijo.
Današnja tveganja povzroča predvsem notranja nestabilnost razvitih dražb, prevlada filozofije »laissez faire« na socialnem in ekonomskem področju in geopolitični realizem v mednarodnih odnosih, ki omogoča preživeti samo tistemu, ki je najbolj pripravljen. Pri tem se je Soros posebej nanašal na Bosno, kjer je po njegovih besedah prišlo do kričečega poloma Združenih narodov in zahodnih demokracij, ki jih ne vežejo skupni etični interesi.
Danes svetovni dan varčevanja
Danes je mednarodni dan varčevanja, ki je praznik tudi za naše, slovenske banke v Italiji. Vendar ga letos najbrž doživljajo nekoliko drugače kot v pretelosti, z grenkim priokusom, ki se bo gotovo porodil tudi v bralcih, ko bodo opazili, da med oglaševalci na tej strani manjka ena od naših bank, Kmečka banka v Gorici. Tam namreč še vedno gospodarijo komisarji, za katere stik z javnostjo in s klienti očitno nima pomena, kot da ne bi šlo za enega od najpomembnejših dejavnikov uspešnosti neke banke. Prepričani smo, da bodo slovenski varčevalci kljub vsemu ostali zvesti svojim zavodom in jim tako omogočili, da ohranijo svoj narodni značaj.
KULTURA
Torek, 31. oktobra 1995
_______ETNOLOGIJA / TEMATSKI KONGRES SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŽIVA V LJUBLJANI_
Pregled razvoja slovenske etnologije z etnološkim SOS iz zamejstva
Na pomanjkljiv položaj etnološkega raziskovanja med Slovenci v Italiji je opozoril Andrej Furlan
SLOVENSKO etimolog kal DRUŠTVO slovene ETNOLOŠKO sockrv
RAZVOJ SLOVENSKE ETNOLOGIJE
OD ŠTREKLJA IN MURKA DO SODOBNIH ETNOLOŠKIH PRIZADEVANJ
Cankarjev dom,
Ljubljana, 24. 10. - 27. 10. 1995 Naslovnica zbornika, ki je spremljal ljubljanski etnološki kongres
Na kongresu z naslovom »Razvoj slovenske etnologije: od Streklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj« je pretekli teden v Ljubljani tekla beseda tudi o etnologiji v zamejstvu. »Praznujemo stoletnico narodopisnih prizadevanj na Slovenskem, zato je čas, da posvetimo Streklju in Murku kot začetnikoma slovenskih etnoloških znanstvenih prizadevanj zasluženo pozornost ter da razmislimo o vlogi, ki ga ima etnološka znanost na slovensko kulturo, in o vplivu sorodnih vezi, kot so jezikoslovje, literarna zgodovina, muzikologija, zgodovina, antropologija ipd. na njen razvoj.« Tako piše Mira Omerzel Terlep v uvodnih besedah zbornika prispevkov s kongresa »Razvoj slovenske etnologije: od Streklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj«.
Slovensko' etnološko društvo je od 24. do 27. oktobra v Ljubljani priredilo kongres v počastitev pomembnih dogodkov v razvoju etnološke vede. Letos namreč mineva 100 let, odkar je slavist in narodopi-sec, profesor na graški univerzi Karel Strekelj začel izdajati Slovenske narodne pesmi, ravno pred sto leti pa je svetovno priznani raziskovalec jušnoslovanske epike Matija Murk začel s svojim narodopisnim programom. Okroglo obletnico praznuje tudi Slovensko etnološko društvo, ki je pred dvajsetimi leti nastalo po združitvi obeh narodopisnih društev. Kongres je bil zasnovan v treh delih: v prvem delu so se zvrstila predavanja na temo »Etnologija na prelomu 19. in 20. stoletja«, sledil mu je »Razvoj slovenske etnologije in sorodnih ved«, tretji del pa je bil posvečen etnološkim raziskovalnim programom po Streklju in Murku. V tretjem delu so bila v sklopu »Etnologija in Slovenci zunaj Slovenije« predstavljena prizadevanja etnološkega delovanja tako na Koroškem kot v Furlaniji-Julijski krajini. Za etnološka raziskovanja Slovencev v izseljeništvu pa je predavateljica dr. Čebulj ugotovila, da se je temu področju, kljub temu da je izseljeništ-vo konstanta v zgodovini slovenskega naroda zadnjih dveh stoletij, et-
nologija do sedaj vedno izogibala. V zamejstvu pa se v mnogoterih pogledih raziskovalci s tega področja spopadajo s podobnimi problemi, med katerimi zaseda prvo mesto pomanjkanje finančnih sredstev. Slovenci v Porabju in na avstrijskem Koroškem so vsaj nekoliko na boljšem, ker jim je uspelo pridobiti eno delovno mesto za profesionalnega raziskovalca. V Celovcu deluje v okviru Koroške krščanske kulturne zveze celo narodopisni inštitut
Urban Jarnik, ki pod vodstvom priznane raziskovalke dr. Marije Makarovič koordinira raziskovalno delo, zbira material, skrbi za postavitev razstav, publikacije ipd.
V Furlaniji-Julijski krajini pa je bistveno drugače. »Težko bi s primeri dopolnila oris položaja slovenskega etnološkega raziskovanja v Italiji. 2e samo dejstvo, da od Kanalske doline do Trsta ni profesionalnega raziskovalca, ki bi koordiniral raziskovanje na tem področju,
veliko pove,« je v razpravi, ki je sledila posegu Andreja Furlana, mladega raziskovalca iz Trsta, pojasnila gospa Ravnik z Inštituta za narodopisje pri SAZU. Ravnikova se dobro zaveda potrebe, da bi Slovenija naredila kaj konkretnega v pomoč etnološkemu raziskovanju v zamejstvu. Inštituti v matici bi lahko v svoje programe vključili tudi delo v zamejstvu, Slovenija pa bi nujno morala zagotoviti eno profesionalno mesto za raziskovalca na tem področju. »Za Slovence v Italiji, ki bi se radi posvečali raziskovanju na tem področju, gre za življenjsko odločitev: ali se boš ukvarjal z etnologijo in slabo živel, ali pa boš šel v katerikoli drug posel in se raziskovanju posvečal le v prostem času,« je ugotovila gospa Ravnik, ki probleme osebno pozna.
»Ne želim si, da izpadem kot za-mejc, ki je prišel tožit v matico, kako hudo se nam godi v Trstu,« je pred začetkom svojega posega pojasnil Andrej Furlan, predstavnik mladih nadebudnih raziskovalcev iz Trsta, ki se je odzval povabilu organizatorjev, da na kongresu oriše položaj etnološkega raziskovanja v zamejstvu. »Dejstvo pa je, da se v primerjavi z letom 1984 ni prav nič spremenilo. Naše potrebe ostajajo nezadovoljene. Na tem področju namreč še vedno pogrešamo koordinatorja, ki bi usklajeval potrebe in povpraševanje za raziskovanje, pri Narodni in študijski knjižnici še vedno ni bil ustanovljen odsek za etnologijo, pomoč iz matice pride le v redkih primerih, Italija pa ne skrbi niti za svojo etnološko dejavnost, kaj šele, da bi posvečala pozornost manjšinskim etnološkim potrebam. Posledica tega je neplanirano, nevo-deno in nekoordinirano raziskovanje. Raziskovalce v njihovem delovanju spodbuja zavest, da si je treba etnološko bogastvo pridobiti in ohraniti za vsako ceno. Predmete v muzejih oživlja njihova sporočilnost, muzeji tako postajajo medijska sredstva za sporočanje našega obstoja.« S temi besedami je poskušal Andrej Furlan svojim kolegom prikazati delovne pogoje, v katerih
se teoretske dileme umaknejo nujnosti, da zajezimo propadanje etnološkega bogastva. Raziskovalcem je tega uspelo ohraniti le 15 odstotkov, odsek za zgodovino pri NSK je pripravil vrsto raziskav, za katerimi pa ostaja bolj malo sledov, mladinski raziskovalni tabori so evidentirali celo vrsto področij, ki bi bila vredna nadaljnjega raziskovanja in obdelave. Za to pa seveda ni ne ljudi ne sredstev.
»Navdaja te občutek, da gre za balon, ki neusmiljeno pušča, požrtvovalni posamezniki pa napenjajo svoje moči, da bi ga čimbolj učinkovito zakrpali,« je Furlan ob koncu strnil položaj etnologije v Italiji. Etnološka raziskovalna prizadevanja v zamejstvu potrebujejo torej podpore in konkretne pomoči. Etnološko društvo je za leto 1996 slovenskemu ministrstvu za kulturo predlagalo pripravo dvodnevnega seminarja o etnologiji v zamejstvu. »Mislim, da bi bilo etnologiji v zamejstvu v večjo korist, ko bi del teh finančnih sredstev namenili konkretnemu ra-ziksovalnemu projektu in ko bi bil seminar predvsem zaključek enoletnega raziskovalnega dela. Kajti drugače se v bistvu moje poročilo prihodnje leto ne bo v ničemer razlikovalo od današnjega.«
V vsakem primeru pa bi bila potrebna večja informacija. Muzeji bi morali posvečati več pozornosti raziskovalnemu delovanju onstran meja. »Tako morda prihodnjič ne bi prejel vabila na kongres v angleščini, zamejski študentje, ki pridejo študirat v Ljubljano, pa se ne bi znašli v paradoksalni situaciji, da morajo svojim kolegom razlagati, kako to, da kljub temu, da živijo v Trstu, govorijo tako lepo slovenščino.
»Vse kar delamo, je za to, da med ljudstvo vrnemo njegovo bogastvo.« V te besede je gospod Tolmayer iz Celovca strnil pomen etnoloških raziskovalnih prizadevanj. »Zal pa smo zamejci prepogosto razdvojeni, za marsikaj bi morali delati skupaj, to velja tudi v tem primeru, kajti etnologija je ena sama...«
Tatjana Dolhar
KNJIŽNE NOVOSTI / PRI ZALOŽBI SELLERIO V PALERMU JE IZŠLO ZANIMIVO DELO DIANE DE ROSA
Tržaški zgodovinski okvir za še danes tragično aktualne zgodbe o detomorih in materah v stiski
Avtorico pripoveduje »drugačno« zgodovino Trsta, ki je niso krojili slavni možje, ampak delavci in služkinje
Palermska založba Sellerio je v zadnjem Času objavila knjižno delo, ki obravnava segment tržaške zgodovine. Ivankina skrinja, ali v izvirniku »11 baule di Giovanna« (na posnetku je naslovnica] pripoveduje žalostno zgodbo zapuščanja otrok in detomorov, kraj dogajanja pa je Trst ob koncu preteklega stoletja. »Toda življenjske zgodbe, ki sem jih raziskala in o katerih pripovedujem v svojem delu, niso strogo vezane na Trst: lahko bi se (in v bistvu so se) dogajale kjerkoli. Detomor je bil vedno sploSni družben pojav,« pravi avtorica Diana De Rosa.
Junaki zgodb, ki so podane z zgodovinsko natančnostjo, a vendar niso samo gola zgodovinska dejstva, so mali ljudje s tržaških ulic: predvsem gospodinjske pomočnice, ki so k bogatim mestnim družinam prihajale iz slovenskega in hrvaškega zaledja, delavci, ce-sarsko-kraljevi vojaki. »Knjiga ni zgodovinska razprava. Ne zani-
majo me veliki možje iz preteklega stoletja, poslovneži, ki so prispevali k rasti in razvoju mesta. Obrnila sem se k drugačni zgodovini. Tudi delavke in delavci, o katerih pripovedujem v tem delu, so kot delovna sila prispevali pomemben delež k tržaški veličini.«
Mlada dekleta so se od srede prejšnjega stoletja začela množično seliti v Trst. To so bile tako imenovane »slave«, kot jih nazivajo dokumenti in kot povzema tudi avtorica. V mesto so prihajale z majhno skrinjico, v kateri so imele nekaj bornih osebnih stvari (robčke, bluzo, krilo, volnene spodnje hlače) in ki je bila edino znamenje zasebnosti za ves čas njihovega bivanja v Trstu. »Ta skrinja je simbolj njihove usode. In simboličen je primer Giovanne, ki je v svojo skrinjico skrila mrtvo komaj rojeno dete,« opozarja Diana De Rosa.
Zapuščanje nezaželjenih otrok, detomori in splavi so bili v preteklosti najpogosotejsi sistem za nad-
zorovanje rojstev. Razširjeni so bili med vsemi družbenimi sloji, vendar so prihajali pogosteje na dan med najrevnejšim prebivalstvom. »Revščina, pomanjkljiva izobrazba (dekleta so bila pogosto nepismena), nizka kulturna raven, poleg tega pa Se strah pred javno sramoto, zasmehovanjem in izgubo delovnega mesta: to so bili razlogi, ki so mlade služkinje prisilili k tragični odločitvi.« Minilo je stoletje, detomori in na smetiščih zapuščeni otroci pa so še vedno predmet vsakdanje kronike. De Rosa: »Bili smo priCe napredku in porastu splošnega blagostanja, kulturna ozaveščenost pa je ostala na isti točki, izobrazba je še vedno površna, čeprav je danes na voljo veliko sredstev, ki bi lahko preprečila množično zapuščanje otrok,« meni avtorica. Nekateri krivijo klerikalno družbo, drugi zahtevajo ponovno uvedbo vrtljivih vrat pri samostanih in drugih dobrodelnih ustanovah, ki so nekoč skrbele za nesreč-
neže. »Mislim, da bi morali odpraviti vzroke teh odločitev, ne pa uvajati srednjeveških metod, ki ne sodijo v današnji svet. Ponavljam: detomor je sad kulturne puščave, na kateri seveda dobro uspevajo tudi najrazličnejše sekte.«
Tržaške ulice se v knjižici prepletajo z okoliškimi vasmi in potmi, ki so mlade žene iz Trsta vodile v bolj ali manj oddaljene rojstne kraje. Otroci, sad »grešnih razmerij« ali le izrabljenih upov po boljšem življenju, so v prvih urah življenja izdihnili, da bi svet nikoli ne izvedel za njihovo rojstvo. Nesojene matere pa je Čakal proces, ječa, večno prekletstvo - morda celo tistih, ki so jih prisilili h kriminalnemu dejanju. »To so bile nesrečnice. Ni moj namen, da bi jih obsojala. Kot se tudi skušam izogniti obsojanja tistih, ki se danes znašajo nad nedolžnimi. V meni vzbujajo le sočutje, ker so žrtve predvsem one same.«
Matejka Grgič
Diana De Rosa ll baule di Giovanna
Stone S ž&bitndoni e mUmk kH
Seličem editore Palermo
NA KRATKO
GLEDALIŠČE / LO SCR1TTORE V SNG DRAMI
LITERATURA / KNJIŽNICE
Novost v knjižnici Šiška
LJUBLJANA - V šestih enotah knjižnice Šiška so uvedli novost pri evidentiranju izposoje knjig. Z novim računalniškim programom vsak elan knjižnice dobi ob obisku potrdilo, na katerem so podatki o izposojenem in vrnjenem gradivu, plačilu obveznosti in podatke o morebitnem dolgu, ki ga morajo poravnati. Te podatke zdaj tiskajo na manjšem formatu - prej na formatu A4 - bralec pa ga je dobil le v primeru, Ce je to posebej zahteval. Knjižnica Šiška je prva v Ljubljani uvedla to novost. Poskrbeli so tudi za tajnost podatkov elanov knižnice, saj je izdano potrdilo namenjeno le posamezniku. (A. Z.)
Novi Revolver
LJUBLJANA - Izšla je nova številka Revolverja (se-ptember-november), revije s homoerotiCnim nabojem. V uvodniku Brane Mozetič piše o uveljavljenih družbenih klišejih in reakcijah gejev nanje. Vsebina revije tokrat poleg številnih kratkih novic ponuja še oceno knjige Grška homoseksualnost Jamesa Kennetha Dovra, ki je izšla pri Krtu, poročilo z nedavnega Mednarodnega posveta o homoseksualnosti v Ljubljani, zapis o bedi katobške moralne teologije in programsko napoved 11. dnevov gej in lezbičnega filma, ki bodo potekali od 3. do 10. decembra. Revija prinaša tudi obsežna pogovora s pevcem Jimmyem Somervillom in udeleženko nedavne konference ZN o ženskah Sonjo Lokar. (V. U.)
Novi Ars Vivendi
LJUBLJANA - Najnovejša številka dovršeno obb-kovane revije Ars Vivendi med prispevki iz sveta modnega oblikovanja prinaša obsežen pogovor z književnikom Borisom A. Novakom, prispevke o Talumovi oblikovalski delavnici in obhkovanju interierov, o piranski arhitekturni problematiki, krajše zapise o zgodovini ljubljanskega živilskega trga, Stripe Coreovi glasbeni skupini 2.2.2.7., knjigi Naša gospa Cvetna francoskega pisatelja z burno biografijo Jeana Geneta, beneškem gledabškem bienalu, izbranih projektih Urbanarie SCCA in nekaterih zadnjih izstopajočih likovno-razstavnih projektih. (V. U.)

LJUBLJANA - Štirim odsevom ženske podobe je dan zelo definiran življenjski prostor in določen karakter po volji pisatelja, ki jim pripisuje dejanja, voljo, hotenja, gibanje aU ples. Nad vsem bedi se čas, Četrta in neulovljiva dimenzija, ki jo ne more fiksirati niti ura na sceni predstave. Scena je le drug svet, v katerega ženske ne morejo, kajti v njem gospodari moški - pisatelj. Ko vstopijo v ta svet, izgubijo še zadnjo vero v lastno voljo početja in življenja.
Predstava, ki funkcionira brez besed in se s tem še bolj poistoveti s pisano besedo, ki je tiha in se rojeva, živi in uresniči v glavi pisatelja, spominja na odprto knjigo, ženske podobe pa na oživele like iz knjig.
Pripovedljivo dejanje se ukvarja s problemom nadča-sovnosti oziroma s poskusom univerzalnosti Časa, ki je sicer
postavljen v srednji vek, vendar nosi s seboj simbole, relikte, predvsem pa svojo moč, preteklost, sedanjost in prihodnost. To so ogrodja, okoli katerih se nizajo vsebine in posamezna protislovja. Eno takšnih je življenje žensk, ki jim ga kroji in določa moški, ko jih postavlja v medsebojne odnose in v odnose s seboj. Zenski gibi so zreducirani na
posamezne razpoznavne geste, srečujejo in pogovarjajo se z dotiki in plesom.
Ah je pisatelj sposoben zapustiti svoj vzvišeni prostor in se pridružiti ženskam? V ženski svet raje pošlje svojega Dvojnika in si s tem zakrije lastno nesposobnost vživeti se v svet, katerega nevidni gospodar je. Kje vse najdejo ženske zabavo; v lepih vsakdanjih stvareh, ki jih avtorji vkomponirajo v predstavo v obliki pomanjšanih stolov, uporabnih za različne igrice. Zabavajo se z ogledali, refleksijo lastne predstave, ki jo obrnejo stran od sebe. Ko jim pisatelj pošlje tri mega stole, jih prepusti njihovemu boju in nečimrnosti, saj pomenijo stoti določen prestiž in zabavo, pa tudi neke vrste izoliranost. Toda ženska solidarnost prenese tudi ta razločevalni element in se naprej poigrava in srečuje v drobnih plesnih sekvencah.
Predstavo zaključi porušen ritem, ki izvira iz ure in hkrati iz pisatelja. Cas in dejanja v njem prehitevajo sama sebe in se ulovijo v večnosti obstoja. Zapisana so v knjigi.
Karla Železnik
Koncept, režija, kostumografija: Barbara Novakovič
Produkcija: Muze um v sodelovanju s SNG Drama -
producent in koproducenta Panoptikon in ŠOU
Asistenca za likovno umetnost: Helena Pivec
Scenografija: Aljoša Kolenc
Izbor glasbe: Blaž Peršin
Oblikovanje luči: Miran SuSterSiC
Igrajo: Scrittore - Ivan Peternelj
Dvojnik - Sandi Pavlin
Ženska - Petra Govc, Janja Majzelj, Sanja Neškovic, Mateja Rebolj
Premiera je bila v sredo na velikem odru SNG Drame.
Neushezno
financiranje
knjižnic
LJUBLJANA - Splošnoizobraževalne knjižnice veljajo za temeljne ustanove dostopnosti do znanja, kulture in informacij, ki jih posamezniki potrebujejo za dejavno vključevanje v družbo v skladu s svojimi potrebami in potrebami okolja. Vsakemu naj bi omogočale enako dostopnost do vseh vrst znanja in informacij. Vendar kažejo izkušnje nekoliko drugače.
Slovenske knjižnice imajo neenakomerno razvite knjižnične mreže pa tudi znotraj posameznih knjižnic so neenakomerno razvite delovne razmere. Nekaterim osrednjim knjižnicam ni uspelo ustrezno urediti niti lastnih knjižnic, zato so nepopolno razvite tudi njihove enote in izposojevališCa. V nekaterih naseljih prebivalci nimajo dostopa do knjig, neustrezno pa so razvite tudi knjižnice v zaporih, bolnicah in domovih. Po besedah Silve Novljan, svetovalke za splošnoizobraževalne knjižnice, so glede na današnje potrebe knjižnice še vedno preveč tradicionalne, zaostajajo pri posredovanju računalniško dosegljivih informacij in informacij na novih oblikah medijev. Zaradi kadrovske preobremenjenosti se lahko posvečajo le elanom, v nezadostni meri pa tistim, ki knjižnic niso navajeni uporablja-
ti kot centre znanja. Nekatere knjižnice (v Novem Mestu, Murski Soboti, Ilirski Bistrici, Novi Gorici...) pesti tudi prostorska stiska . Na voljo imajo premalo prostora za nova gradiva, s katerim ohranjajo aktualnost knjižnih zalog, je še povedala Novljanova. Težave, s katerimi se srečujejo knjižnice po Sloveniji, izhajajo iz neustreznega financiranja. V predlogu proračuna RS za leto 1996 so predvidena tudi sredstva za delovanje in razvoj splošnoizobraževalnih knjižnic v sklopu sredstev, namenjenih za kulturo. Ministrstvo za kulturo je načrtovalo okoli 500 milijonov tolarjev kot nujno potrebna sredstva za reševanje kritičnih razmer na področju delovanja knjižnic. Toda ta številka bo nekoliko nižja, saj je državni zbor predlagal za skoraj milijardo manj sredstev, namenjenih kulturi. Aleksandra Zorko
Amsterdam: 500 let portreta (likovna, Rijksmuse-um, do 29. oktobra). Basel: Donavska šola (likovna, Kunstmuseum, do 14. januarja leta 1996). Benetke: Henry Moore (likovna, Fondazione Cini, do 26. novembra). Berlin: R. Wa-gner: Leteči Holandec' (opera, Deutsche Staatso-per, 1. november). Bruselj: Kitajska umetnost 4500 -1800 pr. n. š. (arheologija, Kredietbank, do 17. decembra). Budimpešta: P. A. R. A. S. I. T. E„ slovenski likovniki (likovna, Miicsamok, do 19. novembra). Dunaj: Wien Modem, festival glasbe 20. stoletja (glasba, Konzertha-us, Kunstverein, Odeon, do 22. novembra; Evropa po potopu. Umetnost 1945-1965 (likovna, Kun-stlerhaus, do 10. decembra); Egiptomanija (likovna, oblikovanje, Kunsthi-storisches Museum, do 29. januarja leta 1996). Firen-ze: Toulouse-Lautrec, (likovna, Palazzo Vecchio in Palazzo Mddici-Ricardi, do 18. februarja leta 1996). Frankfurt: Hrepenenje po sreCi, Klimt, Kokoschka, Schiele (likovna, Schirn Kunsthalle, do 3. decembra). London: VVestmin-sterski kralji in srednjeveška zgodovina VVestmin-sfrske palače (likovna, Bri-tish Museum, od 1. novembra do 14. januarja leta 1996); Restavrirani kartoni Agostina Caraccija (likovna, National Gallery, do 14. januarja leta 1996); Dinastije, slikarstvo v Času Tudorjev in Jakoba I. (likovna, Tate Gallery, do 7. januarja leta 1996); Manon, po Messesnetovi predlogi (balet, Royal Opera House, 1. november).
LONDON
Turnerjeva nagrada
The Turner Prize 1995 Ediibition. Tate Gal-lery, Millbank, London SVVIP 4RG. Od 1. novembra do 3. decembra, odprto od ponedeljka do sobote med 10. in 17.50, nedelja med 14. in 17.50, informacije po telefonu 0044/171/887 8008.
Vsako leto v Tate Gallery podelijo Turnerjevo nagrado, najvišjo nacionalno nagrado za angleške likovnike, »težko« 20 tisoč angleških funtov (med tistimi, ki smo jih v Sloveniji videti v zadnjih sezonah, se s Turnerjevo nagrado ponaša Anthony Gormley). Letošnjo bo mednarodna žirija v sestavi Nicholas Serota (predsednik žirije in direktor Tate Gallery), VVilliam Feaver (kritik Observerja), Gaiy Garels (kustos, San Francisco Museum of Modem Alt), Geoige Loudon (predstavnik organizacije Patrons of New Art) in Eti-sabeth Macgregor (direktorica Ikon Gallery, Birmingham) podelila 28. novembra, jutri pa bodo odprli razstavo del štirih umetnikov, ki so se uvrstili med najožje nominirance. Med njimi je Mona Hatoum, ki bo na razstavi zastopana z dvema deloma, in sicer light Sentence in Corps etranger. Osrednje delo Damiena Hirsta bo Mot-her and Child, Divided (na stiki: Daleč od črede, 1994), Callum limes pa bo predstavila izbor abstraktnih stik, ki se bo osredotočil na njena najnovejša raziskovanja intenzivnosti barv. Zadnji umetnik iz izbora, Mark VVallinger, bo razstavil veC del, pri katerih je izšel iz kompleksnih multimedijskih raziskav identitete. Informacije o razstavi bodo prvič dostopne tudi na Internetu (naslov: http//www.iUumin.co.uk/tumer/).
MUNCHEN
Stoletje karikatur
Miinchen, Metropole der Karikatur; 1896-1996. Galerie Gunzenhauser, MaximilianstraBe 10, Miinchen. Od 3. novembra do srede januarja 1996, odprto od torka do petka med 10. in 18. uro, sobota med 10. in 13. uro, informacije po telefonu 0049/89/22 30 30. Ob stoti obletnici izida prvih številk pomembnih nemških revij, okoli katerih so se zbrali številni napredni likovniki karikaturisti, in sicer revij Sim-plicissimus in Jugend, so v galeriji Gunzenhauser pripravili obsežno razstavo karikatur, nastalih v obdobju zadnjih stotih let. Na razstavi, ki bo za širšo javnost odprta do petka, bodo z izborom karikatur, večinoma ubranih na politične teme, zastopani Bing, Blix, Engl, Gulbransson, Th. Th. Heine, Kley. E. O. Plauen, Preetorius, Radler, Reinhardt, Schilling, Schnackenberg, Schondorf, VVilhelm Schulz, Thony, VVennerberg, Rudolf Wilke in Erich Wilke (na sliki: Alegorija Nemčije, ki iz parlamentarne palače odstranjuje politične kameleone, 1912).
BONN
Umetniki in mentorji
Scharfer Blick. Deutscher Kiinstlerbund in Bonn 1995/96. Kunst-und Ausstellungshalle der Bundesrepublik Deutschland. Friedrich-Ebert-Alee 4, Bonn. Od 5. novembra do 28. januarja 1996, odprto od torka do sobote med 10. in 19. uro, informacije po telefonu 0049/228/9171 200.
Razstava Zveze nemških umetnikov (Deutsce-hes Kiinstlerbund) bo obsegala izbor del 50 sodobnih nemških likovnikov. Selekcija se bo osredotočila tako na mlajše generacije likovnikov kot tudi na umetnike starejših generacij, ki živijo in ustvarjajo v Nemčiji, a doslej še niso sodelovali na razstavi. Izbralo jih je 50 mentorjev (vsak po enega umetnika), in sicer tiste, ki jih bodisi sponzorirajo bodisi igrajo kakšno drugačno dejavno vlogo pri njihovem ustvarjanju. Med mentorji (mentorje je izbrala Zveza nemških umetnikov) so uveljavljeni umetniki: Lot-har Baumgarten, Bemd in Hilla Becher (v Ljubljani sta razstavljala v okviru minimalistične fotografske razstave Odmik in bližina v Modemi galeriji), Bemhardt J. Blume, Bogomir Ecker, Ul-rich Erben, Ludger Gerdes, Nikolaus Gerhart, Thomas Huber, Astrid Klein, Dieter Kreig, Michael Morgner, VVolfgang Nestler, Markuš Oe-hlen, Hermann Pitz, Hanns Schimansky, Fritz Sdnvegler, Verena Vemunft in Rudolf Wachter. Razstava s poudarjanjem sodelovanja med mentorji in umetniki teži k promociji del slednjih in predstavitvi javnosti, njena koordinatorka pa je Uršula Binder (na sliki: Yvonne Droge-VVendel: Off- Size - Luggage, Press Report, 1994).
Madrid: Lepota kraljevskega, tihožitja (likovna, Prado, do 29. oktobra). Milano: Andy VVarhol (likovna, Fondazione Mar-zotta, do 11. februarja 1996); J. Brahms: orkestralna dela (glasba, Tea-tro alla Scala, 31. oktober, 2., 6. november). Moskva: Zahodnoevropske risbe, 19. stoletje (likovna, Muzej Puškin, do novembra). Miinchen: Zbirka Barnes (likovna, Haus der Kunst, do 22. novembra). New York: Goya v Metropoli-tanu in Rembrandt/ne Rembrandt (likovna, Metropolitan Museum of Art, do 31. decembra, oziroma 7. januarja 1996). Oxford: Louise Bourgeois: Kipi, grafike (likovna, Museum of Modern Art, do 31. decembra). Pariz: Charles-Louis Clerisseau, risbe iz Ermitaža, Dragulji starega vzhoda ter Srednjeveški emajl iz Limo-gesa (likovna, arheologija, Louvre, prvi dve razstavi do 18. decembra, emajl do 22. januarja 1996); Cezanne (likovna, Grand Pa-lais, do 1. januarja 1996); Moško - žensko, seksualnost v umetnosti (likovna, Centre Pompidou, do 12. februarja). Praga: Zaho-dnoCeška gotika (likovna, Narodni galerie, do 28. aprila 1996). Rim: Zgodnji Mondrian (likovna, Galleria Nazionale d’ Arte Moderna e contempora-nea, do 21. jauarja). Salzburg: Drago J. Prelog ter Jean Egger (likovna, Ru-pertinum, do 3. oziroma 10. decembra). Zagreb: Duje JuriC: Stike - instalacije (likovna, Galerija suvremene umjetnosti, do 5. novembra).
Pripravil Vojko Urbančič
LJUDJE IN DOGODKI
Torek, 31. oktobra 1995
r GRČIJA / PREMIEROVO 2ENO HOČEJO IZRINITI
Lepa Dimilra spet v zobeh javnosti
Tokrat je dnevnik Star objavili njene slike, ko se gola sprehaja po neki cerkvi
ATENE - Atenski dnevnik Avriani je tudi vCeraj nadaljeval kampanjo rušenja ugleda vplivne tretje žene grškega premierja Andreasa Papandreuja (na sliki AP), saj je spet objavil sliko gole Dimitre Lianis Papandreu. Uredništvo se torej požvižga na zaporni nalog proti založniku Ghergosu Kourisu. Se več, ta je v včerajšnjem uvodniku poudaril, da bo nadaljeval bitko, »ki naj zruši gnilobo Dimitrinega dvora, ki ga sestavljajo čarodeji, vračarice, astrologi, duhovniki, sleparji in lezbijke«. Dnevnik Avriani se torej ne boji sodnega pregona. Se naprej bo objavljal druge slike in dokumente, »dokler ne bo prva dama Grčije nehala vladati državi«.
Dnevnik Onoma, ki je skupaj z Avrianijem prejšnji petek objavil sliko gole Dimitre v provokativni lezbični pozi, je včeraj klonil in zapisal, da
je petkova slika fotomontaža. Založnika Onome Makisa Psomadesa so v soboto po hitrem postopku obsodili na šestnajst mesecev pogojne zaporne kazni pod obtožbo »neizžvanega žaljenja«.
Zadeva pa se zapleta, saj se je gonji proti Dimitri včeraj pridružil tudi dnevnik Star, ki je pod naslovom »Poglejte skesanko« objavil dve sliki gole Dimitre v neki cerkvi.
Grški minister za informacije Tele-mahos Hitiris je obsodil »podlo kampanjo« proti Dimitri Lianis, s katero hočejo rušiti ugled vladajoče socialistične stranke Pasok in njenega voditelja Papandreuja. Grški bralci pa ne bodo ob zabavo, saj je Dimitra pred poroko poskrbela za številne »umetniške« fotografije, ki jih zdaj s pridom uporabljajo njeni nasprotniki.
FILIPINI / KATASTROFA
Tajfun Zack ter 120 življenj, zi
ai
njim pa se otočju približuje Angela
MANILA - Po zadnjih podatkih je tajfun Zack na Filipinih terjal že 120 življenj. To je včeraj sporočila filipinska civilna zaščita, ki pa je takoj dodala, da bo končni obračun nedvomno še hujši, ker reševalne ekipe niso še prodrle na vsa prizadeta območja. Tajfun Zack je opustošil osem filipinskih provinc, dobesedno razdejal pa je provinci Zahodni Negros in Iloilo. V Bacolodu, glavnem mestu Zahodnega Negrosa na istoimenskem otoku, je tajfun pretrgal vse telefonske povezave ter prekinil dobavo pitne vode in električne energije. Gmotna škoda je ogromna, saj je Zack prešel območja, kjer pridelajo kar sedemdeset odsto-
tkov vsega filipinskega sladkornega trsa.
Po podatkih filipinske meteorološke službe bi morali tajfun Zack uvrstiti med navadne tropske nevihte, ker je hitrost vetra dosegla le 105 kilometrov na uro. Zack pa je bil eden najbolj deževnih tajfunov, tako da so prav deroča voda in zemeljski plazovi povzročili takšno razdejanje. Filipine so letos prizadeli številni tajfuni, ki so uničili pridelek riža in koruze, tako da bo morala vlada uvoziti žita in drugo hrano. Da bi bila mera polna, se Filipinom po isti poti kot Zack približuje nov tajfun Angela. Po napovedih bo ta še hujši od Zacka, ker veter v njem dosega hitrost 165 kilometrov na uro
Troosk
GRENLANDIJA / PRVO MEDNARODNO TEKMOVANJE DEDKOV MRAZOV
Nelson Mandela je dedek Mraz leta
Naslov si je zaslužil z rednim zbiranjem sredstev za revne južnoafriške otroke
ILULISSAT - Danec Joer-gen Roslund je postal svetovni prvak dedkov Mrazov, saj je na tekmovanju, ki je potekalo na Grenlandiji, premagal 16 drugih dedkov Mrazov iz 12 različnih držav. Udeleženci so morali dokazati, kdo se najhitreje spusti po dimniku oziroma najlepše razvrsti darila pod drevescem in se najbolje bohota. To so bile prve igre dedkov Mrazov, ki so potekale v primerno ledenem podnebju 250 kilometrov od severnega tečaja. Tekmovalci so morali prepričati štiri dvanajstletne eskimske sodnike, tekme pa so trajale dva dni.
Igre je organiziral Grenlandski sklad dedkov Mrazov, ki je tudi izbral južnoafriškega predsednika Nelsona Mandelo za dedka Mraza leta zaradi njegovega dobrodelnega dela za južnoafriške otroke. »Zelo malo ljudi ve, da Mandela vsak mesec prispeva iz lastnega žepa za sklad, ki pomaga revnim južnoafriškim otrokom,« je v zahvalnem govoru dejal južnoafriški veleposlanik Conrad Side-geo. Denarno nagrado sto tisoč dolarjev bo seveda porabil za dobrodelne akcije v korist južnoafriških otrok, je še dodal Sidegeo.
Kratkotrajna živa piramida v Sitgesu
V katalonskem Sitgesu »postavljajo« tudi osemplastne žive piramide, ki pa se zrušijo že po nekaj minutah (AP).
ROMUNIJA / VSE HUJŠI PREPIR V KRALJEVSKI DRUŽINI^
Romuni imajo še enega prestolonaslednika
Sodniki so razsodili, da imajo nezakonski potomci kralja Karla II. pravico do prinčevskega naslova
BUKAREŠTA - V romunski kraljevski družini se je vnel spor. Del družine namreč ne priznava potomcev kralja Karla II. iz razmerja, ki ga je kralj imel daljnega leta 1918 z damo Zizi Lambrino. Karel II. je bil namreč razvpit ženskar. Pobegnil je z Zizi, preden bi stopil na prestol, vendar je družina dosegla, da so zakonsko zvezo razveljavili še pred rojstvom njunega sina. Karel se je pozneje oženil z grško princeso Heleno, s katero sta imela sina Mihaela; zdaj je star 74 let se že vse življenje bori proti zdaj 75-letnemu polbratu Karlu Mirceu Lam-brinu.
Princ Mihael je bil te dni deležen bridkega razočaranja: sodišče romunskega mesteca Alexandria je namreč razsodilo, da je polbratov sin Pavel Lambrino (kot ga imenuje preostali del kraljevske družine) potomec in dedič Karla II. in ima torej pravico do prinčevskega naslova. Sam se sicer že vse življenje predstavlja kot Pavel Filip Hohenzollern
Romunski. Po razsodbi je poudaril, da njegovo ime nikoli ni bilo Pavel Lambrino, kot mu pravijo »nekateri«. Nato je še dodal, da bi moral izgnani kralj Mihael, ki danes živi v Švici, pozabiti na grenkobo in planiti v objem dolgo zatajenega dela družine. »Cas je že, da sprejme dejstvo, da ima polbrata, in se preneha prepirati z družino,« je dejal.
Mihael, ki se je moral odreči prestolu leta 1947 zaradi pritiska komunistične vlade, še nikoli ni srečal 75-letnega polbrata, ki danes živi v Londonu. Zaenkrat se sploh ne strinja z razsodbo sodnikov, proti kateri namerava vložiti priziv, češ da gre le za spletko romunskih komunistov, ki izkoriščajo Pavla, ker so bojijo priljubljenosti, ki je je še danes deležen kralj Mihael. Pavel seveda trdi, da to ni res, in z ameriško zaročenko Lio Triff še naprej živi v najrazkošnejšem predelu Bukarešte, ob nekdanji kraljevski palači, kjer danes prebiva predsednik Iliescu.
ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI
Sarah Balagaban se bo čez eno leto lahko vrnila v rodno Manilo
Poleg enega leta zapora in stotih udarcev z bičem bo morala plačati tudi krvnino
AL AIN - Sarah Balagaban, 16-letna filipinska služkinja, si je lahko oddahnila. Včeraj zvečer jo je namreč neko prizivno islamsko sodišče Združenih arabskih emiratov zaradi »nenamernega umora« obsodilo na eno leto zapora, sto udarcev z bičem in plačilo 150 tisoč dirhamsov (približno 40 tisoč dolarjev) krvnine.
Dekle, ki je lani ubilo svojega delodajalca, ker jo je poskusil posiliti, je prvostopenjsko sodišče obsodilo na sedem let zapora. Razsodba je povzročila val protestov na Filipinih in po vsem svetu. Septembrska drugostopenjska razsodba pa je bila še hujša, ker so dekle obsodili na smrt. Javni tožilec je namreč sodnike prepričal, da je šlo za naklepni
umor, ker je bila žrtev 85-letna in impotentna. V resnici je imel Almas Mohamed Baluši le 55 let. Po tej razsodbi se je dvignil še večji val protestov, tako da je predsednik Združenih arabskih emiratov družino umorjenega prepričal, da se je zadovoljila s krvnino za izgubljenega svojca.
Torek, 31. oktobra 1995
SVET
REFERENDUM O SUVERENOSTI OUEBECA
Zgodovinska priložnost za francoske nacionaliste
»Oui« bi pomenil konec enotne Kanade
MONTREAL (Reuter) - Ozemeljska celovitost druge največje države na svetu je zdaj, ko pet milijonov volilnih upravičencev na referendumu odloča o prihodnosti Quebeca, na največji preizkušnji v zgodovini Kanade.
Francoski nacionalisti v Kanadi namreč Se nikdar od leta 1867, ko so angleški in francoski izseljenci ustanovili skupno državo, niso bili tako blizu uresničitvi želje o ustanovitvi lastne države v Severni Ameriki, čeprav javnomnenjske raziskave kažejo, da je mnenje za oziroma proti samostojnosti Quebeca med volilci izjemno izenačeno. O usodi francoske province v Kanadi bo očitno odločilo deset odstotkov volilcev, ki se v dveh mesecih predvolilne kampanje Se niso odločili, kako bodo glasovali; francoski separatisti se bojijo, da jim slednji v
strahu pred posledicami pozitivnega izida glasovanja, ki pomenijo neobho-dno »razgraditev« Kanade, utegnejo obrniti hrbet.
»Zdaj imamo enkratno priložnost, da zmagamo,« je v predvolilni kampanji vzklikal vodja francoskih separatistov Lucien Bo-uchard, minuli konec tedna pa je morebitne omahljivce opozoril, »da nimajo pravice dopustiti, da jim ta priložnost spolzi skozi prste«.
Nagovarjanje neodlo-Cnežev v bitki za samostojni Quebec ni naključje, saj se francoski osamosvojite-Iji Se dobro spomnijo, da zmaga ni gotova; na refe-
rendumu leta 1980 je namreč ideja o neodvisnoti Quebeca neslavno pogorela, s 40 glasovi za in 60 proti samostojnosti francoske province. Na neodločene volilce se je s svarilom o posledicah pozitivnega izida referenduma obrnil tudi kanadski premier Jean Chretien, čigar politična prihodnost prav zaradi referenduma visi na nitki. Chretien je v predvolilnih govorih poudarjal, da si bo Quebec s pozitivnim izidom referenduma izglasoval enosmerno vozovnico iz Kanade; oblasti v Ottavvi namreč od vlade v Quebecu zahtevajo, da pred morebitno razglasitvijo neodvisnosti sklene nov gospodarski in politični sporazum s Kanado, saj bo slednja po besedah Chretiena v naspro-
Quebečani niso zamudili priložnosti, da oddajo svoj glas za ali proti suverenosti province (Telefoto: AR)
tnem primeru zavrnila novo partnerstvo s francosko provinco. Le dan pred referendumom pa je iz kanadske prestolnice prišlo
tudi opozorilo, da zvezna vlada po morebitni pozitivni odločitvi Quebeca temu preprosto ne bo dovolila »oditi«, zlasti če bo
zmaga francoskih separatistov izjemno tesna. Prav izenačenost volilcev bega številne Kanadčane, ki ne vedo, zakaj si Quebec želi
»izstopiti« iz države, ki po podatkih Združenih narodov svojim prebivalcem omogoča najvišjo kakovost življenja.
________ANALIZA_________
Tvegana odločitev
Neodvisni Ouebec bi plačal visoko ceno
QUEBEC - Včeraj so prebivalci kanadske province Quebec odločali o tem, ati naj tudi v prihodnje ostanejo v okviru Kanade ati razglasijo neodvisnost svoje province. V zadnjih dneh so javnomnenjske raziskave pokazale, da je čedalje več prebivalcev naklonjenih neodvisnosti Quebeca.
Ce se bo večina francosko govorečih prebivalcev res odločila za neodvisnost, to ne bo imelo le nepredvidljivih političnih posledic, temveč bi se marsikaj spremenilo tudi na gospodarskem področju. Delno so to Kanadčani začutili že pred nekaj dnevi, ko so se kanadski finančni trgi na javnomnenjske raziskave, ki so napovedovale čedalje večjo možnost zmage separatistov, odzvali s padcem vrednosti quebeških vrednostnih papirjev.
Zmaga separatistov, ki se je še pred nekaj tedni zdela skoraj nemogoča in ki jo Se vedno lahko prepreči velika skupina neodločenih volilcev, gotovo ne bi neposredno vodila k razpadu kanadske države. Gotovo pa bi povzročila daljše obdobje negotovosti in nestabilnosti. Prvi posledici morebitne odločitve volilcev za neodvisnost Quebeca naj bi bili občutna porast obresti in recesija gospodarstva.
Na vprašanje, ali bi bil neodvisen Quebec zmožen gospodarskega preživetja, pa je zelo težko odgovoriti. Separatisti, ki se čutijo ogrožene od svoje angleško govoreče okolice, menijo, da lahko Quebec tudi po morebitni neodvisnosti gospodarsko preživi. O tem pa zelo dvomi večina Kanadčanov, pa tudi ameriški strokovnjaki.
Zdi se, da separatisti še niso veliko razmišljali o gospodarskih posledicah
morebitne odcepitve Quebeca. Izhajajo verjetno iz domneve, da bosta med Quebecom in Kanado ostali v veljavi gospodarska in monetarna unija. Toda to je zelo tvegana domneva. Večina Kanadčanov, ki se zavzema za enotnost Kanade, namreč ni naklonjena temu, da bi Quebec v primem samostojnosti užival te ugodnosti. Kanadski finančni minister je separatiste že posvaril, da po morebitni razglasitvi neodvisnosti gospodarska ali denarna unija s Kanado ne bo mogoča. Politiki v Quebecu pa tega svarila ne jemljejo resno in prepričujejo svoje volilce, da gre le za pretvezo ministra.
Po mnenju strokovnjakov morebitna odcepitev ne more potekati brez velike škode za Quebec, saj bi bili ogroženi tudi mednarodni odnosi. Kanada je z ZDA in Mehiko povezana v severnoameriškem prostotrgovinskem območju Nafta. Medtem ko prebivalci Quebeca izhajajo iz domneve, da bodo avtomatično ohranili članstvo v Nafti, sta Ottavva in VVashington povsem drugačnega mnenja.
Predvidevanje Quebeca, da gospodarski tokovi v primem odcepitve ne bodo bistveno moteni, je po mnenju ameriških strokovnjakov povsem neutemeljeno. Quebec bi se moral v primem odcepitve spopasti s hudimi težavami na področju pridobivanja posojil. Številna podjetja so že nakazala, da se bodo preselila drugam, če se bo Quebec odcepil, v zadnjih dneh pa so tudi nekatere quebeške banke sporočile, da številni varčevalci nakazujejo svoja sredstva v druge kanadske province.
Geni Briiggemann, DieVVelt
OUEBEC NA POTI K SAMOSTOJNOSTI
<$> I ^
Po lanskem volilnem uspehu separatistične stranke Parti Ouebecois so se v francosko govoreči kanadski provinci težnje po odcepitvi še povečale. Prebivalci duebeca so se včeraj odločali o suverenosti svoje province^
$ ■ $
JEZIKI V 0UEBECU
■	francoščina angleščina
■	ostali 5,8%
Zgodovina
Nastal leta 1534 kot Nova Francija. Leta 1774, po zasedbi te francoske kolonije, je britanska vlada sprejela zakon o Ouebecu, ki je prebivalcem zagotavljal jezikovne in verske svoboščine. Leta 1980 je na referendumu o odcepitvi od Kanade 40,5 odstotka volilcev glasovalo za odcepitev, 59,5 odstotka pa jih je bilo proti.
Gospodarstvo
Glavne industrijske panoge so predelava nafte ter lesna in papirna industrija. Pomembno je tudi izkoriščanje vodnih virov ter rudnikov zlata, železove rude, svinca in cinka.
r~f KRONOLOGIJA	h
Dogodki, ki so privedli do quebeškego referenduma
1534 - Jacques Cartier raziskuje območje reke St. Lavvrence, v naslednjem stoletju Francozi, ustanovijo Novo Francijo.
1759 - Po znameniti bitki na Abrahamovih planotah Britanci prevzamejo nadzor nad mestom Quebec.
1763 - Pariški sporazum, po katerem Francija Angležem prepusti celotno območje Severne Amerike, razen otokov St. Pierre in Miquelon.
1867 - Velika Britanija podeli neodvisnost Kanadi, ki jo sestavljajo Quebec, Ontario, New Bmnsvvick in Nova Scotia.
1967 - Francoski predsednik Charles de Gaulle z balkona mestne hiše v Montrealu zavpije: Naj živi svobodni Quebec! Pozdrav francoskemu predsedniku se spremeni v shod francoskih separatistov.
1970 - Oktobrska kriza: pripadniki radikalnega separatističnega gibanja Fronta za osvoboditev Quebeca ugrabijo britanskega komisarja za trgovino Jamesa Grossa in quebeškega ministra za delo Pierra Laporta. Kanada v Quebec pošlje vladne vojake. Premier Pierre Tru-deau razglasi vojno stanje in prekliče civilne svoboščine. Pripadniki separatističnega gibanja izpustijo Grossa, Laportovo truplo pa varnostni organi najdejo v prtljažniku nekega avtomobtia.
1976 - Stranka Quebečanov prvič zmaga na quebeških volitvah, z osrednjim motom o suverenosti Quebeca.
1980 - Prvi referendum, na katerem se prebivalci Quebeca odločajo o tem, ali naj quebeška vlada od zvezne vlade zahteva suverenost; 60 odstotkov volilcev glasuje proti samostojnosti in 40 za neodvisnost Quebeca.
1982 - Kanadski premier Trudeau in pravosodni minister Jean Chretien od Velike Britanije prevzameta ustavo brez privolitve Quebeca; druge province ustavo podpišejo. Nekateri Quebečani trdijo, da je Chretien pri »prenosu« britanske ustave v Kanado izdal Quebec.
1990 - Premier Brian Mulroney si prizadeva za »spravo« med Quebecom in Kanado, potem ko predlog o posebnem ustavnem sporazumu med provincami in zvezno vlado ne dobi soglasne podpore vseh kanadskih provinc.
1992	- Muhoney Quebecu drugič poskusa podeliti posebna ustavna zagotovila. Določila iz sporazuma, ki so ga predstavniki provinc in zvezne vlade začrtali v Charlottetovvnu, na referendumu zavrne 57 odstotkov volilcev, le 43 pa jih sporazum podpre.
1993	- Kanadske zvezne volitve: Liberalna stranka Lu-ciena Chretiena sramotno porazi Mulroneyjevo Konservativno stranko pod novim vodstvom Kirn Campbell. Separatistična stranka Luciena Boucharda na volitvah v Quebecu dobi več glasov kot liberalci, zaradi česar si uradno pridobi mesto med opozicijskimi strankami v kanadskem parlamentu.
September 1994 - Quebeška stranka, ki jo vodi Jacques Parizeau, na lokalnih volitvah dobi večino glasov. Parizeau volilcem obljubi, da bo v letu dni organiziral nov referendum o suverenosti Quebeca.
Junij 1995 - Tri quebeške stranke, ki se borijo za neodvisnost Quebeca, podpišejo sporazum o sklicu referenduma, na katerem naj bi voltici odločali tudi o možnosti gospodarskega in političnega partnerstva s Kanado.
September 1995 - Parizeau objavi vprašanje, o katerem se bodo quebeški volilci izrekah 30. oktobra. Gre za drugi referendum o suverenosti Quebeca v minulih 15 letih.
SVET
Torek, 31. oktobra 1995
PO UBOJU VODITELJA ISLAMSKEGA DŽIHADA
Izrael znova zaprl meje
GAZA - Včeraj je Izrael omejil gibanje skoraj dvema milijonoma Palestincev v Gazi in na Zahodnem bregu. Izraelska varnostna služba se namreč boji, da bo gibanje Islamski dzihad s terorističnimi napadi poskušalo maščevati smrt svojega voditelja, ki je bU ubit v Četrtek.
Zaradi gospodarskega srečanja, ki te dni poteka v glavnem mestu Jordanije, se Izrael tokrat ni odločil za popolno prepoved gibanja prebivalstva na meji z Gazo in Zahodnim bregom. Le delavci iz Gaze, ki Se niso dopolnili 35 let, ne smejo prestopiti meje z Izraelom, enaka prepoved pa velja tudi za vse Studente. Prav tako vsi Palestinci iz Jeruzalema in mest na Zahodnem bregu nimajo vstopa v Gazo. Omejitve so bile uvedene zaradi poročila izraelske varnostne službe, ki je ugotovila, da elan Islamskega džihada v Gazi načrtuje samomorilski napad v Izraelu.
Izraelski minister za notranje zadeve Sahal je spo-
ročil, da so ukrepi po uboju Fatija Skakija nujni, saj je židovsko prebivalstvo v Izraelu ogroženo, izraelski radio pa je poudaril, da bi bilo treba zavarovati predvsem izraelska veleposlaništva in naselja v tujini. Palestinski uradniki so ukrep označili kot enostranskega.
Gibanje Islamski dzihad je že obsodilo izraelski Mo-sad, da je izvedel likvidacijo Skakija, in napovedalo, da se bo maščevalo z napadi na Žide. Izraelski ministrski predsednik Rabin pa je uboj islamskega voditelja komentiral z besedami: »Pustite vendar zadevo pri miru. Mi se vendarle ukvarjamo z večjimi problemi mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu.« Vseeno pa
NOVICE
Haaško sodišče odloča o jedrskem orožju
HAAG (dpa) - Mednarodno sodišče v Haagu je včeraj začelo razpravo o zakonitosti ali nezakonitosti jedrskega orožja. Na zahtevo Združenih narodov in Svetovne zdravstvene organizacije bodo sodniki odločili, ali sta posedovanje in uporaba jedrskega orožja v nasprotju z mednarodnim pravom. Haaško sodišCe sicer ne more prepovedati jedrskega orožja, saj lahko le svetuje. Kljub temu se bo v primem, da sodniki v Haagu izrazijo mnenje, da je treba jedrsko orožje odpraviti prav tako kot kemično in biološko, mednarodni pritisk na jedrske sile gotovo povečal. Opazovalci pričakujejo, da bo haaško sodišCe odločitev o tem sprejelo februarja prihodnje leto.
Bolgarske lokalne volitve dobili socialisti
SOFIJA (Reuter) - Bolgarska vladajoča Socialistična stranka je vCeraj slavila novo zmago na lokalnih volitvah, čeprav je njen uspeh zasenčila prepričljiva zmaga protilevicarske opozicije v pomembnejših mestih. Predstavniki bolgarske volilne komisije so sporočili, da je Socialistična stranka, v katero se je včlanila večina nekdanjih komunistov, na nedeljskih volitvah v občinske svete in na mesta županov dobila 42 odstotkov glasov, s čimer je tudi Bolgarija »izvedla obrat v levo«, ki je značilen za večino nekdanjih vzhodnoevropskih držav. Kljub temu so se volilci v Sofiji, Plovdivu in črnomorskem pristanišču Vama izneverili levičarski tradiciji, saj so večino glasov namenili opozicijski Zvezi demokratičnih sil. Drugi krog lokalnih volitev bo v Bolgariji na vrsti čez dva tedna;.
Leesonu bodo sodili v Singapuru
LONDON (Reuter) - Odvetnik nekdanjega borznega posrednika Nicka Leesona je včeraj izjavil, da se bo Leeson prostovoljno vrnil v Singapur, kjer so proti njemu vložili enajst kazenskih ovadb zaradi poneverb in goljufij. Leeson se je očitno sprijaznil s sojenjem v Singapum, potem ko so britanske sodne oblasti zavrnile sodni postopek zaradi pomanjkanja pravne osnove. Leesonova obramba bo verjetno temeljila na poročilu singapurskih finančnih inšpektorjev, kjer je med drugim zapisano, da Leeson ni edini krivec za stečaj britanske banke Barings and March. Predvidena zaporna kazen za kazniva dejanja, za katera je tožijo Leesona, je od štirinajst do štiriinosemdeset let.
Nove žrtve v ofenzivi šrilanške vojske
KOLOMBO (Reuter) - Srilanška vojska je včeraj v boju z gverilsko vojsko ubila 132 upornikov, 350 pa jih je ranila; v spopadih z uporniško vojsko Tamilskih tigrov pa je bilo ubitih tudi 41 vladnih vojakov. Vladna vojska je po prevzemu nadzora nad cestnim križiščem pred uporniškim oporiščem Džafna ubila najmanj 92 vojakov tamilskega osvobodilnega gibanja. Upomiki so izgubili še 40 vojakov, med njimi tudi tri vojaške voditelje, v hudih spopadih v bližini Nirvela, vzhodno od Ureluja, kjer ima uporniška vojska podzemni bunker in bolnišnico. Predstavnik šrilanške vlade je napovedal, da bo vladna vojska nadzor nad Džafno prevzela še ta teden.
Prebivalci Gaze za uboj Fatija Sakija obtožujejo izraelsko varnostno službo (lelefoto: AP)
predsednik vlade ni pozabil poudariti, da »mu zaradi smrti Skakija prav gotovo ni žal«.
Hasan Asfur, elan pogajalske skupine za mir v oddelku palestinskih oblasti, je za Reuter povedal, da »-
vsi zbrani podatki kažejo na to, da je Izrael povezan z ubojem«. Seveda, je dodal, palestinska oblast take operacije obsoja, saj zavirajo mirovni proces. Izraelski minister za zdravstvo Sneh pa je zatrdil, da »smrt vsa-
kega terorista pomeni napredek za mirovni proces«. Palestinski uradniki se s Hamasom že pogajajo, Islamski džihad pa se na poskuse zbližanja in dogovarjanja ne odziva.
Nidal Mugrabi / Reuter
_______SREČANJE ASAD-CHRISTOPHER_________
Sirski predsednik vztraja pri svojem
Damask zahteva, da Izrael sprejme washlngtonsko načelo »zemlja za mir«
DAMASK - Ameriški zunanji minister VVarren Christopher je vCeraj v pogovoru s predsednikom Sirije Asadom vnovič poskušal najti pot, ki vodi k mirovnemu dogovarjanju med Sirijo in Izraelom. Pogovorov sta se udeležila tudi sirski zunanji minister Farok Al Sara in ameriški koordinator za mir na Bližnjem vzhodu Dennis Ross.
Sirski uradniki so Christopherja lepo sprejeli, hkrati pa poudarili, da bi se moral Izrael, Ce resnično želi odmrzniti odnose med državama, najprej odreci zahtevam, ki omejujejo pravico Sirije do suverenosti. »Izrael mora Zeljo po miru dokazati tako, da sprejme izvedbo resolucij ZN in vvashingtonsko načelo ‘zemlja za
mir',« je dejal eden od uradnikov. Izraelska navzočnost na zasedenem Golanu in zahteva po ohranitvi izraelskih vojaških postojank na sirskem ozemlju tako še vedno zavirata začetek mirovnega procesa.
Christopher se je v glavnem mestu Sirije mudil predvsem zato, da bi prepričal Asada, naj se z Izraelom zaCne neposredno pogajati. Povod za njegov obisk pa predstavlja tudi dejstvo, da so mirovni pogovori o Bosni preloženi s torka na sredo, zato je ameriškemu zunanjemu ministru po udeležbi na gospodarskem srečanju v Amanu preostalo dovolj Časa za nenačrtovano srečanje s sirskim predsednikom.
Isam Hamza / Reuter
RUSIJA / SPORNA ODLOČITEV VOLILNE KOMISIJE
Obtožbe o spodkopavanju demokracije
MOSKVA (Reuter) -Ruska osrednja volilna komisija je prejšnji teden s seznama strank, ki se bodo potegovale za sedeže v dumi, ruskem spodnjem domu parlamenta, izključila dve stranki, ki bi utegnili imeti pomemben delež na decembrskih volitvah: Jabloko in Veliko državo. Dokončno listo sodelujočih strank bo komisija objavila 1. novembra, predvolilna kampanja pa se bo začela dan pozneje.
Predsednik ruske volilne komisije Aleksander IvanCenko je vCeraj namignil, da bi komisija utegnila preklicati izločitev ene ključnih političnih skupin, liberalne stranke Jabloko, na decembrskih parlamentarnih volitvah. Nedeljska odločitev komisije, da Ja-bloku zaradi tehničnih razlogov ne bo dovolila sodelovanja na volitvah, je v Rusiji namreč sprožila pravi politični vihar. Ugledni ruski politiki, vključujoč premiera Viktorja Cerno-mirdina, so komisijo obtožili, da spodkopava rusko demokracijo, ki naj bi bila že tako na trhlih nogah. Cemomirdin je za Interfax izjavni, da je odločitev komisije »bolestna in škodljiva, ne samo za prihodnje volitve, temveč za rusko demokracijo nasploh«. Voditelj Jabloka, liberalni ekonomist Grigo-rij Javlinski, je že napovedal tožbo pri ruskem ustavnem sodišču. Skoraj sočasno pa je predsednik volilne komisije skušal ublažiti nemir z izjavo, da »bo komisija, Ce bo ustavno sodišCe na osnovi novih okoliščin presodilo, da Jabloko lahko sodeluje na volitvah, vnovič preučilo ta primer«.
Zaplet z Jablokom pa ima tudi daljnosežnejše posledice, saj je prozaho-dno usmerjeni Javlinski eden od morebitnih predsedniških kandidatov na volitvah maja 1996. Javlinski je odločitev ruske volilne komisije že označil kot »zaCetek kampanje za prihodnje predsedniške volitve«. V izjavi za Reuter je neke Jelcinove sodelavce obtožil, da so izkoristili predsednikovo bolezen za napad na njega. Pred boleznijo je Jelcin namreč v svojih izjavah dal vedeti, da od Jabloka in drugih liberalnih političnih skupin pričakuje, da bodo v skupnem nastopu spodnesli konservativne politične sile. Malokdo v Rusiji pa »pretaka politične solze« zaradi izključitve stranke Velika država, ki jo vodi Aleksander Ruckoj, s prihodnjih volitev. Ruckoj je za izključitev svoje stranke obtožil Kremelj. Voditelj komunistične stranke Ge-nadij Zjuganov pa je izključitev Jabloka označil kot predvolilno potezo, ki naj bi povečala učinek predvolilnega boja. Medtem ko se Rusija pripravlja na začetek parlamentarne predvolilne kampanje, naj bi bilo po navedbah predsednikovega tiskovnega predstavnika Medvedjeva Jelcinovo zdravstveno stanje stabilno. Se vedno naj bi opravljal večino predsedniškega dela, čeprav mu zdravniki omejujejo število srečanj s sodelavci. Medve-djev je tudi izjavil, da zaradi boljšega predsednikovega zdravstvenega stanja ni potrebe, da bi opravljanje predsedniških dolžnosti v skladu z rusko ustavo začasno prenesli na premiera Cemomirdina.
BLIŽNJEVZHODNO GOSPODARSKO SREČANJE NA VRHU
Milijaide dolarjev za spreobrnitev k mira
AMAN (Reuter) - Države Bližnjega vzhoda so na vrhunskem gospodarskem srečanju v jordanskem glavnem mestu zaprosile za vec deset milijard ameriških dolarjev razvojne pomoči, Id bi pripomogla, da se to območje sveta spreobrne od vojne k miru.
Sedem držav, razprostranjenih od Atlantskega oceana do Zaliva, je v okvira dragega dneva srečanja napovedalo, da razvojni projekti brez tujih zasebnih in vladnih finančnih vlaganj ne bodo izvedljivi. Finančne potrebe držav, ki jih je predložila izraelska delegacija in se prekrivajo s predlogi Palestincev in Jordanije, znašajo 25 milijard dolarjev. Palestinci potrebujejo šest milijard dolarjev, od tega bi 1, 5 milijarde porabili za vodovodni sistem z Zahodnega brega v Gazo. Jordanska »prednostna lista« bi potrebovala 3, 5 milijarde, Egipt tri milijarde, Maroko osem milijard, Bahrajn in Katar pa tudi prosita za kar nekaj milijard prepotrebnih dolarjev, ki bi omogočili izvedbo že načrtovanih projektov.
»Naložbe so proces, ki ga bo mogoCe izvesti korak za korakom, ne Cez noc,« je bil pri obljubah previden ameriški minister za trgovino Ron Brovm. Številni vlagatelji so zaskrbljeni tudi zaradi arabskih finančnih trgov, ki bi se morali, ce želijo privabiti tuji
kapital, znebiti številnih omejitev. Vsi trgi, pri Čemer je izraelski seveda izjema, so namreč zaznamovani z vladnim nadzorom in omejitvami pri tujem lastništvu.
Na srečanju v jordanskem Amanu je bilo veliko besed namenjenih tudi napovedani
ustanovitvi banke za razvoj Bližnjega vzhoda. Visoki ameriški uradnik je včeraj sporočil, da je kar 70 odstotkov kapitala omenjene banke že prenesenega na delničarje, Čeprav se kar nekaj evropskih in arabskih držav še ni odločilo, da bo vanjo vložilo po-
Jaser Arafat in jordanski kralj Husein na srečanju v Amanu (AP)
trebna sredstva. Velika Britanija, Francija in Nemčija so ustanovitvi taksne banke nasprotovale, ker so se zavzemale za ustanovitev manjše institucije, ki bi sredstva pridobivala drugače. Savdska Arabija pa je trdila, da bi banka gospodarsko okrepila Izrael in mu omogočila prednostni položaj, še preden na Bližnjem vzhodu v resnici zavlada mir.
Združene države Amerike predstavljajo glavnega delničarja, privrženca in podpornika banke. Veliko držav je ZDA na srečanju zaprosilo, naj del delnic prihranijo zanje. Uradniki, ki držav niso želeli imenovati, so izračunali, da bi dodelitev delnic tem državam prinesla toliko sredstev, da bi banko za razvoj Bližnjega vzhoda s sedežem v Kaira lahko ustanovili z 1, 25 milijarde dolarjev osnovnega kapitala. Morebitni ustanovitelji banke so se že dogovorili, kako bo delovala, dokončen seznam vseh delničarjev pa bo znan po novembrskem srečanju v egiptovskem glavnem mestu.
Torek, 31. oktobra 1995
SLOVENIJA
	Slovence je rodil
	protestantizem
	Evangeličani se želijo srečati s papežem
MURSKA SOBOTA - Ko govorimo o protestantizmu oziroma evangeličanski cerkvi, moramo priznati, da kljub veliki vnemi slovenskega človeka za novo vero in nauk, njen začetek na slovenskih tleh ni bil lahek. Protireformacija je namreč skoraj povsem uničila protestantizem že ob njegovem nastanku v 16. stoletju. Kljub temu je Slovenija ena redkih držav z večinskim katoliškim prebivalstvom, kjer je dan reformacije državni praznik, predvsem zato, ker je z reformacijo nastala naša narodna identiteta, jezik, knjiga, kultura...
Zato so pripadniki evangeličanske cerkve na Slovenskem lahko upravičeno ponosni. Ponosni pa so tudi na svoja začetnika v svetu in v Sloveniji - Martina Luthra in Primoža Trubarja. Sicer pa bi versko in kulturno bistvo reformacije lahko strnili v nekaj tez: v središču vere, cerkvenega življenja in obredov so sveto pismo, prevod svetega pisma v materinščino in delitev svete veCerje (obhajilo) s kruhom in vinom. Pri evangeličanih ne poznajo ne svetnikov ne Marije, verjamejo le v boga odrešenika, v cerkvi pa veliko pozornosti posvečajo tesni povezanosti z bogom in sočlovekom -protestantizem namreč ne pozna besede fundamentalizem.
Sicer pa smo se o evangeličanski cerkvi, prazniku reformacije, verouku, obisku papeža in še Cern pogovarjali z mag. Gezo Emisem, seniorjem evangeličanske cerkve v Sloveniji. Ta 4 3-letni evangeličanski duhovnik je mesto seniorja, torej duhovnega voditelja evangeličanske cerkve v Sloveniji, prevzel na slovesni božji službi 11. junija letos. Ob dnevu reformacije je gospod Emiša z veseljem sprejel našo prošnjo za posebni pogovor za Republiko.
Gospod senior, ali nam lahko v kratkih obrisih predstavite nastanek in razvoj evangeličanske cerkve v svetu in Sloveniji?
»Začetek reformacije vežemo na 31. oktober 1517, ko je Luther na vrata grajske cerkve v VVittenbergu pribil svojih 95 znanih tez. S tem se je sprožil plaz reformacijskega gibanja. Za dolga desetletja so stopili v središče evropske zgodovine zagrizeni boji in spori o vprašanju verovanja. Zahodna (rimska) cerkev se je zaCela razcepljati na več delov in na različne veroizpovedi - konfesije. Z novimi odkritji, renesanso in Luthrom, ki je odvzel verski monopol katoliški cerkvi, se je dejansko začel evropski novi vek. Med Slovenci se je reformacija pojavila že v zaCetku 16. stoletja. Glavni in najpomembnejši predstavnik je bil reformator in pisatelj Primož Trubar, ki je tudi oCe slovenskega knjižnega jezika. Najpomembnejše delo slovenskih protestantskih piscev pa je seveda prevod celotnega svetega pisma, ki ga je opravil Jurij Dalmatin. Njegov prevod so v materinem jeziku uporabljali tudi katoliški duhovniki. Žal pa je ostalo od te dragocene knjige le nekaj izvodov, drugi so zgoreli na grmadah.«
Koliko pripadnikov va-
še cerkve živi v Sloveniji in drugod?
»Danes živi v Sloveniji že približno 20 tisoč evangeličanov, in sicer predvsem v Prekmurju. V svetu pa tej veji protestantizma, torej luteranski, pripada približno 70 milijonov ljudi. Skandinavske države so skoraj popolnoma luteranske, veliko evangeličanov pa živi tudi v Nemčiji. Sedež evangeličanske cerkve je v Ženevi.«
Nam lahko predstavite literaturo evangeličanske cerkve in protestantski katekizem, ki je bil pred nedavnim tiskan tudi v slovenščini?
»Evangeličani izdajamo na literarnem področju mesečnik Evangeličanski list, vsako leto pa tudi Evangeličanski koledar in nekatere druge publikacije. Letos smo izdali tudi knjigo Evangeličanska cerkev na Slovenskem, iz nemščine pa je bil preveden tudi Protestantski katekizem, ki je tako učbenik segmentov človeškega življenja. V njem so tudi predgovori slovenskih protestantskih piscev.«
Slabo sodelovanje z vrhom katoliške cerkve
»Sodelovanja z vrhom katoliške cerkve ni. Skoda, saj sta namreč tako katoliška kot evangeličanska cerkev na Slovenskem avtohtoni cerkvi. Imamo pa seveda stike in tudi občasna srečanja s katoliškimi duhovniki na lokalni ravni. Tudi srečanja s škofi iz mariborske škofije niso veC nobena redkost. Srečujemo se ob različnih priložnostih, vendar si kljub temu želi-
mo še več sodelovanja.«
Kakšno pa je sodelovanje z drugimi verskimi skupnostmi v Sloveniji, saj je pri nas priznanih 26 enakovrednih verskih skupnosti?
»Med enakovrednimi obstajajo žal tudi nekatere'-bolj vredne'verske skupnosti in to ni dobro. Na splošno pa je sodelovanje z drugimi verskimi skupnostmi, kolikor ga paC je, na zadovoljivi ravni. Verniki pravoslavne veroizpovedi imajo denimo vsako drugo nedeljo svoje bogoslužje v naši cerkvi v Mariboru.«
Kako gledate na verouk v šolah oziroma predvideni novi izbirni predmet religija in etika?
»V evangeličanski cerkvi menimo, naj verouk ostane tam, kjer je bil doslej - v cerkvenih prostorih. Starši, ki želijo, da njihovi otroci ta pouk obiskujejo, jih bodo pač tja tudi pošiljali. Mislim pa, da ne gre pri omenjeni problematiki za tovrsten pouk, torej konfesionalni, temveč bolj za predmet, ki bo učečo se generacijo seznanil z različnimi verstvi sveta. Prepričan sem, da je mogoče z malo dobre volje in pripravljenosti rešiti tudi te stvari, ki so, kot se zdi, nekako sprle slovensko javnost. Je pa res, da mora postati šolstvo popolnoma neodvisno od dnevne politi tke. Idelologije, takšne ali drugačne vrste, ki skušajo oblikovati svetovni nazor posameznika, ne sodijo v šolo. Država in cerkev, verni in neverni, tako ali drugače misleči lahko najdejo, seveda,
če to želijo, številne oblike sodelovanja in se pri tem sodelovanju dopolnjujejo. Nesmiselno bi bilo uvajati - predvsem na področju kreativne dejavnosti, ki je v dobrobit ljudem - neke paralelne programe. Ce država in cerkev resno in pošteno mislita, potem mora biti na prvem mestu duhovno in materialno bogat človek. Mi seveda še nismo tako daleč, zato je treba poiskati modus vivendi, ki bo omogočil nadaljnje snovanje lepše prihodnosti vseh naših državljanov.«
Obisk papeža katolikom veliko pomeni. Kaj
vam pomeni praznik reformacije?
»Praznik reformacije je spomin na dan, ko je bila v takratni svet sporočena novica:‘Pravi zaklad cerkve je naj svetlejši evangelij o božji slavi in milo-sti‘(62. Luthrova teza). Evangeličani pa se seveda tega mejnika ne spominjamo samo zaradi preteklosti, temveč želimo vedno znova pokazati, da cerkev tudi na pragu tretjega tisočletja nima drugega temelja in zaklada, kot je evangelij.«
Kako v evangeličanski cerkvi gledate na obisk
papeža v Sloveniji?
»Gotovo je, da katoliškim vernikom obisk papeža veliko pomeni. Dolgoletna želja po njegovem prihodu med slovenske katoličane se uresničuje in to je treba spoštovati. Ne gre tudi pozabiti, da je bil Vatikan tisti, ki je med prvimi državami priznal Slovenijo. Ce bo papež kot vrhovni poglavar katoliške cerkve v svoj program vključil tudi srečanje z evangeličani, se bomo tega srečanja seveda udeležili. Pričakujemo, da bo njegov obisk v Sloveniji ekumenizmu v pomoC in ne korak nazaj.«
OsteBakal
TV iE, VSiGASVE*
riGJTirSM TETIVI D El L, V % A,
T E RIM SO TE PET MOSESSOVE BVOVE. tđm pavnh H drag*	vil Stottotiki Miofla fiolmiiht«,
km	»tpmmti xhtt vf*k	im
SS-fbpmmt ubgami mkmmh t«ahk<i*hil$ b«fstd» inm KftO pootbno Slou«wkoP»cdt;vvW9, vkittr. k kodu Cumnu.pfid km rmzhi:h B4q«i sipe* padcu, »kun leti* D j* « sume*.
{ON Z V 1E rVT>l SN\E,
pjtbMr.vfaccnm fo.M Himiroe km drag* Stoucsoo veto ntkeit« Kimskcinv drag« kcftcdcvn* in* Rol« mitlkra.U« hodo tet«, »n* drag« mihc StMcmk« Buqu< bvlt
»Utopit!.
Vic ^unff ® iidxt Sofi#/f<tm6i fur|m
Htgimtarfn/etmli	BeMun.
fo ”i' *.€<*?■
PmeirafeCOSPVO «*» odrwlwi* CiiRkkD« bi>)r Mo« M&ivsKtiafc.ttkeb« v)r	tv* torni vtrou*
Suktionvod »cnipdMt.
D\V{ANy VLVBLANI FTIM
k*r»JN3 GrMmtfnikmiiom
t>/. D. LXx vin
Leta 1584 izšla prva Biblija v slovenskem jeziku
SVETOVNI DAN REFORMACIJE
luler v Evropi, foibar pri nas
Protestantizem na slovenskih tleh ni zadovoljivo ovrednoten
LJUBLJANA - Na današnji dan leta 1517 je nemški teolog Martin Luther poslal svojemu škofu in univerzi v VVittenbergu 95 tez za znanstveno razpravo o koreniti prenovi krščanstva in rimskokatoliške cerkve. Luther je v svojih tezah spodbijal papeževo vrhovnost in nezmotljivost koncilov. To je bil začetek velikega verskega gibanja, imenovanega reformacija, ki je - v nasprotju z nameni reformatorjev - razcepilo katoliško cerkev in povzročilo nastanek novih, od papeža neodvisnih cerkva, zlasti protestantizma.
Luther je med preučevanjem biblije in Pavlovega pisma Rimljanom prišel do spoznanja, da odpuščanja ni mogoče doseči s pokoro, odpustki, romanjem in mašami, kot je določala srednjeveška cerkev. Prepričan je bil, da milost po svoji volji podeljuje le bog, da je torej ni mogoče kupiti ali izprositi pri papežu in drugih božjih namestnikih na zemlji. Zavzemal se je za vrnitev k božji besedi, zapisani v svetem pismu. Iz
takšnega prepričanja izhaja pomen prevajanja svetega pisma v ljudske jezike, da bi tako čimbolj neposredno približali božjo besedo navadnemu, neizobraženemu človeku. Izprijenost in dekadentnost cerkve in me-ništva ter prihajajoče obdobje renesanse, ko se je po mračnem srednjem veku povečalo zanimanje za znanost, sta potrjevala razloge za prenovo cerkve, uvajanje ljudskih jezikov v cerkveno obredje in boj za
oblast med duhovnim in posvetnim pa sta krepila narodno zavest.
Med južnoslovanskimi deželami je reformacija prodrla le v Slovenijo in na Hrvaško, kjer je bil njen vpliv zelo šibak, predvsem zaradi vloge branitelja krščanstva, ki jo je imelo to ozemlje v 16. stoletju. Obdobje reformacije je izredno pomembno za slovensko kulturo, saj je pripomoglo k nastanku slovenskega knjižnega jezika in književnosti. Prvi slovenski knjigi - Katekizem in Abecedar -je izdal Primož Trubar, po mnenju predsednika Slovenskega protestantskega društva Ota Norčiča oče ne le slovenske književnosti, temveč tudi slovenskega naroda. Primož Trubar se je rodil leta 1508 v Rašici. Zaradi javnega izpovedo-
vanja reformacijskih idej je moral štirideset let pozneje zbežati v Nemčijo, kjer je leta 1550 izdal tudi prvi slovenski knjigi. Pozneje je skupaj z Jurijem Dalmatinom, Adamom Bohoričem in Sebastijanom Kreljem izdal še več kot petdeset knjig v slovenskem jeziku, med njimi tudi slo-
venski prevod biblije. Trubar je umrl v izgnanstvu leta 1586.
Reformacija in protestantizem sta v Sloveniji in Evropi močno vplivala na nadaljni razvoj družbe, saj sta postavila ideološke temelje za razvoj kapitalističnega družbenega reda.
Bernard Pesjak
Na Gosposvetski 9 v Ljubljani ima sedež Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, ki je bilo ustanovljeno 12. oktobra lani. Gre za laično organizacijo, je povedal predsednik društva, dr. Oto Norčič. Njen glavni namen je ohranjanje in spoštovanje protestantske tradicije kot začetka slovenstva. V društvu pravkar pripravljajo zbornik s simpozija ob 400. obletnici Trubarjeve smrti, datum izida pa je zaradi pomanjkanja sredstev nemogoče napovedati, je dejal dr. Norčič. Druge naloge društva so strokovno in znanstveno preučevanje protestantizma, njegovo ovrednotenje - saj je imel protestantizem za Slovence občutno večji pomen, kot mu ga danes pripisujejo - zavzemali pa se bodo tudi za to, da bi država poimenovala katero od svojih ustanov po Primožu Trubarju.
SLOVENIJA
Torek, 31. oktobra 1995
VIPAVA / ZADRU2NI DOM
Ko se za prostor prepirata dva...
Neuspešno iskanje skupnega sožitja
Stavbo zadružnega doma na Glavnem trgu v Vipavi si delita nova vipavska občina in Kmetijska zadruga Vipava, o načinu sožitja pa so se pogovori zaceli takoj, ko so oblikovali novo lokalno samoupravo. Kljub prizadevanjem, da bi razmerja razrešili na sporazumen način, doslej do tega Se ni prišlo.
Osnovni problem tiči v tem, da si želi KZ Vipava pridobiti v last in posest veC poslovnih prostorov v objektu, kot meni občina, da ji pripada. Čeprav sta bili obe strani nekoč že dokaj blizu soglasju, tega nista dosegli, zato je občina z začasnim sklepom utemeljila svoje lastništvo nad celotno zgradbo in zadrugi do dokončne določitve lastninskih deležev dodelila v brezplačni najem pet prostorov. Konec avgusta so se pogajalci vnovič sešli, zadruga pa je predlagala nove kriterije in zahtevala tudi dodelitev prstorov v pritličju, ki jih ima v najemu Hra-
nilno kreditna služba (HKS), doslej pa je plačevala najemnino zadrugi. Zadruga je predlagala ovrednotenje vlaganj s strani pravnih prednikov v zgradbo na osnovi verodostojnih listin.
Na tej osnovi je skupina občinskih svetnikov predlagala vnovično obravnavo problematike: občinski svet naj bi sprejel sklep, da zadružni dom, katerega pravni naslednik je občina, ostaja v občinski lasti razen za znesek, za katerega bi KZ Vipava dokazala vlaganja od začetka gradnje do sedanje vrednosti objekta. Občinska uprava, ki je medtem dobila
od javnega pravobranilca potrditev, da je z vpisanim knjižnim lastništvom stavba nesporno občinska, je oblikovala Se drugi predlog. Po njem naj bi zadrugi dodelili v last pet prostorov, tri druge pa bi ji dodeliti v brezplačen najem, dokler bi zadruga obstajala. Ce zadruga s tem ne bi soglašala, naj bi občina predlagala sklenitev najemne pogodbe. Ce ta ne bi bila sklenjena, bi zadrugo izselili, ker ovira HKS, da občini plačuje najemnino. Da občina ponudi v last in najem prostore, je le znak dobre volje, je bilo rečeno. Glasovanje o enem in drugem sklepu ni prineslo razrešitve, ker nihče ni dobil dovolj podpore. Svetniki so se odločili, da bodo do naslednje seje Se nekoliko razmisliti.
Artur Lipovž
AJDOVŠČINA / OBČINSKA UPRAVA
Pojasnila o lokacijah
Niso se še odločil kje noj bi bil Petrolov bencinski servis
Zaradi številnih vprašanj o tem, kako bi gradbeno podjetje SGP Primorje doseglo spremembo odloka o zazidalnem naCrtu stanovanjske soseske Ribnik za gradnjo Petrolovega bencinskega servisa, je občinska uprava na zadnji seji sveta posredovala nekaj informacij.
Iz njih je razvidno, da je občina od Petrola in inšpekcijskih služb vendarle prejela nekaj pojasnil o varnostni in ekološki plati gradnje, ne pa tudi od upra-vljalcev cest. Ko bodo zbrali vse, bodo zahteve posredovali investitorju, piše v informaciji. Z njimi naj bi dopolnili osnutek za vnovično obravnavo predloga. Kot nadomestne lokacije za bencinski servis omenjajo zemljišče nekdanjega podjetja Kovinsko, pa tudi lo-
kacijo na jugu mesta med bodočo obvoznico magistralno cesto. Občinsko upravo so zmotila ugibanja o prenosu lastništva nad zemljiščem na območju Ribnika, zato je netočne informacije pojasnila na seji sveta. Parcela v skupni izmeri 7392 kvadratnih metrov, vredna 310.161 nemških mark, naj je bila prenesena na Primorje s pogodbo z dne 17. novembra leta 1993, ki jo je podjetje sklenilo z občinskim skladom stavbnih zemljišč. 227.956 nemških mark je šlo za poravnavo večvrednih prostorov, ki jih je takrat dobilo Komunalno stanovanjsko podjetje v novi soseski C-2, razlika v višini 82.508 nemških mark pa je šla v občinsko blagajno. V pogodbi ni bila obravnavana bodoča namembnost zemljišča. (A. L.)
GORIČKO / OB EVROPSKEM LETU VARSTVA OKOLJA
Reko Kučnico bomo zdravili skupaj z Avstrijci
Naravovarstveniki z obeh strani meja so si za letošnjo akcijo izbrali oživitev levega brega Kučnice
V evropskem letu varstva okolja so zaceli zasajevati levi breg mejne recice Kucnice. Pobuda za urejanje Kucnice se je uvrstila na seznam mednarodnih akcij, posvečenih evropskemu letu varstva narave. Pobudo zanjo so dali na avstrijski strani.
Ze dlje Časa je bilo moteče, da je desni breg mejne rečice Kucnice, ki je na avstrijski strani, zasajen, slovenski, levi breg pa je povsem gol, porasel le s travo. Prav zato so si za skupni cilj letošnje akcije KuCnica izbrali zasaditev levega brega KuCnice. Naravovarstveniki želijo z vnovičnim oživljanjem krajini ob Ku-Cnici vrniti prvotno podobo oziroma življenjski prostor živalim, ki živijo ob njej. Pobudniki akcije so v dvojezični zloženki z naslovom KuCnica - naravovarstveni projekt, ki so jo izdali pred začetkom akcije, zapisali: Značilna gričevnata pokrajina, ki se dviguje iz prekmurske ravnice, se nadaljuje tako na avstrijsko kot madžarsko stran in pred-
stavlja tipično staro kulturno krajino, ki je nastala in obstaja zaradi človekove kar najbolj osnovne dejavnosti. Gričevje, ki na slovenski strani nosi ime Goričko, je del jugovzhodnega predgorja Alp, katerega nastanek sega v terciar. Današnjo podobo je dobilo s procesi preoblikovanja skozi obdobja poledenitve. Značilne so v smeri sever-jug potekajoče doline potokov, ki si iščejo pot k Muri. Svojevrstne podnebne razmere, geološka podlaga in podoba pokrajine, predvsem pa lega na prehodu med Alpami in Panonsko nižino vplivajo tudi na zanimivo floro in favno.
Prav zaradi tega območja nista mogla razdeliti niti umetno zarezan kanal pred veC tisočletji, ki je bil zgrajen z namenom, da loCi germanski in slovanski (ogrski) svet, niti državna meja, saj so ljudje s tega območja tako na avstrijski kot na slovenski strani govorili slovenski in nemški jezik in sodelovali ne glede na to, kakšna vlada je bila kje na oblasti.
Kamarovska vina so že od nekdaj razveseljevala dunajski dvor; ljudje so se s posebnim občutkom dotikali zemlje, zato ni nic nenavadnega, da tukaj raseta ozko-listna narcisa in sibirska perunika. Prav v tej dolinici pa gnezdita dve vrsti redkih ptic: zlatovranka, ki je v Nemčiji povsem izginila že leta 1985, in smrdokavra.
Uvajanje tako imenovane mreže biotopov pa seveda ne bi bilo mogoče brez sodelovanja vodarjev, gozdarjev, Društva za varstvo okolja Pomurja, učencev in pedagogov osnovnih šol Cankova, Tišina in Rogašovci, predvsem pa ne brez prof. Janka Urbanka z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ta je ob začetku del na projektu KuCnica dejal: »Zavedamo se, da je to le prvi mednarodni korak tovrstnega sodelovanja med naravovarstveniki Avstrije in Slovenije. Vendar tisti, ki se zavzemajo za varstvo narave, vedo, da se tudi z majhnimi koraki lahko daleč pride.«
Boris Hegeduš
_________________________LENART / VISOK JUBILEJ________________________
Kronika lenarške lepotice ob stoletnici šole
Vsebinsko bogata publikacija ob stoletnici šole je pomemben prispevek k lokalnemu zgodovinopisju
OS Lenart je pod uredniškim vodstvom ravnateljice Inge Markoli izdala lepo oblikovano, vsebinsko dovolj bogato in pregledno publikacijo z naslovom Naša lepotica 1895-1995. Delo je nastalo ob stoletnici stare šolske zgradbe na Trgu osvoboditve.
Publikacijo je natisnilo podjetje Štrakl iz Sv. Trojice, fotografije je prispeval Bojan Mihalič, besedila pa je izbrala Inge Markoli. Izšla je v nakladi 350 izvodov in je pomemben prispevek k lenarški lokalni zgodovini. Pravzaprav je nekakšen uvod v načrtovani obsežnejši zbornik, ki naj bi izšel prihodnje leto ob 800-letnici Lenarta, v njem pa naj bi dobilo pomembno mesto tudi poglavje o zgodovini šolstva. Z izidom so zaokrožili praznovanje stoletnice šole.
Naslov publikacije je dovolj zgovoren, stari šolski zgradbi v Lenartu, ki
so jo zgradili konec prejšnjega stoletja in je bila eno najlepših šolskih poslopij daleč naokoli v Slovenskih goricah, namreč še danes radi reCejo kar lenarška lepotica. Ime se je ohranilo tudi zato, ker je zgradba skrbno vzdrževana in med najlepšimi v starem delu Lenarta. Uvodno besedilo izpod peresa Inge Markoli prinaša njene spomine na začetek dela v Lenartu, ko je spoznala vrednost šole, ki je bila v desetletju pred prvo svetovno vojno tudi pomembna narodnostna in kulturna postojanka. Bila je ve C kot samo šola in to poslanstvo je ohranila vse
do današnjih dni, ko v njenih svetlih razredih še poteka pouk nižje stopnje in oddelkov s prilagojenim programom.
Arhitekti so pred sto leti postavili zgradbo na trdnih temeljih, zgradili so šolo in v njej učilnice, ki še danes ustrezajo normativom. Zunanjost šole daje vtis lepote in mogočnosti, ki se je ohranila do današnjih dni, ko tudi stopnice kažejo visoko starost. Po njih je namreC stopalo tisoče, desettiso-Ce otroških nog. Vse do danes jih še niso obnovili, zato imajo tako za učence kot za učitelje poseben Car. Po uvodnem besedilu je v publikaciji objavljenih veliko spominov bivših učiteljic in učiteljev šole, bogatijo pa jo tudi faksimili starih dokumentov, ki ji dajejo posebno vre-
dnost. Objavljeni so spomini znanih LenartCanov na šolo, Med njimi je tudi sedanji župan Slavko Kramberger, ki ima na šolo lepe spomine, zlasti še zaradi domačnosti in človeške topline, ki je bila značilna za delo in življenje na lenarški šoli. Lepe spomine na šolo v Lenartu je ohranil tudi Zoran Polic, znani sokolski in politični delavec, udeleženec NOB, sicer pa rojak iz Lenarta v Slovenskih goricah. Med drugim je zapisal, da ga na šolo, ki »ga je naučila brati in pisati, vežejo prijetni spomini«. Ob tej priložnosti ni pozabil Čestitati šoli ob visokem prosvetnem jubileju in ji zaželel, »da bi poglobljeno in kulturno življenje ter podvojeni delovni napori meščanov dvignili ugled Lenarta, da bo Cim-
prej med najnaprednejšimi kraji v Sloveniji«.
V publikaciji je veliko prispevkov šolarjev, ki zdaj obiskujejo solo in ki so otroško igrivo, razposajeno in iskreno ter domiselno povedali, kaj si mislijo o njihovi hiši učenosti. Morda je nekoliko pomanjkljivo obdelano poglavje o zgodovini šolstva nasploh, verjetno so se avtorji odločili za strnjeni povzetek najvažnejših dogodkov zato, ker bodo zgodovino šolstva obširneje predstavili v lenarškem Zborniku. Tudi brez te drobne pomanjkljivosti je publikacija vredna pozornosti, prijetno berljiva in soliden izdelek, ki pomeni velik prispevek k lenarškemu zgodovinopisju. Morda je to še njena najveCja vrednost.
Marjan Toš
VIPAVA / OBČINSKI PRORAČUN
V drugo gre rado
Večja usklajenost postavk
Potem, ko so v prvem predlogu odhodki vipavskega proračuna za skoraj pet odstotkov presegali prihodke, je bil proračun v drugem branju dokaj usklajen. Upoštevanih je bilo veC pripomb in predlogov iz prvega branja, proračun pa je tudi upošteval vladna izhodišča.
Občinska uprava pa je doživela kritiko, ker zaradi Časovne stiske ni pripravila tudi pisne obrazložitve postavk, kjer so bile glavne spremembe. Vipavci načrtujejo za 243,9 milijona prihodkov, od tega je tistih zagotovljene porabe 172,1 milijona tolarjev. Občina je v proračunu upoštevala več naložbenih nalog in tudi obljubljenih prihodkov države: v matično šolo, Čistilno napravo, sanacijo plazu na Ere-zelju, povračilo škode po junijskem neurju...
TekoCi del proračuna se bo odlil v višini 163 milijonov tolarjev, največ v otroško varstvo in izobraževanje, sledijo občin-
ski organi s plačami, prispevki, nagradami nepoklicnim funkcionarjem in stroški odborov, sredstva za krajevne skupnosti in financiranje političnih strank in dejavnost uprave (skupno približno 28 milijonov), cestno in komunalno ter stanovanjsko gospodarstvo in drugo. Kot zanimivost dodajmo, da je dejavnost Zveze te-lesnokulturnih organizacij (ZTKO) načrtovana v občini kot nova postavka in denar iz tega naslova ne bo odšel v Ajdovščino. Kljub prejšnji usklajenosti proračunskih postavk, je prišlo do preobrata, ko so svetniki izglasovali predlog, da se poveča višina naložbe v vipavsko šolo na 35 namesto predlaganih 30 milijonov tolarjev. Za znižanje te postavke od prvega branja namreč ni bilo potrebe, saj so z njo vsi soglašali. Občinska uprava se bo morala zdaj potruditi, da bo našla manjkajočih 2,7 milijona tolarjev oziroma 1,1 odstotka prekoračenega proračuna drugod. (A. L.)
PORTOROŽ / PARKIRNA MESTA
Podpora gradnji garaže pri hotelu Metropol
Skupščina Turističnega podjetja Portorož je na svoji seji sprejela sklep, da bo podjetje odkupilo 40 odstotkov garažnih mest v novi garažni hiši ob hotelu Metropol.
V pobočje pod hotelom vkopana garaža bo predvidoma končana maja prihodnjega leta, imela pa bo petsto parkiranih mest. Za portoroški Casino (ki je do lasminskega preoblikovanja del holdinga TPP) bo garažna hiša izredno pomembna pridobitev, saj sedanje težave s parkiranjem zelo motijo njihove goste. Kljub temu je bilo na skupščini tudi nekaj nasprotovanj predlogu, da bi igralnica podprla Me-tropolovo naložbo. Igralnica namreC trenutno beleži izgubo v poslovanju,
Čeprav se je število gostov povečalo in s tem tudi izkupiček. Ker pa je njihov izkupiček v lirah, so zaradi padca vrednosti italijanske valute vseeno zabeležili 81 milijonov tolarjev izgube. Večini elanov skupščine pa je bilo vendarle jasno, da so nova parkirna mesta življenjska potreba tako igralnice kot Metropola.
Vodstvu holdinga pa se je na skupščini posrečil tudi zelo duhovit manever. Za elana nadzornega sveta sveta igralnice so predlagali tudi dva predstavnika sindikata igralniških delavcev. Ta dva sta funkcijo sprejela, s tem pa sta prevzela tudi breme odgovornosti za prihodnje odločitve, ki bodo lahko neljube.
Boris Vuk
Več kot priložnost za koprski Tomos
KOPER - Včeraj se je zaključil štiridnevni obisk delegacije kitajskega mesta Jiuijang, ki je pobrateno s Koprom. Gostje so vrnili obisk koprske delegacije, ki je bila na Kitajskem aprila letos.
Pred prihodom v Koper sta v Ljubljani delegacijo, ki jo vodi podžupanja Chend Shuifeng, ločeno sprejela kitajski veleposlanik Lu Pebdn in ljubljanski podžupan Anton Colarič. Obisk v Kopru je bil delovne narave. Poleg srečanja z županom Aureliom Jurijem in drugimi predstavniki Mestne občine Koper so gostje obiskali tovarno Tomos, obrate Elektromehanike in pražame Emonec, Luko Koper ter Vina Koper. Pogovori z gospodarstveniki so bili nadvse vzpodbudni. Dobro so ocenili možnosti proizvodnje in prodaje Tomosovih izdelkov v štirimilijonskem kitajskem mestu Jiuijang ter v štiridesetmilijonski pokrajini Jiangxi, kjer leži mesto, ter odprtje predstavništva tovarne puhovk Ya-Ya v Kopru.	(A. Žn.)
® RAI 1
6.30
9.35
10.00
10.25
12.25
12.35
13.30
14.00
14.40
15.10 15.45
17.30
17.50
18.00
18.10
18.50
19.35
20.40
23.15
23.20
24.00
0.30
Dnevnik, 6.45 Jutranja oddaja Unomattina, vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik, 7.35 Gospodarstvo Nan.: Cuori senza eta Verdemattina - Nasveti Film: La contessa azzurra (kom., It. ’60), vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik
Kviz: Fronto? Sala giochi Variete: Prove e provini a Scommettiamo che? Fronto? Sala giochi (2.) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik
Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in šport i Variete: Numero Uno (vodi Pippo Baudo) j Dnevnik
Aktualne teme iz telefonskih klicev - Lasciate un messaggio dopo il BIP Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved Videosapere: Maestrissi-mo, 0.40 Green
RAI 2
7.00 8.45 9.30
11.10
1130
12.00
13.00
14.00 14.40
16.20
16.25
17.15
1815
18.35
18.45
19.45 20.25
22.30
23.30 0.10 0.20
.0.30
120
1.25
Varjete za najmlajše Nad.: Paradise Beach Aktualne teme: Fuori dai denti (vodi F. Oppini) Rubrika o potovanjih TG2 33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, zdravje in vremenska napoved Aktualno: I fatti vostri Nad,: Quando si ama, 15.30 Santa Barbara Dnevnik
Film: Quel fantasma di mia madre (kom., ZDA '93, i. J. Stapleton) Dnevnik Sport in vreme Sereno Variabile Nan.: Hunter Dnevnik in šport Nogomet: Lazio - Lione (pokal UEFA)
Oddaja o skrivnostnih pojavih Misteri Dnevnik in vreme Iz Parlamenta Variete: PonoCi, na trgu Italija (vodi G. Magalli) Variete: Tenera e la notte Filmske novosti Film: Primula Rossa
^4 RAI 3
6.00
8.30 9.15
10.30
12.00
12.15
12.45
14.00
14.50 15.20
17.05
17.55 18.25
19.00
19.50
20.30
22.30
22.55
0.30
Jutranji dnevnik, vreme Drobci
Film: Acqua cheta (’33) Oddaje Videosapere: Zdravje, B. Mussolini, Potovanje po Italiji, itd. Dnevnik iz Milana Glasba: Orchestra!
Drobci jazza, Kljub vsemu, moja Italija, Gas-sman sreča Danteja Deželne vesti,dnevnik Nan.: Vita da strega Sport: motonavtika, su-perbike, rokomet | Nan.: Infiltrato Dok.: geo
I Nan.: Viaggiatori delle I tenebre, vreme Dnevnik, deželne vesti Producer Club, 20.10 Blob
Chi 1’ ha visto Dnevnik, deželne vesti Aktualna tema: Linea 3, 23.50 Pred premiero Dnevnik, .pregled tiska, nočna kultura, vreme
RETE 4
7.25
11.40
13.30
14.00
14.15
15.15
17.10
18.00
20.30
22.30
0.35
0.50
Nad.: Piccolo amore, 8.00 II disprezzo, 9.00 Cuore ferito, 9.50 Testa o croce, 10.15 Felicita, 10.45 II prezzo di ima vita, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Colombo Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Lo sceicco bianco (kom., It. ’52, i. A. Sordi) Aktualno: Perdonami Akualne teme: Giorno per giorno, vmes (19.00) dnevnik
Film: II solitario di Rio Grande (vestern, ZDA '71, i. G. Pečk, P. Quinn) Film: Cileo di piombo, i ispettore Callaghan (krim., ZDA ’76, i. C. Ea-stvvood), 23.30 dnevnik I Pregled tiska Film: I vitelloni
CANALE 5
6.00
8.45 11.30
13.00 13.25 13,40 14.15
14.45
16.00 18.00 18.05
20.00
20.40
23.15
1.30
Na prvi strani, vreme Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum - Televizijsko sodišCe Dnevnik TG 5 Sgarbi quotiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi Variete: Časa Castagna Otroški variete Dnevnik TG 5 - Flash Kviza: OK, il prezzo b giusto, 19.00 La ruota della fortuna
Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Film: Risvegli (dram., ZDA ’90, i. R. De Niro, R. Williams, J. Kavner), vmes večerni dnevnik Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) noCni dnevnik Sgarbi quotidiani
ITALIA 1
RAI 3
slovenski
program
»Ha Risanka: Popaj 0 TV dnevnik
BORIS S.
popravila TV - VCR antene - SAT
Ul. Biancospino 22/2
OPČINE
VTelefon: (040) 214867 - 214871^
fr* SLOVENIJA 1
	Gremo k babici, lutkovna igrica
	Erazem in potepuh, 2. del igrane serije
	Bilo nas je pet, 2. del češke serije
	Ljubezenski sel, film
	2e veste
	Poročila
	Sedma steza
	Sobotna noc, ponovitev
	Mostovi
	TV dnevnik 1
	Samo za punce, 3. del kanadske nanizanke
	O. J.: Zlata podkev, madžarski film
	Lahko noc, ljubica, 9. del angleške nanizanke
	Umetnost in civilizacija
	Kolo sreče, tv igrica
	Risanka
	TV dnevnik 2, vreme, šport
	Učitelj, 5. del francoske nadaljevanke
	Osmi dan
	TV dnevnik 3, vreme, šport
	Sova Ko se srca vnamejo, 4. del ameriške nanizanke
	Poročevalka s sodišča, 11. del nemške serije
fr* SLOVENIJA 2
Otroški variete Nan.: Le strade di San Francisco Odprti studio Aktualno: Fatti e misfatti Sport studio Otroški variete Variete: Generazione X Variete: Appuntamento al buio, 16.45 Village Nan.: California Dreams, 17.45 Primi baci Odprti studio, vreme Sport studio
Nan.: Baywatch, 19.50 II principe di Bel Air Nan.: Beverlly Mills, 21.30 Melrose Place Film: I nuovi eroi (pust., ZDA '92, i. J.-C. Van Damme, D. Lundgren) Aktualno: Fatti e misfatti Šport: rally Italija 1 šport Nan.: Mike Hammer
12.10
14.15
14.30
15.20
16.20 16.40
17.10
18.00
18.45
19.15
20.05
20.55
Euronevvs
Malo angleščine, prosim Žvečilni gumi - lepljiva navada, belgijska dokumentarna oddaja Studio City
Simpsonovi, 4. del serije Sova, ponovitev Seinfeld, 18., zadnji del Poročevalka s sodišča, 10. del nemške serije Regionalni program Iz življenja za življenje Videospon Svet na zaslonu Roka rocka
21.55
22.25
23.20
Svet poroCa
Draga Evropa, 5. del angleške dokumentarne nadaljevanke
Evropski pokal v košarki (M): Smelt Olimpija - Ba-nik Cigel, posn. iz Ljubljane
# TELE 4
19.30, 22.00, 24.00 Dogodki in odmevi Nan.: Man from Atlantis, 21.55 Gospodarstvo
® MONTECARLO
13.30
20.30
14.00 14.10 20.35
23.00
18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Se e martedi, deve essere il Belgio (kom.) Film: Il ponticello sul fiume dei guai (kom.) Sport: Mondocalcio
A KANALA
	Luč svetlobe, ponovitev
	Brlog, ponovitev 19. dela ameriške nanizanke
	A - shop, Spot tedna
	Spot tedna, A - shop
	Rodeo, ponovitev
H	Generacija transforme-rjev II, ponovitev
K Sp	A -shop
E 355	Novice, risanka
18n	LuC svetlobe, 545. del
I uro	Hermanova glava, 9. del
	Zgodovina ameriškega podjetništva, 7. del
	Državnik novega kova, 7. del angleške nanizanke
	Benny Hill, 26. del
	Novice
	A-Shop
IB Koper
	Euronevvs
	Goli Evrope
	»Il piacere Degli occhi« -tedenska oddaja o filmu
	TV šola
	Slovenski program Studio 2
	Primorska kronika
	TV dnevnik
	TV šola
	Euronevvs
	Alpe Jadran
	Dialogi - vodi Maurizio Bekar
	Vsedanes - TV dnevnik
MAM	Nogomet - pokal UEFA
EKIP Avstrija 1
06.25
11.25
13.00
13.00
13.25
13.40
14.05
15.40
16.25 17.10 17.35
18.05
19.30
19.53
20.00 20.15
21.10
21.55
23.40
23.45
01 15
01.40
02.40
05.40
Ponovitve
Izgubljeni svet, ponovitev filma Otroški program Peter Pan in gusarji Konfeti
Mila Superstar Am dam des
Vesoljska ladja Enterprise: Reševalna akcija Baywatch:
Zaliv zaljubljencev Strašno prijazna družina: Al kot delodajalec Zlata dekleta:
Sophia bo nuna Iz dobrega gnezda:
Nered in trpljenje Čas v sliki Vreme Sport
Tihi priseljenci, Živali, ki so se udomačili v Avstriji Hunter:
Nadčutna obdobja Misery,
ameriški tv triler, 1990 Režija: Paul Sheldon Čas v sliki Nori Časi,
: francoska komedija, 1991
I Režija: Gerard Jugnot Michel izgubi službo, avtomobil in prijateljico Ju-liette. Pridruži se pari-; škim brezdomcem...
I Strašno prijazna družina, I ponovitev Schiejok, ponovitev I Dobrodošli v Avstriji Blagoslovljena dvojica, ponovitev
EKIP Avstrija 2
06.00
07.00
09.00
09.05 09.00
10.05
11.15
13.00
13.10
14.00 14.25
15.10
16.00
17.00 17.05
19.00
19.30 19.53
20.00
20.15
21.10 22.00
22.30
22.30
01.30
Videostrani Vreme Čas v sliki Schiejok Čas v sliki
Kuharja njegovega veličanstva, ameriška komedija, 1945
Avstrija II, pon. 31. dela Čas v sliki Tema, ponovitev Slika Avstrije, ponovitev Blagoslavljena dvojica: Ljubezen naj bo iskrena Umor je napisala:
Nevami New York Vsak dan s Schiejokom Čas v sliki
Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Čas v sliki/kultura Vreme
i Pogledi od strani j Akti X - skrivnostni primeri FBI, Nespečnost j Poročilo Čas v sliki
Državljanska vojna, reportaža
Ana od šestega do osemnajstega leta, dok. film, 1994 Reklama
mm®
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	17,00, 18.00, 21.00,
23.00	Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme;
10.00	Evangeličanska maša; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Moč protireformacije; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za serenado; 21.05 igra; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30.
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Koledar kulturnih prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Praznična reportaža; 11.35 Obvestila; 13.40 Obvestila; 14,00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Lingvistični kotiček; 17.00 Ob 100-letnici rojstva J. Vidmarja; 19.30 štos - še v torek obujamo spomine; 21.00 Zgodnja dela;
22.00	Zrcalo dneva; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	22.00,Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 11,35 Danes smo izbrali; 13.05 Enajsta šola;
14.05	Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Zborovska glasba; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled ti-ska;7.40 Noč in dan ; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 10.45 Tedenski horoskop; 11.15 Aktualnosti: Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.40 20 Modrih; 17.00 Aktualna tema; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10,00 Pregled ti-
\ska; 10.05 Edig Galletti;
10.35 Souvenir d'ltaiy;
11.00	Kultura; 11.30 Aktualnosti; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo station;
16.00	Modri val; 18.00 Italijanska glasba; RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes;
11.00	Anketa; 11.50 Borza znanja; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 19.25 Vreme; 21.30 Avstralska glasba; 22.00 Camel Rhytm; 0.00 D.J. Alf.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema;
10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.10 Kviz; 11.20 Vedeževanje v živo;
12.30	Osmrtnice, zahvale;
13.00	Pesem tedna;
13.20	Tudi jeseni je lepo;
15.30	Dogodki in odmevi;
17.20	Mladi, nadarjeni, obetavni; 19.30 Večrni pr.; 20.00 911 Turbo. •
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00,
13.00.	14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Študij in glasba; 19.30 Športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program.
Radio študent
8.00	RoboKaki; 9.00 Joy-cekova lestvitza; 11.00 Kondicija dvojiškega sistema; 14.00 Recenzije (knjižne novosti) & Napovedi; 15.00 OF, Joculator;
17.00	Kaj pa univerza & Šou Talk; 19.00 TB: Jlsaac Hayes; 20.00 Under-ground International, Hard'n'Heavy; Reprize.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zastrta krila; 8.30 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Humor na slovenski način; 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 MPZ Vres; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti;
16.00	Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Igra: Dvoboj (D. Jančar); 18.50 Soft mušic; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.00, 15.00 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila;
10.00	Matineja; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba.
Radio Koroška
18.10-19.00 Partnerski magacin.
						
30. oktober 1995						
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	85,75	86,55	12,05	12,31	7,27	7,72
A banka Koper	85,50	86,45	12,01	12,28	7,20	7,69
A banka Nova Gorica	85,90	86,45	12,06	12,29	7,27	7,68
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	85,90	86,70	12,10	12,38	7,30	8,00
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	85,70	86,60	12,10	12,30	7,40	7,80
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	86,12	86,44	12,13	12,25	7,49	7,64
Game 2 us Tel: 061/ 15-92-635, od 5-15, sob od 9-12	86,00	86,40	12,18	12,28	7,40	7,75
Creditanstalt d. d.	85,90	86,50	12,10	12,30	7,30	7,80
Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095	-	-	-	-	-	-
Kompas Hertz Celje Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-13	86,10	86,50	12,10	12,25	7,30	7,60
Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855-552, od 7-15, sob od 7-13	86,10	86,50	12,10	12,25	7,30	7,60
Kompas Hertz Idrija Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13	86,10	86,50	12,10	12,25	7,30	7,60
Kompas Hertz Tolmin Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13	86,10	86,50	12,10	12,25	7,30	7,60
Kompas Hertz Bled Tel: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13	86,10	86,50	12,10	12,25	7,30	7,60
Kompas Hertz Nova Gorica Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13	86,10	86,50	12,10	12,25	7,30	7,60
Kompas Hertz Maribor Tel: 062/ 225-252, od 7-19, sob od 7-13	86:10	86,50	12,10	12,25	7,30	7,60
Nova kreditna banka Maribor d.d.	85,05	86,50	11,97	12,25	7,20	7,75
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	85,80	86,40	12,10	12,30	7,30	7,75
M.B. Gustinčič - Lucija, t: 066/ 70-603	-	-	-	-	-	-
Poštna bdnka Slovenije	84,70	86,45	10,85	12,25	6,80	7,80
Publikum Ljubljana, t: 312-570	-	-	-	-	-	-
Publikum Piran, t: 066/ 747-370	86,15	86,38	12,16	12,23	7,55	7,63
Publikum Celje, t: 063/ 441-485	86,20	86,45	12,15	12,24	7,55	7,85
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	86,00	86,25	12,18	12,20	7,40	7,75
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	84,75	86,30	12,20	12,28	7,30	7,90
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	86,20	86,40	12,18	12,25	7,56	7,60
Publikum NM, t: 068/ 322-490	85,90	86,34	12,15	12,25	7,40	7,69
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	86,00	86,49	12,16	12,30	7,50	7,75
Publikum Portorož, t: 066/747-240	86,10	86,38	12,15	12,24	7,56	7,66
Publikum Ljubljana Miklošičeva Tel: 061/ 318-788	86,20	86,33	12,21	12,24	7,55	7,62
SKB d.d.,***	85,15	86,75	12,05	12,40	7,30	7,80
SHP Kranj, t: 064/331-741	86,10	86,40	12,12	12,22	7,40	7,70
SZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320	85,95	86,55	12,07	12,27	7,35	7,70
UBK Ljubljana, t:061/444-358	85,70	86,57	12,04	12,32	7,40	7,75
Upimo Ljubljana, t: 212-073	-	-	-	-	_	
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*"	Včerajšnji tečaji * Bralce opozarjamo da so tečaji okvirni! Menjalnice lahko sproti spreminjajo tečaje po dnevni ponudbi in povpraševanju!						
		
Sedež: tel. +39/40/6700'	1 - Agencija Stara mitnica:	
tel. +39/40/6363] 1 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
30. OKTOBER 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1563,00	1626,00
nemška marka	1109,00	1155,00
francoski frank	320,00	333,00
holandski gulden	989,00	1029,00
belgijski frank	53,90	56,10
funt šterling	2461,00	2562,00
irski šterling	2531,00	2635,00
danska krona	286,00	298,00
grška drahma	6,70	7,10
kanadski dolar	1145,00	1192,00
japonski jen	15,30'	15,90
švicarski frank	1371,00	1427,00
avstrijski šiling	157,40	163,80
norveška krona	251,00	261,00
švedska krona	236,00	245,00
portugalski escudo	10,50	10,90
španska pezeta	12,80	13,40
avstralski dolar	1186,00	1234,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	12,80	13,60
hrvaška kuna	280,00	310,00
		
30. OKTOBER 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1567,00	1617,00
nemška marka	1119,00	1154,00
francoski frank	321,00	332,00
holandski gulden	993,00	1020,00
belgijski frank	54,10	55,90
funt šterling	2470,00	2560,00
irski šterling	2537,00	2632,00
danska krona	287,00	297,00
grška drahma	6,70	7,30
kanadski dolar	1147,00	1187,00
švicarski frank	1384,00	1419,00
avstrijski šiling	158,00	163,00
slovenski tolar	12,70	13,40
			
27. OKTOBER 1995			
dižava	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,00	8,50
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,20	8,60
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,00	8,60
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,20	8,70
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,10	8,60
			
27. OKTOBER 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.3898	1.3938	1.3978
funt šterling	2.1981	2.2051	2.2121
irski funt	2.2555	2.2625	2.2695
kanadski dolar	1.0105	1.0145	1.0185
nizozemski gulden	89.152	89.262	89.372
švicarski frank	123.48	123.58	123.68
belgijski frank	4.8534	4.8634	4.8734
francoski frank	28.559	28.619	28.679
danska krona	25.730	25.790	25.850
norveška krona	22.496	22.556	22,616
švedska krona	21.138	21.198	21.258
italijanska lira	0.8702	0.8742	0.8782
avstrijski šiling	14.188	14.208	14.228
španska peseta	1.1433	1.1473	1.1513
portugalski escudo	0.9423	0.9453	0.9483
japonski jen	1.3761	1.3776	1,3791
finska marka	33.040	33.120	33.200
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 02.11.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečaj ra DEM 8630	86.72
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz ta lobije.
.	Podrobnejše informacije: tel 17-18452,302-326 in 302-315
MENJALNICA HIDA obl/ 1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 209 z dne 30. 10. 1995 - Tečaji veljajo od 31. 10. 1995 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
šifra
valuta
enota
nakupni
srednji
prodajni
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška
Portugalska
Portugc
Švedske
Švica Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
191
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
90,6435
1203,5536
411,9511
87,2339
2185,0834
2810,6635
2442,0075
8470,9572
7,4790
2276,5867
117,3228
7559,8210
1916,9776
80,3047
1804,3139
10486,1978
188,0044
119,3727
155,2853
97,7379
90,9162
1207,1751
413,1907
87,4964
2191,6584
2819,1209
2449,3556
8496,4465
51,5479
193,3791
7,5015
2283,4370
117,6758
7582,5687
1922,7458
80,5463
1809,7431
10517,7511
188,5701
119,7319
155,7526
98,0320
91,1889
1210,7966
414,4303
87,7589
2198,2334
2827,5783
2456,7037
8521,9358
51,7025
193,9592
7,5240
2290,2873
118,0288
7605,3164
1928,5140
80,7879
1815,1723
10549,3044
189,1358
120,0911
156,2199
98,3261
Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 31.10.1995
dospelost
blag.
zapisa
Število dni do dospelosti
tečaj za vpis v %
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj '
APOEN
tekoča nominalna vrednost (v SIT)
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
20.3.96
141
99.0694%
98.5489%
98.8091%
1,700,000 170,000
842,090
84,209
837,665
83,767
1,679,755 167,976
LJUBtjANSKA Tečajnica boiznega trga
Št.: 206 Datum: 30. 10. 1995
ut»mv> sioa ucBANCt. r«c.
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon St.da[(3)	enotni teCaj	% sprem	datum povpraS ponudba			Max.	Min.	m sir
		mrzile		fTTOT1						
LEKC	800	(11.5.951	12.254		26.10.	12.000	12.61			
P8B	665	(13.6.95	18.825	2,23	30.10.	18.740	18.990	19.000	18.51	11.916
SAL	500	(2)[ll.9.95j	19,614	1,33-	30.10.	19.500	19.750	19.650	19.61	981
SKBR	1000	(24.2.95.)	37.432	1,67	30.10.	37.350	37.500	37.600	36.860	44.845
		vil,W.9	mrmn				■i			
BCEl	10,0	2.(1.10.95)	105,6	,29	30.10.	106,0		106,0	105,3	488
SSOl	8,0	5.30.6.95)	102,6	,45-	30.10.	102,4	102,5	102,9	102,1	7.018
RS02	9,5	10.(1.10.95)	113,5	,13-	30.10.	113,5	113,6	113,6	113,4	20.577
RS08	5,0	4.(31.5.95)	93,3A	,54-	30.10.	93,0		94,5	93,3	576
USU	7,0	5.(15.7.95)	99,7	,59	30.10.	98,0	105,0	99,7	99,7	15.918
RSLID	8,0	5.(30.6.95)	102,2	,18	30.10.	101,3	102,8	102,2	102,0	471
RSL2D	9,5	10.(1.10.95)	113,0		23.10.	109,3				
SKB1	10,0	6.(1.11.95)	104,1		27.10.	103,6	112,0			
SKS2	10,5	4.(15,9.95)	110,6	1,01	30.10.	110,0	111,0	111,0	11,5	665
SKR1	5,0	3,(30,6.95)	78,5		26.10.	80,0	81,3			
		3000		THTiTTS						
BTBR	300	(2)(28.7.95.)	14.820	,08-	30.10.	14.390	14.71	14,850	14.51	578
DAD	10.000	(1.6.94.)	60.894"	9,61	30.10.	161.450		161.450	157.01	47.946
■MU	.1215	(244.95.)	21.931	4,54	30.10.	22.000	22.440	22.450	21,01	7.150
GPGR		(1	23.990		27.10.	22.000	23.980			
MR		(1)	16.999	1,09	30.10.	16,610	17.450	17.000	16.720	46,442
MKZ	218	(30.3.93.)	13.866	3,58	30.10.	14.000	14.21	14.390	13.31	146.870
NIKU	200	(26.6.95.)	4.897*	7,78	30.10.	4.961	4.998	4.998	4.698	13.683
TCTR		(5)	995.5	2,43	30.10.	1.000	1.17	1.029	985,0	16.267
	20Z									
K1TP	2750	(22.6.95)	41.053	3,28	30.10.	40.000	41.91	41,10	39.510	3.654
PFNP		(1	49.617"		27.10.	48.100				
UBKP	720	(25.5.95.	17.165"	4,03	30.10:	17.000	17.91	17,290	17.140	566
WPP		(1)	44.424	1,32	30,10.	44.200	44.700	44.650	44.11	2.888
nroi?>REi	!T«T?F	»nara	<I1W3T							
OZG	11,0	4.(1.1.95)	103,1		27.10.	103,1	104,5			
W2	10,0	2.(1.10.95	105,0	,33	30.10.	105,1	105,9	105,0	105,0	9.344
PCE	12,0	7.(1.6.95j	101,5		16.10.	99,0				
PG0	10,0	2.(16.95)	101,8		27.10.	101,6				
2B1	10,0	2.(15.9.95)	104,6		20.10.	103,0				
SZB2	10,0	l.(l.l0.95)	108,0		30.10	106,6		108,0	108,0	924
Tečajnica izvenborznega trga ST. 206/95 - 30.10.1995										
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon SldaljS)	enotni tečaj	sprem |	datum	povpmš	ponudba	Max.	Min.	KK&snj
	!7fl»									
m			4.840		26.10.	3.260	4.750			
GRDO	200	(7)(30.0.05.)	5.220		4.9.	2.500	5.300			
HBR0	55	(1.6.95)	3.597	8,95	30.10.	3,451	3.598	3.598	3.595	72
ER			2.310A	,43	30.10.	2.201	2.640	2,310	2.310	46
RDR0		(15.6.95)	10.120A	,n	30.10.	10.300	11.500	10.120	10.120	101
RGSR			589,8	2,47-	30.10.	581,0	599,0	603,0	575,0	1.489
KDDUftNN	IT*!*	IMVimiTi								
HBP0	320	(1.6.95)	3.044		27.10.	3.040	3,170			
KUPI						26.200				
KBPP			35.793'	,12-	30.10.	35.210	36.500	36.160	35.200	3.758
RGP0		(6)	950,0	5,00-	30.10.	950,0	1.010	950,0	950,0	14
UBKC	360	(25,5,95)	10.500A-	11,55	30.10.	8.900	10.480	10.500	10.500	n
	11*1»									
LOK	10,0	6.(1.10.95)	102,7	,20	31.10.	102,3	102,9	102,7	102,7	2.891
MLJ0	10,0	6.11.4.95)	104,0		26.10.	102,1	104,9			
3SM0	10,0	4.(1.9.951	103,3		24.10.	102,0	103,3			
ISO	10,0	5.(1.10.95)	103,OA	,02-	30.10.	103,0	103,5	103,0	103,0	529
]NM	11,0	■ 3.(1.9.95)	104,0		-25.10.	103,0	105,0			
DP0	10,0	7.il,8,95)	100,5		13.10.	101,1	103,4			
IM	8,50	3.(15.10.95)	100,0		14.9.	80,0	108,0			
mo	10,0	4.(1.10.95)	104,5		27.10.	104,5	107,0			
										
										
b dnevni (v SIT)						.				
MO dnevni jv SIT)										
|l20dnevni(vSrr)			94,1		19.4.					
										
			98,OA	,45	30.10.	96,0	90,9	98,8	98,8	5.436
|delnak.bona(vSn,)NBS2			10,OA	99,00-	30.10.	10,0	900,0	10,0	10,0	
|delnak.bona(vSlT)NBS3			4.256	6,15	30.10.	4.210	4.370	4.660	4.130	987
■ .rrori.ii« iuuniT.fi Miinprt					EM!		s*			
BMT5			101,4		4.9.					
BMDo			100,3		6.10.	96,0				
BM5										
BVT5			100,9		iy.					
BVDi			95,9		4.9.					
BV5										
BMDO			96,5		6.10.					
30.10.95	prejšnji	d T	d%
1.420,2/	1.3/1,0/	39,20	2,84
30.10.95	prejšnji	d T	d%
108,04	lUB.itb	-0,21	-0,19
SBI
BI0
Vse pavice pidi&iB Op: OtA^, kani. in bla^ zapisi kotirajo v odst(^^
hez pripisanih chestiintm tečaj je izraftm ra podlagi tfite ato sredine; (0)-i^^
pesednik je hkiatikiqi in prodal isti pap za ia^ stranki; S-suspendirano tgavanje; Z-zadiianotip'V-doscZaialtkdstcina dnevna sprememba tečaja; ” - dceež. Dodstctna cm^tev-tigovanjs je zadiano. Obveznice z anuitetnim odplačilom Ravnice: RS01, RS08,RSll,SCBl,ClZG,PCE,PGO1FlJ,RGSl;VSBIsov'kljuttiieddnice:SKBRFKB,SALNIKRDAD1FMD,MKZ,'lUIK,vBDso vtc^ucaie oUBmice:	RS02, Ml, BCEl; ex kq)cn - Številka klicna in datuni z^adlceti bte^; (ll-za kto 1994 div. ni bila izpb
i^(2Kzplatibvmera dividenda (3}d$viE!mice kotirajo htz kupoma
zapacti 16.95, ni bil izplačan; (5}od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za L93; ((jhivedlB postopka prisilne poavnare dne 23.4.1995; (7)-dan izpJadla dividende; (8}dividi3ida se nanaša na nedi^eno	(10}o dividendi b odlo^ ^p^ ddnicaijev; olr. ni - ohrestiia
maa (obveznice); div. -dividenta (deklice) v SIT, te ni navedeno dm^te; nrajniiHiajviSji ce. najnizji tečaj dobe. vrednostnega papaja;
VREDNOST DOLARJA V SVETU
30.10.1995 ob 17. uri	valuta	tekoči		najvišji	najnižji
		nakupni prodajni			
NEMČIJA	marka	1.4049	1.4054	1.4152	1.4040
JAPONSKA	jen	101.55	101.60	102.16	101.48
V. BRITANIJA	funt	1,5766	1.5774	1.5785	1.5724
ŠVICA	frank	1.1345	1.1355	1.1433	1.1337
FRANCIJA	frank	4,8812	4,8827	4.9097	4.8777
NIZOZEMSKA	gulden	1.5746	1.5756	1.5880	1.5737
ITALIJA	lira	1595.90	1597.40	1599.00	1592.50
BELGIJA	frank	28.900	28.920	29.070	28.900
AVSTRIJA	šiling	9.9000	9.9050	9.9610	9.8850
ŠPANIJA	pezeta	121.90	121.00	122.40	122.10
SVEDSKA	krona	6.6203	6.6278	6.6450	6.6059
NORVEŠKA	krona	6.2115	6.2145	6.2140	6.2140
DANSKA	krona	5.4495	5.4425	5.4770	5.4530
FINSKA	marka	4.2455	4.2405	4.2620	4.2363
PORTUGALSKA eskudo		148.25	148.35	149.0	148.2
IRSKA	funt	1.6160	1.6180	1.6180	1.6125
GRČIJA	drahma	231.33	232.31	233.85	231.02
KANADA	dolar	1.3608	1.3618	1.3700	1.3500
AVSTRALIJA	dolar	0.7616	0.7621	0.7616	0.7574
EVROPA	ECU	1.3054	1.3064	1.3060	1.2980
zlato		381.90	382.40		
srebro		5.33	5.3		
			
30. OKTOBER 1995	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1597,710	—
ECU	—	2080,700	—
nemška marka	—	1134,180	—
francoski frank	—	326,600	—
funt šterling	—	2517,190	—
holandski gulden	—	1012,040	—
belgijski frank	—	55,151	—
španska pezeta	—	13,078	—
danska krona	—	292,490	—
irski funt	—	2581,100	—
grška drahma	—	6,883	—
portugalski escudo	—	10,749	— '
kanadski dolar	—	1172,200	—
japonski jen	—	15,699	—
švicarski frank	—	1403,840	—
avstrijski Šiling	—	161,130	—
norveška krona	—	256,660	—
Švedska krona	—	241,350	—
finska marka	—	376,110	—
avstralski dolar	—	1213,140	—
		
27. OKTOBER 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	9,8000	10,3000
kanadski dolar	7,3000	7,7000
funt šterling	15,4000	16,2000
švicarski frank	849,0000	881,0000
belgijski frank	33,5500	34,8500
francoski frank	197,5000	205,5000
holandski gulden	616,0000	640,0000
nemška marka	690,6000	716,6000
italijanska lira	0,6110	0,6450
danska krona	176,5000	184,5000
norveška krona	155,5000	162,5000
švedska krona	143,2000	149,8000
finska marka	228,5000	238,5000
portugalski escudo	6,5800	6,9200
španska peseta	7,9800	8,4200
japonski jen	9,6000	10,1000
slovenski tolar	8,10	8,60
hrvaška kuna	180,0000	215,0000
j Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
Torek, 31. oktobra 1995
NAPOVEDI PRIREDITEV
SLOVENIJA
SNG
POBIJANA
Veliki oder
Sobota, 4. novembra, ob 19.30: T. Stop-pard: ARKADIJA. IZVEN (KONTO).
Mala drama
Sobota, 4. novembra, ob 20. uri: A. Nicolaj: PRVA KLASA, ZA IZVEN (KONTO)
Levi oder
Ponedeljek, 6. novembra, in sreda, 8. novembra, ob 22. uri: E. Ionesco: INSTRUKCIJA. IZVEN (KONTO). Režiser: Sebastijan Horvat, igrata: Nataša Rali jan in Matjaž Tribušon.
Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni Drame od 10. do 13. m od 18. ure do začetka večerne predstave, telefon: 061/221-511. Blagajna bo zaprta od danes do vključno 1. novembra.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
Četrtek, 2. novembra ob 19.30: H. H. Gu-dmundsdottir: JAZ SEM MAESTRO, za abonma RED B in IZVEN.
Mala scena MGL L VVilson: ZAŽGI,
Petek, 3. novembra ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 10. clo 12. ure in eno uro pred predstavo-pri blagajni MGL. Tel.: 061/210 852.
SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA
75. OBLETNICA SLOVENSKEGA BALETA Gostovanje baletnega ansambla v predsezoni: BALETNI VEČER
Velenje, 7. novembra ob 19.30, Zagorje, 14. novembra ob 19.30, Nova Gorica, 17. novembra ob 19.30.
OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE Gian Carlo Menotti: KONZUL. Premiera: 9. novembra ob 20. uri.
CANKARJEV DOM
Petek, 3. in 10. novembra, ter sobota, 11.
novembra, ob 20. uri: URŠULA CETINSKI IN POLONA VETRIH - ALMA. Monodrama po motivih romana Alme Karlin Samotno popotovanje.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Veliki oder
Četrtek, 2. novembra, ob 17. uri: Munre Leaf - Milan Dekleva: ZGODBA O FERDINANDU, za IZVEN.
Sobota, 4. novembra, ob 11. in 17. uri: B,-Vovk: HOČETE PETI Z MANO, IZVEN.
KUD FRANCE PREŠEREN
Četrtek, 2. novembra, ob 20. uri: Zijah A. Sokolović: GLUMAC..JE GLUMAC..JE GLUMAC. Naslednja ponovitev bo 30. novembra.
Petek, 3. novembra, ob 20. uri: Andrej Rozman: RUPERT MAROVT. Detektivka o slovenstvu in drugih kriminalnih scenah. Sobota, 4. novembra ob 17. uri: Trakova sobotaža, MINI CIRKUS BUFFETTO. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Nedelja, 5. novembra, ob 16. uri: B. Mino-li: VILINĆEK Z LUNE, igra za otroke od 5. leta naprej. IZVEN.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA
Četrtek, 2. novembra, ob 20. uri: Peter Bames: ZATON SONCA IN SLAVE . Režija: Dušan Mlakar. Abonma red četrtek in izven.
LUTKOVNOGLEDALIŠČEMARIBOR
Nedelja, 5. novembra, ob 11. uri: Gregorič-Si-tar: PORCELANASTA MUCA, za otroke od 4. leta naprej.
GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA Jesenice. Čufarjev Irq4
Sobota, 4. novembra ob 19.30: Carlo Goldoni:
IMPRESARIJ IZ SMIRNE.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Ray cooney: TO IMAMO V DRUŽINI Četrtek, 2. novembra ob 19.30, za IZVEN in konto (RAZPRODANO).
Sobota, 4. novembra ob 19.30, za IZVEN in konto (RAZPRODANO).
Četrtek, 9. novembra ob 19.30: Zijah Sokolović: CABAres, CABArei, za IZVEN in konto.
SLOVENSKO NARODNO 6UĐAUŠĆE
DRAMA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom - Slovensko stalno gledališče
V	petek, 3.11., ob 18. uri premiera otroške igre z glasbo in besedilom Sergeja S. Prokofjeva »Peter in volk«. Igra Franko Korošec, režija Sergij VerC.
Prodaja abonmajev od 10. do 12. ure pri blagajni Kulturnega doma (tel. 632664). Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich lesenska simfonična sezona 1995 Danes, 31. t. m., ob 20.30 (red B) koncert Ensemble Verlaine. Na programu Messiaen in Hindemith.
V	četrtek, 2.11., ob 20.30 bo na sporedu prvi izmed treh koncertov, na katerih bodo nastopili pianisti, ki so dobili prvo nagrado na mednarodnih natečajih. Nastopil bo Simone Pedroni, dobitnik nagrade Van Cli-burn.
V	nedeljo, 5.11., ob 18. uri koncert Roberta Cominatija, dobitnika nagrade Bu-soni.
V	soboto, 4.11., ob 21. uri pa bo koncert v Športni palači v Vidmu. Nastopil bo
Enrico Pace, dobitnik mednarodne nagrade F. Liszt.
Vstopnice pri blagajni gledališča.
Se danes, 31. t.m. lahko potrdite prejšnje abonmaje, medtem ko se lahko odločite za novi abonma do 2.12.1995 pri blagajni Dvorane Tipcovich ali na univerzi in pri podjetjih.
Gledališče Rossetti
Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča (samo ob delavnikih 8.30-19.30), v Galeriji Protti (ob delavnikih 8.30-12.30, 16-19), pri podjetjih, šolah in na univerzi.
Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 31. t.m., ob 20.30 komedija »UnTsotta nel giardino« Nini Perno in Francesca Macedonia. Nastopajo Ariella Reggio, Orazio Bobbio, Mimmo Lo Vecchio. Gledališče Miela
V Četrtek, 2. in v petek, 3.11., ob 20.30 »Le mystere des vois bulgares«, koncert ženskega pevskega zbora bolgarske državne televizije.
KOROŠKA
CELOVEC
V Mohorjevi založbi bo v soboto, 4.11., ob 18. uri predstavitev knjige Thomasa Zaun-schirma in Gustava Januša; ob 19. uri Približevanja-Annaherungen.
VELIKOVEC
Na pokopališču v Šentrupertu bo danes, 31. t.m., ob 15.00 - Osrednja spominska svečanost Zveze koroških partizanov ob Dnevu
mrtvih in ob letošnji 50.obletnici zmage nad fašizmom.
BELJAK
Studijski oder: danes, 31. t. m., ob 20. uri »Eine Liebe im Krieg« (Ljubezen med vojno).
SENTPRIMOŽ
V Kulturnem domu SPZ bo v petek, 3.11., ob 19.30 premiera glasbene komedije »Pokojna gospejma mama«. Ponovitev v soboto, 4.11.. ob 19.30.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
OIUOBE6 t 9 ■ 3 1 . 1995
DANES, 31 OKTOBRA Ob 15. uri in 18.30: ŽIVELA LJUBEZEN, Tsai-Ming-Ling, Tajvan,1994 (Perspektive, Kinoteka. KD)
Ob 18. in 22. uri: GO FISH.Rose Troche, ZDA, 1994 (Perspektive, LD, Kinoteka)
Ob 18. uri: CRUMB, Terry Zwigoff, ZDA, 1994 (Dokumentarci, dvorana ZKOS)
Ob 18.30: CHUNGKING EXPRESS, Wong Kar-Wai, Hong Kong, 1994 (Predpremiere, Kinoteka) Ob 20.15: CARRINGTON, Christopher Hampton,-Vel. Britanija, 1995 (Predpremiere, LD)
Ob 21. uri: GROBO, Clement Virgo.Canada, 1995 (Perspektive, KD)
KULTURNI PROGRAM ZA MARTINOVO
7. novembra ob 20. uri: humoristična show skupina ALKOTEST, ansambel BILJARD.
8. novembra ob 20. uri: pevec ALBERTO GREGORIČ, ansambel BILJARD.
9. novembra ob 20. uri: humorist BORIS JEZ, trio CLASSIC, KRST VINA.
11. novembra ob 20. uri: VLADO KRESLIN IN BELTINSKA BANDA (v hali).
11.	novembra ob 20. uri: trio TRN BAND (v
restavraciji).
12.	novembra ob 17. uri: narodnozabavni an-
sambel VRTNICA.
SLOVENIJA
CANKARJEV DOM
Četrtek, 2. novembra, ob 19.30 v dvorani Slovenske filharmonije: CAME-RATA SLOVENICA - Primož Novšak, 1. violina, Vasilij Meljnikov, 2. violina, Mile Kosi, viola, Ciril Škerjanec, violončelo. Na programu: J. Haydn, C. Debussy, L. van Beethoven.
Četrtek, 2. novembra, ob 19. uri: ORGELSKI PODIPLOMSKI RECITAL. Renata Bauer; Hubert Bergant, mentor. Spored: M. Reger.
Ponedeljek, 6. novembra, ob 19.30 v Gallusovi dvorani: Alberto Pavoni, orgle.
LJUBLJANA
Četrtek, 2. novembra, ob 20. uri v Menzi Študentskega naselja: DEA.D MOON. Ameriška underground rock skupina. Kot predskupina bodo nastopili zvočno kompatibilni THE SPO-ONS.
Četrtek, 2. novembra, ob 18. uri: MARTINA FILJAK, klavir. Spored: R.
Schumann - Karneval, op. 9; F. Chopin - Štiri balade.
Torek, 7. novembra, ob 19.30 v dvorani Slovenske filharmonije: Cankarjev-dom in Učiteljski pevski zbor Slovenije. JUBILEJNI KONCERT ob 70-letnici zbora. Dirigent: Mirko Slosar.
KUD FRANCE PREŠEREN.
Korunova 14. Liubliana
Danes, 31. oktobra, ob 21. uri:-HALLOVVE'EN NIGHT CONCERT. Predpraznični koncert desetčlanske orkestralne frakcije SEX AND VIO-LENCE THEATRE. Koncertu sledi plesno tekmovanje.
KLUB K4. Kersnikova 4. Ljubljana
Jutri, 1. novembra, ob 22. uri: RA VEL AND, d. j. ALDO. Tokrat bosta v klubu K4 gosto-
vala tudi najboljša d. j.-ja iz Zagreba, in sicer: D. J. KIKI in D. J. FRAJMAN.
KRANJSKA GORA
Sobota, 4. novembra: THE PLATTERS. Hotel Hit Casino.
CELJE
Torek;7. novembra ob 19.30, v Narodnem domu: CELJSKI GODALNI ORKESTER, 1. abonmajski koncert. Dirigent, Nenad First; solist, Klemen Gol-ner, klavir.
PIRAN
CLUB MAONA, Arze 5 Elesa:
Petek, 3. novembra. THE DON MIXON QUARTET. Zasedba: "Don Mbcon-kita-ra, Bruno Cesseli-piano, Marco Ricci-akustik bas, Enzo Zirilli- bobni. Jazz koncert.
Sobota, 4. novembra: SKANDINAVIA-EXPRESS, “European Tour 95“. Rock koncert.

	bhhh	
□SLOVENIJA		1
CANKARJEVDOM
V	Mali galeriji je do 15. novembra, na ogled razstava fotografij avstrijskega umetnika-Maxa Aufischerja.
V	galeriji CD bo od 2. novembra do 17. decembra potekal 2. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE.
GALERIJA ILIRIJA. Tržaška 40
V	galeriji je do petka, 3. novembra, na ogled razstava makedonskega umetnika Goceta Kalajdži-skega Ikone.
Avla Nove Ljubljanske banke.
Trg republike 2
V	avli, samo še danes, razstavlja akademski slikar Miha Boljka.
GALERIJA COMMERCE. Einspielerjeva 6
Do 17. novembra, v galeriji je na ogled razstava-slik Franca Godca.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA. voqniKova~55
V	galeriji je do 7. novembra na ogled razstava akademskega slikarja Maria Petriča in akademske kiparke Štefke Košir Petrič.
GALERIJA BELVEDERE. BLED
V	galeriji je na ogled razstava Zvezda in Odeon pijeta kavo v Titovi čajnici Petre Varl Simončič.
JAKOPIČEVA GALERIJA.
Slovenska 7. Liubliana
V	ponedeljek, 6. novembra, bodo v galeriji odprli razstavo Oddelka za oblikovanje ALU v Ljubljani.
GALERIJA KRKA. Dunajska 65
V	galeriji je na ogled razstava del slikarja Vladimirja Lamuta.
POKRAJINSKI MUZEJ. MURSKA SOBOTA
Na ogled je arheološka razstava AVARI NA JUGOZAHODNEM MADŽARSKEM. Razstava bo na ogled do 20. novembra.
GALERIJA SKUC
V	galeriji je na ogled razstava Ljubljana-Bu-dimpešta: Cas kot struktura, metoda kot pomen.
MODERNA GALERIJA. Tomšičeva 14
V	galeriji je na ogled retrospektivna razstava enega najizvirnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev tega stoletja Franceta Kralja.
GALERIJA EGURNA. Gregorčičeva 3
V	galeriji je na ogled razstava slik Marjana Gumilarja.
GALERIJA ANONIMUS. Prečna 6
V	galeriji razstavlja svoje fotografije francoski fotograf Jeanloup Sieff. Za ljubljansko razstavo je Sieff pripravil izbor črnobelih fotografij iz cikla Le Pariš des Artistes (Pariz umemikov). Razstava bo na ogled do 5. novembra.
VISCONTI FINE ART KOLIZEJ
V	galeriji je na ogled razstava papirnih del-IRVVIN.
KUD FRANCE PREŠEREN
V	galeriji je na ogled razstava Antonia Zivkoviča BERLIN, GERUTZER PARK.
MALA GALERIJA. Slovenska 35
Na ogled je razstava iz cikla Velika imena svetovne umetnosti avtorja Jeana Marca Busta-manteja. Razstava bo na ogled do 26. novembra.
POKRAJINSKI MUZEJ MARIBOR
V	slavnostni dvorani mestnega gradu je na-ogled razstava OBLEKA NAREDI FILM,-FILM NAREDI OBLEKO.
GALERIJA MURSKA SOBOTA. Kocljeva 7
V	galeriji je na ogled razstava del slikarja-Ervvina Reisnerja.
OBALNE GALERIJE PIRAN
Do 4. novembra je v galeriji na ogled razstava Nataše Prosenc: VIDEOINSTALACIJA.
FJK
TRST
Gledališče Miela
V	nedeljo, 12. novembra, ob 11. uri koncert posvečen Ludvvigu van Beethovnu. Nastopil bo pianist Andrea Rebaudengo. Koncerte organizira gledališče Verdi v sodelovanju z Zadrugo Bo-navventura in bodo trajali do 17. decembra. Vstopnice so na razpolago pri blagajni Dvorane Tripcovich po
10.000	lir za koncert, medtem ko abonma stane
50.000	lir.
8. novembra, ob 21.00 -Koncert pianistov Claudia Mattioto in Guido Scano. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 6. novembra, ob 20.30 koncert R. Goode. Ricmanje - Kulturni dom
V	nedeljo, 5.11. ob 18. uri 10. srečanje oktetov Primorske.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Danes, 31. t. m., ob 20.30 otvoritev koncertne sezone z nastopom moskovskih virtuozov pod vodstvom Vladimira Spivakova. Na programu Šostakovič, Sch-nittke in Čajkovski).
PORDENON
V	športni palači bo 6. in 7. novembra nastopil Zucche-ro.
TREVISO
V	športni palači bo 13. in 14. novembra nastopil An-tonello Venditti.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST: Palača Costanzi: do 5.11. bo na ogled razstava »Od gosenice do metulja: na poti ponovnega odkrivanja sveta žuželk«. Urnik: vsak dan 9-13,16-20, ob nedeljah samo zjutraj. Grad sv, Justa -Bastione Fiorito: Do 12.11. je na ogled skupinska razstava. Urnik: vsak dan od 11.00 do 17.00 in ob nedeljah od 10.00 do 13.00.
Galerija Torbandena: Do 18.11. je na ogled skupinska razstava z naslovom »Italijanske pokrajine«.
Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od
9.00	do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble.
10. Festival latinsko-ameriskega filma: v Kavarni San Marco je na ogled razstava risb iz zasebne zbirke Joaquina Lavada »Quino«; v gledališču Miela pa razstava fotografij o Emiliu Fernandezu »El Indio«.
OPČINE: - SKD Tabor: na ogled je razstava umetnika Bruna Canelle.
GORICA: V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninije-
vem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di fron-tiera«.
KOROŠKA
CELOVEC: Galerija Freund: razstavlja Inge Vevre.
Deželna galerija: do 19.11. razstavlja španski umetnik Mor-quillas »Protocolos Europeos«.
Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross.
BELJAK: Galerija Freihausgasse: razstavlja Brano Girocolli.
TINJE: Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora.
ŠENTJANŽ V ROŽU: K+K center: do 30.12 bo na ogled razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«.
ROŽE K Galerija Sikoronja: do 5.11. razstavlja Gustav Januš.
ŠPORT
Torek, 31. oktobra 1995
23
AMERIŠKI NOGOMET / V POKLICNI LIGI NFL
Jerry Pice izboljšal rekord v skupni dolžini osvojenih jardov
Bliža pa se tudi rekordu ulovljenih podaj
H TENIS / PO ZMAGI V ESSNU h
Muster brez dlake na jeziku, Becker potrebuje v Parizu le eno zmago
Za nastop v Frankfurtu
ESSEN (dpa) - Po zmagoslavju je Thomas Muster spregovoril brez dlake na jeziku. »Ni pravilno, kako bodo razdelib točke na svetovnem prvenstvu ATP v Frankfurtu. Četudi bi zmagal jaz, se mi ne bi zdelo korektno do drugih igralcev,« je po prvem dvoranskem uspehu v karieri na turnirju Super 9 v Essnu dejal »kralj peščenih igrišč«. Avstrijec je namignil na dejstvo, da rezultati iz Frankfurta ne štejejo za lestvico ATP. Čeprav je Boris Becker na včerajšnji lestvici s četrtega mesta padel na peto, mu za uvrstitev na turnir v Frankfurtu zadostuje že ena zmaga na turnirju v Parizu.
Mustrova jeza je razumljiva. Ce bi drugače obračunavali rezultate, bi imel 28-letni Avstrijec že na dvoranskem turnirju v Parizu lepe možnosti za prestižno »številko 1« na lestvici ATP. Na najnovejši lestvici, ki vsebuje štirinajst najboljših rezultatov posameznika v zadnjih dvanajstih mesecih, še vedno vodi Andre Agassi (5279 točk) pred Petom Samprasom (5048), sledijo pa Thomas Muster (4474), Michael Chang (3095) in Boris Becker (2879). Na lestvici svetovnega prvenstva, ki upošteva štirinajst najboljših dosežkov samo v letu 1995, je Muster (4474 točk) že drugi, in sicer za Agassijem (4765) in pred Samprasom (4327). V Frankfurtu bi se najboljša trojica lahko potegovala za teniški prestol. Po Agassijev! odpovedi nastopa v Parizu bo prihodnji teden zanesljivo prišlo do zamenjave na prvem mestu svetovne lestvice. Pete Sampras bo s 580 točkami, ki jih je dobil za lansko zmago v Frankfurtu, imel najmanj 179 točk prednosti pred Agassijem. Muster bi se lahko potegoval za drugo mesto. Tudi Becker kot finahst svetovnega prvenstva 1994 (390 točk) je na svetovni lestvici v boljšem položaju kot v boju za mesto v Frankfurtu. Nemec je z 2384 točkami šele šesti za Michaelom Changom (2931) in Jevgenijem Kafelnikovom (2519). Za Beckerjem sta Jim Courier (2222) in Thomas Enqvi-st (2139). Zaostanek 443 točk in več imajo za osmim mestom zasledovalci Wayne Ferreira, Goran Ivaniševič, Richard Krajicek in Sergi Bruguera. Zato se lahko Becker z zmago v uvodnem dvoboju v dvorami Bercy proti Aleksandru Volkovu (Rus) dokončno uvrsti na masters. V Parizu bo zmagovalec dobil 380 točk, teden dni pozneje bo na turnirjih v Moskvi in Stockholmu na voljo še 200 in 220 točk. Eden od Beckerjevih zasledovalcev bi z vsemi tremi zmagami lahko zbral približno 800 točk. Toda samo eden, ne vsi.
Lestvica ATP: 1. (1.) Agassi (ZDA) 5279 točk, 2. (2.) Sampras (ZDA) 5048, 3. (3.) Muster (Avt) 4474, 4. (5.) Chang (ZDA) 3095, 5. (4.) Becker (Nem) 2879,
6. (6.) Kafelnikov (Rus) 2519, 7. (8.) Courier (ZDA) 2222, 8. (9.) Enqvist (Sve) 2139, 9. (7.) Ivaniševič (Hrv) 1964, 10. (11.) Bruguera (Spa) 1956, 11. (13.) Ferreira (JAR) 1876,12. (13.) Rosset (Svi) 1742.
SAN FRACISCO (STA/AP) - Zvezdnik ameriškega nogometa Jerry Rice je na tekmi San Francisco 49ers in New Orleans Saints v ameriški poklicni nogometni ligi (NFL) presegel dosedanji rekord NFL v skupni dolžini osvojenih jardov. Rice je na srečanju ujel osem podaj v skupni dolžini 108 jardov, kar je 14.040 jardov v enajstletni karieri. Prejšnji rekord je imel James Lofton s 14.004 jardi.
Tekma je bila za nekaj časa prekinjena, toda že po dveh igrah dve minuti in pol pred koncem srečanja podajalcu Elvisu Grbaču ni uspelo žoge spraviti do Rica. Rice je priznal napako, saj se mu je žoga med prsti izmuznila, njegova ekipa San Francisco 49ers pa se nato do nje ni več dokopala. Domača ekipa San Francisco 49ers je srečanje izgubila s 7:11.
Rice je skozi celotno 11-letno kariero lovilec žog (wide receiver) v ekipi San Francisco 49ers, pri tem pa, razen ko so stavkali, ni manjkal na nobeni tekmi. Skupaj ima 164 tekem v rednem delu sezone in 182 drugih. Lofton je za
prejšnji rekord potreboval 16 sezon, zamenjal pa je pet ekip. Rice se zdaj bliža tudi rekordu po skupnem številu ulovljenih podaj, ki je trenutno v lasti Arta Monka (934), zaostaja pa za 57 podaj. Igralec San Francisco 49ers se je na 151 tekmah zapored vpisal na lestvico ulovljenih podaj in sicer je na tretje mesto v zgodovni NFL za Monkom (180) in Stevom Largentom (177).
Izidi NFL: Atlanta Falcons - Dallas Cowboys 13:28, Cincinnati Bengals -Cleveland Browns 26:29 po podaljšku, Indianapolis Colts - New Yorks Jets 17:10, New England Patriots - Carolina Panthers 17:20 po podaljšku, Philadelphia Eagles - St. Louis Rams 20:9, Pittsburgh Steelers - Jacksonville Jaguare 24:7, Arizona Cardinals - Seattle Seahawks 20:14 po podaljšku, Detroits Lions - Green Bay 24:16, Houston Oi-lers - Tampa Bay Buccaneers 19:17, Miami Dolphins - Buffalo Bills 23:6, San Francisco 49ers - New Orleans Saints 7:11, Carolina VVashington -New York Giants 15:24.
NOVICE
V Čilu slavje Čehov
SANTIAGO (STA/AP) - Ceh Slava Dosedel, ki ni bil med nosilci teniškega turnirja v Santiagu v Čilu (230 tisoč dolarjev nagradnega sklada), je v finalu premagal tretjega postavljenega igralca, domačina Marcela Riosa, s 7:6 (7:3), 6:3. Češko slavje sta v finalu dvojic dopolnila še Jiri Novak in David Rikl, ki sta ugnala Američana Shelbyja Cannona in Francisca Montano s 6:4, 4:6, 6:1. Dosedel je za zmago nad levičarjem Riosom, ki je trenutno najboljši južnoameriški teniški igralec (26. na lestvici ATP), potreboval 85 minut. Čeprav je Rios zaradi izredno skokovitega napredka na lestvici ATP, ki ga je naredil letos, najpriljubljenejši športnik v Čilu, so Dose-delovo zmago gledalci pozdravili z dolgim aplavzom. Finalna izida - posamezniki: Slava Dosedel (Ceš) - Marcelo Rios (Čile, 3) 7:6 (7:3), 6:3; dvojice: Jiri Novak-David Rikl (Ceš, 3) - Shelby Cannon-Francisco Montana (ZDA) 6:4, 4:6, 6:1.
Za olimpijske igre v Atlanti prijavljeno rekordnih 172 držav
ATLANTA (STA/AP) - Mednarodni olimpijski komite (MOK) je sporočil, da se je doslej za olimpijske igre v Atlanti prihodnje leto prijavilo 172 nacionalnih olimpijskih komitejev, kar je rekord dosedanjih OI. Na OI leta 1992 v Barceloni so bile tri države manj. Prejšnji teden so se prijavile še Moldavija, Norveška, Indija, San Marino, Filipini, Portugalska, Butan, Britansko deviško otočje, Kapverdski otoki in Burundi. V Barceloni je tekmovalo 9.300 športnikov iz 169 držav, v Atlanti pa jih pričakujejo 10.000 iz okrog 196 držav.
Težave z nagradami smučarjev
MUNCHEN (STA/dpa) - Prireditelji tekem za svetovni pokal alpskih smučarjev imajo težave, kako bi zagotovili vsaj lanskoletno višino denarnih nagrad za tekmovalce in tekmovalke. Dva tedna pred začetkom tekmovanj mednarodna smučarska zveza (FIS) še ni dala natančnega seznama denarnih nagrad, čeprav so imeti prireditelji do 15. oktobra rok, ko bi jih morati sporočiti FIS. Lansko zimo je bilo za denarne nagrade namenjeno okrog tri milijone DEM. Za začetek sezone 11. in 12. novembra v francoskem Tignesu je za moški veleslalom na voljo 35.000 švicarskih frankov, za ženske pa 25.000. Koliko bodo smučarji in smučarke dobile na ostalih tekmah, pa je še ni dokončno jasno, predvsem pri ženski listi prizorišč je še veliko vprašajev. Najnižja vsota, ki jo lahko še izplačajo, je 20.000 frankov na tekmo.
Tomba in Compagnonijeva ne bosta Startala v Tignesu
MILANO (STA/AP) - Najboljša italijanska alpska smučarja Alberto Tomba in Deborah Compagnoni ne bosta Startala na uvodnih tekmah letošnje sezone v francoskem Tignesu, kjer bosta 11. novembra ženski veleslalom in 12. novembra moški veleslalom. Smučarja se bosta medtem pripravljala za nastope nadaljevanja sezone v ZDA, je sporočila italijanska smučarska zveza.
Tomba in Compagnonijeva, ki sta na olimpijskih igrah skupaj osvojila pet zlatih odličij, se nasladnji teden odpravljata v Vati, kjer bosta trenirala na prizorišču slaloma in veleslaloma za svetovni pokal sredi novembra (od 16. do 19.).
UMETNOSTNO DRSANJE
Eldredge in Kvvanova najboljša v Detroitu
DETROIT. (STA/Xinhua) - Na mednarodnem tekmovanju v umetnostnem drsanju v Detroitu so imeli največ uspeha domači drsalci. Pri moških sta dvojno zmago za ZDA dosegla Todd Eldredge in Michael VVeiss, pri ženskah pa je zmagala Američanka Mi-chelle Kwan. V parih sta obe zlati medalji odšli v Rusijo, saj sta pri športnih parih zmagala Elcova in Buškov, pri plesnih parih pa Griščukova in Platov.
Izidi - moški: 1. Todd Eldredge (ZDA) 1.5, 2. Michael VVeiss (ZDA) 4.5. 3. Aleksander Abt (Rus) 4.5; ženske: 1. Michelle Kwan (ZDA) 2.5, 2. Lu Chen (Kit) 2.5, 3. Irina Slutckaja (Rus) 4.0, 4. Surya Bonaly (Fra) 6.5; športni pari: 1. Elcova-Buškov (Rus) 1.5, 2. Meno-Sand (ZDA) 3.0, 3. Berežnaja-Sljakov (Rus) 4.5; plesni pari: 1. GriSčuk-Platov (Rus) 2.0, 2. Krilo-va-Ovsjanikov (Rus) 4.0,	3. Roca-Sur
(ZDA) 6.0.
V 8. krogu turnirja v Horgnu prva zmaga Kasparova
ZURICH (dpa) -Šahovski svetovni prvak Gari Kasparov (Rusija) je na turnirju svetovne elite v Horgnu pri Ziirichu v osmem krogu prišel do prve zmage. Dvaintridesetletni šampion je po šestih remijih in porazu v nedeljo zvečer po 27 potezah premagal 64-letnega veterana Viktorja Korčnoja (Švica). Vladimir Kramnik (Rusija) se je z zmago proti Joelu Lautierju (Francija) pridružil vodilnemu Vasiliju Ivančuku. Oba sta zbrala po pet točk.
TUJA NOGOMETNA PRVENSTVA / V ŠPANIJI SLABI NASTOPI VODILNIH EKIP
V Miinchnu se gledalci ob osmih zadetkih ne dolgočasijo
MUNCHEN - Na 01ympiastadionu letos gledalcem res ni dolgčas. V »južnjaškem« derbiju med Bayemom in Stuttgartom je recimo padlo kar osem golov, v zadovoljstvo domačih navijačev pa se je kar pet žog znašlo v mreži gostov. Od osmih golov jih je kar sedem padlo v drugem polčasu. Bayem je povedel v zadnji minuti prvega dela (Strunz) in nato v nadaljevanju povišal na 3:0 (Zickler in Scholl). Stuttgart je ne bodi len od 76. do 84. minute stanje izenačil (Kruse in dvakrat Elber), toda že minuto kasneje je Zickler spet povedel Bavarce v vodstvo, končni izid pa je z drugo 11-metrovko postavil Scholl. Prav mladi Mehmet Scholl, ljubljenec Matthausa, pa je močno na prepihu. Baje se ne razume najbolje s trenerjem Rehhaglom, kljub temu da se vztrajno govori, da se zanj zanimajo nekateri italijanski klubi pa se ugibanja v Nemčiji prevešajo na stran senzacionalne zamenjave z VVerderjem, od koder naj bi na Bavarsko prišel nič manj kot Mario Basler. Slednji se tokrat sicer ni najbolj izkazal, saj je zastreljal najstrožjo kazen in VVerder je doma igral le neodločeno s St. Paulijem. Borussia je v velikem porurskem derbiju s Schalkejem (71 tisoč gledalcev na razpro-
danem Parkstadionu) zmago odnesla z največjo težavo. Po vodstvu domačih sta zadela Ricken v 42. in Zorc v 90. minuti. VRSTNI RED: Bayem 27, Dortmund 24, Bomssia MG 22, Hansa Rostock 17, Stuttgart in Leverkusen 16.
Ubogi Manchester City je v slabem tednu na Liverpoolovem Anfieldu moral kar 10-krat pobrati žogo iz mreže. Najprej 4-krat v zveznem pokalu, nato 6-krat v 11. kolu prvenstva. Liverpool je tako potrdil, da preživlja obdobje dobre forme, odločilni preizkusni kamen za ambicije »redsov« pa bo že naslednje gostovanje v Newca-stleu. Vodilni je tokrat le izenačil (1:1), toda na igrišču vedno nevarnega Tottenha-ma. Z golom običajnega Ferdinanda je Newcastle porušil klubski rekord: v devetih zaporednih srečanjih je dosegel vsaj en gol. Manchester United je doma s klasičnim 2:0 premagal Middlesbrough, za katerega seveda ni zaigral Juninho, ki je nastopil za reprezentanco. Leeds je Coventry odpravil s »hat-trickom« Skota McAlli-sterja, Blackbum pa vsaj na domači sceni (če že ne v pokalu prvakov) kaže znake prebujanja: žrtev je bil Gullitov Chelsea. Nottingham (Silenzi skorajda ne stopi na igrišče) je gostoval pri QPR-u, kjer pa an-
gleški Italijan Daniele Dietno stalno zadeva v polno. Tako je bilo tudi tokrat in QPR je Nottingham prisilil k remiju. VRSTNI RED: Nevvcastle 28, Manchester Utd 26, Liverpool 23, Arsenal*, Middlesbrough in Nottingham 21, Aston Villa in Leeds 20.
V Španiji so tokrat visokouvrščena moštva igrala izredno slabo. Atletico Madrid je doma proti Meridi prejel gol v prvi minuti in nato stanje uspel le izenačiti. Real Madridu se je zmaga v Albaceteju izmuznila tri minute pred koncem, ko je po vodstvu Rahla za ekipo bivšega trenerja Reala Benita Flora izenačil Maqueda. Prvi prvenstveni poraz je doživela Barcelona. V Santiagu de Compostela je povedla z golom Kodra, v zadnjih minutah srečanja pa so domačini spreobrnili rezultat. Čez remi, na domačem igrišču, ni šel Espanyol: Katalonce je zaustavila Celta. Deportivo nadaljuje z razočaranji, saj je tokrat igral brez golov pri zadnjeuvrščeni Sevilli. VRSTNI RED: At. Madrid 26, Barcelona 23, Espanyol 21, Compostela 19, Valencia 17.
Pariš SC je v francoskem prvenstvu visoko zmagal v Metzu. Le-ta je z 32 točkami ohranil prvo mesto, a Parižani imajo zdaj le piko zaostanka, (dk)
Brazilec Elderje dosegel dva gola za Stuttgart, kar pa ni bilo dovolj (AP)
Torek, 31. oktobra 1995
ŠPORT
NOVICE
Rokomet: tržaški Principe v četrtek proti Ferrari
TRST - Po dveh zaporednih porazih bodo rokometaši tržaškega Principa v četrtek spet igrah prvenstveno tekmo (14.45) proti ekipi Estense iz Ferrare. Dragi polčas tega srečanja, s pričetkom ob 15.30 bo neposredno prenašala Rai 3. Estense iz Ferrare je novinec v ligi in ga trenira Bolgar Platonov, za ekipo pa igra Bolgar Ivanov v vlogi levega branilca. Boljša posameznika tega moštva sta desno krilo Ri-dolfi, ki je tudi državni reprezentant, in Cristaudo, desni branilec in bivši državni reprezentant. Glede postave tržaškega moštva bo gotovo odsoten Pasto-relli, ki še čuti bolečine v hrbtu, in Oveglia, ki je bil izključen na tekmi s Conversanom.
Incidenti v Noceri: aretirali šestnajst navijačev
NOCERA INFERIORE - Na nedeljski tekmi Gl lige med Noceiino in Savoio, ki se je končala brez gola, so izbruhnih med navijači obeh klubov hudi izgredi. Ranjenih je bilo kar 40 oseb, mladega navijača pa so celo ranih v nogo s samokresom. Pohcija je aretirala 16 pobalinov, osem pa je mladoletnih. Ranjenih je bilo tudi več pohcajev. Razjarjeni navijači so poškodovali 20 policijskih avtomobilov, štiri mestne avtobuse in kombi navijačev Savoie.
Orlando končal sezono
FIRENCE - Nogometaš Fiorentine Massimo Orlando si je na nedeljski prvenstveni tekmi z Barijem tako hudo poškodoval koleno, da je predčasno končal letošnjo sezono. Včerajšnji zdravniški izvidi so pokazali, da je poškodba tako huda, da bo moral mirovati vsaj šest-osem mesecev. 24-letni vezni igralec Fiorentine je že lani izgubil vso sezono zaradi poškodbe gležnja. Fiorentina ga je najela od Milana, Orlando pa si je z vzrtrajnostjo in s temeljito vadbo prislužil mesto v ekipi.
Obvestila
SK DEVIN
sporoča, da se prične DANES, 31. t. m. rekreacijska telovadba za odrasle. Telovadba bo vsak torek in četrtek od 20.30 do 22. ure v telovadnici Sole De Marchesetti v Se-sljanu. Tel. St. 200912.
SK DEVIN
obvešča, da bo tečaj na plastični stezi v Nabrežini za odrasle 31. oktobra, 2., 6. in 8. novembra od 20. do 22. ure. Na razpolago je Se nekaj mest. Tel. 220423.
SPD GORICA
prireja od 27. decembra do 2. januarja zimovanje v Cerknem. Nastanitev bo v hotelu Eta, smučanje na Črnem vrhu, kjer imajo naprave za umetno zasneženje. Prijave na sedežu društva ob sredah, od 11. do 12. ure in ob Četrtkih, od 19. do 20. ure (tel. 0481-33029). Rok za prijavo (in vplačilo akontacije) zapade DANES, 31. oktobra.
SMUČARSKI ODSEK SPDT
prireja od 26.12.1995 do 1.1.1996 zimovanje v Auronzu. Za prijave in informacije o zimovanju in ostalih smučarskih dejavnostih interesenti lahko pokličejo Valentino Fachin (tel. St. 571327) ah Marka Prešla (tel. St. 425105) ob uri kosha. DANES zapade rok za poravnavo prvega obroka za zimovanje v Auronzu. Znesek se lahko poravna v uradu ZSSDI v ul. sv. Frančiška 20.
NOGOMET / POKAL UEFA h
Vse tri italijanske ekipe le korak od osmine finala
Roma s prednostjo 4 golov Lazio doma - Milan včetrtek
(0:4); Slavija Praga (Ceš)
-	Lugano (Svi) (2:1); Liverpool (Angl) Brondby (Dan) (0:0); Dinamo Minska (Blr) -VVerder Bremen (Nem) (0:5); Roda Kerkrade (Niz) - Benfica Lizobna (Poit) (0:1); Zimbru Chi-sinau (Mol) - Sparta Praga (Ceš) (3:4); Rotor Volkograd (Rus) - Bor-deaux (Fra) (1:2); PSV Eindhoven (Niz) - Leeds United (Angl) (5:3), 01ympiakos Pirej (gr) -Sevilla (Spa) (0:1), Lazio (Ita) - Lyon (Fra) (1:2); Bayem Miinchen (Nem)
-	Raith Rovers (Sko) (2:0); JUTRI: Real Betis (Spa) - Kaiserslautern (Nem) (3:1); Lens (Fra) -Cemomorec (Ukr) (0:0); V ČETRTEK: Milan Ota)
-	Strasbourg (Fra) (1:0).
RIM - V tem pokalu so vse tri italijanske ekipe (Roma, Lazio in Milan) fovoriti za uvrstitev v osmino finala.
Pred najlažjo nalogo bo vsekakor Roma, ki bo danes sicer gostovala pri belgijskem Aalstu, prednost štirih golov s prvega srečanja pa je tolikšna, da bi Belgijce rešil samo čudež. Lazio bi moral danes nadoknaditi rezultat (1:2) s prvega srečanja v Lyionu, Milan pa v četrtek ne bi smel imeti težav s Strasbourgom, ki ga je ze v Franciji premagal z 1:0.
DANAŠNJI SPORED: Nottingham Forrest (Angl) - Avucerre (Fr) (0:1); Guimaraes (Fort) -Barcelona (Spa) (0:3), Aalst (Bel) - Roma (Ita)
KOŠARKA / MED KADETI
Odličen začetek Jadrana Visok poraz Kontovela
Jadran - SGT 117:53 (47:22)
JADRAN: Hrovatin 10, Senica 23, Bogateč, Guštin 16, Mura 3, Slavec 31, Pe-taros 16, Sosič 6, Valente 10, Stefančič 2. Tri točke Hrovatin 2, Slavec 2, Peta-ros 1.
Jadran je z visoko zmago nad SGT dobro začel prvenstvo pod vodstvom trenerja Iztoka Čehovina in pomožnega trenerja Gordana Miralema. Tekma se je za jadranovce začela dobro, saj so uspešno izvedli več protinapadov, predvsem zaradi agresivne obrambe. Prvi polčas se je končal s prednostjo jadranovcev s 25 točkami. Tudi drugi polčas je potekal povsem
enosmerno in jadranovci so prednost še povečah in na koncu zasluženo visoko slavili, saj so pokazah dobro kolektivno igro in agresivno obrambo. (Martin Guštin)
Kontovel - Libertas 42:128 (22:50)
KONTOVEL: Bukavec 5, Paoletic 13, Crisettig, Brundula 1, Baldi 11, Stoka 1, Pauletič 7, Puntar 4, trener Meden. SON: 20; PON: Paoletic in Stoka; 3T: Baldi 1.
Proti starejšemu in fizično veliko močnejšemu nasprotniku Kontovelovi kadeti kljub veliki borbenosti niso mogh kaj dosti storiti. Gostje so bih premočni in so od začetka do konca stalno višali razliko. (R. P.)
NAMIZNI TENIS / DRŽAVNE LIGE
Tokrat uspešni obe ženski vrsti
Drugoligašice nadigrale Flash c/ufo, C-ligašice pa videmski CUS - Poraz fantov v Padovi
V četrtem krogu namiznoteniških prvenstev je Krasova ženska vrsta dosegla dve pomembni zmagi. V ženski B ligi so krasovke nadigrale na gostovanju Flash club Samthein, v Vidmu so krasovke v C-l ligi visoko slavile nad postavo Cus Udine, le fantje v isti ligi so se iz gostovanja v Padovi vrnili poraženi.
ZENSKA B LIGA
Proti vsem pričakovanjem so Krasove drugoligašice v Serentinu pri Bocnu premagale nasprotnice Flash cluba. Pričakovali smo hud boj, a ne zmage, zlasti ker so gostiteljice vključile v igro nekadanjo mladinsko reprezentantko Sabino Obexer (proti nji je Nina Milic osvojila niz) in drugokategomico Stauder, igrali pa so Se s tretjo igralko. Krasova mladinka Ivana Stu-belj in naraščajnica Nina sta z odlično igro premagali se-niorke. Posamične točke sta naredili nad drugokategomico in bili uspešni tudi v igri dvojic. S to odlično potezo so zasedle drugo mesto na začasni lestvici. V naslednjem krogu bi se morale sreCah z Lano, vendar je srceanje negotovo, ker je Lana odigrala le prvi krog. Iz uradnih obvestil pa izhaja, da se Lana ni sreCe-la ne s Serentinom, niti z Arezzom.
Flash Club - Kras 2:3
Stauder - Stubelj 0:2 (13:21, 4:21); Obexer - Nina Milič 2:1 (16:21, 21:15,
Ivana Stubelj
21:17); Obexer, Tutzer - Stubelj, Milic 0:2 (15:21, 19:21); Obexer - Stubelj 2:0 (21:19, 21:15); Stauder - Nina Milic 0:2 (16:21,12:21)
Ostah izidi 4. kroga: Linus Arezzo - Sportverein Lana neodigrano, Cus Sassari - Ju-venes Serrevalle (Repubblica San Marino) 0:5, Edera Forii počitek
Vrstni red: Juvenes Serre-valle in Kras 6, Edera in Flash Club 4, Linus 2, Sportverein Lana in Cus Sassari 0 točk.
ZENSKA CIUGA
Po nesreCenem porazu s San Giovannijem, le-ta je izgubil s Chiadinom 1:4, so krasovke v drugem krogu tretjeh-gaškega prvenstva slavile zmago na gostovanju pri Cus Udine. Domačinke na čelu z Gambinijevo so morale kloniti proti udarnosti razgibane Irene Rustja in narašCajnice Jasmin Kralj. S »knock-ou-
Ženska A liga: v Messini prvo presenečenje
V 3. krogu prve ženske namiznoteniške hge je prišlo do prvega presenečenja. Mesinski Fiamma Al Ar (Maki-nian, Parietti, Algeri, Lazzeri) je premagal veronski San Marco (Vetcherok, Parm, Drigval, Delugan) s 6:1.
Izidi 3. kroga: Fiamma Al AR Messina - San Marco Verona 6:1, Fiamma Archimede - Coccagho 1:6, TT Ange-ra - Castehana 0:6, Kras - Che Lin Messina bo 17.12. Vrstni red: Castehana 6, Fiamma Al Ar 5, Coccaglio 4, Angera 3, San Marco 2, Kras in Fiamma Archimede 1, Che Lin 0. (Che Lin in Kras s tekmo manj).
tom« v Vidmu so krasovke prešle v vodstvo med štirimi ekipami skupine E, ki so vse doslej zabeležile eno zmago in en poraz. 4. novembra se bodo krasovke pomerile še v mestnem derbiju s Chiadinom.
Cus Udine - Kras 0:5
Serafini - Kralj 0:2 (20:22, 10:21); Gambini - Rustja 1:2 (21:17, 13:21, 13:12); Gambini, Serafini - Rustja, Kralj 1:2 (9:21, 21:15, 14:21); Serafini -Rustja 0:2 (6:21,13:21); Gava-gnin - Kralj 0:2 (12:21,15:21)
Vrstni red po 2. krogu: Kras Zgonik, Chiadino Trie-ste, San Giovanni Basedo Chions, Cus Udine vsi po 2 točki.
MOŠKA CIUGA
Krasovo tretjeligaško moštvo se je iz Padove vrnilo s Četrtim porazom, s čimer so ekipi Quartiere 7 pripomogli, da se je povzpela na 2. mesto. Krasova mladinci Santini in Radini krepko plačujeta skok iz promocijske v državno ligo. Srečanje na gostovanju je sicer terjalo tri tekme z dodatnim nizom, vendar je le Ber-tolottiju uspelo iztržiti iz njih Častno točko. Upamo, da bo Slo krasovcem bolje v nadaljevanju prvenstva z ekipama Cus Udine in Pellicano, kar bi bilo nujno za obstanek.
Quartiere 7 - Kras 5:1
De Lorenzi - Santini 2:1 (18:21, 21:8, 21:18); Lazzari -Bertolotti 2:0 (23:21, 21:17); Bragotto - Radini 2:0 (21:9, 21:9); De Lorenzi - Bertolotti 1:2 (21:18, 15:21,17:21); Bragotto - Santini 2:0 (21:12, 21:9); Lazzari - Radini 2:1 (15:21,21:7,21:18).
Ostah izidi 4. kroga: Fin-cantieri Trieste - Polisportiva Pellicana Trieste 5:3, TT Vi-cenza - Azzurra Gorizia 2:5, Cus Udine - Rangers San Roc-co Udine 1:5.
Vrstni red: Azzurra 8, Quartiere 7 in Fincantieri 6, Rangers in Vicenza 4, Cus Udine in Pellicana 2, Kras 0 točk. (J.J.)
--------- ODBOJKA / NA TRŽAŠKEM STA SE ZACELI PRVENSTVI MLADINCEV IN MLADINK
Že v 1. kolu pomembna zmaga združene ekipe Koimpex
Resnega tekmeca za končno zmago Pallavolo premagali po štiri setih - Prvi ženski derbi pripadel Boru Friulexport
MLADINCI
Združena ekipa Bora in Sloge Koimpex je dobro pričela mladinsko prvenstvo in brez večjih težav odpravila verjetno enega najresnejših tekmecev v boju za pokrajinski naslov. Tretji tekmec za vrh bi moral namreč biti Volley club, ki letos ne skriva ambicij po najvisji uvrstitvi.
Pallavolo TS - Koimpex 1:3 (9:15,15:11,10:15,8:15)
KOIMPEK: Furlanič 9 točk + 9 menjav, Šušteršič (na sliki) 2+ 6, Cuk 5+5, Furlani 0+0, Micalessi 4+ 7, Drasič 2+5, Ritossa 5+10, Smotlak 0+0, Mauri 0+0.
Servis (točke/napake): 11/15; napake nasprotnika: 29. Trajanje setov: 24, 22,17 in 18 minut.
V prvem setu so DrasiCevi varovanci igrali brezhibno. Celotna sešterka je dobro sprejemala, podaje so bile brezhibne, zaključni udarci pa zelo močni. Prav v tem setu je bilo jasno videti, da skupno enoletno delo rojeva svoje sadove. Drugače je bilo v naslednjem setu. Mogoče preveč prepričani v lastne moči so naši igralci pri stanju 5:5
nekoliko popustili, kar je nasprotnik izkoristil in z odlično igro kapetana Zinna prišel do 15. točke. Naslednja dva seta sta ponovno dokazala, da je bila to za našo združeno ekipo le trenutna slabost, kajti igra je spet postala učinkovitejša, popravili so sprejem in napad je bil ponovno izredno prodoren.
Razveseljivo je tudi dejstvo, da je Drasic lahko poslal na igrišče vseh devet igralcev, kar priča o homogenosti ekipe, saj so bile menjave popolnoma enakovredne in prav to je pripomoglo h končni zmagi. (Marij)
Korting - Vohey 80 0:3 (10:15, 4:15,12:15)
KČRTING: Mikolj, Milic, Pečar, Peterlin, Savarin, Stopar.
Mlajša združena ekipa Bora in Sloge je začela svojo pot v prvenstvo mladincev, kamor so jo vpisali v glavnem za uigravanje in nabiranje izkušenj, saj po letnikih spadajo Se vsi igralci v kategorijo dečkov, trije pa so še celo izpod starostne meje te kategorije. Združena ekipa je z delom zaCela
sorazmerno pozno, pa tudi trenirala je malo, saj je bil stadion 1. maj neuporaben. Sedaj se bodo stvari prav gotovo spremenile, saj fantje pod vodstvom Branka Saina pridno trenirajo, nadvse razveseljivo pa je, da je v skupini nekaj še mlajših odbojkarjev, ki pa v mladinskem prvenstvu ne smejo nastopati, ker so premladi. Korting je tekmo izgubil, ob tem pa moramo naše odbojkarje pohvaliti, saj so izkušenejšim, zrelejšim in neprimerno višjim in močnejšim nasprotnikom nudili močan odpor. Vohey 80 je bil na mreži absolutno boljši, vendar so se mu naši fantje zoperstavljali z dobro obrambno igro in ostrim serviranjem, kar je nasprotnika nemalokrat presenetilo. Kljub predvidenemu porazu, torej spodbuden začetek naše združene ekipe, ki nam bo prav gotovo letos pripravila marsikatero presenečenje. (INKA)
OSTALA IZIDA 1. KOLA: Pre-venire - Volley Club 0:3 (1:15, 1:15, 8:15), Virtus - Nuova Paha-volo 1:3 (5:15,8:15 16:14,8:15).
MLADINKE
V prvem kolu ni prišlo do presenečenj, potrdilo pa je, da so Koimpex, Bor Friulexport in Nuova Pallavolo bržkone za razred boljši od vseh ostalih ekip.
Koimpex - Oma 3:0 (15:4, 15:10,15:2)
KOIMPEK: Babudri, Blazina, Furlan, Kocjančič, Kufersin, Ma-miho, Mauro, Molassi, Sosič.
Prvi nastop v mladinskem prvenstvu je za Koimpex predstavljal le golo formalnost. Oma ima sicer zelo visoko ekipo, je pa v tem srečanju pravzaprav razočarala, saj ni nudila Koimpexu praktično nobenega odpora. Visoko število točk v drugem setu, ki so jih domačinke osvojile, gre pripisati napakam Slogašic. Te so že visoko povedle 12:1, a nato povsem popustile. Padec koncetracije pa se je poznal pri netočnih podajah, brez katerih je kajpak napad nemogoč. Vsekakor so igralke še v pravem času utrdbe svoje vrste in vzpostavile pravilno razmerje sil na igrišču. Pri Koimpexu je tokrat opravila svoj krstni nastop v stan-
dardni postavi Samoa Mauro, ki je svojo vlogo dobro opravda.
Bor Friulexport - Sloga B 3:0 (15:1,15:6,15:2)
BOR: Zadnik, Gruden, Stemad, Sadlowski, Faimarm, Rogelja, J. in Z. MihčeviC, Flego, Macho, Bogateč.
SLOGA B: Mihe, Žagar, Strajn, Sossi, Ferluga, Canciani, Cauter, Gregori, Kette, Di Guida, Dagosti-ni, Kovačič.
V prenovljeni mali dvoram na Stadionu 1. maja so borovke v otvoritveni tekmi mladinskega prvenstva po pričakovanju brez težav premagale drugo ekipo Sloge. Slogašice so namreč mlajše in v prvenstvu nimajo drugih ciljev kot nabiranje izkušenj. V vseh treh setih je tako prišla do izraza večja izkušenost in boljša tehnična pripravljenost borovk, ki so že s servisom povsem onesposobile nasprotnice. (Dejan)
Breg - Sant’ Andrea 0:3 (9:15, 11:15,6:15)
BREG: Bet, Rodella, Carboni, Orlando, TerCon, Pettirosso, Cok, J. Sancin, Družina.
Proti starejšemu nasprotniku, ki tehnično sicer ni bil boljši, so Brežanke doživele prepričljiv poraz. To pa trenerja Čača ne skrbi preveč, saj Breg nastopa z igralkami under 16 in mu mladinsko prvenstvo služi predvsem za nabiranje izkušenj. Na igriSCe so tako stopile vse igralke, z nekaj več sreče pa bi lahko DolinCanke osvojile drugi set. (Noemi Bet) OSTALI IZID 1. KOLA: SGT - Nuova Pallavolo 0:3 (6:15, 5:15, 0:15)
ŠPORT
Torek, 31. oktobra 1995
JADRANJE / JESENSKI POKAL SLOVENIJE h
Evropa in optimist v zamejskih rokah
Miran Guštin (Sirena) 1. v razredu evropa Johana Križnič (Čupa) prva »optimistka«
Včeraj se je v Portorožu (JK Pirat) zaključil ciklus regat (Izola-Koper-Porto-rož), veljavnih za Slovenski jesenski pokal in sicer v razredih optimist, evropa in laser. Oblačno jesensko vreme je v Portorožu omogočilo jadralcem v skorajšnjem brezvetrju (do 2 metra na sekundo) opraviti le dve kratki preizkušnji (optimisti le eno). Vsekakor se je ob množični udeležbi tekmovalcev iz Slovenije ter Italije jadralska ekipa Cupe ter Sirene globalno zelo dobro odrezala. Cuparji so najboljši rezultat dosegli v razredu optimist in laser, medtem ko se je Sirena izkazala predvsem v razredu evropa.
V razredu evropa je Sirenina zastava za-vihrala na prvi stopnički po zaslugi odličnega jadranja Mirana Guština, ki je med drugim v nedeljo dobil oba posamezna plova, sledili pa so mu Paolo Tomšič na 5. ter Andrej Močilnik na 8. mestu (vsi Sirena). V kategoriji laser se je najbolje odrezal Dani Toscano (Cupa) s končnim 2. mestom, Sirenin jadralec Aleš Omari pa je pristal na Cehi stopnici letošnjega slovenskega jesenskega pokala.
Pri optmistih je s kostantnim ter solidnim jadranjem najvišje prijadrala Johana
Križnic (Cupa), ki je zmagala v ženski konkurenci in zasedla odlično 2. mesto v absolutni konkurenci devetdesetih tekmovalcev. Od Cupinih tekmovalcev so ji sledili Jaro Furlani (17.), Danjel Piculin (25.), Erik Masten (30.), Lara Spinazzola (32.), Mirjam Malalan (40.) ter Barbara Piculin (52.). Sirenini tekmovalci, ki so nekoliko mlajši od sesljanskih sovrstnikov, so v tej kategoriji pristali v drugi polovici lestvice, Četudi so v nedeljo zasedli zaporedoma 25. (Carlo Cobato), 39. (Devan Cecctu) ter 41. mesto (Lara Prašelj).
Pohvala gre torej vsem slovenskem jadralcem Cupe ter Sirene, ki bodo sicer že ta teden nadaljevali svojo jadralsko pot v TržiCu.
Končni rezultati
Razred optimist: 1. Rok Košir (Burja Izola), 2. Johana Križnic (Cupa Sesljan), 3. Rok Štrukelj (Olimpic Izola).
Razred evropa: 1. Miran Guštin (Sirena Barkovlje), 2. Vesna Dekleva (Olimpic Izola), 3. Janko Belinger (Burja Izola).
Razred laser: 1. Vasilij Žbogar (Burja Izola), 2. Dani Toscano (Cupa Sesljan), 3. Matevž Ravnikar (Olimpic Izola)
Domeniš
NOGOMET / POKRAJINSKI PRVENSTVI NARAŠČAJNIKOV
Zarjani na vitlu lestvice Tesen poraz Sovodenj
V Bazovici so Tulovi varovanci prikazali najboljšo letošnjo igro - Sovodenjci so z okrnjeno pstavo izgubili v Lečniku
NA TRŽAŠKEM
Zarja Adriaimpex - San Sergio 8:2 (4:1)
Strelci za Zarjo:Ota (4), Ostrouška (2), Miliani (2).
ZARJA ADRIAMPEK: Damjan Gregori, Miliani, Bukavec, Jan Gregori, lozza, Semec, Kariš (Križmančič), Lorenzi, Gurman (Manzin), Ostrouška, Ota.
V Bazovici smo tokrat videli toCo golov. Združena ekipa Zarje Adriaimpex je San Sergiu nasula kar osem golov in pokazala izvrsten nogomet ter odigrala daleč najboljšo tekmo v letošnji sezoni. Že po prvih desetih minutah so zarjani vodili z dvema goloma prednosti. Nasprotnik ni bil dorasel in naši so bili v vseh elementih igre za razred boljši. Tržačani so le s težavo prehajali Cez sredino igrišča, gol pa so dosegli bolj po »radodarnosti« naših branilcev,
kot po lastni zaslugi. Že po prvem polčasu so bili dokaj številni gledalci z igro zadovoljni. V drugem delu so domači poleg še štirih zadetkov zapravili še vrsto prililožnosti za zadetek. Pohvalo za uspeh zaslužijo vsi, se zlasti pa strelci golov Ostrouška, Ota in Miliani, ki so bili ves Cas med najbolj prizadevnimi. S to zmago se je Tulova vrsta povzpela na sam vrh lestvice, (d.gr.)
IZIDI 6. KOLA: Portuale -Muggia B 0:1, Muggia A -Olimpia 1:0, Zarja Adriaim-pex - San Sergio 8:2, Chiarbo-
la - Sant’Andrea 1:4, Monte-bello - Domio 0:1, Costalunga - C.G.S. 1:1, podvala Opicina.
VRSTNI RED:	Zarja
Adriaimpex, Muggia A in Olimpia 15, Opicina 12, Costalunga 8, Sant’Andrea 9, Domio 7, Muggia B in Monte-bello 6, San Sergio 4, Chiarbo-la in Portuale 3, C.G.S. 1.
PRIHODNJE KOLO: Zarja Adriaimpex je prosta.
NA GORIŠKEM
Ludnico - Sovodnje 1:0 (1:0)
SOVODNJE: Dimitrij Devetak, Davorin Devetak (Piras), Moro, Jarc, Figelj, Pavšič, Ba-
gon, Jelen, Gorjan, Miklus, Ferletic (Koršič).
Sovodenjci so nastopili z zelo okrnjeno postavo, saj so manjkali štirje standardni igralci. Poleg tega se je poznala utrujenost, saj je večina so-vodenjskih nogometašev dan prej igrala v prvenstvu najmlajših ali z mladinci.
Edini gol je padel proti sredini prvega polčasa zaradi nesporazuma v obrambi . Do konca polčasa naši nogometaši niso imeli večjih priložnosti za izenačenje, saj so le s težavo prišli do nasprotnikovega kazenskega prostora, kjer pa so gostitelji v kali zatrli vse akcije naših fantov.Tudi v drugem polčasu se slika na igrišču bistveno ni spremenila. Igra se je pretežno odvijala na sredini terena, večjih priložnosti za gol ni bilo ne na eni ne na drugi strani, zmaga pa je ostala doma.
Franco Causio danes v Doberdobu gost Mladosti
Nekdanji svetovni nogometni prvak Franco Causio bo danes gost doberdobske Mladosti in si bo ogledal prijateljsko tekmo cicibanov med domačo ekipo in Italo iz Gradišča. Srečanje se bo pričelo ob 15. uri.
NOGOMET/NAJ MLAJŠI
NOGOMET / DEŽELNO IN POKRAJINSKO PRVENSTVO MLADINCEV
Združena ekipa Gaje kljub premoči igrala samo neodločeno Sovodenjci brez sreče
Na Tržaškem
Gaja - Costalunga 1:1 (0:0)
STRELEC za GAJO: Škabar
GAJA: Hrovatin, Guštin, Kapun, Berce, Batič, Primosi, Martini (Škabar), Cernjava, Giraldi, Longo (Spazzapan), Strajn,.
Združena ekipa Gaje je proti Costalungi iztržila le točko, kljub temu, da je skozi vso tekmo imela terensko premoč. Že takoj na začetku je bilo jasno, da bo naša ekipa igrala napadalno, kljub stalnim napadom pa žoga ni in ni hotela v mrežo. Gostje so celo imeli izjemno priliko, da iz nekoliko prestrogo dosojene enajstmetrovke prvi povedejo, toda vratar Hrovatin je strel z bele točke ubranil. Polčas pa se je tako končal brez zadetkov, bolj živahno pa je bilo v nadaljevanju, ko so si gajevci zapravili vrsto priložnosti in stalno bili pred vrati gostov. Kar niso uspeli gajevci, so uspeli gostje, ki so po napaki naših na sredini igrišča dosegli vodilni zadetek. Veselje pa je bilo kratko, saj je Škabar izid kmalu izenačil. Gajevci so nato skušali doseči še zmagoviti zadetek, toda najprej Spazzapan in nato še Berce sta sama pred vrati zapravila stoodstotni priložnosti za gol, gostom pa je »priskočila na pomoč« še vratnica, ki je rešila Costalungo pred porazom. Kljub remiju so naši fantje zlasti v drugem polčasu igrali zadovoljivo, (d.gr.)
IZIDI 5. KOLA: Espe-ria - C.G.S. 3:0, Domio -
San Luigi 1:0, Gaja - Costalunga 1:1, Olimpia -Opicina 2:1, Kras -Chiarbola 0:0, Muggia -Montebello 0:4.
VRSTNI RED: Esperia in Olimpia 15, Gaja 11, Montebello 9, Costalunga 8, Opicina 7, San Luigi 6, Chiarbola, Domio in Kras 4, Muggia in p p c -1
PRIHODNJE KOLO: Chiarbola - Montebello, Opicina - Kras, Costalunga - Olimpia, San Luigi - Gaja, C.G.S. - Domio, Esperia - Muggia.
Na Goriškem
Staranzano - Sovodnje 4:2 (1:2)
STRELCA ZA SOVODNJE: Zanier in Tod-de.
SOVODNJE: Gergolet, Mauri, Cotič, R. Tomšič (Assi), Figelj, Bagon, S. Tomšič, Piras (Simšič), Todde, Pavšič, Zanier.
Sovodnje so v Staran-canu zapravile enkratno priložnost, da bi si prištele tri točke na lestvici. V prvem polčasu je združena ekipa igrala dobro in večkrat spravila v zadrego domačo obrambo. Sovodnje so dosegle gole po lepih skupinskih akcijah. Povedati velja, da so Sovodnje v prvem polčasu zapravile dve priložnosti, da bi prišle do zadetka. V drugem delu igre je prišla na dan utrujenost slovenskih igralcev in Staranzano je v desetih minutah dosegel tri zadetke. Sovodnje so skušale izenačiti, a to je bilo zelo težko, kajti domača obramba je zelo dobro ustavila vse sovo-denjske napadalce. (A. Pavšič)
Visoki porazi Sovodenj, Primorja in Vesne - Samo Juventina uspešna
Na treh srečanjih so naše tri ekipe dobile petnajst golov, dosegle po le enega - Tudi štondrežci so se proti zadnji Aguileii močno namučili
DEŽELNI MLADINa
Aquileia - Juventina 3:4 (1:4)
STRELCI za Juventino: Bal-laben, Gambino, Macuzzi, Pa-dovani.
JUVENTINA: Pavio, G. Trampuš, Serem, Padovani, Iz-zo, Bibili, Milotti, Gallo, Macuzzi, Ballaben, D. Trampuš, Gambino.
Zopet dvolična predstava Juventine, ki je v napadu kot vedno zaigrala odlično, v obrambi tradicionalno slabo. Glede na skromnost nasprot-
nika (Aquileia je zadnja na lestvici) so Standrežci morali zmagati in zmaga je tudi prišla, pa čeprav pot do nje ni bila lahka. Juventina je zaCela izredno slabo in prvih deset minut sploh ni uspela Cez sredino igrišča, prejela pa je tudi gol. Nato so gostje konCno uveljavili svojo premoč in do konca polčasa s štirimi lepimi goli malodane zapečatili tekmo. V drugem polčasu pa je Juventina zaigrala zelo ležemo, podcenjevanje pa je k sreči obrodilo le dva prejeta zadetka.
IZIDI 7. KOLA: Aquileia -Juventina 3:4, Cormonese -Sangiorgina 1:3, Gradese - Staranzano 2:1, Pro Gorizia - Itala San Marco 4:2, San Canzian -Ponziana 1:2, San Sergio - Rondu 3:0, San Luigi - Mossa 3:1.
VRSTNI RED: San Seigio in Ponziana 17, Pro Gorizia 15, Ronchi 14, Juventina 13, Itala San Marco 12, San Canzian in San Luigi 10, Sangiorgina 9, Cormonese 7, Staranzano 5, Mossa in Gradese 4, Aquileia 2.
PRIHODNJE KOLO: Staranzano - Juventina.
r NOGOMET / PRVENSTVO ZAČETNIKOV
Primorje Telital doseglo kar deset zadetkov
Visok poraz Mladosti doma proti Fincontieriju
NA TRŽAŠKEM
S ant’ Andrea - Primorje Telital 0:10 (0:4)
STRELCI: Pavletič 4, Strajn 2, Privi-leggi 1, Cauter 1, Milkovič 1, Furlan 1 iz enajstmetrovke.
PRIMORJE: Furlan, Pilat, I. Križ-mančic, V. Križmančič, Milic, Kante (Gregori), Cauter (Privileggi), Merlak (Stoka), Švara (Milkovič), Pavletič, Strajn.
Kot kaže sam izid, je bila premoč pri-morjašev veC kot ocinta. Naše moštvo bi lahko doseglo še veC zadetkov, saj je imelo veliko število ugodnih priložnosti za gol. Bolj kot visoka zmaga pa je spodbudna igra naših mladih nogometašev, ki so po 4 kolih sami na vrhu lestvice in z dokaj uspešno razliko v golih (15 danih in samo en prejt zadetek).
Naši nogometaši imajo tudi možnost, da ohranijo prvo mesto na lestvici tudi po prihodnjem kolu, saj bodo igrali doma proti ekipi Fani Olimpia, ki je pri spodnjem delu lestvice.
IZIDI 4. KOLA: Sant’Andrea - Primorje Telital 0:10, Fani Olimpia - Ponziana A 2:2, Portuale - Muggia 3:0, Costalunga - Domio 1:0, San Luigi A - San
Sergio 0:0, počival San Giovanni.
VRSTNI RED: Primorje Telital* 9, San Luigi A*, Portuale, San Sergio in Sant’Andrea 7, Costalunga 6, Fani Olimpia in Domio 5, San Giovanni* in Ponziana A* 1, Muggia 0.
PRIHODNJE KOLO: Primorje Telital -Fani Olimpia.
NA GORIŠKEM
Mladost - Fincantieri 0:4 (0:0)
MLADOST: Zorzit (Francescotto), Ferlež (B. Roner), Lavrenčič, M. Roner, Spacal, Galliussi, Semolič (Pasalić), T. Devetak, Černič (Terpin), Špacapan (Ceferin), Stjepanovič.
Doberdobci so v prvem polčasu igrali zelo dobro, predvsem v obrambi. Našim fantom je namreč uspelo zaustavljati vse napade močnih gostov. Gostitelji vecjhih priložnosti za gol sicer niso imeli, vseeno pa so skušali s protinapadi presenetiti nasprotnika.
Vse do 15. minute drugega polčasa je Doberdobcem uspelo držati korak z gosti, tedaj pa je naša ekipa prejela prvi zadetek. To je naše fante dokaj potrlo. Povsem so popustili in prejeli še tri zadetke, ter s tem tudi zabeležili visok poraz.
POKRAJINSKI MLADINa
Na Goriškem
Sovodnje - Ludnico 0:4 (0:2)
SOVODNJE: Dimitrij Devetak, Peteani, Pisk, Peric, Go-mišček, Fajt, Davorin Devetak, Gorjan, Figelj, Giacomelli, Ož-bot (Zanfagnin, Tomšič).
Sovodenjci so proti solidni ekipi Ludnica zaceli solidno, toda kaj ko jim zaradi poškodb primanjkuje napadalcev. Akcij tako ni manjkalo, priložnosti pa žal prav nobene. Po uvodnem delu srečanja je pobudo prevzel Ludnico, ki je dvakrat zadel mrežo Dimitrija Devetaka. V nadaljevanju je Ludnico še bolj dal občutiti težo petih starejših igralcev, dosegel še dva gola, toda kljub visokemu porazu velja za borbenost sovo-denjske igralce pohvaliti.
Na Tržaškem
Domio - Vesna 6:1 (4:1)
STRELEC za Vesno: Oleni-ch.
VESNA: Gruden, Glavina (Urlini), Lachi (Rodella), Bulli, Vascotto, Morassut, Olenich, Schiavon, Stoka, Varin, Poli (Locoselli).
Proti odlični ekipi Domia, ki je skupaj z Opicino glavni kandidat za konCno zmago, je Vesna zaigrala preveč boječe, da bi lahko odnesla poraz dostojne j ših razsežnosti. Križani so takoj prejeli dva zadetka, nato sami zadeli mrežo, ob koncu polčasa pa še dvakrat pobrali žogo iz svoje mreže. V drugem delu je bila igra bolj izenačena, toda bolj po »zaslugi« popustljivejšega Domia.
Primorje - Sistiana 0:5 (0:3)
PRIMORJE: Murri, Ferfolja, Lipovec, Braini,' Turk, Kuk (Husu), Ban, Zangari, Ostrouška, Emili, Franzot.
Primorje je tudi tokrat zapustilo igrišče s kopico golov v mreži, ki so posledica že običajne slabe predstave. Sistiana je tekmo odločila v prvih dvajsetih minutah, ko je dosegla tri gole. Nato je bilo srečanje bolj izenačeno, »rdece-rumeni« so kljub moCno okrnjeni postavi poskušali omiliti poraz, toda
Trener mladincev Pri maja Franzot (Foto Kroma)
sad vsega prizadevanja (med drugim tudi prečka Emilija) sta bila dva uspešna protinapada Sesljančanov. (Gorazd)
IZIDI 5. KOLA: Edile Adriatica - Zaule 2:0, Domio - Vesna 6:1, Sant’Andrea - Montebello 6:0, Primorje - Sistiana 0:5, Chiarbola - Olimpia 2:4, Opicina - Costalunga 2:2, Muggia -Portuale 2:0.
VRSTNI RED: Domio 15,
Muggia 13, Edile Adriatica 11, Opicina in Portuale 10, Sistiana in Olimpia 8, Zaule, Costalunga in Sant’Andrea 5, Vesna in Primorje 3, Montebello 1, Chiarbola 0.
PRIHODNJE KOLO: Montebello - Primorje, Vesna -Sant’Andrea.
Sodnica in
nešporto
vedenje
Plavolasa sodnica, ki je v nedeljo zjutraj delila pravico nogometašem na tekmi mladinskega prvenstva je doživela nemajhen uspeh. Igralec je namreč v eni izmed številnih akcij preigral Se vratarja, ustavil žogo na gol črti, se obrnil in jo v mrežo poslal s peto. Gol je mož, pardon, dekle v črnem seveda priznalo, toda strelcu gola pri priči pokazalo rumeni karton. Lekcija športne etike, ki jo bo mladi žogobrcar (verjetno kot vsi vrstniki le »preobkoljen« od vsemogočnega in povsod prisotnega nogometa) še dolgo pomnil.
ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO
Torek, 31. oktobra 1995
/
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21. 3. - 20. 4.: Počutili se boste tako zelo prijetno, da vas bo zaskrbelo, da ni morda kaj narobe. Seveda je narobe, vendar le to, da si takega počutja niste omogočili že prej. Ni še prepozno.
BIK 21. 4. - 20. 5.: Pritoževali se boste nad onesnaženim zrakom, ki vašim pljučam ne dovoljuje poštenega vdiha. Ne prelagajte krivde na zunanji svet, za globok dih lahko veliko naredite tudi sami.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Vedno Časa boste žrtvovali za načrtovanje jutrišnjega dne, vmes pa si boste privoščili tudi nekaj spominskih skokov v preteklost. Nič novega, tako delate vsak dan in zapravljate leta.
RAK 22.6. - 22. 7.: Nihali boste med dvema mo-Znostima zaposlitve. Bolj ko boste razmišljali, manj vam bo jasno, katera odločitev bi bila najboljša. Odmislite vse in izprašajte svoje srce.
UV 23.7. - 23.8.: Nekdo vam bo odtal samovšečnost. Skoraj mu boste že vrnili z očitkom nevoščljivosti, ko se vam bo to zazdelo povsem odveč; no, še en razlog veC za samovšečnost, ki je več kot to.
DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Četudi se boste še tako sprenevedah, si boste morali prav kmalu priznati, da vas gloda črviček ljubosumja. Ne bojte se tekmecev, raje dokažite, da imate pred njimi prav lepo prednost
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Skušali boste uskladiti službo z družbo. Na delovnem mestu boste poglobili prijateljske stike, v zabavo pa boste vnesli še duh ustvarjalnosti. Oboje bo prav kmalu obrodilo sadove.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Vaša nezaupljivost do novih obrazov tokrat ne bo imela nobene osnove, vsaj ne zunaj. Pobrskajte po svoji notranjosti in čim prej odvrzite moteče spomine, preden vam vsi uidejo.
STRELEC 23.11.-21.12.: Včasih ste se ideji o popolnosti smejali, zdaj pa vas bo do konca obsedla. Poti na goro je veliko, vendar vsaka vodi navkreber. Bolj strmo boste izbrali, prej se boste dotaknili vrha.
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Čeprav se bodo nad vašim ljubezenskim gnezdecem zbirali čmi oblaki, ne boste v skrbeh. Že vnaprej vam je namreč jasno, da je struga pregloboka, da bi reka prestopila breg.
VODNAR 21. 1. -19. 2.: Znašli se boste pred oviro, ki bo dajala videz nepremagljivosti. Ne boste se zbali; ogledah si jo boste povsem ravnodušno in ji odvzeh strašni videz. In pot vam bo spet odprta.
RIBI 20.2. - 20.3.: Zaletavi boste, kot že dolgo ne. Pripravljeni boste celo na to, da greste z glavo skozi zid. Že prav, a vseeno raje izberite mesto, kjer je okno; pa odpreti ga nikar ne pozabite.
BAROMETER RAZPOLOŽENJA
Merkur v Škorpijonu nam lahko pripravi prijetno presenečenje
Prvega dne tega tedna bo luna nastopila fazo prvega krajca, kar se bo zgodilo v znamenju Vodnarja. Luna v tej fazi že tako podpihuje idealizem, ker pa se je tokrat znašla v Vodnarju, bo tovrstni vpliv Se izrazitejši. Podvigov se bomo lotevali z veliko mero vere, ki pa se bo nemalokrat prevesila v navdušenje fanatičnih razsežnosti. V Času okoli luninega prvega krajca bomo zelo impulzivni, opaziti pa bo tudi inovativnost in izvirnost. Večino ovir bomo preskočili z lahkoto.
4. novembra bo Venera zapustila znamenje Škorpijona in načela pot skozi Strelca. Ta prehod predstavlja določeno olajšanje, saj je bila v Škorpijonu v eksilu, kar je bilo vsekakor neugodno. V znamenju Strelca njeno delovanje sicer ni posebno močno, utegne pa biti zanimivo, saj spodbuja svobodomiselnost in spontanost. Krepi tudi erotično domišljijo. Glede na bližajočo se zimo nam bo to gotovo prišlo prav.
Ze naslednji dan bo
znamenje zamenjal tudi planet Merkur. Iz Tehtnice bo prešel v znamenje Škorpijona, ki predstavlja njegovo eksaltacijo. V tem položaju je njegovo delovanje na višku, zato lahko pričakujemo kakšno prijetno presenečenje.
Merkur v Škorpijonu prebuja neverjetno močno intuicijo, kar nas bo prav gotovo približalo oazi resnice. Mogoči bodo celo trenutki genialnosti, zato imejmo pri roki pero in papir, da nam ne bi pobegnil kakšen preblisk. Tip inteligence, ki jo Merkur spodbuja na tem mestu, je prodoren in nadvse ploden, torej se ga splača čim bolje izkoristiti.
Merkur bo do 5. novembra edini planet v zračnem znamenju, po njegovem prehodu v vodno znamenje pa bo element zraka povsem brez zastopnikov. To bi lahko v marsikaterem primeru predstavljalo težavo, vendar je tokrat splošni položaj dovolj ugoden, da nam to ne bo povzročalo večjih težav.
(A. O.)
ANEKDOTA
O raziskovalcu Afrike Mungu Parku
Kot mlad Častnik je bil Škotski raziskovalec Afrike Mungo Park na vajah z generalnim štabom svoje enote. Nenadoma se je zakadil v skupino častnikov osel, ki je zbezal iz tovorne kolone. Vsi so bili ogorčeni, le Park se je veselo m uzal.
Ko ga je neki major vprašal, kaj se mu zdi tako smeSno, najprej ni hotel povedati, potem pa se je le ojunačil in rekel:
»Nič posebnega, gospod major, a zanimivo je vendarle: zgodilo se je namreč prvič, da je prišel osel brez protekcije v generalni Štab.«
TOR SRE CET PET SOB NED PON
POČUTJE, ZDRAVJE
sprostitev 		..O	✓	z	o	o	o	o
Šport 		..X	X	o	o	z	z	z
post, dieta 		..O	✓	o	o	o	o	o
težja fizična dela 		..o	X	X	o	o	z	z
izlet		..o	o	o	z	z	z	o
DRUŽBA, ODNOSI							
obisk znancev 		..o	X	X	o	o	o	z
domača zabava		,.x	X	o	o	o	z	z
družinski posvet 			✓	z	o	o	o	o
družabne igre		..o	o	o	o	z	z	z
urejanje uradnih zadev	/	/	z	z	o	o	X
POSEL, DENAR							
poslovno srečanje			z	z	o	o	o	X
naložbe in nakupi		..o	o	z	z	o	o	o
zamenjava službe		..X	X	X	o	o	o	X
izposoja denarja 			z	o	o	o	X	X
igre na srečo 		..o	o	o	z	z	z	o
LJUBEZEN, SPOLNOST							
osvajanje		..o	o	z	z	z	o	o
iskren pogovor 			z	z	o	o	z	z
zmenek 		..o	z	z	z	o	o	o
ljubljenje			z	z	z	z	o	o
prekinitev zveze 		..X	X	X	o	o	X	X
UMSKE DEJAVNOSTI							
branje 		..o	z	z	z	o	o	o
učenje, Sirjenje obzorja.	..o	X	o	o	z	z	z
raziskovanje 		..X	X	X	o	o	z	z
umetniško ustvarjanje .		z	z	z	o	o	o
reševanje težav 		..o	o	z	z	z	z	o
LEGENDA: ✓ ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
405	SKRAJNEŽ	GLAVNO MESTO KALIFORNIJE	NAJVISJI FUNKCIONAR	SLOVENSKA BALERINA STRANIC	AMERIŠKA IGRALKA GARDNER	ŽIVEC	ALBANSKI POLITIK (RAMIZ)	BIVŠI NOGG METASSCT OLIMPIJE IEDM0ND)	TEŽNJA PO POPOLNI GOSPODARSKI NEODVISNOSTI	AVTOR: SIMON BIZJAK	UMETNO USNJE	IGLAVEC Z LUSKASTIMI LISTI, KLEK	STOLETJE, VEK	KAREL CAPEK	TRDNA KAMNINA, KONGLO- MERAT	LETNI GOZDNI POSEK	ITALUANSKI SKLADATELJ (LUIGI)	VRSTA VRBE	RIMSKI DRŽAVNIK, NASPROTNIK SULE	PSEVDONIM ROMA! NA GARVA (EMILE)
PLOŠČAD, sprehaja- lišče										STEKLENA POSODA Z OZKIM GRLOM										
BOLG. KNJIŽEVNIK IN REVOLUC. IUUBENI										RADIOKTIVNI ELEMENT (Ku)										
PISEC LITERARNE PREDLOGE ZA FILM										GOETHEJEVA MATI				JUŽNI SADEŽ						
NERODEN, OKOREN ČLOVEK					SANITETNI MATERIAL					JEAN ANOUILH			KRAJ PRI KOPRU	PESTNER MOLIVEC V STKRSC.UM.				100 ui2		
SRBSKA IGRALKA (EVA)				RAFKO IRGOLIČ	JAMBSKI VERZ IZ SESTIH STOPIC	SKANDINAV- SKO MOŠKO IME	IRINA RODNINA			OSTER PODALJŠEK PLEVE PRI KRASU	ESTONSKI ESTRADNI PEVEC (GEORGU)	NEM. IGRALKA (KABINI				IZDELOVALEC OSTREŠIJ IN OPAŽEV	JADRANSKI POLOTOK	RIMSKA SESTICA	SLOVENSKI PESNICA CERNEJ	BREZPRAVNO LJUDSTVO
							NACUA					IGRAŠ KARTAMI								
AM. FILOZOF IN PESNIK (RALPH WALD0)								ZADRUGA VULKANSKI IZMEČEK												SLOVENSKI POLITIK, ČLAN SKD (IVANI
PREUČE- VANJE SREDNJEGA VEKA															REKA V SR.ITALUI PRITOK DONAVE V ROM.					
REKA SKOZI GL. MESTO TIROLSKE				NEPOJA- SNJENOST														IVO MOJZRN		
				VITAL AHAČIČ														IZTOK COP		
MORSKA PENA (MINERAL.)						ZNAMENJE ZODIAKA, ARIES					STROJ ZA ENTLANJE (POGOV.)									
IZDELOVALEC TOKOV						SPOSTUIV NAZIV ZA ZENSKO					TITAN			PREBIVALEC TRAKIJE						
NVOVM
LL
VtMVd
trvmi
VOraVTLNH
N3A0
VALLS
NI
ISONV)tSIZV>HN
NNI
ONIS3
vmsnvA3iaHW
VALlVH3dCra
NOStHMH
Hoa
tn
SVH
HV
OlO
Vi
V1VA
aatii
VNVNV8
vlv
1SIHVN33S
liAOivotm
AOTHAVWX
V0IN3DI31S
VOVNVldSH
:OUABJOpOy\
:A3JJS3X
ZANIMIVOSTI
Torek, 31. oktobra 1995
______DOMAČI LJUBLJENCI__
Kakšen naj bo naš novi kuža?
Pred izbiro je treba dobro premisliti
Neskončno je število raznih pasjih gobčkov in velikosti -prav vsaka pasma ima lasten značaj in temperament. Ce iščete prijaznega in zvestega spremljevalca na življenjski poti in Ce z gotovostjo veste, da imate dovolj Časa in sredstev, da mu boste lahko nudili, kar potrebuje - potem je pes ljubljenček, ki ga potrebujete. Zverinica, id jo boste izbrab, bo postala del vase družine in vaSega življenja za deset do petnajst let. Pazljiv premislek v Času izbiranja vas utegne obvarovati pred prehitrim korakom, Id bi ga pozneje obžalovati. Ce se odločite, da je pes žival za vas, potem morate Se ugotoviti, kakšen Štirinožec bo ustrezal vam in vasi družini. Mogoče ste o svojem idealnem psu že razmišljati in celo že imate izkušnje z določeno pasmo? Pretresti pa morate se svoj način življenja in lastnosti izbrane pasme - boste lahko eno in drugo uskladiti?
Koliko izkušeni s psi ima-
Presodite sebe in svoj življenjski slog
Trezno preudarite, kaj psu lahko nudite, in odgovorite na naslednja vprašanja:
Koliko Časa boste kužku lahko posvetili?
Ne pozabite, da so psi družabna bitja. Potrebujejo veliko pozornosti. Posebej pri mladičih si boste morali vzeti dovolj časa - za učenje, gibanje in nego. Ko boste kosmatinca učili lekcijo iz higiene, bo prav nerodno, Ce vas ne bo zraven v ključnih trenutkih in občutljivem obdobju nasploh.
Ce bi psa morali vedno dneva puSCati samega, potem Se enkrat premislite; mogoče bo za vas primernejši maček.
Koliko prostora imate?
Velikost vase hiše in vrta in - Se bolj pomembno - dostopnost travnikov ali drugih odprtih površin bosta vplivali na velikost, rod in pasmo psa, ki ga boste izbrali. Novofundlandec se bo v majhnem stanovanju počutil ujetega in dalmatincu, ki si mora včasih dobro pretegni-
ti noge, tudi ne bo vSeč stanovanje v bloku.
Koliko gibanja boste vi in vaSa družina psu lahko omogočili?
Ste telesno sposobni nuditi psu toliko tekanja, kot ga potrebuje? Nekatere pasme potrebujejo veliko razgibavanja (na primer husky), druge bistveno manj.
Kakšnega psa si lahko privoščite?
Na začetku se boste morali sprijazniti z nabavno ceno zverinice, zavedati pa se morate, da vas bodo vseskozi spremljali drugi izdatki. Samo po sebi umevno je, da bodo stroški hranjenja manjši pri kužku kot pri kakšni veliki »zverini«, vendar boste morali plačati tudi veterinarja - tako pri rutinskih pregledih in cepljenjih kot v nujnih primerih. Nekaj bo stal pasji hotel med počitnicami in, pri nekaterih pasmah, redna dodatna nega (striženje itn.). Ni neumno pozanimati se za pasje zavarovanje - zlasti za nujno zdravniško pomoč in za primere, ko je udeležena tretja stran.
te?
Ce prvič kupujete psa, se ogibajte pasem, ki potrebujejo zahtevno in dolgotrajno urjenje, pa tudi taksnih, ki s Človekom težje vzpostavijo pristen stik.
Zakaj si Želite psa?
VeCina ljudi živi s psi, ker potrebuje tovariša, razlogi pa so lahko Se drugi: želite Čuvaja, delovnega psa; bi ga radi pokazali na kakšni razstavi... Morda vam gre za odlične potomce?
Kakšen pes?
Ko ste se odločili za meje lastnih »zmogljivosti«, se lahko zatopite v lastnosti psov, ki so vam na izbiro. Cim temeljiteje se seznanite z različnimi pasmami - obiskujte pasje razstave, pogovorite se z vzreditelji in drugimi lastniki psov ter prebirajte knjige in revije o pasjem svetu.
Čistokrvni pes ali mešanec?
Čeprav ima vsak posamezen pes lasten značaj, lahko lastnosti nekoliko posplošimo znotraj pasme - tako boste vnaprej približno vedeli, kakšen bo kuža kot odrasel pes. Mešancek (dveh ali vec pasem) je lahko zelo všeCen, pa tudi prava neznanka po drugi strani; še posebej, Ce nimate možnosti videti staršev, ne morete vedeti za velikost in značaj odrasle živali.
Velik ali majhen pes?
Ne pozabite, da veliki psi na splošno potrebujejo več prostora in rednega gibanja; tudi njihova prehrana stane vec.
Kratkodlak ali dolgodlak?
Dolgodlake živali so lahko zelo privlačne, vendar potrebujejo tudi redno krta-Cenje, da ostane njihov plašč Cist in urejen - nekatere pasme je treba poleti celo strici. Psi s krajšo dlako potrebujejo v tem pogledu manj skrbnosti in se v slabem vremenu ne umažejo tako zelo.
Kakšne so naravne sposobnosti in lastnosti pasme?
Škotski ovčar, ki so ga vzgojili za delo z ovcami, se bo verjetno hitro začel dolgočasiti in žalostiti, Ce ga boste za daljši čas pustili samega in nedejavnega. Ne izbirajte nobene Čuvajske pasme, Ce niste povsem prepričani, da boste žival vedno lahko imeli na oCeh. Prepričajte se, da psu lahko nudite naCin življenja, ki ustreza njegovi naravi - z nesrečnim psom bodo prej težave.
Pes ali psička?
Samci so ponavadi nekoliko večji od samic iste pasme in so lahko tudi druža-bnejši. Nekateri lastniki menijo, da so psičke bolj Čustvene in bolj navezane na dom ter se »lepše vedejo« do otrok. V vsakem primeru se bo psička dvakrat na leto »možila« in to utegne biti za vas naporno; zlasti Ce je ne boste kastrirali ali se odločili za kakšno drugo preprečevalno metodo.
Hočete mladička ali boste lahko ponudili dom odraslemu psu?
VeCina ljudi bi si želela vzgajati in učiti psa od malega, vendar ne smete povsem izključiti odraslih živali - tudi te so lahko zveste in ljubeče, pa celo prednosti imajo: odrasli psi so že šolani, tudi po značaju niso otročji in imajo najbolj destruktivno življenjsko obdobje že za sabo. Kljub temu ni odveč opozorilo: preden sprejmete odraslega psa, se pozanimajte, zakaj je na voljo. Morda vam ne bo ustrezal nic bolj kot njegovim prejšnjim lastnikom.
Kje boste poiskati mladička?
Ko boste našli svojega idealnega psa, se boste vprašali, kam ga lahko greste iskat.
Pasemskega kužka je nedvomno najbolje vzeti pri znanem, cenjenem vzreditelju. Tega lahko poiščete s pomočjo kakšnega lastnika psa, veterinarja...;
lahko pa vzamete v roke kakšno »pasjo« revijo in preberete oglase ali jo celo mahnete na kakšno pasjo razstavo. Ce imate možnost, vprašajte za informacije tudi pri najbližjem kinološkem društvu.
Ne kupujte pri vzreditelju, ki mladičke dobiva iz veC virov. Živali so morda prezgodaj zapustile mater, mogoče so morale prepotovati dolge razdalje in so prišle do vzreditelja zmedene in prestrašene. Taksnega trgovanja ne moremo podpirati, pa tudi nevarnost bolezni in zdravstvenih okvar zaradi stresa je pri teh mladičkih večja.
Ce ste se odločili psa kupiti v trgovini s hišnimi živalmi, se morate prepričati, da je zakonita in deluje po predpisih ter da si je po možnosti že pridobila
ugled kupcev.
Pribežališča za živali (običajno povezana z Društvi proti mučenju živali) so drug vir hišnih ljubljencev -tam je vedno dovolj primernih psov vseh starosti, ki iSCejo stalni dom. Vendar ne morete zagotovo vedeti, kako je pes živel prej in kakšno je njegovo zdravje, zato se morate posvetovati z veterinarjem, Ce ste se odločili po tej poti posvojiti psa. VeCina, kot denimo Azil v Mariboru, ima svojega stalnega veterinarja, zato se lahko pogovorite kar z njim.
Kaj iskati
Zahtevati morate, da vam pokažejo mladička skupaj z materjo - na ta način se boste prepričali, da za psičko primerno skrbijo. Približno si boste tudi lahko predstavljali, kako velik bo vaš pes, ko odraste, in kakšnega značaja bo. Najbolj pomembno pa je, da boste vedeli, da kužka niso prezgodaj odstavili in da ga niso celo dobiti kje drugje. Vprašajte, Ce lahko vidite tudi očeta, včasih je to mogoče urediti.
Najbolje je počakati, da je mladiček star približno osem tednov, preden se loči od matere. Poskušajte si ogledati različna legla in se Sele potem dokončno odločite - ko boste kužka izbrali, odpovejte obiske pri drugih rejcih, ki ste jih morda Se načrtovali. Vas pes naj bo iz čistega doma (vendar ne pričakujte, da bodo pesjaki sterilni), kjer so Živah zdrave in sreCne.
Izberite mladička, ki je poskočen ter izgleda zdrav in cist. Ne sme imeti izcedkov iz nosu in oCi, ušesa morajo biti Cista, dlesni zdrave in rožnate barve. Na spodnji stiani repa in na zadnjih nogah poglejte za izdajalskimi sledovi diareje. Mladičkov kožuh se ne bo nujno svetil, mora pa biti Cist in živalce ne sme na nobenem mestu srbeti.
Prepričajte se, da žival nima telesnih deformacij in ji preglejte trebušček - morda boste našli kakšno oteklino, ki bo spominjala na kilo. Vse, kar se vam bo zdelo čudno, je morda nenormalno, zato se pred nakupom po potrebi Se enkrat posvetujte z veterinarjem.
Ne kupujte šibkega mladička zato, ker se vam smili; lahko si nakopljete dolgo-
trajne težave in visoke račune. Ce se vam zdi, da se mladiček ob vašem prvem obisku slabo počuti, pridite spet Cez nekaj Časa. Če kuža tudi tedaj ne bo v formi, se mu raje odpovejte.
Čeprav so mladički pogosto nekoliko bojno razpoloženi do tujcev, ne kupujte takega, ki je živčen in samo ždi v kotu. Pa tudi najbolj hrupen mladiček lahko sčasoma postane preveč neobvladljiv in morda za vas ne bo najbolj primeren. Obnašanje psičke je lahko vzorec obnašanja njenih odraslih potomcev, zato bodite pozorni tudi nanjo: morda je preveč zadržana ali preveč živčna.
Kaj lahko pričakujete
Ne smete biti užaljeni, ce vas bo vzreditelj povprašal po vaših zmožnostih in načrtih za oskrbo mladička - to bo le izraz iskrene skrbi za dobro počutje psa in lastnik matere vam bo kvečjemu pomagal, da se boste lažje izognili napaki že pri izbiri živali.
Ko boste izbrali psa, bodo verjetno pričakovali, da plačate del vsote vnaprej. Znesek boste poravnali v celoti, ko bo kosmatinec dovolj star, da zapusti mater. Seveda vam morajo dati potrdilo, da ste ga »vplačali«.
Ce boste kupili pasemskega psa, morate dobiti njegov podpisan rodovnik in drugo dokumentacijo. Ta vCasih zamuja zaradi počasnega postopka vpisovanja.
Preverite, katera cepljenja je mladic prestal in Ce so ga že zdravili zaradi črevesnih zajedalcev - morda je treba zdravljenje nadaljevati. Poskrbite, da dobite vsa potrebna potrdila.
Od vzreditelja morate dobiti tudi mladičkov jedilnik: kaj je jedel, koliko in kako pogosto. Preden postopno začnete hraniti psa po svoje, se morate nekaj dni držati vzrediteljevega načina prehranjevanja. Od vzreditelja boste verjetno dobili tudi kakšen koristen nasvet glede posebne oskrbe, ki jo mladičkova pasma zahteva.
2e v prvih dneh, ko je pri hiši novi prijatelj, skupaj z njim obiščite veterinarja. Svetoval vam bo tako glede cepljenj in zdravljenj kot glede mladičkove prehrane in splošne oskrbe.
Društvo za odgovoren odnos do matih živali
VREME IN ZANIMIVOSTI
Torek, 31. oktobra 1995
A. „ SREDIŠČE
ZMERNO	" TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.40 in zašlo ob 16.50. Dan bo dolg 10 ur in 10 minut. Luna bo vzšla ob 13.20 in zašla ob 0.00.

Ljubljana Bežigrad Celje Zagorje Trbovlje Dobovec
Mejna imisijska vrednost: Kritična imisijska vrednost
24.10
povprečna 6.00-7.00
16
24
14
23.10 24-uma max. uma 17	36
14
30
38
83
48
45
111
304
350 mikrogramov/mi 700 mikrogramov/m3
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.07 najvisje 25 cm, ob 10.34 najnižje -3 cm, ob 15.04 najvisje 7 cm, ob 21.55 najnižje -28 cm.
jutri: ob 5.22 najvisje 31 cm, ob 12.03 najnižje -14 cm, ob 17.15 najvisje 9 cm, ob 23.16 najnižje -
TEMPERATURE V GO
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
Vremensko občutljivi ljudje se bodo danes slabše počutili, bodo razdražljivi, nemirni, potrti in utrujeni. Potreba po spanju se bo povečala.
V.
NAPOVED ZA POMORSTVO
Veter v slovenskem Primorju: zjutraj:
SVV 3 do 6 vozlov
popoldne:
NE 4 do 8 vozlov
V0X POPULI
Enostranska vljudnost ne more dolgo trajati.
$ $ $
Teorija brez prakse je
* GRADEC	I
w- ^ tsi
^M SOBOTA
f '"V	°a',s
'--O-* iaggaBSS^ MARIBOR
O 9/15
PTUJ
6/11
CEDAL . n
\ VIDEM
r
TRBC 7/14
O
KRANJ
CELOVEC
■teSIH* 06,14 o
O	.	? GRADEC
O 8	7/14
KRANJSKA GORA ^	- O r,uu	V
0 ,,;"
=^i H„„
LJUBLJANA :=	*	' I ’ Z G 9/15
""	° XH
POSTOJNA	o */14C__^3
^	. 'S.	O 4/14	KOČEVJE	^	'V ~
V ' TRST0 ^	X\ O	ČRNOMELJ
|i„-n	v
12/17
GORICA^ q 9/16
V Sloveniji: Delno jasno bo in suho, zjutraj bo ponekod po nižinah megla.
Obeti: V Četrtek se bo znova pooblačilo, Cez dan bodo občasno že padavine.
		# v		/ k	Jti V	J	1	r	.	- A
	hbbhhhm	
Asaharova sekta Aum Šinrikio odslej nezakonita
TOKIO - Medtem ko se je voditelj neobudisti-Cne sekte Aum Šinrikio (Vzvišena resnica) Soko Asahara (na sliki AP za rešetkami policijskega kombija) vnovič odpovedal svojemu odvetniku, je tokijsko okrožno sodišče Asaharovo sekto včeraj končno proglasilo za nezakonito.
Prva vest je razočarala milijone Japoncev, ki
so včeraj pričakovali začetek procesa. S svojim sklepom je Soko Asahara pravzaprav prisilil sodnike, da imenujejo uradnega branilca, posredno pa to pomeni, da se bo proces začel Sele v prvih dneh prihodnjega leta. Toliko časa bo namreč potreboval novi odvetnik, da se bo seznanil z obtožnico in vsem dokaznim gradivom. Se več, v so-
dnih krogih prevladuje prepričanje, da bi potrebovali vsaj deset odvetnikov, da bi bili lahko kos obsežnemu gradivu. Marsikdo je že navedel, da sekta dobesedno izigrava japonsko zakonodajo in da bo v prihodnje storila vse za zavlačevanje procesa.
Optimisti menijo, da bo morebitna obsodba Soka Asahare postala pravomoćna Sele čez tri leta.
pesimisti pa so prepričani, da se bo zadeva Se bolj zavlekla.
Mnenja o prepovedi sekte Aum Šinrikio pa se razhajajo. Načelno se vsi strinjajo, da je sodišče pravilno ukrepalo, ker je prepovedalo njeno delovanje in sekto proglasilo za nezakonito. Marsikdo pa se boji, da to odpira pot podobnim ukrepom proti drugim sektam.
Aum Šinrikio je do marca letos Stela približno deset tisoč članov. Za zapahi je trenutno 40-letni Soko Asahara, družbo mu dela še približno dvajset voditeljev in več kot sto članov. Zaradi atentatov z bojnim živčnim plinom sarinom vsem grozi smrtna obsodba. Poleg tega si je sekta nagrmadila ogromno premoženje, ki naj bi bilo vredno več kot 312 milijonov ameriških dolarjev. Pri tem so likvidirali marsikaterega privrženca, ki ni hotel prostovoljno izročiti vsega svojega premoženja. Po včerajšnjem sodnem ukrepu bodo lahko zdaj celotno premoženje sekte zaplenili.
Na Japonskem se zdaj marsikdo boji, da bo vlada omejila delovanje drugih sekt, predvsem pa okrnila dosedanje davčne olajšave. Približno 183 tisoč japonskih verskih sekt je bilo namreč oproščenih davkov, tako da so si nagrmadile ogromno premoženje, z njim pa tudi vpliv na politično življenje.
Končno sodobna javna stranišča
PEKING - Kot je včeraj zapisal kitajski tisk, so se v Pekingu končno pojavila prva sodobna »enosedežna prenosna stranišča«. Podobna so telefonskim govorilnicam, v njih pa je uporabniku zagotovljena intimnost, ki bi jo zaman iskali v starih pekinških javnih straniščih.
Ta so za zahodne pojme prava posebnost, ki je skregana z logiko. Pekinška stranišča so morda Se najbolj podobna vojaškim straniščem iz prve svetovne vojne. To so zidani in s streho pokriti prostori, ki imajo na vsaki
strani po en vhod (za Zenske in moške), v sredini pa je pravi greznični jašek, nad katerim uporabniki pokleknejo in opravijo telesne potrebe. Seveda v tem prostoru ni vmesnih sten, tako da je vsakdo na ogled vsem.
Peking pa ima kljub temu od vseh mest na svetu največ javnih stranišč. Pred kakim desetletjem v pekinških stanovanjskih blokih sploh ni bilo Stranišč, tako da so vsi opravljah fiziološke potrebe v javnih straniščih. Danes se je položaj nekoliko izboljšal, saj so v novih poslopjih poskrbeli za to pomanjkljivost.
Zelena avstralska drevesna žabica z zadovoljstvom hrusta črička na roki uslužbenca stuttgarlskega živalskega vrta, ki ima poseben oddelek za dvoživke in plazilce. (AP)