TLGE SlpOfGX p.o. 1‘ ^LmJ 61410 ZAGORJE OB SAVI, LOKE 64 TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM AKCIJSKA PRODAJA ZA MESEC JULIJ tuš kabine 13.800 SIT tuš kad 80x80 4.900 SIT WC kotliček ;:č:l|:lll|lll:lllllllll 3*900 SIT barvne sanitarne garniture od 19.200 SIT JU POL 30/1 -:l||||||/l:lolll;0 /' 2-800 SIT Po zelo ugodni ceni lahko dobite: - Strešnik BRAMAC - Strešna opeka MARSIGLESSE IN OSTALI GRADBENI MATERIAL VSE INFORMACIJE LAHKO DOBITE TUDI PO TELEFONU ŠT. 0601/71 182, TRGOVINA SIPOREX ZAGORJE v Kisovcu. ŽELIMO VAM UGODEN NAKUP! s!pOfex ZAGORJE ALB0R. ELH0RIZ ENTREARBE SUS ESTANS0MBI DELAC0SAS. RADIO TRBOVLJE 98.1MHz ZGODNJA URA. OBZORJE NAPOL ODPIRA SVOJE VEKE p i IN ŽE GLEDA. KAJ? IMENA. H NAPISANA SO NA PATINI .'AS ■' Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje (el.: +386 601 26 333,26 056 21 358, h«+386 601 26 228 STVARI. RADIO TRBOVLJE 98.1MHz osrednja] KNJIŽNICA! El V ogledalu: Radovan Skubic Spoštovane bralke in bralci! Z lahkoto vam verjamem, da vročina ubija v vas želje po kakršnemkoli delu. Najprijetnejše si je krajšati čas v kakšni senci s knjigo ali drugim neobveznim branjem, denimo z Zasavcem - zakaj pa ne? Mi v uredništvu pa se ne damo, zato se potimo namesto Vas, da bi Vas seznanili z najnovejšimi in zanimivimi dogodki v Zasavju. Tudi v Zasavju je veliko zanimivega, še več pa je zanimivih in prijetnih ljudi, spoznajte jih v novem Zasavcu. Aktualnih dogodkov je poleti žal bolj malo, saj ste se najbrž že privadili na "čas kislih kumaric". Ne zamerite _nam, če zagrešimo kakšno napako, saj delamo. Človeko se je motiti. Vendar le priznajte, da smo vztrajni. Poznaš svetnik svoj dolg Prva svečanost v Trbovljah Biserna leta Davčne olajšave Želim Vam lep teden, do takrat pa na svidenje! IS Banka uresničuje cilje 11 Kako do kakovosti Rudarji praznovali Po petih letih so se rudarji ponovno odločili praznovati svoj 3. julij. Tradicionalni praznik so počastili v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah. Glavni direktor Aljoša Kink je v slavnostnem govoru orisal pot rudarjenja in sedanjo situacijo na tem področju ter poudaril, da mora nadaljevanje rudarjenja pomeniti tudi razvoj krajev, ne le pridobivanje izpod zemlje. Državni sekretar za energetiko Boris Sovič je spregovoril o pomembnosti pridobivanja premoga in gradnji termoelektrarne ter čestital ob prazniku vsem rudarjem, družinam in vsem občanom rudarskih mest. Polde Bibič je prebiral odlomke iz knjige Ludvika Mrzela Bog v Trbovljah, Jerca Mrzel je navdušila s svojimi šansoni, pevci Loškega glasu iz Kisovca so lepo zapeli knapovske in pihalni orkester iz Trbovelj je mogočno zaigral. Rudarjem iz vseh delov Rudnikov rjavega premoga Slovenije so podelili priznanja in pred družabnim srečanjem, ki je sledilo, je mlada voditeljica prireditve Biba Kužnik dejala: "Da bi se spet srečali!"(IL) 14 S fotografskim aparatom sem ter tja 18 Pogovor: Alojz Klančišar S® Holokavst nad knjigami HH Fešta uspela Sl Indija press 3H Reiki v Trbovl jah SS Subtilni svet čaker SS Post kot zdravilo Hrastnik KOLEDAR DOGAJANJ 27. jutlija - Svoj dan praznujejo policisti. Poleg številnih športnih tekmovanj so Idrijci dobili novo policijsko zgradbo. Zasavskim policistom se kaj takega še dolgo ne obeta. 28. jutlija - Ob obletnici delovanja Villa Litta kluba Lilijani predstavijo litij ski srebrnik. Le ta je bil skovan na predlog Odbora za obeležitev 850 - letnice Litije. 29. junija - Junij gre h kraju, sonce pripeka, zato se tisti, ki imajo čas in voljo, podajo na kopališča. 30. junija - V Hrastniku ob svojem prazniku otvorijo stanovanjsko - poslovni objekt Ojstro 2, odigrajo dve košarkarski tekmi in se zabavajo s Petrom Lovšinom. 1. julija - V Zagorju pa do zgodnjih jutranjih ur "razbijajo" Bombe, Demolition band. Lačni Franc, Orleki,... Rock žur osveži bolj kotpagasilsko tekmovanj e v Šentlambertu, kjer gasilci varčujejo z vodo. Hrastniško Brodarsko društvo tega dne dobi svoj dom. V KS Turje Gore pa so kmečke igre, ki se zaključijo z veselico. 2. julija - "100 družin" se poda v Gore, kjer obeleži 35. letnico obstoja Planinskega doma. V Čečah pa se srečajo hrastniški borci in udeleženci NOB. 3. julija - Občina Hrastnik praznuje. Na slavnostni seji Občinskega sveta podelijo priznanja, in priznanje "zaslužni občan" prejme Rudolf Napret. T.P. UJACBJOOV RADOVAN SKUBIC Avgusta bo organiziran tek po planinskih poteh. Udeleženci Ultra maratona bodo startali na Pohorju, cilj bo v Ankaranu. Radovan Skubic, znani tekač v sekciji za gorske teke, sicer doma iz Zagorja, je 1. julija že odtekel kontrolni tek in na njem dosegel nepričakovani uspeh. Postavil je rekord v vzponih na Čemšeniško planino. Za petkratni vzpon in štirikratni spust je porabil le 13 ur, 21 minut in 3 sekunde. Startal je pri trgovini "Teja" Silve Zupan v Zagorju, tam je bila tudi kontrolna točka in okrepčevalnica in na tem mestu je tekač tudi vpisoval čas prihoda in ponovnega odhoda na planino. Nadmorska višina štartnega mesta je 250 metrov, ciljna točka pri koči na Čemšeniški planini pa je na višini 1120 metrov. Z vsemi vzponi in spusti je bilo tako premaganih 8700 metrov višinske razlike in pretečenih okoli 90 kilometrov. V hipu se nam postavi vprašanje, ali je kaj takega sploh mogoče. Očitno je. Dvainštiridesetletni Radovan Skubic se v gorskih tekih preizkuša devet let. Za nas nepoznavalce je nerazumljivo, on pa pravi, da je še najtežje teči navzdol. Teče kar naprej. Ko je še delal v Ljubljani, je v večini izstopil iz avtobusa na Trojanah in pot do Zagorja nadaljeval v svojem slogu. 9. avgusta bo sodeloval na teku, ki je posvečen Sloveniji, z njegovo udeležbo pa tudi Zagorju in Zasavju. Pred časom je podjetjem v Sloveniji naslovil prošnjo, s katero je zaprosil, naj na kakršenkoli način pomagajo sponzorirati avgustovski Ultra maraton in s tem slovenski reprezentanci v sekciji za gorske teke, ki deluje v okviru Atletske zveze Slovenije, omogočijo udeležbo na svetovnem prvenstvu v gorskih tekih, ki bo letos na Škotskem. Petkratni tek na Čemšeniško planino v tako kratkem času je bil le ena izmed stopničk Radovana Skubica, tokrat uspešna kot še nikoli, kar je dober znak za odlično pripravljenost tega gorskega tekača. Po uspelem teku je v klepetu z nami želel izkoristiti tudi priložnost, da seje zahvalil trgovini "Teja" za pomoč pri izvedbi teka, pa tudi oskrbnici koče na Čemšeniški planini in generalnemu pokrovitelju Ultra maratona Piramidi iz Zagorja. Mi pa mu želimo še veliko uspehov v prihodnje in naj s svojimi hitrimi in vztrajnimi nogami ime Zasavja in Slovenije še naprej uspešno riše na različnih poteh po svetu. I.L B Prejšnji teden je kopalce v Medijskih Toplicah presenetil ropot. Lastnik bistroja Tini je prevrtal steno - pa ne, da bi gledal kopalce, pač pa da bi na ta način ponujal svoje usluge. V hotelu Medijske Toplice so seveda po dogodku sprožili vse pravno formalne zadeve, ko pa bodo stvari bolj jasne, bomo o tem dogodku lahko zapisali kaj več. Foto: Jaša Drnovšek Kako v Radečah Radeče - Po opravljenem tehničnem pregledu in ob prevzemu nekaterih objektov, povezanih z gradnjo HE Vrhovo, se v Radečah ponovno zatika. Z izjemo predstavnika Radečepapir se ostali predstavniki (KS in Komunale) tega pregleda niso udeležili. Pri tem so se sklicevali na sklep občinske komisije za spremljanje gradnje HE Vrhovo, sprejet 19. junija. Tu so predlagali UE Laško, da odpove razpisani tehnični pregled, ker niso izpolnjeni številni pogoji, navedeni v gradbenem dovoljenju, soglasju in odloku o HE Vrhovo. Pripomb na zapisnik o tehničnem pregledu - s strani Radečano v ni bilo. V Radečah se številne investicije niso začele zaradi takih in finančno neurejenih stvari. Sedaj je v "božjih rokah" izpolnjevanje obveznosti iz odloka HE Vrhovo in Sporazuma o odškodnini, ki so ga sklenile KS Radeče, Komunala Radeče in Savske Elektrarne ter IGO Ljubljana. Med ta nedokončana dela zagotovo sodi ureditev ulice Milana Majcna, Starograjske ulice, Trubarjevega nabrežja ter parka v Radečah. R.Š. Zaščitne mreže za Savo Zagorje - Ob cesti od Zagorja do Renk delavci cestnega podjetja Hidrotehnik že dalj časa obnavljajo zaščitne mreže ob Savi. Ko je bila cesta pred leti dograjena, so namestili tudi žične mreže proti padajočemu kamenju, ki pa jih je že obgrizel zob časa. Na odsekih, kjer potekajo dela, so sicer opozorilni znaki, vendar dodatna pozornost kljub temu ne bo odveč. T.L. Program izobraževanja Trbovlje - Revirska ljudska univerza Trbovlje je pripravila bogat program za naslednje šolsko in izobraževalno leto 1995/96. V načrtu je vrsta tečajev in seminarjev za najraznovrstnejše poklice in dejavnosti, pa tudi za izredno šolanje v srednjih, višjih in visokih šolah. Kdorkoli želi izpopolniti svoje znanje, se lahko o šolanju podrobneje seznani na sedežu Revirske ljudske univerze. T.L. Za brezposelne Trbovlje - V petek, 30. junija, se je končala tridnevna eksperimentalna delavnica za brezposelne, ki jo je pripravila Revirska ljudska univerza Trbovlje ob sodelovanju in financiranju republiškega Zavoda za zaposlovanje. Letošnje delavnice se je udeležilo 12 brezposelnih iz Trbovelj, ki nimajo ustrezne izobrazbe in so stari od 24 do 40 let. Podobne delavnice je RLUT izpeljala že lani. Udeleženci so se seznanili z vrsto zanimivih tem, ki naj lajšajo težave brezposelnim ali jim pomagajo najti zaposlitev. Podobni delavnici bosta jeseni tudi v Hrastniku in Zagorju. T.L. Poznaš svetnik svoj dolg Nedavno je tiskovno konferenco sklicala SDS stranka SDSS Trbovlje. Sklic so pogojevala nedavna dogajanja v trboveljskem občinskem svetu ali kot je dejala svetnica Aleksandra Forte, stalna praksa občinskega sveta. Osnovni problemi so kršenje procedure pri vodenju sej, način dela tako sveta, kot župana in občinske uprave, nepravilnosti v zvezi z gradivom ter (ne)zagotavljanjem odgovorov na vprašanja svetnikov. Sklicatelja konference za novinarje Aleksandra Forte in Edvard Petrič sta povdarila, da se zavedata nemoči dveh glasov v svetu, zato pripombe ne naslavljatana vsebinske odločitve, temveč le na operativne. Lahko le protestirata in javnost seznanita z "izvirnimi cvetkami” pri odločanju v svetu. Kot na primer: Svet še vedno dela po začasnem poslovniku, katerega veljavnost pa preneha en mesec po sprejemu Statuta. Statut je bil sprejet 9. maja. Redno je kršeno določilo o prejetju gradiva za sejo 10 dni pred sejo samo. Spornih je več formulacij sklepov, kar sta sklicatelja novinarjev dokazovala s priloženim materialom. Vsebina poslovnika je po mnenju Aleksandre Forte škandalozna, saj "uzakonja" dejansko prakso v svetu. Svetnike se "siti" v izvršilno funkcijo, ki je po zakonu nimajo. Nasprotno pa svetnikom pripada nadzorna funkcija, te pa v resnici nimajo. Seje sveta so "ilegalne", ker zaradi tehničnih pomanjkljivosti zapisnikov ni, ali pa so neuporabni, zapisniki kot akt, pa so le skrajšane verzije. Svet odloča o temah, ki so v popolni pristojnosti župana (zagotavljanje soodgovornosti), pozablja pa se tudi, da je predsednik sveta enak med enakimi. Odgovorov na pisna vprašanja po več mesecev ni, ni pa tudi poročil o uresničevanju sklepov oz. pojasnil za njihovo neuresničevanje. Če bi lahko odmisliti nezakonitosti in kršitve pravil, bi milo rečeno lahko rekli, da najvišji upravljale! v občini nimajo politične kulture. Mateja Grošelj ^ -.......................... ......... Pohod borcev Trbovlje - Zveza borcev Trbovlje pripravlja 8. julija tradicionalni pohod po poteh spominov in srečanje pri brunarici na Vrheh. Pohodniki bodo krenili izpred Zdravstvenega doma Trbovlje ob 7. uri. Ob 11. uri bo na Vrheh tudi kratek kulturni program. Brunk95 Radeče - Krajevna organizacija ZZU NOV Radeče je 1. julija pripravila tradicionalno proslavo Brunk 95, namenjeno spominu na devet žrtev nacističnega terorja na Brunku nad Radečami. T.P. Prva svečanost v Trbovljah Dežne kaplje in kmečka oheet v Kandršah Pred kratkim so šolanje zaključili izredni študenti prve stopnje Visoke upravne šole Ljubljana. Doslej še ni bilo primera, da bi svečanost podelitve diplom izpeljali v Trbovljah. Tokrat so jo in bila je resnično na zelo visokem nivoju, kot se za takšno dejanje spodobi. Diplomantom je 29. junija listine podelil dekan Visoke upravne šole doc. dr. Mirko Vinter. Podelitev j e bila v luksuzno opremljenem Lovskem gradiču. Diplome je prevzelo 13 študentov iz vseh krajev Zasavja. Revirska ljudska univerza bo okvirno do 15. septembra vpisovala kandidate v različne študijske usmeritve, med njimi tudi v 1. in 3. letnik Visoke upravne šole Ljubljana. (IL) Trkanje dežnih kapelj po okenskih šipah naju je tisto soboto prebudilo iz nemirnega spanja. Tesnoba v srcu in iskre nemira v očeh so opozarjale na prihajajoč trenutek. V ihti so potekale še zadnje priprave in predno sva se dobro zavedla, smo skupaj s poročnimi pričami in starši že sedeli v kočijah, okrašenimi s cvetjem. Povorka je v dobrem razpoloženju krenila proti Gostišču Vidergar, kjer smo doživeli lep sprejem. Pričel se je uradni del kmečke ohceti. Nekaj besed o poročnih parih, osebna predstavitev, kulturni program - in že je bil pred nama odločilni trenutek. Obvestila Trbovlje - V ponedeljek, 10. julija ob 18. uri bo v sejni dvorani občine Trbovlje 7. seja občinskega sveta. Svetniki bodo izključno razpravljali o komunalni problematiki. (DH) Zagorje - V četrtek, 13. julija ob 17. uri bo v sejni sobi Gasilskega društva Zagorje nadaljevanje 6. seje Občinskega sveta občine Zagorje. Ob 19. uri pa bo v istih prostorih 3. izredna seja Občinskega sveta občine Zagorje. Razprava bo tekla o pripravi programa zapiranja zagorskega rudnika in o pripravi zaključnega poročila o sanaciji škode, ki jo je povzročilo neurje lanskega junija. (DH) Poročna dvorana in nežna melodija sta vzbujala nostalgijo in mnogim so se v očeh lesketale solze. Čudovite misli o zakonski zvezi, odločilni "DA" in izmenjava prstanov, so ta trenutek naredili še bolj veličanstven. Po kozarcu hladnega šampanjca sva pozabila na vse tegobe preteklih tednov, na številne priprave, na mnoge neprijetnosti pri organizciji kmečke ohceti. Ostal je lep spomin in zlat prstan. Iz vsega srca se želiva zahvaliti podjetjem; Steklarna Hrastnik, Stedek Hrastnik, Forstek Hrastnik, Pak 4 Trbovlje, Bramac Trade Celje ter občini Hrastnik, ki so nama mogočih poroko na tej tradicionalni prireditvi. Dolores in Jani Urbajs Mari Biserna leta Justine in Franca Cerk Doživeti skupaj 60 let je velik praznik. Na začetku skupne poti gotovo nihče ne razmišlja o tem, kako bo, ko bo minilo toliko desetletij, če bodo sploh dana. Ko je ta doba mimo, jo dva občutita kot dokaj hitro prehojeno. Justina in Franc Cerk iz Trbovelj sta to lepo obletnico prejšnji teden praznovala v krogu svojih najdražjih. Kar precej se jih je zbralo "za špitalom", kjer vsa leta živita. Po vsakem prijetnem prazniku je življenje bolj sveže in tudi po tem doživetem visokem jubileju bosta lahko še dolgo klepetala o praznični nedelji in o življenju, ki sta ga skupaj oblikovala. Triinosemdesetletni Franc je bil rojen v Trbovljah ''za špitalom". Še sedaj živi v tej stari hiši, le nadstopje višje je doma. Dve leti mlajša Justina pa je bila doma na Vačah pri Litiji, takrat seje pisala Prašnikar. Deset otrok je bilo pri hiši. Najprej so bili pastirčki, potem so šli fantje k vojakom, pa po svetu, dekleta pa tudi na različne poti do kruha. Justina je bila najprej pestma, pa ji to ni šlo, potem pa je delala v svinčevem rudniku. Ko je v rudniku zmanjkalo dela, pa še ata so takrat umrli, jo je sestra peljala na delo na Izlake. Gospodarji pa so propadli, takšni so bili časi, in vrnitev domov je bila za nekaj časa nujna. Mama ji je ponudila, da bi z njo hodila v tabrh, pa si tega dela ni želela. Delo si je našla v Novem mestu, trajalo je nekaj let, potem pa je spet ostala brez. Odšla je k sestri Lojzi Petričevi v Trbovlje. Prav takrat je šel Franc Čerk za botra starejšemu Petričevemu sinu in tako sta se spoznala. "Je rekla, da sem kar fejst fant", je veselo pristavil slavljenec. "Taje pa kar zagrabil", je hitro pristaviila njegova žena. Prijetno je bilo ob živahnem pogovoru gledati oba. Franc ima kožo na obrazu kot mladenič in gladkost bi mu zavidala lahko marsikatera dama srednjih let. Justinino govorjenje je silno tekoče in preudarno in njen glas je pomirjujoče globok. Tako prijetna j e bila videti s cigareto v roki, pri teh letih imajo redke ženske takšno navado. "Štirinajst let sem imela, ko sem začela kaditi." "Pa je nisem nikoli mogel odvaditi", je pripomnil večni nekadilec. "Kadil res nisi, ampak..." "Le kaj, no? Ja, veliko pa tudi ne", je takoj razumel njeno pripombo o določeni žeji. Tako prijetno usklajena sta bila v besedovanju, da je bilo prav zabavno. Rodili so se jima štirje otroci. "Čisto tako j e bilo kot je hotela, najprej sem ji uštimal hčer, pa sina, pa spet hčer in sina." Boža je v Kanadi, Francija žal ni več, Nana in Justin pa živita v Zagorju. Justina je delala doma, po šest ali sedem prešičev je zredila, pa race, gosi in kokoši j e imela, pa še grede zraven. Franc je delal v rudniku, zraven pa mesaril pri bratu. Tudi kuhal je rad, zato so ga rudarji vzeli s seboj po Jugoslaviji, pač v rudnike, kamor so šli delat. Ko je šel Franc v penzijo, je najprej na tržnici prodajal ribe za trboveljsko mesarijo. Neko zimo so ga prosili, da bi šel kuhat na Planino. Vse od kraja zna kuhati, najraje pa je jedel meso. Sedaj ga nima več rad, zelenjave pa sploh ne mara in tako mu ostane le še veliko sadja. Ženo je vzel seveda s seboj in tako se je začela kuharska pot od postojanke do postojanke. Iz Planine na Vrhe, z Vrhov na Sveto goro, pa v pasji klub, pa v Lontovž. Še sedaj se ljudje spomnijo njegovih klobas in ko ga vidijo sedeti na ganku, mu pravijo "le kaj sediš tukaj, pojdi raje delat klobase". Zelo dober kuhar in mesarje bil in vsake jedi seje rad lotil. Franc je bil glavni kuhar, Justina pa njegova pomočnica. Ko so otroci še hodili v šolo, so prišli tudi zraven med vikendi, ko pa so zrasli, sta ostajala v hribih sama. Veliko sta morala delati in veliko spominov imata na tiste dni. Posebno doživetje je bilo, ko je pripravil kosilo za Tita, ko je prišel na Vrhe. Franceve krvavice so se zdele Titu odlične. Danes, ko je za njima 60 skupnih let, pravita, da sta. veliko preživela, veliko doživela. Spominjata se vsega, dobrega in slabega. Med vojno je bilo zelo hudo, ampak o tem ne govorita veliko. Življenje je bilo trdo in tolči gaje bilo treba, da so ga preživeli. Danes jima hudega hi, le bolezen jima ne da miru. Franca je zapustil vid, srčni spodbujevalec mu je vsaj srce okrepil, žolčni kamni mu ne dajo miru, Justino pa bolijo noge. Tako sta v večini doma, stopnice so prehudo breme zanju. "Zanič sva", je dejala gospa Justina, kije Selani sekala drva. "Kaj češ, bolezen, nikamor ne moreva", je podkrepil trditev gospod Franc. Imata pa čudovito mlado sosedo Barbaro Kmetič, pa znanka Beba Dolinarjeva je zelo pogosta gostja in jima nesebično pomaga, pa otroci in vnuki tudi pridejo. Tudi zdravnik je pri njima vsake tri tedne. Justina še vedno vstaja ob štirih zjutraj, Franc pa pride k zajtrku nekaj po šesti. Te dni pa sta se precej vračala v čas izpred 60 let, ko sta 29. junija 1935 rekla tisti DA, ki še vedno trdno drži. Iskrene čestitke obema, kar največ dobrega počutja, pa čim lepše preživita vajine dni v prihodnje! Ivana Laharnar ■ Sj Davčne olajšave za lastnike gozdov Lastniki gozdov imajo po Zakonu o dohodnini (Ur. list RS št. 71/93) v več primerih možnost, da znižajo katasterski dohodek, pa tudi, da so začasno ali celo trajno oproščeni davka na ta dohodek. Če teh možnosti ne poznate oz. jih do sedaj še niste izkoristili, si preberite povzetek iz omenjenega zakona. Znižanje katastrskega dohodka Zavezanec za davek od dohodka iz gozda, ki vlaga lastna sredstva za nabavo mehanizacije in naprav ter vlaga lastna sredstva v gozdove (gojitvena dela, gradnja vlak...), razen za pogozdovanje, lahko u veljavlj a znižanj e katastrskega dohodka v višini 25 odstotkov vloženih sredstev za dobo štirih let. Znižanje ne more presegali zneska štirikratnega katastrskega dohodka, ugotovljenega za leto, v katerem je zavezanec vložil lastna sredstva. Vlogo z dokazili o višini vloženih sredstev je potrebno vložiti v 30 dneh po vložitvi sredstev pri izpostavi, kije pristojna za odmero davka. Znižanje se prizna od 1. januarja leta, v katerem so bila vložena sredstva. Če je bil odnos na posamezni gozdni parceli ali na več gozdnih parcelah manjši zaradi naravnih nasreč (požar, vetrolom, žled...), rastlinskih bolezni in škodljivcev (lubadar, smrekova grizlica, sušenjejelke...) ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih lastnik ni mogel preprečiti, se mu za dobo 6 let prizna posebna olajšava. Prizna se tako, da se katastrski dohodek vsake parcele zmanjša za toliko odstodkov, za kolikor se je zmanjšal donos. Vlogo je treba oddati na izpostavi, pristojni za odmero davka, v 15 dneh po nastanku škode. Trajna oprostitev davka Davka so trajno oproščeni dohodki od zemljišč, na katerih so varovani gozdovi. Podatke o teh gozdovih sporoča izpostavi Zavod za gozdove Slovenije. Plačila davka so oproščeni tudi odhodki zemljišč pod visokonapetostnimi daljnovodi. To oprostitev uveljavljajo zavezanci sami, z vlogo in dokazili pri izpostavi, pristojni za odmero davka, v 30 dneh po nastanku pogojev za oprostitev. Začasna oprostitev davka Za dobo 20 let so davkov oproščena tista kmetijska zemljišča, ki se pogozdijo (velja po 1. januarju 1994). To velja le za kmetijska zemljišča, ne pa za pogozdovanje zemljišč, ki so že bila gozd. Oprostitve se priznajo, če so bila dela opravljena strokovno in v skladu s programi razvoja gozdarstva v Sloveniji, tj. z gozdnogospodarskimi načrti gospodarskih enot. Vlogoje treba oddati na izpostavi, pristojni za odmero davka, do konca leta, v katerem ste pogozdovali. Če ste rok zamudili, se oprostitev prizna šele od 1. januarja naslednjega leta, za pretekla leta pa se trajanje oprostitve skrajša. Marijana Tavčar,dipl. ing. gozd. Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Ljubljana Ustanovitev Zasavske turistične zveze V sredo, 28. junija je bila v Trbovljah ustanovljena Zasavska turistična zveza, v katero se bodo prostovoljno združevala turistična društva in drugi dejavniki na področju turizma. Njihova poglavitna naloga bo uresničevanje skupnih ciljev pri razvijanju in pospeševanju turizma v Zasavju. V regijskem odboru za turizem, ki deluje v okviru Območne gospodarske zbornice Trbovlj e, so s pomočjo Turisične zveze Slovenij e izdelali statut in program ZTZ. Za ta korak so se odločili, ker že dalj časa čutijo praznino pri povezovanju turističnih in drugih sorodnih društev v Zasavju. Spoznali so, daje zasavski prostor eden redkih, kjer durštva niso povezana v zvezo. Zasavsko turistično zvezo, katere osnovni ustanovitelji so turistična društva in vsi, povezani s turizmom, so ustanovili v želji vzpostaviti medsebojno povezavo in sodelovanje. Predsednica regijskega odbora za turizem Belinda Ladiha je na ustanovnem zboru predstavila statut zveze in program dela do konca letošnjega leta. Osrednja naloga zveze je skrbeti za koordinirano delo njenih članov in drugih dejavnikov v turizmu. To naj bi omogočalo enotno usmerjenost in neposrednost akcije za pospeševanje razvoja turistične dejavnosti in turizma v Zasavju. Lahko pa opravlja tudi naloge komercialno-gospodarske, storitvene in propagandne dejanosti, ki pa morajo biti v skladu z Zakonom o društvih ter drugimi veljavnimi predpisi s tega področja. V imenu območne gospodarske zbmice je direktor Rado Pergcr predstavil dosedanje delo regijskega odbora za turizem, ki je bil ustanovljen pred dvema letoma. Njegova naloga je bila pospeševati določene aktivnosti na področju razvoja turizma v Zasavju. Poudaril je, da se Zasavje nahaja pred pomembnimi izzivi prestrukturiranja in daje razvoj turizma - kot sestavni del gospodarstva - izziv na tej poti. "Zasavje je poznano bolj po negativni ekološki referenci, vendar pa so tu tudi sposobni ljudje in lepi kraji, ki bi jih lahko s pridom izkoristili." Potreba po večji profesionalnosti j e porodila idejo o ustanovitvi ZTZ. Predsednik Turistične zveze Slovenije Marko Rožič, ki se je z zadovoljstvom odzval vabilu na ustanovno srečanj e, j e izrazil podporo ter pripravljenost Turistične zveze Slovenije za sodelovanje in pomoč ZTZ. Kot prvo nalogo si je Zasavska turistična zveza (po programu) zadala sodelovanje v akciji "Moja dežela - lepa, urejena in čista". V okviru akcije morajo v vsaki občini imenovati komisijo, ki bo ocenila šole, podjetja in kraje, pripravila poročilo in ga posredovala na Turistično zvezo Slovenije. Mia Južina Novosti pri zdravniških receptih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije s 1. julijem uvaja novosti pri izdajanju zdravniških receptov. Novost uvajajo na temelju pravilnika o obrazcih in listinah za uresničevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zdravila, ki sojih zdravniki predpisali na starih receptih do vključno 30. junija, je treba dvigniti v lekarni do 31. julija letos. Zdravniki, kijih zavarovanci in zavarovanke obiskujejo od. 1. julija dalje predpisujejo zdravila že na novih receptih. Od 1. julija sta v uporabi dve vrsti receptnih obrazcev. Na "zelenih" obrazcih - receptih se predpisujejo zdravila v breme zdravstvenega zavarovanja, na belih pa zdravila, ki ne spadajo med pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zelene recepte izdaja ZZZS, bele pa Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. #sfis,it jOBNNV t. JEKSfiN lucaii« hatttut MARIO i»d ElifiAR J. SCRIRI« Bnci »t ile it«i St C&Mftt MUNOft« Smrsrhi b, CaI.SE* mUSCUAM hihtti tf KARUN Dimici Sr MAŽ TKA COOUiKE vsej zadevi pa je to, da vsej prežetosti z erotiko navkljub film in osebje v njem, v ospredje še vedno postavijo ljubezen. Čudno, ne? Še posebej, če vam o ljubezni govori "nimfomanka", ki se noro zaljubi v svojega gostitelja že samo zato, ker jo le -ta ogovori z besedami ko tj e Rožica, cvetlica in "tem starim zidom boš povrnila lesk", obenem pa se ne zna / ne more upreti trinastletniku, da se ne bi z rokama sprehodil po najbolj skritih & varovanih kotičkih njenega telesa. Zgodba o Rose je polna topline, popestrena z neštetimi detajli iz resničnega življenja in z odlično igro. Diane Ladd in Laura Dern sta bili prvi, ki sta bili nominirani za vlogo matere in hčere v istem letu, vlogo, ki jo igrata v resničnem življenju. Baje je Calder Willingham scenarij za film napisal po avtobiografski noveli, vendar je nedvomno pravo vrednost dosegel šele z dodatkom ženskega, tokrat režiserskega, pogleda na zadevo Marthe Coolidge. Kajti, "Moški so včasih preveč ne fleksabilni glede seksa. Ko načneš to temo, ne morejo misliti na nič drugega." Ocena: **** Tommy nmrrr mamanau Fajon . Kdo je Sašo'pa tako vsi verno. Kuže, tla bo v kratkem na slovenskem glasbenem prizorišču prišlo do popolne zmede. "Narodnjaki" snemajo zabavno glasbo, "zabavljači" pa narodno-‘zabavno. Lc kdo bi sc znašel? Tako je pred kratkim ansambel Ptujskih pet posnel nove, zabavne pesmi. Res je, le sakaj ne. Toda sama od sebe se postavi -prašanjc, kdo pri nas je kaj. Saj veste kaj .humana, spet smo;skupaj, , • ... • Čeprav je že julij, upamo, da je preostalo Poročali smo ze o problem*n ki j* ima dovoli nav ih rednih bralcev, ki zaenkrat še obetavna skupina Requrem. Kljub temu niso na morju, ali pa kje drugje. Pa i* našli novega kitarista m c kratkem začnimo. M uri jun Smode, o katerem smo (obljubljajo da bo to se pred jesenjo) bodo pred Časom že putoeali. je izdal tudi CD posneli preostale pesm. zrr kaseto. Cc ploščo. Čeprav so mnogi predvidevali, da verjamete moji besed ifa.pačrkam), bomo je njegove karieie konec, so se nšteli. Po ‘> njih še veiiko sl,šah. In prsati seveda. . izrednem odzivu (.seveda mislimo prodajo V kratkem bo izšel tud. najnovejsialbum kasete) j c torej pred nami še kompaktna Irene Vrčkovnik. Irena je na žalost plošča. Nekatere pesmrnes niso slabe... nekaterih, ter na veselje dmg,h,zamenjala Tudi Dominik Kozarie se ne more založbo, ki ,/daja. njene plošče. Ob tern pa pritožili nad slabo prodajo svojega je posnela se en duel. spet z Ivanom prvenca. Tako vsaj kaže. Pred kratkim sc Hudnikom, kr ji spet obeta uspeh. Seveda Um,O ................. m, - no« pnapi., sknpO l-anmn Hn.lmkom. pesmi. Roko na srce, njegov prvenec je bil Se pomnite tovansr, pesrn.ee nrej.no se res dober, zalo ne dvomimo, da bo radi? Poslušajte njun nov hd - Mati Mary| nadaljevanje kaj slabše. Še posvbe} zalo, ............... u mmmtm iS:™: ....... ^ odgovorov na trase nagradno vprašanje. Pravzaprav je količina prispelih odgovorov piav katastrofalna. Poletna vročina kisa možgane, /ato je kakopak prav, da sejih pošlje na dopust. Nekateri i no/gum še niso na dopustu m ponavadi imaji) zaiaii, tega kakšno kori,!. Kol na primer novi lastnik eedejeka skupine Mr. Big. Za najbolj srečnega podjetnika se je tokrat izkazal SeBastjan ZupAN iz Zaqor|*a. ■..' : ■ ■ . x Z malo sieče je svoj vložek tam okoli ti (deset tolarjev; kot je v redna dopisnica itt znamke podvojil za več tisoč odstotkov. Dva jurčka vreden cedcjček lahko Sebastjan pričakuje jro pošli. Ostalim pa želim več sreče prihodnjič-! :x:;X;X:XxX;X;X:XxX:X:X:X:ixtxtxixjxxxNx;:xX;:;:;X;X;Xx:;X;XxXxXxixXx;:;XxX;X;XxX; mm: Počitnice so čas za tabornike Smo taborniki rodu Polde Eberl Jamski iz Zagorja. Kot vsako leto smo se tudi letos udležili področnega mnogoboja v Zrečah. Tja je šlo pet skupin, starih od 7 do 15 let. Z dobrimi rezultati smo dobili vstopnico za republiški mnogoboj, ki je bil prav tako v Zrečah. Mnogoboj je trajal tri dni in naša dekleta so morala pokazati znanje vpostavljanju šotora in stolpa, orientaciji, lokostrelstvu in signalizaciji. Uvrstile so se na čudovito tretje mesto. In za to mesto jim iskreno čestitamo. Kot vsako leto, tudi letos pripravljamo letno taborjenje. Taborili bomo ob Kolpi blizu Osilnice. Otroci bodo spznavali naravo in življenje v njej, se igrali in kopali. Seveda pa ne bo manjkalo taborniškega življenja. Ena skupina deklic pa bo odšla na potovanje po zahodni Evropi in se udeležila Jamboreeja - svetovnega zleta skavtov in tabornikov na Nizozemskem. Obiskale bodo še Pariz in švicarske Alpe. Kot vidite, zagorski taborniki ne počivamo, in vesela sem, da je tako. Tanja Trop Tekmovanje V nahrbtnik sem zložila vse potrebne stvari za odhod na državni mnogoboj ter si okoli vratu zavezala taborniško rutico. Napotila sem se proti telovadnici Partizan. Tam so me že čakale ostale tabornice: Tina, Nina, Saša in Tjaša. Ker smo se peljale z osebnim avtomobilom, ni bilo prostora za vse. Saša se je peljala z Ervinom (našim spremljevalcem), vendar bosta zaradi njegovih opravkov prispela pozneje kot me. Ob 17 - ih smo prišle v Zreče, kjer je potekalo tekmovanje. Po Ervinovem naročilu smo se prijavile in vplačale startnino. Vsega skupaj je sodelovalo 18 različnih starostnih ekip. Pri zboru nam je Emil (organizator mnogoboja) opisal porazdelitev veščin in drugih aktivnost. Ura je neizmerno hitro tekla. Na vrsti je bilo lokostrelstvo, vendar Ervina in Saše še ni bilo. Vse, ki smo že bile v Zrečah, smo bile zelo nestrpne in jezne, kajti nismo imele niti loka (ki gaje imel Ervin v avtu) in niti Saše. Morale smo prestaviti čas streljanja. Naša skrb je bila tudi prenočišče. Šotora še nismo imele postavljenega in pripravljenega. Izgubile smo že vso tekmovalno voljo, a ko sta naposled le prišla, se je le-ta povrnila. Najprej smo si postavile šotor pred šolo. Zaradi prevelike zasednosti pri lokostrelstvu smo odšle najprej postavljati stolp. Ko smo bile na vrsti pri lokostrelstvu, seje že začelo mračiti, zato smo imele manj ugodne pogoje kot ostali. Žeje bila na vrsti večerja. Hitro smo pojedle in odhitele k tabli, kjer so bili napisani rezultati obeh veščin. Nasmejale smo se, ko smo videle, da smo bile pri stolpu najboljše. Tudi pri lokostrelstvu smo dosegle dosti točk. Bile smo navdušene. V šotoru smo si porazdelile spalne prostore, nato pa smo odšle v veliki šotor, kjer smo imeli spoznavni večer. Naslednji dan smo vstale ob 7. uri, se uredile in odšle k zajtrku. Nato smo šle vrisovat kontrolne točke (KT) v karto. Po pregledu karte smo odšle na progo. Orientacijski pohod smo zaključile v dveh urah. Bile smo srečne, kajti prvič smo našle vse KT. Zaradi dežja smo bile mokre. Za razvedrilo smo imeli na izbiro pikado, košarko, pretepanje z vrečami, rolkanje in plavanje. V šotoru smo mokra oblačila zemenjale s suhimi, po kosilu pa smo se odločile za kopanje v zreškem zunanjem bazenu. Kopale smo se tri ure. Po tem smo se vrnile k šoli, kjer nas je čakala predzadnja veščina - postavljanje šotora. To nam ni šlo tako dobro od rok. Po večerji smo preštele vse dosežene točke in ugotovile, da smo na vodilnem mestu. Saša je morala domov, ker je s starši odšla na morje. Tako smo ostale le še štiri tekmovalke. Vedele smo, da tekmovalke, ki so po točkah takoj za nami, obvladajo Morsejevo abecedo bolje kot me. Tina, Nina in Tjaša so od nestrpnosti kmalu zaspale. Jaz pa sem se pridružila ostalim tabornikom pri plesu ob dobri glasbi in ognju. Tam sem ostala do polnoči. Naslednjegajutra smo vse težko vstale. Pri signalzaciji smo bile prve na vrsti. Potrudile smo se, kolikor smo se lahko, čeprav smo vedele, da je tudi to premalo. Do zbora smo morale pospraviti šotor. Tega smo se lotile takoj. Ob razglasitvi rezultatov smo bile našega dosežka zelo vesele, čeprav je bilo to tretje mesto. Tudi Ervin nas je pohvalil. Pri zboru so podelili nagrade. Za doseženo tretje mesto smo dobile kompas in majice. Čeprav nam je nagajalo grdo in deževno vreme, smo zadovoljne odšle domov. Vendar poudarjam: "Za državni mnogoboj je tudi tretje mesto velik dosežek!" Tabornica Tina Bantan Nekaj koristnih nasvetov in navodil, kako se obnašati na vlaku, ponujamo vsem tistim mladim in starim, ki se odpravljajo na morje z vlakom: - s seboj ne vzemite preveč prtljage (ker boste težko vse nosili, pa še avtobusi so na Primorskem med počitnicami tako polni kot pri nas v času šolanja); - na vlaku ne jejte npr. čebule, raznih salam..., ker lahko ljudem, ki sedijo v vaši bližini, postane slabo; - ne utrujajte vašega soseda z "brezveznim" čvekanjem; - ne zasedite več prostora, kot ga potrebujete ... S.G. Mladim Zasavcem 'I ma jv narisala svojo umetnijo že med šolskim letom, še več priložnosti pa ho imela zdaj med povitinicaami. Mogoče seje malo preveč sekirala zaradi gobčka in noge. Saj ni nujno, da predmet oblikovanja popolnoma ustreza resnici. Risba Bi fotografija. M irue duše lahko zavijemo malo posvoje. Dobro pa je pogledati na ravnotežje predmetov, barve... Predlagamo, da kakšno dopoldne organizirate slikarsko kolonijo. Izdelke pa ,az,stavite.Ne ravno popravkarpreMjenem hodniku... Jepaže t«>U varno da jih pošljete v Mišma*. "Ponovno nam je uspelo. da smo tretjesolci izdali razredno glasilo Škrincojcd. Naslov so izbrali učenci zato, ker jim je bil trbovlcljski izraz škrinea za napol (danke zelo všeč..." piše razredničarka Marjana Košir, kije njihove prispevke uredila in lepo pretipkala. Lepo povdarjamo zato, ker so črke večje kot navadno. Marsikdo ne ve, da večina otrok pa tudi odraslih raje heretekstz velikimi črkami. Poleg spisov imajo še pesmice, tnale oglase, rebuse in uganke, Vsak sestavek sta ilustrirali Maruša Kos In Nives Dornik. Tudi naslovnico. Sicer pa sc boste lahko prepričalio njunem risarskem talentu še v naslednjih številkah. V naslednji številki hotno brali tudi v razrednem glasilu t.",,c, .......................... E: Risba Dolgočasila sem se. Zunaj je bil sončen dan, po telefonu so me klicale prijateljicein me spraševale, če bom prišla ven, a sc mi ni ljubilo. Vse me je tako bolelo, da sem komaj dvignila slušalko. Razmišljala sem in razmišljala ter se domislila. Spomnila sem se, kako mi jeoče pripovedoval, kaj je minule noči sanjal. Odločila sem se, da bom to narisala na velik plakat. Pripravila sem si velik risalni list, ošiljen svičnik in radirko. Mučila sem se narisati konja, a ker sem ga narisala podobnega psu, me je minilo. Pred očmi sem zagledala knjigo, katera ja na naslovni strani imela narisanega jelena. Bilje tako lep, da nisem niti pomislila, kako težko gaja narisati, a že sem imela narisano glavo, rogovje, telo, rep in noge. Sprva je bila le skica, a potem sem celo telo lepo oblikovala. Nikakor pa šemi ni posrečil jelenov gobček in noge. Gobček je bil podoben kljunu, noge pa prašičjim nogam. Skoraj sem si populila vse lase, zato sem se odločila, da bomraje narisala ozadje in šele potem gobček in noge. Skozi vrataje vstopil oče. Nisem ga slišala. Bila sem zatopljena v svoje delo, v mavrično nebo. Vstopil je v mojo sobo. pogledal, kaj delam in se zasmejal. Pogledala sem ga zelo vprašujoče. In spet seje začel smejati. Ponudil seje. da mi bo pomagal. Ne, ampak jaz sem bila svojeglava. Nisem mu pustila, da bi mi pomagal, zato je odšel. Spet sem prišla do gobčka in nog. Najprej sem začela z nogami. Narisala sem jih bolj kot ne uspešno. Na vrsto je prišel gobček. Ampak malo kasneje ni bil več gobček ampak kljun, rilec, nos... Nato sem narisala kvadratek ter po njegovih zunanjih dveh robovih malce zaokrožila. Pobarvala sem ozadj e in risbo pokazala očetu. Bilje preseneče. Usta so mu ostala odprta. Zato sem od veselja vzkliknila:"Uspelo mi je!" A v tem trenutku je vstopila mamica ter kar poskočila, ker seje ustrašila mojega vzklika. Poklicala sem vse prijateljice in z njimi odšla ven, a ko sem se vrnila, nisem mogla od svjerisbice umakniti oči. Tina Sodec, 6.a, OŠ Ivana Cankarja Kako smo ustvarjali protidežvni stroj Odločil sem se, da bom izdelal protideževni stroj. Poklical sem prijatelje, da bi mi ga pomagali sestaviti. Vsakemu sem naročil, naj prinese nekaj vijakov, kovine, akumultorin staro rabljeno uro. Sam sem prinesel moje staro kolo in močan ventilator. Ko so prijatlji prišli, smo začeli z delom. Kovino smo zvili, da bi bila okrogla. Ventilator smo priključili na akumulator, da se je začel vrteti. Nato smo gaizključili in ga previdno dali skozi zavito kovino. Uro smo zmontirali tako, daje kazalec kazal hitrost vrtenja. Toda nismo vedeli, kam s kolesom. Za prevoz stroja smo prosili nekaga šoferja tovornjaka, saj je bil stroj težak. Preizkusili smo ga pred jablano in glej, oblaki so se razkadili. Damjan Bizjak, 3.b OŠ Ivana Cankarja Portorož Portorož je prav zares, prava mina, to je res. Veliko stolpnic tu stoji, zato turistov mrgoli. Tu letujemo tudi mi, veliki in mali frajetji. Vsi se radi kopamo, 'kerjetukaj "ful" toplo Pobje pa osvajajo in na veliko tunkajo. Žal nam je, ker konec je, ker tukaj nam prav luštnoje. Marjana Krajnc in Petra Šikovec 4.b OŠ Ivana Skvarče OŠ Ivana Cankarja Doma imam veliko igrač: plišaste živali, avtomobilčke, razne kocke in še in še igrač. Najraje imam plišastega konja, ki je včasih imel železno gugalo. Zdaj ga nima več, zato ga včasih dam k sebi v postlejo. Nekaj časa je bil že na podstrešju, zato sem ga temlejito opral v kadi. Včasih mu počešem grivo in rep. Sedaj sedi pri meni in gleda, kar pišem o njem. Matej Drnovšek, 2.b OŠ Ivana Cankarja Hrastnik - Hrastniški kajaka m in kanuisti so ob 50 letnici delovanja (uradna ustanovitev je sicer leta 1947) in praznovanju občinskega praznika, dobili najšlepše darilo -nov športni dom, katerega so poimenovati Center vodnih športov. Idejna zasnova, potrebna dokumentacijam gradbena dokumentacija, slabili urejeni že leta 1987, dela, ki so trajala polnih sedem let in v katera je bilo samo v zadnjem obdobju vloženih preko 6500 ur prostovoljnega dela, pa so stekla leto kasneje in kot že rečeno trajala z manjšimi prekinitvami polnih sedem let. V dom, ki ima vse potrebne prostore, od garaždo sanitarij, garderob, fitnesa do večnamenske dvorane, so bila vgrajena sredstva občinskega samoprispevka, proračuna, materialne in finančne pomoči podjetij in obrtnikov do krajevne skupnosti Steklarna, za katero ima dom še poseben družbeni pomen. Nov dom, ki stoji neposredno ob reki Savi in se lepo ujema s starim lesenim objektom, zaokrožuje zares lep športni center od katerega bodo imeti nedvomno največ koristi kajakaši in kanuisti, ki že leta nazaj kljub slabšim pogojem predstavljajo kvalitetni vrh hrastniškega tekmovalnega športa. J.P. Nogometna šola Vilija Amerška Zasavje - V mesecu juniju so mladi nogometaši pod budnim očesom trenerjev Francija Sivka, Štefana Gošteta n Edvarda Navratila opravili zadnji trening v tem terminu. Nogometna šola je najprej delovala kot Društvo za vzgojo mladih nogometašev (od Litije do Laškega). Doslej imajo v Trbovljah 17 članov, v Zagorju pa kar 45, s tem, da se v šolo vključujejo vedno novi člani. Nogometaši od 8 do 10 let trenirajo v skladu s praviti NZS dvakrat tedensko, starejši pa dvakrat mesečno. V primeru večjega zanimanja bodo v prvi polovici julija organizirati 7-8 dnevni nogometni kamp v Žalcu (če bodo finančna sredstva dopuščala) ali v Kisovcu. Tu bodo mladi nogometaši trenirati 2-3 ure na dan. V avgustu bo štartala celoletna šola. V tej šoti bodo najprej opraviti teste fizičnih sposobnosti, obiskati pa bodo tudi telovadnice, seveda ob tistem osnovnem - treningu nogometa. P.M. V pokalu s Črnučami Zagorje - V soboto so v Velenju v Beli dvorani izžrebati pare prvega kroga lige desetih ter pare šestnajstine finala slovenskega pokala. Nas je seveda bolj zanimal žreb za slovenski pokal, v katerem je sodelovalo tudi Zagorje. V lepi druščini so med prvoligaši, drugoligaši in nižjeligaši Zagorjani za nasprotnika dobiti Črnuče. Gostitelji tekme bodo Čmučani (tretjeligaš), tekma pa bo na sporedu 6. avgusta. V šestnajstini pokala igrajo samo eno tekmo. Sicer pa so drugi pari naslednji: (2. avgusta):Nafta- Maribor Branik, Nova Oprema -Primorje, Vevče - Olimpija, Izola - Mura, Rudar (V) -Beltinci, Adria Miren - Gorica, Kočevje - Publikum. (6. avgusta): Cankova -Šentjur, Pobrežje Maribor -Koper, Aluminij - Drava, Dravinja - Železničar Oscar, Bakovci - Jadran Dekani, Črnuče - Zagorje. Železničar Maribor - Transport Ilirska Bistrica, Visoko pri Kranju -Naklo, Čentiba Wreng - Sava. Žreba za drugo ligo ni bilo, ker vsi klubi še niso poravnati denarnih obveznosti do NZS. P.M. Trbovlje - Trboveljski nogomet se je pred približno letom dni nahajal v težki krizi. Rudar je bil celo na robu izpada iz drugotigaške konkurence. Z novo upravo so prišli tudi boljši dnevi. Ekipa se je v prestopnem roku precej okrepila (v glavnem so se vrniti "domači" igralci), kot osnovni cilj pa so si zastavili uvrstitev med najboljših osem, torej obstanek v drugi ligi. Na koncu so Trboveljčani pristali na 4. mestu, kar pomeni daje načrt izpolnjen. Ob tem pa je vendarle potrebno poudariti, da so "zeleno-črni" jeseni igrati zelo dobro in biti od vsega začetka na vrhu lestvice. Pojavila se je nova želja: uvrstitev v kvalifikacije za prvo ligo. Spomladanski del prvenstva ni bil tako uspešen. "Rudarji" so "nakopati" samo 14 točk, kar 7 manj kot v jesenskem delu prvenstva. "Spomladi smo imeti precej težav s poškodbami in kartoni. Tako smo morali kar naprej menjati moštvo. Nekateri ključni igralci so pokazati manj kot v prvem delu prvenstva, poleg tega pa smo se na lahek način odrekli Mcšanoviča. Če bi zares imeli večje dlje, potem bi ga seveda zadržali in pozimi še okrepiti moštvo. Naša tiha želja se tako ni uresničila, najpomembneje pa je, da smo s 4. mestom brez težav ohraniti drugoligaški status," je dejal trener Milan Ocvirk in nadaljeval: "Vsi igralci so pravzaprav približno enako zaslužni za 4. mesto. Kljub temu bi še posebej pohvalil najboljšega strelca Holeška in kapetana Sotenška, ki sta manjkala le na zadnji tekmi v Turnišču ter Zaimoviča, ki je odigral 27 tekem. V veliko pomoč nam je v končnici prvenstva bil tudi naj starejši igralec Rižncr, v tem obdobju pa se je z igrami in tremi zadetki izkazal tudi mladinecBorsntar. Prav mladi igralci so na trenutke pokazati, da ima Rudar lepo bodočnost." Čeprav ima trener Ocvirk v Trbovljah tudi precej nasprotnikov bo najbrž ostal na trenerskem mestu. Načrt je bil namreč izpolnjen, poleg tega pa je pred preteklo sezono podpisal dvoletno pogodbo. V Rudarju naj bi tudi v prihodnje v glavnem igrati domači igralci. Zaradi težkega finančnega stanja namreč ne morejo računati na okrepitve od drugod. Seveda bi želeti dobiti kakšnega dobrega igralca, po mnenju strokovnega vodstva pa je moštvo v lanski zasedbi sposobno uvrstitve v sredino lestvice v sicer veliko bolj močni drugi ligi. Eden od velikih ciljev trboveljskih nogometnih delavcev je tudi okrepitev upravnega odbora. V njem zaenkrat dela le pet članov. Branko Jošt, Rudi Žagar, Vinko Godicelj, Vili Ceglar in Matjaž Šintler si zaenkrat zares zaslužijo čestitke, pa čeprav igralcem še nekaj dolgujejo. Zanimivo, da so doslej finančna sredstva dobiti v glavnem izven Trbovelj. Ati to pomeni, da dolgoletni šport številka 1 v tem mestu nima več ljubiteljev? Najbolj verjetno ni tako, saj je bil Rudar na čelu gledanosti v drugi ligi. Kje torej tiči problem? Eden je zanesljivo v zaskrbljujočem položaju celotnega trboveljskega gospodarstva. Kaj pa drugi? Kdo ve...? Sašo Fabjan j • wmm Denis Bovhan ni samo priden učenec, saj bo šolanje nadaljeval na Gimnaziji, ki se rad igra na računalniku, ki plava v morju ampak je predvsem odličen športnik, ki rad igra tenis. Športno pot je začel kot smučar, tenis je igral le za zabavo s svojim očetom. Kmalu pa se mu je ta šport tako priljubil, da gaje začel resneje trenirati in se zaradi tega odpovedal tudi smučanju. Z aktivnejšim igranjem tenisa je začel dokaj pozno, saj je bil star že 10 let. Njegov trenerje že od vsega začetka Marjan Čuk, kije kmalu opazil, da ima Denis izreden občutek za udarec, velika pomanjkljivost pa je bilo delo nog. Po naravi zelo vztrajen, je vaje delal tudi sam in prvi rezultati so se pokazali že zelo kmalu. Začel se je udeleževati turnirjev, kjer so tekmovanja potekala v manjših skupinah po 5 tekmovalcev, igrali so vsi med seboj in navadno je bil Denis tisti, kije premagal vse. Že v tej starostni kategoriji seje udeležil tudi pravega turnirja in sicer mednarodnega tekmovanja za Bergantov memorial. Uvrstil seje med 8 najboljših igralcev, kar mu je dalo še večji elan za nadaljnje delo. Naslednje leto je prestopil v višjo starostno kategorijo do 14 let, kjer pa se je pojavila večja kriza, saj ni in ni bilo pravih tekmovalnih rezultatov. To pa je bilo pričakovano, saj se v tej starosti eno leto razlike zelo pozna, drugi pa so imeli tudi boljše pogoje za delo, saj so v vseh teniških centrih dvorane za zimsko vadbo. Potrebno je bilo povečati število treningov in namesto 3 krat na teden, je začel trenirati 5 krat tedensko. Še naprej so bili problem treningi v zimski sezoni. Sprva je vadil le ob nedeljah v telovadnici, ko pa to ni več zadostovalo, sta se s trenerjem začela voziti v Litijo. Ti treningi bili zelo dragi, finančno mu je pomagal TK Rudar, za katerega tudi tekmuje. Vložen trud se je obrestoval, saj je v naslednji sezoni že igral na glavnih turnirjih, kar je uspeh, saj seje moral prebiti skozi kvalifikacije, na katerih je sodelovalo tudi po 150 tenisačev, na glavni turnir, kjer sicer tekmuje po 32 najboljših igralcev, pa se jih je iz kvalifikacij uvrstilo le osem. Denis letos prvo sezono tekmuje v kategoriji do 16 let in že dosega lepe uspehe. Na vseh turnirjih se je uvrstil med osem najboljših, s tem, da so ti po večini leto starejši od njega. Zaveda se, da bo zelo težko dosegel boljše rezultate, saj so njegovi tekmeci fantje, ki so dosegli nejvečji ekipni uspeh v slovenskem tenisu, saj so bili 2. na svetovnem prvenstvu. Ob vseh teh uspehih v republiškem merilu je potrebno dodati tudi, daje bil v vseh sezonah zasavski prvak v svojih starostnih kategorijah, letos pa je postal prvi v Zasavju tudi med člani. Tekmoval je tudi v članski ekipi Riosi Rudarja v 2. slovenski ligi in v vseh dvobojih gladko zmagal. Denis si seveda želi, da bi se še bolj približal najboljšim in jih tudi premagal. Sedaj vsak dan trenira v Teniški šoli Čuk, poleg tega pa dela še kondicijske vaje, pridobiva telesno moč in dela vaje za koordinacijo. Pozimi se vozi v Litijo in Zagorje, kjer imajo teniške dvorane. Treninga mu torej ne manjka, želel pa bi se udeležavati še več turnirjev, saj si tekmeci nabirajo izkušnje tudi na tekmovanjih v tujini. Tega pa zaradi pomanjkanja sredstev Denis ne zmore. Sedaj je namreč breme treningov in tekmovanj na starših, pri čemer pa ga še vedno sponzorira tudi klub. Njegova velika želja je, da bi ga finančno podprl sponzor in mu s tem omogočil enake pogoje za napredek, kot jih imajo konkurenti. M.Č. >> ■ ■ - Vovk in Frelih najboljša Trbovlje - Znane so tudi ocene rokometnih sodnikov v lanski sezoni. Na I. listi, kjer zasavski sodniki niso imeli predstavnikov, je bil najbolje ocenjen par celjskega sodniškega zbora Požežnik -Repenšek, druga sta bila Ljubljančana Kahn in Korič, tretja pa Ajdovca Krašna in Vodopivec. Na naslednja mesta so se zvrstili Melanšek in Povalej, Juratovec in Puntarič ter Čeak in Babič. Na drugi listi sta Zasavje predstavljala Marjan Frelih in Franc Vovk - Miško. Bila sta izjemno uspešna, saj sta bila najbolje ocenjen par druge liste, s povprečno oceno pa bi na prvi Usti zasedla izvrstno 10. mesto. Žal je bolj izkušeni v paru, Franc Vovk po predpisih rokometne organizacije prestar za napredovanje v najkakovostnejši razred, tako da bosta prvoligaške tekme v naslednji sezoni sodila Bolčina in Hreščak iz Ajdovščine, ki sta bila na drugem mestu. Tretje mesto sta osvojila brata Pajič iz Krškega. Na tretji listi sta Hrastničan Miran Teršek in DolanDušan Rižner zasedla 2., Sašo Fabjan in Bojan Oblak 5., Brane in Blaž Pepelnjak pa 11. mesto. Najboljša sta bila Ljubljančana Pangerc in Nardin. V naslednji sezoni bosta para Frelih - Vovk in Fabjan -Oblak uvrščena na 2. h sto, to pa pomeni, da bodo omenjeni sodniki sodih tekme 2. moške hge, na 3. hsti pa bosta ostala Teršek in Rižner, ki morata še opravili izpit za državnega sodnika ter brata Pepelnjak. V zboru rokometnih sodnikov Zasavje imajo seveda tudi kontrolorje in delegate. Zvonimir Ule iz Izlak je uvrščen na 2. listo kontrolorjev, Radečan Alojz Rautar pa na drugo listo delegatov. V sodniško organizacijo se kot kontrolor sojenja po opravljanju trenerskih funkcij znova vrača tudi Ivo Jekoš, ki je nekdaj s Filipom Žibretom sodil tudi v prvi jugoslovanski ligi. S.F. Spot Rudar zmagovalec E vrofesta Trbovlje - Kadetska vrsta SPOT Rudarja je sijajno zaključila uspešno sezono. Po gladkem zmagoslavju v južni skupini slovenske lige ter tretjemu mestu na državnem prvenstvu, so varovanci trenerja Iva Jekoša v konkurenci desetih ekip slavili tudi na letošnjem Evrofestu. Tega so obalni rokometni delavci pripravili na sedmih igriščih v Izoli in Kopru, v različnih starostnih razredih pa je nastopilo kar 64 ekip iz devetih držav. SPOT Rudar (lani je bil na Evrofestu drugi) je v predtekmovanju premagal zagrebško Industrogradnjo s 13:7, Angel Besednjak iz Mariboras 16:8, poljskoekipo Kielce z 10:7 ter Hrvatine z 18:9. Kot zmagovalci skupine so se mladi Trboveljčani uvrstili v finale, njihov nasprotnik pa je bila Crikvenica, ki je zmagala v skupini z Besnico, Grosupljem, Izolo in Buzetom. V tekmi za prvo mesto so Jekošovi igralci zares zaigrali izvrstno, že po prvih 15 minutah vodili s 7:4, v drugem polčasu pa so naravnost pomedli s tekmecem, kije pred tem pokazal obilo rokometnega znanja. SPOT Rudar, okrepljen z Dolani Pavličem, Šterbuclom in Selakom, je vodil že z 11 goli razlike, ob koncu pa zmagal z rezultatom 17:7. Drobnič in Selak sta v finalu dosegla po 4, Teržan 3, Kolobarič in Bohorč po 2 ter Ramšak in Klemen po 1 zadetek. Poleg že omenjenih igralcev so na Evrofestu nastopili šeŠikovec, Lukšič, Vran ešič, Dob ravcin Filipič, na klopi pa je ob trenerju Ivu Jekošu, ki se je tako z novim uspehom poslovil od trenerske klopi, sedel še vodja kadetske ekipe Miro Prošt. Zmagovalci v ostalih kategorijah so postali: pri članih Delmar Izola, pri starejših dečkih Koper, pri mlajših dečkih in v mini-rokometu za dečke Krško (trener te ekipe je nekdanji trboveljski rokometaš Nedžad Mašič, ki je krške fante zelo veliko naučil), pri članicah je prvo mesto pripadlo Kočevju, pri kadetinjah, starejših in mlajših deklicah ter minirokometu za deklice pa je zmaga pripadla češkemu Olomoucu, ki je bil tako najuspešnejši na 3. Evrofestu. Dodati še velja, da so na tem velikem mednarodnem tekmovanju, (vsako leto je Evrofest bolj organiziran in množičen) na povabilo prirediteljev sodelovali tudi zasavski sodniki, ki so dobro opravili nalogo, saj na njihovo sojenje ni bilo pripomb. Sodniško nalogo so opravljali Trboveljčani Franc Vovk, Marjan Frelih, Bojan Oblak, Sašo Fabjan, Dušan Drobnič h Jože Weingartner, Radečan Ivan Bandur in Sevničan Iztok Jerala, ki je tudi član zasavskega sodniškega zbora. S.F. Revialna košarka GD Hrastnik - Pivovarna Laško 73:86 (33:49) Hrastnik, dvorana na Logu, gledalcev 350, sodnika Sabljič in Fekonja (oba Lj). GD Hrastnik: Konrad, Durmiševič, Deželak 4, Grahovac 9, Kellner 10, Leskovar 6, Golotič, Lazar 2, G. Lapornik21, Balohi 6, Tušek 12, Grmšek, Majes, D. Lapornik 3. Pivovarna Laško: Golc 8, Tomašič 2, G. Čop 2, Špiler 1, Vajdič, Blatnik 19, Blagotišek 21, Durnik 6, D. Lapornik 8, Vujovič 7, Šoštarič 10. V revijalni tekmi s katero so košarkarji prispevali svoj delež k praznovanju občinskega praznika in Dneva državnosti, sta se od aktivnega igranja poslovila Dani Lapornik in Dušan Lucu, ki sta prispevala velik delež k uvrstitvi Hrastničanov v B ligo. Za gostitelje, ki so se predstavili s štirimi okrepitvami: Konrad (Rudar Trbovlje), Grahovac (Interier Krško), G. Lapornik (Pivovarna LaškojinBaloh (Zagorje) je nakej minut v začetku prvega in drugega polčasa zaigral tudi državni repreznetant, domačin Marko Tušek. Gostje, ki so nastopili precej oslabljeni, so pokazali boljšo igro in zasluženo zmagali. J.P. Zmaga Piklove Trbovlje - V soboto in nedeljo je bil v Ljubljani na kopališču Kolezije že 20. mednarodni plavalni miting za pokal Mesta Ljubljane. Na njem je sodelovalo 17 klubov iz Slovaške, Italije, Madžarske in Slovenije s 270 plavalci in plavalkami. Tekmovali so v dveh kategorijah. Moški v kategorijah letnik 78 in 79 ter 80 in mlajši in ženske letnik 80 in 81 ter 82 in mlajše. Plavalci Dadas Rudarja so nastopili s šestimi plavalci. V kategoriji A so imeli počno predstavnico in enega predstavnika, v mlajši konkurenci, kategoriji B pa po dva plavalca in dve plavalki. V močni mednarodni konku- renci so se Trbovlejčani precej dobro odrezali. Miha Pavel-šek je bil v kategoriji A četrti na 200 delfin in deveti na 400 prosto, Anja Gregorčič pa je bila peta na 400 prosto, sedma na 200 hrbtno, kar v dveh disciplinah pa je bila deveta. Va kategoriji B pa je Katarina Piki na 200 delfin zmagala, šesta je bila na polovico krajši progi, sedma na200in deveta na 400prosto. Pri vsem tem, pa ne moremo spregledati tudi devetega mesta komaj 11 letna Jelene Lušič na 200 delfin, ki je nastopila v konkurenci tudi dve leti starejših tekmovalk. B.K. Vpis novih članov Trbovlje - Teniška šola Čuk vabi mlade od petega leta starosti naprej, ki jih veseli igranje tenisa, da se jim pridružijo in preživijo del dopoldneva ob tenisu. Vse informacije dobite na igriščih TK Rudar alinatel.št.26-635. M.Č. Hrastniški veterani v Mariboru Dol - Veterani rokometnega kluba Branik iz Maribora so v dvorani Tabor priredili že 15. veterani turnir majolika 95, ki j ebil hkrati tudi memorial v spomin na nekoč odličnega vratarja Mirana Eferla - Miša. N a turnirju so se pomerili rokometaši iz Krmelja, Šoštanja, Zagorja, Usnjarja, Sevnice, Branika 665 in Hrastnika. V prijetnem srečanju so imeli največ uspeha veterani Usnjarja (Šmartno pri Litiji), drugi je bil Branik 66, tretji pa so bili Hrastničani.Za najboljšega vratarja so izbrali Mira Vajdla iz Šoštanja. F.M. Alpinistične novice Trbovlje - AO PD Trbovlje organizira v soboto in nedeljo 8. in 9. julija na Korošici spominsko srečanje alpinistov. Srečanje s taborom bo potekalo v spomin na nedavno ponesrelenega prof. Bojana Pajka, znanega trbovlejskega alpinista, inštruktorja in odpravarja. T.L. 30. junija se je končal prestopni rok za igralce malega nogometa, pred kratkim pa se je končal tudi prestopni rok za rokometaše. Litijski Šarbki bodo jeseni štartali v prvih ligah v obeh športih, zato smo za krajši oceni dogajanj vprašali vodjo malonogoemtnega kluba Toneta Vrhovca in vodjo rokometnega kluba Milana Šarbka. Slovenska malonogometna liga Starta jeseni premierno. Kako je organizirana in kakšen je način tekmovanja? Liga bo potekala pod okriljem nogometne Zveze Slovenije in bodo veljali osnovni predpisi zveze, prilagojeni malemu nogometu. Vsi klubi so dolžni izpolnjevati pogoje, imeti dvorano, garderobo in poravnati prijavnino. Ob tem so morali igralci skleniti tudi pogodbe, kar je prvič in nenazadnje tudi prav. V ligo se je skozi regijska tekmovanja uvrstilo deset ekip, lahko rečem kar deset najboljših. V zadnjem trenutku so iz lige izstopili igralci KMN Talci Branik iz Maribora, ker velja pravilo, da igralci, ki igrajo veliki nogomet v prvi, drugi ali tretji ligi ne smejo nastopati za ekipo malega nogometa. Tako je njihovo mesto zasedla ekipa Marmor Stripy iz Škofje Loke, v ligi pa poleg nas nastopajo še Interier iz Ključarevcev, primorski ekipi Bronx iz Kopra in Hlapi iz Nove Gorice, štajerske ekipe Juventus iz Šentjurja, Carioce iz Maribora in Petovija iz Ptuja ter gorenjska ekipa Šport lit iz Železnikov, ter ljubljanski prvak Elektro Rogič - Vuko iz Ljubljane. Kako jez. igralskim kadrom? Kot sem že omenil, ne smejo igrati igralci registrirani v treh najkvalitetnejših ligah vehkega nogometa. Mi s tem nimamo problemov, razenTomaža Barbka, igralca Zagorja, ki se še ni odločil ali bo igral veliki ali mali nogomet. Vprašanje je tudi igranje Dančija Repovža, ki je tudi registriran igralec drugoligaša Vevče Donit filtri. Sicer pa smo z vsemi igralci podpisali pogodbe. Kdaj in kje boste igrali? Igralni dan je za vse ekipe v petek. Naše tekme bodo v litijski športni dvorani ob petkih predvidoma ob 20. uri. Izveden je bil že tudi žreb. Tako bomo prvo odigrali doma 29. septembra proti ekipi Juventusa, nato gremo v Maribor, tretje in četrto kolo igramo doma - nasprotnika bosta Hlapi in Interier. Že sedaj pa povabim vse bralce na srečanja v Litiji, saj jih kar nekaj že dalj časa spremlja naš klub. Za začetek tekmovanj smo pripravili tudi nekaj presenečenj! Kaj pa je novega v rokometu? Okrepitve ste v vašem tedniku že objavili, znan pa je že tudi razpored tekem, ki je v prvih štirih kolih kar ugoden. Najprej Dobova doma, nato Kodeljevo na njihovem terenu in novinec Trebnje ter Velenje doma. Morebitni dobri rezultati v prvih kolih dvigajo moralo kluba in igralcev, kar je dobro, saj je že v petem kolu na sporedu zasavski derbi z Rudarjem. Naš cilj je sredina lestvice, torej izogniti se boju za obstanek. Špendc je še vedno uganka? Verjetno ni ekipe, ki tega igralca ne bi imela v svojih vrstah. Zanimiv je bil seveda tudi za nas, vendar pa proračun kluba ni astronomski, zato tudi nismo našli skupnega jezika s Špendetom, čeprav, poudarjam, bi ga rad videl v našem klubu. Oba novinca, Papež in Lubej ter Bilbija so tudi člani mlade slovenske rokometne reprezentance.. Bo to po vašem mnenju vplivalo na uigranost ekipe? Vsekakor se bo to poznalo, vendar pa ti trije igrajo v klubu kot reprezentanci na istih igralnih mestih in mislim, da bodo že v prvem kolu optimalno pripravljeni tudi v navezi s svojimi soigralci. Kdaj se prično priprave? Konec meseca julija naj bi se igralci dobili skupaj, do tedaj pa morajo za svojo pripravljenost skrbeti tudi sami. Letos je 30 letnica kluba? To je vsekakor lep jubilej, ki ga bomo poskušali obeležiti. Tako bomo poskušali organizirati turnir, verjetno pa bomopripravili še tudi kakšno prireditev. • Stane Kokalj 2 Sponzorji III. turnirja v malem nogometu ob Dnevu državnosti Generalni sponzor turnirja je Dimnikarstvo Lepoša Trbovlje ostali sponzorji pa so: Občina Trbovlje, TV Trbovlje, Radio Trbovlje, RRPS, Separacija Trbovlje, Rudnik Trbovlje, ZLSD Trbovlje, Trgovina Svedra, ŠD Rudar Trbovlje, Pizzerija Tingl Tangi, Tapi, Gradex Trbovlje, Zasavc, Moda Trbovlje, Finales Trbovlje, Dinos Trbovlje, Kovit Trbovlje, Nataša Market - Bife Charly, Trgovina Petra Kisovec, Drogerija Armani Trbovlje, Okrepčevalnica Šukri, Arho Avtodeli, Trgovina Pika Sak Kisovec, UP Polc, Planika Trbovlje, Gostinsko podjetje Rudar, Trgovina Majda, Mehanika Trbovlje, Protes trgovina Hacin, Bife Mato Trbovlje, Pekarna Hrastnik, Trgovina Iris Kisovec, Okrepčevalnica Zupan Trbovlje, Slaščičarna Hamiti Trbovlje, Trgovina Magra, Avto Ginter Kisovec, Biser bar Kresniči Trbovlje, Avtokleparstvo Oto Hribar Trbovlje, Avtoprevozništvo Edi Katelic Trbovlje, Čevljarstvo Lokan Roman, Frazama FazličZagorje, Renata Market Trbovlje in Planika Hrastnik. Vsem sponzorjem prav lepa hvala za pomoč pri izvedbi letošnjega turnirja. Klub malega nogometa Malo po malo - dimnikarstvo Lepoša. kmetijsko zadrugo V|l4Ljy \; izloke, 2.0.0. * od dne 1.7.95 je cena pivskih tropin s prevozom 3.50 SIT za kg Naročilo lahko oddate na Kmetijski zadrugi Izlake. Telefon: 73-634 ali 73-524 (g.Pavšek, g.Klopčič) * prodajamo kokoši nesnice za zakol ali nadaljno rejo. Dobite jih pri rejcu SIRK Zinka,Briše 28, od dne 7.7.95 dalje. ZELO UGODNO: 1 50,00 SIT ZA KOMAD Informacije po tel.: 75-218,73-524,73-634 kmetijsko zadrugo izloke z.«.«. ••:¥:w:%¥S::s:%¥:¥:::¥:W::::S:W:W:¥SSS:W:w5:w srl AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575 AVTOAKUSTIKA ZNANIH PROIZVAJALCEV KENVOOD flO PIONEER Rpadstar AUTO HI-FI • BLAUPUNK NUDIMO TUDI MONTAŽO! UGODNE CENE, TUDI NA KREDIT! Delovni čas: 9.00 - 12.00 15.00 - 19.00 sobota: 9.00 - 13.00 Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 ZA VAS SMO PRIPRAVILI PROGRAMSKE PAKETE ZA PODJETJA (mala, srednja velika) GLAVNO KNJIGO SALDKONTI KUPCEV IN DOBAVITELJEV FAKTURIRANJE MATERIALNO POSLOVANJE OBRESTI OSNOVNA SREDSTVA OSEBNI DOHODKI IZPIS VIRMANOV IZPIS POGODB OBRTI OBRTNO POSLOVANJE OBRESTI OSNOVNA SREDSTVA OSEBNI DOHODKI IZPIS VIRMANOV V vsakem paketu dobite še navodila, v ceno pa je vključeno uvajanje in popravki zaradi morebitnih zakonskih sprememb. Za nakupe večjega števila programov nudimo obročno odplačevanje. Pokličite nas vsak delavnik od 7. do 1 5. ure! r, *■ »NTECBAL * INTEGRAL * INTEGRAL m INTEGRAL zagorje d.o.o. Tel.: 61 018, 64 032, 61 284 it :• v ši: Jm*- I H --diiiiiil POTOVANJA - IZLETI LENTI 15.7.1995 1.650,00 SIT LENTI 29.7.1995 1.650,00 SIT PLIBERK 4.6.1995 1.150,00 SIT TRST 5.6.1995 1.700,00 SIT LENTI 12.6.1995 1.650,00 SIT LENTI 26.6.1995 1.650,00 SIT LENTI 2.9.1995 1.650,00 SIT Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni. TVttQ3±«il ittl ^ 1VU031N! -r J Trbovlje - 26. junija ob 19.30 uri se je na magistralni cesti Trbovlje - Hrastnik pri Termoelektrarni zgodila prometna nesreča. Voznik K.Š. je pri nepravilnem prehitevanju z osebnim vozilom čelno trčil v nasproti vozeče vozilo. Nastaloje za350.000 tolarjev materialne škode, poškodovan pa ni bil nihče. Zagorje - 29. junija okrog 14.30 ure seje naregionalni cesti Kisovec - Izlake na ovinku pri Siporexu zgodila prometna nezgoda. Voznik golfa J.J. iz Trbovelj je na ovinku nepravilno prehiteval tovorno vozilo, v tistem trenutku pa je nasproti pravilno pripeljal voznik motornega kolesa P.M. iz Zagorja. P.M. se je umikal skrajno desno, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Ob trčenju je voznika P.M. in potnika na motornem kolesu P.D. vrglo po vozišču. P.M. seje lažje, P.D. pa hujše poškodoval, zato so ga z rešilnim vozilom odpeljali v trboveljsko bolnišnico. Trbovlje - 2. julija ob 5.40 uri so bili policisti obveščeni o hujši prometni nezgodi, ki se je zgodila na magistralni cesti med Zagorjem in Trbovljami. Policisti so ugotovili, da je voznik B.B. iz Hrastnika vozil z neprimerno hitrostjo vozil in v blagem levem ovinku zapeljal nabrežino, na kar seje vozilo prevrnilo na streho in se zaletelo v cestno ograjo. Voznik in potnik v vozilu sta se lažje telesno poškodovala. Tretji potnik v vozilu pa je padel v strugo reke Save in se prav tako lažje telesno poškodoval. Voznik bo šel k sodniku za prekrške. Zagorje - 2. julija ob 20.10 uri je voznik G.J. iz okolice Čemšenika vozil po makadamski cesti iz Prvin proti Dobrljevemu in gaje zaradi prehtrc vožnje v levem zavoju zaneslo z vozišča. Vozilo se je nekajkrat obrnilo in po 15 metrih pristalo na travniku. Voznik je bil pod vplivom alkohola. Pri prometni nezgodi se je hujše poškodoval sopotnik v vozilu V.J., prav tako iz okolice Čemšenika, ki so ga odpeljali v trboveljsko bolnišnico in od tam v Klinični center, kjer je ostal na zdravljenju. Na vozilu je nastalo za 200.000 tolarjev materialne škode. Zoper voznika sledi kazenska ovadba. Hrastnik - 2. julija ob 10.10 uri je G. A. obvestil policiste, da mu je nekdo na Logu poškodoval avto na parkirnem prostoru. Policisti so ugotovili, daje to storil E.S. iz Hrastnika, ki je trčil v avto, nato pa odpeljal s kraja dogodka. Mopeda je odpeljal Trbovlje - 29. junija ob 1730 uri je T.B. obvestil policiste, da mu je neznanec izpred blokanaSalluminesu odtujil kolo z motorjem, vreden 40.000 tolarjev. Policisti storilca še iščejo. Otroški nahrbtnik Hrastnik - 28. junija je v trgovini Meko neznanec ukradel otroški nahrbtnik. Policisti storilca še iščejo. Rumene luči ni več Trbovlje - 1. julija ob 6.52 uri so bili policisti obveščeni o tatvini rumene utripajoče luči in table, ki so varovale vozišče na delovišču v Gabrskem. Policisti še poizvedujejo za storilci. Vlomil v avto Trbovlje - 1. julija ob 7.50 uri je F.M. obvestil policiste, da mu je neznanec vlomil v osebni avto. Policisti so ugotovili, da je vlomilec razbil steklo na zadnjih desnih vratih in iz vozila odnesel nekaj gotovine in dokumente. Že dopoldne so policisti storilca prijeli, vendar j e denar že porabil za pijačo. Otroka vlomila v vikend Zagorje - 1. junija ob 20.20 uri so bili policisti obveščeni o vlomu v vikend v Podkumu. Lastnik vikenda Trbovelj čan P.R. je pri vlamljanju zalotil dva otroka. Enega je uspel zadržati, medtem ko mu je drugi pobegnil. Policisti so ob prihodu ugotovili, da sta R.P. in R.B., oba doma iz okolice Podkuma, dopoldne na silo vdrla v vikend, kjer sta se nahranila, s seboj pa sta odnesla nekaj bolj ali manj dragocenih predmetov. Policisti so vse predmete zasegli in jih vrnili lastniku. Hotel v banko Trbovlje - 2. julija ob 19.50 uri je policijska patrola prijela občana A.B., ki je poškodoval vhodna vrata banke na Savinjski cesti. V banko je vrgel opeko, razbil dvojno steklo in tako povzročil za 50.000 tolarjev materialne škode. Hrunčala Šesti dan bivanja v mestu sem se končno odločil za osvojitev gore. Visoka je preko tisoč metrov, strmo se dviga iz ravnice proti nebu s pritlikavimi drevesi in redkim grmovjem, s skalnatimi gmotami, kot bi jih nekoč neznana roka nametala okrog. Za goro Arunčalo pravijo, daje energetsko središče, središče zemlje. (Ali ni to na Vačah ?). Z Igoijem rojenim v Trbovljah, sva proti večeru krenila proti vrhu. Kmalu sva bila preznojena kot tamilska konja, trmasto pa sva vztrajala, vzdihovala in kar lezla, lezla. Tukaj se začne mračiti že ob pol sedmih in v trdi temi sem z baterijo komaj našel primeren plato za počitek, saj sva nameravala na gori tudi prespati. Pod jasnim nebom tisočerih zvezd sva čez čas načela filozofska vprašanja o nastanku sveta. Spomnila sva se domačih, tam daleč nekje v Sloveniji, a kmalu sva se zatopila vsak v svoje misli in zaspala. Zgodila seje gora! Prebudil sem se sredi noči, ves premražen in moker od vlage, ki je prodirala od vsepovsod. Ker j e čez dan tukaj zelo vroče, sem se za nočni treking oblekel bolj "šminkersko" in rjuha, v katero sem bil zavit, je bila pretanka za nekaj centimetrov. Hladen veter je bril z vseh strani, bolele so me kosti in ledvice, spanca od nikoder, bernardinca s sodčkom ruma od nikoder in toliko da nisem zmrznil (pri +10 stopinjah Celzija). V umirajočem deliriju sem se privelekl med skale in grmovje in v napol sedečem položaju končno zaspal. Sanjal, sanjal sem o pomladi... Priprava na vzpon Ko sem se zbudil, je celo obzorje žarelo v pisanih odtenkih vzhaj aj očega sonca. V nepopisni lepoti sem kar tako, sam od sebe začel peti tisto našo: "Od Vardara pa do Triglava ..." (živa resnica!). Igor seje napol buden privlekel do mene, takoj sem ga aktiviral in kmalu sva dva slovenska gamsa "naskakovala" vrh, ki naju je že čakal. Na vrhu sveta obvezen posnetek zmagovalcev in nekaj časa sva obsedela z vsemi lepotami okrog naju. Za nameček nama je sadhu, ki živi na gori že šest let (v jazbini meter krat meter), poklonil posvečene banane z mlekom, nekaj grčal in momljal, na koncu pa naju je odgnal v dolino. Pri spuščanju sva naletela na našo skupino in vsa čast nekaterim ženskam, da so kljub letom, vročini in kilogramom prilezle na vrh. V dolini sem se ozrl nazaj gor v Arunčalo, ji z nasmehom požugal in bil preprosto srečen. , Stopil sem na vrh sveta r s P eter na Kakšna cigareta, pivo ali dva, pogled v zvezdno nebo, nasmeh, s temo odhaja še en dan in z njo en delček mojih sanj. Ventilator v sobi vrtinči moje sanje, odnaša proč v kraje, kjer ni mesta zanje, kjer bodo umrle na čereh, kot zvezdni prah na kozmičnih poteh. Takole iz dneva v dan, kolo življenja se vrti, vrti in če pomislim dobro, rečem: "Vseeno ni slabo živeti," čeprav naslednji hip dodam: "Ko le ne bi bilo potrebno toliko trpeti!" Peter Brečko Peter Brečko la "Rciki je fonetični zapis dveh japonskih pismenk, ki pomenita "univerzalna energija". Danes označujemo z besedo reiki Usuijev sistem naravnega zdravljenja. Reiki lahko razumemo tudi kot univerzalno življenjsko energijo, kozmično energijo ali prano. Z besedami je reiki težko opisati, saj so besede omejene, reiki pa ni. To je tako, kot bi hoteli zliti cel ocean v vedro," je v svojem priročniku za reiki zdravljenje zapisal mojster reikija mag. Gerard C. M. van Kesteren. Prihaja iz Nizozemske, a žepeto leto v Sloveniji opravlja številne iniciacijc vseh treh stopenj reikija in pred kratkim je prišel tudi v Zasavje. Na pobudo trboveljskega reiki kluba je tako tudi v Čečah potekala, 17. in 18. junija, prva stopnja naravnega zdravljenja z reikijem, ki se ga je udeležilo 19 Zasavčanov. Rciki jc pot ljubezni Leta 1890 je japonski budistični menih Mikao Usui ponovno odkril metodo, s katero lahko dajemo ljudem univerzalno energijo, tako da se rešijo bolezni in težav. S to metodo je tudi olajšal duhovno rast, ki lahko prepreči popačenja (napake) energetskega polja človeka, ki so osnovni vzrok za bolezen. Reiki deluje kot notranja sila, ki pomaga obnoviti harmonijo in včasih hitro, včasih počasi nadomešča stare, neharmonične vzorce obnašanja ter daje prostor za novo raven enosti duha in telesa. Ta energija ponovno odpira ušesa naši intuiciji in daje pogum, da gremo skozi težke čase ter okoliščine in da se nehamo obnašati kot sužnji navad. Reiki ni ne pozitiven ne negativen. Predstavlja človeku najvišjo razpoložljivo vibracijo življenjske energije. Ta vibracija je božja in ne izključuje ničesar. Pripelje nas v stik z živimi utripi sveta in s tem posreduje "enost". Končno izhajajo vsečloveške težave in zdravstvene motnje iz iluzije "ločenosti" od sveta. Z^SAvjc potrebuje rciki Dvodnevni tečaj reikia, ki je potekal na Čečah, je organiziral trboveljski reiki klub pod vodstvomMenči Klančar, ki meni, dače jekje potreben reiki, je to gotovo v Trbovljah. "Vsi vemo, daje tu nekakšna črna luknja, da so tu hudi socialni problemi, veliko brezposelnosti, frustracij... Nekateri so tako fRsikijtvi ideali : t l5 ‘IT: e 'KM Ki Ideals - - Samo danes - se ne jezi Just /or today - Tnou not- d^nger Samo danes - ne imej skrbi Jhist jot tenfon ■ 'THon SKutii not 'hdornj 'Bodi hvaležen za mnoge dobrote 'Pitni shatC H gratefutfor tke mimy titissings stuii si kruli s poštenim delom Bodi dober do svojih bližnjih Kt Kind to thtf ncigHoors obupani, da celo položijo roko nad samim seboj. Vemo, da so Trbovlje v Sloveniji med prvimi po stopnji samomorilnosti in če upoštevamo še podatek, daje Slovenija med prvimi v Evropi, potem dobimo približno sliko, kaj to za tako majhen kraj s 17.000 prebivalci pomeni. Prepričana sem, da bodo ti prvi reikaši, ki so sedaj prejeli iniciacijo prve stopnje, to svetlobo in ljubezen uspešno ponujali naprej drugim, jih seznanjali s tem, kako si človek lahko sam pomaga; ne samo v najbolj preprostih boleznih, kot je na primer trganjepo udih, glavobol, zobobol ali bolečine v grlu, ampak predvsem pri psihičnih stiskah. Reiki dviguje vibracije naših energetskih teles in naših fizičnih organov, tako da se z reikijem uspemo dvigniti v višje duhovne sfere. Tu lahko zajamemo najčistejšo pozitivnejšo energijo, kar vpliva na naše počutje. Sama sem prišla v stik z reikijem preko kolegice na radiu. Takrat sem bila sama v nekakšni krizi. Zdravniki so mi postavili precej težko diagnozo - angino pektoris. Že leta prej ftsmz sem se bojevala s težko alergijo, ki mi je načenjala psiho, ker je bila za moj poklic precej neprijetna. To je bil t.i. seneni nahod, ki se ga nekako nisem mogla znebiti.Reiki mi je pomagal. Vztrajala sem, živela sem po pravilih reikija, kajti to je najpomembneje. Polagala sem si roke in ugotovila, seveda, kako jereiki polepšal moje življenje. Postajalo j e bolj kvalitetno, počasi so izginjali simptomi bolezni, dokler niso popolnoma izginili. Zato sem se odločila, da bom terapije reikija še izpopolnila z drugo in tetjo stopnjo." Izkušnje nekaterih udeležencev tečaja Marija Škoda iz Trbovelj: "Pred približno letom dni sem bila zelo, zelo bolna in ker mi zdravniki enostavno niso več vedeli pomagati - zbolela sem namreč na živcih - me j e mož slučajno pelj al k nekemu bioenergetiku. Čez nekaj mesecev sem šele izvedela, da me j e pravzarav pozdravil zreikij em. Takrat še nisem vedela, kaj je to. Sedaj, ko sem spoznala, kaj reiki je, sem se odločila, da bom tudi sama pomagala drugim, kot je tisti člevek pomagal meni. Ko sem šla na iniciacijo, nisem imela posebnih pričakovanj, bila pa sem presenečena, da sem ogromno od tečaja odnesla. Že v samem počutju (pred in po tečaju) je ogromna razlika. Prav čutim energijo, kako kroži po meni in drugih." Ivanka Malovrh iz Trbovelj: "Reiki zdravitelj sem se odločila postati, da bom izboljšala način svojega življenja. Od prve stopnje nisem pričakovala veliko. Želela sem le spoznati to, kar sem izkusila, ko so me drugi zdravili z reikijem." Rciki klub v Trbovljah Ta klub je le podružnica ljubljanskega društva, s katerim neprestano sodelujejo. V trboveljskem klubu se že precej časa dobivajo vsi, kijih zanima reiki, ob sredah ob 19. urina Osnovni šoli. Sestanki so bili doselj predvsem usmerjeni v pogovore in sezanjanje ljudi z reiki energijo. Reikija se ne da videti. Če o njem samo govorimo, je kot bi govoril o povsem abstraktni stvari. Sestanki so bili tako usmerjeni predvsem v polaganjerok tistim, ki reikija še nimajo. Saj so le tako lahko to energijo začutili. Sedaj, ko je usposobljenih 19 novih terapevtov, bodo tudi srečanja malce drugačna. Na sestankih se ne bodo le pogovarjali o reikiju, ampak izkušnje tudi izmenj evali med seboj. Od lj ubij anskega Reiki društva so dobili tudi terapevtsko mizo, ki jo bodo lahko uporabljali za zdravjenje. Tako tudi vabijo vse, ki jih reiki zanima oziroma vse, ki potrebujejo pomoč - in reiki lahko podpre vsako zdravjenje, saj je nenevaren -naj jih obiščejo. Mia Južinain Boštjan Štrajhar Vse pogosteje lahko prebiramo v različnih revijah o čakrah, zdravljenju, energetskih telesih in o astralu. Kaj je vse to? Kako si vse to predstavljati in ali temu verjeti? Morda ste tudi sami že obiskali bioenergetika, ki vam je razlagal o energetskih blokadah, čakrah in auri ter niste vedeli, o čem je govoril. Danes vam predstavljam nekaj o tem. Dejstvo je, da fizični svet, v katerem živimo, ni edina resničnost. Prvi drugačen svet, v katerega se podajamo in potujemo, so sanje, ki znajo biti včasih tako doživljajsko močne, da že ne vemo več, ali se nam je tisto res zgodilo ali smo samo sanjali. Vzporedno z našim fizičnim svetom, ki se ga lahko dotaknemo in občutimo, obstaja tudi svet radijskih valov, ki ga prav tako ne moremo videti, vendar zagotovo obstaja. Tako kot obstajajo drugi svetovi zunaj in jih ne moremo zaznati, obstajajo tudi svetovi znotraj nas. Za našim fizičnim obstaja astralni svet. ki ga spoznavamo z občutki. Na astral potujemo v sanjah, od tod izvirajo naše slutnje in nezavedno ter čakre, ki vam jih bom danes predstavila. Sledita pa še čustveni, mentalni in duhovni svet. Vsak izmed nas ima sedem osnovnih čaker, ki uravnavajo energije v našem telesu in skozi katere doživljamo svet okoli sebe. Zdravljenje z alterantivnimi načini, kot je bioenergija, reiki, akupunktura, akopresura in drugi, vsi delajo na teh energetskih centrih v našem telesu. Kot sem že napisala, imamo sedem osnovnih centrov. Prva je korenska čakra, ki se subtilno nahaja v bližini naše trtice. Daje nam temeljno življenjsko moč in v njej se skriva energija kundalini. Korenska čakra j e rdeče barve. Krepi Odrasel, normalno grajen človek potrebuje za svoje življenje zelo majhno količino hrane in običajno se ljudje prenažiramo in pojemo veliko več, kot potrebuje naše telo. Posledica tega pa so bolezni, ki danes pestijo ljudi. Pretežni del dneva presedimo, jemo hrano, ki je energetsko bolj slaba in se bolj mačehovsko obnašamo do svojega organizma. Vse bolj priporočljiv je zato post, s katerim očistimo organizem strupov, ki so se v njem nabirali in obenem razbremenimo svoje telo. Postno kuro je dr. Riedlin, ki se je v veliki meri ukvarjal z vplivom posta na zdravje, imenoval operacija brez noža. Post človeka notranje očisti in vzpostavi duševno in telesno pomlajenje. S postom postanemo tudi svobodnejši, manj materialistični in bolj tenkočutni. Kdor se ni še nikoli postil, misli, da človek med postom trpi strašansko lakoto in je na koncu svojih moči. Resnica pa j e čisto drugačna. Čez nekaj dni postenja lakota izgine, človek dobi občutek lahkosti, je poln moči in pričnejo se črpati uskladiščene energijske rezerve. Med postom pijemo navadno negazirano vodo in z njeno pomočjo se iz našega organizma preko ledvic odplaknejo strupi, razgrajevati se prične maščoba, ki je naložena v našem organizmu. Po postu boste odkrili tudi izboljšave na koži, ki se ob očistila, polepšala in postala lepe rožnate barve. Med postom ni priporočljivo poležavanje, ampak se moramo gibati, da pospešimo izločanje strupov iz telesa. Priporočljivo je plavanje, sprehodi in telovadba. Za začetek pa lahko poskusite z enodnevnim postom. Večer pred postom vzemite zeliščno odvajalno tableto (Verolax) ali spijte skodelico odvajalnega čaja. Pomembno je namreč, da se izpraznimo. Med postom spijte dva do tri litra navadne vode ali nesladkanega čaja. Večkrat čez dan se stuširaj te M spolne žleze, hrbtenično dno in hrbtenico. Če je ta čakra neurejena, imamo probleme s težo, zaprtostjo, hemeroidi in celulitisom. Druga je spolna čakra, ki se nahaja dva prsta pod popkom in j e oranžne barve. Uravnava delovanje naših spolnih žlez, ledvic in nadledvične žleze. Na neurejenost te čakre kaže pretirana mozoljavost in problemi s spominom. Tretja je pleksus Solaris, ki se nahaja ob stiku reber, na vrhu naše trebušne prepone. Pleksus je rumene barve in vpliva na urejenost naše prebave, presnove, delovanje želodca in trebušne slinavke. Četrti je srčni center, ki se nahaja v višini srca, na sredini prsi. Ureja pravilno delovanje pljuč in srca. Če je ta center zdrav in odprt, potem smo sposobni čutenja, ljubezni in pomoči ljudem. V obratnem primeru imamo težave s srcem, bronhitis, astmo, pogoste angine in pljučnice. Peti center je grleni, ki je modre barve. Nahaja se v grlu in ureja žlezo ščitnico. Velik vpliv ima na imunski sistem. Lenoba naj bi bila posledica zaprtega grlenega centra. Šesti je adžna center ali tretje oko, ki se nahaja na sredini čela in vibrira v indigo barvi. Skrbi za hipofizo, napaja male možgane in levo oko. Neurejen center povzroča pogoste glavobole in težave s sinusi. Zadnja, sedma čakra j e kronski center, ki se nahaja na vrhu glave in je center videnja in absolutne zavesti. Skrbi za velike možgane in desno oko. Če bi želeli izvedeti več o čakrah in o bioenergiji pa vam priporočam knjigo Barbare Ann Brennan Moč zdravilnih rok. BarbraRenčof in zmasirajte svoje telo z mlekom ali oljem za telesno nego. Če imate radi sami sebe, si boste večkrat privoščili razbremenitev od hrane, hkrati pa boste naredili korak naprej tudi v samozavesti. Pomembno je, da med postom ne pijemo alkohola, kave in da ne kadimo, zato je post tudi priložnost, da se odvadite teh slabih razvad. Dan po postu morate pričeti z lahko hrano, sadnim sokom ali zelenjavno juho. Obenem pa se naučite prisluhniti svojemu telesu in počnite tisto, kar je dobro za vas. Med najbolj zdravilne reči, kijih v življenju počnemo, pa zagotovo sodi smeh, saj tudi pregovor pravi, daje smeh pol zdravja. Smeh je najučinkovitejše sredstvo, s katerim krepi narava naše telo. Pogoj, da se smejemo od srca, pa so prešerne in vesele misli. Te misli uskladijo procese v našem organizmu in delujejo na naše telo kot olje na stroj. Preprečimo trenje v nas samih, ki ga povzroča enolično, naporno vsakdanje življenje, piše Martin Kojc v knjigi Učbenik življenja, ki vam jo iskreno priporočam, če bi radi naredili kaj dobrega sami sebi. BarbraRenčof Na Ptujskem gradu nas je sprejela vodička Dragica, ki nas je popeljala po grajskih sobanah. V viteški dvorani smo se kar posedli na tla in jo poslušali, ko nam je pripovedovala o zgodovini gradu in ljudeh, ki so skozi stoletja živeli v njem. Grad je bil v 16. stoletju do konca turške nevarnosti ena najpomembnejših utrdb v tem delu dežele. V prvem nadstropju je na ogled kulturnozgodovinska zbirka. Občudovali smo tapiserije iz 17. stoletja in strelno orožje v viteški dvorani. V drugem nadstropju paje galerija. Predstavljeno je slikarstvo in kiparstvo gotike in baroka. Nato smo si še ogledali zbirko salonskih glasbil ter razstava mask s Ptujskega polja. Po zaključku ogleda je bil že čas kosila, zato smo se napotili v Pizzerijo Marčeto. Vsak je dobil pizzo in coca colo. Lastnik nam je povedal, da so za nas pripravili srednje velike pizze. Jaz pa vam povem, da so bile ogromne. Ko smo potešili naše sestradane želodčke, smo se odpravili v Ptujske Toplice, kar smo že vsi nestrpno čakali. Med V gradu kopanjem smo si privoščili tudi sladoled in mrzlo osvežilno pijačo. Prehitro so minile tri ure, ker smo se že ob šesti uri zvečer odpravili proti domu. Zvečer smo prišli domov, kjer so otroke že čakali njihovi starši. Udeleženci izleta so nam zagotovili, da so se imeli super in da si še želijo takšnih izletov. Ob koncu se moramo zahvaliti tudi našim sponzorjem, ki so nam pomagali pri organizaciji izleta. Izlet v Ptuj so nam omogočili: LB, Banka Zasavje d.d. Trbovlje, Alfacaffc Zagorje, Potrošnja Zagorje, Trgovina Podjed Zagorje, Trgovina Teja Zagorje, MTO Kisovec, Integral Zagorje, Pekarna Kovče Trbovlje, Trgovina Dežman Trbovlje ter Zasavc d.o.o. Zagorje. Seveda pa moram tudi pohvaliti našega šoferja, ki nas je varno pripeljal domov. NcI PO SMRTI. DAVNA ZIMA. DESIDERIO DELLE TUE MANI NELLA PENOMBRA BELLA it] S APEVANO Dl ROVERE EJPI^j Dl MORTE. ANTHJOINVERNO fnitv Mia Trg »obade Ha, 61420 ffioffie» | . Z. Qfj fb M* +386 601 26 333,SJfs6 'I | 1 I« JIM IHHii3M.imtM6tei um IN POTEM PROGRAM MAJ IN VEDNO POMLAD m m V ''RADIO TRBOVLJE 98.1 MHz. ERJAVEC d.o.o. Pod ostrim vrhom 31 /b tel.: oeo 1/26-356 61420 Trbovlje 0601 /26-285 I. Samostojnim podjetnikom in društvom nudimo knjigovodske storitve. Za opravljeno delo prevzemamo popolno odgovornost. II. Prodaja, servis in najem vseh igralnih avtomatov za zabavo in igre na srečo. CkTa) KIA MOTORS SAMO PRI NAS KREDIT R + 8% NA 3 LETA BREZ POLOGA ZA VSA VOZILA KIA tolarski kredit R+11% letna obrestna mera, brez pologa na 4 leta leasing D+8% letno, 25,35 ali 45% pologa na 2 leti UGODNI KREDITI - LEASING____________________ POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA ZASAVJE:____________ SUZANA s.p., Cesta 9,avgusta 106, Zagorje VSE INFORMACIJE NA TEL.: (0601) 63-315,61-416 ZA OČI DA VIDIJO Skrbimo v firmi DL CONTACF PE OPTIKA ]AZBEC in očesni ambulanti (četrtek od 14. do 18. ure) v prostorih Zdravstvenega doma v Zagorju. Proizvodn ja kontaktnih let, optika jn kgovtft+Miimbno d.o.o. C 0 N TA C T VAM NUDIMO VSE VRSTE: KOREKCIJSKIH OČAL KONTAKTNIH LEC NOVO NA TRŽIŠČU: KONTAKTNE LEČE Z UV ZASCJTd KOZMETIKO ETE ČARE DOBAVNI ROK OD 0 DO 5 DNI; PLAČILO: GOTOVINA 5%popusta, 2-3 ČEKI, EUROCARD Informacije in naročila na tel 0601 62 505 Vsem našim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje. ^ 1 § r v MARUTI 800 DX - MESTNA ZVEZDA DODATNA OPREMA: KLIMA NAPRAVA, CENTRALNO ZAKLEPANJE, ELEKTRIČNI POMIK STEKEL, ALARM Pooblaščeni prodajalec GRIČAR d.o.o., Potoška vas NH, Zagorje ob Savi, let: 65-200,62-063. mm R+n% STARO ZA NOVO POSREDNIŠKA PRODAJA POOBLAŠČENI SERVIS AVTOSERVIS RAZPOTNIK Cesta 20 julija 26, tel.:0601 /61 -246 UGODNA PONUDBA BOSCH PROGRAM, AKUM01AT0RJI, BRISALCI, FILTRI, SVEČKE AVT0ALARMI BOSCH. r Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le^l - priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I - besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo -I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. m2, v centru Trbovelj prodam. Tel.: 24 - 741. Garažo na Keršičev! cesti v Enoinpolsobno stanovanje,50 Trbovljahprodamza4.500DEM. VIKENDI, GARAŽE lili PARCELE IN STANOVANJA Tel.: 061 - 1721 - 257, Mojca od 7. do 15. ure. Komforten vikend nad Trbovljami prodam ali menjam za stanovanje v Zasavju. Tel.: 21 - 549. Garažo z elektriko na Ulici talcev v Zagoiju prodam. Tel.: 061 - 1261 - 356. V Čemšeniku,6kmodTrojan, prodam parcelo 1300 m2, primemo za gradnj o. S tane Šribar, Ojstro 8, Trbovlje. Opel kadett CT 12, letnik 77, registrirana do 1. marca 96, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 063 -731 - 831. R five, bele barve, letnik 94 prodam za 12.000 DEM ali zamenjam za Z 101 ali Z 128. Tel.: 71 - 627. Ford fiesto, 1.3 SX, letnik april 93, 5 vrat, sončna streha, kompletna ostala oprema, prvi lastnik, prodam. Tel.: 74 - 112 int.: 251 dopoldan ali 73 - 652 popoldan. Tori cestni ali cross kupim. Tel.: 27 - 386. Kuvasz - čistorodni mladiči -beli. Tel.: 25 - 467 po 20. uri. Nemško ovčarko, psičko Sindy, staro 3 mesece z rodovnikom prodam za 350 DEM. Tel.: 063 - 720 - 559 z večer. Purane za zakol ali nadaljno rejo težke približno lOkgprodam po 350 SIT za kg. Tel.: 42 - 297. Motor za 126 P in Z 101, menjalnik za 126 P prodam. Tel.: 63 - 101. Stripe zlatne serije in LMS kupim. Zainteresiranim pošljem spisek. Aleš Benko, C. 9. avgusta 85, Zagorje. Alfa štedilnik na trdo gorivo prodam. Tel.: 42 - 563. Knjigo za matematiko za dvoletne poklicne šole ter tabele in podatke za osnovošolce prodam. Obe knjigi stanovi! Tel.: 64 - 250. Športni voziček za dvojčke prodam. Tel.: 62- 143. Čelado za motor, staro 1 leto prodam za 5000 tolarjev. Tel.: 26 - 171. Inštruiram slovenski jezik in lektoriram vse vrste besedil. Tel.: 22 - 396 Inštruiram nemščino in angleščino, prevajam, poučujem. Tel.: 61 - 095. Inštruiram nemščino in francoščino. Tel.: 73 - 719. El. omarice zunanje in notranje kompletno opremljene ugodno prodam. Možnost dostave in montaže tudi ostalih el. instalacij. Tel.: 061 -751 -432 ali 061 - 751 - 425. NAJEM osebnih vozil non stop. Tel.: 27 - 386. PREVOZI s kombijem za 8 oseb ali tovora do 1000 kg (carinsko opremljen) in VLEKA prikolic in čolnov. Tel.: 27 - 386. d.O.O. TRBOVLJE Podjetje za inženiring in geodezijo Gimnazijska 15/d, 61420 TRBOVLJE objavlja prosto delovno mesto GRADBENEGA TEHNIKA aii „ ing. GRADBENIŠTVA ZA OPRAVLJANJE PROJEKTANTSKIH DEL S PODROČJA NIZKIH GRADENJ. Prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti pošljite na naš naslov-v 14 dneh po objavi. BIFE ' JACK BAR" PIRC BOJAM s.p. Trg borcev DOB 5 61431 Dol pr( Hrastniku tel.: 0601/22-315 ODPRTO vsak dan od 12h do 22h rtEDELJA od 15h do 22h. "X Agencija za razvoj občine Zagorje ob Savi in Ljubljanska banka, Banka Zasavje d.d. Trbovlje objavljata RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v občini Zagorje ob Savi. 1. SREDSTVA ZA DODELITEV KREDITA BODO NA RAZPOLAGO V MESECU SEPTEMBRU. Vse interesente pozivamo, da si pridobijo potrebno razpisno dokumentacijo že prej ter jo dostavijo na sedež Agenrije za razvoj, d.o.o.. Osnovno vlogo in vse informadje lahko dobite na sedežu Agencije. 2. Posojila se namenjajo za: - odpiranje novih delovnaih mest - nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov - nakup, graditev ali adaptacijo poslovnih prostorov - nakup nove ali generalno obnovljene opreme. Posojila se prednostno dodeljio za dejavnosti, ki odpirajo nova delovna mesta na območju občine Zagorje ob Savi oz., ki omogočajo samozaposlitev nosilca programa in ki bodo v čimkrajšem času dale ustrezne ekonomske učinke. Programi morajo uvajati sodoben, ekološko čist tehnološki proces. 3. Vlogo za posojilo lahko vložijo: - samostojni podjetniki ali obrtniki - podjetja v zasebni ali mešani lasti - občani, ki so pri pristojnem občinskem .upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja oz. na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev podjetja. Sedež dejavnosti oz. podjetja mora biti na območju obane Zagorje ob Savi. 4. Posojilo se daje za dobo 3 let. Obrestna mera kredita je sestavljena iz revalorizacijske stopnje, določene s sklepom banke, in realne obrastne mere 8.5 odstotkov na letni ravni. 5. Višino posojilo praviloma ne more presegati 30 odstotkov predračunske vrednosti investicije. 6. Rok za predložitev vloge je 31. avgust 1995. Vlagatelji jo pošljejo na naslov: Agencija za razvoj d.o.o., Cesta zmage 16, 61410 Zagorje ob Savi. Z. Vloga za posojilo mora polega drugega vsebovati še ime, priimek oz. oznako imena - firme in naslov podjetja, opis in predrečunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega kredita. 8. Vlogi za pridobitev posojila mora vlagatelj priložiti poslovni načrt z ustreznimi prilogami. a) samostojni podjetniki ali obrtniki morajo k osnovno vlogi in poslovnemu načrtu priložiti: - dovoljenje za opravljanje dejavnosti z opravilno številko oz. potrdilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti - letno poslovno poročilo oz. vsi obrazci letne napovedi • reference - potrdilo o tekočem poslovanju zapadlih obveznosti - dokazila glede na namen porabe sredstev za investicijo: a) pri nakupu poslovnih prostorov kupoprodajno pogodbo b) pri gradnji ali adaptadji gradbeno dovoljenje oz.priglasitev del, zemljiško knjižni izpisek; oz. najemno pogodbo ter izjavo lastnika, da dovoli nameravano dela; ter ustrezne predračune ali račune c) pri nakupu opreme in nadomestnih delov kupoprodajno pogodbo ter ustrezne predračune in račune d) druga dokazila o navedenih podatkih b) podjetja morajo k osnovni vlogi in poslovnemu načrtu predložiti: - pogodbo o ustanovitvi družbe in druge ustanovne akte - registracijo na sodišču in prijavo Zavodu za statistiko - depozitno pogodbo z LB Banko Zasavje d.d. Trbovlje - letno poslovno poročilo, ki vsebuje: bilanco stanja, izkaz uspeha, izkaz uporabe dobička in kritja izgube, izkaz finančnih tokov, pojasnila k računovodskim izkazom in poslovno poročilo - reference - potrdilo o tekočem poravnavanju zapadlih obveznosti - obrazec (BON 2) - dokazila glede na namen porabe sredstev za investicijo: a) pri nakupu poslovnih prostorov kupoprodajno pogodbo b) pri gradnji ali adaptaciji gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del, zemljiškoknjižni izpisek oz. najemno pogodbo ter izjavo lastnika, da dovoli nameravana delo, ter ustrezne predračune ali račune c) pri nakupu opreme in nadometstnih delov kupoprodajno pogodbo ter ustrezne predračune ali račune d) druga dokazila o navedenih podatkih 9. Upravni odbor Agencije za razvoj občine Zagorje ob Savi bo sprejel sklep o dodelitvi posojila. Vsem vlagateljem bodo sklepi posredovani 8 dni po sprejemu le - teh. 10. Informacije in navodila za oddajo vlog dobijo zainteresirano na sedežu Agencije za Razvoj, Cesto zmage 16, Zagorje ob Savi, telefon 0601 - 64 - 333. SESTAVIL VK PREPRO- STO PLOVILO SLOVENSKI PESNIK o\ PE! (‘EROS-TANATOS') ŠPANSKO MESTO V ANDALUZIJI BAJESLOVNO BITJE, KI OPAZUJE PREDICE ELIPSASTA POSODA OČKA ŽENSKA, KI SE PRETVARJA FILMSKI REŽISER ECK1NPAH SLOVENSKI ROKOM ETN REPREZENTANT KOBILICA SELKA VODITELJICA TVS LONGVKA AMERIŠKA IGRALKA DAVIDO- V1CH VZDEVEK PISATELJA ROMAINA GARVJA EDUKACIJA ČEŠKI SKLADA- TELJ (KAREL BOLESLAV) STAROGR. BOG IZVIROV NAJVECJI JUPITROV SATELIT BIBLIJSKA OBLJU- BLJENA DEŽELA SLOVENSKI LUTKAR MAJARON DEL SUKANCA ORGAN I-ZIRANA SKUPINA ŽIVALI NEKDANJI JUG OSLOV. POLITIK, MARKOVIČ TARO-GRŠKI BOG VETROV KRAJ V POSOČJU ZAJEC IVAN PRENAPET PRIVR- ŽENEC GLAVNO MESTO CIPRA RISBA JK ZEVSOVA LJUBICA BAZA, TEMELJ JOKAV ČLOVEK STAROEGIP. VLADAR, VERSKI REFORMATOR (EHNATON) GORSKO SMUČIŠČE OBLIKA IMENA EDWARD ROMUNSKO MESTO SLOVENSKI EKONO- MIST (ALEKSAN- DER) MALAJSKA BLAZNOST SLIGRALKA FOTO* OTOČJE V TUAMOTU DUHOVNI, VERSKI UČITEU UUBUAN. —AUSČE ZEMLJIN NARAVNI SATELIT AM.IGRAL (RICHARD) GOJENEC ČASTNIŠKE Tole KRAJ JUŽNC OD TORINA TANKA SVILENA TKANINA LOS ANGELES ZDRAVNIŠKA NEGA ŽIVILSKI DELAVEC STAROGRŠKI BOG MORSKIH VALOV PUSTNA PRIRE- DITEV INDIJSKA VODITELJICA DHI GANI 2ENS ;nsko IME NAJVEČJA JUŽNO- AFRIŠKA REKA DELFIN SAMOROG JUNAK IZ BABILONSKEGA EPA O GILGAMEŠU SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA SLOVENSKA PESNICA NOVY RIMSKI NA-RAVOSLO-VEC (TIT) ORGAN SLUHA SLOVENSKI UMETNOSTNI ZGODOVINAR (FRANCE) FILMSKI ZVEZDNIK KRISTO- FFER UPPDAL NADA VIDMAR SIBIRSKI VELETOK EMIL NOLDE SREDIŠČE VRTENJA TOPU ZDRAVILNI VRELEC VZDEVEK IGRALCA RADKA POUČA NATAKAR NOČNEM BARU DALMATIN- SKA TOVORNA ŽIVAL NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 12.7. 1995 na naslov: UREDNIŠTVOZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Naprade. ki vas čakajo: 1. nagrada: 3 mesečna naročnina na časopis Zasavc 2. nagrada: 3 mesečna naročnina na časopis Zasavc 3. nagrada: 3 mesečna naročnina na časopis Zasavc Izžrebanci nagradne križanke 23/95 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, Mesnica Ferdi Zagorje, Nevenka Ostanek, Kotredež 30, Zagorje 2. nagrada: Blago v vrednosti 2.500 SIT, Mesnica Ferdi Zagorje, Zdenka Dragič, Novi log 14, Hrastnik 3. nagrada: Blago v vrednosti 1.500 SIT, Mesnica Ferdi Zagorje, Fani Seni čar, Podkraj 75, Hrastnik Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagoije, do 13.7.1995. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 24/95: ARIEL, KAŠMIR,PRAZNIK OBČINE, HRASTNIK, ELAN, T, ABEL, SREDINA, KIR, BEKA, TATRMAN, ARENA, NN, BIE, V ITAL, AJAS, INTKA, KAJN, KRESLIN, ERB, ANIT, RI, EOL, VRAT, JE, KSERKSES, GNUS, OTS, AEROLIT, NIL, ENOTA, ATAKA, AMIKT, TEZEJ, IVOR, DEJANJE, IME, CONA, AS, PAUL, LAZ, ARAS. gssflac iiiiiMii____i.....Jiaili« m ZNAMENFTA ZBIRKA STO NOVEL ITALU. PISATEUA G.BOCCACCIA IME ŠPORTNE NOVINARKE BERTOLE ih NEPRIJETEN OBČUTEK NA KOŽI TEODOR (OKRAJ.) AM. FILMSKA IGRALKA (SANDRA) VEČJA TEKOČA VODA GRIČ, HRIB mm DfiEMEL GROBO ORIEN- TALSKO DOMAČE SUKNO TVORBA VRANJU FINSKI ARHITEKT SARRINEN OKRASNA VRTNA CVETLICA ANGLEŠKI FILOZOF (ROGER) GRŠKA BOGINJA ZNANOSTI NEKDANJI ŠVICARSKI SMUČAR GASPOZ TELESNA POŠKODBA MAJHEN OTROK OTON JUGOVEC NEKD.JAP. TELOVADEC (YUIKO) NATAŠA DOLENC VEUKO FINSKO JEZERO MOČAN NAUV Z VETROM MESTO NA JAPONSKEM IME SLEPEGA JAZZOVSKEGA PIANISTA TRISTA-NOVA NAŠ IGRALEC BAN EPSKI PESNIK GOROVJE V JUŽNI AMERIKI ■BELI' ŠPORT NEVARNA BOLEZEN NIKOLAJ ČERNI- šEVSKl MORSKA ŽELVA siucu RISALNA POTREBŠČINA, Dl LA AZIJSKA DRŽAVA MESTO NA ALJASKI ZDA RUSKO ŽENSKO IME (IZ ČRK IKRA) ŠAHOVSKI PROBLEM BELI IVA POTEZI. MAT V DVA. e e_, _ . uganka 1 V od" | kvišku strmi; pobliskuje, vse ladje varuje. Uganka 2 Iz železa velikan, — kamor hoče voha naša, težke nam reči prenaša OVEN Še največ sreče vas tokrat čaka na poslovnem področju, kjer boste imeli kar nekaj dela, ki ga dobro obvladate. V partnerstvu so možni pretirani čustveni izbruhi. Št.: 18. BIK Dobro boste vplivali na ljudi v težavah, zato se boste pogosto znašli v njihovi družbi. Vi pa boste kljub vsemu skušali svoje probleme reševati sami. Št.: 15. DVOJČKA Veliko boste govorili o sebi in s tem marsikoga začeli dolgočasiti. Resnično pomembne stvari pa boste znali ohraniti zase. Do partneija boste posesivni. Št.: 23. RAK Nestrpni boste do vseh dntgače mislečih iz vaše okolice, kar lahko privede celo do sporov z vašimi prijatelji. V ljubezni boste spoznali, da ponavljate stare napake. Št. 20. LEV Skušali boste narediti veliko za izboljšanje odnosov z najbližjimi. Kljub temu pazite, da ne boste s svojimi uslugami izpadli preveč vsiljivi. Št.: 28. DEVICA Drugi vam bodo pomagali, da boste lahko bolj nepristransko prišli do določenih spoznanj. Počutili se boste preobremenjeni z delom in se skušab otresti odgovornosti. Št.: 5. TEHTNICA Primanjkovalo vam bo energije, zato se vas bo polotil občutek zdolgočasenosti. Najprej se znebite nekaterih dolžnosti, ki vas dušijo, nato si privoščite dopust. Št.: 6. ŠKORPIJON S partnerjem vas čaka nekaj napetih pogovorov, ki pa vas ne bodo prizadeti toliko, kot boste pokazali navzven. Ljudem, ki jih spoštujete boste skušali pomagati. Št.: 27. STRELEC Spremenljivega razpoloženja boste. Zavedate se, da vam partner vedno ponudi roko v oporo, zato ne boste tako potrti. Pri delu vam bo manjkalo samozavesti. Št.: 30. KOZOROG Ne bodite tako pesimistično zazrti v prihodnost in se raje osredotočite na tisto, kar vam gre dobro od rok. S partnerjem se pogovorite o stvareh, ki vas mučijo. Št.: 17. VODNAR Skušali se boste obnašati tako, da bodo dmgi o vas ohranili dobro mnenje. Sprememba okolja bi vam prišla prav, fizičnih naporov pa se raje izogibajte. Št.: 13. RIBI Domiselni boste, zato vas bodo v vsaki družbi sprejeli z navdušenjem. Posvečali se boste predvsem družini. Na delovnem mestu boste požrtvovalni in iznajdljivi. Št.: 34. flč Ut 'SftVt 1 'kr m ižanke za mlade, šahovskega prot dveh >iema bo našli na strani 4 ' Kulturne prireditve RAZSTAVE Trbovlje - Vinko Hrovatič, član Relik Dadasa, razstavlja v prostorih RSH. Trbovlje - V Knjižnici T onctaSeliškaijav T rbovljah, razstavlja Osnovnašolalvana Cankarja Učenci 4. razreda prikazujejo svoje pisne in likovne izdelke na temo Kandrše. Trbovlje - V prstorih S -Design na Ulici 1. junija razstavljajo mladi slikarji iz vrtcev, osnovnih in srednjih svoje likovne izdelke na svilo, tekstil, keramiko in še kaj. Izlake - V Medijskih Toplicah bo do 7. julija odprta slikarska razstava akademske slikarke Darje Srebnik iz Ljubljane. STALNE RAZSTAVE Hrastnik: Cesta 1. maja 45: razstavljena stalna galerijska razstava slikarja Vinka Hrovatiča. Hrastnik: Čar Hrastnik: stalna razstava del akademskega slikaija Jureta Cekute. Muzejske zbirke Revirskega muzeja Trbovlje Hrastnik: Cesta 1. maja 40: Hofbauerjeva zbirka različnih etnoloških predmetov, od rimskih kamnov, kositrne posode... do uporabnih predmetov iz srede tega stoletja; zbirka NOB -zbirka j e spomin na skoraj 400 žrtev vojne, ki jo dopolnjujejo predmetiinfotodokumentamo gradivo iz tega časa. Trbovlje: Ulica 1. junija 15: Rudarsko stanovanjc v koloniji v Trbovljah, ki govori o načinu življenja tedanje delavske družine. Bivališče je rekonstrukcija stanja po I. svetovni vojni. Razstava na Čebinah -urejena je spominska soba, v ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama. Razstava v Batičevem salonu (v Revirskem muzeju) - Celo letoje na ogled kiparska zbirka akademskega kipaija Stojana Batiča. Zagorje: Cesta9. avgusta 1: Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirka predstavlja čas 2. svetovne vojne v Zagorju. IZLETI Trbovlje - Planinsko društvo Trbovlje organizira v soboto, S.julijaskupinskiizlet v Logarsko dolino, zvzponom na Klemenčo jamo in Strelovec ter sestopom v Robanov kot. SREČANJE Trbovlje - Društvo invalidov Trbovlje organizira v soboto, 8. julija od 14. ure dalje srečanje članstva in prijateljev, ki bo na proštom pri Domu Svoboda Dobrna v Hohkrautovi koloniji. OBLETNICE Tima - Gasilsko društvo Tirna vas vabi v nedeljo 9. julija ob 15. uri pred gasilski dom, kjer bodo obeležili 60. letnico obstoja in delovanja društva. Zabaval vas bo ansambel Lojzeta Slaka. Športne prireditve PLAVANJE Trbovlje - Na letnem kopališču bo v soboto, 8. julija 26. Lučkin memorial. Tekmovanje se bo začelo ob 9.00 memorialna disciplina, 100 m prosto za ženske pa bo na sporedu zadnja. Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija(tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7.-19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in T rbovljah od 7. -13. ure, v Litiji od 7. -19. ure. Informacije dobite DEŽURSTVA na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba: Vse informacije za zasavske občine dobite na telefonski številki 985 (center za obveščanje Trbovlje). Elcktro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 22. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v Ljubljani, kjerje stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290. Petrol: Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedeljain prazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedeljain prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure, Litija: vse dni od 7. do 20. ure, Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure. \ -v _______________________' 1. - 2. POTEPUH - Pop Design (4) 2. -3. BELA RAP - Hip-hop (5) 3. -/. ENERGIJA-MZ Hektor (1) 4. -5. MATI MARIJA-I .Vrčkovnik & I.Hudnik (2) 5. -4. VZEMI ME-4fun (3) 1, - 5. THIS AINTA LOVE SONG - Bon Jovi (3) 2, - 3. THE BOMB - Bucketheads (4) 3, - 2. BUBBLING HOT - Pato Banton (5) 4, - 4. EVERVTIMEVOU TOUCH ME - Moby (2) 5, -/. THING OFY0U - VVhiglrfield (1) | Glasovanje po dopisnicah na naslov: RadoTrbov^Tro svobate Ua^61420TrtioMje . S i o n 1 8 1 Lij • i ui i o ? * e i l i 1 8 M Mol naslov: i* i ŽIVA RTV TRBOVLJE K10 Lfcimuu.i« 09.00 KORISTNE INFORMA CI-JE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFOR MACIJE, 20.15 REZERVIRANO: ZELENA DOLINA (VODI DUŠANKA ŠPI-LAR) ali IZZIVI ŽIVLJENJA (VODI BARBRA RENČOF) ali SNOOPV LIVE (VODI DEAN HOLC)ali DANNY PREROKUJE (VODI DANIJEL ŠMID-DANNY), 21.15 SATELITSKI PROGRAM --------h 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.15 FILM TEDNA, 2.1.00 SATELITSKI PROGRAM SOBOTA 8.7. IMS 13.00 KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM TOREK 11.7.1995 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA (VODI KARMEN Š. RAJEVEC), 21.15 SATELITSKI PROGRAM SREM 127.1996 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 FILM TEDNA (PONOVITEV), 22.00 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJ vetrn dt 6.7. idTRf 20.00VIDEOBOOM40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE 20.00 ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20210 INFORMATIVNA ODDAJA -PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI < 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT SREBA 12 7 1995 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE ETV ZAGORJE, IZLAKE 830 VIDEOSTRANI, 10.00 SREDA NA ETV (ponovitev), 11.30 VIDEOSTRAN, 16.00 TOREK NA ETV (ponovitev), 19.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP REPORTAŽA (KIA MOTORS), 20.15 VIJA, VAJA, VEN (KNJIŽNI MOLJI, MINI PET), 20.45 EPP, 20.50 POZOR, SNEMAMO. 21.00 ZASAVSKI MAGA- Z'N «10(7.7.1995 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 ČETRTEK NA ETV (ponovitev), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 SREDA NA ETV (ponovitev), 19.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM. 20.15 IZBOR IZ PROGRA- .. 8JO VIDEOSTRANI 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40 , SOBOTA B J. 1995 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER -M«-* 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER RADIO TRBOVLJE 6.00-8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM 6.00- 8.00J UTR ANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SfJBOIA 8.7.1995 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 1430 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM NE6ELJA 9.7.1995 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM RCUELiHt 3.7 . 830 VIDEOSTRANI, 9.00 KNJIŽNI MOLJI (ponovitev), 9.10 MINI PET (ponovitev), 9.30 ZASAVSKI MAGAZIN (ponovitev), 10.00 OHCET V KANDRŠAH POKE™.!.,« 8.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM, 20.15 TRI-DVA-ENA-START (ODDAJA O ŠPORTU),21.00 TEDENSKA REPORTAŽA * 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.(11 CICIVRTILJAK, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM i u no\ » i. f i 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM, 20.15 GLASBA NA ETV -ROCK ŽUR 95 SREDA 12.7.1995 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM M Al, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 TOREK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 PONEDELJEK NA ETV, 20.00 EPP PROGRAM, 20.15 IZ PRODUKCIJE LOKALNIH POSTAJ Ljubiti morate ljudi, če jih hočete spremenit,. Pesta lozzi Samo tisti, ki misli, x-x-x-x-x-. *.*x -.v,:, v. -2 1 jjgjig || ||| doživlja svoje življenje. Življenje gre mimo tistega, ki ne misli. Maric v. Ebner-Eschenbach Največja nagrada za človekov trud ni tisto, kar bo zanj dobil, temveč tiste, kar be postal. Ruskin Godovi 6. julij: Marija Goretti; 7. julij: Vilibald; 8. julij: Kilijan, Jadran; 9. julij: Veronika; 10. julij: Amalija; 11. julij: Benedikt, Olga; 12. julij: Mohor, Fortunat. ^ llll||| ^ VI!W-'S =1 'U|U"3fl 6.00 - 8.00JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP,15.00SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA. 19.00 NOČNI PROGRAM vitra ra v ra v ravni ‘vrasaci VHvvmiiJ ‘3N ‘SLN3J, 'K 1NV 'OA1 ‘Slttmi xxma 70 ‘VNV* iaof ‘noii -atvvnati rajurraaci 'ivs ‘0117 V9V 'H>IS MpRim kz khul-zua, w~.....ur.....—mm .......... V par letih obstoja in delovanja je Redakcija jetmic med drugim ponudila tudi vrsto nasvetov, modelov, projektov, kako naj v Zasavju zavlada blagostanje. Rdeči Revir se je pred dnevi vrnil s kratkega izleta po razvitejšem svetu in od tam prinesel nov načrt, ki ga razkriva tokrat. Od politikov sicer ne pričakuj emo, da bi našo skrb nagradili s kakšnim visokim zasavskim priznanjem, lahko pa bi katero od idej kdaj uresničili. Pa se zapodimo v tokratno branje. Redakcija jetrnic Licitacije so krasna stvar. Namenjene so temu, da malo koristne in slabo uporabne stvari prodamo za čim več denarja. V naših krajih so dražbe še v času plenic, kar je gromozanska škoda. Imamo namreč vrsto možnosti, da se slabo koristnih stvari znebimo za lepe denarje. Zgledov je po svetu kot dežja v letošnjem juniju. Začnimo s slikami, ki praviloma prinašajo naj večje kupčke denarja. Konec junija so tako v Londonu za Monetovo katedralo v Rouenu iztržili 11 milijonov dolarjev, za Gauguinovo Tahitčanko slabih 9 milijonov dolarjev, pol manj, kar je še vedno veliko, pa za eno izmed Kandinskijevih improvizacij. Če upoštevamo, da je Monet katedralo upodobil natanko tridesetkrat, potem ni težko izračunati, kakšen denar leži v pooljenih platnih. V Ipozu, Delozi in še marsikje režejo in šivajo kose platna, ki imajo potem ceno nekaj dolarjev. Modro vodstvo bi prodalo vse singerce in nakupilo barv in čopičev, pridne roke šivilj pa bi upodabljale krajine in tihožitja, akte in abstrakcije. Desetine, stotine slik vsak dan. In slejkoprej bi se komu kakšna Monika ali Goga vsedla v srce in denarnico. Današnji tekstilni kombinati bi postale nekaj takega, kar so bile včasih hrvaška vas Hlebine, kjer so vsi slikali in od tega dobro živeli. Nekdo sije sicer izmislil ime naivci, kar pa ni pretirano moteče, če so pametnjakoviči pripravljeni to dobro plačevati. Krasno se prodajajo stvari velikih zvezd, na primer športnih. Pred mesecem dni so v Monaku za med prodali kombinezon dirkača Ayrtona Senne, smučke Alberta Tombe, dres Roberta Baggia, teniški aSSflKC lopar Peta Samprasa in tako naprej. Z izkupičkom bodo zgradili sodobno šolo za 600 otrok na Madagaskarju. Naši učitelji pa bodo menda te počitnice razmišljali predvsem o stavki. Namesto da bi stopili do sester Ojsteršek po kak odslužen ping-pong lopar, brata Ameršek imata v omari zagotovo kak dres viška, brodarji bi navrgli kakšno zmag vajeno veslo,... Pa bi bilo za kak prizidek, ki ga zdaj še ni videti, pa še kakšno cingljajočo nagrado bi si mirne duše razdelili po uspešni akciji, čejim že država ne da toliko, kot jim gre. Na ceni so tudi stvari politikov. Sosednje nam države predsednik Franjo Tudžman je za svoj teniški lopar, mimogrede, sodi v srednji kakovostni razred, iztržil 60.000 nemških mark. Za reket našega predsednika Janeza Drnovška bi lahko zagotovo dobili kakšnega tisočaka več, saj premore boljši lopar, pa še, kot je obče znano, hrvaškega predsednika namaha. Na tej dražbi bi veljalo ponuditi vsaj še gobarsko košaro Staneta Dolanca, kakšen čebinski suvenir, prvi Jazbinškov tehnični svinčnik in kak vlakec iz Kmetičeve zbirke. Slabo koristne stvari imajo včasih zavidljivo ceno, pa čeprav stvar ni redka. Za dober denarje šlo v promet na tisoče kosov berlinskega zidu, dobro so se prodajali razrezani Leninovi spomeniki. V Zagorju pa so ostanke Lisce po plazu, namesto, da bi jih prodajali za zlato, spremenili v majhno delavnico. Upajmo, da bodo rudat]i pametnejši in bodo že zdaj začeli tamkajšnji premog prodajati po kosih. V ličnih škatlicah z napisom: eden zadnjih iz rudnika Zagorje. Odlično se prodaja vse, povezano z zvezdami estrade. Za Travoltino srajco iz Vročice sobotne noči so pred dnevi v New Yorku iztržili 150.000 dolarjev, kar je zagotovo dobra cena za kos poliestra. Le nekaj več so dobili za petinpetdeset let star Buick iz Casablance, katerega posebna dražje, daje na njegovi armaturi dobro vidno, da Hunrprey Bogart za ugašanje cigaret ni uporabljal pepelnika. Nam pa kot da kdo preprečuje, da zbiralcem ponudimo odsluženi boben, ki si je v Kerkradeju priboril pleharski naslov svetovnega prvaka, Tanja Ribič bi zagotovo pogrešala kakšno cunjico, ki jo je krasila v katerem od njenih odmevnih nastopov, Orleki so vedno za. Taki so časi, daje moč dobro prodati skoraj vse. V Dublinu je bivši irski minister za zunanje zadeve Peter Barry kupil set ljubezenskih pisem, ki sta si jih v treh letih izmenjala Michael C. in Kitty K. za 69.000 dolarjev. Vidite, vsak mladenič, ki s služenja vojaškega roka prinese kilo pisem, bi z malo iznajdljivosti lahko zanje dobil toliko, da si vsaj za začetek uredi življenje. Še bi lahko na primerih iz belega sveta dokazovali, da je naša prihodnost v dražbah in licitiranju. Ob materialnemblagostanjunamreč avkcije prinašajo tudi duhovno bogastvo. Kako si drugače razlagati besede šejka Ahmeda Hasana Fitaihija, potem ko je za dobrih 40.000 dolarjev kupil enega izmed diamantov zelo produktivne spisateljicc Barbare Cartland: "Zdaj, ko imam enega njenih draguljev, bom prebral tudi katero njenih knjig." Rdeči Revir Koraki v varno M m So trenutki, ko pomisliš... Ali bo trajalo? Ali bo življenje prijazno z mano in z mojimi? So trenutki, ko znaš mirno pogledati v čas, ki prihaja. Brez strahu, brez tesnobe. Ker veš, (ia lahko vs?)i malo 7.3nosiiivn<£ii 7ao,orovK «m ua idjiitc vsa| in.uo zanesljivosti zagotoviš sam. S premišljeno naložbo morda ne moreš preprečiti i » i*.«» i » .i. „ ( Ulit ŽIVLJENJSKI KROG Življenjska zavarovanja Zavarovalnice Triglav nepredvidljivega, lahko p;i omiliš njegove posledice. Življenjsko zavarovanje je takšna naložba. Je začetek preudarne skrbnosti. Do sebe wTv. ..s:?:;-:, Šm:: in do svojih. Mnogi se zato za življenjsko zavarovanje odločijo takrat, ko pridejo otroci, saj z njihovim zvedavim pogledom postanejo pomembne odraslost, skrbnost, odgovornost. zavarovalnica triglav LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi. Celje - skladišče fV\lF.rArF. 6/1995 Trbovlje Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje Vaš certifikat lahko že vložite v MAKSIMO 3 - maksimalno dobro družbo COBISS o 5000002442,25 II: II i i družba za upravljanje m NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek...................... Datum rojstva ...................... kraj ............. poštna št. ... •. ulica . .......... telefon.......... . i Em datum podpis.................. | NAROČNINO BOM PLAČEVAL: ^ sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) j