Leto LXXIL, šLlila LJaUlaaa, sreda i?. na}a 1939 Cena Din izho|o vsak dan popoldne tzvzemsi nedelie m praznike. // Inserati do 80 petit vrst d Din Z do 100 vrst d Din Z50, od 100 do 300 vrst 6 Din 3. večp inserati petit vrsto Din 4>—% Popust po dogovoru, inseratni davek po$ebe|. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din IZ—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knofleva ulica štev. 5 Telefoni 31-22, 31-23» 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski trg ». 7 // NOVO MESTO, LubTianska cesta, telefon it. 76 H CEUE. ceiisko ureanStvo: Strossmaveneva ulico 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. Z telefon it. 190 II JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomikov trg 5 // Poitna hranilnica v L|ubl|ani št. 10351. Teden važnih odločitev: Diplomatska aktivnost Londona, Pariza in Moskve Ta teden mora po sodbi diplomatskih krogov pri« do odlofitve o usodi trozveze AngUja-Francija Rusija — Posredovanju Francije pripisujejo velik amnen in i gotovostjo računajo na uspeh PARIZ, 17. maja. r. V dobro poučenih krogih napovedujejo za ta teden izredno živahno diplomatsko delovanje med Londonom, Parizom in Moskvo. Glavni predmet teh razgovorov bo ruski odgovor na zadnje angleške predloge, ki je bil že izročen v Londonu. Angleška vlada bo že v prihodnjih dneh odgovorila na najnovejše ruske pobude ter se bodo na podlagi tega pogajanja za sklenitev trojnega sporazuma med Anglijo. Francijo in Rusijo nadaljevala. Največjo važnost pripisujejo v zvezi s tem posredovalni vlogi Francije. Angleški zunanji minister lord Halifax se bo na poti v Ženevo za en dan ustavil v Parizu, kjer se bo sestal z ministrskim predsednikom Daladierom in zunanjim ministrom Bonnetom. Pri tej priliki bodo francoski državniki stavili kompromisne predloge, ki naj bi omogočili, da bi že v Ženevi, kjer bo navzoč tudi zastopnik Rusije, prišlo do sklenitve sporazuma. Kakor se doznava, gre francoski po- sredovalni predlog za tem, da bi se an-gleško-ruski pakt prilagodil že obstoječemu francosko-ruskemu paktu in oba pakta medsebojno tako združila, da bi dejansko obsegala trojno zvezo, za katero se zavzema Rusija in kakor se za njo ogreva tudi angleška javnost. TOKIO, 17. maja. i. Na včerajšnji seji japonskega kabineta so obširno razpravljali o mednarodnem političnem položaju in zlasti glede situacije, ki bi nastala, če bi Anglija, Francija in Rusi j ~ sklenile vojaško trozvezo. Japonski listi poudarjajo, da v tem primeru ta zveza ne bi bila naperjena samo proti obema totalitarnima državama temveč bi ogrožala tudi Japonsko. BERLIN, 17. maja. i. Iz parlamentarnih krogov se doznava, da je angleška vlada poslala nove predloge v Moskvo. Anglija slej ko prej odklanja sklenitev vojaške zveze, je pa pripravljena v ostalem ustreči željam Rusije, prav tako pa tudi zahtevi, da se sestanejo gene- ralni štabi vseh treh držav, to je Francije. Anglije in Rusije. PARIZ, 17. maja. e. Največja pozornost tukajšnjih političnih krogov je sedaj posvečena pogajanjem med Londonom in Moskvo. V Parizu žele, da bi prišlo čim prej do tega sporazuma. Ravno tako zatrjujejo, da je tudi Anglija, takoj ko je sprejela ruski odgovor, bila pripravljena pospešiti pogajanja. Mnogi pariški listi trdijo, da je to sicer mišljenje lorda Halifaxa, toda ministrski predsednik Chamberlain ni tako odločen, da bi vztrajal v tej smeri. Halifax bo v soboto prišel z letalom namesto z vlakom iz Londona v Pariz, da mu bo to omogočilo daljši razgovor z Bonnetom in Daladierom. V Parizu pripisujejo posebno važnost vlogi posredovalca, ki jo bo zunanji minister Bonnet igral v Ženevi. LONDON, 17. maja. e. V zunanjem uradu proučujejo sede j ruski odgovor na angleške predloge. Včeraj dopoldne je bila seja zunanjepolitičnega odbora vlade, na kateri so razpravljali o angle-ško-ruskih pogajanjih. Lord Halifax je nato opoldne obiskal Chamberlaina in mu poročal o vsebini ruskega odgovora. V političnih krogih govore o posredniški akciji francoske vlade za izgladitev nesoglasij, ki ovirajo uspešen zaključek angleško-ruskih pogajanj. Sovjetska vlada vztraja na trojni vojni zvezi in določitvi skupnega obrambnega načrta za primer vojne, ki naj bi ga izdelali skupno vsi trije generalni štabi. Pričakujejo, da bo Chamberlain v petek podal izjavo o stanju angleško-ruskih pogajanj. Na seji bo velika debata o zunanji politiki angleške vlade, zlasti glede na njeno stališče napram Rusiji. Podaljšanje vojaškega roka v Rusiji Moskva, 17. maja. i. Ruska vlada je odredila, da se podaljša vojaški rok pri mornarici od 1 do 5 let, a pri obrežni obrambi na 4 leta. Nemški odgovor Turčiji Nemčija bo odpovedala Turčiji dovoljene kredite, ki pa jih Turčija ni izkoristila BERLIN, 17. maja. e. Pred dnevi so se razširile vesti, da je odpoklican novi nemški poslanik v Ankari Papcn m v zvezi s ■tem so zatrjevali, da je bil odpoklican zaradi neuspeha svoje misije v Turčiji. Ta neuspeh je po trditvah inozemskih krogov zakrivil sporazum med Anglijo in Turčijo. V nemških merodajnih krogih poudarjajo glede na to. da Papen ni odpoklican, temveč da pričakujejo njegov prihod v Berlin, da bo podal poročilo v zvezi s položajem, ki je nastal po zaključku sporazuma med Anglijo in Turčijo. Zaključeni sporazum je spravil na dnevni red tudi vprašanje blagovnega kredita Nemčije Turčiji v znesku 150 milijonov mark. Turška narodna skupščina je sprejela ta kredit, a še ni perfektuiran s strani Nemčije. Pretekli petek je nemški tisk obširno poročal o pomenu tega kredita Turčiji, na-glašujoč, da je treba izboljšati odnošaje med obem^ državama. Ker pa je sedaj nastal nov položaj, je treba proučiti težave, ki so se pokazale glede nakazila teh kreditov Turčiji. Turška vlada je že takoj po sklenitvi sporazuma z Anglijo odpovedala večja naročila orožja v Nemčiji in oddala ta naročila Angliji. Iz tega sklepajo, da Turčija sploh ne računa več na nemške kredite. Španija na Posojilo za obnovo opustošenih pokrajin dobi le, če spremeni svojo dosedanjo politiko in ostane nevtralna PARIZ, 17. maja. br. Kakor se doznava v dobro poučenih krogih, je general Fran-co po svojih zaupnikih začel sondirati v Franciji in Angliji tererf za najetje velikega posojila, ki naj bi služilo obnovi Španije po končani državljanski vojni. Vodilni francoski, angleški in nizozemski denarni zavodi so se v načelu izjavili pripravljene dati Španiji tako posojilo, toda pod pogojem, da na to pristanejo pristojne vlade in da prevzamejo jamstvo za to posojilo. Gre za posojilo v znesku 20 do 30 milijonov funtov. Kot pooblaščenec teh bank vodi pogajanja bivši belgijski ministrski predsednik Van Zeeland. Francoska in angleška vlada sta pripravljeni dovoliti generalu Francu to posojilo* toda pod pogojem, da dobita jamstvo za to, da se Španija ne bo pridružila italijansko-nemški vojaški zvezi, da ne bo uvedla izrazito totalitarnega režima ter da bo ostala v primeru kakega spopada v Evropi nevtralna. General Franco mora prelomiti svoje tesno zavezništvo s španskimi falangi s ti. ki Jih smatrajo v Londonu in I Parizu za izrazite fašiste. Za najboljše jam stvo bi smatrali tako v Parizu kakor v Londonu, če bi se v Španiji zopet obnovila monarhija. Van Zeeland je sedaj odpotoval v Bur-gos, da se o vsem tem osebno porazgovori z generalom Francom. Napovedujejo, da bo general Franco že ob priliki velike parade, ki bo še ta mesec v Madridu, imel velik govor, v katerem bo obeležil tudi smer niče nove španske zunanje politike. V Parizu in Londonu izjavljajo, da more Španija samo pod označenimi pogoji dobiti zaželjeno posojilo. Ker Španija od nikoder drugod ne more pričakovati denarne pomoči za svojo obnovo, smatrajo, da bo general Franco stavljene pogoje sprejel. Včeraj je izšel dekret, s katerim se pooblašča španska vlada, da more za obnovitvena dela mobilizirati vse za delo sposobne moške v starosti od 18 do 50. leta. RIM. 17. maja br. V tukajšnjih krogih z veliko pozornostjo zasledujejo porajanja za špansko posojilo v Parizu in Londonu. Zatrjuje se, da bo italijanski zunanji minister še pred madridsko parado odpotoval v Španijo, da pridobi generala Franca za poglobitev do^e^ivcca zavezništva Španije z Nemčijo in Italijo. Kdo sme biti nevtralen? Kako presojajo Nemci stališče manjših držav v svoji soseSčini BERLIN, 17. maja. AA. »Berliner Borsen Zeitung« prinaša članek pod naslovom *Kdo sme biti nevtralen«. Članek naglasa Posebno prizadevanje zapadnih demokrati da bi pridobile male države za svojo politiko obkoljevanja osi. Posebno Nemčija, ki ima več sosedov kakor katerakoli druga država, mora gledati, da ima ob svojih mejah čim več prijateljev ali nevtral-cev. Posebno v primeru vojne bi bilo stališče nemških sosedov velike važnosti. Posebno važno za Nemčijo bi bilo to, da no- bena sosednih držav ne bi sližila sovražniku kot prostor za napad ali kot država, iz katere bi se vodila vojna proti Nemčiji. Nemška zunanja politika se mora voditi na osnovi teh praktičnih momentov. Gotove države v vzhodni Evropi, posebno pa baltiške države kažejo tendenco, da ostanejo nevtralne, istotako skandinavske države. Poljska je zapustila politiko nevtralnosti. Nadaljni ukrepi Nemčije bodo odvisni od politike Anglije in od uspehov angleške politike obkoljevanja. Francija je gospodarsko pripravljena Pari«, 17. maja. AA. Havas: V zvezi s Poročilom, ki je bilo objavljeno v uradnem listu o finančnem in gospodarskem položaju Francije in ki ga je odobril predhodno predsednik republike Lebrun, je finančni minister Paul Reynaud dal izjavo predstavnikom tiska, v kateri je naglasil, da so se od oktobra minulega leta dalje stalno pojavljali resni dogodki v mednarodnem življenju, kar je imelo za posledico potrebo ojačenja narodne obrambe. Vse to ni preprečilo zdravega razvoja fran- coske finančne politike. Revnaud je naglasil, da se je navzlic vsem težavam splošna proizvodnja povečala ter da se je brezposelnost zmanjšala, za kar se je treba zahvaliti v prvi vrsti elastičnosti glede delovnega časa. Finančni ukrepi, ki jih je vlada izvajala, niso bili drakonski kakor jih izvajajo totalitarne države. Frank se nahaja -zdaj -oml čeki vseh ostalih evropskih valut. Mednarodna napetost pa še dalje težko leži na francoskem gospodarstvu. Francozi, ki so v enem dnevu vpisali posojilo v znesku 6 milijard frankov, morejo reagirati na vse te dogodke Oni ne smejo zmanjšati kupne moči, da se ne bi motil ritem gospodarskega življenja. Kar se je v Franciji dogodilo v zadnjih 6 mesecih, dokazuje, da so Francozi sposobni za preporod. Država je razumela potrebo reform, kajti če je mogla dati za potrebo narodne obrambe 55 milijard frankov, ne da bi spremenila način življenja, potem je to znak, da bo lahko ohranila ugodni standard tudi v bodoče Danes bo Kanada pozdravila na svojih tleh angleškega kralja Svečan sprejem bo danes popoldne v Quebecku, kjer so se zbrale ogromne množice Quebec, 17. maja. AA Reuter: v mestu vlada velika živahnost ter je vse v pričakovanju prihoda angleških suverenov. Mnogo ljudi je odpotova'o na Orleanska otočja, da vidi angleški kraljevski par, ker bo »Empress of Australia« plula mimo teh otokov. Vreme je zelo lepo, lahko pa bi se v zadnjem trenutku pokvarilo. »Empress of Australia« se bo takoj vsi-drala v luki. Svečan snrejem bo šele ob 10.30 dopoldne po krajevnem času (15.30 srednjeevropskega časa). Na tisoče in tisoče gledalcev se je zbralo na obalah reke, da bi odtod videli angleški kraljevski par. Iznad letne rezid^n^e generalnega guvernerja so postavljen! topovi, ki bodo izstrelili v čast angleške dvojice 21 strelov. Ves tisk je posvečen zgodovinskemu obisku angleških suverenov. »Empress of Australia«, 27. maja. AA Dopisnik Reuterja javlja, da bo parnik danes ob določenem Času pristal v Que-becu. Včeraj se je vkrcala na parnik skupina predstavnikov tiska in uradnih osebnosti o priliki, ko je prevzel kanadski pilot vodstvo parnika skozi kanal Sv. Lovrenca. Ottawa, 17. maja. AA. Predsednik kanadske vlade Mackenzie King je dopo- toval iz Ottawe v Quebec. Pozdravil bo kot prvi angleška suverena, ko bosta stopila na kanadsko zemljo. King bo angleški kraljevski par spremljal po vsem potu po Kanadi. VVashington, 17. maja. AA. Havas: Prvič v diplomatski zgodovini Kanade bo novi ameriški poslanik Roper predal svoja akreditivna pisma kralju Juriju VI. Roosevelt pripravlja veliko turnejo po ameriških državah da pridobi vso javnost za svojo politiko YlTA£H:NGTON, 17. maja. AA. Havas: Sredi junija bo obiskal predsednik Zedi-njenih držav Roosevelt več ameriških zveznih držav. Ob tej priliki bo imel več govorov, v katerih bo razložil svojo zunanjo in notranjo politiko. To potovanje bi bilo odloženo samo v primeru izrednih dogodkov. VVashingtonski diplomatski krogi smatrajo, da se mednarodni položaj razvi- ja v duhu Rooseveltovega predloga Hitlerju in Mussolinijn, posebno kar se tiče rešitve gospodarskih problemov. Ker debata o mednarodnem položaju v kongresa ni dala posebnih rezultatov, bo Roosevelt skušal o priliki svojega potovanja pridobiti ameriško javno mnenje popolnoma zrn svoje naziranje. Poljaki in ljudsko Štetje v Nemčiji VARŠAVA, 17. maja. e. V Varšavi posvečajo posebno pozornost dvema dogodkoma, namreč nastopu hitlerjancev v Gdansku in ljudskemu štetju v Nemčiji. Po poročilih poljskih listov je bil paradni nastop hitlerjancev v Gdansku izveden le v skromnem obsegu. Sprevoda se je udeležilo le okrog 600 oseb z dvema godbama in po ulicah je bilo zelo malo ljudi. Se večjo pozornost pa posveča poljski tisk ljudskemu štetju v Nemčiji. Poudarjajo, da je edini namen tega štetja pokazati, da v Nemčiji ni več kako 100.000 Poljakov in da na podlagi tega sploh ne obstoji poljska manjšina v Nemčiji. S tem se želi, kakor poudarjajo poljski listi, podčrtati, da je na Poljskem desetkrat več Nemcev, in povečati pomen nemške manjšine na Poljskem. S poljske strani odrekajo vsak pravni pomen današnjega ljudskega štetja v Nemčiji, ker so Poljaki namenoma razdeljeni na več raznih skupin, tako na Poljake, Mazure in Karšube. S tem hočejo Nemci prepričati ostali svet, da v Nemčiji ni taka poljske manjšine, kakor to trdijo Poljaki. Poleg tega pa ta trditev ni v soglasju s službeno narodno-soci ali stično doktrino, ki govori o subjektivnih občutkih v narodni pripadnosti. Kako bo resen palestinski problem Pariz, 17. maja. e. Po poročilih, ki so dospela v Pariz iz dobro obveščenih londonskih krogov, novi angleški načrt za rešitev palestinskega vprašanja obstoji iz naslednjih točk: 1. Priseljevanje Zidov bo omejeno na 75.000 za prihodnjih pet let. 2. Prodaja zemlje Židom se prepušča presoji angleškega visokega komisarja. 3. Zidje in Arabci morajo sestaviti svet, v katerem bodo imeli Arabci dve tretjini, Židi pa eno tretjino. 4. Ko se vzpostavi sodelovanje med 2idi in Arabci, bo Anglija prepustila frrosre-sivno kontrolo države narodni skupščini, v kateri bodo Arabci imeli večino. 5. Ko bo to izvedeno, bo priseljevanje 2idov prepuščeno presoji narodne Ščine. Petletnica nekrvave ver volucije v Bolgariji Pet let poteče 19. t. m., od kar je bolgarska vo/*Jta, ki so /o v njent akciji podprli tudi nekateri napredni civilni elementi, izvršila državni prevrat in strmoglavila vlado narodnega bloka. Bila je to brezkrvna revolucija, ki ni zahtevala nobenih človeških žrtev. Bilo je to tretjič, da jc bolgarska vojska posegla v politiko: pr\*ič 9. avgusta 1886, ko je prisilila kneza Aleksandra Batenberškega. da se je odpovedal bolgarskemu prestolu, drugič 9. junija 7923, ko je nasilno odstranita režim Aleksandra Stambulijskega, in tretjič 19. maja 1934, ko je privedla na krmilo vlado Kimona Geor-gijeva. Kimon Georgijev je bil vodja nad-strankarske skupine »Zveno*. Vlada Kimona Georgijeva je takoj razpustila narodno sobranje, razgnaJa je vse politične stranke in ustavila nadaljnie izhajanje vseh strankarskih glasil, celo organ lastne organizacije »Zvenom. Število uptavnih oblasti, ki jih je takrat imela Bolgarija 15, je znižala na 7. Število ministrskih mest je reducirala od 10 na 8 in izdatno znižala ministrske plače. Odpravila je ministrske avtomobile in salonske vozove. Izdatno je zmanjšala število kmetskih občin. Najpomembnejši njen ukrep pa je bil, da je razpustila makedonsko revolucionarno organizacijo, ki je bila država v državi in katere se ni pred njo upala dotakniti nobena bolgarska vlada. S tem je vlada Kimona Georgijeva vzpostavila na vsem bolgarskem ozemlju suverenost države in avtoriteto državne oblasti. V zunanji politiki je krenila na docela nova pota: stopila je v prijateljske stike z Jugoslavijo in že takrat dala pobudo za zaključenje pakta o večnem prijateljstvu med Bolgarijo in Jugoslavijo, Vlada Kimona Georgijeva, ki je izvedla več vetepomembnih det, je padla 22. januarja /935. Vse kasnejše vlade so v zunanji politiki posnemale režim Kimona Georgijeva. Stališče šibenišhega lista Šibeniška »Nova Tribuna« objavlja z debelimi črkami tiskani članek dr. Branka Radice iz Splita o sporazumu. Članek nosi naslov »Za patriotski sporazum* in se zaključuje takole: »Danes, ko obstoja naša narodna država Jugoslavija, smatramo, da je treba jačati jugoslovensko narodno zavest, spoštujoč našo hrvatsko prostost. To je več kakor jasno vsakomur, samo ne »Obzoru*, Morda »Obzor« misli, da so dSsnes Hrvati v isti situaciji napram Srbiji, kakor so biti pred vojno napram Avstriji? Ako tako misli, potem trdi prav, da se mi i njim ne strinjamo. Mi iž Dalmacije nimamo ničesar proti najširši avtonomiji banske Hrvatske, oziroma savske banovine, ali mi baš v duhu ravnopravnosti, ki jo terjajo Hrvati, zahtevamo tudi za Dalmacijo, oz. za primorsko ban, najširšo avtonomijo in za Spit isti poliHčno-upravni rang, ki ga ima Zagreb. To ne nasprotuje naši jugoslo-venski ideologiji, marveč jo četo praktično uveljavlja in še bolj učvrščuje, kakor »zajednica* trojednice* hrvatskih krajev, ki jo zahteva »Obzor« ob hrvatski narodni individualnosti___* — Vprašanje Je, Je-fi to stališče ene osebe, enega lista, aH mišljenje velikega dela javnosti v primorski banovini? Dr. Maček pride v Bojgašho Slatino Zagreb, 17. maja. a. Včeraj je predsednik HSS dr. Vladimir Maček odpotoval v Kupinac, od koder odide v Rogaško Slatino, kjer ostane tri tedne na zdravijerrjn. SlovaSki akademiki obiščejo Jugoslavijo in Bolgarijo Bratislava, 17. maja. e. Po prizadevanju JC-lige v Bratislavi bo prirejen velik izlet slovaških akademikov v Jugoslavijo. To bo prva ekskurzija slovaških akademikov v naše kraje. Iniciativo za to ekskurzijo je dala akademska sekcija JC-Hge v Bratislavi. Slovaški akademiki odpotujejo iz Bratislave 8. julija in ostanejo več dni na Jadranu. Mimo tega bodo obiskali tudi Bolgarijo. Za udeležence te ekskurzije prirejajo zdaj v Bratislavi posebne tečaje v srbohrvaščini. Transjordanija postane London, 17. maja. L V d obuo poučenih parlamentarnih krogih izjavljajo, da je Anglija pripravljena dati Trarasjordaniji popolno svobodo. Dežela bo v kratkem dobila svoj parlament in lahko bo ustanovila tudi lastno armado. Na ta način bo Transjordanija popolnoma neodvisna. Borzna porodila. Carin, 17. maja. Beograd 10, Pariz UJM, London 208025, New York 444.75, BruaaU 73.68, Milan 23.40, Amsterdam 90, BarJki 178.40, Prega 1U0, Varšava 83.75, Soarje &«L Bukarešta UR, »SLO VB N S K I NAROD«, Mh, 17. maja 1339. Stav. 112 Tri sramote Maribora Največja je nedograjeni bolniški pavilfon — Marilior potrebuje otroško bolnloo Maribor, 16. maja Naročnik našega lista nam pošilja sledeče vrstice s prošnjo za objavo: Maribor dobro poznam. Zanimam se za njegov razvoj. V povojni dobi opažam tri velike sramote: 1) Vagonarska in barakarska kolonija. Ta sramota je pač nastala kot nujna posledica velikega povojnega dotoka okoliškega prebivalstva v mesto. Silno pomanjkanje cenenih in majhnih stanovanj je rodilo misel barakarske in va-gonarske kolonije, kjer je našlo streho na stotine ljudi, ki bi bili sicer ostali pod — jasnim nebom, brez strehe in brez stanovanja. Ta sramota pa je danes hvalabogu zbrisana. Obe koloniji so takrat pred volitvami svečano zažgali. Drugo sramoto predstavja dejstvo, da se tržno življenje še zmerom razvija v pro-vizoričnih prilikah, takorekoč na blatnih ali prašnih ulicah. Toda Mariborčani smo bili potrpežljivi že tedaj, ko so zatrjevali, da bo nova mariborska tržnica, za katero pojde baje 15 milijonov dinarjev, prav gotovo stala spomladi 1939. Pomlad je prišla v deželo o novi mestni tržnici pa ni ne duha ne sluha. Niti tega ne vemo, kdaj jo bodo začeli prav za prav graditi. Toda občani, ki redno plačujemo davke, imamo še vnaprej potrpljenje, četudi nas hudo žali madež te druge velike mariborske sramote. Težko pa bo dobiti razloge, ki naj zmanjšajo sence tretje velike mariborske sramote. Tam ob Tržaški cesti se ponosno dviga velika štiri- oziroma trinadstropna stavba novega bolničnega paviljona v surovem stanju. Vesel je bil pred skoraj dvema letoma tisti likof vrh terase. Podoba je, da je bilo tistega veselja in takratnega znanega vzklikanja toliko, da je sledila potem sramota. Skoraj dve leti bo. pa še zmerom hodimo mimo tiste stavbe v su- rovem »tanju. V novi paviljon naj taft prl&a predvsem oddelek zrn nosne, vratne Jn očesne bolesni ter venerolosko dermatološki oddelek. Mariborska bolnica je v presledkih tako napolnjena, da morajo letati bolniki kar po hodnikih, nemalokrat kar na nosillh. Krvavo potrebni bi bili prostori v novem paviljonu, ki je stal tri milijone dinarjev. Za popolno opremo pa bi bilo treba se 5—6 milijonov din. Cuje se, da so bila doslej brezuspešna vsa priaadevaaja, ki so Sla sa tem, da bi se nova stavba dogradila in da bi se čim preje Izročila Ovoje mu namenu. Pravijo, da bi imela dobiti bolniška uprava, ki je gradila stavbo i* lastnih sredstev, okoli pet milijonov dinarjev in sicer na račun dolžnih bolniških stroškov. S tem bi bila »deva rešena. Pa še zmerom hodimo mimo tiste stavbe v surovem stanju in se vprašujemo: Mar bodo vsaj ob drugi obletnici premaknili zadevo z mrtve točke? Odstranimo veliko sramoto! Te dni sem bil navzoč na nekem sestanku, kjer so posamezni govorniki zahtevali, da se novi paviljon vendar enkrat dogradi. Ko sem se *e oglasil v javnosti a temi vrsticami, pa naj opozorim v tej g7WB na novo potrebo, mimo katere Mar*bor nc bo mogel. Vsi, ki poznamo pr'Uke v tukajšnji bolnici, vemo, kako je z otroci, ki se morajo zaradi različnih bolezni zateči v bolnico. Prav gotovo je. da to stanje nI idealno in da je treba misliti na primerno izpopolnitev zdravstvene službe na področju zdravljenja otroških bolezni. Zaradi tega je potrebno, da mislimo na ustanovitev posebne otročke bolnice, ki se lahko uredi v kompleksu modernizirane in povečane splošne bolnice, o čemer obstojajo določni načrti. Ta misel se v zadnjem času vse krepkeje oglaša. Podprimo jo ter se zanjo zavzemajmo. Nove metode v mariborski tekstilni industriji Hutterfeva tekstilna tvornica ne pozna nobenih tOŽkOČ zaradi sirovin Maribor, 17 maja. Od obstoja ni bila mariborska tekstilna industrija v takšnih škripcih, kakor je sedaj. Položaj je tak, da mora lahko druga največja marib. tekstilna tvornica t. j. I>octor in drug že danes ali jutri ustaviti svoj obrat. Zanimivo pa je, kako se v zvezi s tež-kočami radi pomanjkanja deviz in bombaža porajajo nekatere nove metode v tekstilni proizvodnji. Nekatere tvornice, ki imajo na zalogi sirovin še samo za mesec dni, se bavijo z mislijo, da si pomagajo z novo metodo mešanja bombaža z nemško prejo, ki je takšne kakovosti, da je produkcija slej ko prej brezhibna, popolnoma enakovredna. Te poizkuse so ponekod že napravili in sicer s popolnim uspehom. Na ta način se izdatno podaljšuje kritično razdobje, ki je nastalo zaradi pomanjkanja bombaža. Menda edina tekstilna tvornica v Mariboru, ki ne čuti in ki ne pozna icžkoč zaradi pomanjkanja sirovin ter izčrpanih zalog, je Hutterjeva tekstilna tovarna, ki ima polne zaloge bombaža za najmanj štiri mesece. Pa tudi sicer se ni bati, da bi utegnila nastati zaradi surovin kakšna kriza v obratovanju, ker je s spretnimi poslovnimi kompenzacijami z raznimi tržišči sirovin ter kupčijskimi dogovori zagotovljeno avtomatično spopolnjevanie ter polnenje tvorničnih zalog. Ob veličini slovenske žene in matere Lepa proslava ženskega društva ob materinskem dneva in 20 letni« Cankarjeve mrti Maribor, 16. maja. Lep u^peh je doživela snočnja proslava materinskega dne v dvorani Ljudske univerze. Ta hvalevredna proslava, ki jo je organiziralo marljivo delujoče Žensko društvo v Mariboru, je bila združena s počastitvijo spomina Ivana Cankarja ob 20 letnici njegove smrti, saj je bil naš veliki Cankar med največjimi spoštovalci in poveličevalci slovenske matere in žene Uvodoma je otvorila večer s pozdravnim nagovorom agilna načelnica društvenega feminističnega odseka Jela Levstikova. Nato je povzela besedo prof Milica Ostrouškova, ki je v klenih, tehtnih izvajanjih, ob katerih se je razodela njena globoka razgledanost, razmotrivala problem ženskih likov v Cankarjevih spisih in delih. Ivan Cankar je dobro poznal težke življenjske prilike, v katerih je živela slovenska kmečka in delavska žena. Odgrnil je zaveso našega življenja, za katero se nam odpira pot trpljenja in Golgote, ki je namenjena slovenski ženi in materi. Sijaj materinstva je poveličal Ivan Cankar po vzvišenem vzoru svoje matere do veličine svetništva in mučeništva. Pestro, značilno ter zanimivo so nanizani v njegovih spisih posamezni ženski liki, kakor nam jih prikazuje na primer v »Hiši Marije Pomočnice«, v »Križu na gori«, »Na klancu«, »Iz mojega življenja« itd. S posrečeno analizo je odlična predavateljica obdelala zanimivo snov, ki je znova poživila zanimanje za Cankarjeva dela z vidika interesov našega ženstva. Krepko je dopolnila izvajanja prof. Ostrouškove naša prva dramska igralka gdč. Elvira Kraljeva, ki je z njej lastno dovršenostjo ter globokim občutjem recitirala izbrane odlomke iz Cankarjevih spisov. Hvaležno občinstvo je s toplim priznanjem nagradilo predavateljico ter redta- torko. Žensko društvo pa je beležilo s to prireditvijo nov, lep uspeh v svoji novi poslovni dobi. Gradbeno gibanje na Teznem Na bivšem Rosenbergovem posestvu ob Ptujski ci nastaja nova naselbina TEZNO. 17. maja. Lansko leto je bilo osredotočeno gradbeno gibanje večinoma v onem delu Tezna. ki je skoraj v stiku z mestom in v bližini postajališča. Novo lice sta dobili zlasti Maistrova od Ptujske c. do postajališča in Gregorčičeva ulica, ki sta sedaj najlepši naših ulic. Ob Ptujski cesti se iz izjemo moderne dvonadstropne Plisove in enonad-stropne Jusove hiše ni gradilo ničesar. Letos pa dobi Ptujska cesta tudi v svojem srednjem delu novo lice. Na bivšem Rosenbergovem posestvu med Ptujsko cesto in Cankarjevo ulico bo se zidanih 18 novih zgradb, ki bodo ob obeh glavnih prometnih žilah eno in dvonadstropne, ob stranskih ulicah pa visoko pritlične. Po gradbenem načrtu je tik Ptujsko ceste tudi zamišljen trg, kar je za aas prava novost in potreba. Po popolni za zidavi teh parcel bo tukaj ena najlepših četrti s širokimi ulicami, ki dobijo vezo ne samo ■ Ptujsko cesto in Cankarjevo ulico, temveč še s šolsko ulico in v doslednem času naprej do postajališča. Sedaj gradijo že Učne zgradbe posestniki Vala, Menhart, Rot in Poznič. Ker so parcele večinoma odproda-ne, upamo, da dobimo v tem delu že letoe novo četrt ki bo po izvajanjih gradbenih predpisov Teznu v okras ln ponos. Ob Cankarjevi ulici dovršuje svojo hišo gospa Pregljeva, lična zgradba g. Korošca v Jankovi ulici, ki jo je letos občina primerno uredila, pa je že dovršena. Zaradi meje Je ubil soseda Pred kazenskim senatom se obravnavajo Maribor, 17. maja Malenkostni so včasih vzroki, da postane človek ubijalec Vroča kri in neugnana užaljenost povzročata razen alkohola v na. sdh krajih toliko gorja, da bi lahko napisali o tem cele knjige. Leto za letom beleži na, še kriminalna kronika pravcato serijo urno rov m ubojev. Nobena se tako stroga kazen nič ne pomaga, človeška kri se se naprej preliva in padajo leto za letom žrtve. Storilci se nekaj let pokoravajo am zamre, ienimi okni, toda to je vse. Uboji in umori se nadaljujejo. Kako malenkostni so včasih vzroki ubo-ii kaze primer, ki ae je pripetil dne 21. januarja t- L v Vareji v ptujskem arezu. Poaeetnik Josip Kodrič je imel namreč neki metni spor a svojim sosedom Janezom Mla. keriem. Spor, ki je bil prav za prav zelo SS^t m /vlekel že aelj časa. Kri, Učnega dne pa je hotel Kodrič s svojim sosedom Mlakar jem zadevo urediti. Da bi imel pri razgovorih večjo korajto, se je popre je pošteno napil. že v dopoldanskih urah je obiskal svojega soseda lOakerja, ki ga pa ni našel doma. Popoldne so je spet oglasil pri Mlakerjevih. Bilo je okoli 16 ure, ko sta se Iflaker aa Kodrič in se pred hišo mirno raagovarjala o nih mejnih zadevah. Oeividno je vztrajnost starega Mlakarja tako razburila, da je Mlakerja uzaHL Beseda Je dala besedo in ae je Hlakrr končno odstranil Toda Kodrič je planil aa aOakerjem. V ve, ži aOakerjeve hiše sta se oba J J ^ ■ spopadla. Mlakar je zgrabil aa ■•kim navalu na Rodrtea, da M ga sprav* ta kav v arartnam strahu poklical na pomot svojega sina, ki je pritekel svojemu očetu na pomoč. Zgrabil je sa debeli kol ter odri. hal po Kodricevi glavi tako dolgo, da se Kodrič ni več zganil. BU je mrtev. Sodna obdukcija je dognala, da je bila Kodrič u zlomljena lokanja. Kodriča so polotili v grob, starega in mladega Mlakerja pa so orožniki aretirali. Zadeva je imela svoje posledice prod malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega, sodišča. 235le t ni Franc Mlake r je že v preiskavi priznal dejanje, zanikal pa je krivdo, češ, da je ravnal v silobranu. 52-letni posestnik Janez Mlakar pa je tajil vsako krivdo ter se je izgovarjal, da ga je pokojni Kodrič napadel in da mu sploh nt prizadejal nobene poškodbe. Razprav proti Mlakarjevima je bila preložena na nedoločen čas. Mariborske in okoliške novice — Slovenski javno««. V nedeljo 21. maja bodo v Guštanju odkriti spominsko ploščo v koroških bojih padlemu Jovi ZapVui_ delcu. Ob taj priliki bo tudi proslava pad. lih junakov na pokopališču in pri Malga-jevem spomeniku. Skupen odhod k pro, slavi v nedeljo 21. t. m. ob pol 6. uri zjutraj z glavnega kolodvora v Mariboru. Vsi udeleženci naj se ebero po svojih organizacijah ob 5. uri zjutraj in si naj skupno nabavijo nedeljske vozne karte, ki stanejo po din 32. Povratek iz Guštanja ob 18.45. Dijaki ae javijo pri rediteljih! — Slovesna otvoritev stretake **vone bo v četrtek 18. t. m. na radvanjskem strelišču. Zbor strelcev je ob 9. uri na Trgu svobode. Odtod povorka skozi mesto z vojaško godbo. Pozivamo vse nacionalne organizacije k polnoštevilni udeležbi. —- Narodno obrambni izlet v Dolgo vas pri Delni Lendavi, je radi odkritja spomin, ske plošče padlim junakom in Malgajeve proslave v Guštanju. preložen na bi n kostni ponedeljek, 29. t. m. Mladinski odsek strelske družine vabi nacionalne kroge, da se tega izleta polnoštevilno udeleže. Obmejno vas bomo obiskali s pesmijo in igro in obdarovali s slovenskimi knjigami. Pri. jave sprejema iz prijaznosti do petka 26. t- m. »Putnik« v Mariboru. — K modernizaciji državne ceste Maribor—-Celje amo prejeli sledeči dopis s prošnjo aa objavo: Zanimivo je v tem vprašanju 6tališče Celjanov in Mariborčanov. Dejstvo jc, da je državna cesta med Mariborom in Prihovo v tako obupnem in strašnem stanju, de je cesta okoli Celja v primeri z njo za naše razmere prav idealna. Temu bo pač krivo to, da je gramom! material pri Celju neprimerno boljši od pohorskega granita, in da ae tam cesta stalno strokovno popravlja ter z valjarjem utrjuje, kar se pa v blizini Maribora le redko dogaja. Celjani, ki so nekako saredi poti med Mariborom in Ljubljano, gravitirajo naravno bolj v Ljubljana Zaradi tega pa manj poznajo cesto proti severu m* so po pravici nezadovoljni tiKU s svodim delom državne ceste. Nedvomno pa je v korist tudi Celja samega, če pride najprej na vrsto popravilo nflfj-alahšega dela državne ceste južno od Maribora, saj reflektira tudi Celje na tujek! promet, ki prihaja lahko tudi preko Maribora. In kakor so se pred leti tuji avto-mobilisti vračali iz Maribora nasaaj čez mejo. ker jih je razočarala cesta od št. Iljja do Maribora, tako se zdaj isto dogaja pri Slovenski Bistrici, kjer se mnogi vračajo naoag preko meje. Kadar pa bo cesta do Slovenske Bistrice popravljena, potem bodo vsi tuci avtomobi listi .ki prihajajo preko meje, nedvomno nadaljevali svoja vožnjo naprej do Celja, ker so tam cestne raamere precej boljše. Ne samo v interesu Maribora, ampak tudi v interesu Carja Je, da pride najprej v popravilo cesta jušno cd Maribora, takoj na to pa na* daljn0ft, torej celjski del. — Svoj prvi nastop ao imeti v sokolski dvorani na Pragerskem mali harmonikarji. Sodek>va*i so tudi konjiški in slovenje-bistriški mali harmonikarji, želi so lep uspeh. Prageroani bi jih v kratkem spet radi eUšalL — Hrabra žena. V borejcih so imeli razburrjtvo noč. K mladi posestnici je hotel na vsak način 201etni mladenič, ki je razgrajal pred hišo in hotel v notranjost. S silo se mu je to posrečilo. Razbijal je tako dolgo po vratih, da so popustila. Z nožem v rokah je navalil na gospodin jo, kd je bila sazna* doma m se je po prvem stra hu ojunacUa. Zgrabila je bič m je nasilnega mladeniča tako premika stila, da si bo to dobro zapomnil in da ga bo najbrž minilo veselje za nove slične nočne podvige ter poskuse. — Grob pri grobu. V splošni bolnici je umrla zasebnica Ana Hubert, stara 27 let V Slovenski ulici 40 pa je preminila za-eeftmioa Marija Jurše, stara 78 let. žalujočim naše globoko sožalje! — V mestnem parku bo jutri v primeru lepega vremena od 11- do 12 mladinski nastop Podmladka Rdečega križa. Nastopijo mladi harmonikarji in mladinska zbo ra H. dekliške in L deške meščanske šole. — S hudimi poškodbami na glavi je obležal na železniškem tiru 41 letni premi-kač Ivan Gutmacher iz Počehove, uslužben na tuk. glavnem kolodvoru. V trenutku, ko je hotel-odklopiti na tirih premikajoče se garniture tovornih vagonov, ga je pres mikalna naprava sunila s toliko silo, da je padel daleč stran preko tračnic, kjer je obležal s pretresenimi možgani. Reševalci so ga prepeljali v bolnico. — 8 klorom se je zastrupil po nesrečnem naključju 16-letni delavec Dajeman Franc Iz Razlagove ulice v kemijskem laboratoriju neke tvornice v Melju. Vdihal je toliko strupa, da se je onesvestil. Odpremili so ga v bolnico. — Iz Koaakov. Radi nesrečne ljubezni je šel pod dunajski brzovlak 30,letni tovarniški delavec Anton Smidl iz Pepla pri Ko. šakih. Revež je obležal ves razmesarjen. Zadnje dni je bil otožen ter je pripovedoval, da pojde v smrt. Vzrok groznega sa* momora Je v ljubezenskih razočaranjih. — Zdravniška vest. Za zdravnika v tu. kajšnji bolnišnici Je imenovan g. dr. Stanko Pognijc i i k i — S Kirrjr^n". Na Košenjaku bo zgradila marljivo delujoča dravograjska podružnica SPD še letos svoje planinsko zave. tJšce. Stroški so predvideni na 140.000 din. Nova planinska postojanka na našem Koz. Jaku bo velikega narodno obrambnega pomena. Do jeseni naj aa dvigne ob naši se, verni meji, močna Tšerdnska m obmejna bo gostovanje hginega moštva Gradjanskega, ki bo odigral Jutri v četrtek še. Udaril je m sekiro po Kodrteu, nji mu Je izvil sekiro ln navalil i ja. Pri tem sta oba jpdfc ** * *** dne 18. maja prijateljsko nogometno tek-pratt prvaku LNP — I8SK Mariboru. ' m avojbni najboljšimi mošml Tekma bo ob vsakem vremenu na igrišču SK Rarada m ae bo pričela ob 16.30. ▼ predteksni ae bosta srečala SK RapM m f iiimff Aevrja, ki bosta odigrala prijateljsko tekme, — Na rtadtou jev ko* ^e^Kl g jcidetkom ob 15. nogometna tekma med SK Zelemnl-carjam in ljubljanskim Hermesom, in sicer aa pokal prometnega ministra, Zmagovs* lec iz jutrišnje tekme bo igral nato v nedeljo 21. maja i zagrebškimi železničarji, dočim bodo finalne tekme za pokal prometnega ministra prihodnji mesec ob pri? liki kongresa UJNzB. škoda je le, da se ISSK Maribor in SK Železničar nista mogla sporazumeti, da bi svoji tekmi odigrala na enem igrišču. Zaradi tega obisk ju3 trišnjih nogometnih tekem najbrže ne bo tak, kakor so si ga zamislili prireditelji. Maribor ne prenese dveh nogometnih prire. ditev in bi bil skrajni čas, da pride do sporazuma med mariborskimi klubi, da se izognejo konkurenčnim prireditvam. To je želja vsakega našega športnega občinstva, ki bi gotovo zelo rado obiskalo obe prire5 ditvi, ki bosta nedvomno zanimivi. — Kast v grlu. 221etnemu posestniškemu sinu Grgi Gudlu iz Ptuja je obtičala v grlu kost. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico, kjer so mu zdravniki odstranili iz grla kost, ter mu s tem rešili življenje. — Sreča v nesreči. Na Glavnem trgu se je znašel med dvema avtomobiloma delavec Leopold Podgornik iz Ruš. Tik za njim je vozil mestni škropilni voz. Iz Koc Ijeve ulice pa je privozil avto, ki se mu je hotel Podgornik izogniti. Ni ?e pa mogel na tako kratko razdaljo ustaviti. Kolesje škropilnega voza je zajelo Podgor-nikovo kolo in ga do nerabnosti zdrobilo. Sreča v nesreči je, da ni prišel kolesar sam pod avto. Podgornik je oškodovan za okoli 900 din. — če postane Kegljanje strast, v Kamni ci so bili zbrani vneti ter navdušeni kegljali, v strastnem tekmovanju so se razburili duhovi. Pričkanju in prepiranju je sledilo fizično obračunavanje. Pri tem so se vrli kogljaoi poslužili kot obrambnega, oziroma napadalnega sredstva kegljev, ki so jih imeli pri rokah. Sredi gneče je obležal nezavesten neki 23tetm kmečki hlapec, ki so gn morali prepeljati v bolnico. Orožniki rasjcišcujejo ozadje vroče ter nenavadne bitke s keglji. — Drobne vesti, pri telovadbi se je ponesrečil dijak Prane Samojlenko, stanujoč na Koroški cesti 75. Po nesrečnem naključju je padel z bradlje in si zlomil desnico v komolcu. — 50letni ključavničar* Alojzij Menih iz Ruške ceste 5 je padel tako nesrečno, da si je pri tem občutno poSkodoval desno nogo v kolku. Pri sekanju drv je priletelo 671etoi kmečki dnina-rici Neži Pire Iz 2ic pri Locah v oko precej veliko poleno in ga ji občutno ranilo. 16letni delavki Marjeti Gomjak, ki stanuje v Pregljevi ulici, je padel na levo nogo težak lesen zaboj, ki ji je nogo precej hudo poškodoval .Ponesrečence so prepeljali v splošno bolnico. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Minarikova lekarna pri Orlu na Glavnem trgu in Remsova lekarna pri Sv. Roku na vogalu Meljske in Aleksandrove ceste, — Za a