LETO X ŠTEVILKA 111 30. DECEMBER 1976 brestov obzorn i k nosti Zahtevne naloge v proizvodnji in poglabljanje samoupravnih odnosov KAKO SMO GOSPODARILI V LETU, KI SE IZTEKA IN NAŠE PRIHODNJE NALOGE Običajno ob koncu vsakega leta na kratko preletimo dogodke in delo, ki je za nami, pa tudi naloge, ki nas čakajo v naslednjem letu. Naloga pravzaprav ni tako lahka, saj je nevarnost, da se nekatere ugotovitve ponavljajo iz leta v leto. Mislim, da je bilo med letom v našem glasilu dovolj strokovnih prispevkov, ki so obravnavali naše domače probleme. Zato bi le na kratko ocenil naše delo in naša prizadevanja. Poslovno leto smo začeli pravzaprav precej slabo. Vsem nam so v spominu polna skladišča gotovih izdelkov, kar ni obetalo nič dobrega. Prvih štiri ali pet mesecev v letu je za prodajo pohištva tako imenovana »mrtva sezona«, ki se ponavlja vsako leto Start v »mrtvo sezono« s polnimi skladišči pa je skoraj nepremostljiva težava. Posledice poznamo. Proizvodnja je začela upadati, rezultati so se slabšali iz meseca v mesec. Posebej moram poudariti, da je bila letošnja »mrtva sezona« še posebej temeljita na domačem trgu; višek je bil dosežen s spremembo ali sprejetjem zakona o zagotovitvi plačil v aprilu, ko je prodaja padla na tretjino normalne prodaje. Tudi povečano povpraševanje na tujih trgih ni moglo dovolj vplivati na to, da bi lahko zadržali obseg proizvodnje na ravni prejšnjega leta. Opraviti smo morali tudi nekatere spremembe v proizvodnih programih posameznih temeljnih organizacij. Tako je bila na primer povečana proizvodnja »kredenc« za Združene države Amerike, zaustavili smo proizvodnjo kuhinj in podobno. Tudi posledice dolge zime smo občutili, saj smo skoraj dva meseca ostali brez surovin v žagalnici. Vse to je vplivalo, da so začeli rezultati precej zaostajati za planski- jV' \ ' mi cilji. Kakorkoli podčrtujemo izredno slabo prodajo na domačem trgu v prvem polletju, moramo poudariti nenormalno visok obseg prodaje v drugem polletju. Do povečanega povpraševanja je prišlo skoraj čez noč in nas je našlo tudi nepripravljene; tako smo šele z dvomesečno zamudo začeli v proizvodnji loviti povpraševanje. V zadnjih treh mesecih je proizvodnja občutno porasla, vendar pa njen porast v bistvu ne presega več kot 10 odstotkov tistega iz začetka leta 1975. Proizvodnja je sicer večja od proizvodnje preteklega leta, saj je nova tovarna ivernih plošč letos več ali manj poskusno obratovala in proizvedla več kot 55.000 kubičnih metrov ivernih plošč, kar je trikratna proizvodnja stare tovarne. Proizvodnja končnih izdelkov pa je v bistvu ostala na ravni prejšnjega leta. Ocena doseženih rezultatov, če ocenjujemo samo dosežke Bresta, je komaj zadovoljiva. Če pa te rezultate primerjamo z dosežki v celotni lesni panogi, pa nas postavljajo precej nad povprečje slovenske lesne industrije. To tudi potrjuje, da so bili letošnji pogoji gospodarjenja za našo panogo izrazito težki. Poleg tega, da so naši rezultati ugodnejši od povprečja panoge, pa moram poudariti še nekatere pozitivne strani naših rezultatov. Posebej velja podčrtati, da smo v tem letu končali najtežjo kapitalno investicijo v Brestu, novo tovarno ivernih plošč in tudi novo ža-galnico v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg. Prav gotovo nam te naložbe niso mogle v letošnjem letu dati tega, kar smo načrtovali in so tu še rezerve. Iz vsega povedanega osebno ocenjujem, da je bilo letošnje poslovno leto prej uspešno kot ne. Ob takšni ali drugačni ugotovitvi po ostanejo seveda naloge, ki naj bi jih reševali v prihodnjem letu. Katerim nalogam bo treba po mojem mnenju posvetiti pozornost in jih razreševati? V proizvodnji bomo morali opraviti spremembe v proizvodnih programih. Programe (izdelke) bomo morali posodobiti, doseči večjo tržno privlačnost, kar naj nam zagotovi večjo prodajo na domačem tržišču, pa tudi na tujih trgih. Naloge so že zastavljene v posameznih temeljnih organizacijah in to za tiste programe, ki so tržno nekoliko zaostali. Zagotoviti bomo morali, da bomo pričeli z uresničevanjem srednjeročnega programa razvoja Bresta. Pri tem smo že v manjši zamudi, zato ne smemo več odlašati. Razreševanja teh vprašanj smo se lotili že ob koncu letošnjega leta. Predvideno je, da bomo omogočili prostorsko razširitev proizvodnje tapetniškega pohištva, združitev vseh faz proizvodnje — poliuretanskih izdelkov (odlitki) in razrez iprena. To delo sedaj opravljajo v Martinjaku, Cerknici in na Rakeku. Z izgradnjo novih prostorov za ta-(Konec na 2. strani) Srečno 1977! Iz leta v leto pomeni človeku prelomnica med njima svojevrstni obračun s samim seboj, s svojimi uspehi in neuspehi in — ker je družbeno bitje — predvsem tudi s svojim delovnim okoljem, ki je del širše družbene skupnosti. Prav isto velja tudi za ta okolja in skupnosti. Zato smo tudi vsebino praznične novoletne številke poskusili zastaviti tako; kot letni obračun o delu, uspehih in neuspehih naše delovne organizacije in njenih delov, predvsem z vidika gospodarjenja in naših medčloveških odnosov — poglabljanja samoupravljanja. V kolikšni meri nam je to uspelo, je odvisno prav od vseh Brestovih delavcev, saj le-ti oblikujejo ali naj bi oblikovali vsebinsko podobo našega glasila. Tistim prvim, ki se zavedajo vloge in pomena obveščanja, naj ob tej priložnosti velja prisrčna zahvala za njihov delež, ki so ga prispevali, za one druge pa ostane upanje, da se bodo tega ovedli; zlasti še po sprejetju zakona o združenem delu, ki je obveščanju posvetil izjemno pozornost. Tudi za letošnjo novoletno številko smo pripravili posebno prilogo, ki naj bi s kritičnega in smešnega vidika pregledala naše početje v letu, ki se izteka. Letos je to TV-ZORNIK (moramo pač s časom naprej in se posodabljati, pravijo pa tudi, da je TV najbolj priljubljen medij). Tudi za letos je bilo z njeno sestavo precej težav. Kaže, da niti v naši delovni organizaciji niti v občini ni prav nič smešnega; tako so nam vsaj zatrjevali številni dobrohotni nasveti. Pa pustimo to! Napolnimo si čase ter si prijateljsko stisnimo roke s toplim in upanja polnim voščilom- NAJ BO SREČNO IN USTVARJALNO LETO 1977! Plan za leto ’77 RAST PROIZVODNJE V PRIHODNJEM LETU © RAST NAD POPREČJEM SREDNJEROČNEGA NAČRTA A PRODAJI POSVETITI VSO POZORNOST © IZVOZ ŠE NAPREJ NARAŠČA A SVOBODNA MENJAVA OPREDELJENA VREDNOSTNO IN VSEBINSKO @ RAST OSEBNIH DOHODKOV V SKLADU Z REZULTATI GOSPODARJENJA ® NADALJEVANJE STABILIZACIJSKIH PRIZADEVANJ ® KREPITEV SAMOUPRAVLJANJA TER ZDRUŽEVANJA DELA IN SREDSTEV® DOHODKOVNI ODNOSI V POSLOVANJU TEMELJNIH ORGANIZACIJ. Leto 1976 je bilo kot prvo leto uresničevanja srednjeročnega načrta obdobje, ko smo začeli s proizvodnjo v novi tovarni iver-nih plošč in si prizadevali za večjo prodajo. Obseg proizvodnje je bil oviran glede na slabe prodajne zmogljivosti na domačem trgu v začetku leta. Treba je tudi omeniti, da smo se letos s proizvodnim programom v Tovarni pohištva Cerknica in Tovarni pohištva Stari trg prilagajali tujemu trgu, kar je imelo za posledico padec obsega proizvodnje. Kljub temu ocenjujemo, da bomo začrtane razvojne cilje v skladu s srednjeročnim programom izpolnili. Izjema je le aku-mulativnost. V začetku zadnjega tromesečja smo sprejeli nov samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki poleg stimulativnega in objektivnega nagrajevanja opredeljuje tudi naloge za učinkovito gospodarjenje. Zavedamo se, da moramo novo zastavljenim ciljem prilagajati organizacijo dela, organizacijo vodenja in informiranja. Zato smo tem področjem posvetili veliko pozornosti. Plan števila zaposlenih temelji na potrebah proizvodnje in na reorganizaciji Skupnih dejavnosti. Število zaposlenih v delovni organizaciji se povečuje povprečno za 4 odstotke in sicer realno v Tovarni pohištva Cerknica in v Tovarni ivernih plošč, kar narekuje proizvodni proces (delo v dveh izmenah, ozka grla). Že v sporazumu o temeljih srednjeročnega plana 1976—1980 smo zapisali, da je naša naloga nenehna skrb za večjo proizvodnjo, ki temelji predvsem na produktivnosti dela in modernizaciji dosedanjih kapacitet. Pomembno je ugotoviti, da je prihodnje leto obdobje, ki predstavlja prelomnico. Rast produktivnosti je omejena in so potrebna že s planom začrtana vlaganja v rekonstrukcijo kapacitet. Obseg proizvodnje v letu 1977 načrtujemo v vrednosti 720 milijonov dinarjev, kar predstavlja povečanje merjeno v vrednostnih pokazateljih na enako osnovo, za 32 odstotkov. Bistveno povečanje nastaja zaradi proizvodnje v novi tovarni ivernih plošč in v žagal-nici. Takšno povečanje je začrtano tudi v srednjeročnem programu razvoja. Kljub dokaj jasno začrtani proizvodnji pa se v letu 1977 kot raziskovalne naloge pojavljajo tudi opredelitve prihodnje proizvodne usmeritve. Pri tem gre za uresničevanje prestrukturiranja proizvodnje na področju mineralnih plošč, večje delitve dela in specializacije proizvodnje v temeljnih organizacijah. Tako naj bi bile spremembe tudi v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg, zlasti za enoto stolar-ne. Sprejeta razvojna zamisel zahteva dejavnost slehernega delavca pri premagovanju nastalih težav (produktivnost, izkoriščanje delovnega časa, kvaliteta proizvodnje, učinki prodaje, ekonomičnost in rentabilnost, smotrna delitev dohodka itd.) Kakšen obseg proizvodnje načrtujemo glede na skupine izdelkov, nam pove naslednja tabela: Ocena prodaje ne temelji le na pogojih prodaje v II. polletju 1976. Naša prodajna politika temelji na oceni tržnih zmogljivosti, oceni tržnih gibanj, proizvodnih zmogljivosti in ostalih spremljajočih dejavnikov. Ugotovimo lahko, da predvideni plan prodaje na domačem trgu temelji na skupni realizaciji v deležih 42 odstotkov v I. polletju in 58 odstotkov v II. polletju. To pomeni, da je tudi raven zalog za I. polletje predvidena v rasti do 20 odstotkov nad obsegom zalog gotovih izdelkov v II. polletju. Z organiziranjem nove Temeljne organizacije Distribucija ostaja prodajni službi organizacijsko več možnosti za obvladovanje prodaje. Kljub dogovorom o prodaji pohištva prek trgovine SOZD Slovenijales bomo morali pretežni del opraviti z lastnimi močmi. Zato je tudi naša naloga še naprej osvajati potencialne kupce in tržišča ter iskati možnosti za širitev prodajne mreže. Ocenjena prodaja pohištva za leto 1977 zna- ša 440.235.000 dinarjev. Prav gotovo je to težka naloga, ki zahteva veliko prizadevanje kadrov in stalno prilagajanje zahtevam trga in morebitnim sistemskim rešitvam. Pomembno nalogo pri uresničevanju prodajnih ciljev ima tudi finančna služba, ki je dolžna v okviru zakonskih določil in v dogovorih s poslovno banko zagotoviti ustrezna sredstva in kontinuiteto le-teh za potrošniške kredite, ki so pomemben pogoj za prodajo pohištva na domačem trgu. S posameznimi kupci se moramo prizadevati za uveljavljanje dohodkovne soodvisnosti in trajnejšega sodelovanja. Izvoz je planiran v višini 8,7 milijonov dolarjev. Izvozni asor-timan je v vseh temeljnih organizacijah opredeljen in dogovorjen. Krepko raste izvoz v TOZD TP Cerknica, nekoliko manj v TOZD TLI Stari trg, medtem ko v ostalih temeljnih organizacijah ostaja na ravni leta 1976. V letu 1977 se bo prihodek od premij za izvoz za vsako temeljno organizacijo vodil na ločenem kontu, tako da bo mogoča dejan- ska ugotovitev doseženega prihodka iz izvoza. Izvozna usmerjenost, zapisana v srednjeročnem planu razvoja, se nadaljuje tudi v letu 1977. Celotni prihodek v letu 1977 je planiran v višini 934 milijonov dinarjev. S prehodom obračuna po plačani realizaciji in obračuna po bruto prodajnih cenah se obseg proizvodnje in prodaje ter s tem obseg celotnega prihodka bistveno povečuje. V celotni prihodek se šteje realizirano in plačano (virmansko, gotovinsko plačilo in plačilo zagotovljeno z instrumenti plačila v smislu zakonskih določil) prodajo izdelkov po prodajnih cenah. Vsaka TOZD ugotavlja svoj prihodek in se tudi promet med TOZD šteje kot njihovo realizacijo. V letu 1977 načrtujemo naslednje povprečne osebne dohodke na zaposlenega v din ?tap' Izdelek Ocena 1976 Plan 1977 po neto cenah Indeks 4:3 L furnirano pohištvo 220.000 243.550 111 2. masivno pohištvo 59.890 65.700 110 3. kuhinjsko pohištvo 53.500 78.245 146 4. tapetniški izdelki 30.610 33.500 109 5. iverne plošče 120.600 216.603 180 6. žagan les 48.500 66.948 137 7. ostalo 12.000 16.200 135 Skupaj : 545.100 720.746 132 ZAHTEVNE NALOGE V PROIZVODNJI IN POGLABLJANJE SAMOUPRAVNIH ODNOSOV (Nadaljevanje s 1. strani) petniško dejavnost bodo ustvarjeni tudi pogoji, da v Brestu oblikujemo novo temeljno organizacijo — TAPETNIŠTVO. Zastavljena je tudi naloga, da bi opravili rekonstrukcijo oziroma preureditev stare tovarne ivernih plošč. Tako preurejena tovarna bo proizvajala ognjevarne plošče, ki jih potrebujejo naše ladjedelnice in gradbeništvo, del proizvodnje pa bo namenjen izvozu. To delo bo seveda potekalo vse prihodnje leto, tako da na novo proizvodnjo lahko računamo šele v 1978. letu. Seveda bo tudi ta dejavnost predstavljala Brestovo novo temeljno organizacijo. Poleg glavnih naštetih nalog v proizvodnji pa nas v prihodnjem letu čaka kup nalog s področja organizacije (dokončanje sistemizacije delovnih mest) in oblikovanje nove organizacijske zasnove Skupnih dejavnosti. Oblikovati bo treba tudi novo te- meljno organizacijo — Distribucija (skladišča, transport in špedicija, maloprodaja v naših industrijskih prodajalnah), kar bo terjalo nove organizacijske oblike dela. Posebej želim podčrtati dej stvo, da je bil nedavno sprejet ZAKON O ZDRUŽENEM DELU. Če smo letos aktivno sodelovali v javni razpravi in njegovem oblikovanju, nas čaka sedaj velika in odgovorna naloga, preliti ta zakon v naše vsakdanje delo in življenje. To bo naloga nas vseh, slehernega člana kolektiva. Ob tej najpomembnejši nalogi, ki nas čaka v prihodnjem letu, želim tudi zaključiti svoj zapis. Upam, da bomo pri razreševanju teh nalog sodelovali prav tako uspešno kot doslej. Ob koncu naj zaželim vsem članom kolektiva ter njihovim svojcem, da bi bilo novo leto kar najbolj uspešno in srečno za vsakega posebej in za vse nas. ing. Jože Strle TOZD Plan 1977 TP Cerknica 3.442 TP Martinjak 3.250 TLI Stari trg 3.580 TP Stari trg 3.600 TIP Cerknica 4.380 Distribucija 4.870 Skupne dejavnosti 4.900 Delovna organizacija 3.740 Primerjava z letom 1976 kaže da smo planirali rast osebnih dohodkov za 11 odstotkov v povprečju. Planirani izračun osebnih dohodkov temelji na določilih sprejetih sporazumov, planskih izhodišč in uresničevanju planiranih rezultatov. To pomeni, da je takšna rast osebnih dohodkovna zaposlenega zagotovljena le ob uresničevanju planskih predvidevanj. V planu za leto 1977 smo najnižji osebni dohodek na zaposlenega opredelili z višino 2.300 din z nagrajevanjem po minuli delovni dobi, kar je tudi osnova za izračun gibanja celotne mase osebnih dohodkov in gibanja osebnih dohodkov po posameznih razredih. Iz Tovarne pohištva Cerknica — montažni oddelek Že sama planska usmeritev temelji na opredelitvah združevanja sredstev za uresničevanje dogovorjenih skupnih nalog. Pri tem pa ni pomembna le opredelitev sredstev, temveč tudi vsebina uresničevanja novih odnosov v združenem delu. Na zborih kolektivov in v organih upravljanja moramo nenehno analizirati delo delegacij in delegatov in jim dajati napotke za njihovo dejavnost. Prav tako moramo opredeljevati naloge na področju delovanja krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti. Leto 1977 bo leto velikih aktivnosti družbenopolitičnih in krajevnih skupnosti: — izgradnja in modernizacija cest, — izgradnja šole in telovadnice v Cerknici, — modernizacija in izgradnja vodovodov v krajevnih skupnostih, — razvoj kmetijstva, — rekonstrukcija električnih omrežij v krajevnih skupnostih, — uveljavljanje potrošniških svetov, — uresničevanje stanovanjske usmerjene gradnje, — uveljavljanje komunalne skupnosti, ki povezuje interese združenega dela. Odpraviti moramo mnenja o nekakšni nadgradnji in o nepotrebnih obveznostih združenega dela ter uresničiti vsebino zako na o združenem delu. Prav tako pa terjamo od strokovnih služb v samoupravnih interesnih skupnostih in družbeno-političnih organizacijah ustvarjalno in racionalno delo ter ustrezna poročila. Kljub temu, da smo v planu ob cenovnih odnosih dohodkovno povezali TOZD v soodvisne celote, ni mogoče trditi, da so se uresničili tudi dohodkovni odnosi. Pri tem omenjamo uveljavljanje dohodkovne odvisnosti, od združevanja sredstev in dela in dohodkovne soodvisnosti na načelu povezane proizvodnje in celotnega prihodka. Ta načela smo v planu opredelili. Zastavljeni cilji za leto 1977 zahtevajo kar največje prizadevanje vseh delavcev na svojih delovnih mestih in sprotno preverjanje uresničevanja poti k cilju. Cilje pa nismo opredelili le s podjetniškega stališča, temveč so v skladu z določili zakona o združenem delu in podrejeni doseganju najustreznejšega dohodka ter njegove delitve za zagotavljanje splošne skupne in osebne porabe ter prihodnje krepitve materialne osnove združenega dela. B. Mišič Klub samoupravljalcev 23. decembra je bila končno ustanovna skupščina Kluba samoupravljalcev občine Cerknica. Za predsednika skupščine kluba je bil izvoljen Milan STRLE z Rakeka, za predsednika izvršnega odbora pa Jože ŠIRAJ, delegat iz Kovinde. Izvoljen je bil tudi nadzorni odbor. Iniciativni odbor je predložil skupščini tudi program dela kluba, ki je bil v celoti sprejet. Program dela je zelo obširen in zagotavlja, da se bo samoupravljanje kot sistem družbeno-ekonomskih odnosov uveljavilo m krepilo na vseh področjih življenja in dela. Delovanje kluba bo usmerjeno tako, da bo njegova dejavnost prisotna v sleherni krajevni skupnosti in temeljni organizaciji združenega dela. Sprejet je bil tudi okvirni program družbeno-političnega izobraževanja za prihodnje leto. Ta predvideva večerno politično šolo, šolo za samoupravljalce in šolo za mlade v krajevni skupnosti, poleg teh sol pa še vrsto seminarjev za področje samoupravljanja in delo družbenopolitičnih organizacij. Izvršni odbor si bo prizadeval, da bo s sodelovanjem izobraževalnih ustanov za podpisnike program v celoti izpolnjen. J. Klančar Prihodnje naloge sindikata POSEBEN PRISPEVEK MIKE ŠPILJAKA ZA GLASILA DELOVNIH ORGANIZACIJ Ob izteku letošnjega leta je uredništvo beograjskega Informatorja zaprosilo predsednika sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, da posebej za glasila delovnih organizacij oceni dejavnost sindikata po sedmem kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije in opozori na naloge, ki čakajo sindikalno organizacijo v prihodnjem letu. Njegovo izjavo objavljamo v celoti. Večina nalog, za katere smo se odločili na preteklem kongresu, je trajnejšega in dolgoročnejšega značaja, pa jih ni moč izpolniti na naglico. Zato se tudi ne nameravamo lotevati nekih novih dejavnosti, pač pa želimo s stalnim in vztrajnim delom izpolniti že zastavljene obveznosti. Tudi v prihodnje se bomo nenehno vračali k tistemu, za kar smo se dogovorili, vse dotlej, dokler naloge ne bodo izpolnjene. Od uspehov, ki smo jih dosegli — precej jih je, precej pa je tudi nerešenih vprašanj, ki jih bo treba reševati — mislim, da zaslužijo posebno pozornost tisti s področja socialne politike. Doseženi so bili zaradi aktivnega političnega odnosa celotne družbe do odstranjevanja nepravilnosti in socialnih razlik, iz prizadevanj, da bi nenehno izboljševali življenjske in delovne pogoje delavcev in njihovih družin. Pospešili smo zaposlovanje predvsem mladih in kvalificiranih delavcev in povečali možnosti za odpiranje novih delovnih mest; prispevamo velika sredstva za izgradnjo stanovanj in vse več delavcev iz neposredne proizvodnje lahko pričakuje hitrejše reševanje svojih stanovanjskih vprašanj; vsaj eno izmed oblik družbene prehrane so uvedli skoraj v vseh proizvodnih delovnih organizacijah; hitreje gradimo vzgoj-no-varstvene ustanove; večjo pozornost posvečamo počitku in rekreaciji, varstvu pri delu in tako naprej. Prizadevanja sindikalne organizacije in celotne družbe morajo biti tudi v prihodnjem in v naslednjih letih posvečena uresničitvi začetnih akcij s katerimi se zboljšujejo življenjski in delovni pogoji delavcev. Sindikat bo zato posebno pozornost posvetil naslednjim dejavnostim s tega področja: uvajanje toplega obroka v vse temeljne organizacije; hitrejša izgradnja stanovanj za delavce; izgradnja vzgojno-vastve-nih ustanov; ustvarjanje ugodnejših pogojev za počitek in rekreacijo ter boljše varstvo pri delu. Eno izmed najpomembnejših Področij, ki sicer ni samo v pristojnosti sindikalne organizacije, je organiziranje združenega dela na temeljih zakona o združenem delu, ki smo ga ob koncu novembra sprejeli v zvezni skupščini. Vse tisto, za kar smo se v tem dokumentu opredelili — se pravi, za poglabljanje in razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov, bo potrebno sleherni dan vztrajno in dosledno uresničevati v vsaki temeljni organizaciji združenega dela in v združenem delu. To bo pomenilo večletno dejavnost organizacije. Med obveznostmi, za katere nas je družba posebej »zadolžila«, je na prvem mestu tudi celotno področje pridobivanja in delitve dohodka. S tistim, kar smo dosegli v zadnjih dveh letih, kolikor traja okrepljena aktivnost za dosledno uresničevanje načela o nagrajevanju po delu in po rezultatih dela — ne moremo biti zadovoljni, prav tako pa ne z aktivnostjo sindikalne organizacije na tem področju. Pravzaprav se skoraj še nismo premaknili od načelnih izhodišč, ki so zelo jasno zapisana v številnih dokumentih. Ta načela v praksi prepočasi uresničujemo; naletavamo na številne odpore in vztrajno zadrževanje starega plačilnega sistema. Mislim, da je treba jasno povedati: če do konca in v vseh strukturah ne opustimo starega plačilnega sistema in ne upeljemo Iz programov Tovarne pohištva Cerknica smo prikazali sestavljivi program Pika. S programom Pika smo prikazali široko uporabnost tega pohištva, saj je primeren za opremo dnevnih sob, spalnic, jedilnic, otroških in samskih sob ter za opremo hotelskih sob. Da bi vnesli nekaj svežine v fronte ploskovnega pohištva, smo prikazali program v petih različnih in lahko trdimo, prijetnih izvedbah. Ker je program Pika idealna možnost za tako imenovano individualno opremo, smo na Salon povabili večino projektantskih organizacij in inženiringov, ki pa se Salona iz nam neznanih vzrokov niso udeležili. Takšen odnos med gradbeno projektivo in proizvodnjo pohištva znova kaže, da so besede o nujnosti sodelovanja kot osnove za cenejšo, kvalitetnejšo in funkcionalnejšo opremo stanovanjskih in drugih objektov še vedno samo besede. Ponujeno sodelovanje še vedno velja! Kot drugo novost iz proizvodnje Tovarne pohištva Cerknica smo prikazali program Katarina. Program je namenjen opremi delitve osebnih dohodkov po delu in po delovnem prispevku, ne moremo do kraja uresničiti niti ustave niti zakona o združenem delu. V vseh osnovnih in delovnih organizacijah, tam, kjer tega še niso ali niso zadovoljivo storili, je treba poiskati kriterije in merila za merjenje dela vsakega delavca — od direktorja do vratarja. Ne smemo več izgubljati časa v razpravah, kako težko je najti prave kriterije in merila za nagrajevanje po delu. Rešitev prav gotovo ni lahka, da pa je mogoča, potrjujejo izkušnje tistih delovnih organizacij, ki so že izdelale lastne kriterije in merila. Takšnim prizadevanjem je v tem trenutku nujno potrebna širša družbena spodbuda, da bi hitreje napredovali. Če si bomo za to prizadevali prav vsi, lahko pričakujemo velike uspehe v proizvodnji, v produktivnosti in dohodku, zlasti pa v novih družbenih odnosih. Pregled nalog, za katere si moramo prizadevati, s tem seveda ni izčrpan. Omenil bom samo še dve: boj za večjo produktivnost dela kot pogoj za hitrejše reševanje vseh vprašanj, pomembnih za delavca ter organiziranje samoupravnih interesnih skupnosti na ustavnih načelih. dnevnih sob, jedilnic, otroških in samskih sob ter spalnic. Program je bil pri obiskovalcih zelo dobro sprejet, kar zadeva ceno, pa tudi kvaliteto in design. Zato smo se odločili za takojšnjo proizvodnjo. Računamo, da bo prva serija programa Katarina v redni prodaji že v februarju. Iz izvoznega programa Tovarne pohištva Cerknica smo prikazali regal Britt, ki je vzbudil zanimanje tudi domačih obiskovalcev. Razstavili smo tudi novost iz programa Tovarne pohištva Martinjak: sedežna garnitura Maja, ki bo v proizvodnji v začetku prihodnjega leta, sedežno garnituro Birri set, ki je že na zalogi ter sedežno in jedilno garnituro Alba. Od vseh naštetih garnitur je vzbudila največ zanimanja sedežna in jedilna garnitura Alba, za katero so se zanimali predvsem tujci. Torej še en uspel model oziroma kreacija. Vendar smo pri tem izdelku prišli do nerešljivih težav. Na Brestu ni temeljne organizacije, ki bi uspela cenovno ugoden izdelek sprejeti v redno proizvodnjo. Skratka, kratek stik na relaciji: zahteva trga — prodaja — proizvodnja. Za področje oziroma kupce Beograda je predstavljala novost proizvodnega programa Tovarne pohištva Stari trg kuhinja Brest in Brest P v dveh izvedbah. Kuhinje so bile dobro ocenjene in lahko napovedujemo dobro prodajo. Tržišče torej je, sedaj smo na potezi mi. Tako kot vsako leto, je bilo tudi letos ocenjevanje novih izdelkov. Iz našega programa sta prišla v ožji izbor program Pika ter sedežna in jedilna garnitura Alba. Še besedo o videzu in ureditvi razstavnega prostora. Po mnenju večine je bila naša predstavitev programa med najlepšimi na Salonu. Motil je le zapleten, v obliki labirinta urejen celotni prostor Slovenijalesa, v okviru katerega smo razstavljali tudi mi; razstavni prostor pa tudi ni bil najbolje izkoriščen. V. Harmel ^ letošnjega Salona pohištva v Beogradu Letošnji Salon pohištva v Beogradu Po nekaj letih, ko smo razstavljali standardni program Brestovega pohištva, smo se za letošnji Salon pohištva odločili za spremembo. Glede na pripravo novih in rezervnih proizvodnih programov smo tokrat skoraj v celoti razstavili vzorčne izdelke. Dopolnjeni program KATARINA — zanimiv za naše kupce Sodišče združenega dela pri nas Sodišča združenega dela so samostojni družbeni organi, ki opravljajo sodno funkcijo v mejah svoje, z ustavo in zakonom določene pristojnosti. Sodišča združenega dela odločajo o nesoglasjih, ki se pojavijo glede skupnih ali pa posamičnih pravic ali obveznosti v združenem delu. Ta opis pristojnosti sodišč je seveda zelo splošen, prostor pa nam ne dopušča, da bi zapisali prav vse njihove pristojnosti. Za boljše razumevanje naj samo za primer omenimo nekatere zadeve, za katere lahko predlagamo odločitev pri sodišču združenega dela: — o pravici in dolžnosti delavcev, da organizirajo temeljno organizacijo združenega dela; — o sklenitvi samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo; — o pravici do deleža v skupnem dohodku, doseženem z združitvijo dela in sredstev več organizacij združenega dela ali več temeljnih organizacij; — o kršitvi samoupravne pravice s posamičnim aktom ali dejanjem organa organizacije združenega dela ali druge samoupravne organizacije. Predlog za uvedbo postopka pred sodiščem združenega dela lahko vložijo delavec, organ sa-moupavne delavske kontrole oziroma delovna skupnost v organizaciji združenega dela, v samoupravni interesni skupnosti in drugi družbeni pravni osebi. Predlog za uvedbo postopka pred sodiščem združenega dela pa je lahko vložen šele tedaj, ko je prizadeti predlagatelj poprej skušal svojo pravico uveljaviti v organizaciji združenega dela, pa mu to z dokončno odločitvijo ni uspelo oziroma če na svojo zahtevo ni dobil odgovora. Iz povedanega lahko ugotovimo, da težimo za tem, naj bi se morebitna nesoglasja skušala najprej urediti v samem kolektivu. Šele, če to zaradi najrazličnejših okoliščin in mogoče, po- sežejo vmes sodišča združenega dela. Njihova naloga pa je širša. Predvsem so upravičena in dolžna poskrbeti, da se nesoglasja obravnavajo celovito, tako da se poiščejo vzroki nesoglasij in da se razmerja v združenem delu pravilneje uredijo. Tudi pravilnost samoupravnega odločanja na Brestu je bila nekajkrat že preizkušena na sodišču združenega dela v Postojni. Kot predlagatelj postopka se je pojavila temeljna organizacija ali pa tudi posameznik. Eno izmed obravnav je sodišče razpisalo kar v prostorih naše delovne organizacije. Tako je bil stik sodišča s problematiko sporne zadeve pristnejši. Tudi v primeru naših zadev je sodišče zahtevalo in ocenjevalo veliko podatkov in nam dajalo tudi nasvete za prihodnje delo. Iz dosedanjih obravnav lahko povzamemo naslednje: — V vsako sporno zadevo naj se v samem začetku vključi ustrezna organizacija sindikata, po potrebi pa tudi organ samoupravne delavske kontrole. Omenjena vključitev naj bo aktivna v tem smislu, da ti organi predlagajo tudi način rešitve sporne zadeve. — Organi upravljanja, ki odločajo o spornih zadevah, imajo pravico in dolžnost osvetliti tako zadevo s strokovne in družbenopolitične plati in nato o zadevi tudi nedvoumno odločiti. O podrobnosti v zvezi z delom sodišč združenega dela bomo seveda morali pisati še večkrat. Za zaključek današnjega članka pa naj ugotovimo, da urejanje spornih zadev na sodišču združenega dela ne sme biti označeno oziroma pojmovano kot »tožarjenje« ali »pravdanje« v slabem pomenu teh besed. Gre za to, da nam sodišča pomagajo urejevati področje medsebojnih odnosov in drugih razmerij, ki nastajajo v združenem delu, za kar pa lahko ugotovimo, da mnogokrat ni lahko delo. Z. Zabukovec SLABA DELOVNA DISCIPLINA S PRETEKLE SEJE KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV BRESTA 8. decembra se je sestal komite Zveze komunistov Bresta, da bi predvsem ocenil stanje v centralnem skladišču gotovih izdelkov. Posredovana je bila analiza vzrokov, ki so privedli do sedanjega stanja, kaj je bilo ob tem storjenega in kaj bi bilo potrebno storiti, da se stanje normalizira. Komite je zadolžil nekatere vodilne uslužbence, da se čimprej uvede disciplinski postopek proti kršiteljem delovne discipline. Komite je tudi sklenil, da bo sproti spremljal odnose v skladišču in če bo potrebno, se tudi aktivno vključil v razreševanje nastalih vprašanj. Sklenil je tudi, da bo koncu decembra konferenca komunistov BRESTA, na kateri naj bi razpravljali predvsem o planu za leto 1977 ter o nagrajevanju in o prehodu na novi sistem nagrajevanja. C. Komac 0 našem letošnjem gospodarjenju in samoupravljanju BESEDO IMAJO PREDSEDNIKI DELAVSKIH SVETOV Prav je, da se ob koncu leta zaustavimo tudi ob celovitejši oceni letošnjih gospodarskih uspehov in samoupravnega razvoja po vseh naših temeljnih organizacijah. Zato smo zaprosili predsednika skupnega delavskega sveta in predsednike delavskih svetov TOZD in Skupnih dejavnosti, naj na kratko — ocenijo letošnje gospodarjenje in razvoj samoupravljanja v njihovi samoupravni organizaciji; — povedo o najpomembnejših prihodnjih nalogah, ki nam jih narekuje zakon o združenem delu in seveda — izrazijo svoje novoletne želje. Preberimo torej njihove ocene! ANTON LUNKA — PREDSEDNIK SKUPNEGA DELAVSKEGA SVETA Z letošnjim gospodarjenjem smo lahko zadovoljni, čeprav poslovnega leta ne bomo zaključili z zavidljivimi rezultati. Že lani je bilo leto 1976 napovedano kot težko gospodarsko obdobje. Sprejetih je bila vrsta stabilizacijskih ukrepov, ki so vplivali na gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Ti ukrepi so med drugim vplivali na zmanjšanje zalog, na povečanje likvidnosti, zmanjšanje uvoza in povečanje izvoza, skratka, veliko so vplivali na stabilnost našega gospodarstva. Ko govorimo o gospodarjenju, ne moremo mimo razvoja Bresta, saj je tudi to eden izmed kazalcev o gospodarjenju z družbenimi sredstvi. V tem letu je bila končana največja investicija na Brestu — nova tovarna iver-nih plošč. Čeprav zaradi tehničnih razlogov še ni tehnično prevzeta, že daje lepe rezultate. Sprejeli smo tudi srednjeročni program, s katerim smo si postavili zelo smele cilje: novo tapetništvo, modernizacijo, proizvodnje, novo proizvodnjo na stari Iver-ki, grobi razrez in kotlovnico v Starem trgu in drugo. Nekatere naloge iz srednjeročnega programa v teh dneh že uresničujemo. Z razvojem samoupravnih odnosov smo morda do neke mere lahko zadovoljni v delovni organizaciji, manj pa na celotnem družbenopolitičnem področju. V delegatskem sistemu smo napravili velik korak naprej v novih oblikah povezovanja interesov proizvajalcev in družbenopolitičnih skupnosti, skratka, v novih družbenoekonomskih odnosih v naši družbi. To je terjalo od nas vseh veliko naporov in razumevanja novih odnosov. Mislim pa, da bo potrebno še veliko novih naporov v utrjevanju naših samoupravnih odnosov. — 0 — Z zakonom o združenem delu uresničujemo novo ustavo; pri tem gre za spreminjajne miselnosti vseh delovnih ljudi, za premagovanje uhojene miselnosti. Odpadle naj bi še zadnje sence »podjetniško-kapitalističnega« sistema. Zamenjati ga mora združeno delo. Premagati bomo morali sku-pinsko-lastniško miselnost, delavec v združenem delu pa bo moral prerasti v subjekt upravljanja celotne družbene reprodukcije. Delavci, ki prek samoupravnih oblik združujejo sredstva, so v smislu nove ustave in po zamisli zakona o združenem delu »upravljale! iste mase dohodka«. Premagati bo potrebno tudi za- poslitveno mezdno miselnost pri delavcih. Temeljna organizacija ni nekaj, kar je izven delavcev, ni »nekdo«, ki bi o delavcu odločal in mu krojil usodo, temveč je le oblika, v okviru katere se lahko delavec, ki združuje svoje delo z drugimi delavci, konstituira kot upravljalen. Nihče v združenem delu ne more odločati sam. Delavec mora spoznati, da je odločanje njegova temeljna neodtujljiva pravica. Področij, na katerih bo treba spremeniti miselnost ljudi, je torej precej, zadevajo pa ostaline preteklosti, ki je še močno vtkana v tkivo obnašanja naših ljudi. Posebno pozornost bi morali posvetiti tudi informacijam in izobraževanju delavcev. Zakaj ? O tem smo že veliko govorili. Izobraževanje delavcev in informiranje sta tesno povezana. Poudaril bi, da dobre, natančne informacije delavca — samoupravljala tudi izobražujejo. Stalen, vsebinsko povezan dotok informacij delavcu širi obzorje, mu omogoča širše in globlje razumevanje stvari, časa, pa tudi samega sebe v toku dogodkov. Informacije so podlaga, na kateri se oblikuje človekova zavest, na tej pa njegov odnos do sveta, ki ga obdaja. Moje novoletne želje so takšne kot slehernega člana našega kolektiva: da bi v prihodnje čim bolje gospodarili, da bi si na temeljih našega samoupravnega sistema zgradili sistem, ki bi nam in našim potomcem zagotavljal srečno in zadovoljno življenje. JOŽE BRANISELJ, PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA TOZD TOVARNA POHIŠTVA CERKNICA Glede na gospodarsko stanje doma in v svetu moram reči, da v naši temeljni organizaciji kar uspešno zaključujemo letošnje poslovno leto. Naša usmeritev v izvoz je pravilna, saj nam je omogočila večji obseg proizvodnje, zlasti v prvem polletju, ko ni bilo moč v zadovoljivi meri prodati naših izdelkov. Zaloge so se v tem kritično večale, tako da nas je to stanje spravljalo pred velike težave. Skrbelo nas je že, kako naprej proizvajati. Prodaja je stekla v drugem polletju, to pa je glavno. Želim, da bi tudi ostale temeljne organizacije ustvarjale dohodek in da bi v letu 1977 dale na tržišče takšne izdelke, ki bi ustrezale okusu kupca. Po sprejetju zakona o združenem delu bomo morali začeti prilagajati naše sporazume določilom tega zakona. Po drugi strani pa bomo morali posvetiti veliko pozornosti samemu osveščanju delavcev, saj je vse preveč prisotno stališče »mi—vi« oziroma pri odločanju vse preveč ozko gledamo na stvari. Premalo imamo tudi posluha do širše družbene skupnosti, posebno takrat, ko odločamo o financiranju nujnih družbenih interesov. Po drugi strani pa, če hočemo dvigniti našo samoupravno zavest, moramo poglabljati delegatski sistem v samoupravnih organih in v samoupravnih interesnih skupnostih. Vsem delavcem naše temeljne organizacije in delavcem podjetja želim srečno novo leto 1977 z željo, da bi z združenimi močmi, z dobrimi medsebojnimi odnosi izpolnili planske naloge, ki nas čakajo v prihodnjem letu. TONE MAHNE — PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA TOZD TOVARNA POHIŠTVA MARTINJAK Za letošnje leto je značilno, da v prvem polletju nismo najbolje gospodarili. Zaloge so se večale, naročil, ki bi šla takoj v prodajo pa ni bilo. V začetku drugega polletja pa se je stanje spremenilo. Začelo se je povpraševanje po naših izdelkih, ki ne upada, ampak celo narašča. To je dobro znamenje za našo tovarno in za ves kolektiv. Tako imamo v neposredni proizvodnji dela več kot dovolj. Sedaj, ob koncu leta se trudimo, da bi naredili čim več in se sprašujemo, ali ne bi lahko dosegli še boljše rezultate. Prav gotovo bi jih, vendar z večjim sodelovanjem med proizvodnjo, nabavo in prodajo. Zadnje mesece smo imeli tudi težave zaradi pomanjkanja delovne sile. Največ težav v proizvodnji nam je povzročilo popravilo elementov iz smrekovega lesa, neredna dobava ogrodij od kooperantov, kartonske embalaže, iprena, lakov in tako naprej. Mislim, da bo odpravljanje teh pomanjkljivosti naša najpomembnejša stalna naloga v prihodnjem letu. Le tako bomo lahko zadovoljili kupce in obdržali njihovo zaupanje. Veliko bolj gibki bomo morali biti v iskanju novih funkcionalnej ših izdelkov, kar bo treba opraviti skupaj s prodajo in z marketingom. Zelo važno je, da se pri samem začetku uresničevanja zakona o združenem delu usmerimo na osnovna vprašanja, od katerih je odvisen družbeno-ekonomski položaj delavca. Vso pozornost je treba posvetiti podružbljanju sredstev, pogojem in rezultatom dela ter izboljšanju družbenoekonomskih odnosov v temeljni organizaciji. Še bolj bomo morali povečati produktivnost dela, racionalneje gospodariti, skratka, čaka nas vrsta zahtevnih nalog, ki pa jih bomo s skupnimi napori vseh zaposlenih v tovarni lahko temeljito reševali. Želim, da bi naša delovna skupnost tudi v prihodnje imela čim več delovnih zmag in da bi delovni človek z zadovoljstvom gledal v prihodnost. ANTON KANDARE — PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA TOZD TOVARNA LESNIH IZDELKOV STARI TRG Za nami je gospodarsko leto 1976, v katerem smo prišli do spoznanj, da lahko tržna nestabilnost vpliva na panogo brez krivde delovne organizacije. Gospodarjenje v temeljni organizaciji je bilo zlasti v prvem polletju dokaj težavno. Vendar se je v poznejših mesecih izkazalo, da je bil rebalans plana uspešen in končni uspeh kažejo tudi vsi eko- nomski kazalci. S tem pa še nismo odpravili vseh težav v proizvodnji, zlasti ne v finali. V doglednem času bo potrebno tudi to področje pri nas urediti. V samoupravnem sporazumevanju pogrešam povezavo z rezultati gospodarjenja v drugih delovnih organizacijah, od katerih smo v soodvisnosti. Tudi s samoupravnimi interesnimi skupnostmi bi bilo potrebno poglobiti sodelovanje. Letos smo sprejeli tudi zakon o združenem delu, kar nam daje poroštvo za boljše delo v prihodnje. Zato pričakujem tudi izboljševanje na vsem področju dela in življenja delovne organizacije. Za leto 1977 pa bi želel, da bi bilo na voljo dovolj surovin za nemoteno obratovanje žagalnice, s tem pa tudi za delovno enoto stolarne, kar bi bila poroštvo za nemoteno poslovanje in izplačevanje osebnih dohodkov. Članom kolektiva pa želim srečno in uspešno novo leto. Mislim, da se samoupravni odnosi vse prepočasi uveljavljajo v smeri pravilnega in uspešnega sodelovanja med delegati in delavci. S tem mislim, da ne bi samo upoštevali in izražali svojih osebnih interesov, temveč naj bi se te želje odražale v skupnih ciljih za boljše gospodarjenje. Delegati v samoupravnih organih morajo biti osveščeni za upravljanje in odločanje ter izražati voljo svojih volilcev, kar pa nujno terja obojestransko sodelovanje. Zakon o združenem delu nas vse obvezuje in daje vse varstvo delovnemu človeku, da gospodarimo v temeljnih organizacijah z neomejenimi pravicami v okviru ustvarjenega dohodka, da sodelujemo pri vseh odločitvah prek samoupravnih dogovorov, pa tudi, da sprejemamo vse obveznosti, ki izhajajo iz samoupravnih sporazumov. Sprejetje zakona nam narekuje vrsto nalog, predvsem vsklajevanje samoupravnih aktov. Želim celotnemu kolektivu, da si ustvarimo pogoje za boljši jutri ter srečno 1977. Želim, da bi zakon o združenem delu še bolj povezal naše dolžnosti in pravice v interesu doseganja čim boljših rezultatov in rasti življenjskega standarda. FRANC OTONIČAR — PRED SEDNIK DELAVSKEGA SVETA TOZD TOVARNA IVERNIH PLOŠČ CERKNICA V začetku leta je nastala nova temeljna organizacija, 142-članski kolektiv nove Iverke, ki se je organizacijsko in samoupravno na novo konstituirala. Ko smo se odločali za graditev nove tovarne, smo govorili o prostih sobotah in nedeljah, vendar se je sedaj, takoj na začetku obratovanja pokazala potreba, da iz gospodarskih razlogov uvedemo štiriiz-mensko delo. To nam poleg očitnih koristi povzroča tudi številne težave, saj vemo, kako se ljudje neradi odločajo za delo v petek in svetek. Pojavile so se težave s kadrovsko zasedbo, ki naj bi ustrezala postrojenju v tovarni glede na ANA PIŠEK, PREDSEDNICA DELAVSKEGA SVETA TOZD TOVARNA POHIŠTVA STARI TRG Ne moremo biti povsem zadovoljni z našimi letošnjimi rezultati dela, čeravno lahko trdim, da smo si vsi prizadevali, da bi bili boljši. Večje težave so nas spremljale vse leto posebno pri prodaji naših izdelkov. Skozi vse leto je bilo pred nami vprašanje, kaj proizvajati, da bomo lahko tudi prodali. Proizvodnja, ki se kopiči v zalogah, pa ne daje rezultatov, ki si jih želimo. Z novimi modeli kuhinj se je stanje občutno popravilo, saj so jim kupci sami dali oceno z večjim povpraševanjem in z kupovanjem. Cilj vseh zaposlenih v te- meljni in v delovni organizaciji mora biti, da bi s čim nižjimi stroški proizvedli čimveč. Le tako bomo zadovoljevali svoje in družbene potrebe. visoko avtomatizacijo in njeno vzdrževanje. Tovarna je še vedno v poskusnem obratovanju. Največ težav, iz katerih sledi izpad proizvodnje, je nastalo zaradi večkratnih zastojev na napravah, tako da bo plan proizvodnje izpolnjen s približno 90 odstotki, kar pa glede na začetne težave in številne zastoje prav gotovo ni neuspeh. Vsi vemo, kako je s cenami ivernih plošč. Te so že leta in leta enake, medtem ko se vsako leto občutno podražijo reproma-terial in surovine. Sporazum o novih cenah naj bi rešil to vprašanje. Rezerve imamo še v kapacitetah oddelkov za oplemenitenje plošč in razreza, vendar tudi ta dva že delata v dveh oziroma treh izmenah. Če pogledamo samoupravljanje >ri nas, moramo kritično ocenit) >omanjkljivosti, ki nastajajo, če->rav imamo vse možnosti za de-ovanje samoupravnih organov-(Konec na 5. strani) brestov T Vzor n i k lasilo delovne skupnosti mmatm...... pa mirne duše bi v novo leto zaplesali bi da za hrbtom ne bi oslov si kazali, si raje tu pred vsemi srčeca odprimo in iz veselja ali jeze grlo poplaknimo. Likvidnosti odvrgli smo plenice, Unancar kakor mačka mlade nosi sem in tja menice. Največ smo se ukvarjali s plani. Tildi naš SOZD je še v Ljubljani. Trav do ušes nasmeh dobila je prodaja, se veseli kakor v ljubezni sredi maja. Skladišča prazna so, izdelki sveži in brez. grint, Zato razstavljali smo v Beogradu pravi labirint. Skoraj nas do obisti je obdelal TV-žehtnik, naj žogo v koš mu vrne mali žlehtnik. Bevica TV pravi: za propagando le TV je prva dama, Sai za reklamo rezervirali smo skoraj pol programa. Nasploh na nas so hudi »zmajčki«, ker Brestek je med velikane pricapljal v mali srajčki. a na Olimpu pravijo: Le ena sama je dilema, denar bi bil dovolj, brez vašega imena! Le huda in še hujša srca operacija, najhujša je med TOZD-i Bresta kooperacija. Ce še drži resnica: Slovenc Slovenca ljubi, Potem za Brest velja: da dokler ni v izgubi. Le duša naša črna kot Merkator kava, c^istila šele občinska nam jo žagarska je sprava. P° kosti premrzle so nas naše cene, '■ato dobiček že kar malce vene. čemu nam bo vesoljno, čisto morje? Oorje mu, kdor nam po regresu brazde orje! IU dom si hlač ne bomo slekli, aa bi v Selcah zadnjice nam^pekli. L}dslej pač dom počitka sindikata več ne bo licenca; Lpz cesto v cvetličarni ne bo težko kupiti venca. a. sindikatu še na mnoga leta! Kar tako za rimo Zunnice kultur mu še naprej obilo zaželimo. Zakaj se Brestovček v kotu joče? jSer sinček TP Martinjak postal je OZD-u Brestu oče. tortinjei letos srečali so Abrahama, Mrestu komaj trideset prizna jih (stara vlada) mama. ((( & ds\i/Z m TA P/l BCSA! Js£i W Ti NtSEAj^ Kchir/i! Y,t • ULTUt Srečno i rt Če v gozdu si, lahko postaneš ptiček! Pri hlodu je ostalo samo lubje še dobiček. Zato razmišljal je GG za plotom, da vredno se je ukvarjati samo še z gradnjami in pa transportom. Izvršnike krasili so obrazi mrki, na mah so dlačice postale brki. Slepili so hoteli jih, moteli, blagovnice in druge še naslade, pa pred izgradnjo do kolen jim bodo brade. In SIS-i dan na dan kovali so si sporazume, pa bojda še nagrade si delili za izume. Visoko so jim zrasle plače; menda za njih že kar prekratke so jim hlače. Denarja vsakdo si po svoje išče, le-ta za šolo, oni za igrišče. Še sreča, da idej nam res ne manjka, zato nam referendum kakor Peyton bo nadaljevanka. V visokih gradnjah prvo je Gradišče, po širnem svetu mesto si za novo malto išče, Zdaj komunali v slovo pomahali so kadri s faksi, odslej cevi, kanali itd. postali bodo maksi. Še hvala zlati Jami, ker pivo nam v vrčkih nudi, seveda ga dobi le, kdor dopoldne se med službo trudi. Tako je prav in zdravo, zakaj bi s pivom še popoldne nam gnojili slamo. V športu vlada složna spet idila, »fuzbal kluba« Cerknica in Rakek sta se zaljubila. Nogometu s tem smo dali nova krila! Uganili ste: bilo je le za prvega aprila. Največ naj lovcem in gozdarjem sliši slave, saj zdi se, da od jelenjadi ostale bodo le domače krave. Tako dogovor pravi: da kdor košut več v nebesa spravi, ta bolj koristil bo naravi. Zdaj končno tudi k nam — to ni nobena farsa, rdečki prileteli so z Marsa. A glej ga šmenta: ko so na Slivnici pristali, smo videli, da tudi njih motorji so od metle gnali. Naj ne pozabimo še na kulturo, saj reva je imela čez vse leto shujševalno kuro. Beseda taka gre od ust do ust. Še vedno naša je kultura sredi mosta pust. Tako. Kot solza čisti stopamo v novo leto. Morda še bolj kot letos bo napeto. Tu naj se pač naš žlehtnik neha. A ne še: vsem občanom, predvsem pa Brestovcem ŽELIMO SREČO IN USPEHA! Cesar pa že ni mogel več prav slediti: skrbelo ga je, kaj bo rekla cesarica in kako bodo vendar gledali dvorjani in kako bo potlačil razočaranje ljudstva, ko bodo na srajcah njegovih vitezov že od jutri naprej brali tako nezveneče in kmetiško ime. Krpan je hitro uvidel, kje cesarja čevelj žuli in je spremenil pogovor: »Nič naj vas ne skrbi, cesarost, se bodo že navadili. Če ste se privadili dihati tole goščo in ji še zmeraj pravite zrak, potlej boste prenesli tudi domačo besedo namesto tujke. Zdaj vam povem lahko samo še to, da ste imeli prekleto srečo, ker ste me poklicali, zakaj takšnih, ki jim je reka usahnila in bi jim prav prišla moj denar in moje ime, je v vašem cesarstvu za vsak prst po nekaj, pa naj se njihovi vitezi gredo žogo bit, knjige pisat, po strunah škripat ali pa otrokom glave merit...« Dobro je bilo, da sta Krpanov pob in minister Gregor končala delo, zakaj Martin se je razgrel in bi utegnil cesar še marsikatero grenko izvedeti. Tako pa de: »Takele, cesar, veste, kje se mo dobi. Vam se mudi kovat nove srajce. Veliko zabave želim vašemu ljudstvu, svojemu moštvu pa veliko slave. Pozdravite gospo cesarico, ko se zbudi; naj nikar kaj ne zame- epp Oddamo v najem ali ugodno odprodamo ribiški objekt pri Krajcovi žagi. Ponudbe pod šifro: »Brez oken, vrat in strehe ...« Ugodno prodajam popolnoma nerabljen šest let star pralni stroj. Ponudbe pod šifro: »Šiv-če — napetost 98 Voltov« Poizvedujem po obiskovalcih, ki so bili zadovoljni s postrežbo. Gre za novoletno inventuro. Veza je šifra: »1114 m« Za vsak kilogram ulovljenih rde čeperk lepa nagrada. Šifra: »Posledica izbora« Čeprav stanujem v bloku, bi rada kupila krušno peč. Ponudbe pod: »Skoraj vedno brez kruha.« rijo, ampak močno si že želim videti sonce, ki sije na Vrhu pri Sveti Trojici. Zato bi rad, da nama s pobom daste nekoga, ki naju bo po čimkrajši poti spravil iz tegale vašega dima. Sem sva komaj našla, saj ljudje sploh ne znajo več hoditi v obe smeri, odkar ste za vsak vogal postavili tiste svoje table.« Cesar je tlesknil ob dlan in ukazal služabniku zapreči kočijo. Krpan se je zbasal vanjo, k sebi je potegnil še poba, pomahala sta cesarju, ki jima je pohitel odpirat vrata in zaželet srečno pot. Ministra Gregorja pa ni bilo več videti. »Se bo že unesel,« je zabrundal Krpan, voznik na kozlu pa nič. voril, me je nategnil takrat; v resnici pa je žagance zavijal v slamo in jih prevažal do luže in od tod v Ameriko. Tega mu ne bom tako kmalu odpustili. Krpan, da se mu pravi. No, da.« In ga ukaže poklicat. Primaha jo Krpan v svojih rovtarskih škornjih v cesarsko mesto in si, ko se najprej razgleda po zamegljenem Olimpu, odrgne blato na nekakšnem predpražniku, ter se pusti voditi do samega cesarja. »Dober dan,« pravi. »No, kaj vas spet gnjavi, da ste me klicali?« Cesarju je bilo tečno ob takšnem Krpanovem uvodu, pa je vendarle mirno posluša! in vmes še v odločnimi kretnjami zadržal zgrajajo-čega se ministra Gregorja, ki se mu je zdelo Krpanovo obnašanje nadvse neolikano, predrzno in nedostojno. Cesar pa je inteligentno pokazal Krpanu na mehke blazine, ki so lepo razporejene stale okrog majčkene okrogle mizice na pozlačenih nežicah. »Nič ne bom sedel!« je rekel Krpan. »Bi se tole vse skupaj sesedlo, če bi jaz kosti svoje teže naslonil na te puhaste mehurje; jaz doma sedim na svojem žeselnu, ki sem ga sam stesal in zbil in me drži že dobro trideset let, pa še me bo, če mi bo zdravje dalo tlačiti svojo notranjsko zemljo še kaj časa. To vam pa pravim, če bi takšno-le goščo dihal, kakršno vlečete vi skoz nos tule okrog Olimpa, bog vedi, da ne bi čez leto in dan rabil več ne tehle napihnjenih postelj, ne tistega mojega žeselna na Vrhu pri Sveti Trojici. Kar povejte, cesar, kaj vas grize, pa se bova lepo pametno in stoje pogovorila, če se da.« »Kaj ti pravim, dragi Krpan,« vtakne nazadnje cesar jezik v Martinovo pavzo, »kaj ti pravim, res je, kar praviš: zrak nam res zadnja leta peša, pa kaj bi ne, ko se je pa tolikanj kočij namnožilo v našem prestolnem mestu... Pa to ni tisto, Krpan, zaradi česar sem te velel poklicati; drugo je hujše, kar nas ugonablja. Moja cesarica ni od zraka zbolela, revica da leži že tretji dan in ne more priti do sebe. Kako naj rečem, Krpan: Reka je nehala teči, zlata reka, Krpan, ki je kazalo, da bo večna in da je ne more nikoli in nikjer zmanjkati. Če nas ti ne izvlečeš, Krpan, potlej res ne vem, kam naj se še obrnemo.« Ni bilo lahko povedati cesarju tako zgoščeno in tako naravnost krute resnice: na dvoru niso bili vajeni govoriti tako brez dlake in brez celofana, toda cesar se je potrudil in Krpan je opazil tri velike rosne kaplje na bledem cesarjevem obličju, zato je znal znižati svojo ostrino in je bil z dokaj blagim glasom precej pripravljen naprej se pogovarjati. Sedel pa še zmeraj ni. »Krpan,« spet povzame cesar. »Ne bom se pričkal s tabo in tudi stiskal ne bom: Lej, takole smo premislili: če mi malo reklame naredimo zate in za tvoje omare, tako da bi si naši vitezi na svoje oklepe, na sleme in na ščite vkovali tvoje ime, za tvojih nekaj zlatnikov menda res ne bi bilo premalo. Lej, po vsem cesarstvu se bojujejo moji fantje in po drugih cesarstvih tudi, pa bi se tvoje ime vedelo po vseh mestih in knjige bi se pisale o tebi in slike bi se kazale ...« Krpan je poslušal in je hudo gledal, pa vendar je počakal, da je cesar porabil sapo: »Veste kaj, cesarost, moja ime je že znano tistemu, ki mu je treba in za marsikaterega sem, bognasva-ruj, sam poskrbel, da si ga je zapomnil za zmeraj v dobrem ali v slabem, to vam rečem, pa mene ne boste po zobeh vlačili in po slikah kazali, kaj šele v tiste svoje železne srajce in na črepinje kovali. Bi bilo tudi prenerodno in prezamudno. Samo Krpan je premalo, z Martinom skupaj pa je predolgo. Če hočete, da se naprej meniva, potlej boste morali že moje vzeti v razmislek in v zaključek: če ste lahko toliko časa shajali s svojo grško OLIMPIJO, boste pa še toliko časa z mojim slovenskim VRHOM. Pri Sveti Trojici bi bilo štorasto, pa je zavoljo tega dosti VRH. Ni tako nizek, da bi ga lahko spregledali in tudi ne več tako neznan, da bi lahko na kakšnega drugega mislili. Škodilo mu pa vendar ne bo, če ga boste vpraskali v tiste svoje železne srajce ali kako jih že imenujete. VRH vam bo ime, pa piha!« Krpanu se zdaj nenadoma ni nič več mudilo: »Zdaj naj se pa vsedeta tale dva. Tegale poba sem jaz s seboj pripeljal, ki se na pisanje spozna, vi imate pa tudi svojo spetko, pa bosta vse lepo napisala, tako kot sva se domenila. Ne zamerite, ampak sami ste me naučili, da vsaka krpa počečkanega papirja dandanes več velja kot pošteno dana beseda ... Zdaj bi aa požirek žganega, če ga imate. Doma na Vrhu imam letos takšno slino, da bi še vaši gospei odleglo in bi ji pomagala izmotati se ji iz njenih pernic, če bi mi prej povedali, da je tako hudo z njo in bi mi pustili toliko časa, da bi natočil zelenko zanjo. Pa kaj, ko se vam gospodi zmeraj tako mudi in ne daste človeku, da bi sapo zajel, kaj šele, da bi pošteno razmislil, kaj mu utegne v tej megli k pridu priti.« Cesar je ukazal prinesti za Krpana pošten stol in debelo mizo na štirih nogah, potlej je pa sedel zraven njega in sta ob nekakšnih grižljajih, ob lupinicah črne in naprstnikih neke rumene pijače govorila še to in ono, največ pa o vremenu, o kupčijah in o lesu, ki ga je zmeraj manj in še zmeraj manj ga bo, če bodo tako z njim delali kot svinje z mehom. Krpan ni pozabil povedati, da z Vrha pri Sveti Trojici pred vsakim božičem odpeljejo čez mejo in v cesarsko mesto več hoje kot jih potem celo leto utegnejo nasaditi. E E E E E E . . . OPROSTITE, MOTNJE NA LINIJI . . . Smučilar mi je zadnjič v Delikatesi razkladal, kako se je dogodilo, da je Krpan spet enkrat rešil cesarja pred strašno tečnim polomom. Bilo je pa takole: V zadnjem času se rado zgodi na tem ali onem dvoru, da nenadoma usahne zlata voda, ki je leta in leta tekla čez isto skalo, ne da bi se kdo vprašal, od kod teče in komu je pravzaprav namenjena. Tako je zlata reka tekla tudi cesarju OLIMPIJE in razpolagal je z njo, kakor je vedel in znal. Ni bila to posebno bogata voda, vendar je je bilo dovolj, da je cesar z njo napajal svoje najzvestejše viteze in da je lahko z njimi prirejal igre, na katerih mu je ljudstvo vzklikalo, ga poveličevalo in govorilo o njem in o njegovih vitezih noter do bele Turčije. Zgodilo pa se je, da je nekega dne zlata voda začela usihati. Nič se ne ve, kako je do tega prišlo: ali jo je kdo naskrivaj prestrezal, ali je našla voda drugo strugo ali je suša sama povzročila tolikšno upadanje — zlato ni več teklo kot prejšnja leta in OLIMPIJI so se obetali časi, vredni vse drugačnih imen, kakor so slava in čast in kar je še drugih spodbudnih besed. Ljudstvo je godrnjalo in ne vedoč, kaj se dogaja med slavnimi vitezi, neusmiljeno zahtevalo kruha in iger, posebno iger, zakaj kruh si je začelo zadnja leta tako ali tako rezati več ali manj samo. Cesarica je tečnarila in grozila s škandalom in z ločitvijo, ministri so odpovedali službo in vitezi — najmlajši in najobetavnejši so začeli zapuščati olimpijski dvor ter so se udinjali drugim cesarjem. Sklical je torej cesar preostale dvorjane in viteze, jim razodel težavo z zlato vodo in obljubil zadnjo zalogo tistemu, ki mu pripelje vode, da bi spet napolnil z njo suhe vodnjake vsaj dokler se ne najde drugega izhoda in se ne odkrijejo nove žile, ki bodo sposobne napajati zlate olimpijske bazene. Nič niso potuhtali modri dvorjani in cesar si je, nemirno sprehajajoč se noč za nočjo po svojih sobanah, belil lase z edino mislijo, kako rešiti cesarstvo pred žalostnim koncem: »Kaj bo, kaj bo, če se reka ne oživi!« Takrat pa pride pred cesarja stari minister Gregor. Pridrsa, navajeno in preplašeno klecne v rahitičnih kolenih, povzdigne birokratsko hinavsko svojo olasuljeno glavo in pogled v bogata cesarjeva oblačila ter pravi: »Cesarost, če dovolite, da vas spomnim tistega človeka, Krpan se mu menda pravi po kmetiško, ki ste ga srečali davno pred leti na Notranjskem, ko ste se peljali v Rim na olimpiado. Če vam ta ne bo pomagal, potlej tudi jaz ne vem, kdo vam bo —! Oprostite, cesarost!« in je oddrsal za svojo pisalno mizo. Cesar zine, položi prst na svoje razgubano čelo, pa se zamisli: »Krpan, da se mu pravi, Krpan z Vrha pri Sveti Trojici in stole, da je to- OTROŠKA MATINEJA V živo — za okroglo mizo VODJA ODDAJE: Danes se bomo nas, ki vse skupaj držimo, da ne TOVARIŠ PRIPRAVNIK: Poglejte, A i e poglobili v vprašanja, ki zadevajo razpade. Ne da bi se hvalil, ampak mlad strokovnjak pride s faksa in H H VODJA ODDAJE: Danes se bomo poglobili v vprašanja, ki zadevajo osebne dohodke v združenem delu. Povabili smo za našo okroglo mizo predstavnike najrazličnejših struktur, gledano hozirontalno in vertikalno in še kar tako. Osrednje vprašanje okrogle mize je: Kakšna se vam zdi politika osebnih dohodkov in kako ste vi zadovoljni z vašim osebnim dohodkom? TOVARIŠ IZ TOZD: Politika je sicer v redu, le moji osebni dohodki so prenizki. O tem bi sicer lahko govoril dalj časa, a vam povem le eno: če bi ne bilo mene, bi TOZD že vrag pobral. Mi, starejši, smo še resni, mladina pa ni za nobeno rabo. Pa ti razponi! Saj to sploh ni več resno! TOVARIŠ IZ SKUPNIH SLUŽB: Da, da! O tem smo že večkrat izčrpno Pisali v našem glasilu, pa je kot bob ob steno. Povem vam le, da bi presneto tenko piskali, če ne bi bilo nas, ki vse skupaj držimo, da ne razpade. Ne da bi se hvalil, ampak poglejte mene! Vsi veste, kako znam delati. Moji osebni dohodki pa so smešni. Ostali so seveda lahko zadovoljni. Politika je sicer še kar, a osebne dohodke naših profilov bo treba popraviti, sicer bo počilo. TOVARIŠ IZ SOZD: Mi smo dalj časa opozarjali na dosledno izvajanje politike osebnih dohodkov. Kdo nas je poslušal? Nihče, in posledice so tu. Moj osebni dohodek? Ne upam se povedati, saj me je sram, da delam skoraj zastonj. Nekaj moramo spremeniti. Res menim, da nekateri osebni dohodki niso v skladu s politiko nagrajevanja po delu. TOVARIŠ IZ SIS: Ne jemljejo nas resno. Seveda, kdor je sit, lačnemu ne verjame. Na to pozabljajo, da orjemo ledino. Politika je nasploh v redu, le nas bo treba ponovno posebej proučiti. Če bo tu malomaren, ne jamčimo za katastrofo, ki je neizbežna. TOVARIŠ PRIPRAVNIK: Poglejte, mlad strokovnjak pride s faksa in je pripravljen sodelovati. Pa? Že v začetku ga zamorijo. Seveda, oni si delijo lepe vsote. Prav nič jih ne briga, če jo pošibamo v Nemčijo. To je ponoven dokaz, da naše resno znanstveno-raziskovalno delo in mojstrska mentaliteta ne gresta skupaj. VODJA ODDAJE: Naj sklenemo to bogato in nadvse koristno svobodno menjavo mnenj. V enem smo si lahko povsem edini: naša izhodišča so povsem enaka. Smer je kristalno jasna, konkretne rešitve so le zadeva praktičnega dela. Samo za primer naj navedem, da je tudi moj honorar za organizacijo in vodenje tako zahtevne problemske oddaje kot je ta, smešno nizek. Vsem se zahvaljujem za sodelovanje, gledalce pa naj opozorim, da bomo oddajo na njihovo posebno željo v celoti ponovili v prihodnjem letu ob isti uri. KAJ 'ZEKLl tCM srsnžT' IttSg' teJa/ sij V£t~H<0 AfOVECa Saj smo se dogovorili, da ga ne bomo slekli po sistemu »Adam«, že, že, vendar se nam zdi, da še vedno nekaj pod rokami skriva! Iz naših kolektivov Ker smo oddajo pripravljali v naglici, se nam je pomešalo slikovno gradivo, vendar boste zlahka sami razvozljali, kdo je kdo. ▼ 9 -e- Razvoj PIKE _y oddj VeajkIh Hčuhaeskih mojsthov Troste. videli f ka.k.o sc. fotipravi 1-ectpt za i*tc ^racijo (odd — Ni ga še, ki bi presekal organizacijski vozel NOTRANJE POLITIČNI KOMENTAR — PLANIRANJE (pred nadaljevanko Pustolovski Simplicissimus) Preskrba s surovinami Nočno delo nekaterih E E E E E E... oprostite, motnje NA LINIJI.. „ — Gospodarsko sodelovanje Zaradi akutne preokupiranosti uredniškega TEAMA B. O. ob manifestacijah ob stoletnici rojstva IVANA CANKARJA post fe-stum predlagamo dva amandmaja srednjeročnemu planu razvoja. Prvi amandma zadeva aktivnosti ekonomike, konkretneje pa-sos o eksportno-importni orientaciji. 1. amandma: »Konstatacija«, da je DPS absolutno premajhen agregat, da bi lahko vplivala na multilaterarne merkantilne dimenzije ekonomske politike, je v kontradikciji s postulatom o ekonomski demokraciji sistema. Eksportno-importna orientacija je kontrapunkt dominantnih aksiomov perspektivne vizije ekonomske politike, ki morajo vanjo obligatorno vkomponirati integralne resurse DPS, OZD ter asociacije s planiranimi akcijami.« 2. amandma: »Objektivne situacije absolutno tangirajo subjektivne deviacije, ki se manifestirajo v absurdni nepricipialnosti, ležernosti, indolentnosti, apolitičnosti in drugih manifestacijah, refleksirajo pa se v inertnosti plansko-bilančnih trendov, ki so vtrasirani v substanci vkalupljene arhaične logike faktorjev liberalnega tipa.« Prepričani smo, da bomo z modificiranjem interpretacije esence kvalitetne materije prispevali k absolutni satisfakciji ob eklatantnem dokumentu, detalj-na determinacija problema pa bo stimulirala tudi bazo, ki se manifestira v delegatstvu in asociacijah, za eksaktno esplicitnost substance v vseh konkretnih aloka-cijskih miljej ih et cetera. To je vse. Mislimo, da gre pri amandmajih za zelo konkretno vsebino in ne oportunizem in se zaradi tega za eventualne gramatične napake, ki so irevalentne in infinitezimalne, vljudno opravičujemo! Moda za vas v letu 1977 Sprehodimo se skozi čas in pokukajmo k naši prvi predstavnici nežnega spola! Eva: Dragi Adam, ali me imaš še vedno rad? Adam: E vica, ti si edina ženska v mojem življenju? Eva: Ali bi vse storil zame? Adam: Mar dvomiš? Vse zvezde bi potrgal z neba, da bi se ti ogledovala v njih. (EVIN JOK) Zakaj jočeš? Vse potoke bi speljal v tvoj tolmun, da bi se igrala v njem z ribicami z vsega sveta. (SE HUJSI JOK) E vica! Povej, kaj bi rada! Eva: O, Adam, Adam! Nov list potrebujem! Taka ne morem več na cesto! Adam: Nič lažjega, draga! Prinesel ti bom cvetočega mand-Ijevca... Eva: plane spet v jok: Ne, tega ne maram! Ni več moderen. Adam: Prav, ljubica! Poiskal ti bom najlepši list s kokosove palme. Eva: (zacepeta z nogami): Vsaka opica si ga lahko privošči! Le kaj vidiš na njem? Adam: Spomnil sem se, E vica! S službenega potovanja ti prinesem kot smaragd zelen fikusov list. Eva: Smaragdi so iz mode! Model fikusovega lista je preveč enostaven. Saj menda nočeš, da bi bila tvoja žena tako brez okusa oblečena! E E E E E E... OPROSTITE, MOTNJE NA LINIJI ... ŠPORTNI PREGLED NOGOMET: — Voda v kolenu je neprijetna zadeva. Se hujša pa je voda v Kolenu, saj je letos predrla nasip okrog igrišča in odplavila cerkniški nogomet. — V Cerknici in na Rakeku je nogomet star že petdeset let. Če bi se končno kluba le združila, bi lahko praznovali stoletnico in se s tem kosali z naj starejšimi klubi na Britanskem. Odpadlo bi večno vprašanje, kdo je boljši, čeprav sta se zdaj spet oba znašla v prvi zvezni »zelški« ligi. KOŠARKA: — O tej športni panogi čisto popolnoma vsak čisto popolnoma vse najbolj ve (prav tako kot o ekonomski propagandi); zato o tem ne smemo poročati. SMUČANJE: — Če čisto'natančno pregledamo katastrske črte, smo občani cerkniške občine lahko zadovoljni, saj je Kalič na naših tleh. Lahko smo torej mirni, čeprav se je začeta gradnja žičnice na Slivnico ustavila. DRSANJE: — Notranjci smo v pretekli sezoni veliko drsali. Vsi tisti, ki so pričakovali ob jezeru primernih gostinskih in -turističnih storitev, pa so tudi nadrsali (in še bodo!) LESARIJADA: — Predlani smo bili še vedno prvi, lani že drugi, letos že kar tretji. Izpolnite športno stavo: katero mesto bomo dosegli v letu 1977? ŠPORTNI OBJEKTI: — Ideje o pokritem bazenu, o pokritem stadionu in pokritem drsališču niso vprašljive, vprašljive pa so ideje o pokritih investicijah. Adam: Lažje je opremiti ladjo kot ženo. Storil bom vse, da boš v korak z modo. Odpri svoja usteča in mi zaupaj, kaj ti leži na srcu! Eva: (ga objame): Saj sem vedela, da me imaš rad! Utrgaj mi list s prepovedanega drevesa! Če kdo slučajno ob tem dialogu pomisli na snovanje kooperacije med Brestovimi temeljnimi organizacijami ali na snovanje Brestovih novih izdelkov, ga opozarjamo, da je vsaka podobnost zgolj naključna. Tedenski Gospodarski kermenior ; ia-v Sfvoifo ^ ! (ro o r der — re^’ c-o ; ČL OVEiC /VE ilV\ 3 to MO Of) KHUHto, VČtoSIH MORto POJBSTt TUj) t KGKSfi/O £LOSj9SO. fh, o e. ’ ----------—L. V Centralno-afriški republiki (CAR) ima SLOVENIJALES svoje podjetje z imenom SLOVENIA BOIS. Predsednik te republike se je naveličal biti predsednik in se je oklical za cesarja, nekaj ur za tem pa okrasil svoje ime še z imperatorjem. Zelo primemo bi bilo, da se preimenuje tudi osebje omenjenega podjetja. Direktor bi bil lahko ekscelenca, baron ali vsaj vitez, vsi ostali pa lepo po lestvici za njim kot se spodobi. Obleka naredi človeka. Obleka je ovitek, ki je večkrat vrednejši od vsebine. Moda je ženskega spola in taka je tudi njena narava. Izmed vseh bolezni je norost najbolj nalezljiva in kadar sc pojavi epidemično, ji pravimo: MODA. Iz znanosti in tehnike Škoda, da izum, ki ga vidite na pričujoči sliki ne sodi v lesno industrijo e P P Sveže meso vseh vrst in kategorij, vselej in za vse. Šifra: »1. april« Neamortizirana in dobro ohranjena, pravkar razvezana putka išče prijatelja petelina. Cilj je ženitev in veselo skupno kokodakanje. Nekaj gozda in fletna žagica sta ostali iz prvega zakona. Opravljam vse obrtniške storitve. Ponudbe pod šifro: »Po izteku delovnega časa inšpekcijskih služb« Razprodajamo zapuščino Turistične zveze in Zavoda za turizem Cerknica. Rajnika namreč nista pustila potomcev. Šifra: »Ni bilo ravno poceni« Obveščamo občane cerkniške občine, da imamo na zalogi drsalke in smučke vseh vrst. Obiščite nas! Šifra: »Vse ta male in ta velike štacune v Ljubljani in okoli nje« Poceni prevajam delegatska gradiva, s katerimi vas zasipajo različni forumi. Naslov: »Giotta« Organiziramo poceni izlete! Šifra: »Božjepotnik & comp.« TV-ZORNIŠKA EKIPA REŽIJA: Božo LEVEC SCENARIJ: Janez PRAPROTNIK. Danilo MLINAR, Cvetka LEVEC, Zdravko ZABUKOVEC, Božo LEVEC GLAVNA KAMERMANA: Božo KOS in Zdravko ZABUKOVEC MONTAŽA: Mirko LESKOVEC in Milan JERMAN TON: Jože KOVŠCA PRODUKCIJA: Železniška tiskarna GLAVNE VLOGE: ožji in širši delavci in občani Prisežemo, da je vsaka naključna podobnost z objektivnimi dejstvi hudo vprašljiva! E E E E E E... OPROSTITE, MOTNJE NA LINIJI ... Pred prodajo zahtevne naloge Prizadevanja prodajne službe so v letu 1976 v glavnem temeljila na programih iz letnega plana, seveda pa so se prilagajala tržnim razmeram doma in na tujem. Ravno letos smo bili priča velikim nihanjem na tržišču, saj je v prvem polletju prodaja pohištva zelo stagnirala in so zaloge gotovih izdelkov že ogrožale normalno proizvodnjo. V tem obdobju smo velik del aktivnosti prodajne službe usmerili v organiziranje prodajnih akcij po vseh področjih države, na katerih po naših ocenah še nismo bili (ali pa zelo malo) zastopani s svojim programom pohištva. Istočasno smo intenzivno širili krog naših kupcev v tujini, da bi tako razbremenili pritisk blaga na domače tržišče in istočasno dosegli že prej postavljene planske obveze. Na tržna nihanja smo seveda tudi računali, vendar ne v taki meri kot se je to zgodilo v drugem polletju. Tržne razmere so se v drugem polletju docela spremenile. Seveda so med drugim vzpodbude pri- prilagajati trenutnemu stanju in cenovnim razmeram na trgu. Sektor prodaje je po sedanji organizaciji razmeroma precej obširen in po dejavnosti raznolik. To ugotavljamo že precej časa, vendar organizacijske spremembe prav zato niso preproste. Vse dejavnosti, ki so tukaj zajete, imajo namreč dnevno zelo važne naloge ter morajo delati brezhibno in brez zastojev. Pripravljamo pa oblikovanje temeljne organizacije združenega dela »Distribucija«, v katere sestavu bi bili maloprodaja, skladišča, odprema in transport. Tako bi iz prodajnega sektorja in iz Skupnih dejavnosti bile izločene vse dejavnosti, ki imajo proizvodni značaj. Tudi potem bo potrebno v prodajnem sektorju izpopolniti še nekatere dejavnosti. Tudi obnovitev službe »marketing« bo potrebno čimprej organizacijsko razčistiti, ne glede ali bo v sklopu prodajnega ali kateregakoli drugega sektorja. Tudi v letu 1977 bo prodajna služba nadaljevala svoje poslovne akcije z edinim ciljem, da bi zagotovila prodajo vseh proizvodov finalne, pa tudi primarne proizvodnje. Največ prizadevanj in konkretnih akcij bo v decembru in januarju, ko bomo z dogovori in sporazumi s trgovskimi organizacijami načelno zagotovili kontinuiteto prodaje za celoletno obdobje na domačem tržišču. Vzporedno ob takšnih akcijah bomo nadaljevali tudi z razširitvijo prodajnih mest v državi, po možnosti tudi z modernizacijo in povečanjem lastnih prodajaln. V izvozu za leto 1977 predvidevamo obdržati vse važnejše kupce našega pohištva v zahodnih, Poleg celovitejših ocen letošnjega gospodarjenja bi radi tudi nadrobneje prikazali posamezna področja našega poslovanja — s kakšnimi težavami so se srečevali posamezni sektorji in kakšne naloge jih čakajo v prihodnje. Zaradi omejenega prostora prikazujemo tokrat le dve področji poslovanja: prodajno in ekonomsko-finančno. Ostala bomo poskušali prikazati prihodnjič. pa tudi v vzhodnih deželah. Precej pogodb smo v glavnem že sklenili, tako da imamo jedro prodaje za izvoz nekako zagotovljen. Veliko možnosti za izvoz je tudi v dežele tretjega sveta, predvsem v arabske dežele, zato bomo še intenzivneje obdelovali prav ta tržišča. Naloge, ki so pred prodajno službo v letu 1977, niso lahke, saj predvidevamo po planu bruto prometa skoraj 900 milijonov dinarjev. Zato bomo še resneje in bolj organizirano nastopali pred našimi kupci doma in v tujini. F. Turk Hovosti na finančnem področju Nova Brestova kuhinja — BREST šle tudi v obliki liberalizacije potrošniških kreditov in splošne oživitve gospodarstva. Potrošniški krediti so pač za prodajo pohištva nujno potrebni, saj je gibanje prodaje odvisno odvustrez-Jie kontinuitete in višine takih kreditov. Dejstvo je, da je prodaja v ju-nju začela strmo naraščati in se Je povečevala vse do novembra, v tem času je postopoma rasla tudi proizvodnja skladno s tehnološkimi možnostmi. Tako tudi žeto naglo zniževanje zalog gotovih izdelkov ni bistveno ogrozilo spretnosti dobav blaga našim kupcem, še več, prav zaradi izredno solidnih dobavnih rokov srno si pridobili še mnogo novih Perspektivnih kupcev. Tudi za izvoz smo prevzeli do-Kaj velike obveznosti, vendar smo Jih v glavnem tudi vse izpolnili. X začetku leta je začela proizvajati tudi nova tovarna ivemih Plošč. Kakor vse ostale proizvode primarne proizvodnje smo tudi iverne plošče pravočasno plasirali na tržišče, odjemalce pa srno si zagotovili z dolgoročnimi Pogodbami. Rezultati prodaje so sicer dobri v izkazani višini realizacije, vendar pa ne zadovolju-Je končni finančni učinek. Ekonomičnost namreč iz leta v leto Pada, čeprav si v proizvodnih temeljnih organizacijah močno prizadevajo za obvladovanje sodobne tehnologije in s tem poveče-vanje produktivnosti dela. Ze nekaj let se na trgu srečujemo z neenakimi pogoji, saj cene repromaterialov, energije an Uslug nenehno rastejo, za pohištvo pa imamo istočasno zamrznjene cene. Glede na programe (saj proiz-'mjamo v veliki meri sestavljivo Pohištvo) se ne moremo hitro Na področju finančnega poslovanja in planiranja sredstev je prišlo v letu 1976 do velikih sprememb. Zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev je bil sprejet še v letu 1975, vendar je šele s 1. aprilom 1976 stopil v veljavo v celoti. Ta zakon pomeni za finančno področje poslovanja korenite spemembe. Z njim se namreč uevljavljajo sistemske rešitve za odpravljanje nelikvidnosti in nepokrite potrošnje kot poglavitnih vzrokov inflacije pri nas. Stalno prisotna nelikvidnost je bila pogojena v bistvu v nepokriti potrošnji zaradi neustvarjenega dohodka. Z drugimi besedami povedano, trošili smo več kot so nam dopuščale materialne možnosti. Dejstvo je bilo, da do letos praktično nismo imeli usklajenih dolžniško-upniških razmerij. Znano je, da se je v sistem fakturirane realizacije razvila na široko potrošnja, ki je temeljila na dohodku, katerega naj bi šele realizirali in ki bi bil ustvarjen v naslednjem obračunskem obdobju ali šele ob koncu leta. Usklajevanje dolgov in terjatev koncem leta je bilo marsikdaj zaradi obilice dela v časovnem zaostanku Povezovanje z Jelko Za delavce Bresta prav gotovo ni novost, da potekajo ustrezne priprave na povezovanje Jelke iz Begunj z Brestom. Za pripravo ustreznega programa o združitvi je bila že imenovana skupna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki obeh delovnih organizacij. Komisija se je že nekajkrat sestala, da bi pripravila dokumentacijo kot osnovo za odločanje o združitvi na referendumu. Lahko rečem, da so nekatera bistvena različna stališča, ki so bila značilna za začetne razgovore, sedaj razčiščena. Komisija je po sedanji oceni nekoliko preveč usmerjala svoje delo na teh-nično-tehnološka vprašanja. Zato je bilo porabljenega tudi precej časa. S tem, ko je komisija nekoliko popravila prvotno zastavljeno delo, pa bo tudi delo pri pripravi integracijskega, elaborata hitreje steklo. Ob pripravi integracijskega elaborata smo se osredotočili na nekaj bistvenih področij, ki so večjega, pomena pri odločanju kolektivov o združitvi. V delo pri pripravi gradiva za posamezna področja pa so vključeni tudi strokovni kadri, ustrezno vprašanjem, ki jih je potrebno obdelati. Integracijski elaborat, ki naj bi bil pripravljen v začetku leta 1977, bo posredovan najprej širšemu sklicu predstavnikov druž-beno-političnih organizacij obeh podjetij. Tako bo mogoče morebitne pomanjkljivosti uskladiti, še preden bodo celotno gradivo dobili v roke člani obeh delovnih skupnosti. S tem bo tudi v končni fazi, se pravi, na referendumu manj spornih vprašanj. Vsekakor je pomembno, da bo delo pri pripravi integracijskega elaborata po novem letu kar se da intenzivno. Vsako nepotrebno zavlačevanje s pripravami in končno z referendumom ne bi bilo verjetno v korist nobeni delovni organizaciji. Oteževalo pa bi vsekakor uresničevanje zastavljenih razvojnih ciljev, ki sta si jih obe delovni organizaciji zastavili v svojih srednjeročnih programih. D. Mazij OBISK POLJAKOV Sredi decembra nas je obiskala poljska vladna delegacija, katere člani so bili tehnični strokovnjaki iz lesne industrije. Na obisku po večjih podjetjih lesne industrije v Jugoslaviji so se zanimali predvsem za možnost tehničnega in tehnološko-organi-zacijskega sodelovanja z našimi proizvajalci pohištva. Na Brestu so si poleg Salona pohištva ogledali še Tovarno pohištva Cerknica in Tovarno pohištva Martinjak. V. Harmel in zato je bilo treba odpisovati dohodek. Poleg teh odpisov dohodka je bilo treba dodati še popravke dohodka na račun terjatev, ki so sicer usklajene, vendar starejše nad 45 dni od izstavitve fakture. Vsi ti nerazčiščeni dolžniško-upniški odnosi so ustvarjali del tako imenovane fiktivnega dohodka. Na področju plačilnega prometa sta dosežena izredna disciplina in red. Od aprila dalje se ni mogoče več zadolževati prek svojih zmožnosti; kupiš torej lahko samo toliko, kolikor imaš razpoložljivih sredstev. V plačilnem prometu je bila poleg že znanih gotovinskih plačil in čeka na novo uvedena menica z jamstvom oziroma gaarntom. Menica z avalom v plačilnem prometu pomeni njeno vsestransko uporabnost. Služi lahko kot dokument za plačilo, kot instrument zavarovanja plačil ali kot instrument kompenziranja obveznosti in terjatev v obliki prenašanja oziroma indo-samenta. Brest je bil v obdobju od januarja do maja letos na področju finančnih sredstev v izredno težavnem položaju. Znano je, da je vedno v prvem polletju prodaja nižja od drugega polletja zaradi sezonskega vpliva. Prehodno obdobje uveljavljanja novega plačilnega sistema je povzročilo začasen zastoj v plačilnem prometu. Da smo lahko kljubovali vsem tem vplivom, smo za vsak mesec morali izdelati natančen plan sredstev, to je, vseh virov in potrošnje. V potrošnji so se morali vsi porabniki strogo ravnati po planu. Odstopanja, ki so nastajala med mesecem, kar zadeva vire in potrošnjo sredstev, smo morali usklajevati, skratka, potrebna je bila izredna disciplina. V reševanju finančnih težav je s polnim razumevanjem sodelovala tudi naša poslovna banka. Poglavitne naloge naše službe v prihodnjem letu so v obvladovanju denarnih in blagovnih tokov, tako da ne bo prihajalo do zastojev v proizvodnji in prodaji. Naš cilj je vsekakor, da bo preskrba proizvodnje z reprodukcijskimi materiali in surovinami potekala nemoteno. Prav tako si bomo morali na področju prodaje prizadevati za povečevanje prodaje in posameznih prodajnih akcij po že ustaljenih prodajnih poteh, pa tudi s pomočjo dodatnih in novih oblik finančnih aranžmajev s trgovskimi hišami in prek lastnih prodajaln pohištva. V prihajajočem poslovnem letu stoji pred nami obveznost investicijske usposobitve za uresničitev programskih nalog po dinamiki srednjeročnega programa razvoja Bresta do leta 1980. Najpomembnejša investicija bo gradnja tovarne mineralnih plošč v stari tovarni ivernih plošč. Pomembna naloga v prihodnjem letu je tudi v nadaljevanju organizacijske izgradnje evidenc in postopkov na materialnem in finančnem področju poslovanja. O NAŠEM LETOŠNJEM GOSPODARJENJU IN SAMOUPRAVLJANJU (Nadaljevanje s 4. strani) So opazni premiki, vendar je še vedno čutiti nezainteresiranost članov oziroma delegatov v samoupravnih organih, komisijah, premalo je odgovornosti, pobud. Bilo je zelo malo zborov delavcev, le-ti pa naj bi bili krajši, vsebinsko kvalitetnejši, kar prinaša vsestransko korist. V novem letu si želim, da bi kolektiv res popolnoma zaživel in dosegel uspehe, ki si jih vsi želimo in pričakujemo. In v vsem obilo sreče v novem letu! TONE ZIDAR, PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA SKUPNIH DEJAVNOSTI Glede na gospodarske težave, ki so nas pestile zlasti v prvem polletju letošnjega leta, menim, da je bilo gospodarjenje naše delovne organizacije dokaj uspešno. Poslovanja Skupnih dejavnosti ne morem natančno oceniti. Menim pa, da bi bili lahko tudi delavci te enote bolj delavni in bolj uspešni. Samoupravne odnose bo treba v prihodnjem letu še bolj poglobiti. Želim si zlasti večjega sodelovanja delavcev pri reševanju vseh pomembnejših vprašanj gospodarjenja. Dosti je težav in vprašanj, ki jih lahko uspešno premostimo le z boljšim obveščanjem in z večjo zavestjo odgovornosti do gospodarjenja s sredstvi, ki nam jih je družba zaupala v upravljanje. Še vedno se dogaja, da mnogo razpravljamo o naših pravicah, manj pa o obveznostih v zvezi z delom. Tako se na primer pri sprejemanju različnih samoupravnih sporazumov in drugih pomembnejših odločitev, ki celoviteje urejajo naše poslovanje, še vedno vse preveč zadržujemo ob zadevah, ki zadevajo naše osebne koristi, važnejše stvari, ki lahko močno vplivajo na poslovanje, pa puščamo ob strani. Nalog, ki nam jih nalaga zakon o združenem delu, ne bo mogoče tako hitro uresničiti. Naša naj večja naloga v zvezi s tem je nedvomno usposobiti vse člane kolektiva, da bodo tvorno sodelovali v vseh oblikah samoupravnega sistema ter v družbenopolitičnih organizacijah. Kolektivu želim uspešno poslovno leto 1977, sebi pa zdravje in sreče v družini. Želim tudi, da bi samoupravne in medsebojne odnose razvili na kar najvišjo raven. Razgovore so pripravili: J. Iler-šič, J. Klančar, B. Levec, F. Mulec. V. Ogrinc, M. Šepec in V. Žnidaršič Novoletna kramljanja V posebnem predsilvestrskem vzdušju je lepa priložnost, da sproščeno pokramljamo o pomembnejših zadevah iz leta, ki se poslavlja in tudi že nekoliko razmislimo na prihodnjega. Zato smo jo tudi izkoristili, da se z našimi delavci nekoliko pogovorimo o tem, kako ocenjujejo letošnje gospodarjenje, o pomembnejših dogodkih letošnjega leta in o željah za prihodnje leto. OLGA SRPAN — TOVARNA POHIŠTVA CERKNICA Veseli me, da je naposled stekla prodaja. Sem član poslovnega sveta in vem, kakšne težave so bile, ko so se zaloge vidno kopičile. Prav je tudi, da so narasli osebni dohodki, čeprav so še vedno prenizki. Najpomembnejši dogodek letošnjega leta v naši temeljni organizaciji je po mojem mnenju to, da smo uvedli nadomestilo za minulo delo. Kakšne so moje novoletne želje? Želim si zdravja, želim, da bi se v oddelku, kjer delam, dobro razumeli in da bi v letu 1977 še povečali uspešnost pri delu. JOŽE MEKINDA — TOVARNA POHIŠTVA CERKNICA Zame je najpomembnejši dogodek v letošnjem letu, da so se naša skladišča izpraznila do takšne mere, da ne predstavljajo več ključnih težav. Zadovoljen sem s tem tudi zato, ker tako zaključujemo leto z ustvarjenim dohodkom, kar je dobro za naš kolektiv, pa tudi za širšo družbeno skupnost. Glede na sindikalni predlog, da kupimo počitniški dom, vidim, da je sindikat vendarle začel z delom, toda žal predlog o nakupu počitniškega doma ni bil izglasovan. Mislim, da bi taki pobudi sindikata morali mi delavci dati podporo. Želim, da bi v novem letu naše delovne napore še povečali in si tako ustvarili dohodek, ki bi pogojeval večje osebne dohodke nas vseh in nam omogočil novih, modernejših delovnih naprav, saj vemo, da so nekatere tehnično že zastarele. Vsem Brestovim delavcem, še posebej pa delavcem v klejarni želim srečno novo leto 1977. DANICA IVANČIČ — DELAVKA V POVRŠINSKI OBDELAVI TOVARNE POHIŠTVA MARTINJAK Naše podjetje se uspešno razvija, produktivnost narašča, s tem pa tudi osebni standard delavcev. Doseči bi bilo treba še večjo povezanost med zaposleni- mi, upoštevati njihove predloge in pripombe ter dosledno izpolnjevati sklepe organov upravljanja. Letos smo dosegli zavidljiv uspeh. Obratovati je začela Iver-ka, ki je rezultat našega skupnega vlaganja. Ob novem letu želim, da bi si vsi Brestovi delavci še bolj prizadevali za njegovo prihodnost. Osebno pa si želim zdravja v družini, kar je tudi pogoj za izpolnitev ostalih želja. MIRO KORDIŠ — DELAVEC V STROJNEM ODDELKU TOVARNE POHIŠTVA MARTINJAK Mislim, da smo letos dokaj dobro poslovali, pa naj bo v proizvodnji ali na področju prodaje. S tem pa še ni rečeno, da ob prizadevanju in večji odgovornosti vseh zaposlenih ne bi bil rezultat lahko še boljši. Še naprej bi morali intenzivno raziskovati tržišče in pripravljati program za prihodnja obdobja. Skrajni čas je, da smo začeli dobivati dodatek za minulo delo. V TP Martinjaku sem zaposlen že dvajset let in mislim, da sem prispeval dovolj velik delež k razvoju naše delovne skupnosti. V osebnih dohodkih so prevelike razlike in bi morali tudi na tem področju kaj storiti. Delavčeve plače so v primeri z današnjo draginjo premajhne. Moje želje? Zdravje v družini, podjetju pa želim uspešno poslovanje ter iskrene in tovariške odnose med sodelavci. SILVA ŽNIDARŠIČ — DELAVKA V STOLARNI TOVARNE LESNIH IZDELKOV STARI TRG Letošnje leto je bilo precej uspešnejše v našem gospodarjenju, kar je videti že pri tem, da nimamo več toliko zalog gotovih izdelkov kot smo jih imeli lani, ko pohištvo ni šlo tako v prodajo. Tudi izgube nimamo, kako bo pa ob koncu leta, pa še ne vem. Ta delegatski sistem in sprejemanje samoupravnih aktov v koj lektivu sta kar v redu in delavci vsaj vedo, za kaj se opredelju- jejo. Veliko jih pa je, ki še vedno ne razumejo, za kaj gre. Za novo leto želim vsem delavcem v kolektivu in vsem občanom vse najboljše in da bi bil mir na svetu! STANE ZIGMUND — PRED SEDNIK MLADINE V TOVARNI LESNIH IZDELKOV STARI TRG Letos so bili sprejeti zelo pomembni dokumenti kot na pri mer zakon o združenem delu, pa tudi veliko samoupravnih sporazumov smo potrdili na zborih delavcev. Novo je to, da delavec čuti, kako soodloča o vseh važnih zadevah; mogoče pa se še premalo zavedamo odgovornosti. Kot predsednik mladinskega aktiva pri nas sem s svojo mladino tudi kar zadovoljen, saj smo letos izpolnili vse naloge, ki smo si jih zastavili z načrtom. Za novo leto pa želim še več uspehov v dobrem gospodarjenju in seveda srečno vsem članom kolektiva Bresta in ostalim občanom. JANA VOLJČ — TOVARNA PO HIŠTVA STARI TRG Letošnje gospodarjenje je bilo na BRESTU kot celoti uspešno, za našo temeljno organizacijo pa manj uspešno, saj smo letošnje leto zaključili slabše kot smo planirali. Da so bili rezultati v podjetju slabši, so krive pred- vsem cene materialov, ki so noro naraščale, neustrezen program kuhinj, ustavljena prodaja kuhinjskih elementov in podobno. V drugi polovici leta smo z novim kuhinjskim programom in boljšo organizacijo začeli bolje gospodariti in upam, da bomo plan za prihodnje leto realno postavili in seveda tudi izpolnili. Novoletne želje? Kolektivu želim uspešno poslovno leto 1977, sebi in družini pa zdravja! STANE VESEL — TOVARNA POHIŠTVA STARI TRG Za mene in sodelavce je bil najpomembnejši dogodek leta vselitev v nove delovne prostore mehanične delavnice. Namesto v »temačni izbi« delamo v urejeni delavnici, kjer so delovni pogoji dobri in s tem tudi storilnost večja. Z dobavo nekaterih strojev in pripomočkov sta se tudi moje znanje in sposobnosti razširila. Seveda popolnoma nisem zadovoljen, saj bi s še boljšo opremljenostjo delavnice v izrednih primerih okvare strojev lahko sami marsikaj popravili. LUDVIK RIS — TOVARNA IVERNIH PLOŠČ CERKNICA Kljub temu, da je tovarna nova, so tudi pomanjkljivosti. Prva pomanjkljivost je menza. Menze ni. Za ta namen in za majhno kuhinjo nam služi prostor s tuši, ki je bil prvotno namenjen garderobi. Zato ni garderobe. Garderobne omarice so raztresene po vsej tovarni, po vseh mogočih prostorih, tako da nam delovne obleke in obleke, v ka- terih prihajamo na delo, visijo v prahu, v katerem se moramo tudi preoblačiti, ne vselej ravno na toplem. Brusilnica je tudi bolj podobna ponesrečenemu prostoru, ki mu ne bi znal dati pravega imena. V večini tovarn je to prijeten prostor, kamor se pridejo delavci ob različnih vremenskih neugodnostih pogret in posušit. Pri nas pa si tu delavci z iveračov in skladišča lahko samo ohladijo svoja vroča čela. Na več mestih se nabirajo smeti, lubje in drugi odpadki in prav čudno je, da pri tako visoki tehnologiji ni nikakršne tehnologije, ki bi poskrbela za njihovo odstranjevanje. Sicer pa nimam pripomb. Prodaja nam gre zdaj že skoraj preveč dobro, tako da nam plošče skoraj pulijo iz stiskalnice. — Kaj pa v novem letu? —■ Ja ... hm, če ..., nameravam iti v zakonski jarem. Ta veliki dogodek naj bi bil že kar v prvi polovici leta in sicer takoj po pustu. Pravijo, da je tedaj menda manjša gneča. MIVEC-KOVAČ IRENA — SKUPNE DEJAVNOSTI Spričo velikih zalog in slabe prodaje v začetku letošnjega leta nisem pričakovala, da bomo ob koncu leta računarji ugotavljali zadovoljive rezultate. Moje začetne slabe ocene pa so se znatno izboljšale z izvajanjem zakona o zagotavljanju plačil. Naš rezultat se odraža v nenehnem zmanjševanju zalog in v večji likvidnosti v finančnem poslovanju. Končni rezultat tega pa je tudi ugotavljanje večjega dohodka, saj se le-ta družbeno priznava s plačano realizacijo — prodajo. Med najpomembnejše dogodke letošnjega leta bi omenila še sprejetje zakona o združenem delu ter našega sporazuma o pridobivanju in delitvi dohodkov ter o razporeditvi čistega dohodka. V tem sporazumu se mi zdi zelo prav, da je tudi Brest začel z oblikovanjem osebnih dohodkov na osnovi minulega dela. Sedanja merila za oblikovanje osebnih dohodkov iz minulega dela pa se mi ne zdijo na mestu, ker so oblikovana po delovnem stažu, ne glede na to, kdaj so delavci prišli v našo delovno organizacijo. Brestovci so se nam reč morali že pred leti odpove dati osebnim dohodkom na ra oun izgradnje in modernizacije proizvodnih kapacitet. Želim, da bi se Brest še naprej razvijal tako, da bo vsak dan manj fizičnega napornega dela in da bodo Brestovi proizvodi prišli čimprej do potrošnika. Želim tudi, da bi se kolektiv še bolj zavedal svoje vloge pri upravljanju s tako velikim družbenim premoženjem ter dosegal ugodnejše finančne rezultate. Za svojo družino pa si želim zdravja in razumevanja. PETER KOVŠCA — SKUPNE DEJAVNOSTI Najpomembnejši dogodek letošnjega leta je bila za Brestovce prav gotovo otvoritev nove tovarne ivernih plošč, saj je pomenila zaključek še enega obdobja velikih vlaganj v razširitev in posodobitev proizvodnje. Moja največja želja je zdravje v družini in mir v svetu. Kolektivu želim uspešno poslovanje in konjunkturo v prodaji pohištva. Želim si tudi, da bi končno le našli denar za izgradnjo objektov družbenega standarda. Razgovore so pripravili: J. Uer-šič, J. Klančar, B. Levec, F. Mulec, V. Ogrinc, M. Šepec in V. Žnidaršič Delo komunistov in nove naloge Težišče letošnje dejavnosti Zveze komunistov na Brestu je bilo začrtano že na začetku leta v februarju na konferenci komunistov Bresta, ko smo si zastavili program dela. Dejavnost je obsegala naslednje: — spremljanje stabilizacijskega programa na Brestu in dosledno uresničevanje zastavljenih ciljev. — Spreemljanje uresničevanja letnega plana in srednjeročnega Programa razvoja od leta 1976 do 1980. — Aktivno sodelovanje v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu. V občini je bil sprejet skupni dogovor o poteku javne razprave. Temeljno izhodišče pri tolmačenju zakona sta bili vsebina tretje seje CK ZKJ in 6. seje CK ZKS. Za idejno pripravo tolmačenja osnutka je bil imenovan aktiv 70 članov. Poleg tolmačenja pa smo zastavili tudi Program kritične ocene in spremljanja samoupravnih odnosov. Tako zastavljena akcija je dala sadove, saj smo na podlagi ugotovitve stanja vplivali na spreminjanje odnosov v delitvi dohodka in osebnih dohodkov, dali Pobude za organiziranje novih temeljnih organizacij in samoupravne povezanosti v višje organizacije združenega dela. Razprava je pokazala tudi pomanjkljivosti pri uresničevanju delegatskega sistema. — Integracijska gibanja kot osnova za združevanje dela in sredstev je bila stalna naloga elanov Zveze komunistov. Združevanje v SOZD Slovenijales, tes-nejšše povezovanje gozdarstva in lesne industrije v kraško-notranj-ski regiji in združevanje lesne mdustrije v občini je bilo vsestransko analizirano in ocenjeno, težišče dela je bilo v uresničevanju odločilne vloge delavcev, povezanih v dohodkovno soodvisnih celotah. — Poudarek je bil na organizacijski krepitvi osnovnih organizacij in konference Zveze komunistov Bresta. Na podlagi tako zastavljene naloge je bila ustanovljena nova osnovna organizacija v Tovarni ivernih plošč, reorganizirani so bili organi konference in sprejeti novi člani v Zvezo komunistov. —- Idejno-politično izobraževanje članov je bilo uresničeno z različnimi izobraževalnimi oblikami in to predvsem pri mladih in na novo sprejetih članih. PRIHODNJE NALOGE Naloge, ki nas čakajo v naslednjem letu, zahtevajo veliko ak- tivnost vseh komunistov. Prav tako je pomembna idejno-poli-tična usposobljenost, ki jo moramo doseči z različnimi oblikami izobraževanja in samoizobraže-vanja. Nadrobno je program dela težko pripraviti, vendar naj naštejem nekaj nalog, ki jih bomo vsekakor morali uresničiti v prihodnjem letu: — Dosledno uveljavljanje določil zakona o združenem delu in krepitev odločilne vloge delavca v združenem delu. Razvijati in poglabljati moramo samoupravne odnose, jih povezovati z gospodarjenjem, produktivnostjo in krepiti osebno odgovornost. — Uresničevanje dohodkovne soodvisnosti v združenem delu in uresničevanje odločilne vloge delavcev v svobodni menjavi dela. — Pospeševati je treba že začrtane integracijske navezave, da bi tako laže dosledno uresničili nakazane poti v delitvi dela, racionalnega poslovanja in smotrne porabe surovin. — Krepiti moramo samoupravne odnose, odnose v temeljnih in v delovni organizaciji ter interesnih skupnostih na podlagi vnaprej določenih ciljev. — V letu 1977 moramo izdelati oceno celovite kadrovske problematike. — Nadaljevati moramo z uveljavljanjem delitve dohodka in osebnih dohodkov po rezultatih dela in v sistemih nagrajevanja odpraviti dosedanje slabosti, ki se med drugim kažejo tudi v prepočasnem uveljavljanju sistema vrednotenja zahtevnosti dela. C. Komac Sindikat dobiva vse pomembnejšo vlogo Poglavitno težišče letošnje dejavnosti sindikata na Brestu je bila javna razprava o osnutku zakona o združenem delu. Pri organizaciji javne razprave smo imeli pred seboj več ciljev. Omogočili naj bi, da bi se z osnutkom zakona o združenem delu, seznanili vsi delavci, spodbudili kar najbolj množično in organizirano razpravo o osnutku in organizirano zbirali pripombe ter preedloge za spremembe in dopolnitve. Pri teh razpravah pa bi morali hkrati opraviti tudi kritično oceno samoupravnih odnosov v naših temeljnih organizacijah. Ocenjujemo, da je bila razprava v skladu z zastavljenimi cilji in da so osnovne organizacije v temeljnih organizacijah uspele dojeti bistvo obravnavane tematike. Razen te akcije — ta je potekala skoraj vse leto — so osnovne organizacije obravnavale in sodelovale pri sprejemanju sa- Namenili smo se, da za novoletno številko pripravimo tudi ocene o delu družbenopolitičnih organizacij v naši delovni skupnosti v preteklem letu in nanizamo pomembnejše naloge, ki jih čakajo v prihodnje. Za te ocene smo zaprosili sekretarja sveta komunistov Bresta in predsednika konference sindikata Bresta (glede na to, da mladinska organizacija še ni organizirana po tem načelu, še nima skupnega predsednika na ravni celotnega Bresta, Pa podobna ocena ni bila mogoča). Težave s štipendijami Precej študentov, dijakov in učencev, ki so se letos vpisali na Poklicne in srednje šole oziroma na višje ali visoke šole, je vložilo Prošnjo za štipendijo pri Združenih sredstvih za štipendiranje občine Cerknica. Novih prošenj je kar 260. Vsi prosilci pričakujejo gmotno Pomoč v obliki štipendije iz združenih sredstev. v Sredstev za štipendije pa je . Premalo. V Sloveniji manjka Približno tretjino vseh potrebnih redstev za štipendije iz združe-m sredstev — upoštevaje vse osedajjjg nove prosilce ter Pend' -življenjskih stroškov in šti- Ker je sredstev premalo, kan-'datov pa izredno veliko in ker 1 mogoče dvigniti prispevne Uj°Pnje za zbiranje štipendij, je 1 a komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendi-.anju na ravni republike prisil-, n„a sprejeti vrsto ukrepov. Naj astejem samo nekaj najbolj znacilnih. j r. Tisti učenci, študentje ali di-,1 Pri katerih je dohodek na gruzinskega člana višji kot 2000 ru^lTuesečno, ne bodo več preje-stev. štipendij iz združenih sred- n Vsi tisti prosilci ali doseda-V. štipendisti, ki se šolajo za Denarne poklice (na šolah, kjer f končanem šolanju težko dobi-hfJaposli.tev — jih je že preveč) °do prejemali štipendijo le te- daj, če je pri njih dohodek na družinskega člana manjši kot 1000 dina na mesec. 3. Mladina, ki stanuje v kraju šolanja ali pa se v šolo vozi, bo imela veliko večje odbitke kot do sedaj. 4. Vsi tisti štipendisti, ki so že doslej prejemali kadrovske štipendije oziroma jih bodo v prihodnje, so upravičeni do razlik, vendar glede na življenjske stroške iz prve točke. Glede na gornje in še nekatere druge ukrepe je pričakovati, da bo sredstev dovolj in da bodo mladi iz najbolj revnih družin prejemali štipendijo. V naši občini je že opravljen celoten preračun štipendij glede na gornje ukrepe. Takoj po novem letu bodo prosilci za štipendije dobili v podpis pogodbe. Računamo, da bodo štipendije od začetka letošnjega šolskega leta lahko prejeli že v januarju, če bo republiška solidarnost normalno delovala. J. Otoničar moupravnih sporazumov, med katerimi je bil najpomembnejši samoupravni sporazum o pridobivanju in delitvi dohodka ter o razporejanju čistega dohodka. Po svojih skupinah so obravnavale med drugim tudi letni plan, srednjeročni program, samo- upravni sporazum o urejanju stanovanjskih zadev, predlog plana proračuna občine Cerknica, predlog programa samoupravnih interesnih skupnosti in drugo. Poglavitne naloge v prihodnjem letu bodo predvsem v naporih za uveljavitev celovitega in istočasnega planiranja razvoja v temeljnih organizacijah združenega dela in na vseh drugih samoupravnih ter družbenopolitičnih ravneh. Prizadevali si bomo za povečanje produktivnosti dela — z dograjevanjem samoupravnega sporazumevanja, z boljšo organizacijo dela, ustreznejšimi kadrovskimi rešitvami, resnejšim spodbujanjem ustvarjalnosti, z izobraževanjem, z usposabljanjem delavcev za delo in samoupravljanje. Težišče dela bo tudi v spoštovanju sprejetih družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov in v prizadevanjih za uveljavljanje celotnega sistema samoupravnega sporazumevanja na temelju zakona o združenem delu. Odločni bomo morali biti v ukrepih, ki bodo v smislu zakona o združenem delu zagotovili, da bodo delavci v naših temeljnih organizacijah združenega dela obveščeni redno, pravočasno, resnično, popolnoma ter vsebinsko in oblikovno na dostopen način o vsem, kar je predvsem pomembnega za samoupravno odločanje. Osnovne organizacije sindikata bodo ob teh nalogah morale ustvarjalno sodelovati tudi pri pripravljanju in sprejemanju novih samoupravnih splošnih aktov, sporazumov, statutov, pravilnikov, poslovnikov. Potrebno bo težiti k temu, da bo celotna samoupravna zakonodaja ob sodelovanju delavcev pravočasno in kakovostno usklajena z zakonom o združenem delu in ostalimi sistemskimi zakoni. Vsaka osnovna organizacija sindikata naj bi v prihodnjem letu posvetila več pozornosti tudi samoupravni delavski kontroli ter usmerjala njeno delo. Prav tako bo potrebno poiskati več možnosti, da bi zaživelo delo kluba samouprav-ljalcev. K. Bahun Petintrideset let naše ljudske armade Številni neposredni proizvajalci, ne morejo v živo podoživljali rojstnega dne naše ljudske armade — rojene v Rudu in še prej. Ljudskost naše armade je nujna posledica njene organiziranosti, njenega koncepta, njene družbene potrebe in vloge. Zato ne govorimo zaman: armada in ljudstvo smo eno in če je potrebno, smo vsi armada. Za letošnje sevčano praznovanje dneva naše ljudske armade, smo se v naši občini letos temeljito pripravili. Mimo proslavljanj tega pomembnega dne po krajevnih skupnostih je bila 18. decembra osrednja proslava v Novi vasi na Blokah, po njej pa tovariško srečanje v Domu JLA Velike Bloke. Nadvse slovesno je zvenela beseda tovariša Hrena, ki je ob tej priložnosti v slavnostnem govoru orisal celovitost naših oboroženih sil, celovitost, ki izhaja iz združenega dela in se z njim vsakodnevno plemeniti. Recitatorji, mladinci iz osnovne šole Nova vas in pripadniki garnizona Velike Bloke so nam v recitalu predstavili razvojno pot naše armade. Spored pa so dopolnili še pevci in godbeniki. Javno so bila razglašena tudi napredovanja in podeljena priznanja posameznikom in delovni organizaciji Kovinoplastika Lož za prizadevanje na področju splošnega ljudskega odpora. Mladinska organizacija je svoj prispevek dnevu oboroženih sil dala s kviz-tekmovanjem po vseh osnovnih organizacijah. Obiska partizanske baze je bila letos deležna krajevna skupnost Nova vas. Pripadniki JLA in rezervni vojaški starešine so skupaj z nekdanjimi borci in mladino obiskali posamezne zaselke v tej krajevni skupnosti. Ob tem obisku so ugotovili, da naša partizanska baza še aktivno živi in bo delovala, če bo potrebno tako kot je navajena iz minule vojne. S sprejemom pionirjev pri oboroženih silah v Velikih Blokah in obiskom pripadnikov JLA, ZZB NOB, ZRVS, TO in ZSMS na vseh šolah v občini nismo pozabili na naše pionirje, izmed katerih bodo prav gotovo nekateri v kratkem tudi pripadniki JLA kot aktivni starešine. Razgovori so bili sproščeni, obiskovalci pa so ugotovili, da je tudi v teh vrstah vse več zavestnih pripadnikov oboroženih sil, kar je nedvomno tudi lepo darilo armadi za njen praznik. I. Urbas IZPOLNJENA OBLJUBA Že skoraj pozabili smo na poletne koncerte Zelške prireditve, pa nas je prijetno presenetilo obvestilo, da nas Polde Bibič vabi na svojo predstavo »Debele zgodbe« v cerkniško kinodvorano. Okolje sicer ni bilo tisto pravo, tisto, ki ga Bibičevo »Žepno gledališče« terja, vendar nam prostorska stiska ni dovolila izpeljati zadnje od »Zelških prireditev« kje drugje. Doživeto, v vsej preprostosti in resnici smo spremljali ustvarjalnost tega umetnika, ki nam je, kar smo tudi pričakovali, razgrnil vso svojo tvorno moč in umetniško posredovanje žive dramske besede. Tako je temeljna kulturna skupnost izpolnila svoj dolg, s katerim se je bila zavezala, nuditi našemu delovnemu človeku tudi delček vrhunske kulture. Ko bomo v kratkem razpravljali o programu te skupnosti, bo prav, če bomo takšno usmeritev podprli tudi za v prihodnje in bili tako zavedajoč se pomembnosti svobodne menjave dela, deležni mimo domače še tudi delček vrhunske kulture. I. Urbas Naša kultura Na nekem drugem mestu v tej številki pišemo o izjemnem umetniškem doživetju — o gostovanju znanega slovenskega umetnika Poldeta Bibiča. Žal je bilo tudi tokrat tako kot navadno ob kvalitetnih kulturnih prireditvah: le tri vrste gledalcev, za katerimi je zevala črna praznina. Nehote se zastavlja vprašanje: kaj za vraga si želijo in pričakujejo od kulture občani našega malega mesta? Filmi v januarju 1. L ob 16. in 19.30 — nemški glasbeni film MOJ PRIJATELJ HENT-JE. 2. 1. ob 16. in 19.30 — ameriški pustolovski film ZLATO. 3. L ob 16. in 19.30 — angleška grozljivka OKUSI DRAKULINO KRI. 6. 1. ob 19.30 — francoska kriminalka NENAVADNE TATVINE. 8. 1. ob 19.30 in 9. L ob 16. uri — japonski fantastični film GODZILA PROTI MEGALONU. 9. 1. ob 19.30 — ameriška drama ENKRAT NI NOBENKRAT. 10. 1. ob 19.30 — ameriški pustolovski film ŽIVI IN PUSTI UMRETI. 13. 1. ob 19.30 — francoska drama PRIPOVEDUJ MI O LJUBEZNI. 15. L ob 19.30 in 16. L ob 16. uri — ameriški pustolovski film NEUSTRAŠNI WALDO PEPER. 16. L ob 19.30 — ameriški vohunski film KITAJSKA ČETRT. 17. 1. ob 19.30 — ameriška drama LJUBIMCI GOSPE FANY. 20. 1. ob 19.30 — mehiška komedija INŠPEKTOR JE PADEL Z NEBA. 22. L ob 19.30 in 22. 1. ob 16. uri — ameriška komedija ZALJUBLJENI BOLNIČAR. 23. L ob 19.30 — ameriški vojni film POROČNIK NATAŠA. 24. L ob 19.30 — poljska drama POVEST GREHA. 27. 1. ob 19.30 — turški pustolovski film LJUBEZNI LEPE DŽEME. 29. 1. ob 19.30 in 30. 1. ob 16. uri — jugoslovanski vojni film DEKLIŠKI MOST. 30. L ob 19.30 — ameriška kriminalka FRANCOSKA ZVEZA ŠT. 2. 31. 1. ob 19.30 — ameriška kriminalka DVA DETEKTIVA — FERBIE IN BEAN. IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA Kljub manjši napaki v prejšnji nagradni križanki (zanjo se vljudno opravičujemo!) je do roka prispelo 87 rešitev. Komisija je izžrebala naslednje nagrajen- Po 20 din prejmejo: BARBARA MODEC, Peščenk n. h. Cerknica. JOŽE BRANISELJ, Tovarna pohištva Cerknica — nanos, ANICA PUC, Cesta 4. maja 49, Cerknica, IGOR GORNIK, Pod Srnjakom 16, Rakek in KRISTINA KOVAČ, Grahovo 68. 50 din dobi MARJAN KUSIC, Cesta 4. maja 70, Cerknica, 100 din JOŽA MIŠIC, Videm 2 a, Cerknica in 150 din JOŽE URBAS, Dolenja vas n. h., p. Cerknica Nagrajencem čestitamo! Nagrade lahko dvignejo v blagajni Skupnih dejavnosti, ostalim pa jih bomo poslali po pošti. Letošnji Gromov memorial Kegljaški klub BREST je 4. in 5. decembra gostil najboljše slovenske kegljače. Ti so tekmovali na kegljišču v Cerknici v parih za pokal Kegljaške zveze Slovenije, ki ga podeljuje najboljšim na tekmovanju za Gromov memorial. Za letošnje tekmovanje se je prijavilo 42 parov iz klubov prve lige in nekaterih conskih lig. Lanskemu zmagovalcu, ljubljanskemu Gradisu ni uspelo ubranili prvega mesta. Prehitel ga je tokrat boljši par mariborskega Konstruktorja. Rezultati: 1. Konstruktor 1785 (Mlakar 911, Bajerl 874) 2. Gradis 1771 (Zdešar 890, Česen 881) 3. Kranjska gora 1768 (Pečar 888, Lovše 880) 4. Gorica 1765 (Mlakar 881, Makarovič 884) 5. Saturnus 1758 (Gostinčar 838, Hudolin 920) itd. Čeprav je večkrat kazalo, da je rekord kegljišča v nevarnosti, je z 941 podrtimi keglji z lanskega tekmovanja za Gromov memorial ostal rekorder kegljišča še vedno Zupančič (Slovenijaceste). Slabše kot lani so se tokrat odrezali tudi domači kegljači, saj je bil najbolje uvrščeni domači par s 1676 podrtimi keglji (Prešeren 869, Urbas 807) šele na 28. mestu. R Janežič NAGRADNI RAZPIS Tudi za novoletne praznike smo vam pripravili nagradno križanko. Ker je lahka, pričakujemo rekordno število rešitev. In nagrade? 1. nagrada 200 din, 2. nagrada 150 din, 3. nagrada 100 din, 4. nagrada 50 din in Rešitve s pripisom »nagradna križanka« pošljite uredniškemu odboru najkasneje do vključno 24. januarja 1977. Pri reševanju vam želimo dosti razvedrila, pri žrebanju pa čim več sreče! Brestov obzornik, glasilo delovne skupnosti Brest Cerknica n. sol. o. Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Marija GRBEC, Vojko HARMEL, Jožica ILERŠIČ, Jože KLANČAR, Božo LEVEC, Janez MELE, Branko MIŠIC, Franc MULEC, Viktor OGRINC, Miha SEREC in Vinko ŽNIDARŠIČ. Foto: Jože ŠKRLJ. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2600 izvodov. Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje Izvršnega sveta SR Slovenije št.421-1/72 z dne 24. oktobra 1974). SPOŠTOVANI SODELAVCI uasu pl tiz-iuvnu SICVUAU - je nabralo toliko gradiva, da vsel vaših prispevkov nismo mogli ob javiti, za kar se vam vljudn< opravičujemo.