Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani TOnmummnmmH i uuiii timu mrm mnn rrrrn ITROkCNNO GLADILO DRUGIMA ZNANirvOlH Ih TGHMIGkIH pioajalcgvi GLOvienue ■ v C DZTPS Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (DZTPS) je slovensko stanovsko združenje več kot 600 prevajalcev znanstvenih in tehniških besedil. Člani DZTPS so v društvu registrirani glede na jezike, v katere in iz katerih prevajajo, ter glede na področja, ki jih prevajajo. Prevajajo bodisi samostojno ali v različnih podjetjih, ustanovah in prevajalskih agencijah. DZTPS izdaja strokovno glasilo Mostovi in informativni Bilten ter skrbi za izobraževanje svojih članov z organiziranjem seminarjev in predavanj. Društvo ima na internetu tudi svoj forum: DZTPS-info@yahoogroups.com. Društvena pisarna prevzema naročila za prevode in jih posreduje svojim članom ter opravlja obračunske storitve za opravljene prevode. DZTPS se povezuje in vzdržuje stike s sorodnimi združenji in prevajalskimi ustanovami doma in na tujem. Je redni član Mednarodnega združenja prevajalcev (FIT). 5 v/ Mostovi Strokovno glasilo Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije Letnik XXXIX, št. 1, leto 2005, str. 1-128 Računalniško-grafično oblikovanje in prelom: Rasto Furlan Izdalo in založilo: Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (DZTPS) Za društvo: Maja Merčun Natisnila: Tiskarna Simčič, Ljubljana Naklada: 750 izvodov Izhaja enkrat letno. © Mostovi Izražena mnenja so stališča avtorjev in zanje ne odgovarjamo. Glavna urednica: Mojca M. Hočevar Uredniški odbor: Nike Kocijančič Pokorn Alan McConnell - Duff Lidija Šega Boštjan Zupančič Miran Željko Lektorica za slovenski jezik: Nada Čolnar Lektor za angleški jezik: Alan McConnell - Duff Lektor za francoski jezik: Gregor Perko Fotografija na naslovnici: Nedžad Žujo Ljubljana, 2005 Contents Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 2 Contents About the Authors 4 LANGUAGE AND TRANSLATION 5 Irena Androjna Test Vour Knowledge of Slovene Punctuation and Grammar 5-13 Florence Gacoin-Marks Les adverbes en -ment 14-22 TERMINOLOGV AND GLOSSARIES 23 Suzana Novak English-Slovene GIossary of the Court of Justice of the European Communities 23-60 Sandro Paolucci L'Unione europea: Nozioni di base e terminologia 61-68 Dušan Fabe A Few Semantic Distinctions Referring to Seaport TerminoIogy 69-72 Philippa Maurer-Stroh Is it Ali Cods? - The Art of Translating Culture Specific Food Terms 73-77 Tomaž Šimec Some Practical Lexicographic Views on Compiling a Football Glossary 78-81 COMPUTER TOOLS 82 Darja Fišer in Špela Vintar The Integration of TranslatoTs Workbench into the Workflow of a Translation Agency 82-93 DZTPS MEMBER PROFILES 94 New DZTPS Members 94 Mojca M. Hočevar Introducing Klemen Jelinčič-Boeta 95-102 ASSOCIATION NEWS 103 Nada Primožič 45th Anniversary of the DZTPS Association 103-107 PROFESSIONAL HINTS 108 Neža Rojko Voice and Speaking 108-111 Breda Arnejšek Drama Technitjues in Language Leaming 112-114 Mojca M. Hočevar The Oxford Comprehensive English-Slovene Dictionary 115-117 Mateja Arnejšek Hybrid Dictionaries: Passivord and Bridge 118-125 Nada Porenta Two New Dictionaries: English Phraseological Dictionary and Dictionanj ofldioms 126-127 Guidelines for Authors 128 Mostovi XXIX, št. i, 2005, 3 Vsebina Vsebina O avtorjih 4 JEZIK IN PREVAJANJE 5 Irena Androjna Preverimo poznavanje pravopisnih pravil 5-13 Florence Gacoin - Marks Francoski prislovi na -ment 14-22 TERMINOLOGIJA IN GLOSARJI 23 Suzana Novak Angleško-slovenski glosar Sodišča Evropskih skupnosti 23-60 Sandro Paolucci Evropska unija: Osnove in terminologija 61-68 Dušan Fabe Nekaj pomenskih razločkov iz luške terminologije 69-72 Philippa Maurer - Stroh Gre le za polenovke? - Prevajanje kulturno-specifičnih terminov s področja kulinarike 73-77 Tomaž Simec Nekaj praktičnih slovaropisnih vidikov pri sestavljanju nogometnega glosarja 78-81 RAČUNALNIŠKA ORODJA 82 Darja Fišer in Špela Vintar Uvajanje prevajalskega namizja v delovni proces prevajalske agencije 82-93 PREDSTAVITVE ČLANOV DZTPS 94 Novi člani DZTPS 94 Mojca M. Hočevar Predstavlja se vam Klemen Jelinčič - Boeta 95-102 DRUŠTVENE NOVICE 103 Nada Primožič 45 let DZTPS 103-107 STROKOVNI NAMIGI 108 Neža Rojko Glas in govor 108-111 Breda Amejšek Dramske tehnike pri učenju jezika 112-114 Mojca M. Hočevar Veliki angleško-slovenski slovar Oxford 115-117 Mateja Amejšek Hibridni slovarji: Passivord in Bridge 118-125 Nada Porenta Dva nova slovarja: Angleški frazeološki slovar in Slovar idiomov 126-127 Navodila za avtorje prispevkov 128 O avtorjih Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 4 O AVTORJIH - ABOUT THE AUTHORS Irena Androjna, profesorica slovenščine in anglistka prevajalka, se ukvarja s pisanjem, poučevanjem, lektorira¬ njem, jezikovnim svetovanjem in prevajanjem. Zaposlena je na Upravni akademiji Ministrstva RS za javno upravo, kjer izvaja seminarje in delavnice za boljšo slovenščino. Je predavateljica za Poslovno sporazumevanje v sloven¬ skem jeziku. E: irena.androjna@siol.net Florence Gacoin - Marks se je rodila v Parizu, kjer je študirala francoščino in slovenščino. Letos je na Sorbo- ni doktorirala iz primerjalne književnosti. Kot lektorica za francoski jezik je zaposlena na Filozofski fakulteti Univer¬ ze v Ljubljani, kjer vodi vaje iz pisnega izražanja in literar¬ nega prevajanja. Ukvarja se z literarno zgodovino in s pre- vodoslovjem. E: florencegacoinmarks@hotmail.com Suzana Novak je leta 2004 diplomirala na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Iz angleščine in nemščine prevaja dokumente Evropske ko¬ misije in Evropskega parlamenta za podjetje Iolar. Že med študijem je občasno prevajala za časopis Večer. Zdaj je Ev¬ ropska unija področje, ki jo najbolj zanima, o čemer priča tudi njeno diplomsko delo. E: suzana.novak@email.si Sandro Paolucci predava Prevajanje v italijanščino na Oddelku za prevajanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Je tudi zunanji sodelavec Ekonomske in Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, in sicer pri predmetih Po¬ slovna italijanščina oziroma Italijanska pravna terminolo¬ gija. Prevaja strokovna besedila za ustanove in podjetja. E: sandro.paolucci@guest.arnes.si Dušan Fabe je študiral na Filozofski fakulteti v Ljub¬ ljani, kjer je diplomiral iz angleškega in italijanskega jezi¬ ka. Magistriral je na Filozofski fakulteti v Zagrebu pri dr. Ivu Vidanu, doktorat pa je opravil v Ljubljani pri dr. Du¬ šanu Gabrovšku. Poučuje angleški jezik in raziskuje po¬ morsko terminologijo na Fakulteti za pomorstvo in pro¬ met v Portorožu. E: d.fabe@fpp.edu Philippa Maurer - Stroh je končala diplomski študij anglistike in amerikanistike na Univerzi v Celovcu v Av¬ striji. Vzporedno je študirala še francoščino in italijanščino ter se v drugem delu študija specializirala za jezikoslovje. Doktorat je opravila iz nemško-angleškega slovarja kolo- kacij. Občasno tudi prevaja kot samostojna prevajalka. E: philippa.stroh@gmail.com Tomaž Simec je študiral prevajalstvo, smer nemščina- angleščina, na Filozofski fakulteti v Ljubljani. En seme¬ ster je opravil na Univerzi v Heidelbergu kot štipendist DAAD-a. Študij prevajalstva je leta 2003 končal z diplo¬ mo, od oktobra istega leta pa na Filozofski fakulteti v Ljubljani študira še zgodovino. Občasno prevaja za Nogo¬ metno zvezo Slovenije. E: tomaz_simec@hotmail.com Darja Fišer je na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani končala študij z diplomo o uvajanju prevajalskih orodij v delovno okolje prevajalske agencije. Zanjo je leta 2004 prejela fakultetno Prešerno¬ vo nagrado. Jezikovnim tehnologijam se kot mlada razis¬ kovalka posveča tudi pri podiplomskem študiju na istem oddelku. E: darja.fiserl@guest.arnes.si Špela Vintar je asistentka na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer poučuje ra¬ čunalniške predmete. V tujini seje izpopolnjevala iz raču¬ nalniškega jezikoslovja, vzporednih korpusov in strojnega učenja. Doktorirala je iz luščenja izrazja iz slovensko-an- gleških besedil. Projektno raziskuje večjezikovne tehno¬ logije. E: spela.vintar@guest.ames.si Mojca M. Hočevarje diplomirala iz angleščine in pri¬ merjalne književnosti ter magistrirala iz dvojezičnega slo¬ varopisja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu poučuje angleščino v prometnih panogah. Je zunanja urednica za nekatere slo¬ varje in jezikovne priročnike Cankarjeve založbe. E: mojca-m.hocevar@guest.arnes.si Nada Primožič je v društvu odgovorna za vso papiro- logijo, vodenje registra članov, družabno dogajanje itd., najraje pa se ukvarja z organiziranjem seminarjev za pre¬ vajalce. E: nada.primozic@dztps.si Neža Rojko, po osnovni izobrazbi germanistka, se za¬ dnjih dvajset let ukvarja z glasom in govorom. Za to po¬ dročje ima tudi mednarodno licenco. Vodi delavnice gla¬ su in govora za učitelje, tolmače, prevajalce, muzejske delavce in druge. Sodeluje tudi z RTV-centrom za uspo¬ sabljanje. E: neza.rojko@guest.arnes.si Breda Amejšek je profesorica angleščine in francošči¬ ne na ljubljanski Gimnaziji Poljane. Dejavno je vključena v projekt Britanskega sveta »Promoting Tolerance of Di- versity through Literature«. Je recenzentka učbenikov Cut- ting Edge, Prospects, Inside out ter avtorica člankov v lN-u, glasilu IATEFL-a Slovenija, in Novicah Šolskega epicentra. E: breda.arnejsek@siol.net Mateja Amejšek se je po končanem študiju angleščine in francoščine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljublja¬ ni zaposlila v prevajalski službi Evropske komisije v Luk¬ semburgu. Še kot diplomantka je sodelovala pri redakci¬ jah nekaterih dvojezičnih slovarjev Cankarjeve založbe in Velikega slovarja tujk. E: mateja_a@hotmail.com Nada Porenta je članica DZTPS že več kot dve dese¬ tletji. Prevaja predvsem strokovna besedila bodisi v nem¬ ščino ali iz nje, iz angleščine ter iz italijanščine. Ukvarja se tudi s pisanjem in z lektoriranjem. Mostovi 2005 Preverimo poznavanje pravopisnih pravil Irena Androjna Preverimo poznavanje pravopisnih pravil Test Your Knowledge of Slovene Punctutaion and Grammar Povzetek Članek je nastal kot razširitev prvega, pravopisnega dela predavanja Slogovna ustreznost be¬ sedil v slovenskem jeziku za člane DZTPS oktobra 2004. Avtorica navaja nekatera najpogosteje kršena pravopisna pravila in dodaja vaje na podlagi izvirnih besedil. Tako boste lahko preverili svoje poznavanje rabe ločil (vejica, vezaj, pomišljaj), pisanja skupaj oziroma narazen, trpnika s 'se' ter pravilnih možnosti za nekatere pravopisno nesprejemljive izraze in oblike. Abstract The article is an expansion of a part of a lecture entitled 'The Appropriate Language Style in Slovene' for the DZTPS members in October 2004. The author deals with some frequently dis- regarded spelling and grammatical rules, adding exercises that are based on authentic Slovene texts. As a result you will be able to check your command of punctuation (comma, hyphen, dash), writing words jointly or separately, the passive form with 'se', and the correct versions of certain grammatically unacceptable forms and expressions. 1. Ločila Uvod Pri lektoriranju in jezikovnem urejanju slo¬ venskih besedil sem zasledila nekatere pogoste pravopisne napake in pomanjkljivosti, ki bi jih pisci z nekaj pozornosti in vaje mogli odpravi¬ ti sami. Moj prispevek je namenjen prav takšni 'samopomoči'. Navaja namreč posamezna pra¬ vila Slovenskega pravopisa in jim dodaja vaje z rešitvami. Tako lahko preverite in izboljšate svo¬ je poznavanje rabe ločil (vejica, vezaj in pomiš¬ ljaj), okrajšav in trpnika ter poskusite popravi¬ ti nekatere napačne izraze ali zveze. Poudarim naj, da pravopisna pravila niso zajeta celovi¬ to (npr. vsa pravila glede rabe vezaja), ampak sem povzela le tista, ki jih pisci po mojih izkuš¬ njah najpogosteje kršijo ali prezrejo. Dodani sta tudi dve splošnejši vaji, ki vključujeta raznovrst¬ ne primere napačne rabe ločil oziroma napak v oblikoslovju, skladnji in izrazju. Odlomki besedil, ki so uporabljeni za pona¬ zoritve in vaje, so izvirni. Tudi jezikovne nepra¬ vilnosti v njih so 'izvirne'; ene so (bolj ali manj ukoreninjene) cvetke iz domačih logov, druge pa odsevajo vpliv tujih jezikov, zlasti angleš¬ čine. Zaradi iztrganosti iz sobesedila je sicer lahko okrnjeno globlje razumevanje strukture, vendar so primeri izbrani in delno prilagojeni tako, da to ne bi smelo biti moteče za konkret¬ no jezikovno obravnavo. 5 Irena Androjina Mostovi XXXIX, št. i, 2005,5-13 Prispevek je nastal kot razširitev prvega dela seminarja Slogovna ustreznost besedil v slo¬ venskem jeziku, ki je bil izpeljan oktobra 2004 v organizaciji DZTPS. 1.1 VEJICA Vejica pri odvisnih stavkih Odvisni stavek je od nadrednega ločen z ve¬ jico. Nadredni stavek stoji pred ali za njim ali pa ga obdaja. V zadnjem primeru postavimo vejico na začetku in na koncu odvisnega stav¬ ka. V zgledu sta podčrtana oba odvisna stavka. Pogosta napaka je, da se pozabi vejica na kon¬ cu odvisnega stavka, zlasti če se ta konča pred 'in' ali 'ter'. Sem se uvrščajo območja, ki so namenjena pred¬ vsem urbanizaciji in razvoju industrije, ter območ¬ ja, v katerih bi bilo mogoče širjenje omejenih dejav¬ nosti . VAJA 1: Vstavite manjkajoče vejice. 1. Na ministrski konferenci o okolju in zdravju, ki se je končala prejšnji teden so sprejeli ak¬ cijski načrt za zaščito zdravja otrok. 2. Rezultati raziskave, ki so jo objavili v Veliki Britaniji kažejo, da moderni vlaki ne prina¬ šajo velikih okoljskih prednosti v primerjavi z osebnimi avtomobili. 3. Ime, pod katerim se zdravilo prodaja oziro¬ ma izdaja se imenuje zaščiteno ime. 4. Zdravila, ki jih uporabljamo pri zdravljenju možganske kapi in možganske krvavitve so navedena v seznamu. 5. Najpomembnejši dejavnik, ki je vplival na odločitev je, da sta obe podjetji neposredno vključeni v proizvodnjo in prodajo, poleg te¬ ga pa so izdelki, ki jih proizvajata v splošni rabi. 6. Težko je natančno oceniti, ali bodo mejne imisijske koncentracije za polutante, ki bodo med gradnjo onesnaževali zrak presežene. 7. Investitorja morata zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov ali njihov prevoz v predelavo ali odstranjevanje pre¬ den se začno izvajati gradbena dela. 8. Javna uprava zajema vse dejavnosti javnega upravljanja ne glede na to, ali jih opravlja¬ jo državni upravni organi ali organizacije iz¬ ven državnega mehanizma in ne glede na to ali nastopajo oblastno, ali neoblastno. Če sta v povedi dva priredna odvisna stavka, med njima ne pišemo vejice. Svet Kulturnega doma je ugotovil, da najemnik redno -plačuje najemnino in da hvalevredno vodi filmsko dejavnost . Ministrstvo za okolje, prostor in energijo oce- njuje, da po dveh mesecih sistem deluje tekoče in da se dnevne količine razgrajenih avtomobilov pribli¬ žujejo pričakovanim . S pričetkom delovanja informacijskega siste¬ ma, ki ga uvajajo na Ministrstvu za okolje, pros¬ tor in energijo in ki bo omogočal tudi nadzor nad ravnanjem s sredstvi, pa bo obveznost plačila stro¬ škov razgradnje prešla na lastnike izrabljenih mo¬ tornih vozil. Vejica pred kot in kakor Pred kot in kakor pišemo vejico, če uvaja¬ ta odvisni stavek, torej zvezo besed z osebno glagolsko obliko (zgled a); sicer vejice ne pi¬ šemo (zgled b). a) Če bo gradbenih odpadkov manj, kot je na¬ vedeno v nadaljevanju strokovne ocene, mo¬ ra investitor sam zagotoviti prevoz odpad¬ kov do zbirnega centra. b) Zavedamo se, da ima enkratna izvedba de¬ lavnice drugačne cilje kot dalj trajajoče delo z mladimi. VAJA 2: Ali so potrebne vejice pred kot in kakor ? 1. Po vojnem času, ko je bila skupna kmetijska politika osnovana, so prevladovali popolno¬ ma drugi problemi kot danes. 2. Zavod je v letu 2002 posloval pozitivno ka¬ kor je razvidno iz izkaza prihodkov in od¬ hodkov. 6 Mostovi 2005 Preverimo poznavanje pravopisnih pravil 3. Bolnikom, ki imajo diastolično disfunkcijo zaradi ovir kot so stenoze zaklopk in kon- strikcija perikarda, pomaga tudi upočasni¬ tev bitja srca in zmanjševanje polnilnega tla¬ ka. 4. Pri prenovi programa naj bi aktivno sodelo¬ vale tako vse pomembne organizacije kot tu¬ di civilna družba., 5. Lahko ga ocenjujejo dobro, lahko pa tudi slabše kot si zasluži. 6. Zaradi večjega obsega nalog ob vstopu v EU bo osnutek NPVO objavljen kasneje kot je bi¬ lo to prvotno predvideno. Vejica pri deležniških polstavkih Deležniški polstavki so od drugega dela povedi ločeni z vejico. Sredstva, namenjena za ta -program, so se poveča¬ la. (< Sredstva, ki so namenjena za ta program, so se povečala.) Če je tak polstavek levo od odnosnice, veji¬ ce ne pišemo: Za ta program namenjena sredstva so se povečala. VAJA 3: Vstavite manjkajoče vejice. 1. Pojavilo se je nekaj težav povezanih s preve¬ liko produktivnostjo. 2. Komisar odgovoren za kmetijstvo se bo ude¬ ležil letnega kongresa /.../ 3. Razreševanje težav povezanih z medosebni¬ mi odnosi je še posebej zahtevno. 4. Predvidena trasa daljnovoda prečka tri več¬ ja območja razglašena za potencialna poseb¬ na ohranitvena območja Natura 2000. 5. Stopnja reciklaže škatel za pijačo prodano v državah EU-15, je bila lani 30 %. 6. Treba bo preverjati spremembe nastale na te¬ renu. VAJA 4: Kje vejice manjkajo in kje so od¬ več? 1. Zaradi povečanega hidrostatičnega pritiska, pride do prestopanja tekočine iz kapilarne žilne mreže v izvenžilni prostor. 2. Ob sočasni uporabi nitroglicerina in zdravil za zdravljenje visokega krvnega tlaka, je zni¬ žanje krvnega tlaka izrazitejše. 3. Zdravilo dajemo predvsem bolnikom, ki imajo na napor vezano bolečino v mišicah nog, in ki lahko prehodijo do pojava boleči¬ ne največ 200 m. 4. Evropski uniji lahko ambiciozni načrt, ki so ga sprejeli njeni najvišji predstavniki v Liz¬ boni 1. 2000 uspe le, če bo tudi na področju raziskav in razvoja dosegla stopnjo razvito¬ sti kakršna je v ZDA in na Japonskem. 5. ISBV je sistem namenjen različnim uporab¬ nikom kot so prijavitelji, referenti na ministr¬ stvu, ki bodo obravnavali prijave, člani znan¬ stvenih odborov, in inšpektorji. 6. Prednostna področja delovanja so določena glede na rezultate raziskave, ki jo je naročila WHO, in ki okoljskim dejavnikom pripisuje 1/3 smrtnih primerov in bolezni med otroki v Evropi. 7. Na konferenco, ki jo je organiziralo kosov¬ sko ministrstvo za okolje in prostor so bili vabljeni ministri, pristojni za prostor iz dr¬ žav jugovzhodne Evrope, Italije in Slovenije. 8. /.../ pri pljučnici, pljučni emboliji, motenem delovanju srca, itd. 9. Zaradi pritiska Danske, zaključna deklaraci¬ ja poziva proizvajalce, da prenehajo tržiti iz¬ delke s snovmi, ki škodujejo, ali bi lahko ško¬ dovale otrokom. 1.2 VEZAJ Vezaj (na tipkovnici kratka črtica) pišemo pri: - prirednih zloženkah ( strokovno-tehnični ), - zloženkah iz številk/črk in besed ( 4-urni, C- dur, B-vitamin, e-pošta), - krajšanju tipa do- in podiplomski, družbenopoli¬ tični in -ekonomski, - kraticah, pisanih z velikimi črkami, če jih sklanjamo s končnico (v DZTPS-ju, tudi v DZTPS). 7 Irena Androjina Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 5-13 Skupaj ali z vezajem? a) pošlovno-stanovanjski objekt (< poslovni in stanovanjski - priredna zveza) b) zemljiškoknjižni izpisek (< zemljiška knjiga - podredna zveza) VAJA 5: Obkrožite pravilno možnost. 1. dvilno-družbene/civilnodružbene pobude 2. cestno-prometni/cestnoprometni predpisi 3. tehnično-finančna podpora/tehničnofinanč- na podpora 4. dežno-snežni/dežnosnežni rečni režim 5. prostorsko-razvojni/prostorskorazvojni cilji 6. vzgojno-izobraževalni/vzgojnoizobraževal- ni 1.3 POMIŠLJAJ Pomišljaj (dolga črtica, na tipkovnici Ctrl in minus) pišemo: - pri poudarjenem ločevanju besed/zvez (tečaj nemščine - učilnica B), - pri vrinjenih stavkih (dvodelni), - stično v zvezah od ... do ( pon.-pet., 8.30- 12.15, Ljubljana-Jesenice), - kot alinejno črtico v seznamih, - kot minus (10-3, -10 °C). Zgled pravilne rabe pomišljaja in vezaja: del avto¬ cestne mreže Slovenije v smeri Maribor-Murska Sobota-slovensko-madžarska meja. VAJA 6: Pomišljaj ali vezaj, stično ali nestič- no? Popravite. 1. 4 - umi 2. 30 letnica 3. A vitamin 4. 9. - 15. 4. 2004 5. e - izobraževanje 6. udeleženec/ka 7. DARSa 8. 101.-108Č1. 9. 20 minutno kolesarjenje 10. le ta 11. odsek Jagodje - Lucija 12. v smeri vzhod - zahod 13. 2-2,5 m 14. 20-50% 15. dva ali trikrat dnevno 16. nizko- in srednje-radioaktivni odpadki 17. sevemo-ameriški 2. Okrajšave Posamezne besede krajšamo na eno ali več črk in za njimi pišemo piko. Okrajšave besed¬ nih zvez pišemo s presledkom (doktor medi¬ cine - dr. med., delniška družba - d. d.), okraj¬ šave zloženk pa skupaj ( lastnoročno - l.r.) in tudi z vezajem, če ima vezaj neokrajšana zlo¬ ženka ( rusko-slovenski - rus.-slov.). Skupaj pišemo okrajšave kot itd., ipd., npr., tj. VAJA 7: Zapišite pravilne okrajšave. 1. milijon 2. milijarda 3. to je 4. tako imenovani 5. angleški 6. številka 7. število 8. univerzitetni diplomirani inženir strojni¬ štva 9. družba z omejeno odgovornostjo 10. in drugo 11. poštni predal 3. Pravopisne drobtinice V navedenih besedilih so napake pri rabi lo¬ čil in presledkov. Pravilni zapisi in obrazložit¬ ve zanje so navedeni v rešitvah. VAJA 8: Popravite. 1. 1.5% 2. 100 mg 3. 65% večina 4. 110 kV daljnovod 5. 2x6=12 6. okt - dec 7. 1:100.000 8 Mostovi 2005 Preverimo poznavanje pravopisnih pravil 8. 04.01.2005 9. bio pridelava, eko šola 10. samo-ocena 11. str. 84 4. Samostalniki srednjega spola Pazimo pri sklanjanju samostalnikov sred¬ njega spola. Napačno: ■pred dvemi dnevi, pred dvemi leti, z dvemi letali Pravilno: pred dvema dnevoma, pred dvema le¬ toma, z dvema letaloma Tudi oziralni zaimek srednjega spola se po¬ gosto napačno sklanja po vzorcu za moški spol. Napačno: Pismo, na katerega ste nas opozorili, smo že obravnavali. Pravilno: Pismo, na katero ste nas opozorili, smo že obravnavali. VAJA 9: Popravite napačne oblike za sred¬ nji spol. 1. To je vprašanje, na katerega bo težko odgo¬ voriti. 2. Plače pripravnikov se zagotavljajo v višini 70 % vrednosti delovnega mesta, na katere¬ ga se pripravnik lahko razporedi /.../ 3. To je bilo vse, kar je lahko najprej dojela iz okolja, v katerega je prvič stopila. 4. Izvajalci so vzpostavili mrežo 35 prevzem¬ nih mest po vsej Sloveniji, na katere lahko občani dostavijo svoja odslužena motoma vozila. 5. Potrebna je tudi sanacija starih odlagališč odpadkov, saj od 54 registriranih niti eden ne ustreza predpisom. 5. Trpnik Trpnik je smiselno uporabljati, kadar je vr¬ šilec dejanja nepomemben ali samoumeven. Tako je trpnik pogost v znanstvenih besedi¬ lih. V pravnem in uradovalnem jeziku je nu¬ jen za brezosebno izražanje: Države podpisnice so o vsem tem dolžne obvestiti državo, v kateri je bilo letalo registrirano . Če se države podpisnice v šestih mesecih ne morejo dogovoriti o arbitražnem postopku, se spor prenese na Mednarodno sodišče pravice. Višina preživnine se odmeri glede na individualne življenjske razmere obeh partnerjev. Pritožba se zavrne . Kadar je vršilec dejanja pomemben ali ka¬ dar bi bila raba trpnika nejasna, raje uporabi¬ mo tvorno obliko: Projekt je del druge faze programa Corine, kije bil sprejet od Evropske komisije leta 1985. Bolje: /.../ ki ga je Evropska komisija sprejela leta 1985. Pogosta je napačna raba trpnika s 'se'. Napačno: Pritožbo se zavrne. Pravilno: Pritožba se zavrne. Osebek trpnega stavka ( pritožba ) mora biti namreč v imenovalniku ( kdo ali kaj se zavrne). VAJA 10: Popravite napačno obliko trpni¬ ka. 1. Na obmejnih območjih, kjer je močan gravi¬ tacijski vpliv sosednjih mest, se krepi funkci¬ je središč. 2. V okviru prenove se določi prostorske cilje. 3. Cilj je zagotavljati ali spodbujati razvoj dejav¬ nosti v krajini, tako da se ohranja in ustvarja nove krajinske kvalitete. 4. Svet sprejme predlog, ki se ga posreduje ustanovitelju. 5. Pri delu se spodbuja ustvarjalnost, podjetni¬ ški duh in oblikovanje skupnih ciljev. 9 Irena Androjina Mostovi XXXIX, št. i, 2005,5-13 6. Nepravilne oblike in izrazi VAJA 11: V navedenih odlomkih besedil po¬ pravite nepravilnosti (v daljših zvezah so podčrtane) v oblikoslovju, skladnji in izraz¬ ju. Pri rešitvah nalog so navedene tudi raz¬ lage. 1. okvirji delovanja; po modelu logičnega okvirja 2. nadaljne informacije 3. Z zvečevanjem odmerka se povečuje po¬ gostost neželjenih učinkov zdravila. 4. Vse direktive EU morajo biti prenesene v pravni red nove države članice. 5. bolj lepo, bolj enostavno; bolj viden; naj¬ bolj jasen 6. upravljanje z vodami 7. EU zakonodaja, EU proračun 8. Alf bar; Kavčič avtoservis 9. golf igrišče, tenis lopar 10. delo z otroci in mladostniki 11. Napišite cilje usposabljanja za vaše udele¬ žence. 12. Kako bom ocenil uresničitev mojih ciljev? 13. temu ni bilo tako 14. V kolikor se podjetju zmanjšajo stroški /-./ 15. Nenehno je potrebno iskati poti, kako uravnotežiti oba cilja. 16. Večina zaviralcev konvertaze ali njihovih aktivnih presnovkov se izloča preko led¬ vic. 17. na kratki rok, na dolgi rok 18. doživljenjsko zdravljenje 19. naravni pogoji: vremenski pogoji: v pogo¬ jih popuščanja srca 20. Nitrati razbremenijo srce tako, da širijo ži¬ le dovodnice (vene) v telesu. Razen tega nitrati širijo venčne arterije in obvodne ži¬ le (kolaterale), ki vodijo kri v srčno mišico mimo zožene/zamašene venčne arterije. 21. Pomembnost dokumenta za politiko var¬ stva okolja v prihodnjem štiriletnem ob¬ dobju je potrdila številčna udeležba. 22. pregled večih znanstvenih odborov 23. Komisija ie zadolžena za izvajanje prngra- 39. ma. 24. Uraden status turističnega območja občini nalaga dodatne okoljske zadolžitve . 25. Obravnavan odsek predstavlja del hitre ceste, ki povezuje obalno somestje Koper, Izola in Piran. 26. tekom predpristopnega procesa 27. To so človekove prikrite zmožnosti, da si v teku usposabljanja za neko delo pridobi znanje in veščine. 28. Upravne organizacije morajo zagotoviti visoko učinkovitost opravljanja dejavno¬ sti v vseh delih poslovnega procesa. 29. Upravne institucije, njihovi managerji in zaposleni imajo mnogo bolj neposreden stik z uporabniki svojih storitev kot poli¬ tiki. 30. Sistem javne uprave v Sloveniji za razli¬ ko od številnih evropskih sistemov teme¬ lji na ločitvi lokalne samouprave in držav¬ ne uprave. 31. Drugi razlog je v dejstvu, da delo poteka na različnih področjih. 32. Poleg tega smatrata, da predstavljajo in¬ dividualne zmožnosti zaposlenih največ¬ jo konkurenčno prednost. 33. Povprečna upravna enota pokriva približ¬ no 35.000 prebivalcev. 34. podatki, ki se nahajajo v uradnih eviden¬ cah 35. Tako bi lahko prišli do zaključka, da /.../ 36. Sodoben čas je čas hitrih sprememb, ki se odražajo na vseh ravneh družbenega in zasebnega življenja. 37. Kjer je znanje še pomankliivo. je potrebno vložiti več napora v raziskave. 38. Že pred njihovim trženjem morajo biti do¬ stopne informacije o učinku kemikalij, iz¬ delkov in tehnologij na še nerojene otro¬ ke. Seveda je v teh primerih potrebno ležanje in opazovanje bolnika . 10 Mostovi 2005 Preverimo poznavanje pravopisnih pravil REŠITVE VAJ VAJA 1: Odvisni stavki so podčrtani; dodane vejice so natisnjene krepko. 1. Na ministrski konferenci o okolju in zdravju, ki se ie končala prejšnji teden, so sprejeli ak¬ cijski načrt za zaščito zdravja otrok. 2. Rezultati raziskave, ki so jo objavili v Veliki Britaniji, kažejo, da modemi vlaki ne prina¬ šajo velikih okoljskih prednosti v primerjavi z osebnimi avtomobili . 3. Ime, pod katerim se zdravilo prodaja oziro¬ ma izdaja, se imenuje zaščiteno ime. 4. Zdravila, ki jih uporabljamo pri zdravljenju možganske kapi in možganske krvavitve, so navedena v seznamu. 5. Najpomembnejši dejavnik, ki je vplival na odločitev, je, da sta obe podjetji neposredno vključeni v proizvodnjo in prodajo, poleg te¬ ga pa so izdelki, ki jih proizvajata, v splošni rabi. 6. Težko je natančno oceniti, ali bodo mejne imisijske koncentracije za polutante. ki bodo med gradnjo onesnaževali zrak, presežene . 7. Investitorja morata zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov ali njihov prevoz v predelavo ali odstranjevanje, pre¬ den se začno izvajati gradbena dela . 8. Javna uprava zajema vse dejavnosti javne¬ ga upravljanja ne glede na to, ali jih oprav¬ l jajo državni upravni organi ali organizacije izven državnega mehanizma, in ne glede na to, ali nastopajo oblastno ali neoblastno . VAJA 2: Dodane vejice so natisnjene krepko. 1. Pred kot ni vejice. 2. Zavod je v letu 2002 posloval pozitivno, ka¬ kor je razvidno iz izkaza prihodkov in od¬ hodkov. 3. Bolnikom, ki imajo diastolično disfunkcijo zaradi ovir, kot so stenoze zaklopk in kon- strikcija perikarda, pomaga tudi upočasni¬ tev bitja srca in zmanjševanje polnilnega tla¬ ka. 4. Pred kot ni vejice. 5. Lahko ga ocenjujejo dobro, lahko pa tudi slabše, kot si zasluži. 6. Zaradi večjega obsega nalog ob vstopu v EU bo osnutek NPVO objavljen kasneje, kot je bilo to prvotno predvideno. VAJA 3: Deležniški polstavki so podčrtani; dodane vejice so natisnjene krepko. 1. Pojavilo se je nekaj težav, povezanih s preve¬ liko produktivnostjo . 2. Komisar, odgovoren za kmetijstvo, se bo udeležil letnega kongresa /.../ 3. Razreševanje težav, povezanih z medosebni¬ mi odnosi, je še posebej zahtevno. 4. Predvidena trasa daljnovoda prečka tri večja območja, razglašena za potencialna posebna ohranitvena območja Natura 2000 . 5. Stopnja reciklaže škatel za pijačo, prodano v državah EU-15. je bila lani 30 %. 6. Treba bo preverjati spremembe, nastale na terenu . VAJA 4: Manjkajoče vejice so natisnjene krepko, odvečne pa so dvakrat podčrtane. 1. Zaradi povečanega hidrostatskega pritiska, pride do prestopanja tekočine iz kapilarne žilne mreže v izvenžilni prostor. 2. Ob sočasni uporabi nitroglicerina in zdravil za zdravljenje visokega krvnega tlaka, je zni¬ žanje krvnega tlaka izrazitejše. 3. Zdravilo dajemo predvsem bolnikom, ki imajo na napor vezano bolečino v mišicah nog, in ki lahko prehodijo do pojava boleči¬ ne največ 200 m. 4. Evropski uniji lahko ambiciozni načrt, ki so ga sprejeli njeni najvišji predstavniki v Liz¬ boni 1. 2000, uspe le, če bo tudi na področju raziskav in razvoja dosegla stopnjo razvito¬ sti, kakršna je v ZDA in na Japonskem. 5. ISBV je sistem, namenjen različnim uporab¬ nikom, kot so prijavitelji, referenti na mi¬ nistrstvu, ki bodo obravnavali prijave, člani znanstvenih odborov, in inšpektorji. 6. Prednostna področja delovanja so določena glede na rezultate raziskave, ki jo je naročila WHO, in ki okoljskim dejavnikom pripisuje 1/3 smrtnih primerov in bolezni med otroki v Evropi. 11 Irena Androjina Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 5-13 7. Na konferenco, ki jo je organiziralo kosov¬ sko ministrstvo za okolje in prostor, so bili vabljeni ministri, pristojni za prostor, iz dr¬ žav jugovzhodne Evrope, Italije in Sloveni¬ je- 8. /.../ pri pljučnici, pljučni emboliji, motenem delovanju srca, itd. 9. Zaradi pritiska Danske, zaključna deklara¬ cija poziva proizvajalce, naj prenehajo tržiti izdelke s snovmi, ki škodujejo, ali bi lahko škodovale otrokom. VAJA 5: 1. civilnodružbene, 2. cestnopro¬ metni, 3. tehnično-finančna, 4. dežno-snežni, 5. prostorskorazvojni, 6. vzgojno-izobraževalni VAJA 6: 1. 4-umi 2. 30-letnica 3. A-vitamin ali vitamin A 4. 9.-15. 4. 2004 5. e-izobraževa- nje 6. udeleženec/-ka 7. DARS-a; tudi Darsa 8. 101.-108. čl. 9. 20-minutno kolesarjenje 10. le¬ ta (izrazu se je bolje izogniti in uporabiti samo kazalni zaimek ali drugačno obliko) 11. odsek Jagodje-Lucija 12. v smeri vzhod-zahod 13. 2- 2,5 m 14.20-50 % 15. dva- ali trikrat dnevno 16. nizko- in srednjeradioaktivni odpadki 17. se¬ vernoameriški VAJA 7 (bodite pozorni na presledke pri 4, 8, 9 in 11): 1. mio./mln. 2. mrd. 3. tj. 4. t. i. 5. angl. 6. št. 7. štev. 8. univ. dipl. inž. str. 9. d. o. o. 10. idr. 11. p. p. VAJA 8: 1. 1,5 % (v slovenščini imamo de¬ cimalno vejico, ne piko; med številko in zna¬ kom % je presledek) 2.100 mg (med številko in mersko enoto pišemo presledek) 3. 65-odstotna večina (znak % je simbol za samostalnik odsto¬ tek, ne pa za pridevnik odstotni) 4.110-kilovolt- ni daljnovod (simbol kV se lahko rabi za samo¬ stalnik kilovolt, ne pa za pridevnik kilovoltni) 5. 2 x 6 = 12 (matematične znake za seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje ter enačaj pi¬ šemo nestično) 6. okt.-dec. (okrajšave pišemo s piko, zvezo od ... do pa s stičnim pomišlja- jem) 7. 1 : 100.000 (gl. 5) 8. 4. 1. 2005 (datume pišemo s presledki in brez ničel pri enomest¬ nih številih) 9. biopridelava, ekošola (podred¬ ne zloženke pišemo skupaj) 10. samoocena (gl. 9) 11. str. 84 VAJA 9:1. na katero 2. na katero 3. v katero 4. na katera 5. niti eno VAJA 10: 1. se krepijo 2. se določijo 3. se ohranjajo in ustvarjajo 4. ki se posreduje usta¬ novitelju 5. se spodbujajo VAJA 11: 1. okviri delovanja; po modelu logičnega okvira (oblika z j se lahko upo¬ rablja le v konkretnem, ne pa abstraktnem pomenu - okvirji očal) 2. nadaljnje (ven¬ dar daljni) 3. neželenih (želen, zaželen, neže¬ len, nezaželen učinek; toda željen/željan česa) 4. prenesene ( prenesen, vnesen, zanesen, pri¬ nesen) 5. lepše, enostavneje; vidnejši, najjas¬ nejši (če ima pridevnik ali prislov v SP na¬ vedeno priponsko obliko stopnjevanja, se ne stopnjuje z bolj, najbolj) 6. upravljanje vod/ voda ( upravljanje koga ali česa, upravljati koga ali kaj) 7. zakonodaja EU, proračun EU; tudi EU-zakonodaja, EU-proračun 8. bar Alf; av¬ toservis Kavčič (žal so podjetja pogosto re¬ gistrirana z nepravilno obliko imena) 9. igrišče za golf, teniški lopar (samostalnik ne more nastopati kot levi prilastek; v takih zvezah ga izrazimo kot desni prilastek ali pa iz njega tvorimo pridevnik v vlogi desne¬ ga prilastka: golfsko igrišče, tudi golfišče) 10. z otroki (pravilno sklanjamo pri otrocih, z otro¬ ki) 11. svoje (povratni svojilni zaimek izraža lastnino osebka ali pripadnost osebku) 12. svojih (gl. 11) 13. (to) ni bilo tako 14. Če (v kolikor je nepravilna zveza) 15. je treba iskati (v zvezi z nedoločnikom je pravilen izraz je treba; potreben se rabi kot pridevnik: potreb¬ na sredstva) 16. skozi ledvice ( preko pomeni čez: preko zidu) 17. kratkoročno, dolgoroč¬ no 18. dosmrtno/vseživljenjsko 19. naravne okoliščine/razmere/danosti; vremenske raz¬ mere; ob/pri popuščanju srca 20. Poleg tega (toda prišli so vsi razen enega) 21. številna, množična (toda številčni podatki - podatki, izraženi v številkah) 22. več (več, dosti, par se sklanjajo z ničto končnico) 23. odgovor¬ na, pristojna za (biti zadolžen pomeni imeti dolgove) 24. Uradni, odgovornosti/pristojno¬ sti/naloge 25. Obravnavani, je (predstavlja¬ li Mostovi 2005 Preverimo poznavanje pravopisnih pravil ti v pomenu biti, pomeniti ima v SP ozna¬ ko publ.) 26. v medpristopnem procesu 27. z usposabljanjem, pri usposabljanju 28. ve¬ liko učinkovitost 29. menedžerji, neposred- nejši 30. v nasprotju s številnimi evropski¬ mi sistemi, drugače kot številni evropski sistemi 31. Drugi razlog je (dejstvo), da 32. menita, so /.../ največja konkurenčna pred¬ nost ali pomenijo /.../ največjo konkurenčno prednost 33. vključuje, zajema, obsega 34. so 35. ugotovili, sklenili 36. sodobni čas, kaže¬ jo 37. pomanjkljivo, je treba, več vložiti v/se bolj truditi/si bolj prizadevati za raziskave 38. Že pred trženjem kemikalij, izdelkov in tehnologij morajo biti dostopne informaci¬ je o njihovem učinku na še nerojene otroke, (napačno je osebe ali pojave poimenovati z zaimki, še preden jih navedemo) 39. npr.: V teh primerih mora bolnik ležati, potreben pa je zdravniški nadzor. (ležanje in opazova¬ nje izvajata različni osebi) Literatura Kalin Golob, Monika. 2001. Jezikovne reže. Ljub¬ ljana: GV Revije. Kalin Golob, Monika. 2003. Jezikovne reže 2. Ljubljana: GV Revije. [SSKJ] Slovenska akademija znanosti in umet¬ nosti, ur. 1970-1991 [1994]. Slovar sloven¬ skega knjižnega jezika. 5 zv. Enozv. izd., 19- 94. Disketna različica, 1997. CD-ROM, 1998. Ljubljana: DZS. Slovenski pravopis. Izdala SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 2001. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Šega, Lidija. 1997. Veliki moderni poslovni slovar (angleško-slovenski). Ljubljana: Cankarjeva založba. Toporišič, Jože. 1992. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba. Toporišič, Jože. 2000. Slovenska slovnica. Mari¬ bor: Založba Obzorja. 13 Florence Gacoin-Marks Mostovi XXXIX, št. i, 2005,14-22 Florence Gacoin-Marks Les adverbes en -ment: Quelques difficultes d'emploi et de traduction Francoski prislovi na -ment: Nekatere težave pri rabi in prevajanju Povzetek Članek je posvečen težavam, kijih nekateri francoski prislovi v -ment povzročajo prevajalcem. Avtorica najprej opozarja na dejstvo, da se prislova v -ment ne da izpeljati iz vseh pridevnikov in da se v nekaterih primerih namesto prislova uporablja sam pridevnik. V nadaljevanju se posveti poglavitnim semantičnim odmikom med prislovi in pridevniki, iz katerih so izpeljani, ter predlaga za problematične prislove slovenske ustreznice. Na koncu opozori še na nekatere zavajajoče prislove, ki so pogost vir napak. Resume Le present article est consacre aux difficultes que certains adverbes frangais en -ment causent aux traducteurs. En premier lieu, 1'auteur insiste sur le fait que tout adjectif ne permet pas la formation d'un adverbe en -ment et mentionne les cas ou 1'adjectif est utilise comme adverbe. La suite de 1'article est consacree aux principaux ecarts semantiques entre les adverbes et les adjectifs dont ils sont derives, proposant pour chaque adverbe problematique des equivalents slovenes. Enfin, 1'auteur signale certains adverbes trompeurs (faux-amis) a 1'origine de fautes frequentes. Du point de vue tant morphologique que se- mantique, les adverbes en -ment apparaissent comme un element linguistique d'un emploi relativement facile. Derives de 1'adjectif quali- ficatif, ils servent le plus souvent a exprimer la maniere, done a caracteriser le verbe. Les quel- ques pages suivantes ont pour objectif de si- gnaler certaines particularites sources de dif¬ ficultes tant au niveau de l'emploi que de la traduction en slovene. 1. Difficultes morphologiques La formation des adverbes en -ment est sim- ple et peu etre resumee par les trois regles sui¬ vantes : - pour les adjectifs termines par une consonne ou par -e: forme feminine de 1'adjectif + «-ment» (ex: «doux»/«douce» donne «doucement»; «dif- ficile» donne «difficilement»); - pour les adjectifs termines par -i, -e, -u et -ai: forme masculine de 1'adjectif + «-ment» (ex: «vrai» donne «vraiment»); - pour les adjectifs termines par -ent ou -ant: la terminaison est remplacee par -emment ou 1 -amment (ex: «different» donne «differem- ment» ; «elegant» donne »elegamment«) 1 . 1 Exceptions: - assidu, assidument; continu, continument; cru, crument; du, dument; goulu, goulument; indu, indu- ■ ment; incongru, incongrument; - aveugle, aveuglement; bref, brievement; enor- 1 me, enormement; gentil, gentiment; immense, im- mensement; impuni, impunement; intense, inten- 1 14 Mostovi 2005 Les adverbes en -ment - Francoski prislovi na -ment Cependant, dans certains cas, la forme en -ment derivee de 1'adjectif selon les regles enon- cees precedemment soit n'existe pas, soit est dedoublee, soit est concurrencee par 1'adjectif lui-meme. a) Adjectifs n'ayant pas donne lieu a une derivation adverbiale et ne pouvant pas s'utiliser eux-memes comme adverbes Dans un tres grand nombre de cas, 1'adverbe en -ment derive de 1'adjectif n'existe pas. Dans certains autres, il existe mais il est peu usite (rare ou litteraire). Il convient done de toujours verifier non seulement si la derivation adver¬ biale est possible mais aussi s'il est opportun de l'employer. Quand la forme adverbiale n'existe pas, il faut recourir a une periphrase adverbiale du type «d'une maniere + adjectif«, «d'une fagon + adjectif», etc. Par exemple, les adjectifs «menagant» / «ener- ve» / «agite» («grožeč» / «živčen» / «nemiren») n'admettent pas de derivation adverbiale. On dira done: «sur un ton menagant/ enerve / agi- te» («grožeče» / «živčno» / «nemirno»). b) Adjectif ayant deux formes d'adverbe en -ment dont le sens est different Il existe un cas particulier, 1'adjectif «grave» auquel correspondent deux adverbes en - ment : «gravement» et «grievement». L'adjectif «grave» revet les sens suivants: I. (Abstrait) 1. Qui a de 1'importance, du poids. Cest un grave probleme, (siv. »To je resen problem.«) 2. Susceptible de consequences serieuses, de suites facheuses, dangereuses. «La situation est grave.» (siv. »Situacija je zaskrbljujoča.«) «Une sement; opportun, opportunement; prečiš, precise- ment; profond, profondement; - lent, lentement; present, presentement; vehe- ment, vehementement. maladie grave .» (siv. »Huda l Resna / Težka bole¬ zen«.) II. (Concret) Se dit des sons produits par des ondes de fai- ble frequence (par ex. de 100 a 200 periodes par seconde), appartenant aux degres inferieurs de 1'echelle musicale. (siv. »nizek«) La forme adverbiale reprenant les sens abs- traits (I.) est «gravement»; celle exprimant le sens concret (II.) est «grievement». c) Adjectifs employes adverbialement La langue frangaise comporte quelques ad¬ jectifs qui s'emploient egalement comme ad- verbe. Dans ces cas, la forme en -ment soit n'existe pas soit est peu usitee soit a un tout autre sens (voir tableau 1). Les adjectifs employes adverbialement sont tres nombreux dans les expressions idoma- tiques. Nous rencontrons ainsi les toumu- res «voir double» (siv. »videti dvojno«), «voir clair« (siv. »videti dobro«), «voir rouge» (siv. »biti jezen«), «tourner rond» (siv. »biti v redu«), «tourner court« (siv. »hitro se končati«), «faire simple» (siv. »ne komplicirati«), etc. Notons que le nombre d'adjectifs employes adverbialement tend a augmenter en frangais parle contemporain et dans les slogans publici- taires. Ainsi entend-on: «acheter malin» (»ku¬ piti na prebrisan način»), «investir intelligent« («pametno vlagati«), etc. Cependant, cette pra- tique recente n'etant pas encore entree dans la norme, il est recommande de ne pas en abuser, surtout a 1'ecrit. 2, Difficultes semantiques Certains adverbes en -ment presentent des particularites semantiques entrainant des diffi¬ cultes d'emploi et de traduction. Dans la plu- part des cas, l'aire semantique de l'adverbe est plus etroit que celui de 1'adjectif dont il est de- 15 Florence Gacoin-Marks Mostovi XXXIX, št. i, 2005,14-22 rive, mais d'autres cas interessants se presen- tent egalement. a) Adverbes ayant perdu un sens courant de 1'adjectif dont ils sont derives Dans certains cas, l'adverbe ne peut expri- mer que certains sens (parfois meme les sens les moins usites) de l'adjectif dont il est derive. Le tableau suivant indique les differents sens de 1'adjectif (deuxieme colonne) et si ce sens est pris en charge ou non par 1'adverbe en -ment. Pour les sens inexistants (non pris en char¬ ge par 1'adverbe), il faudra recourir a une pe- riphrase adverbiale ou, plus rarement, a 1'ad¬ jectif employe adverbialement (voir tableau 2). Ainsi, par exemple, 1'adverbe «distincte- ment» (forme pourtant attestee), ne peut pas etre utilise pour traduire la phrase «Rešila sta zadevo zelo različno». Dans ce cas, il est im- peratif de dire «de deux manieres tres distinc- tes Lune de l'autre» ou «tres differemment», «d'une fagon tres differente», etc. b) Adverbes ayant un sens different de 1'adjectif dont ils sont derives Parfois le sens de 1'adverbe en -ment differe de celui de 1'adjectif d'origine. Il faut distinguer les cas ou cette signification «etrangere» a 1'aire semantique de 1'adjectif s'ajoute aux significa- tions de 1'adjectif et ceux ou 1'adverbe ne peut etre utilise que dans un sens unique, exterieur aux sens possibles de 1'adjectif sur lequel il a ete forme (voir tableaux 3 et 4). Les cas presentes dans le tableau 3 sont de- routants du fait que 1'adjectif et 1'adverbe par- tagent une partie de leur aire semantique. Seul le contexte et - a l'oral - 1'intonation de l'enon- ce permettra de trancher entre les differents sens possibles de 1'adverbe. Les quelques cas presentes dans le tableau 4 sont souvent traduits de fagon fautive, par ana- logie avec les sens des adjectifs dont ils sont de¬ rives. Il convient done de leur accorder une at- tention particuliere. En outre, comme le montrent les exemples suivants, certains adverbes expriment, en plus de leur signification premiere derivee de 1'ad¬ jectif, une nuance d'intensite souvent a valeur expressive. Uadjectif «force» signifie: 1. Qui est impose par la force des hommes ou des choses. (siv. »prisiljen«, »neizogiben«); 2. (Vieilli.) Qui manque de sincerite ou de naturel. (siv. »nenaraven«); 3. Qui s'ecarte du vrai ou du naturel. (siv. »prisiljen«). L'adverbe «forcement» qui en est derive n'a conserve en frangais modeme que le premier sens et se traduit done en slovene par »nujno«, »neizogibno«. «lls passeront forcement devant chez nous» (siv. »Bodo nujno šli mimo naše hiše«), Uadjectif «franc» signifie le plus souvent «odkrit» (tudi »svoboden« v določenih starih frazah). Uadverbe qui en est derive, «franche- ment», peut signifier «odkrito» mais revet aus- si, lorsqu'il est plače devant un adjectif, une no- tion d'intensite que l'on pourrait traduire par «zares», «resnično» ou simplement «zelo»: «Cette exposition est franchement ennuyeu- se» (siv. »Ta razstava je resnično dolgočasna«). Uadjectif «large» revet les principaux sens suivants: 1. Qui a une etendue superieure a la moyen- ne dans le sens de la largeur (siv. »širok«). 2. Qui n'est pas serre, pas tendu (vetement) (siv. »širok«), 4. Qui est etendu (dans quelque sens que ce soit) (siv. »širok«, »velik«). 5. (Figure) Qui n'est pas borne (siv. »odprt«). (Pejoratif). Sans rigueur morale. 6. Qui ne se restreint pas dans ses depenses, qui donne volontiers (siv. »radodaren«), Uadverbe «largement», en plus du sens con- cret traduisible part «široko», comme dans la phrase «Ouvrir largement les bras» (siv. »Širo¬ ko razpreti roke«), connait un emploi en tant qu'adverbe d'intensite: 16 Mostovi 2005 Les adverbes en -ment - Francoski prislovi na -merit «Cette opinion est largement repandue.» (siv. »To stališče je splošno razširjeno«), «Cela vaut largement le triple.» (siv. »To je naj¬ manj trikrat več vredno«), «J'ai largement le temps.» (siv. »Imam več kot zadosti časa«), «Ce yaourt est largement perime.» (siv. »Ta jo¬ gurt je krepko čez rok veljavnosti«). De meme, 1'adjectif «notable» signifie: 1. Qui est digne d'etre note, remarque (siv. »znaten«), 2. Qui occupe une situation sociale impor- tante (siv. «ugleden»). Derive du premier sens de 1'adjectif, 1'adver- be «notablement» est un adverbe d'intensite synonyme de «tres», «beaucoup»: «Jean a notablement progresse.» (siv. »Janezje znatno napredoval«). «Nul», en tant qu'adjectif qualificatif, est de- fini ainsi: 1. Qui est sans existence, se reduit a rien (siv. »neveljaven«), 2. Qui ne vaut rien, pour la qualite, en par- lant d'ouvrages de 1'esprit, de travaux intellec- tuels (siv. »brez vrednosti«, »ničev«). L'adverbe d'intensite «nullement» est syno- nyme de «pas du tout» (registre soutenu): «Elle n'etait nullement egoiste.® (siv. »Nikakor ni bila sebična.«) Les sens de 1'adjectif «sensible» en frangais contemporain sont: I. Sens actif 1. Capable de sensation et de perception (siv. »občutljiv«). 2. (Personnes.) Capable de sentiment, d'une vie affective intense; apte a ressentir profonde- ment les impressions et a y interesser sa per- sonne tout entiere (siv. »rahločuten«), 3. (Choses.) Qui reagit au contact, a de faibles variations (siv. »občutljiv«). II. Sens passif 1. Qui peut etre pergu par les sens (siv. »za¬ znaven«, »dojemljiv«). 2. Assez grand pour etre pergu, et par ext. non negligeable (siv. »opazen«). 3. (Anglicisme.) Tres delicat, qui requiert une attention, des precautions particulieres, a cau- se des reactions possibles. (siv. »občutljiv«, »pereč«). Or, l'adverbe d'intensite «sensiblement» n'est derive que des sens II, 1 et II, 2: «Jean a sensiblement (notablement) progres- se.» (siv. «Janez je znatno napredoval.*) «Jean a sensiblement le meme age que Ma- rie.» (siv. »Janezje približno enako star kot Ma¬ rija.«) II est impossible de l'employer pour traduire «rahločutno». On traduira done ainsi la phra- se suivante: «Jean a fait preuve de sensibilite.» (siv. »Janez je ravnal rahločutno.«) Ajoutons egalement, les adverbes exprimant une reponse plus ou moins affirmative: «evidemment» (derive de 1'adjectif «evi- dent», siv. »očiten«) signifie toujours «seveda, jasno« (premier sens de l'adverbe «očitno»), tandis que 1'adverbe «apparemment» («ma- nifestement»), provenant d'»apparent» (»ma¬ nifeste«, siv. »navidezen«), exprime le second sens d'«očitno» (forte probabilite). Ainsi, «evi- demment» implique que le locuteur adhere tout a fait avec 1'idee qu'il exprime; «appare- mement» laisse entendre que le locuteur est lui-meme surpris par l'idee exprimee et peut- etre meme la desapprouve. «-Vousviendrezla semaine prochaine? - Čvi- demment.» (siv. - »Pridete naslednji teden? - Seveda. / Se razume.«) «- La reunion etait a huit heures ? - Apparem- ment.» (siv. - »Sestanek je bil ob osmih ? - Očitno.«) De meme, les synonymes des adverbes d'in- tensite «tres» et «beaucoup» sont tres nom- breux dans tous les registres: 17 Florence Gacoin-Marks Mostovi XXXIX, št. i, 2005,14-22 - soutenu: fortement, infmiment; - courant: extremement, follement, terrible- ment; - familier: rudement, diablement, sacre- ment, drolement. Dans tous les cas precedemment evoques, la difficulte consiste done a ne pas donner aux adverbes en -ment existant des sens qu'ils n'ont pas repris de 1'adjectif dont ils sont derives. Faux-amis En dehors des cas mentionnes precedemment, mentionnons quelques cas d'adverbes en -ment qui, sans s'ecarter du sens des adjectifs dont ils sont derives, sont toutefois source d'erreur en raison de leur ecart semantique par rapport aux adverbes slovenes, anglais ou italiens de meme forme (pour nous limiter a quelques exemples rencontres dans des copies d'etudiants). Frangais / slovene Uadverbe de maniere «cavalierement» est interessant. En effet, il est derive des substantif et adjectif «cavalier» dont les sens les plus cou- rants sont: I. 1. Personne qui est a cheval ou sait monter a cheval (siv. »jahač«), 2. Soldat a cheval ou appartenant a la cavale- rie (siv. »konjenik«), 3. Piece du jeu d'echecs representant une tete de cheval et qui progresse obliquement (siv. »konj«). II. 1. Homme d'epee. — Titre de politesse, au XVII' siecle (siv. »vitez«), 2. Uhomme qui accompagne une dame (sl. »spremljevalec«), 3. Adjectif. (Vieilli.) Propre au cavalier. (Pejo- ratif.) Qui manque de consideration (siv. »ne¬ obziren«, »neomikan«). Or, l'adverbe ne s'emploie que dans le sens pejoratif herite du sens II, 3. «11 s'est comporte tres cavalierement.» (siv. »Zelo nesramno /neolikano seje vedel.«) En aucun cas on ne peut le comprendre - comme le slovene 1'invite a le faire - dans le sens de «11 s'est comporte comme un gentle- man» (siv. »Obnašal se je kot pravi kavalir«). L'adjectif frangais «primitif» signifie en pre¬ mier sens «prvoten»; ce n'est qu'a partir du XIX' siecle qu'il acquiert le sens premier de 1'adjectif slovene «primitiven», c'est-a-dire qu'il sert a designer les societes humaines opposees aux societes dites evoluees. Cest a partir de ce sens, qu'il commence a etre employe egale- ment pour designer les personnes jugees incul- tes et grossieres. Uadverbe «primitivement», en revanche, n'exprimant que le premier sens de 1'adjectif dont il est derive, signifie unique- ment «prvotno». Uadverbe slovene «primi- tivno« sera traduit soit par «grossierement» (pour les personnes) soit par des locutions ad- verbiales analytiques du type «d'une maniere simpliste» ou «d'une maniere primaire». Frangais / anglais Contrairement aux adverbes similaires an¬ glais («finally») et italien («finalmente»), l'ad- verbe frangais «finalement» ne signifie pas «končno» mais «na koncu«, «nazadnje». «11 a finalement decide de partir.» (siv. »Naza¬ dnje seje odločil za odhod.«) A la difference de l'anglais «actually», qui signifie «dejansko» («pravzaprav», ko je na začetku stavka), l'adverbe fran^ais «actuelle- ment» a une valeur exclusivement temporelle: «11 est actuellement a Paris.» (siv. »Trenutno je v Parizu.«) Uadverbe «specially» (siv. »predvsem«, »po¬ sebno«) a un sens plus restreint que «speciale- ment», adverbe frangais qui est le plus souvent employe dans le sens de «nalašč»: «11 est venu specialement pour te voir» (siv. »Prišel je ravno / nalašč zato, da bi te videl«). 18 Mostovi 2005 Les adverbes en -ment - Francoski prislovi na -ment Frangais / italien Les faux-amis entre le frangais et 1'italien ne comprennent que tres peu d'adverbes. L'adver- be frangais «essentiellement», qui a le meme sens qu'»essentially» en anglais, signifie le plus souvent «predvsem» en slovene, tandis que 1'adverbe italien «essenzialmente» a pour sens unique «en general» (siv. »na splošno«, »v bi¬ stvu«) ou bien «en soi» (siv. »samo po sebi«), «L'auteur cherche essentiellement a denoncer certains abus» (siv. »Avtor hoče predvsem raz¬ kriti določene zlorabe«). Les exemples mentionnes dans les pages precedentes le montrent clairement: la forma- tion, 1'emploi et la traduction des adverbes en Tableaux Tableau 1 -ment derives des adjectifs est moins simple qu'il n'y parait au depart. Loin d'etre systema- tique, la derivation adverbiale est souvent im- possible et, meme lorsque la forme adverbia¬ le est attestee, elle n'a pas toujours exactement le meme sens que 1'adjectif d'origine. Dans cer¬ tains cas, 1'adverbe ne reprend a son comp- te qu'une partie des significations des adjec¬ tifs, dans d'autres il en rajoute de nouvelles. Les cas les plus delicats sont ceux des adver¬ bes d'intensite et de ceux dont le sens est dis- tinct de celui des adjectifs dont ils sont derives. Seul le recours constant a un dictionnaire uni- lingue frangais peut permettre de determiner avec certitude si tel ou tel emploi d'une forme donnee est possible ou non. 19 Florence Gacoin-Marks Mostovi XXXIX, št. i, 2005,14-22 «11 lui a repondu sechement.« (siv. »Hladno mu/p je odgovoril.«) Tableau 3 20 Mostovi 2005 Les adverbes en -ment - Francoski prislovi na -ment 21 Florence Gacoin-Marks Mostovi XXXIX, št. i, 2005,14-22 Bibliographie A. Le Petit Robert de la languefrangaise, Pariš: Dic- tionnaires Le Robert / VUEF (edition sur CD-ROM, 2001-2003). ZRC SAZU. SSKJ, Ljubljana: DZS (edition sur CD-ROM, 2000). B. Boulares, M. / Frerot, J.-L. 2004. Grammaire Progressive dufrangais. Niveau avance, Pariš: Cie intemational. Delatour, Y. et al. 1991. Grammaire dufrangais, Pariš: Hachette (zbirka «Frangais langue etrangere»). Grevisse, M. / Goosse, A. 1995. Nouvelle gram¬ maire frangaise, Bruxelles: De Boeck-Ducu- lot. Jereb, E. 1995. Francoska slovnica po naše, Ljub¬ ljana : Cankarjeva založba. Pougeoise, M. 1996. Dictionnaire didactic\ue de la langue frangaise, Pariš: Armand Colin. Riegel, M. et al. 1999. Grammaire methodicjue dufrangais, Pariš: PUF. VVagner, R. L., Pinchon, J. 1991. Grammaire du frangais classique et moderne, Pariš: Hachet¬ te Superieur. 22 Mostovi 2005 Angleško-slovenski glosar Sodišča Evropskih skupnosti Suzana Novak Angleško-slovenski glosar Sodišča Evropskih skupnosti English-Slovene Glossary of the Court of Justice of the European Communities Povzetek Angleško-slovenski glosar Sodišča Evropskih skupnosti je dvojezični specializirani slovar za tiste, katerih materinščina je slovenski jezik. Namen mojega dela je bil zbrati najpomembnejše in najpogostejše strokovne besede z omenjenega področja in ponuditi zanesljive prevodne ust¬ reznice z nekaj enciklopedičnimi pojasnili za boljše razumevanje področja. Abstract English-Slovene Dictionan/ ofthe Court of Justice ofthe European Communities is a billingual spe- cialised glossary for native speakers of Slovene. My goal was to collect the most important and the most frequent terminology from this subject-field, and to provide reliable translation equivalents together with some encyclopeadic information for better understanding. 1. Uvod Sodišče Evropskih skupnosti je poleg Ev¬ ropskega parlamenta, Komisije in Sveta ena iz¬ med najpomembnejših ustanov Evropske uni¬ je. Njegova naloga je zagotavljati, da države članice Evropske unije spoštujejo, enotno raz¬ lagajo in uporabljajo evropsko zakonodajo, ter reševati spore med institucijami Evropske uni¬ je in državami članicami. Angleško-slovenski glosar Sodišča Evrop¬ skih skupnosti je specializirani glosar, v kate¬ rem je zbrana glavna angleška terminologija iz evropskega prava s slovenskimi ustreznicami. Je glosar, ki obravnava s kulturo zaznamovano področje. Njegov temeljni namen je, da zago¬ tavlja pomoč pri prevajanju iz angleškega jezi¬ ka v slovenskega in skladno s tem tudi pri ra¬ zumevanju strokovnih besedil s tega področja v angleščini in tvorjenju besedil s tega podro¬ čja v slovenščini. Namenjen je posameznikom, katerih materinščina je slovenščina, in sicer strokovnjakom (npr. pravnikom), polstrokov- njakom (npr. študentom, strokovnjakom s so¬ rodnih področij, posameznikom, ki se pogosto ukvarjajo s tem področjem) in poklicnim pre¬ vajalcem. Glede na to, v kakšnem govornem položa¬ ju uporabljamo jezik, ločimo jezik za posebne namene in jezik za splošne namene. Vendar pa besedišča ne moremo strogo razdeliti v ti dve množici, saj se nekatere besede uporablja¬ jo v vsakdanjem in v strokovnem jeziku. Tako v slovarju iztočnice niso zgolj termini, temveč tudi izrazi, ki se uporabljajo v obeh govornih položajih, vendar pa sem v slovarju obravna¬ vala samo tiste pomene, ki se uporabljajo v pravu oziroma v evropskem pravu, razen pri orientacijskih iztočnicah. Za strokovni jezik je značilno, da v njem pre¬ vladujejo samostalniki in samostalniške besed¬ ne zveze. Tako sem se pri izbiranju iztočnic in podiztočnic omejila na te. Iztočnice in podiz- 23 Suzana Novak Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 23-60 točnice so razvrščene po abecednem redu. Slo¬ var zajema 109 slovarskih člankov. Veliko član¬ kov pa ima eno ali več podiztočnic. Skupno šte¬ vilo podiztočnic je 146. Skupno število iztočnic in podiztočnic je 255. Ker slovar zajema terminologijo s kulturo zaznamovanega področja, je bilo včasih tež¬ ko najti ustreznico za posamezen pojem, ki ob¬ staja samo v evropskem pravu ali pa ni pov¬ sem enak pojmu, ki obstaja tudi v slovenskem pravu. Za registrar of the Court na primer se uporablja ustreznica tajnik Sodišča, čeprav re¬ gistrar ofthe Court deluje tudi kot generalni se¬ kretar ustanove in ne samo kot tajnik. Pri iska¬ nju ustreznic sem preučila različne prevodne ustreznice, ki jih ponujajo različni viri. Naza¬ dnje sem izbrala tisto, ki bi lahko prešla v stan¬ dardizirano rabo. Za nekatere pojme je bilo tre¬ ba ustreznico tudi sestaviti. Med nastajanjem slovarja se je izkazalo, da viri, s katerimi razpolagamo pri prevaja¬ nju, s katerimi si pomagamo pri razumeva¬ nju besedil v angleščini in ki so na razpolago za spoznavanje evropskega prava, glede po¬ imenovanj posameznih pojmov niso povsem zanesljivi. Različne prevodne ustreznice, ki jih najdemo v slovarjih in tudi v besedilih s tega področja, so lahko zelo moteč dejavnik za upo¬ rabnike slovarjev in tudi pri razumevanju (pre¬ vedenih) besedil, saj lahko uporabnik misli, da ustreznice poimenujejo različne pojme v izho¬ diščni kulturi. 2. Sodišče evropskih skupnosti Sodišče Evropskih skupnosti (Sodišče) s se¬ dežem v Luksemburgu je bilo ustanovljeno leta 1952 s Pariško pogodbo (Pogodba o usta¬ novitvi Evropske skupnosti za premog in je¬ klo). Poleg Evropskega sveta, Komisije in Par¬ lamenta je ena izmed štirih najpomembnejših institucij Evropske unije (EU). Glavna naloga Sodišča je zagotavljati, da se pravo EU (oziro¬ ma zakonodaja Skupnosti) razlaga in uporablja enotno v vseh državah članicah. Pristojno je za reševanje sporov med institucijami EU, drža¬ vami članicami, pravnimi in fizičnimi osebami iz držav članic. Zakonodaja Skupnosti se nepo¬ sredno uporablja na sodiščih vseh držav članic EU. V tem smislu je vloga Sodišča in Sodišča prve stopnje sodno varstvo pravnega sistema Skupnosti. Od leta 1989 je Sodišču pridruženo Sodiš¬ če prve stopnje, ki je bilo ustanovljeno z na¬ menom, da razbremeni Sodišče s tem, da pre¬ vzame del njegovih nalog, in v skladu s tem, da omogoči Sodišču, da se osredotoči na svojo temeljno nalogo. Glavna naloga Sodišča prve stopnje je odločanje v nekaterih vrstah tožb, zlasti tistih, ki jih vložijo posamezniki pred¬ vsem v zvezi s socialnimi pravicami, in v tož¬ bah pravnih oseb v zvezi s konkurenčnim pra¬ vom in antidampingom. Sodišče kot sodna institucija in nadzorni organ EU ima velik vpliv na razvoj zakonoda¬ je Skupnosti. Podeljeni so mu bili številne nalo¬ ge in pooblastila, s čimer presega svojo običaj¬ no pravno vlogo. Izvajanje nalog, ki jih ima Sodišče, zajema pravno svetovanje in razsojanje. Pravno sveto¬ vanje izvaja v obliki zavezujočih mnenj o spo¬ razumih, ki jih EU želi skleniti z državami, ki niso njene članice, ali z mednarodnimi organi¬ zacijami. Pri funkciji razsojanja pa obravnava zadeve, ki bi jih v državah članicah obravnava¬ la različna sodišča, to pomeni, da so v Sodišču združene funkcije različnih sodišč. Sodišče deluje kot ustavno sodišče, kadar ob¬ ravnava spore med institucijami Skupnosti ali kadar preverja zakonitost zakonodajnih instru¬ mentov; kot upravno sodišče, kadar preverja upravne akte Komisije ali nacionalnih oblasti, ki uporabljajo zakonodajo Skupnosti; kot de¬ lovno sodišče ali gospodarsko razsodišče, ka¬ dar obravnava svobodo gibanja, socialno var¬ nost in enake možnosti; kot finančno sodišče, kadar obravnava zadeve v zvezi z veljavnostjo in razlago direktiv na področju obdavčenja ali običajnega prava; kot kazensko sodišče, kadar preverja odločitve Komisije o nalaganju kazni; kot civilno sodišče, kadar obravnava odškod¬ ninske zahtevke ali razlaga bruseljsko konven¬ cijo o izvrševanju sodb v civilnih in trgovinskih zadevah. 24 Mostovi 2005 Angleško-slovenski glosar Sodišča Evropskih skupnosti Pravni viri zakonodaje Skupnosti a) Primarni pravni viri Primarne pravne vire oziroma primarno za¬ konodajo sestavljajo ustanovitvene pogodbe (Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, Euratom) s svojimi aneksi in protokoli ter z drugimi pravnimi instrumenti, ki jih spreminjajo in dopolnjujejo. b) Sekundarni pravni viri Sekundarni pravni viri so pravni akti, ki so jih sprejele institucije Skupnosti pri izvajanju svojih pooblastil, ki so jim bila dodeljena s po¬ godbami. Sekundarne pravne vire obravna¬ va člen 249 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in ti viri so: ♦ uredbe - pravni akti, ki so v celoti zavezujo¬ či in se neposredno uporabljajo v vseh drža¬ vah članicah; ♦ direktive - pravni akti, ki so zavezujoči za ti¬ sto državo članico, na katero so naslovljeni, in sicer glede cilja, ki ga mora doseči; vendar pa se lahko nacionalni organi sami odločijo glede oblik in metod, ki jih bodo sprejeli, da bodo cilj dosegli; ♦ odločbe - pravni akti, ki so v celoti zavezujo¬ či za vse, na katere so naslovljeni; ♦ priporočila - nezavezujoči pravni akti; ♦ mnenja - nezavezujoči pravni akti. c) Drugi pravni viri Med pravnimi viri uvrščamo na tretje me¬ sto mednarodne sporazume po mednarod¬ nem pravu z državami, ki niso članice EU, in z mednarodnimi organizacijami. To so pred¬ vsem pogodbe o trgovskem sodelovanju ali o sodelovanju v industriji, tehnologiji in znano¬ sti. Kot četrti pravni viri nastopajo splošna pra¬ vna načela (načelo avtonomnosti, neposredne uporabnosti in nadvlade zakonodaje Skupno¬ sti, zagotavljanje osnovnih pravic, načelo pro¬ porcionalnosti, varstvo zakonitih pričakovanj, pravica do pravične obravnave in načelo, da so države članice odgovorne za kršitev zakonoda¬ je Skupnosti). Zadnji vir pa so sporazumi med državami članicami. Sestava Sodišča Sodišče sestavlja petindvajset sodnikov in osem generalnih pravobranilcev, ki jih soglas¬ no imenujejo vlade držav članic. Njihov man¬ dat traja šest let, po izteku mandata pa so lah¬ ko ponovno imenovani na položaj. Vsako tretje leto se zamenja vsaj polovica sodnikov in ge¬ neralnih pravobranilcev. Sodniki in generalni pravobranilci so lahko osebe, katerih neodvis¬ nost je nedvomna in ki izpolnjujejo pogoje za imenovanje. To pomeni, da so sodniki in gene¬ ralni pravobranilci tiste ustrezno usposobljene osebe, ki so bile v državah članicah na najvišjih sodniških položajih, ali ustrezno usposobljeni pravniki. Število sodnikov je odvisno od števi¬ la držav članic; skladno s tem načelom sestav¬ lja Sodišče po en sodnik iz vsake države čla¬ nice. Generalni pravobranilci pomagajo Sodiš¬ ču pri izvajanju njegove vloge. Glavna naloga generalnega pravobranilca je, da Sodišču jav¬ no predstavi obrazložene sklepne predloge o zadevi, za katero je določen. To je tako imeno¬ vano mnenje generalnega pravobranilca. Nje¬ govih nalog ne smemo zamenjati z nalogami tožilcev ali podobnih funkcionarjev. To vlo¬ go namreč opravlja Komisija, varuh interesov Skupnosti. Izmed generalnih pravobranilcev imenuje Sodišče glavnega generalnega pravo¬ branilca, njegov mandat pa traja eno leto. Sodišče ima predsednika, ki ga izvolijo sod¬ niki izmed sebe z absolutno večino na tajnem glasovanju za dobo treh let; lahko je ponovno izvoljen. Predsednik usmerja delo Sodišča in predseduje na obravnavah in posvetovanjih. Imenuje sodnika poročevalca za posamezno zadevo in tudi generalnega pravobranilca. Zasedanje Sodišča Sodišče zaseda na plenarnih sejah oziroma v velikem senatu, v katerem mora biti prisot¬ nih trinajst sodnikov, ali v senatih treh ali pet- 25 Suzana Novak Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 23-60 ih (oziroma šestih) sodnikov. Tudi senati ima¬ jo predsednike, ki jih imenuje Sodišče. Sodiš¬ če zaseda na plenarni seji, kadar država članica ali institucija Skupnosti, ki je stranka v postop¬ ku, tako zahteva ali kadar je zadeva zelo kom¬ pleksna ali pomembna. Druge zadeve obra¬ vnavajo senati. Sodišče pa lahko zaseda tudi na tako imenovani občni seji, ki se je morajo udeležiti vsi sodniki. Na občni seji zaseda ob postopku po katerem od teh členov: 195(2), 213(2), 216 ali 247(7) Pogodbe ES ali 107 d(2), 126(2), 129 ali 160 b(7) Pogodbe ESAE. Tajništvo in uprava Tajnika imenuje Sodišče za dobo šestih let. Njegove naloge na Sodišču so podobne nalo¬ gam, ki jih ima tajnik na nacionalnem sodišču. Vendar pa, drugače od tajnika na nacionalnem sodišču, deluje tudi kot generalni sekretar in¬ stitucije. Sodišče, ki je neodvisna in samostojna institucija, zraven tajništva vključuje tudi upra¬ vno infrastrukturo, ki zajema obsežno preva¬ jalsko in tolmaško službo, saj se pri delu na So¬ dišču uporabljajo vsi uradni jeziki Skupnosti. Pristojnosti Naloga Sodišča je, da zagotovi spoštovanje prava pri razlagi in uporabi pogodb o ustano¬ vitvi Evropskih skupnostih ter pri določbah, ki jih določijo pristojne institucije Skupnosti. Obveznosti in pooblastila Sodišča: ♦ spori med državami članicami, ♦ spori med EU in državami članicami, ♦ spori med institucijami, ♦ spori med posamezniki in EU, ♦ mnenja o mednarodnih sporazumih. Najpogostejše oblike tožb oziroma postopkov 1. Neposredne tožbe a) - Tožba zaradi neizpolnjevanja obvezno¬ sti držav članic (členi 226, 227, 228 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti) Sodišče odloča o tem, ali je država članica izpolnila svoje obveznosti, ki jih določa zako¬ nodaja Skupnosti. Vlogo za to obliko postop¬ ka lahko vloži Komisija ali katera izmed držav članic. Če Sodišče ugotovi, da država članica ni izpolnila obveznosti, jo mora zadevna država članica takoj izpolniti. Če pa po novem postop¬ ku, ki ga sproži Komisija, Sodišče ugotovi, da zadevna država članica ni upoštevala njegove sodbe, ji lahko naloži plačilo pavšalnega zne¬ ska ali denarne kazni. b) - Tožba za razveljavitev akta organa EU (člena 230, 231 Pogodbe o ustanovitvi Evrop¬ ske skupnosti) Država članica, Svet, Komisija in v nekate¬ rih okoliščinah Parlament lahko pri Sodišču vložijo vlogo za razveljavitev celotnega akta ali dela akta zakonodaje Skupnosti, če meni¬ jo, da je ta akt ali njegov del nezakonit. Prav tako lahko posamezniki zaprosijo za razvelja¬ vitev pravnih ukrepov, ki jih neposredno in po¬ samično zadevajo. Sodišče lahko tako preveri zakonitost aktov institucij Skupnosti. Če je tož¬ ba utemeljena, se izpodbijani ukrep razglasi za ničnega. c) - Tožba zaradi opustitve ukrepanja (člen 232 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupno¬ sti) Pogodbe zavezujejo Evropski parlament, Svet in Komisijo, da v določenih okoliščinah sprejemajo določene odločitve. Če tega ne sto¬ rijo, lahko države članice, druge institucije Skupnosti in pod določenimi pogoji pravne ter fizične osebe pri Sodišču vložijo vlogo za ta postopek, v katerem Sodišče preveri zako¬ nitost opustitve ukrepanja institucije Skupno¬ sti in kaznuje njeno molčečnost ali nedelova¬ nje, če ugotovi opustitev ukrepanja. d) Odškodninske tožbe - pri pogodbeni odgovornosti (člen 288(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti) Ta vrsta odškodninske tožbe se rešuje skladno s pravom, ki se uporablja za zadevno pogodbo. - pri nepogodbeni odgovornosti (člena 235 in 288(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti) V odškodninskih tožbah, ki temeljijo na ne¬ pogodbeni odgovornosti, Sodišče odloča o od¬ govornosti Skupnosti za škodo, ki so jo pov- 26 Mostovi 2005 Angleško-slovenski glosar Sodišča Evropskih skupnosti zročile njene institucije ali uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti. e) Spori med Skupnostjo in njenimi usluž¬ benci ali delovni spori (člen 235 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti) f) Pritožba proti sodbi Sodišča prve stop¬ nje (člen 225(1) Pogodbe o ustanovitvi Evrop¬ ske skupnosti) Pritožba je dovoljena le glede pravnih vpra¬ šanj, in sicer na podlagi nepristojnosti Sodiš¬ ča prve stopnje, kršitve postopka, ki neugod¬ no vpliva na interese pritožnika, ali če Sodišče prve stopnje krši zakonodajo Skupnosti. 2. Postopek za predhodno odločanje (člen 234 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupno¬ sti) Da se zagotovi enotna razlaga in uporaba zakonodaje Skupnosti, torej da se prepreči, da si države članice posamezne akte razlaga¬ jo po svoje, s čimer bi bila kršena homogenost evropske zakonodaje, so pogodbe vzpostavi¬ le sistem predhodnih odločitev, ki ne vzpo¬ stavlja hierarhičnega razmerja med Sodiščem in sodišči držav članic, temveč omogoča učin¬ kovito sodelovanje med njimi. Če je nacional¬ no sodišče v dvomu glede razlage ali upora¬ be pravnega akta Skupnosti, ki ga uporabljajo države članice EU, potem lahko zaprosi (ozi¬ roma v nekaterih primerih mora zaprositi) za predhodno odločitev Sodišča v zvezi z rele¬ vantnimi vprašanji, ki jih predloži Sodišču. Postopek za predhodno odločitev je posto¬ pek, ki ob zagotavljanju trajnega sodelova¬ nja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem jas¬ no prikazuje, da so tudi nacionalna sodišča varuh zakonodaje Skupnosti. Postopek prav tako omogoča državljanom EU, da zaprosijo za pojasnitev posameznega pravila Skupno¬ sti, ki jih zadeva. Čeprav lahko za odločitev zaprosi le nacionalno sodišče, ki je pooblašče¬ no, da presodi, ali je treba v postopek, ki teče pred njim, vključiti Sodišče, lahko v postopku za predhodno odločitev pred Sodiščem sode¬ lujejo vse udeležene stranke. Na koncu postopka izreče Sodišče pred¬ hodno odločitev. To pomeni, da odloči o za¬ konu oziroma razglasi, kaj je relevanten zakon Skupnosti. Nacionalno sodišče, ki mu je odlo¬ čitev namenjena, mora zakon spoštovati sklad¬ no z dano razlago Sodišča, brez sprememb ali preobračanja besed. Odločitev je prav tako v pomoč drugim nacionalnim sodiščem, ki se ukvarjajo z zadevo s podobno vsebino, o kate¬ ri je torej odločitev že bila izrečena. To pomeni, če sodišče države članice uporablja razlago So¬ dišča, ki jo je to že sprejelo v podobnem prime¬ ru, potem nacionalno sodišče ni zavezano, da za mnenje vpraša Sodišče. Postopek pred Sodiščem pri neposrednih tožbah 1. stopnja: sprožitev postopka Tožba se predloži Sodišču v obliki pisne vlo¬ ge, ki jo odvetnik pošlje tajništvu Sodišča. Ko tajnik Sodišča prejme vlogo, jo vpiše v register Sodišča. Tajnik poskrbi, da se obvestilo o tožbi in navedba tožnikovih zahtev objavita v Urad¬ nem listu Evropskih skupnosti. Nato se za za¬ devo določita sodnik poročevalec in general¬ ni pravobranilec, čigar naloga je, da skrbno spremlja razvoj postopka oziroma zadeve. Vlo¬ ga se prav tako vroči nasprotni stranki, ta pa ima mesec dni časa, da vloži odgovor na tož¬ bo. Na ta odgovor lahko tožnik odgovori, na njegov odgovor pa nato še toženi. Vsak ima za odgovor mesec dni časa. Rokov za vložitev teh dokumentov se morajo stranke strogo držati, razen če predsednik Sodišča izjemoma dovoli podaljšanje roka. 2. stopnja: pripravljalne poizvedbe in poro¬ čilo za obravnavo Ko je pisni postopek končan in so predstav¬ ljena poročilo sodnika poročevalca in mnenja generalnega pravobranilca, se odloči, ali so po¬ trebne pripravljalne poizvedbe in ali bo zade¬ vo obravnaval senat ali celotno sodišče (odvis¬ no od pomembnosti oziroma kompleksnosti zadeve). Potem ko je bil vložen še zadnji sod¬ ni spis oziroma ko so opravljene pripravljal¬ ne poizvedbe, če so bile, določi predsednik So¬ dišča datum javne obravnave. V poročilu za obravnavo sodnik poročevalec povzame vsa domnevna dejstva in utemeljitve strank ter stranskih udeleženk, če so. Poročilo predstavi javno v jeziku obravnave. 27 Suzana Novak Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 23-60 3. stopnja: javna obravnava in mnenje ge¬ neralnega pravobranilca Na tej stopnji postopka se zadeva obravna¬ va javno. Obravnave se udeležijo sodniki in ge¬ neralni pravobranilec, ki mu je bila zadeva do¬ deljena. Ti lahko strankam postavijo vprašanja, ki se jim zdijo potrebna in relevantna. Po nekaj tednih generalni pravobranilec javno predstavi svoje mnenje Sodišču. V njem podrobno anali¬ zira dejstva in predvsem pravne vidike zadeve ter predlaga rešitev problema. S tem se ustni postopek konča. 4. stopnja: posvetovanje in sodba Na podlagi osnutka sodbe, ki ga pripra¬ vi sodnik poročevalec, se sodniki posvetujejo. Na posvetovanjih ne sodeluje nihče razen njih. Vsak sodnik lahko predlaga spremembe. Ko se sodniki odločijo in strinjajo glede končnega be¬ sedila, javno izrečejo sodbo. Postopek pred Sodiščem pri predhodnem odločanju Nacionalno sodišče predloži vprašanja v zvezi z veljavnostjo ali razlago določb zakono¬ daje Skupnosti, navadno v obliki sodne odloč¬ be skladno z nacionalnimi postopkovnimi pra¬ vili. Vloge se prevedejo v vse jezike Skupnosti in se nato vročijo strankam v glavnem postop¬ ku in tudi državam članicam, Komisiji ter, če je treba, Svetu. Obvestilo, v katerem so navedena imena strank in tenor vprašanja, se nato objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Stranke, države članice in institucije Skupno¬ sti imajo dva meseca časa, da predložijo svo¬ je pisne pripombe Sodišču. Preostali del po¬ stopka je enak kot pri neposrednih tožbah. Vsi, ki so upravičeni, da predložijo pisne pripom¬ be, lahko svoje utemeljitve tudi ustno predsta¬ vijo na obravnavi. Potem ko generalni pravo¬ branilec izda svoje mnenje in po posvetovanju sodnikov se »sodba« javno prebere in tajnik Sodišča jo pošlje nacionalnemu sodišču, ki je zaprosilo za predhodno odločitev. pisati vsi sodniki, ki so sodelovali na posveto¬ vanju. Prebere se vedno javno. Sodbe Sodišča in mnenja generalnega pravobranilca se objavi¬ jo v Zbirki odločb Sodišča Evropskih skupno¬ sti in Sodišča prve stopnje v vseh uradnih jezi¬ kih Skupnosti. Sodbe so zavezujoče narave. Ker pa nima¬ jo veljavnega precedensa, načeloma niso ne¬ posredno zavezujoče za vse države članice, temveč veljajo samo za stranke v sporu. Se¬ veda je pri tem opaziti odmike, na primer pri sodbi v postopku za razveljavitev akta, kjer je sodba obvezujoča za vse države čla¬ nice. Enak učinek ima »sodba« v postopku za predhodno odločitev. Vendar pa Sodiš¬ če nima kazenskopravne pristojnosti, da bi s sredstvi prisile zagotavljalo izvrševanje so¬ dbe. Neupoštevanje sodbe se lahko kaznuje le z denarno kaznijo. Proti sodbi Sodišča ni mogoče vložiti pritož¬ be. Stranke lahko zaprosijo le za ponovno pro¬ učitev sodbe, če so bila ugotovljena nova dej¬ stva, ki bi lahko nanjo vplivala, za popravek sodbe, pri čemer se popravijo napake pri pisa¬ nju, računanju ali podobno, za revizijo sodbe in razlago sodbe. Jezik postopka oziroma obravnave Jezik Sodišča je francoščina. Jezik postopka je lahko kateri koli od uradnih jezikov EU. V katerem jeziku bo potekal postopek, načeloma odloči tožnik. Če ima država članica več urad¬ nih jezikov, tožnik izbere tistega, ki mu najbolj ustreza. Pravna pomoč Če stranka ni sposobna v celoti ali deloma poravnati stroškov postopka, lahko zaprosi za pravno pomoč. V prošnji mora navesti vse do¬ kaze, ki potrjujejo njeno nezmožnost. Senat, ki mu pripada sodnik poročevalec, pa odloči, ali bo pravna pomoč odobrena ali ne. Sodbe O sodbah odloča Sodišče večinsko. Loče¬ nih odklonilnih mnenj ni. Sodbo morajo pod- 28 Mostovi 2005 Angleško-slovenski glosar Sodišča Evropskih skupnosti 3. Slovar A ACTION-tožba ♦ admissible action dopustna tožba, enforce- ment action izvršilna tožba, expedited action pospešena tožba, joined actions [in] joint ac¬ tion skupna tožba, main action glavna tož¬ ba (tožba, ki teče pred sodiščem države čla¬ nice in v zvezi s katero je to sodišče vložilo zahtevo pri Sodišču za predhodno odločanje), pending action tožba, ki teče, viseča tožba, successful action uspešna tožba, well found- ed action upravičena/utemeljena tožba ♦ action devoid of purpose tožba brez vsebi¬ ne ♦ adjudicate on action odločiti/razsoditi v tožbeni zadevi, annul an action razveljavi¬ ti/anulirati tožbo, begin an action začeti tož¬ bo, bring an action against sb. vložiti tožbo proti komu, tožiti koga, challenge an action izpodbijati tožbo, commence an action zače¬ ti tožbo, dismiss an action zavreči tožbo, file an action vložiti tožbo, hear and determine (at first instance) an action obravnavati in odločiti o tožbi (na prvi stopnji), initiate an action začeti tožbo, institute an action spro¬ žiti/začeti tožbo, join actions združiti tožbe, lodge an action vložiti tožbo, take an action to judgment razsoditi o tožbi, uphold an ac¬ tion as admissible odobriti tožbo kot do¬ pustno ♦ action arises under Aricle 13 tožba na pod¬ lagi člena 13 Direct action - neposredna tožba Direct actions refer to the "proceedings brought in the Court of Justice against Mem- ber States to establish that they have infringed their Community obligations". Neposredne tožbe so »tožbe, vložene pri So¬ dišču, proti državam članicam, da se ugotovi, ali so kršile svoje obveznosti v Skupnosti«. (Brown in Kennedy 1994:105) Opomba Pri Sodišču Evropskih skupnosti poznamo dve vrsti postopkov: neposredne tožbe in zahteve po predhodnem odločanju (-> proceedings -> preli- minary ruling proceedings), kijih na Sodišče vloži sodišče države članice. Action for annulment - tožba za razveljavitev, ničnostna tožba The purpose of actions for annulment is to have binding legal instrument of the Council, Commission, Parliament or the European Cen¬ tral Bank annulled. Namen ničnostne tožbe/tožbe za razvelja¬ vitev je razveljavitev obvezujočega pravnega instrumenta Sveta, Komisije, Parlamenta ali Evropske centralne banke. (Borchardt 1999: 85) -> -> člena 230, 231 Pogodbe o ustanovitvi Evrop¬ ske skupnosti action for damage - odškodninska tožba Citizens and firms - and also Member States - that sustain damage by reason of fault com- mitted by EC staff can file actions for damages at the CFI (individuals and firms) or the Court of Justice (Member States). Državljani in podjetja - in tudi države čla¬ nice -, ki so pretrpeli škodo zaradi napake, ki jo je storilo osebje ES, lahko pri Sodišču prve stopnje (posamezniki in podjetja) ali pri Sodiš¬ ču (države članice) vložijo odškodninsko tož¬ bo. (Borchardt 1999:86) -> -> člena 235, 288 Pogodbe o ustanovitvi Evrop¬ ske skupnosti action for failure to act - tožba zaradi opustitve ukrepanja And Article 175, as amended, deals with ac¬ tions for inactivity, or the failure to act, on the part of the European Parliament, the Coun¬ cil, the Commission or the European Central Bank. Spremenjeni člen 175 je v zvezi s tožbami za¬ radi opustitve ukrepanja ali nedelovanja Ev¬ ropskega parlamenta, Sveta, Komisije ali Ev¬ ropske centralne banke. (Brovvn in Kennedy 1994:124) -> -> člen 232 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti action for inactivity - tožba zaradi nedelovanja -> action -> action for failure to act 29 Suzana Novak Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 23-60 action for infringement of an obligation - tožba zaradi kršitve obveznosti Before a Member State brings an action against another Member State for an alleged infringement of an obligation under this Trea- ty, it shall bring the matter before the Commis- sion. Preden država članica toži drugo državo čla¬ nico zaradi domnevne kršitve obveznosti iz te pogodbe, mora zadevo predložiti v obravnavo Komisiji. (člen 227 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupno¬ sti) action on grounds for lack of competence - tožba zaradi nepristojnosti It shall for this purpose have jurisdiction in actions brought by a Member State, the Eu- ropean Parliament, the Council or the Com- mission on grounds of lack of competence, infringement of an essential procedural re- quirement, infringement of this Treaty or of any rule of law relating to its application, or misuse of powers. V ta namen lahko sodi o tožbah, ki jih vlo¬ ži država članica, Evropski parlament, Svet ali Komisija zaradi nepristojnosti, bistvene kršit¬ ve postopka, kršitve te pogodbe ali katerega koli pravnega pravila, ki se nanaša na uporabo te pogodbe ali zlorabo pooblastil. (člen 230 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupno¬ sti) ADMINISTRATOR - upravnik The Registrar shall be responsible, under the authority of the President, for the administra- tion of the Court, its financial management and its accounts; he shall be assisted in this by an administrator. Poročevalec, ki je podrejen predsedniku So¬ dišča, je odgovoren za upravljanje Sodišča, fi¬ nančno poslovanje in proračun Sodišča; pri tem mu pomaga upravnik. (člen 23 Rules of Procedure) ♦ principal administrator glavni upravnik ADMISSIBILITY OF THE APPLICATION - dopustnost vloge VVithout prejudice to its decision on the sub¬ stance, the Court, in closed session, shall, after hearing the Advocate General and having re- gard to the vvritten observation of the parties, give in the form of a judgment its decision on the admissibility of the application. Sodišče izda po nastopu generalnega pravo¬ branilca in proučitvi pisnih pripomb strank na zaprti seji odločitev v obliki sodbe o dopust¬ nosti vloge in pri tem ne posega v odločitev o vsebini. (čien 100(1) Rules of Procedure) ADVISER - svetovalec Such agents, advisers and lawyers shall, when they appear before the Court, enjoy the rights and immunities necessary to the inde- pendent exercise of their duties, under condi- tions laid down in the Rules of Procedure. Ti zastopniki, svetovalci in odvetniki uživa¬ jo pri zastopanju na Sodišču pravice in imuni¬ tete, potrebne za neodvisno opravljanje nalog, pod pogoji, ki jih določa poslovnik. (člen 19 Protokola o Statutu Sodišča Evropskih skupnosti) ♦ appoint adviser imenovati (na položaj) sve¬ tovalca ADVOCATE GENERAL, [tudi] advocate-general - generalni pravobranilec It shall be the duty of the Advocate Gener¬ al, acting with complete impartiality and in- dependence, to make, in open court, reasoned • submissions on cases which, in accordance < with the Statute of the Court of Justice, require ' his involvement. ‘ Dolžnost generalnega pravobranilca je, da i popolnoma nepristransko in neodvisno javno c predstavi obrazložene sklepne predloge o za¬ devah, pri katerih je v skladu s statutom Sodiš- < ča zahtevano njegovo sodelovanje. I (člen 222 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupno- t sti) \ ♦ first advocate general prvi generalni pravo- 1 branilec n ♦ apoint an advocate general imenovati (na položaj) generalnega pravobranilca AGENT-zastopnik z The Member States and the institutions of the Communities shall be represented before A the Court by an agent appointed for each čase; ♦ the agent may be assisted by an adviser or b j ♦ a lawyer. 30 Mostovi 2005 Angleško-slovenski glosar Sodišča Evropskih skupnosti Države članice in institucije Skupnosti pred Sodiščem zastopa zastopnik, ki je imenovan za vsako zadevo posebej; zastopniku lahko po¬ maga svetovalec ali odvetnik. (člen 19 Protokola o Statutu Sodišča Evropskih skupnosti) ♦ apoint an agent imenovati (na položaj) za¬ stopnika AGREEMENT - sporazum; dogovor; pogodba ♦ apply an agreement uporabiti sporazum/do¬ govor/pogodbo, come to an agreement spo¬ razumeti/dogovoriti se, conclude an agree¬ ment skleniti sporazum/dogovor/pogodbo, enter into the agreement postati podpisni¬ ca sporazuma/dogovora/pogodbe, pridružiti se sporazumu/dogovoru/pogodbi, implement an agreement izvajati sporazum/dogovor/po¬ godbo, renew an agreement obnoviti spora¬ zum/dogovor/pogodbo, verify an agreement potrditi/overiti sporazum, potrditi/overiti do¬ govor, potrditi/overiti pogodbo ♦ agreement enters into force sporazum/do¬ govor/pogodba začne veljati European Economic Area Agreement - Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru The aim of the European Economic Area Agreement is to guarantee the free movement of persons, goods, Services and Capital; to pro- vide equal conditions of competition and to abolish discrimination on grounds of national- ity in ali 18 EEA States - the 15 EU States and 3 of the EFTA States. Namen Sporazuma o Evropskem gospo¬ darskem prostoru je zagotovitev prostega pretoka oseb, blaga, storitev in denarja; zago¬ tovitev enakih pogojev konkurence in odpra¬ va diskriminacije na podlagi narodnosti v vseh 18 državah EGP - v 15 članicah EU in treh čla¬ nicah Efte. (Introduction to the EFTA Court, http://www.efta- court.lu/introduction.asp) Kratica: EEA Agreement - Kratica: Spora¬ zum o EGP AID-pomoč ♦ State aid državna pomoč ♦ abolish aid ukiniti pomoč, apply for aid za¬ prositi za pomoč, grant aid odobriti pomoč, receive aid prejeti pomoč, refuse aid zavrni¬ ti pomoč, withdraw aid umakniti pomoč legal aid - pravna pomoč A party who is wholly or in part unable to meet the costs of the proceedings may at any time apply for legal aid. Stranka, ki je popolnoma ali delno nesposo¬ bna plačati stroške postopka, lahko kadar koli zaprosi za pravno pomoč. (člen 76(1) Rules of Procedure) APPEAL - pritožba An appeal may seek: to set aside, in whole or in part, the decision of the Court of First In¬ stance; the same form of order, in vvhole or in part, as that sought at first instance and shall not seek a different form of order. V pritožbi se lahko zahteva razveljavitev odločitve Sodišča prve stopnje v celoti ali njen del; enaka oblika sklepa, v celoti ali njegov del, kot je bila zahtevana na prvi stopnji. Nova ob¬ lika sklepa se zahteva. (člen 113(1) Rules of Procedure) ♦ admissible appeal dopustna pritožba, well founded appeal upravičena/utemeljena pri¬ tožba ♦ bring an appeal against sb./sth. vložiti pri¬ tožbo proti komu/čemu, dismiss an appeal zavreči pritožbo, lodge an appeal vložiti pritožbo, reject an appeal zavrniti pritožbo, withdraw an appeal umakniti pritožbo ♦ appeal against the decision of the Arbitrary Committee pritožba proti odločbi Arbitraž¬ nega odbora (-> -> člen 101 Rules of Procedu¬ re), appeal against the decision of the Court of First Instance pritožba proti odločitvi So¬ dišča prve stopnje (-^ členi 110-123 Rules of Procedure) ♦ appeal is allovved pritožba je dopustna, no appeal shall lie therefrom pritožba na pod¬ lagi tega ni možna APPELLANT - pritožnik The appeal shall state the date on which the decision appealed against was notified to the appellant. V pritožbi mora biti naveden datum, ko je bil pritožnik uradno obveščen o odločitvi, pro¬ ti kateri je bila vložena pritožba. (člen 112(2) Rules of Procedure) 31 Suzana Novak Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 23-60 APPLICANT - vložnik (npr. prošnje, tožbe ...); prosilec; tožnik Opomba Prevajanje leksema applicant ]e odvisno od sobese¬ dila. Osnovni pomen je vložnik (na primer: proš¬ nje, pritožbe, tožbe, zahtevka), prevodno ustrez¬ nico lahko izbiramo glede na to, kaj ta oseba vla¬ ga. Če vlaga tožbo, je tožnik, če vlaga prošnjo, je prosilec ... privileged applicant - privilegirani tožnik In the first plače Article 173 enumerates a Member State, the Council or the Commission as competent to bring an action to annul: they are accepted as having a sufficient legal inter- est to give them locus standi for such an action, and for this reason they are sometimes referred to as "privileged applicants". Najprej so v členu 173 našteti države članice, Svet in Komisija kot pristojni, da vložijo tožbo za razveljavitev: priznan jim je zadosten pra¬ vni interes, ki jim daje locus standi za tako tož¬ bo, zato jih včasih imenujemo »privilegirani tožniki«. (Brovvn in Kennedy 1994:130) APPLICATION [application for/to] [application of] - vloga (npr. prošnje, tožbe ...); prošnja; tožba uporaba The application shall be accompanied, where appropriate, by the measure the annul- ment of vvhich is sought or, in the circumstanc- es referred to in Article 232 of the EC Treaty and article 148 of the EAEC Treaty, by docu- mentary evidence of the date on vvhich an in- stitution was, in accordance with those Arti- cles, requested to act. Vlogi/tožbi mora biti priložen, kjer je to pri¬ memo, akt, katerega razveljavitev se zahteva, ali v okoliščinah iz člena 232 Pogodbe ES in čle¬ na 148 Pogodbe ESAE dokazilo z datumom, ko je bila institucija v skladu z navedenima členo¬ ma pozvana k ukrepanju. (člen 21 Protokola o Statutu Sodišča Evropskih skupnosti) Opomba Prevajanje besede application je odvisno od sobe¬ sedila. Osnovni pomen je vloga (npr. prošnje, pri¬ tožbe, tožbe, zahtevka), prevodno ustreznico lah¬ ko izbiramo glede na to, kaj oseba vlaga. ♦ admissible application dopustna vloga, di- rect application neposredna vloga, joint ap¬ plication skupna vloga, reasoned applica¬ tion utemeljena vloga, vvritten application pisna vloga ♦ application for an interim measure vlo¬ ga za začasno odredbo, application for a revision vloga za revizijo, application for stopping the proceedings vloga za preki¬ nitev/ustavitev postopka, application in- itiating the proceedings vloga za začetek postopka, application of act uporaba za¬ kona, application of rules uporaba pravil, application to intervene (in the case/pro- ceedings) vloga za pridružitev postopku/ za vstop stranke v postopek, application to set aside a judgement vloga za razve¬ ljavitev sodbe ♦ dismiss an application zavreči vlogo, lodge an application vložiti vlogo, make an appli¬ cation for sth. potegovati se za kaj, zaprositi za kaj, reject an application zavrniti vlogo, register an application vpisati vlogo (v regi¬ ster), serve an application to sb. vročiti vlo¬ go komu, submit an application to sb. pred¬ ložiti vlogo komu, suspend an application (začasno) razveljaviti vlogo ARGUMENT - utemeljitev; argument ♦ legal argument pravna utemeljitev, pravni argument ♦ hear an argument poslušati utemeljitev/ar¬ gument, submit an argument to sb. predlo¬ žiti utemeljitev/argument komu oral argument - ustna utemeljitev The purpose of oral argument is not to present party's point of view afresh but to clarify any matters vvhich the agent or law- yer regards as particularly important, espe- cially those referred to in the application for a hearing. Namen ustne utemeljitve ni ponovna pred¬ stavitev mnenja stranke v postopku, temveč razjasnitev zadev, za katere zastopnik ali od¬ vetnik meni, da so izredno pomembne, še po¬ sebej tistih, ki so omenjene v vlogi za obravna¬ vo. (člen 45 Practice Directions Relating to the Direct Actionsand Appeals) 32 Mostovi 2005 Angleško-slovenski glosar Sodišča Evropskih skupnosti argument of fact and iaw - utemeljena dejstva in zakon Within one month after Service on him of the application, the defendant shall lodge a defence, stating: (a) the name and address of the defen¬ dant; (b) the arguments of fact and law relied on; (c) the form of order soughtby the defendant; (d) the nature of any evidence offered by him. V enem mesecu po vročitvi tožbe tožena stranka vloži odgovor na tožbo, v katerem so navedeni: (a) ime in priimek tožene stranke; (b) utemeljena dejstva in zakon, na katere se tožena stranka sklicuje; (c) oblika sklepa, ki ga zahteva tožena stranka; (d) narava dokazov, ki jih predloži tožena stranka. (člen 40(1) Rules of Procedure) Opomba Za argument offact and law uporablja SVEŽ ustrez¬ nico dokazi dejstev in pravo. AUTHORITY - oblast; pooblastilo ♦ competent authority pristojna oblast, [star.] High Authority Evropska komisija, judicial authority sodna oblast, sodišče ♦ grant authority to sb. priznati oblast komu, pooblastiti koga ♦ under the authority of sb. biti podrejen komu EFTA Surveillence Authority - Nadzorni organ Efte The main task of the EFTA Surveillance Au- thority is to ensure that EEA rules are properly enacted and applied by the EFTA States. Glavna naloga Nadzornega organa Efte je zagotavljanje, da države Efte pravilno določajo in uporabljajo pravila EGP. (Aboutthe Efta Surveillance Authority) Kratica: ESA B BANK-banka European Central Bank - Evropska centralna banka Kratica: ECB - Kratica: ECB European Investment Bank - Evropska investicijska banka Kratica: EIB - Kratica: EIB C C- Oznaka za zadeve, ki jih obravnava Sodišče Evropskih skupnosti. (Brovvn in Kennedy 1994:25) Npr. C-207/01 Altair Chimica ČASE - zadeva; (sodni) primer Opomba O zadevi govorimo do izreka sodbe. Po izreku so¬ dbe postane obravnavana zadeva del sodne prak¬ se. Takrat ne govorimo več o zadevi, temveč o pri¬ meru. ♦ joined cases [in] joint čase združene zadeve, pending čase tekoča zadeva; viseča zadeva, primafacie čase jasna zadeva ♦ assign a čase to sb. dodeliti zadevo komu, bring a čase before sb. predložiti zadevo komu, decide a čase odločiti o zadevi, de- fer a čase odložiti/preložiti zadevo, deter- mine a čase odločiti o zadevi, disjoin cases razdružiti zadeve, dismiss a čase zavreči za¬ devo, examine a čase proučiti/preiskati za¬ devo, hear a čase obravnavati zadevo, hear a čase in carnera obravnavati zadevo za za¬ prtimi vrati/brez navzočnosti javnosti, join cases združiti zadeve, put a čase before sb. predložiti zadevo komu, refer a čase back to sb. vrniti zadevo komu, refer a čase to sb. predložiti zadevo komu, remove a čase from the register izbrisati zadevo/primer iz regi¬ stra, settle a čase rešiti zadevo, submit a čase to sb. predložiti zadevo komu, take part in the disposal of any čase sodelovati pri odlo¬ čanju o posamezni zadevi ♦ čase proceeds to judgment razsoditi o zadevi staff čase - delovni spori Staff cases involve disputes betvveen the Communities and their staff in relation to their terms of Service. Delovni spori so spori med Skupnostjo in njenimi uradniki v zvezi s pogoji njihovega službovanja. (Brovvn in Kennedy 1994:157) čase law - sodna praksa -> law -> čase law čase list - seznam obravnav -> list -> čase list čase number - številka zadeve; številka 33 Suzana Novak Mostovi XXXIX, št. i, 2005 , 23-60 primera -> number -> number of the čase CHAMBER-senat The Court shall form chambers consisting of three and five Judges. Sodišče oblikuje senate, ki jih sestavljajo po trije in pet sodnikov. (člen 16 Protokola o Statutu Sodišča Evropskih skupnosti) ♦ second chamber drugi senat, sixth chamber šesti senat ♦ chamber of three judges senat treh sodni¬ kov, chamber of five judges senat petih sod¬ nikov, chamber of seven judges senat sed¬ mih sodnikov ♦ create a chamber oblikovati senat, form a chamber oblikovati senat, set up a chamber ustanoviti senat, sit in a (grand) chamber za¬ sedati v (velikem) senatu grand chamber - veliki senat The Court shall sit in a Grand Chamber when a Member State or an institution of the Communities that is party to the proceedings so requests. Sodišče zaseda v velikem senatu, kadar to zahteva država članica ali institucija Skupno¬ sti, ki je stranka v postopku. (člen 16 Protokola o Statutu Sodišča Evropskih skupnosti) -> session 11 -X plenary session Opomba Veliki senat sestavlja 13 sodnikov. Grand chamber se uporablja v Statutu Sodišča Evropskih skupno¬ sti. V Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti se namesto grand chamber uporablja izraz plenary session. COMMISSION OF INQUIRY - preiskovalna komisija No Judge or Advocate General may take part in the disposal of any čase in which he has pre- viously taken part as Agent or Adviser or has acted for one of the parties, or in which he has been called upon to pronounce as a member of a court or tribunal, of a commission of inquiry or in any other capacity. Sodniki ali generalni pravobranilci ne sme¬ jo sodelovati pri odločanju o posamezni zade¬ vi, pri kateri so pred tem odločali kot zastopni¬ ki, svetovalci ali odvetniki ene od strank ali o kateri so podali mnenje kot člani sodišča, prei¬ skovalne komisije ali v kateri koli drugi funk¬ ciji. (člen 18 Protokola o Statutu Sodišča Evropskih skupnosti) CONDITION - pogoj ♦ determine conditions določiti pogoje, fulfil conditions izpolniti pogoje, lay down con¬ ditions določiti pogoje, set out conditions postaviti pogoje ♦ in accordance with the conditions v skladu s pogoji, under conditions pod pogoji Conditions of Employment [ m n.] - pogoji za zaposlitev The Court of Justice shall have jurisdiction in any dispute between the Community and its servants within the limits and under the condi¬ tions laid down in the Staff Regulations or the Conditions of Employment. Sodišče je v mejah in pod pogoji, ki so dolo¬ čeni v delovnih predpisih ali v pogojih za za¬ poslitev, pristojno za vse spore med Skupnost¬ jo in njenimi uslužbenci. (člen 236 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupno¬ sti) COURT-sodišče ♦ competent court pristojno sodišče, national court domače/državno/nacionalno sodišče, court of a Member State sodišče države čla¬ nice ♦ court decides sodišče odloči (v zadevi), court finds sodišče odloči/razsodi/ugotovi (v zade¬ vi), court holds sodišče meni/odloči/odredi (v zadevi), court sits (as a full court/in cham¬ ber) sodišče zaseda (v popolni sestavi/v se¬ natu) ♦ before the court pred sodiščem full court - sodišče v popolni sestavi, občna seja The Court shall sit as a full Court vvhere cases are brought before it pursuant to Arti- cle 195(2), Article 213(2), Article 216 or Article 247(7) of the EC Treaty or Article 107d(2), Article 126(2), Article 129 or Article 160b(7) of the EAEC Treaty. Sodišče zaseda v popolni sestavi/na občni seji, kadar so mu predložene zadeve v skladu s členi 195(2), 213(2), 216 ali 247(7) Pogodbe ES 34 Mostovi 2005 Angleško-slovenski glosar Sodišča Evropskih skupnosti ali členi 107 d(2), 126(2), 129 ali 160 b(7) Pogod¬ be ESAE. (člen 16 Protokola o Statutu Sodišča Evropskih skupnosti) in open court - na javni (sodni) obravnavi, javno Judgments shall be read in open court. Sodbe se preberejo na javni obravnavi/jav¬ no. (člen 37 Protokola o Statutu Sodišča Evropskih skupnosti) court judgment - sodba sodišča ->judgmentl| ->judgmentofthecourt -> -> členi 63-66 Rules of Procedure Court of Auditors - Računsko sodišče Court of European Economic Area - Sodišče Evropskega gospodarskega prostora Kratica: EEA Court - Kratica: Sodišče EGP Court of European Free Trade Association - Sodišče Evropskega združenja za prosto trgovino Kratica: EFTA Court - Kratica: Sodišče Efte Court of First Instance - Sodišče prve stopnje Court of Justice of the European Communities - Sodišče Evropskih skupnosti court of law - sodišče As regards such advisers and lawyers who appear before it, the Court shall have the pow- ers normally accorded to courts of law, un- der conditions laid down in the Rules of Pro¬ cedure. Sodišče ima glede svetovalcev in odvetni¬ kov, ki nastopajo pred njim, pooblastila, ki so običajna za sodišča, pod pogoji, določenimi v poslovniku. (člen 19 Protokola o Statutu Sodišča Evropskih skupnosti) court register - register sodišča register -> court register D DECISION - odločitev - sklep (če je to pisni akt sodišča) The decision (op. of the Court) establishing a judicial panel shall lay down the rules on the organisation of the panel and the extent of the jurisdiction conferred upon it. Sklep o ustanovitvi sodnega oddelka določa pravila o organizaciji oddelka in obsegu nanj prenesene pristojnosti. (člen 225 a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skup¬ nosti) - odločba ([EU] eden od štirih pisnih pravnih aktov evropske zakonodaje) In some cases the Community institutions may themselves be responsible for implement- ing the Treaties, or regulations and general ECSC decisions, and this will be possible only if they are in a position to take measures bind- ing on particular individuals, firms or Mem- ber States. In the Community legal order this function is fulfilled by the individual decision, which is the means normally available to Com- munity institutions to order that a measure be taken in an individual čase. V nekaterih primerih so institucije Skupno¬ sti same odgovorne za izvajanje pogodb, uredb in splošnih odločb ESPJ, pod pogojem, da so pristojne za sprejemanje zavezujočih ukrepov v zvezi z določenimi posamezniki, podjetji ali državami članicami. V pravnem redu Skupno¬ sti ima to funkcijo individualna odločba, ki je sredstvo, navadno na razpolago institucijam Skupnosti, da odredijo sprejetje ukrepa v zvezi s posamezno zadevo. (Borchardt 1999:69) ♦ adverse decision nasprotna odločba/odlo¬ čitev, nasprotni sklep, applicable decision uporabna/veljavna odločba, uporabna/ve¬ ljavna odločitev, uporaben/veljaven sklep, (legally) binding decision (zakonsko) obve¬ zujoča/zavezujoča odločba, (zakonsko) ob¬ vezujoča/zavezujoča odločitev, (zakonsko) obvezujoč/zavezujoč sklep, favourable de¬ cision ugodna odločba/odločitev, ugoden sklep, final decision končna odločitev, kon¬ čen sklep, pravnomočna odločba, general decision splošna odločba/odločitev, splošen sklep, joined decisions [in] joint decision skupna odločba/odločitev, skupen sklep, negative decision negativna odločitev, rea- soned decision utemeljena odločba/odloči¬ tev, utemeljen sklep, valid decision veljavna odločba/odločitev, veljaven sklep, void deci- 35 Suzana Novak Mostovi XXXIX, št. i, 2005 , 23-60 sion neveljavna/nična odločba, neveljavna/ nična odločitev, neveljaven/ničen sklep ♦ adopt a decision sprejeti odločbo/odločitev/ sklep, annul a decision razveljaviti/anuli- rati odločbo, razveljaviti/anulirati odločitev, razveljaviti/anulirati sklep, appeal against a decision vložiti pritožbo proti odločbi/odlo¬ čitvi/sklepu, apply a decision uporabiti od¬ ločbo/odločitev/sklep, apply for a decision zaprositi za odločitev, cancel a decision pre¬ klicati odločbo/odločitev/sklep, challenge a decision izpodbijati odločbo/odločitev/sklep, communicate a decision sporočiti/posredo¬ vati odločbo, sporočiti/posredovati odločitev, sporočiti/posredovati sklep, comply with a decision ravnati v skladu z odločbo/odločit¬ vijo/s sklepom; držati se odločbe/odločitve/ sklepa; upoštevati odločbo/odločitev/sklep, contest a decision izpodbijati odločbo/odlo¬ čitev/sklep, deliver a decision izdati/izreči odločbo, izdati/izreči odločitev, izdati/izreči sklep, dismiss a decision zavreči odločbo/ odločitev/sklep, draw up a decision sesta¬ viti odločbo/odločitev/sklep, enforce a deci¬ sion zagotoviti izpolnitev/izvršitev odločbe, zagotoviti izpolnitev/izvršitev odločitve, za¬ gotoviti izpolnitev/izvršitev sklepa, give a decision izdati/dati odločbo, izdati/dati, iz¬ dati/dati odločitev, izdati/dati sklep, imple- ment a decision izvajati odločbo/odločitev/ sklep, notify a decision to sb. koga (uradno) obvestiti o odločbi/odločitvi/sklepu, observe a decision ravnati v skladu z odločbo/odlo¬ čitvijo/s sklepom; upoštevati odločbo/odloči¬ tev/sklep, produce a decision predložiti od¬ ločbo/odločitev/sklep, pronounce a decision izreči/razglasiti odločbo, izreči/razglasiti od¬ ločitev, izreči/razglasiti sklep, quash a de¬ cision razveljaviti odločbo/odločitev/sklep, reverse a decision razveljaviti odločbo/odlo¬ čitev/sklep, revievv a decision (ponovno) pre¬ soditi/preveriti/revidirati odločbo, (ponovno) presoditi/preveriti/revidirati odločitev, (po¬ novno) preveriti/revidirati sklep, serve a de¬ cision to sb. vročiti odločbo/odločitev/sklep komu, set aside a decision razveljaviti od¬ ločbo/odločitev/sklep, take a decision spre¬ jeti odločbo/odločitev/sklep, vary a decision spremeniti odločbo/odločitev/sklep enforceable decision - izvršljiva odločba If the sums demanded are not paid within the period prescribed by the Registrar, he shall request the Court to make an enforceable deci¬ sion and to order its enforcement in accordance with Articles 44 and 92 of the ECSC Treaty, 187 and 192 of the EC Treaty or 159 and 164 of the EAEC Treaty. Če zahtevani zneski niso plačani v roku, ki ga je določil tajnik Sodišča, lahko ta zahteva, da Sodišče izda izvršljivo odločbo in odredi nje¬ no izvršbo v skladu s členoma 44 in 92 Pogod¬ be ESPJ, členoma 187 in 192 Pogodbe ES ali čle¬ noma 159 in 164 Pogodbe ESAE. (člen 22(2) Instructions to the Registrar, http://curia. eu.int/en/instit/presentationfr/index.htm) framevvork decision - okvirna uredba The Court of Justice of the European Com- munities shall have jurisdiction, subject to the conditions laid down in this article, to give pre- liminary rulings on the validity and interpreta- tion of framework decisions and decisions, on the interpretation of conventions established under this title and on the validity and inter¬ pretation of the measures implementing them. Sodišče Evropskih skupnosti je ob upošteva¬ nju pogojev iz tega člena pristojno za predhod¬ no odločanje o veljavnosti in razlagi okvirnih uredb in sklepov o razlagi konvencij na podla¬ gi tega naslova ter o veljavnosti in razlagi ukre¬ pov za njihovo izvajanje. (člen 35(1) Pogodbe o Evropski uniji) individual decision - odločba -> decision ([EU]) Opomba V Pogodbah ES in Euratom se uporablja decision, v Pogodbi ESPJ pa individual decision. Za oba termi¬ na se v slovenščini uporablja izraz odločba. judicial decision - odločitev sodišča; sodna odločba; sklep sodišča The national court submits questions con- cerning the interpretation or validity of a pro- Vision of Community law, generally in the form of a judicial decision in accordance with national procedural rules. Sodišče posamezne države predloži vprašanja v zvezi z razlago ali veljavnostjo določbe prava Skupnosti, in to navadno v obliki odločitve sodiš¬ ča v skladu s postopkovnimi pravili te države. 36 Mostovi 2005 Angleško-slovenski glosar Sodišča Evropskih skupnosti (Http://curia.eu.int/en/instit/presentationfr/index. htm) decision of principle - načelna odločitev Where the Court of First Instance considers that the čase requires a decision of principle likely to affect the unity or consistency of Com- munity law, it may refer the čase to the Court of Justice for a ruling. Če Sodišče prve stopnje meni, da je glede kake zadeve potrebna načelna odločitev, ki bi lahko prizadela enotnost ali doslednost prava Skupnosti, lahko zadevo izroči v odločanje So¬ dišču. (člen 225(3) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skup¬ nosti) DEFENCE - obramba - odgovor na tožbo VVithin one month after Service on him (op. defendant) of the application (op. action), the defendant shall lodge a defence, stat- ing: (a) the name and address of the defen¬ dant; (b) the arguments of fact and law re- lied on; (c) the form of order sought by the defendant; (d) the nature of any evidence of- fered by him. V mesecu dni po vročitvi tožbe mora tožena stranka vložiti odgovor na tožbo, v katerem na¬ vede: (a) ime in naslov tožene stranke; (b) ute¬ meljena dejstva in zakon, na katere se sklicuje; (c) obliko sklepa, ki ga zahteva tožena stranka; (d) naravo dokazov, ki jih je predložila. (člen 40(1) Rules of Procedure) ■ž submission 11 -ž (vvritten) submission in defen¬ ce ♦ lodge a defence vložiti odgovor na tožbo DEFENDANT -toženec, tožena stranka (v postopku) The application shall be served on the defen¬ dant. Vloga se vroči tožencu/toženi stranki. (člen 39 Rules of Procedure) DELIBERATION - odločanje; posvetovanje; razprava ♦ participate in deliberations sodelovati pri odločanju/posvetovanju/razpravi, sit in de¬ liberations zasedati na posvetovanju/raz¬ pravi, take part in deliberations sodelovati pri odločanju/posvetovanju/razpravi deliberation of the Court - posvetovanje Sodišča The deliberations of the Court shall be and shall remain secret. Posvetovanja Sodišča so in ostanejo tajna, (člen 35 Protokola o Statutu Sodišča Evropskih skupnosti) DIRECTIVE - direktiva ([EU] eden od štirih pisnih pravnih aktov evropske zakonodaje) The EC/Euratom directive, which has the ECSC recommendation as its equivalent, is the most important legislative instrument along- side the regulation. Its purpose is to reconcile the dual objectiveness of both securing the nec- essary uniformity of Community law and re- specting the diversity of national traditions and structures. What the directive aims for then is not the unification of the law, which is the regulation's purpose, but is harmonisation. Direktiva v Pogodbah ES in Euratom, kate¬ re ustreznica je priporočilo v Pogodbi ESPJ, je poleg uredbe najpomembnejši zakonodajni in¬ strument. Njen namen je uskladiti objektivnost pri varovanju enotnosti prava Skupnosti in pri upoštevanju raznolikosti nacionalnh tradicij ter struktur. Namen direktive ni poenotenje za¬ konodaje, to je namen uredbe, temveč uskladi¬ tev zakonodaje. (Borchardt 1999:65) ♦ binding directive obvezujoča/zavezujoča direktiva ♦ annul a directive razveljaviti/anulirati di¬ rektivo, break a directive prekršiti direkti¬ vo, implement a directive izvajati direktivo, issue a directive izdati direktivo, transpose a directive (into national law) prenesti di¬ rektivo (v nacionalno pravo) Council directive - direktiva Sveta Council Directive 77/388/EEC (C-4/89) — direktiva Sveta 77/388/EGS E EAEC-ESAE EAEC Treaty (-> treaty Treaty establish- ing the European Atomic Energy Community) - Pogodba ESAE (Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo) 37 Suzana Novak Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 23-60 EC-ES EC Treaty (-¥ Treaty Treaty establishing the European Community) - Pogodba ES (Pogodba o ustanovitvi Ev¬ ropske skupnosti) ECB-ECB European Central Bank - Evropska centralna banka ECR - European Court Reports (-> report) - Poročila Evropskega sodišča ECSC-ESPJ ECSC Treaty (-> treaty -> Treaty establishing the European Coal and Steel Community) - Pogodba ESPJ (Pogodba o ustanovitvi Ev¬ ropske skupnosti za premog in jeklo) EEA-EGP European Economic Area EEA Agreement (-> agreement) EEA Court (-ž court) - Evropski gospodarski prostor Sporazum o EGP Sodišče EGP EEC-EGS EEC Treaty (-> treaty -> Traty establishing European Economic Community) - Pogodba EGS (Pogodba o ustanovitvi Ev¬ ropske gospodarske skupnosti) EFFECT-učinek ♦ adverse effect nasprotni učinek, binding ef- fect obvezujoči/zavezujoči učinek, dissuasive effect ločeni odklonilni učinek, interim effect začasni učinek, legal effect pravni učinek ♦ consider effect as definite učinek velja kot dokončen, suspend effect of sth. (začasno) zadržati/prekiniti učinkovanje česa direct effect of Community law - neposredni učinek prava Skupnosti Direct effect (op. of the Community law) thus has the effect of penalising the offending Member State. Neposredni učinek ima moč kaznovati dr¬ žavo članico, ki je kršila svoje obveznosti. (Borchardt 1999:67) horizontal direct effect - vodoravni neposredni učinek The direct effect of directives/ECSC recom- mendations in relations between citizens them- selves (''horizontal direct effect') has not been accepted by the Court of Justice. Sodišče ni priznalo neposrednega učinka di¬ rektiv/priporočil ESPJ v odnosih med državlja¬ ni samimi ('vodoravni neposredni učinek'). (Borchardt 1999:67) vertical direct effect - navpični neposredni učinek In that context it is significant that the Court of Justice has applied the principle solely in cas- es betvveen a Citizen and a Member State, and then only when the directive was for the Citi¬ zen^ benefit and not to his detriment - in oth- er words when the citizen's position under the law as amended under the directive was more favourable than under the old law (known as 'vertical direct effect'). V tem kontekstu je pomembno, da je Sodišče uporabilo to načelo izključno v zadevah med državljanom in državo članico in samo takrat, kadar je bila direktiva v korist in ne v škodo državljana - z drugimi besedami, kadar je bil položaj državljana pod spremenjeno direktivo ugodnejši kot pod staro ('navpični neposred¬ ni učinek'). (Borchardt 1999:67) legal effect vis-'a-vis third parties - pravni učinek nasproti tretjim strankam The Parliament was not expressly men- tioned, according to the Court, because, in its original version, the Treaty merely granted it power to adopt measures intended to have le¬ gal effect vis-a-vis third parties. Po mnenju Sodišča Parlament ni bil izrecno omenjen, ker mu je pogodba v izvirni različi¬ ci dala samo pooblastilo, da sprejema ukrepe, ki naj bi imeli pravni učinek nasproti tretjin 1 strankam. (Brown in Kennedy 1994:129) suspensory effect - odložilni učinek Actions brought before the Court of Justice shall not have suspensory effect. Tožbe, vložene pri Sodišču, nimajo odložil¬ nega učinka. 38 Mostovi 2005 Angleško-slovenski glosar Sodišča Evropskih skupnosti (člen 242 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupno¬ sti) EFTA - Efta, [in] EFTA European Free Trade Association EFTA Court (-> court) EFTA State EFTA Surveillance Authority (-> authority) - Evropsko združenje za prosto trgovino Sodišče Efte Država članica Efte Nadzorni organ Efte EIB-EIB European Investment Bank - Evropska inve¬ sticijska banka ESA- EFTA Surveillence Authority (-> authority) - Nadzorni organ Efte EU-EU EU Treaty (-> treaty -> Treaty on European Union) - Pogodba EU (Pogodba o Evropski uniji) F FORM OF ORDER - oblika zahtevanega sklepa The application shall contain the applicant's name and permanent address and the descrip- tion of the signatory, the name of the party or names of the parties against whom the applica- hon is made, the subject-matter of the dispute, the form of order sought and a brief statement of the pleas in law on which the application is based. Tožba mora vsebovati ime in stalni naslov tožnika ter opis podpisanega, ime stranke ali strank, proti katerim je tožba vložena, pred- me t spora, obliko zahtevanega sklepa in kra¬ tek povzetek tožbenih razlogov, na katerih te- melji tožba. (člen 21 Protokola o Statutu Sodišča Evropskih skupnosti) Opomba Za form of order uporablja SVEŽ ustreznico oblika odredbe. H HEARING - obravnava; zaslišanje ♦ hearing of the advocate general nastop gene¬ ralnega pravobranilca, hearing of an agent, adviser/expert/lawyer/party/witness zasliša¬ nje zastopnika/svetovalca/izvedenca/ odvetni¬ ka/stranke/priče, hearing of the submissions of the advocate general poslušanje sklepnih predlogov generalnega pravobranilca ♦ conduct a hearing voditi obravnavo/zasliša¬ nje, hold a hearing obravnavati, prepare a hearing pripraviti obravnavo/zaslišanje public hearing - javna obravnava At the public hearing, the parties' lawyers are invited to put their čase before the judges and the advocate-general, who can question them. Na javni obravnavi odvetniki strank pred¬ stavijo svojo zadevo sodnikom in generalne¬ mu pravobranilcu; ti lahko odvetnike tudi iz¬ prašajo. (The Court ofJustice, http://www.europa.eu.int/ institutions/court/index_en.htm) Imm - Oznaka za vlogo za preklic imunitete insti¬ tucije Skupnosti. (Brown in Kennedy 1994:25) I INJUSTICE - nepravičnost normative injustice - normativna nepravičnost Liability under the terms of Article 215(2) can extend to liability in respect of legislation - what has been referred to in the context of Community law as "normative injustice". Normative is here used to describe an act such as a regulation, laying down a rule, as opposed to an individual decision. Odgovornost po členu 215(2) se lahko raz¬ širi na odgovornost glede zakonodaje - to se v povezavi s pravom Skupnosti imenuje »nor¬ mativna nepravičnost«. Beseda normativno je tu rabljena za opis pravnega akta, kot je na pri¬ mer uredba, ki v nasprotju s posamezno odloč¬ bo določa splošno pravilo. (Brown in i measure -> measure of inquiry INTERVENER - stranska udeleženka, intervient However, interveners other than the Mem- ber States and the institutions of the Commu- nities may bring such an appeal only where the decision of the Court of First Instance directly affects them. Stranske udeleženke/intervienti razen dr¬ žav članic in institucij Skupnosti lahko vloži¬ jo takšno pritožbo le, če jih odločitev Sodišča prve stopnje neposredno prizadeva. (člen 56 Protokola o Statutu Sodišča Evropskih skupnosti) INTERVENTION - posredovanje ♦ intervention at first instance posredovanje na prvi stopnji ♦ allow intervention in the case/proceedings dopustiti, da stranka postane stranka v po¬ stopku, dopustiti, da stranka vstopi/se pri¬ druži postopku/zadevi intervention in the proceedings of a party - postati stranka v postopku (kot stranska udeleženka), vstop stranke v postopek (kot stranske udeleženke) The Protocols on the Statute of the Court of Justice under both the ECSC and the EC Trea- ties permit the intervention in proceedings of third parties provided they have a sufficient in- terest in the suit between the principal parties. Protokola o Statutu Sodišča Evropske skup¬ nosti v Pogodbi ESPJ in v Pogodbi ES dopuš¬ čata, da tretje stranke postanejo stranke v po¬ stopku/vstopijo v postopek pod pogojem, da imajo zadosten interes v sodnem postopku med obema glavnima strankama. (Brown in Kennedy 1994: 266) -ž -ž člen 93 Rules of Procedure INVESTIGATION - preiskava ♦ make an investigation izvesti preiskavo, preiskovati preliminary investigation - predhodna preiskava In Joined cases 239 and 275/82, Allied Corpo¬ ration v Commission the Court accepted that experts could challenge the regulation regard- less of whether they were named provided that they were "concemed by the preliminary in- vestigations", i.e. took part in the Commission investigation. V združenih primerih 239 in 275/82, Allied Corporation proti Komisiji, je Sodišče dovolilo, da izvedenci izpodbijajo uredbo ne glede na to, ali so bili imenovani ali ne, pod pogojem, da so jih »zadevale predhodne preiskave«, to pome¬ ni, da so sodelovali v preiskavi Komisije. (Brown in Kennedy 1994: 1 35) J JOURNAL - revija Official Journal of the European Communities - Uradni list Evropskih skupnosti Kratica: OJEC - Kratica: UL ES JUDGE - sodnik The Court of Justice shall consist of one judge per Member State. Sodišče sestavlja po en sodnik iz vsake dr¬ žave članice. (člen 221(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skup¬ nosti) ♦ appoint a judge imenovati (na položaj) sod¬ nika, attach a judge to a chamber dodeliti sodnika senatu, designate a judge določiti/ imenovati sodnika, designate a judge to act 40 Mostovi 2005 Angleško-slovenski glosar Sodišča Evropskih skupnosti as rapporteur določiti/imenovati sodnika za sodnika poročevalca judge acting as rapporteur - sodnik poročevalec -> judge -> judge rapporteur judge rapporteur, [tudi] judge-rapporteur - sodnik poročevalec When a čase has been referred to the Court, the President appoints a Judge Rapporteur who, until a final judgment is issued, is re- sponsible for taking the necessary decisions and proposing Solutions in the course of the proceedings. Ko se zadeva predloži Sodišču, predsednik Sodišča imenuje sodnika poročevalca, čigar nalogi do izdaje pravnomočne sodbe sta spre¬ jemanje potrebnih odločitev in predlaganje re¬ šitev med postopkom. (Borchardt 1999:51) JUDGMENT - sodba ♦ binding judgment obvezujoča/zavezujoča sodba, enforceable judgment izvršljiva so¬ dba, final judgment končna/pravnomočna sodba, interpreting judgment razlagalna so¬ dba, revising judgment revizijska sodba ♦ apply for a judgment by default vložiti proš¬ njo za sodbo zaradi izostanka, comply with a judgment držati se sodbe, ravnati v skladu s sodbo, upoštevati sodbo, construe a judgment analizirati sodbo, contest a judgment izpod¬ bijati sodbo, decide a judgment odločiti o so¬ dbi, razsoditi, decide by way of a judgment odločiti v obliki sodbe, deliver a judgment izdati/izreči/dati sodbo, draw up a judgment sestaviti sodbo, enforce a judgment zagotovi¬ ti izpolnitev/izvršitev sodbe, execute a judg¬ ment izvršiti sodbo, give a judgment izdati/ izreči/dati sodbo, pronounce a judgment iz¬ reči sodbo, render a judgment izreči/razgla¬ siti sodbo, revise a judgment popraviti/revi¬ dirati sodbo, serve a judgment to sb. vročiti sodbo komu, set aside a judgment razvelja¬ viti sodbo, supplement a judgment dopolniti sodbo, take part in judgment of the čase so¬ delovati pri odločanju v zadevi court judgment - sodba sodišča ■^judgment! I -ž judgment of the court- "ž členi 63-66 Rules of Procedure declaratory judgment - ugotovitvena sodba, deklarativna sodba In contrast with Article 88 ECSC, a judg¬ ment under any of these three Articles is only declaratory: it has no executory force, no sanc- tions may be imposed except after further pro¬ ceedings pursuant to Article 171(2) EC nor are any national measures thereby annulled. Drugače od člena 88 Pogodbe ESPJ je sodba pod katerim koli izmed teh treh členov samo ugotovitvena/deklarativna: nima izvršilne moči, na podlagi te sodbe ni mogoče naložiti sankcij, razen po nadaljnjem postopku na pod¬ lagi člena 171(2) Pogodbe ES, in ne razveljavi nobenega ukrepa posamezne države. (Brown in Kennedy 1994:118) draft judgment - osnutek sodbe When oral procedure ends, the judges de- liberate alone on the basis of a draft judgment drawn up by the Judge-Rapporteur. Ko je ustni postopek končan, se sodniki po¬ svetujejo samo na podlagi osnutka sodbe, ki jo je sestavil sodnik poročevalec. (Http://curia.eu.int/en/instit/presentationfr/index. htm) -> ruling 11 -> draft ruling judgment by default - sodba zaradi izostanka If a defendant on whom an application initi- ating proceedings has been duly served fails to lodge a defence to the application in the proper form within the time prescribed, the applicant may apply for judgment by default. Če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravo¬ časno vročena, v predpisanem roku ne vlo¬ ži odgovora na tožbo v primerni obliki, lahko tožnik zaprosi za sodbo zaradi izostanka. (člen 94(1) Rules of Procedure) judgment of the court - sodba sodišča Judgments of the Court are decided by a majority and pronounced at a public hearing. O sodbah odloča Sodišče večinsko in jih iz¬ reče na javni obravnavi. (The Court of Justice, http://www.europa.eu.int/insti- tutions/court/index_en.htm) -> -> členi 63-66 Rules of Procedure operative part of the judgment - izrek sodbe, tenor sodbe, dispozitiv sodbe -> operative part of a judgment reader of a judgment - redaktor sodb -> reader of a judgment 41 Suzana Novak Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 23-60 rectification of a judgment - popravek sodbe -> rectification ofajudgment revision ofajudgment - revizija sodbe -> revision ofajudgment JURISDICTION - sodna oblast; pristojnost (sodne oblasti); sodna funkcija ♦ confer jurisdiction on sb. dodeliti sodno oblast/pristojnost/funkcijo komu, prenesti sodno oblast/pristojnost/funkcijo na koga, exercise jurisdiction izvrševati sodno funk¬ cijo/oblast, have jurisdiction in sth. biti pri¬ stojen za kaj advisory jurisdiction - svetovalna sodna funkcija As well as the judgments which it gives in di- rect actions, and the rulings which it delivers on references from national courts, the Court has an advisory jurisdiction to give »Opinions« un- der Article 228 of the EC Treaty, although, these Opinions are more than merely advisory. Poleg pristojnosti, da izreka sodbe v nepo¬ srednih tožbah in odloča o vprašanjih sodišč posameznih držav, ima Sodišče tudi svetoval¬ no sodno funkcijo, da lahko po členu 228 Po¬ godbe ES daje »mnenja«, ki pa so več kot zgolj posvetovalna. (Brovvn in Kennedy 1994:227) plenary jurisdiction - plenarno sojenje The Court's plenary jurisdiction in the above sense includes, or used to include, the follovv- ing categories of actions: (a) actions to review penalties (Article 172 EC, Article 36(2) ECSC); (b) so-called »staff cases« involving disputes betvveen the Communities and their staff in re- lation to their terms of Service (Article 179 EC); (c) actions for damages based upon the non- contractual liability of the Communities (Arti¬ cle 178 EC, Article 40 ECSC). Na plenarnem sojenju v prej omenjenem smislu se rešujejo oziroma so se reševale tele vrste tožb: (a) tožbe za ponovno presojo kaz¬ ni (člen 172 ES, člen 36(2) ESPJ); (b) t. i. delovni spori, ki zajemajo spore med Skupnostjo in nje¬ nimi uslužbenci v zvezi z njihovimi delovni¬ mi razmerami (člen 179 ES); (c) odškodninske tožbe, ki temeljijo na nepogodbeni obveznosti Skupnosti (člen 178 ES, člen 40 ESPJ). (Brovvn in Kennedy 1994:156,157) L LAW [št.] - zakon LAW [nešt.] - pravo ♦ Community law pravo Skupnosti, conflict- ing law nasprotujoči zakon, national law nacionalno pravo, nacionalni zakon, private law zasebno pravo, public law javno pravo, valid law veljavno pravo, veljavni zakon ♦ apply a law uporabiti zakon, approximate a law približati/prilagoditi (nacionalni) zakon (evropskemu), comply with a law držati se za¬ kona, ravnati v skladu z zakonom, upošteva¬ ti zakon, enforce a law zagotoviti spoštovanje zakona, harmonise a law uskladiti zakon, im- plement a law izvajati pravo/zakon, infringe law kršiti pravo/zakon, interpret law razlagati zakon, lay down a law določiti zakon, observe a law ravnati v skladu z zakonom, upošteva¬ ti zakon, transpose a law (into national lavv) prenesti zakon (v nacionalno pravo) čase lavv - sodna praksa Hovvever, a Community legal order safe- guarding fundamental rights was relatively late in coming: in was not until 1969 that the Court of Justice of the European Communities had es- tablished a body of čase lavv to serve as a basis. Pravni red Skupnosti, ki varuje temeljne pra¬ vice, je nastal razmeroma pozno: šele letal969, ko je Sodišče Evropskih skupnosti uvedlo sod¬ no prakso, ki je njegova podlaga. (Borchardt 1999:14) LEGISLATION - zakonodaja ♦ applicable legislation uporabna/veljavna zakonodaja, national legislation nacionalna zakonodaja ♦ adopt legislation sprejeti zakonodajo, amend legislation spremeniti zakonodajo, annul legislation razveljaviti/anulirati zakonodajo, apply legislation uporabiti zakonodajo, inv plement legislation izvajati zakonodajo, ob¬ serve legislation ravnati v skladu z zakono¬ dajo, upoštevati zakonodajo Community legislation - zakonodaja Skupnosti Consequently we shall refer to regulations and directives as Community legislation, and 42 Mostovi 2005 Angleško-slovenski glosar Sodišča Evropskih skupnosti for convenience we shall include in that term ali general enactments of the Council vvhether acting alone or jointly with the Parliament and of the Commission. Zato obravnavamo uredbe in direktive kot zakonodajo Skupnosti in zaradi prikladno¬ sti uvrščamo sem še vse splošne zakonske akte Sveta, ne glede na to, ali jih izda Svet sam ali skupaj s Parlamentom in Komisijo. (Brovvn in Kennedy 1994:6) primary legislation - primarni pravni viri, primarna zakonodaja The primary legislation of the Communi- ty law in this sense is the three Treaties, with the various annexes and protocols attached to them, and later additions and amendments, i.e. the founding legal acts of the EC and EU. V tem smislu so primarna zakonodaja/pri¬ marni pravni viri prava Skupnosti tri pogod¬ be z različnimi prilogami in protokoli, ki so jim dodani, in s poznejšimi dopolnili in spremem¬ bami, torej temeljni pravni akti ES in EU. (Borchardt 1999:58) secondary legislation - sekundarni pravni viri, sekundarna zakonodaja The acts of general application - regulations and directives - are referred to as secondary legislation /.../. Akte splošne uporabe - uredbe in direktive - obravnavamo kot sekundarno zakonodajo/se- kundame pravne vire /.../. (Brovvn in Kennedy 1994:6) LETTERS ROGATORY - zaprosilo za pravno pomoč Letters rogatory are an alternative method for taking evidence. These are in the form of an order for a vvitness to be examined, on speci- fied facts, by a judicial authority in the Member State where he permanently resides. Zaprosilo za pravno pomoč je drugi način zbiranja dokazov. Zaprosilo za pravno pomoč je v obliki odredbe, na podlagi katere sodišče v državi članici, kjer ima priča stalno prebivališ- ce , zasliši pričo glede nekaterih dejstev. (Brovvn in Kennedy 1994:255) * give effect to letters rogatory uveljaviti za¬ prosilo za pravno pomoč, implement letters rogatory izvajati zaprosilo za pravno pomoč, issue letters rogatory izdati zaprosilo za pra¬ vno pomoč LIST - seznam čase list - seznam obravnav Before every public hearing of the Court or a Chamber the Registrar shall draw up a čase list in the respective language of each čase. Pred vsako javno obravnavo Sodišča ali se¬ nata mora tajnik Sodišča v jeziku postopka se¬ staviti seznam obravnav. (člen 7(1) Instructions to the Registrar, http://curia. eu.int/en/instit/presentationfr/index.htm) ♦ draw up a čase list narediti/sestaviti seznam obravnav, establish a čase list določiti/nare¬ diti seznam obravnav M MEASURE - ukrep ♦ admissible measure dopusten ukrep, direct- ly applicable measure neposredno uporaben ukrep, harmonisation measure usklajevalni ukrep, national measure domači/nacional¬ ni ukrep, preparatory measure pripravljalni ukrep, provisional measure začasni ukrep, transitional measure prehoden ukrep, valid measure veljaven ukrep, void measure ne¬ veljaven/ničen ukrep ♦ adopt a measure sprejeti ukrep, annul a meas¬ ure razveljaviti/anulirati ukrep, apply a meas¬ ure uporabiti ukrep, award a measure določi¬ ti ukrep, carry out a measure izvajati ukrep, challenge a measure izpodbijati ukrep, con- duct a measure voditi ukrep, contest a meas¬ ure izpodbijati ukrep, declare a measure void razglasiti ukrep za neveljaven/ničen, enact a measure odrediti/predpisati/uzakoniti ukrep, enforce a measure zagotoviti izpolnitev/iz- vršitev ukrepa, implement a measure izvaja¬ ti ukrep, introduce a measure uvesti ukrep, lay down a measure določiti ukrep, notify a measure to sb. koga (uradno) obvestiti o ukre¬ pu, prescribe a measure odrediti/predpisati ukrep, propose a measure predlagati ukrep, take a measure sprejeti ukrep, ukrepati ♦ measure lapses ukrep zastara/neha veljati Suzana Novak Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 23-60 interim measure - začasna odredba No such (theoretical) sanctions attach to a decision under article 93, although, /.../, when brought before the Court, it may be the sub- ject of interim measures, and although not en- forceable in the national courts, such provision- al measures may in practice ensure compliance by the Member State concemed. Nobene takšne (teoretične) sankcije se ne na¬ našajo na odločbo po členu 93, čeprav /.../ ko so predložene Sodišču, so lahko predmet za¬ časnih odredb. Čeprav niso izvršljive na so¬ diščih posameznih držav, taki začasni ukrepi lahko v praksi zagotovijo, da zadevna država članica ravna skladno z njimi. (Brovvn in Kennedy 1994:264) Opomba Začasna odredba varuje pravni položaj stranke ali strank v času »zamrznjenosti postopka« in traja le, dokler Sodišče o vprašanju ne odloči (Grilc in Ile¬ šič 2001:252). measure of inquiry - poizvedba, ukrep poiz¬ vedbe /.../ the following measures of inquiry may be adopted: (a) the personal appearance of the parties; (b) a request for information and pro- duction of documents; (c) oral testimony; (d) the commissioning of an expert's report; (e) an inspection of the plače or thing in question. /.../ sprejmejo se lahko naslednji ukrepi po¬ izvedbe/naslednje poizvedbe: (a) osebni na¬ stop strank; (b) zahteva po informacijah in predložitvi dokumentov; (c) ustno pričanje; (d) naročilo izvedenskega poročila; (e) pregled za¬ devnega kraja ali stvari. (člen 45 Rules of Procedure) ♦ attend a measure of inquiry biti prisoten pri poizvedbi, udeležiti se poizvedbe, take part in a measure of inquiry sodelovati pri poiz¬ vedbi MINUTES-zapisnik The Registrar shall draw up minutes of ev- ery hearing. Tajnik Sodišča sestavi zapisnik vsake obra¬ vnave. (člen 53(1) Rules of Procedure) ♦ minutes of the court zapisnik sodišča, min- utes of decisions zapisnik odločb, minutes of judgments zapisnik sodb, minutes of or- ders zapisnik odredb, minutes of (public) hearing zapisnik (javne) obravnave ♦ draw up minutes sestaviti/napisati zapis¬ nik, inspect minutes vpogledati v zapisnik, make minutes napraviti zapisnik, submit minutes to sb. predložiti zapisnik komu N NOTICE - obvestilo The Registrar shall cause notices of applica- tions initiating proceedings, as referred to in Article 16(6) of the Rules of Procedure, to be published in the Official Journal of the Europe- an Communities. Tajnik Sodišča poskrbi, da se obvestila o vlo¬ gi za začetek postopka, kot to določa člen 16(6) poslovnika Sodišča, objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti. (člen 25 Instructions to the Registrar, http://curia. eu.int/en/instit/presentationfr/index.htm) ♦ notice of an action obvestilo o tožbi, notice of an order obvestilo o sklepu ♦ give a notice obvestiti, issue a notice izdati obvestilo NOTIFICATION - (uradno) obvestilo The application shall be submitted within a period of one month from notification to the party of the close of the written procedure. Vloga se predloži v enem mesecu po urad¬ nem obvestilu stranke o končanju pisnega po¬ stopka. (člen 120 Rules of Procedure) ♦ notification of sth. (uradno) obvestilo o čem, notification to sb. (uradno) obvestilo za koga, (uradno) ovestiti koga NUMBER - številka registration number - vpisna številka The registration number of every document drawn up by the Court shall be noted on its first page. Številka vpisa vsakega dokumenta, ki ga So¬ dišče sestavi, mora biti zapisana na prvi strani, (člen 16 Instructions to the Registrar, http://curia. eu.int/en/instit/presentationfr/index.htm) serial number - opravilna številka When an application initiating proceedings is registered, the čase shall be given a serial 44 Mostovi 2005 Angleško-slovenski glosar Sodišča Evropskih skupnosti number followed by a mention of the year and a statement of either the name of the applicant or the subject-matter of the application. Ko se vloga za začetek postopka vpiše v re¬ gister, se zadevi dodeli opravilna številka, sle¬ dita ji letnica in ime tožnika ali predmet vloge, (člen 12(1) Instructions to the Registrar, http://curia. eu.int/en/instit/presentationfr/index.htm) number of the čase - številka zadeve; številka primera /.../ the documents, notices and Communica¬ tions shall be sent by registered post, accom- panied by a note signed by the Registrar giv- ing the number of the čase and the registration number of the document, together with a brief indication as to its nature. /.../ dokumenti, obvestila in sporočila se po¬ šljejo s priporočeno pošto skupaj z zaznam¬ kom, ki gaje podpisal tajnik Sodišča in vsebuje številko zadeve, številko vpisa dokumenta in kratko navedbo njegove narave. (člen 3(2) Instructions to the Registrar, http://curia. eu.int/en/instit/presentationfr/index.htm) -> čase O OBJECTION - ugovor ♦ objection of inadmissiblity ugovor nedo¬ pustnosti ♦ lodge an objection vložiti ugovor, raise an objection ugovarjati preliminary objection - predhodni ugovor Accordingly the defendant often sets out kis submissions under two heads, admissibil- ity and substance; or he may make a "prelimi- nary objection" to the admissibility of the ac- bon, and ask the Court to take a decision on that alone, which may obviate the need for a decision on the substance. Tožena stranka pogosto razdeli svoje pred¬ ložitve na dva dela, na dopustnost in vsebino; lahko pa vloži »predhodni ugovor« glede do¬ pustnosti tožbe in zaprosi Sodišče, da odloča samo o dopustnosti; tako Sodišču ni treba od¬ ločati o vsebini. (Brovvn in Kennedy 1994:252) observation -izjava; pripomba ♦ oral observation ustna izjava/pripomba ♦ consider an observation proučiti izjavo/pri¬ pombo, lodge an observation vložiti izja¬ vo/pripombo, make observations dati izja- ' vo/pripombo, notify an observation to sb. koga (uradno) obvestiti o izjavi/pripombi, serve an observation to sb. vročiti izjavo/ pripombo komu, submit an observation to sb. predložiti izjavo/pripombo komu - pripomba If the Commission considers that the Member State concerned has not taken such measures it shall, after giving that State the opportunity to submit its observations, issue a reasoned opin- ion specifying the points on which the Mem¬ ber State concerned has not complied vvith the judgment of the Court of Justice. Če Komisija meni, da zadevna država člani¬ ca takšnih ukrepov ni sprejela, poda svoje ob¬ razloženo mnenje, potem ko je tej državi dala možnost za predložitev pripomb, in v njem podrobno navede, v katerih točkah država čla¬ nica ni izvršila sodbe Sodišča. (člen 228(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skup¬ nosti) vvritten observation - pisna izjava VVithin two months of this notification, the parties, the Member States, the Commission and, vvhere appropriate, the European Parlia- ment, the Council and the European Central Bank, shall be entitled to submit statements of čase or vvritten observations to the Court. V dveh mesecih od tega uradnega obvestila smejo stranke, države članice, Komisija in, kjer je to primerno, Evropski parlament, Svet in Ev¬ ropska centralna banka predložiti Sodišču na¬ vedbe o zadevi ali pisne izjave. (člen 23 Protokola o Statutu Sodišča Evropskih skupnosti) OFFICIAL- uradnik The officials and other servants of the Court shall be appointed in accordance vvith the pro- visions of the Staff Regulations. Uradniki in drugi uslužbenci Sodišča se imenujejo v skladu z določbami pravilnika za zaposlene. (člen 20 Rules of Procedure) ♦ appoint an official imenovati (na položaj) uradnika, attach an official to the court do- 45 Suzana Novak Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 23-60 deliti uradnika sodišču, designate an official določiti/imenovati uradnika OJEC-ULES Official Journal of the European Communi- ties - Uradni list Evropskih skupnosti OPERATIVE PART OF A JUDGMENT - izrek sodbe, tenor sodbe, dispozitiv sodbe The operative part of the judgment (what the French term "le dispositif") is read out at the next available puhlic hearing of the Court, either by the President (or President of Cham- ber) or the judge-rapporteur or as linguistic convenience may indicate. Izrek/tenor/dispozitiv sodbe (»le disposi¬ tif«) prebere na naslednji javni obravnavi So¬ dišča predsednik Sodišča (ali predsednik sena¬ ta) ali sodnik poročevalec ali kakor je jezikovno prikladno. (Brovvn in Kennedy 1994:261) OPINION - mnenje; stališče - mnenje ([EU] eden od štirih pisnih prav¬ nih aktov evropske zakonodaje) Opinion is a non-binding measure /.../ and is issued by the Community institutions when giving an assessment of a given situation or development in the Community or individual Member States. Mnenje je nezavezujoč ukrep /.../, ki ga izda¬ jo institucije Skupnosti, ko ocenjujejo kako situ¬ acijo ali razvoj Skupnosti oziroma posamezne države članice. (Borchardt 1999:70) ♦ adverse opinion nasprotno mnenje/stališče, advisory opinion svetovalno mnenje, expert opinion izvedensko mnenje, unanimous opinion soglasno mnenje/stališče ♦ communicate an opinion sporočiti mnenje, sporočiti stališče, comply with an opinion držati se mnenja, ravnati v skladu z mne¬ njem, upoštevati mnenje/stališče, deliver an opinion izdati/izreči/dati menje, izdati/izre¬ či/dati stališče, give an opinion dati mnenje/ stališče, issue an opinion izdati mnenje, ob- tain an opinion doseči/pridobiti mnenje, do¬ seči/pridobiti stališče, present an opinion predstaviti mnenje/stališče, seek an opinion zaprositi za mnenje/stališče dissenting opinion - ločeno odklonilno mnenje The judgments of the Court of Justice are reached by a majority vote and there cannotbe any dissenting opinion. O sodbah Sodišča odločajo sodniki z večino glasov, pri čemer ne sme biti nobenega ločene¬ ga odklonilnega mnenja. (Brovvn in Kennedy 1994:124) reasoned opinion - obrazloženo mnenje If the Commission considers that a Mem¬ ber State has failed to fulfil an obligation under this Treaty, it shall deliver a reasoned opinion on the matter after giving the State concerned the opportunity to submit its observations. Če Komisija meni, da država članica ni izpol¬ nila kakšne obveznosti po tej Pogodbi, poda ob¬ razloženo mnenje o zadevi, potem ko je imela zadevna država možnost izreči se o zadevi. (člen 226 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupno¬ sti) opinion of the advocate general - mnenje generalnega pravobranilca Some vveeks after the čase has been argued at public hearing for the judges and the advocate general to whom the čase has been assigned the advocate general, again in open court, delivers his Opinion to the court, in which he analyses the facts and above ali the legal aspects of the čase in detail, and proposes his solution to the problem. Nekaj tednov po tem, ko je bila zadeva na jav¬ ni obravnavi predstavljena sodnikom in gene¬ ralnemu pravobranilcu, ki mu je bila zadeva do¬ deljena, generalni pravobranilec javno predstavi Sodišču svoje mnenje, v katerem podrobno ana¬ lizira dejstva in predvsem pravne vidike zadeve ter Sodišču predlaga svojo rešitev problema. (Http://curia.eu.int/en/instit/presentationfr/inde* htm) opinion of the Court - mnenje Sodišča Moreover Article 107 ( 2 ) of the Court of Jus- tice's Rules of Procedure provides that the Court's Opinion may deal not only with the question of whether the agreement concerned is compatible with the Treaty but also with the question vvhether the Community or any Coff' munity institution has the power to enter inW that agreement. 46 Mostovi 2005 Angleško-slovenski glosar Sodišča Evropskih skupnosti Člen 107(2) Poslovnika Sodišča določa, da se mnenje Sodišča ne ukvarja samo z vpraša¬ njem, ali je kak sporazum v skladu s pogodbo, temveč tudi z vprašanjem, ali ima Skupnost ali katera izmed institucij Skupnosti pooblastilo, da sklene tak sporazum. (Brovvn in Kennedy 1994:228) -> členi 107-109 Rules of Procedure OPPO- Oznaka za vlogo za razveljavitev sodbe za¬ radi izostanka. (Brovvn in Kennedy 1994:26) ■ž judgment -> judgment by default ORDER - sklep; odredba ♦ interim order začasna odredba, vmesni sklep (pred koncem sodnega postopka), court order sklep/odredba sodišča, rectification order sklep o popravi ♦ order from vvhich no appeal shall lie odredba/ sklep, zoper katero/katerega ni mogoče vložiti pritožbe, order of stay sklep o ustavitvi/zadr¬ žanju/odlogu, order of the chamber odredba/ sklep senata, order of the court odredba/sklep sodišča, order summoning the vvitness sklep o povabilu priče, order appointing the expert sklep o imenovanju izvedenca ♦ cancel an order preklicati odredbo/sklep, comply with an order ravnati v skladu z odredbo/s sklepom, držati se odredbe/skle¬ pa, upoštevati odredbo/sklep, deliver an or¬ der izdati/izreči odredbo, izdati/izreči sklep, enforce an order zagotoviti izpolnitev/iz¬ vršitev odredbe, zagotoviti izpolnitev/izvr¬ šitev sklepa, implement an order izvajati odredbo/sklep, serve an order to sb. vročiti odredbo/sklep komu, vary an order spreme¬ niti odredbo/sklep teasoned order - - utemeljen sklep Nevertheless, the Court reserves the povv- er under Article 104(3) of its Rules of Proce¬ dure, where the question referred to the Court ls "manifestly identical to a question on vvhich the Court has already ruled", to give its deci- sion by reasoned order in vvhich reference is ®ade to its previous judgment. Such an order avoids the need for a formal judgment, pre- Ce ded by oral hearing and advocate-generahs °pinion. Sodišče si po členu 104(3) Poslovnika pridr¬ žuje pravico, da, kadar je vprašanje, ki je bilo predloženo Sodišču, »nedvoumno enako vpra¬ šanju, o katerem je Sodišče že odločalo«, pred¬ loži odločitev v obliki utemeljenega sklepa, v kateri se sklicuje na prejšnjo sodbo. S takim sklepom se odpravi potreba po uradni sodbi in s tem po ustni obravnavi ter mnenju general¬ nega pravobranilca. (Brovvn in Kennedy 1994:220) form of order - oblika zahtevanega sklepa -> form of order P P- Oznaka za pritožbo, vloženo pri Sodišču, proti sodbi Sodišča prve stopnje. (Brovvn in Kennedy 1994:25) -> -> členi 110-123 Rules of Procedure) PAYMENT- plačilo ♦ make a payment opraviti plačilo, plačati, or¬ der a payment odrediti plačilo lump-sum payment - pavšalno plačilo, plačilo povprečnine In so doing it shall specify the amount of the lump sum or penalty payment to be paid by the Member State concerned vvhich it consid- ers appropriate in the circumstances. Pri tem določi višino pavšalnega plačila/ plačila povprečnine ali denarne kazni, ki jo mora plačati zadevna država članica in ki je po njenem mnenju primerna glede na okoliš¬ čine. (člen 228(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skup¬ nosti) penalty payment - plačilo denarne kazni If the Court of Justice finds that the Mem¬ ber State concerned has not complied with its judgment it may impose a lump sum or penal- ty payment on it. Če Sodišče ugotovi, da zadevna država članica ni izvršila njegove sodbe, ji lahko na¬ loži plačilo pavšalnega zneska ali denarne kazni. (člen 228(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skup¬ nosti) 47 Suzana Novak Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 23-60 periodic penalty payment - plačilo periodične denarne kazni The Court of Justice shall have unlimited ju- risdiction within the meaning of Article 172 of the Treaty to revievv decisions whereby the Commission has fixed a fine or periodic penal- ty payment imposed. Sodišče ima po členu 172 Pogodbe neomeje¬ no pristojnost, da pregleda odločbe, s katerimi je Komisija določila globo ali naložila periodič¬ no denarno kazen. fSpecial or additional jurisdiction) PENALTY-kazen ♦ cancel a penalty preklicati kazen, enforce a penalty zagotoviti izvršitev kazni, impose a penalty on sb. naložiti kazen komu pecuniary penalty - denarna kazen With respect to defaulting witnesses the Court shall have the powers generally granted to courts and tribunals and may impose pecu- niary penalties under conditions laid down in the Rules of Procedure. Glede prič, ki izostanejo od pričanja, ima So¬ dišče pooblastila, ki so v takih primerih sploš¬ no priznana sodiščem, in lahko naloži denarne kazni pod pogoji, določenimi v poslovniku, (člen 27 Protokola o Statutu Sodišča Evropskih skupnosti) PLEA - ugovor; zagovor ♦ preliminary plea predhodni ugovor, suc- cessful plea uspešen ugovor/zagovor, well founded plea upravičen/utemeljen ugovor ♦ bring a plea against sb. vložiti ugovor proti komu, dismiss a plea zavreči ugovor, make a plea ugovarjati/zagovarjati se, put forvvard a plea predložiti ugovor/zagovor, raise a plea predložiti ugovor/zagovor, ugovarjati/zago¬ varjati se, State a plea navesti ugovor/zago¬ vor, reject a plea zavrniti ugovor/zagovor plea in law - pravni zahtevek A response shall contain: (a) the name and address of the party lodging it; (b) the date on vvhich notice of the appeal was served on him; (c) the pleas in law and legal arguments relied on; (d) the form of order sought by the respondent. Odgovor mora vsebovati: (a) ime in naslov stranke, ki ga vlaga; (b) datum, ko je bilo stran¬ ki vročeno obvestilo o pritožbi; (c) pravne za¬ htevke in pravne utemeljitve, na katere se skli¬ cuje; (d) obliko sklepa, ki ga zahteva toženec. (člen 115(2) Rules of Procedure) pleas of fact and lav/ - dejstva in pravni vidiki The application must State the pleas of fad and law relied on and the form of order sought by the applicant; any supporting documents must be annexed to it. V tožbi morajo biti navedeni dejstva in pra¬ vni vidiki, na katere se tožnik sklicuje, in ob¬ lika sklepa, ki ga tožnik zahteva; vsi dokumenti, ki podpirajo tožbo, morajo biti priloženi tož¬ bi. (člen 91(1) Rules of Procedure) Opomba Za plea of fact uporablja SVEŽ ustreznico ugovor dejstvu in pravu. plea of illegality - ugovor nezakonitosti Plea of illegality in Community law is a means of challenging an illegal act, even after the lapse of the time limit imposed by Article 173. The plea, if successful, renders the act, not void, but "inapplicable". V zakonodaji Skupnosti je ugovor nezako¬ nitosti sredstvo za izpodbijanje nezakonitega akta celo po poteku roka, ki ga določa člen 173. Če je ugovor uspešen, akt sicer ne postane nič¬ en, temveč »neuporaben«. (Brown in Kennedy 1994:151) PLENUM - plenum, seja Grand Plenum [publ./žarg.] - veliki plenum [publ./žarg.] Zasedanje celotnega Sodišča, na katerem j e prisotnih petnajst sodnikov. (Brovvn in Kennedy 1994: 253) -> court 11 -> full court Petit Plenum [publ./žarg.] - mali plenum [publ./žarg.] Zasedanje celotnega Sodišča, na katerem j e prisotnih enajst sodnikov. (Brown in Kennedy 1994: 253) -> chamberll -> grand chamber; -> session \ \^ plenary session small plenum [publ./žarg.] - mali plenum [publ./žarg.] Zasedanje celotnega Sodišča, na katerem f prisotnih enajst sodnikov. (Borchardt 1999:51) 48 Mostovi 2005 Angleško-slovenski glosar Sodišča Evropskih skupnosti -> chamber 11 -> grand chamber; -ž session 11 -> plenary session P-R- Oznaka za pritožbo, vloženo pri Sodišču, ki ji je priložena zahteva po začasni odredbi, s katero se odredi ustavitev izvrševanja sporne sodbe. (Brown in Kennedy 1994:25) PRESIDENT - predsednik ♦ president of the chamber of five judges predsednik senata petih sodnikov ♦ appoint a president imenovati (na položaj) predsednika, designate a president določi¬ ti/imenovati predsednika, elect a president izvoliti predsednika president of the chamber - predsednik senata The Judges shall elect the Presidents of the chambers from among their number. Sodniki izvolijo predsednike senatov med svojimi člani. (člen 16 Protokola o Statutu Sodišča Evropskih skupnosti) president of the Court - predsednik Sodišča The Judges shall elect the President of the Court of Justice from among their number for a term of three years. Sodniki izvolijo predsednika Sodišča med svojimi člani za dobo treh let. (člen 223 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti) PRINCIPLE - načelo ♦ apply a principle uporabiti načelo, break a principle prekršiti načelo Principle of autonomy of the Community legal order- načelo avtonomnosti pravnega reda Skupnosti The principle of autonomy of the Commu- nity legal order is of fundamental significance for the nature of the EC, for it is the only guar- antee that Community law will not be vvatered down by interaction with national law, and that it will apply uniformly throughout the Community. Načelo avtonomnosti pravnega reda Skup- n °sti je temeljnega pomena za naravo ES, saj pomeni edino jamstvo, da pravo Skupnosti ne ho zvodenelo ob vzajemnem delovanju z naci- 0r| alnim pravom in da se bo uporabljalo eno¬ tno v vsej Skupnosti. (Borchardt 1999:94) principle of direct applicability of Community law - načelo neposredne uporabnosti prava Skupnosti The principle of direct applicability of Community law simply means that Commu- nity law confers rights and imposes obliga- tions directly not only on the Community in- stitutions and the Member States but also on the Community's citizens. Načelo neposredne uporabnosti prava Skupnosti preprosto pomeni, da pravo Skup¬ nosti daje pravice in nalaga obveznosti nepo¬ sredno ne le institucijam Skupnosti in državam članicam, temveč tudi državljanom Skupnosti. (Borchardt 1999:97) principle of supremacy of Community law (over national law) - načelo nadvlade prava Skupnosti (nad nacionalnim pravom) The principle of primacy of Community law ensures that Community law may not be revoked or amended by national law, and that it takes precedence over national law if the two conflict. Načelo nadvlade prava Skupnosti zagotav¬ lja, da nacionalno pravo ne more preklicati ali spremeniti prava Skupnosti in da je to nadreje¬ no nacionalnemu pravu, če si nasprotujeta. (Borchardt 1999:24) PROCEDURE - (sodni) postopek ♦ accelerated procedure pospešeni postopek, (general) enforcement procedure (splošni) izvršilni postopek, review procedure revi¬ zijski postopek, summary procedure skraj¬ šani postopek ♦ apply for an accelerated procedure vložiti prošnjo za pospešeni postopek, break a pro¬ cedure kršiti postopek, close a procedure končati postopek, decide under expedited procedure odločiti v skladu s pospešenim postopkom, implement a procedure izvaja¬ ti postopek, open a procedure odpreti/zače¬ ti postopek, suspend a procedure (začasno) prekiniti/ustaviti postopek expedited procedure- - pospešen postopek On application by the applicant or the de- fendant, the President may exceptionally de¬ cide, on the basis of a recommendation by the Judge-Rapporteur and after hearing the oth- 49 Suzana Novak Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 23-60 er party and the Advocate General, that a čase is to be determined pursuant to an expedited procedure derogating from the provisions of these Rules, where the particular urgency of the čase requires the Court to give its ruling with the minimum of delay. Na zahtevo tožnika ali tožene stranke lahko predsednik Sodišča na podlagi priporočila sod¬ nika poročevalca po zaslišanju druge stranke in po nastopu generalnega pravobranilca izjemo¬ ma odloči, da se bo o zadevi odločalo v pospe¬ šenem postopku, ki se oddaljuje od določb tega poslovnika, če mora zaradi posebne nujnosti postopka Sodišče o zadevi odločiti čim prej. (člen 62 a Rules of Procedure) Opomba Expedited procedure je pospešen postopek pri ne¬ posrednih tožbah, pospešen postopek v postopku predhodnega odločanja pa je accelerated procedure. V slovenščini za oba angleška termina obstaja ena ustreznica, pospešen postopek. oral procedure - ustni postopek In the oral procedure the čase is then argued at public hearing for the judges and the ad¬ vocate general to whom the čase has been as- signed. They may put to the parties any ques- tions they think fit. Some weeks later, again in open court, the advocate general delivers his opinion to the Court. V ustnem postopku se zadeva nato obra¬ vnava na javni obravnavi za sodnike in gene¬ ralnega pravobranilca, ki mu je bila zadeva do¬ deljena. Strankam lahko postavijo kakršno koli vprašanje, ki se jim zdi ustrezno. Po nekaj ted¬ nih generalni pravobranilec javno predstavi svoje mnenje Sodišču. (Http://curia.eu.int/en/instit/presentationfr/index. htm) -> -> členi 55-61 Rules of Procedure Opomba Ustni del postopka pred Sodiščem je javna obrav¬ nava zadeve. written procedure - pisni postopek The vvritten procedure comprises an ex- change of statements betvveen the parties and the establishment of the report by the judge- rapporteur. V pisnem postopku stranke izmenjajo izjave in sodnik poročevalec sestavi poročilo. (The Court of Justice, http://www.europa.eu.int/insti- tutions/court/index_en.htm) -> -> členi 37-43 Rules of Procedure PROCEEDINGS - (pravni) postopek ♦ appeal proceedings pritožbeni postopek, civ- il proceedings civilni postopek, criminal pro¬ ceedings kazenski postopek, enforcement proceedings izvršilni postopek, interim pro¬ ceedings vmesni/začasni postopek, judicial proceedings sodni postopek, legal proceed¬ ings sodni postopek, main proceedings glav¬ ni/osrednji postopek ([EU] postopek, ki po¬ teka pred sodiščem države članice, ki je pri Sodišču vložilo zahtevo za predhodno od¬ ločanje, in je ustavljen za toliko časa, dokler Sodišče ne izreče svoje odločitve o predlože¬ ni zadevi), oral proceedings ustni postopek, pending proceedings postopek, ki teče, suc- cessful proceedings uspešen postopek ♦ annul proceedings razveljaviti/anulirati po¬ stopek, bring proceedings against sb. za¬ četi postopek, conduct proceedings voditi postopek, discontinue proceedings prekini¬ ti/ustaviti postopek, exclude from proceed¬ ings izločiti iz postopka, initiate proceed¬ ings začeti postopek, institute proceedings sprožiti/začeti postopek, vložiti tožbo, open proceedings začeti postopek, resume pro¬ ceedings ponovno začeti postopek, nadalje-i vati postopek, stay proceedings prekiniti/ ustaviti/zadržati postopek, suspend pro¬ ceedings (začasno) prekiniti/ustaviti posto¬ pek, take part in proceedings sodelovati v postopku, withdraw from the proceeding odstopiti od postopka, proceeding barres postopek zastara infringement proceedings - postopek zaradi kršitve Treaty infringement proceedings are proce- dures for establishing whether a Member State has failed to fulfil an obligation imposed on d by Community law. Postopki zaradi kršitve pogodbe so postop¬ ki za ugotavljanje, ali je država članica izpol¬ nila obveznost, ki ji jo je naložila zakonodaje Skupnosti. (Borchardt 1999:84) 50 Mostovi 2005 Angleško-slovenski glosar Sodišča Evropskih skupnosti preliminary ruling proceedings - postopek predhodnega odločanja In the preliminary ruling proceedings the national court submits questions concerning the interpretation or validity of a provision of Community law, generally in the form of a ju- dicial decision (order or judgment) in accor- dance with national procedural rules. V postopku predhodnega odločanja sodišče neke države predloži vprašanja v zvezi z razla¬ go ali veljavnostjo posamezne določbe zakono¬ daje Skupnosti, navadno v obliki sodne odlo¬ čitve (sklepa ali sodbe) v skladu z nacionalnimi pravili o postopku. {Http://curia.eu.int/en/instit/presentationfr/index. htm) "ž -> člen 234 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti; -> -> člena 103,104 Rules of Procedure Opomba Pri Sodišču Evropskih skupnosti poznamo dve vr¬ sti postopkov: neposredne tožbe (-> action di- rect action) in zahteve po predhodnem odločanju, ki jih na Sodišče vloži sodišče države članice. third-party proceedings - postopek tretje stranke In third-party proceedings is a procedure for reconsideration of a judgment on applica- hon brought by a third party not involved in the original proceedings. Postopek tretje stranke je postopek za po¬ novno proučitev sodbe, ki ga zahetva tretja stranka, ki ni bila vključena v prvotni posto¬ pek. (Brown in Kennedy 1994: 268, 267) "ž člen 97 Rules of Procedure Proceedings for annulment - razveljavitveni Postopek Proceedings for annulment allow the Mem- ber States, Council, Commission, and, under certain conditions, Parliament to request the an¬ nulment of a Community provision and private mdividuals to request the annulment of legal ac ts that affect them directly and individually. Razveljavitveni postopek omogoča drža- y am članicam, Svetu, Komisiji in pod nekateri- •ni pogoji Parlamentu, da zahtevajo razveljavi¬ tev neke določbe Skupnosti, ter posameznikom, da zahtevajo razveljavitev pravnih aktov, ki jih neposredno in osebno prizadenejo. (The Court of Justice, http://www.europa.eu.int/insti- tutions/court/index_en.htm) -ž -> člena 230, 231 Pogodbe o ustanovitvi Evrop¬ ske skupnosti proceedings for failure to act - postopek zaradi opustitve ukrepanja In proceedings for failure to act the Court of Justice may also review the legality of a failure to act by a Community institution, and penal- ize silence or inaction. V postopku zaradi opustitve ukrepanja lahko Sodišče tudi presodi zakonitost opustit¬ ve ukrepanja institucije Skupnosti ter kaznuje molk ali nedelovanje. (Http://curia.eu.int/en/instit/presentationfr/index. htm) -ž -> člen 232 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti proceedings for failure to fulfil an obligation - postopek zaradi neizpolnjevanja obveznosti Proceedings for failure to fulfil an obliga¬ tion enable the Court of Justice to determine whether a Member State has fulfilled its obli- gations under Community law. Postopek zaradi neizpolnjevanja obvezno¬ sti omogoča Sodišču, da ugotovi, ali je drža¬ va članica izpolnila svoje obveznosti po pravu Skupnosti. (Http://curia.eu.int/en/instit/presentationfr/index. htm) -> -> členi 226,227, 228 Pogodbe o ustanovitvi Ev¬ ropske skupnosti R R- Oznaka za vlogo za začasno odredbo. (Brown in Kennedy 1994: 26) -> measure interim measure RAPPORTEUR - poročevalec ♦ appoint an rapporteur imenovati (na polo¬ žaj) poročevalca assistant rapporteur - pomožni poročevalec The Statute provides for the appointment of assistant rapporteurs to co-operate with the judge-rapporteur. Statut določa imenovanje pomožnih poro¬ čevalcev, ki sodelujejo s sodnikom poročeval¬ cem. (Brown in Kennedy 1994:20) 51 Suzana Novak Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 23-60 judge rapporteur - sodnik poročevalec -> judge -> judge rapporteur READER OF JUDGMENTS - redaktor sodb Since 1980 there has been attached to Cham- bers of the President of the Court a "Reader of Judgments", a somewhat portentous transla- tion of the French term »lecteur darrets« whose job is to peruse the French drafting of the judg¬ ments of the Court and its Chambers in order to ensure consistency of style, correctness of ci- tations and clarity of drafting. Od leta 1980 je v uradu predsednika Sodišča zaposlen tudi »reader of judgments« (redaktor sodb), kar je nenavaden prevod francoskega iz¬ raza »lecteur d'arrets«, čigar naloga je, da skrb¬ no pregleda osnutke sodb Sodišča in njegovih senatov v francoščini, da zagotovi doslednost sloga, pravilnost navedkov in jasnost zapisa. (Brovvn in Kennedy 1994:21,22) RECOMMENDATION - priporočilo ([EU] eden od štirih pisnih pravnih aktov evropske zakonodaje) In the EC and Euratom Treaties these non- binding legal measures are called recommen- dations or opinions, but under the ECSC Trea- ty only the term opinions is used. Unhappily, in the ECSC system, a 'recommendation' is a binding act, corresponding to the directive in the EC and Euratom Treaties. /.../ In rec- ommendations, the party to whom they are addressed is called on, but not placed under any legal obligation, to behave in a particu- lar way. V Pogodbah ES in Euratom se ti neobvezu¬ joči zakonski ukrepi imenujejo priporočila ali mnenja, v Pogodbi ESPJ se uporablja samo iz¬ raz mnenje. Zal ima v sistemu ESPJ 'priporo¬ čilo' obvezujoč učinek, ki ustreza direktivi v Pogodbah ES in Euratom. /.../ V priporočilih se stranki, na katero se nanašajo, 'priporoča', kako naj se obnaša, vendar je pri tem zakonsko ne obvezujejo. (Borchardt 1999:70) -> -> člena B9, 249 Pogodbe o ustanovitvi Evrop¬ ske skupnosti ♦ implement recommendation izvajati pripo¬ ročilo RECTIFICATION OF A JUDGMENT - popravek sodbe Rectification of a judgment is a procedure in which the Court may, of its own motion or on application by a party made within two weeks after the delivery of a judgment, rectify clerical mistakes, errors in calculation and ob- vious slips. Postopek za popravek sodbe je postopek, v katerem Sodišče na svojo pobudo ali na stran¬ kino prošnjo, ki mora biti vložena v dveh ted¬ nih po izreku sodbe, popravi napake v pisavi, napake pri računanju in očitne spodrsljaje. (Brovvn in Kennedy 1994:268) (Borchardt 1999:70) REGISTER-register ♦ enter sth. in a register vnesti/vpisati v regi¬ ster, keep a register voditi register, keep a register up to date imeti seznam ažuriran, re- move sth. from the register izbrisati kaj iz re¬ gistra, upkeep a register vzdrževati register court register - register sodišča Applications initiating proceedings are en- tered in the Court Register. Vloge za začetek postopka se vpišejo v regi¬ ster sodišča. (Http://curia.eu.int/en/instit/presentationfr/index. htm) REGISTRAR OF THE COURT - tajnik Sodišča The registrar holds a position analogous to that of the Secretary General of other interna- tional institutions as the head of the adminis- tration of the Court. (Brovvn in Kennedy 1994:23) He is responsible for maintaining the case-fil eS for pending cases and the upkeep of the reg¬ ister in vvhich a record is kept of ali the proce- dural documents sent to the Court by the laW- yers and agents for the parties. (Registry of the Court of Justice) Položaj tajnika Sodišča kot predstojnik* uprave Sodišča je podoben položaju general¬ nega sekretarja drugih mednarodnih institu¬ cij (Brovvn in Kennedy 1994: 23). Odgovoren je za vzdrževanje spisov tekočih postopkovnih listin in vodenje registra z vsemi procedural¬ nimi dokumenti, ki jih odvetniki in zastopnik' pošljejo Sodišču, tajnik Sodišča pa nato stran¬ kam. (Registry of the Court of Justice) 52 Mostovi 2005 Angleško-slovenski glosar Sodišča Evropskih skupnosti -> -> členi 17,18,23 Rules of Procedure ♦ assistant registrar of the Court pomočnik tajnika Sodišča (-> -> člen 24 Rules of Proce¬ dure), deputy registrar of the Court namest¬ nik tajnika Sodišča ♦ appoint a registrar imenovati (na položaj) taj¬ nika (Sodišča) REGISTRY OF THE COURT - tajništvo Sodišča The Court of Justice, as an independent and autonomous institution, possesses, in addition to the registry, its own administration infra- structure, which includes a large translations and interpreting Service since the Court has to use ali the official languages of the Community in the course of its work. Sodišče ima kot samostojna in neodvisna ustanova poleg tajništva tudi svojo upravno in¬ frastrukturo, ki vključuje obsežno prevajalsko in tolmaško službo, saj mora Sodišče pri svojem delu uporabljati vse uradne jezike Skupnosti. (Http://curia.eu.int/en/instit/presentationfr/index. htmj ♦ registry of the Arbitration Committee taj¬ ništvo Arbitražnega odbora, registry of the Court of First Instance tajništvo Sodišča prve stopnje REGULATION - odredba; predpis; uredba - uredba ([EU] eden od štirih pisnih prav¬ nih aktov evropske zakonodaje) The legal acts that enable the Community in- stitutions to encroach furthest on the domes- hc legal systems are regulations in EC and Euratom Treaties, and general decisions in the ECSC Treaty. Zakonski akti, ki institucijam Skupnosti omogočajo, da posegajo v domači pravni si- s tem, so uredbe v Pogodbah ES in Euratom ter splošne odločbe v Pogodbi ESPJ. (Borchardt 1999:65) člen 189 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ♦ appli ca bi e regulation uporabna/veljavna uredba, uporabna/veljavna odredba, upora- ben/veljaven predpis, silent regulation tiha uredba/odredba, lavvful regulation zakonita uredba/odredba, zakonit predpis, valid reg¬ ulation veljavna uredba/odredba, veljaven predpis, void regulation neveljavna/nična uredba, neveljavna/nična odredba, nevelja¬ ven/ničen predpis ♦ adopt a regulation sprejeti uredbo/odre¬ dbo/predpis, amend a regulation spremeniti uredbo/odredbo/predpis, annul a regulation razveljaviti/anulirati uredbo, razveljaviti/ anulirati odredbo, razveljaviti/anulirati pred¬ pis, apply a regulation uporabiti uredbo/ odredbo/predpis, beak a regulation prekrši¬ ti uredbo/odredbo/predpis, challenge a reg¬ ulation izpodbijati uredbo/odredbo/predpis, contest a regulation izpodbijati uredbo/odre¬ dbo/predpis, lay down a regulation določi¬ ti uredbo/odredbo/predpis, quash a regula¬ tion razveljaviti uredbo/odredbo/predpis Commission Regulation - uredba Komisije Commission Regulation (EEC) No 1836/86 - uredba Komisije (EGS) št. 1836/86 (C-28/29) Cuncil Regulation - uredba Sveta Council Regulation (EEC) No 2727/75 - ured¬ ba Sveta (EGS) št. 2727/75 (C-27/89) draft regulation - osnutek uredbe The amount of these payments had been fixed in advance by a draft regulation ap- proved by the Council in July 1972; the regula¬ tion would be formally adopted after the Trea- ty of Accession came into force. Znesek teh plačil je bil vnaprej določen z osnutkom uredbe, ki jo je potrdil Svet julija 1972; uredba bi bila uradno sprejeta z začet¬ kom veljavnosti Pristopne pogodbe. (Brovvn in Kennedy 1994:171) REGULATIONS - pravila; pravilnik Staff Regulations - delovni predpisi Staff Regulations govem Community civ- il servants and provide for an annual revievv of salaries by the Council after a report by the Commission. Delovni predpisi urejajo delo javnih usluž¬ bencev Skupnosti in določajo, da Svet vsa¬ ko leto pregleda plače, potem ko mu Komisija predloži poročilo. (Brovvn in Kennedy 1994:130) Opomba Za Staff Regulations uporablja SVEŽ ustreznico ka¬ drovski predpisi. 53 Suzana Novak Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 23-60 REJOINDER - odgovor na odgovor In the čase that the applicant submitted a re- ply, the defendant may submit a rejoinder. Če je tožnik predložil odgovor, lahko tožena stranka nanj predloži svoj odgovor. (Http://curia.eu.int/en/instit/presentationfr/index. htm) Opomba Tožnik vloži tožbo ( application ). Toženec odgovori na tožbo z odgovorom na tožbo (defence). Tožnik lahko odgovori na odgovor na tožbo, ki se imenuje reply. Toženec pa na ta odgovor odgovori z odgovorom, ki se imenuje rejoinder. ♦ lodge a rejoinder vložiti odgovor, submit a rejoinder to sb. predložiti odgovor komu - RELIEF - olajšava; oprostitev; odškodnina interim relief - začasna ustavitev An applicant in a direct action may apply to the Court for interim relief (a procedure knovvn in French as le ref ere). For example, the party may wish to obtain a stay of execution of the decision which is being challenged in the principal suit. V postopku neposredne tožbe lahko tožnik zaprosi Sodišče za začasno ustavitev (posto¬ pek, ki je v francoskem pravu znan kot le refe- re). Stranka na primer želi doseči, da se zadr¬ ži izvršitev odločbe, ki se izpodbija v glavnem sodnem procesu. (Brown in Kennedy 1994:264) Opomba Interim relief je vrsta začasne odredbe (-> measure -> interim measure). ♦ seek relief zaprositi za začasno ustavitev REPLY - odgovor (odgovor Sodišča v postopku za predhodno odločitev) It follows from the foregoing that the reply to the question submitted to the Court must be that a person pursuing an activity as a self-em- ployed person, such as an avocat, who gives up that activity in order to become an official of the European Communities is not entitled, as Community law now stands, to claim the ben- efit of Article 11(2) of Annex VIII to the Staff Regulations of Officials of the European Com¬ munities. Iz prej omenjenega sledi, da se odgovor na vprašanje, predloženo Sodišču, glasi, da oseba, ki opravlja neko dejavnost kot samozaposle¬ na oseba, npr. odvetnik, in ki opusti to dejav¬ nost z namenom, da postane uradnik Evrop¬ skih skupnosti, ni upravičena do ugodnosti po členu 11(2) Priloge VIII Delovnih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti. (Čase C- 37 / 89 ) -odgovor tožnika The application initiating the proceedings and the defence may be supplemented by a re- ply from the applicant and by a rejoinder from the defendant. Vloga za začetek postopka in odgovor na tožbo se lahko dopolnita z odgovorom tožnika in odgovorom tožene stranke nanj. (člen 41 (1) Rules of Procedure) ♦ lodge a reply vložiti odgovor, submit a re- ply to sb. predložiti odgovor komu REPORT - poročilo ♦ expert's report poročilo izvedenca ♦ commission a report naročiti poročilo, com- municate a report sporočiti poročilo, con- sider a report proučiti poročilo, draw up a report sestaviti poročilo, establish a report sestaviti poročilo, inspect a report vpogleda- ti v poročilo, make a report public objavi¬ ti poročilo, obtain a report pridobiti poroči¬ lo, submit a report to sb. predložiti poročilo komu European Court Reports - Poročila Evropskega sodišča Kratica: ECR preliminary report (of the judge rapporteur) - predhodno poročilo (sodnika poročevalca) The preliminary report shall contain recom- mendations as to vvhether a preparatory in* quiry or any other preparatory step should be undertaken and vvhether the čase should be re- ferred to a Chamber. Predhodno poročilo vsebuje priporočila gle¬ de tega, ali so potrebne pripravljalne poizved¬ be ali kakršen koli drug pripravljalni korak in ali naj se zadeva dodeli senatu. (člen 44(2) Rules of Procedure) report for the hearing (of the judge rapporteur)' poročilo za obravnavo (sodnika poročevalca) In a Report for the Hearing, the Judge-Rap' porteur summarizes the facts alleged and the 54 Mostovi 2005 Angleško-slovenski glosar Sodišča Evropskih skupnosti arguments of the parties and the interveners, if any. V poročilu za obravnavo sodnik poročeva¬ lec povzame domnevna dejstva in utemeljitve strank ter stranskih udeleženk, če so bile. (Http://curia.eu.int/en/instit/presentationfr/index. htm) Reports of Cases before the Court - Zbirka odločb Sodišča Evropskih skupnosti The official series of reports of judgments and other decisions is called "Reports of Cas¬ es before the Court of Justice and the Court of First Instance". Uradna zbirka zapisnikov sodb in drugih odločitev se imenuje »Zbirka odločb Sodiš¬ ča Evropske skupnosti in Sodišča prve stop¬ nje«. (Brovvn in Kennedy 1994:24) REPRESENTATION - zagovor; navedba; ugovor; pripomba VVhen the Court is called upon to decide whether a Judge no longer fulfils the requisite conditions or no longer meets the obligations arising from his office, the President shall in- vite the Judge concemed to make representa- tions to the Court, in closed session and in the absence of the Registrar. Kadar Sodišče odloča o tem, ali sodnik ne iz¬ polnjuje več predpisanih pogojev oziroma ne izpolnjuje obveznosti, ki mu jih določa njegova funkcija, predsednik Sodišča pokliče tega sod¬ nika, da na zaprti seji, ki se je tajnik Sodišča ne udeleži, predstavi svoje pripombe Sodišču. (člen 4 Rules of Procedure) RESPONDENT - toženec, tožena stranka The appeal shall contain the name and perma- nent address of the applicant and the descrip- tion of the signatory, a reference to the decision a gainst which the appeal is brought, the names °f the respondents, the subject-matter of the dis- pute, the submissions and a brief statement of the grounds on which the appeal is based. Pritožba mora vsebovati ime in stalni naslov pritožnika ter opis podpisanega, sklic na odloč¬ bo, proti kateri je pritožba vložena, imena to- zencev/toženih strank, predmet spora, zahte- v ek in kratek povzetek pritožbenih razlogov. (člen 22 Protokola o Statutu Sodišča Evropskih skupnosti) Opomba Respondent je tožena stranka v pritožbenem po¬ stopku. V tožbenem postopku je to defendant (-9 defendant). RESPONSE - odgovor na pritožbo Aresponse may seek: to dismiss, in whole or in part, the appeal or to set aside, in whole or in part, the decision of the Court of First Instance; the same form of order, in whole or in part, as that sought at first instance and shall not seek a different form of order. Namen odgovora na pritožbo je: odpraviti pritožbo v celoti ali njen del ali razveljaviti od¬ ločbo Sodišča prve stopnje v celoti ali njen del; odpraviti sklep iste oblike, v celoti ali njegov del, kot je bil zahtevan na prvi stopnji, in ne do¬ ločiti nove oblike sklepa. (člen 116(1) Rules of Procedure) Opomba Response (odgovor na pritožbo) se uporablja v pri¬ tožbenem postopku. V tožbenem postopku je to defence (odgovor na tožbo). ♦ lodge a response vložiti odgovor (na pritož¬ bo), serve a response to sb. vročiti komu od¬ govor (na pritožbo) REV- Oznaka za vlogo za revizijo. (Brovvn in Kennedy 1994:25) -> revision ofajudgment -> -> členi 98,99,100 Rules of Procedure REVISION OF A JUDGMENT - revizija sodbe An application for revision of a judgment shall be made within three months of the date on which the facts on which the application is based came to the applicant's knowledge. Za revizijo sodbe se lahko zaprosi v treh mesecih po datumu, ko je vlagatelj izvedel dej¬ stva, na katerih temelji vloga. (člen 98 Rules of Procedure) -» -» členi 98,99,100 Rules of Procedure RULE [ed.] - pravilo; predpis ♦ Community rule pravilo Skupnosti, conflict rale nasprotujoče/spomo pravilo, general rule splošno pravilo, splošen predpis, na- tional rule nacionalno pravilo 55 Suzana Novak Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 23-60 ♦ rule of Community law pravilo prava Skup¬ nosti, rule of law pravna država ♦ adopt a rule sprejeti pravilo/predpis, amend a rule spremeniti pravilo/predpis, apply a rule uporabiti pravilo/predpis, annul a rule razveljaviti/anulirati pravilo, razvelja¬ viti/anulirati predpis, break a rule prekršiti pravilo/predpis, establish a rule oblikova¬ ti sprejeti/določiti pravilo, sprejeti/določiti predpis, implement a rule izvajati pravilo/ predpis, infringe a rule kršiti pravilo/pred¬ pis, lay down a rule določiti/postaviti pra¬ vilo, določiti/postaviti predpis, observe a rule ravnati v skladu s pravilom/predpisom, upoštevati pravilo/predpis, repeal a rule razveljaviti pravilo/predpis, set aside a rule razveljaviti/odpraviti pravilo, razveljaviti/ odpraviti predpis ♦ rule applies pravilo se uporablja/velja, pred¬ pis se uporablja/velja, rule enters into force pravilo/predpis začne veljati RULES [mn.] - pravilnik; pravila Rules of Procedure of the Court of Justice of the European Communities [mn.] - Poslovnik Sodišča Evropskih skupnosti The Court of Justice shall establish its Rules of Procedure. Sodišče sprejme svoj poslovnik. (člen 223 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupno¬ sti) RULING - odločitev (sodišča); sklep (sodišča); odredba ♦ expedited ruling odločanje po pospešenem postopku, provisional ruling začasni sklep, začasna odredba ♦ ruling of the court odločitev/sklep sodiš¬ ča, sodna odločba, ruling of the judge od¬ ločitev/odredba/sklep sodnika, ruling of the president of the Court odločitev/odredba/ sklep predsednika Sodišča, ruling under Ar- ticle 13 odločitev/odredba/sklep po členu 13 ♦ draw up a ruling sestaviti odločitev/odredbo/ sklep, give ruling (by way of a judgment) iz¬ dati/dati odločitev (v obliki sodbe), izdati/dati sklep (v obliki sodbe), give ruling in camera dati odločitev/sklep na zaprti seji (na seji brez navzočnosti javnosti), obtain a ruling doseči/ pridobiti odločitev, došeči/pridobiti sklep, re- view a ruling (ponovno) presoditi/preveriti/ revidirati odločitev, (ponovno) presoditi/pre- veriti/revidirati sklep, seek a ruling zaprosi¬ ti za odločitev/sklep, submit a ruling to sb. predložiti odločitev/odredbo/sklep komu draft ruling (of the judge rapporteur) - osnutek sklepa (sodnika poročevalca) In the light of the conclusions of the advo- cate-general appointed to the čase, the judge- rapporteur draws up a draft ruling which is submitted to the other members of the Court for examination. Na podlagi ugotovitev generalnega pravo¬ branilca, določenega za zadevo, sodnik poro¬ čevalec sestavi osnutek sklepa in ga predloži drugim članom Sodišča, da ga pregledajo. (The Court of Justice, http://www.europa.eu.int/insti- tutions/court/index_en.htm) -> judgmentl! draft judgment interlocutory ruling - začasen sklep Preliminary ruling is therefore an interloc- utory ruling, a step in the proceedings before the national court. Predhodna odločitev je torej začasen sklep, stopnja v postopku pred sodiščem posamezne države. (Brown in Kennedy 1994:195) preliminary ruling (on the interpretation or validity of Community law) - predhodna odločitev (o razlagi ali veljavnosti prava Skupnosti) Preliminary rulings are given when national courts refer disputes pending before them to the Court of Justice, ensuring permanent coopera- tionbetvveen the Court of Justice and the nation¬ al courts. The ruling is requested and given, not before the čase comes to the national court, but in the course of the proceedings before it. Sodišče izreče predhodno odločitev, kadar mu nacionalna sodišča predložijo viseče spo¬ re, da se zagotovi trajno sodelovanje med So¬ diščem in nacionalnimi sodišči. Odločitev se ne zahteva oziroma ne izreče, preden zadeva pri¬ de pred sodišče posamezne države, temveč v času, ko pred sodiščem posamezne države teče postopek. (Brown in Kennedy 1994:195) proceedings preliminary ruling proceedings ■ž -ž člen 234 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti; -ž -> člena 103,104 Rules of Procedure 56 Mostovi 2005 Angleško-slovenski glosar Sodišča Evropskih skupnosti ruling on interpretation - interpretacijski sklep A ruling on interpretation by the Court also serves as a guide for other national courts deal- ing with a substantially similar problem or a question on which a preliminary ruling has al- ready been given. Interpretacijski sklep Sodišča je kot vodnik drugim nacionalnim sodiščem, ki se ukvarja¬ jo s problemom ali z vprašanjem, precej podo¬ bnim tistemu, za katero je predhodna odloči¬ tev že bila izrečena. (http://curia.eu.int/en/instit/presentationfr/index. htm) S SECRECY OF DELIBERATION - tajnost posvetovanja Follovving Continental traditions, the Court preserves strictly the principle of the secre- cy of its deliberations, a practice which rein- forces the independence of the members of the Court. Po zgledu kontinentalnih tradicij Sodišče strogo ohranja načelo tajnosti posvetovanj, navado, ki krepi neodvisnost članov Sodišča. (Brovvn in Kennedy 1994:260) ♦ preserve secrecy of deliberation varovati tajnost posvetovanja SERVANT - uslužbenec Where the Registrar and the Assistant Regis- trar are absent or prevented from attending or their posts are vacant, the President shall des- ignate an official or other servant to carry out temporarily the duties of the Registrar. Če sta tajnik Sodišča in pomočnik tajnika So¬ dišča odsotna, lahko zaradi ovire, ali njuni me¬ sti nista zasedeni, predsednik Sodišča določi uradnika ali katerega drugega uslužbenca, da Za casno opravlja naloge tajnika Sodišča. Klen 14 Rules of Procedure) * attach a servant to the court dodeliti usluž¬ benca sodišču, appoint a servant imenovati (na položaj) uslužbenca, designate a servant določiti/imenovati uslužbenca SESSION - seja, zasedanje ♦ deliberate in session odločati, posvetovati se na seji/zasedanju, hold a session zasedati, meet in session sestati se na seji/zasedanju, remain permanently in session stalno zase¬ dati, sit in session imeti sejo/zasedanje, za¬ sedati na seji dosed session - zaprta seja, zaprto zasedanje The Court shall take its decision in closed session after hearing the Advocate General. Po nastopu generalnega pravobranilca sprej¬ me Sodišče sklep na zaprti seji/zaprtem zase¬ danju. (člen 66(3) Rules of Procedure) plenary session - plenarna seja, plenarno zasedanje In principle, the Court meets in plenary ses¬ sion, but it can also create chambers of three or five judges, depending on the importance or complexity of the čase. Sodišče načeloma zaseda na plenarni seji/ plenarnem zasedanju, vendar pa lahko obli¬ kuje tudi senate treh ali petih sodnikov, odvis¬ no od pomembnosti ali zapletenosti zadeve. (The Court of Justice, http://www.europa.eu.int/insti- tutions/court/index_en.htm) -> chamberl I -> grand chamber STATEMENT - izjava; navedba ♦ vvritten statement pisna izjava/navedba ♦ lodge a statement vložiti izjavo/navedbo, notify a statement to sb. koga (uradno) ob¬ vestiti o izjavi/navedbi, serve a statement on sb. vročiti izjavo/navedbo komu, sumbit a statement to sb. predložiti izjavo/navedbo komu statement in intervention - navedba o vstopu stranke v postopek The statement in intervention shall contain: (a) a statement of the form of order sought by the intervener in support of or opposing, in whole or in part, the form of order sought by one of the parties; (b) the pleas in law and argu- ments relied on by the intervener; (c) where ap- propriate, the nature of any evidence offered. Navedba o vstopu stranke v postopek mora vsebovati: (a) navedbo oblike sklepa, ki ga za¬ hteva stranska udeleženka, ki podpira ali na¬ sprotuje zahtevanemu sklepu, v delu ali celoti, katere od strank; (b) pravne zahtevke in ute- 57 Suzana Novak Mostovi XXXIX, št. i, 2005 , 23-60 meljitve, na katere se stranska udeleženka skli¬ cuje; (c) naravo predloženih dokazov, kjer je primerno. (člen 93(5) Rules of Procedure) statement of čase - navedba o zadevi The written procedure shall consist of the communication to the parties and to the insti- tutions of the Communities whose decisions are in dispute, of applications, statements of čase, defences and observations, and of replies, if any, as well as of ali papers and documents in support or of certified copies of them. Pisni postopek zajema posredovanje tožb, navedb o zadevi, odgovorov na tožbo in izjav, pa tudi morebitnih odgovorov tožnika in vseh dokazil in dokumentov, ki to podpirajo, ali nji¬ hovih overjenih kopij strankam in tistim insti¬ tucijam Skupnosti, katerih odločitve so pred¬ met spora. (člen 20 Protokola o Statutu Sodišča Evropskih skupnosti) statement of circumstances - navedba o okoliščinah The application (op. to intervene) shall con- tain; (a) the description of the čase; (b) the description of the parties; (c) the name and address of the intervener; (d) the interven- er's address for Service at the plače vvhere the Court has its seat; (e) the form of order sought, by one or more parties, in support of vvhich the intervener is applying for leave to intervene; (f) a statement of the circumstanc¬ es establishing the right to intervene, where the application is submitted pursuant to the second or third paragraph of Article 37 Of the EC Statute, article 34 of the ECSC Statute or the Second paragraph of Article 38 of the EAEC Statute. Vloga mora vsebovati: (a) opis zadeve; (b) opis strank; (c) ime in naslov stranske udele¬ ženke; (d) vročitveni naslov stranske udeležen¬ ke v kraju, kjer ima Sodišče sedež; (e) obliko zahtevanega sklepa ene ali več strank, zaradi katerega stranska udeleženka prosi za dovo¬ ljenje za pridružitev; (f) navedbo okoliščin, ki daje pravico pridružitve, če je vloga predlože¬ na v skladu z drugim ali tretjim odstavkom čle¬ na 37 Statuta ES, člena 34 Statuta ESPJ ali dru¬ gega odstavka člena 38 Statuta ESAE. (člen 93(1) Rules of Procedure) statement of the form of order - navedba oblike sklepa As soon as the application has been lodged, the President shall prescribe a period within which the opposite party may lodge a docu- ment containing a statement of the form of or¬ der sought by that party and its pleas in law. Takoj ko je bila tožba vložena, predsednik Sodišča določi rok, v katerem lahko nasprotna stranka vloži dokument, ki vsebuje navedbo oblike zahtevka te stranke in pravne zahtev¬ ke iz njega. (člen 91 (2) Rules of Procedure) -ž form of order statement of objection - ugovor, navedba ugovora An objection to a vvitness or to an expert shall be raised within two vveeks after Service of the order summoning the witness or appointing the expert; the statement of objection must set out the grounds of objection and indicate the nature of any evidence offered. Ugovor nastopu priče ali izvedenca se vloži v dveh tednih po vročitvi sklepa o pozivu priče pred Sodišče ali imenovanju izvedenca; v ugo¬ voru/navedbi odgovora morajo biti natančno navedeni razlogi za ugovor in narava predlo¬ ženih dokazov. (člen 50(2) Rules of Procedure) statement of the pleas in law - navedba pravnih zahtevkov The application shall contain the applicants name and permanent address and the descrip' tion of the signatory, the name of the party 01 names of the parties against whom the apph ca ' tion is made, the subject-matter of the dispute the form of order sought and a brief statement of the pleas in law on vvhich the application is based. Tožba mora vsebovati ime in stalni našlo'' tožnika ter podatek o zaposlitvi podpisane- ga, ime stranke ali strank, proti katerim je tož¬ ba vložena, predmet spora, obliko zahtevaneg® sklepa in kratko navedbo pravnih zahtevkov (člen 21 Protokola o Statutu Sodišča Evropskih skupnosti) plea -ž plea in law 58 Mostovi 2005 Angleško-slovenski glosar Sodišča Evropskih skupnosti statement of reasons - navedba razlogov The statement of reasons required by Arti- cle 190 of the Treaty must be appropriate to the nature of the measure in question. Navedba razlogov, ki jo zahteva člen 190 Po¬ godbe, mora ustrezati naravi zadevnega ukre¬ pa. (Čase C-27/89) STATUTE - statut THE HIGH CONTRACTING PARTIES DE- SIRING to lay down the Statute of the Court of Justice /.../, HAVE AGREED upon the fol- lowing provisions, which shall be annexed to the Treaty on European Union, the Treaty es- tablishing the European Community and the Treaty establishing the European Atomic Ener- gy Community: /.../ VISOKE POGODBENICE SO SE Z ŽELJO določiti statut Sodišča /.../ DOGOVORILE o tehle določbah, priloženih Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupno¬ sti in pogodbi o ustanovitvi Evropske skupno¬ sti za atomsko energijo: /.../ (Protokol o Statutu Sodišča) ♦ amend statute spremeniti statut, lay down statute določiti statut, supplement a statute dopolniti statut Statute of the Court of Justice of the European Atomic Energy Community - Statut Sodišča Evropske skupnosti za atomsko energijo Statute of the Court of Justice of the European Coal and Steel Community - Statut Sodišča Evropske skupnosti za premog in jeklo Statute of the Court of Justice of the European Community- Statut Sodišča Evropske skupnosti SUBMISSION-predložitev submission in defence - odgovor na tožbo Where the defending party, after having been duly summoned, fails to lile submissions m defence, judgment shall be given against ttiat party by default. Ce tožena stranka, ki je bila k temu pravil¬ no vabljena, ne predloži pisnega odgovora na tožbo, se sodba izda v njeno škodo zaradi iz¬ ostanka. (člen 41 Protokola o Statutu Sodišča Evropskih skupnosti) 11 -> defence ♦ vvritten submission in defence pisni odgo¬ vor na tožbo ♦ dismiss a submission in defence zavreči od¬ govor na tožbo, file a submission in defence vložiti odgovor na tožbo, hear a submission in defence obravnavati/poslušati odgovor na tožbo, make a submission in defence predstaviti/dati odgovor na tožbo, uphold a submission in defence odobriti odgovor na tožbo submission on a čase - sklepni predlog o zadevi It is the main task of the advocate general, again according to Article 166, »acting with complete impartiality and independence, to make, in open court, reasoned submissions on cases brought before the Court of Justice, in or- der to assist the Court in the performance of the task assigned to it in Article 164. Glavna dolžnost generalnega pravobranilca je, ponovno v skladu s členom 166, da popol¬ noma nepristransko in neodvisno javno pred¬ stavi obrazložene sklepne predloge o zade¬ vah, predloženih Sodišču, zato da bi Sodišču pomagal pri opravljanju naloge, ki mu je dode¬ ljena v skladu s členom 220. (Brovvn in Kennedy 1994:61) ♦ resoned submission on a čase obrazložen sklepni predlog, written submission on a čase pisni sklepni predlog ♦ dismiss a submission on a čase zavreči sklepni predlog, file a submission on a čase vložiti slepni predlog, hear a submission on a čase obravnavati/poslušati sklepni pred¬ log, make a submission on a čase predsta¬ viti/dati sklepni predlog, uphold a submis¬ sion on a čase odobriti sklepni predlog SUBSTANCE - snov; vsebina substance of the application - vsebina vloge After these observations have been lodged, the Court shall, after hearing the advocate General, decide both on the admissibility and on the substance of the application. Potem ko so bile vložene te pripombe in ko je nastopil generalni pravobranilec, Sodišče odlo¬ ča o dopustnosti in vsebini vloge, člen 67 Rules of Procedure) 59 Suzana Novak Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 23-60 substance of the čase - vsebina zadeve The ruling of the President or of the Judge replacing him shall be provisional and shall in no way prejudice the decision of the Court on the substance of the čase. Odredba predsednika Sodišča ali sodnika, ki ga nadomešča, je začasna in v nobenem prime¬ ru ne vpliva na odločitev Sodišča o vsebini za¬ deve. (člen 39 Protokola o Statutu Sodišča Evropskih skupnosti) T T- Oznaka za zadevo, ki jo obravnava Sodišče prve stopnje, in za tribunal. (Brovvn in Kennedy 1994: 25; Grilc, Ilešič 2001:43) Npr.T-329/01 Alvarez Moreno v Commission (za za¬ devo, ki jo obravnava Sodišče prve stopnje) TO- Oznaka za postopek tretje stranke. (Brovvn in Kennedy 1994: 26) proceedings -> third-party proceedings -> -> člen 97 Rules of Procedure TREATY- pogodba The Court of Justice shall be constituted and shall function in accordance with the provi- sions of the Treaty on European Union (EU Treaty), of the Treaty establishing the Europe¬ an Community (EC Treaty), of the Treaty estab¬ lishing the European Atomic Energy Commu- nity (EAEC Treaty) and of this Statute. Sodišče se ustanovi in deluje v skladu z do¬ ločbami Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo. (člen 1 Protokola o Statutu Sodišča Evropskih skup¬ nosti) ♦ interpret treaty razlagati pogodbo, infringe treaty kršiti pogodbo Euratom Treaty - Pogodba Euratom Sopomenka: Treaty establishing the Europe¬ an Atomic Energy Community - Sopomenka: Pogodba o ustanovitvi Ev¬ ropske skupnosti za atomsko energijo Treaty establishing the European Atomic Energy Community- Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo Kratica: EAEC Treaty Sopomenka: Euratom (Treaty) - Kratica: Pogodba ESAE, PESAE Sopomenka: Euratom Treaty establishing the European Coal and Steel Community - Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo Kratica: ECSC Treaty Sopomenka: Treaty of Pariš - Kratica: Pogodba ESPJ, PESPJ Sopomenka: Pariška pogodba Treaty establishing the European Community - Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti Kratica: EC Treaty - Kratica: Pogodba ES, PES Treaty establishing European Economic Community - Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti Kratica: EEC Treaty Sopomenka: Treaty of Rome - Kratica: Pogodba EGS, PEGS Sopomenka: Rimska pogodba Treaty of Pariš - Pariška pogodba Sopomenka: Treaty establishing the Europe¬ an Coal and Steel Community - Sopomenka: Pogodba o ustanovitvi Ev¬ ropske skupnosti za premog in jeklo Treaty of Rome - Rimska pogodba Sopomenka: Treaty establishing European Economic Community - Sopomenka: Pogodba o ustanovitvi Evrop¬ ske gospodarske skupnosti Treaty on the European Union - Pogodba o Evropski uniji Kratica: EU Treaty - Kratica: Pogodba EU 60 Mostovi 2005 L'Unione europea: Nozioni di base e terminologia Sandro Paolucci I/Unione europea: Nozioni di base e terminologia Evropska unija: Osnove in terminologijo Povzetek Pričujoči članek v italijanskem jeziku poskuša povzeti tako obširno in kompleksno snov kot je Evropska unija, ki se neprestano razvija. V prvem delu so, po uvodnem zgodovinskem pre¬ gledu, na kratko predstavljene inštitucije Evropske unije, njihovo delovanje, poleg tega pa tudi glavna načela na katerih temelji Evropska unija. Ker je članek prvotno namenjen predvsem prevajalcem in tolmačem, sledi v drugem delu izbor najpogostejših terminov, ki zadevajo snov Evropske unije v italijanskem jeziku z ustrezno slovensko sopomenko. Estratto II presente articolo e teso a sintetizzare - in lingua italiana - una materia cosi ampia, comp- lessa ed in continua evoluzione come 1'Unione europea. Nella prima parte, dopo alcuni cenni storici, vengono presentate in breve le istituzioni delTUnione e il loro funzionamento e altresi i principi cardine su cui si fonda l'Unione. Nella seconda parte, essendo tale articolo primaria- mente destinato a traduttori ed interpreti, sono elencate alcune espressioni ricorrenti in materia, sia in lingua italiana sia in lingua slovena. Un po' di storia Conclusasi la seconda guerra mondiale con il drammatico esito a tutti noto, si avverti forte 1 esigenza di pace, il desiderio di porre una vol¬ te per tutte la parola fine alle guerre fratricide n el cuore della Terra ossia in Europa. Non va dimenticato, infatti, che antiche e gloriose ci- vilta (Greci, Etruschi, Romani ecc.) risiederono Proprio in quello che non a caso e denominato ‘1 Vecchio Continente. Nel 1950, il ministro degli Affari esteri fran- Ce se Robert Schuman, ispirandosi ad un'illumi- na te idea di Jean Monnet, propose di creare la Comunita europea del carbone e delVacciaio (CECA) ov vero di porre sotto il controllo di un'Autori- ta comune le materie prime della guerra. Il 18 a Prile del 1951, a Parigi, sei Paesi, Belgio, Fran- Cla ' Germania, Italia, Lussemburgo e Olanda, firmano il Trattato che istituisce la CECA. Entra in vigore il 23 luglio 1952 per un periodo di 50 anni. Successivamente, nel 1955, i ministri de¬ gli Affari esteri dei Sei decidono di estendere 1'integrazione europea a tutta 1'economia e nel 1957, a Roma, i sei Stati firmano il Trattato che istituisce la Comunitd economica europea (CEE) e il Trattato che istituisce la Comunitd europea del- Venergia atomica (Euratom). Entrano in vigore il 1° gennaio 1958. Nel 1973 entrano a far par¬ te della CEE la Danimarca, 1'Irlanda e il Regno Unito. Nel 1981 vi entra la Grecia. Nel 1986 vi fanno ingresso Spagna e Portogallo. Nel 1995 entrano Austria, Finlandia e Svezia. Naturalmente il trattato istitutivo di Roma, che oltre ai principi e agli obiettivi prevedeva istituzioni e organi della Comunita, viene negli anni modificato e integrato da altri importan- ti accordi, quali ad esempio VAtto unico europeo 61 Sandro Paolucci Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 61-68 del 1986, VAccordo di Schengen del 1990, il Tratta- to di Maastricht del 1992, il Trattato di Amsterdam del 1997, il Trattato di Nizza del 2001 ecc. Nel 1992 con il trattato di Maastricht, oltre a consolidare e potenziare le istituzioni di cui si parlera piu avanti, viene creata ovvero nasce i'Unione Europea (UE). Sostituendo Pespres- sione Comunitd con Unione e eliminando la pa¬ rola Economica si vuole procedere in direzione di un'unione anche politica ( amplius piu avan¬ ti). Nel maggio 2004 vi e il cosiddetto allarga- mento ovverosia l'ingresso di altri 10 Stati fra cui, come noto, anche la Slovenia che in pochi anni e stata in grado di centrare 1'obiettivo Eu- ropa soddisfacendo ampiamente tutte le rigide ed esose condizioni poste da Bruxelles. NelPottobre 2004 viene firmato a Roma il Trat¬ tato costituzionale ossia la Costituzione europea. Come funziona 1'Unione europea Per quanto concerne la configurazione giu- ridica, 1'Unione costituisce un'entita assolu- tamente inedita, sui generis, un tretium genus fra la confederazione di Stati (es. CSI dopo lo smembramento dell'URSS) e lo Stato federale (es. USA). Trae la propria origine dai trattati che costi- tuiscono il cosiddetto diritto primario da cui de- riva il vasto corpus di atti giuridici denominato diritto derivato o secondario. Fanno parte di que- st'ultimo i regolamenti (uredbe), le direttive (di¬ rektive) e le raccomandazioni (priporočila) 1 * . Dette leggi unitamente alle politiche del- 1'Unione sono frutto delle decisioni assunte nelPambito di un triangolo istituzionale che 1 La Costituzione europea firmata a Roma il 29 ot- tobre 2004, la cui entrata in vigore e prevista per novembre 2009, apportera sensibili modifiche per quanto attiene agli atti normativi. In particolare per quanto concerne gli atti legislativi, il regolamento si chiamera legge europea, la direttiva diventera legge quadro europea', atti non legislativi saranno il regola¬ mento europeo e la decisione europea; punti di vista sa¬ ranno formulati mediante raccomandazioni e pareri. collega il Consiglio rappresentante gli Stati membri, il Parlamento rappresentante i citta- dini e la Commissione quale organo indipen- dente e garante degli interessi generali del- 1'Unione. Per 1'assolvimento dei loro compiti il Parlamento congiuntamente con il Consiglio, il Consiglio e la Commissione adottano regolamen¬ ti e direttive, prendono decisioni e formulam racco¬ mandazioni o pareri. Passiamo ora a presentare, in estrema sintesi ,le istituzioni e gli organi delPUnione: • Il Consiglio dei ministri UE - Svet ministrov Evropske unije - e 1'istituzione decisionale prin- cipale dell'Unione, e presieduto a turno da cia- scuno degli Stati membri per un semestre (dal novembre 2009 šara presieduto da un presi- dente nominato dai capi di Stato o di gover- no deirUnione per un mandato di 2 anni e 6 mesi). Riunisce i ministri dei 25 Paesi a seconda delPoggetto alPordine del giomo: affari esteri, agricoltura, industria, trasporti, ambiente ecc. Il Consiglio condivide con il Parlamento euro¬ peo il potere legislativo e il potere di bilancio. In ossequio ai trattati il Consiglio delibera a maggioranza qualificata (dal nov. 2009 col voto favorevole del 55% degli Stati membri che rap- presentino il 65% della popolazione delPUnio- ne) e per le decisioni piu importanti, come ad es. 1'adesione di un nuovo Stato o la modifica di un trattato, delibera alPunanimita. • Il Consiglio europeo - Evropski svet - e 1'orga- no squisitamente politico delPUnione. E 1'isti¬ tuzione incaricata di dare alPUnione Vimpulso politico necessario al suo sviluppo. Non legife- ra. Comunemente detto Vertice europeo-Evrop- ski vrh, si riunisce almeno due volte 1'anno ed e composto dai cosiddetti capi di Stato o di g0' verno i quali primariamente sono chiamati ad affrontare insieme i grandi temi delPattualita politica europea nonche a fare il punto sulle si- tuazioni e vicende intemazionali piu rilevanti. • Il Parlamento europeo - Evropski parlament - e 1'assemblea dei rappresentanti di tutti i citta- dini dei Paesi membri delPUnione e in primi s partecipa (sempre con accresciuti poteri e mag' gior peso) al processo legislativo. Attualmen' te consta di 732 deputati suddivisi per grupp’ politici. Ultalia ne ha 78, la Slovenia 7. Il Pari 3 ' mento esercita con il Consiglio dei ministri Ut 62 Mostovi 2005 L Unione europea: Nozioni di base e terminologia la funzione legislativa secondo tre procedu¬ re normative, oltre la semplice consultazione- posvetovanje: 1) la procedura di cooperazione-po- stopek sodelovanja; 2) il parere conforme-postopek soglasja; 3) la procedura di codecisione- postopek soodločanja (in quest'ultima procedura - che con la Costituzione diventa la piu ricorrente e assume la denominazione di procedura legisla¬ tiva - il Parlamento ha pari potere decisionale alla stegua del Consiglio; il Parlamento divie- ne dunque colegislatore). Quale centro propul- sore delle politiche comunitarie, luogo privi- legiato di dibattito e incontro, crogiuolo delle sensibilita politiche e nazionali, il Parlamen¬ to europeo e fonte naturale di numerosissime iniziative. Esso concorre alLapprovazione del bilancio dell'UE, puo mediante una procedura di censura esigere le dimissioni in blocco del- la Commissione, verifica l'attuazione delle po¬ litiche comunitarie e l'applicazione della legi- slazione UE. • La Commissione europea- Evropska komisija - e istituzione cardine delbUnione. Per certi aspetti, essa e il vero e proprio cuore delLEuro- pa, dal quale le altre istituzioni traggono gran parte della loro energia e la loro ragion d'es- sere. Senza i 25 commissari (1 per Paese) che la compongono e senza le oltre 24 000 persone che lavorano per essa, 1'Unione non potrebbe hmzionare. Il Consiglio e il Parlamento euro- peo devono attendere una proposta-predlog della Commissione prima di poter emanare qualsia- S1 aho legislativo. Gode di un'autonomia tota- l e / agisce nel solo interesse generale delLUnio- ne e non riceve istruzioni da nessun governo 0 organismo degli Stati membri. Custode dei trattati, vigila sulLesecuzione dei regolamenti e delle direttive adottate dal Consiglio e puo adi- re la Corte di giustizia UE per esigere il rispetto del diritto comunitario. Detiene il monopolio delbiniziativa legislativa. Quale organo esecu- tivo delbUnione, garantisce besecuzione delle decisioni del Consiglio. E inoltre competente per la gestione delle politiche comuni e ne am- namistra il bilancio. La Commissione risponde del suo operato dinanzi al Parlamento che puo censurarla e esigeme le dimissioni in blocco. • La Corte di giustizia delVUnione Europea - Sodišče Evropske unije - composta da 25 giudici (1 per ogni Stato membro) nominati di comu- ne accordo dai govemi degli Stati membri, ha il compito di assicurare 1'osservanza del diritto comunitario e la corretta interpretazione e ap- plicazione dei trattati. La Corte puo giudicare uno Stato membro colpevole di non ottempera- re agli obblighi cui e tenuto in torza dei tratta¬ ti, annullare una norma di diritto comunitario giudicata illegittima, constatare mediante il ri- corso per carenza che il Parlamento europeo, il Consiglio o la Commissione siano venuti meno albobbligo di decidere. E inoltre Lunico organo competente a pronunciarsi, su istanza del giu- dice nazionale, sulLinterpretazione dei trattati e sulla validita e interpretazione di una norma comunitaria. Dal 1989 e affiancata da un Tribu¬ nale di primo grado - Sodišče prve stopnje compe¬ tente a pronunciarsi sui ricorsi proposti dalle persone fisiche e giuridiche avverso le decisio¬ ni delle istituzioni comunitarie o sulle liti fra le istituzioni e i loro funzionari. • La Corte dei conti - Računsko sodišče - rap- presenta il contribuente. Esamina la legittimi- ta e la regolarita delle entrate e delle spese del- LUnione e accerta la sana gestione finanziaria del bilancio delLUE. • Il Comitato economico e sociale europeo - Evropski ekonomsko-socialni odbor - e un'assem- blea consultiva che rappresenta le varie com- ponenti socioeconomiche della societd civile organizzata-organizirano civilno družbo. Suo com¬ pito precipuo e formulare pareri destinati alle tre grandi istituzioni. • Il Comitato delle regioni - Odbor regij - e composto dai rappresentanti delle collettivita regionali e locali nominati dal Consiglio. E con- sultato dalla Commissione e dal Consiglio nei časi previsti dal trattato sulLUE ma puo formu¬ lare pareri anche di sua iniziativa. • La Banca europea per gli investimenti (BEI) - Evropska investicijska banka (ElB) - conceden- do prestiti e garanzie a progetti di investimen- to nelle regioni piu svantaggiate e per il raf- forzamento della competitivita delle piccole imprese, concorre alLintegrazione, allo svilup- po equilibrato e alla coesione economica e so¬ ciale degli Stati membri. • La Banca centrale europea (BCE) - Evropska centralna banka (ECB) - ha il compito di gesti- 63 Sandro Paolucci Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 61-68 re 1'euro (moneta delTUE) e la politica moneta- ria deirUnione. II trattato costituzionale firmato a Roma nel 2004 prevede, tra le altre, oltre al Presi- dente del Consiglio europeo (si veda sopra), la figura del Ministro degli Affari esteri UE - no- minato dal Consiglio europeo con 1'accordo del presidente della Commissione - il quale contemporaneamente ricopre altresi la cari¬ ca di vicepresidente della Commissione eu- ropea. La Costituzione europea La Costituzione europea firmata a Roma il 29 ottobre 2004, la quale - una volta ratificata da tutti gli Stati membri - entrera in vigore nel novembre 2009, e suddivisa in quattro parti. La prima parte definisce i valori, gli obietti- vi, le competenze, le procedure decisionali e le istituzioni delTUnione. Essa si occupa inol- tre dei simboli, della cittadinanza, della vita democratica e delle finanze dell'UE. La secon- da parte riprende la Carta dei diritti fondamen- tali. La terza parte descrive le politiche e le azioni interne ed esterne, nonche il funziona- mento delTUnione. La quarta parte prevede la disposizioni generali e finali, tra le quali figu- rano le procedure di adozione e di revisione della Costituzione. Tale Carta costituzionale, fortemente voluta soprattutto da alcuni Paesi (Italia e Slovenia figurano tra questi), rappre- senta un passo deciso verso un'integrazione europea piu ampia, non piu esclusivamente economica, ma che interessa settori e materie fondamentali come la difesa e la sicurezza co- mune, la politica estera comune, la tutela co- mune della salute e delLambiente, la ricerca e le innovzioni tecnologiche comuni, gli aiuti umanitari comuni, la politica comune in ma- teria di immigrazione, la cooperazione di po- lizia e giudiziaria ed altre. La direzione in cui TEuropa si sta proiettando sembra inequivo- cabile. Il "no" francese e olandese espresso qualche mese fa rappresenta certamente una frenata ma non uno stop sulla strada che con- duce al 2009. Čredo che 1'osservanza del mot- to possa elidere qualsiasi divergenza tra i Pae¬ si membri: "Unita nella diversita". I principi su cui si fonda 1'Unione europea Principio di attribuzione delle competenze »UUnione agisce nei limiti delle competen¬ ze che le sono conferite dagli Stati membri nel¬ la Costituzione al fine di realizzare gli obiettivi da questa stabiliti«. La Costituzione indica in- | fatti i settori in cui TUE puo agire da sola ( com¬ petenze esclusive) es. Unione doganale, Politica monetaria per gli Stati che hanno adottato Teu- ro, Politica commerciale comune ecc; i settori in cui possono agire tanto TUnione quanto gli Stati membri ( competenze concorrenti ) es. Agricoltura, Protezione ambientale, Trasporti, Mercato in¬ terno ecc; e quelli ove 1'Unione puo intervenira ; solo a titolo complementare ( azioni di sostegno, ^ di coordinamento o di complemento) es. Protezione della salute, Industria, Cultura, Turismo ecc. Principio di sussidiarieta - načelo subsidiarnosti »Nei settori che non sono di sua competen- za esclusiva, TUnione puo agire soltanto se ed in quanto gli obiettivi delTazione prevista non possono essere sufficientemente raggiunti da¬ gli Stati membri, sia a livello centrale sia a H' vello regionale e locale, ma possono, a moti- vo della portata o degli effetti delTazione n 1 questione, essere meglio raggiunti a livello di Unione«. Ogni Parlamento nazionale ha la po s ' sibilita di verificare che le proposte della Com* missione rispettino il principio di sussidiarieta il che pub anche indurre la Commissione me' desima a rivedere la propria proposta. 64 Mostovi 2005 UUnione europea: Nozioni di base e terminologia Principio di proporzionalita - načelo sorazmernosti »UUnione non puo andare al di la di quanto necessario per il conseguimento degli obiettivi fissati dalla Costituzione«. Mercato interno e Libera circolazione neirUE »II mercato interno - enotni trg comporta uno spazio senza frontiere interne, nel quale e assicurata la libera circolazione delle merci, delle persone, dei servizi e dei capitali - prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala secondo le disposizioni del presente trattato« Proprio in ragione delPimportanza politica, piti che giuridica, assunta dalla nozione di mercato interno, si e assistito ad un progressivo al- largamento della sua portata e alla sua iden- tificazione con 1'intero campo d'azione del- l'Unione; in altre parole, il mercato interno, secondo l'accezione oggi prevalente, non e piu limitato alle quattro liberta di circolazio¬ ne - alle quali soltanto, in realta, si riferisce la norma - ma ad esso tendono ad essere ricon- dotte tutte le politiche comunitarie che con- iribuiscono, anche indirettamente, a rimuo- vere gli ostacoli all'unificazione dei mercati nazionali. Ne restano escluse, tuttavia, quel- ie politiche che, come la politica commercia- ie comune, sono rivolte verso 1'esterno del- 1'Unione. Un mercato unico dell'Unione fondato su tali liberta costituisce il presupposto per mag- giore concorrenza, maggiore crescita e maggio- re benessere dei cittadini. Passiamo ora alla presentazione, in sintesi, delle quattro »grandi liberta«. Libera circolazione delle merci - prost pretok bla- S a - Qualsiasi merce puo circolare liberamen- te sul mercato interno, ovvero puo essere tra- s ferita liberamente da uno Stato membro in un altro Stato membro dell'UE, senza essere as- So ggettata a dazi doganali o a tasse d'effetto e quivalente. I dazi doganali e le tasse d'effetto equivalente sono espressamente vietate dalle disposizioni del trattato. Libera circolazione delle persone - prost pre¬ tok ljudi - Ad ogni cittadino delPUnione e ri- conosciuto il diritto assoluto di circolare e sog- giomare liberamente sul territorio degli Stati membri nei limiti e alle condizioni previste dal trattato. In questo ambito, grande importanza assume la libera circolazione dei lavoratori. I la- voratori, cittadini dell'UE, hanno il diritto di spostarsi alPinterno delTUnione e di prende- re dimora in uno qualsiasi degli Stati membri per svolgere un'attivita di lavoro subordinato. E prevista, quindi, 1'abolizione di qualsiasi di- scriminazione a danno di tali lavoratori rispet- to ai lavoratori "nazionali" dello Stato mem¬ bro d'occupazione. Libera circolazione dei servizi - prost pretok sto¬ ritev - Ogni cittadino europeo ha il diritto di po- ter prestare servizi (e denominata anche libera prestazione dei servizi) ovvero di esercitare una propria attivita non salariata (attivita lavorati- va svolta senza vincolo di subordinazione ri- spetto al destinatario della prestazione, cioe in maniera autonoma ed indipendente) in uno Stato membro diverso da quello ove e stabili- to. E vietata qualsiasi forma di discriminazio- ne in merito. Dalla libera prestazione dei servi¬ zi si distingue la liberta di stabilimento - svoboda ustanavljanja che consiste nel diritto di un soget- to di stabilirsi, cioe di installarsi per esercitar- vi un'attivita non salariata, in uno Stato mem¬ bro delPUnione nel quale egli non era stabilito precedentemente. Libera circolazione dei capitali - prost pretok ka¬ pitala - Sono vietate tutte le restrizioni ai movi- menti di capitali tra Stati membri, nonche tra Stati membri e Paesi terzi. Sono altresi vietate tute le restrizioni ai pagamenti tra Stati mem¬ bri, nonche tra Stati membri e Paesi terzi. 65 Sandro Paolucci Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 61—68 Termini ed espressioni particolarmente ricorrenti in tema di Unione europea Italiano - Sloveno A Accordo - Sporazum o Pogodba quando equiva- le ad un trattato Adesione all'Unione - Pristop v Unijo Adottare regolamenti e direttive - Sprejeti/Spre¬ jemati uredbe in direktive Agenzia europea per gli armamenti - Agencija za oboroževanje Allargamento dell'Unione - Širitev Unije Allarme preventivo - Zgodnje opozarjanje Appartenenza alFUnione - Pripadnost Uniji Applicazione delle disposizioni del trattato - Izvajanje določb pogodbe Atto unico europeo - Enotna evropska listina Attuazione delle politiche comuni - Izvajanje skupnih politik B Banca centrale europea (BCE) - Evropska cen¬ tralna banka (ECB) Banca europea per gli investimenti (BEI) ) - Ev¬ ropska investicijska banka (EIB) Bilancio delFUnione - Proračun Unije C Carta dei diritti fondamentali dell'UE - Listina EU o temljnih človekovih pravicah Cittadinanza europea - Evropsko državljanstvo Classificazione delle competenze delFUnione - Razdelitev pristojnosti Unije Clausola di flessibilita - Klavzula prožnosti Coerenza dell'azione delFUnione - Usklajeno delovanje Unije Coesione economica, sociale e territoriale - Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija Comitato delle regioni - Odbor regij Comitato economico e sociale europeo - Evrop¬ ski ekonomsko-socialni odbor Commercio estero - Zunanja trgovina Commissione europea- Evropska komisija Competenze - Pristojnosti Competenze concorrenti - Deljene pristojnosti Competenze esclusive - Izključne pristojnosti Competenze di sostegno - Pristojnosti podpo¬ rnega delovanja Conferenza intergovemativa - Medvladna kon¬ ferenca Consiglio dei ministri UE - Svet ministrov EU Consiglio europeo - Evropski svet Consultazione - Posvetovanje Controllo politico - Politični nadzor Convenzione europea - Evropska Konvencija Convenzione europea di salvaguardia dei di¬ ritti delFuomo e delle liberta fondamentali (CEDU) - Evropska konvencija o varstvu člove¬ kovih pravic in temeljnih svoboščin (EKCP) Cooperazione amministrativa - Upravno sode¬ lovanje Cooperazione di polizia - Policijsko sodelovanje Cooperazione di polizia e giudiziaria in mate- ria penale - Policijsko in pravosodno sodelova¬ nje v kazenskih zadevah Cooperazione giudiziaria in materia civile - Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah Cooperazione rafforzata - Okrepljeno sodelova¬ nje Corte dei conti UE - Računsko sodišče EU Corte di giustizia delFUnione Europea - Sodiš¬ če Evropske unije Costituzione europea - Evropska Ustava D Decisione europea - Evropska odločba Deputato-a europeo-a - Evropski-a poslanec-ka Dignita umana - Človekovo dostojanstvo Diritto comunitario (espressione che si corit 1 ' nua ad usare) - Pravo evropske unije (SI Dirit' to UE) x (NO Diritto unitario). Diritto derivata - Sekundarna zakonodaja 66 Mostovi 2005 UUnione europea: Nozioni di base e terminologia Diritto di accesso ai documenti - Pravica do do¬ stopa do dokumentov Diritto di circolazione e di soggiorno - Pravica do prostega gibanja in bivanja Diritto di petizione dinanzi al Parlamento eu- ropeo - Pravica nasloviti peticijo na Evropski Parlament Diritti fondamentali - Temeljne pravice Doppia maggioranza - Dvojna večina E Entrata in vigore della Costituzione - Začetek veljavnosti Ustave Entrata nell'UE - Vstop v EU F Finanze delPUnione - Finance Unije Formulare raccomandazioni o pareri - Priprav¬ ljati priporočila ali dajati mnenja G Gruppi di contatto - Kontaktne skupine Gruppi di lavoro - Delovne skupine I Identita nazionale - Nacionalna identiteta Innovazione tecnologica - Tehnološka inovativnost Interesse europeo - Evropski interes L Legge europea - Evropski zakon Legge quadro europea - Evropski okvirni zakon Legislazione comunitaria - Legislazione UE - Evropska zakonodaja - Zakonodaja EU Libera circolazione nell'UE - Prost pretok v EU Libera circolazione delle persone - Prost pretok ljudi Libera circolazione delle merci - Prost pretok blaga Libera circolazione dei servizi - Prost pretok sto¬ ritev Libera circolazione dei capitali - Prost pretok ka¬ pitala Liberta di stabilimento - Svoboda ustanavljanja Lingua uffidale delFUE - Uradni jezik EU M Maggioranza qualificata - Kvalificirana večina Mercato interno - Enotni trg Ministro degli Affari esteri UE — Minister za zu¬ nanje zadeve EU N Negoziati con i Paesi terzi - Pogajanje s tretji¬ mi državami P Parere (punto di vista) - Mnenje Parere conforme - Postopek soglasja Parlamento europeo - Evropski parlament Politica commerciale comune - Skupna trgovin¬ ska politika Politica comune in materia di asilo - Skupna po¬ litika na področju azila Politica comune in materia di immigrazione - Skupna politika priseljevanja Politica di difesa - Obrambna politika Politica di sviluppo delFUnione - Razvojna po¬ litika Unije Politica monetaria - Denarna politika Politica sociale - Socialna politika Prendere decisioni - Izdajati odločbe Principio di leale cooperazione - Načelo lojalne¬ ga sodelovanja Principio di solidarieta - Načelo solidarnosti Principio di sussidiarieta - Načelo subsidiarno¬ sti Principio di proporzionalita - Načelo sorazmer¬ nosti Procedura di adozione della Costituzione - Po¬ stopek sprejemanja Ustave Procedura di codecisione - Postopek soodločanja Procedura di cooperazione - Postopek sodelova¬ nja Procedura legislativa - Zakonodajni postopek Procedura di revisione della Costituzione - Po¬ stopek pregledovanja Ustave Procura europea — Evropsko tožilstvo Programmazione delle politiche comuni - Na¬ črtovanje skupnih politik Proposta della Commissione - Predlog evropske komisije 67 Sandro Paolucci Mostovi XXXIX, št. i, 2005 , 61-68 Protezione dei consumatori - Varstvo potrošni¬ kov Punti di vista (raccomandazione o parere) - Stališča Q Quadro finanziario pluriennale - Večletni fi¬ nančni okvir R Raccomandazione (punto di vista) - Priporočilo Regolamento UE = Uredba EU. Fonte-atto di di- ritto derivato (diritto comunitario) diretta- mente applicabile senza necessita di provve- dimenti nazionali di attuazione. Consiste in un atto legislativo. Da non confondere con Re¬ golamento di diritto pubblico interno = Pra¬ vilnik o Uredba. Fonte del diritto pubblico in¬ terno di secondo grado. Consiste in un atto sub-legislativo. Dal novembre 2009 il Regola¬ mento europeo costituira un atto non legis¬ lativo. Regolamento CEE - ante trattato di Maastricht. Regolamento UE - post trattato di Maa¬ stricht. (Uredba evropske skupnosti si traduce Regola¬ mento CEE. Uredba evropske unije si traduce Regolamento UE). Rispetto del diritto delFUnione - Spoštovanje prava Unije S Semplificazione degli strumenti - Poenostavitev instrumentov Sessione plenaria - Plenarno zasedanje Societa civile - Civilna družba Spazio giuridico europeo - Evropski pravosod¬ ni prostor Stato di diritto - Pravna država Stato membro - Država članica Sviluppo sostenibile - Trajnostni razvoj T Trattato - Pogodba, mednarodna pogodba Trattato di Amsterdam - Amsterdamska pogodba Trattato che istituisce la CEE - Pogodba o usta¬ novitvi EGS Trattato costituzionale UE - Pogodba o Ustavi EU Trattato di Maastricht - Mastrichtska pogodba Trattato di Nizza - Pogodba iz Nice Tribunale di primo grado - Sodišče prve stopnje Tribunale specializzato - Specializirana sodišča Tutela dei diritti dei minori - Varstvo otrokovih pravic u Unanimita - Soglasnost Unione doganale - Carinska unija V Valori e obiettivi dell'Unione - Vrednote in ci¬ lji Unije Violazione grave dei valori delFUnione - Resna kršitev vrednot Unije Voto a maggioranza qualificata - Glasovanje s kvalificirano večino Fonti Daniele, L. 2004 »II diritto materiale del¬ FUnione europea« Giuffre editore 2004, Mila¬ no. Mengozzi, P. 2004 »II diritto delFUnione eu¬ ropea«, Cedam 2004, Padova. VVeiler, J.H.H. »Ustava Evrope« Zbirka Ma- net, 2005, Ljubljana Fontaine, P. 2004 »L'Europa in 12 lezioni« Pubblicazioni Commissione europea 2004, Lussemburgo. Fontaine, P. 2004 »Evropa v 12 poglavjih* Publikacije Evropske Komisije 2004, Luxeffl' bourg. »Pogodba o Ustavi za Evropo« Uradni Lis' Republike Slovenije 2005, Ljubljana Trattato costituzionale adottato dai capi dl Stato o di governo delFUE. Altre pubblicazioni UE. 68 Mostovi 2005 Nekaj pomenskih razločkov iz luške terminologije Dušan Fabe Nekaj pomenskih razločkov iz luške terminologije A Few Semantic Distinctions Referring to Seaport Terminology Povzetek Angleška pomorska terminologija ima obsežno besedišče. To je najbrž posledica dolge in bo¬ gate pomorske tradicije ter hkrati odprtosti jezika za prevzemanje primernih izrazov iz drugih jezikov. Tak proces bogatenja jezika povzroča kopičenje sopomenk, katerih prekrivnost je lahko večja ali manjša. Pomenski razločki med njimi so navadno težko zaznavni. Razkrijemo jih z dolgoletnim in vztrajnim preučevanjem stroke ter jezikovnim znanjem, ki pa mora vključevati tudi nekoliko etimološke vedoželjnosti. Strokovni in splošni slovarji so sicer nepogrešljivi, a ne malokrat v njih naletimo na nezadostno oziroma nejasno pomensko razlago. Primerjava raz a- galnega besedila v različnih slovarjih pa včasih razkrije nedoslednosti. To velja tudi za nekatere sopomenke iz luške terminologije. Abstract English maritime terminology has a wide vocabulary. On the one hand this is the rich maritime tradition of the British Empire, and on the otherto the openness 8 language to borrowings from other languages. Such processes of language en distinc- the piling up of synonyms, which more or less overlap each other; and the.r semani*; distmc tions are usually difficult to detect. Making these distinctions is possible °nly after long lastog and persistent research into the subject field, apart from language compe , also include some etymological curiosity. Professional and general dicb(“m * * on of Sese Ele, of course, but their definitions are often insufficient or unclear an e P tQ some definitions between various dictionaries often exposes inconsistencie . PP synonyms of current seaport terminology. V angleščini obstaja izredno veliko sopo- menk, ki se nanašajo na prostor v pristanišču, kjer ladja pristane, na primer: dock, quay, pier, uharf jetty, mole in berth. Besedo dock ponavadi pojmujemo ožje, kot E* morali. Najpogosteje jo povezujemo s po¬ pravili ladij, najbrž zaradi besednih zvez suhi dofc (dry dock, graving dock), mokri dok (wet dock) ‘ n plavajoči dok (floating dock) za prostore, ki so namenjeni popravilu ladij, kjer se beseda po- 8°sto pojavlja. Plavajoči dok se uporablja v ta namen na primer tudi pri nas v izolski ladje¬ delnici. V resnici je beseda dock večpomenka. Izvira iz 16. stoletja in jo povezujejo s holand¬ sko/nizozemsko besedo docke, ki je ravno tako iz tistega časa. Tedaj - približno v 16. in 17. stoletju -je beseda pomenila: 1. The bed (in the sand or ooze) in which a ship lies dry at low vvater; the hollovv made by a vessel lying in the sand. Obs. 69 Dušan Fabe Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 69-72 2. (Apparently) A creek or haven in which ships may lie on the ooze or ride at anchor, according to the tide. Obs. 3. A trench, canal, or artificial inlet, to admit a boat, etc. Obs. (Sense in first quot. doubtful.) 4. a. An artificial basin excavated, built round with masonry, and fitted with flood-gates, into which ships are received for purposes of loading and unloading or for repair. (OED 1994) Poleg že omenjenih dry, wet in floating dock so se danes ustalili trije pomeni: 1 . pomol (landing pier), 2. luški bazen (waterway betiveen tzvo piers), 3. bazen (zaprt ali odprt) skupaj s pripadajočima pomoloma (such a waterway, enclosed or open, to- gether with the surrounding piers (VVebster 1996: 577)). Vse tri pomene bi lahko ponazorili s tre¬ mi koncentričnimi krogi od najmanjšega (po¬ mol) prek srednjega (bazen) do največjega (ba¬ zen, obdan s pomoloma). Dock Toda pomen se ni širil od najmanjšega proti največjemu, kar bomo videli pozneje. Pomenski razvoj besede dock od njenega na¬ stanka do danes: naravna morska umetni zaliv zajeda v kopno 70 Najprej je dock pomenil naravno zajedo mor¬ ja v kopno in nato njeno umetno izvedbo brez pomolov - bazen -, kar bi lahko povezali z is¬ landskim dokk (jama, bazen; OED 1994). Pozne¬ je je dock poleg umetnega zaliva zajel še opera¬ tivno obalo ali dva pomola, po enega na vsaki strani. Če pomola povežemo, tako da pri tem bazen zapremo in iz njega izčrpamo vodo, do¬ bimo dry dock (suhi dok): Če ga v tej obliki zgradimo in mu dodamo š e dno, da lahko plava na morju, ga imenujem 0 plavajoči dok (floating dock). Pogosto pa nastop 3 dock tudi v množini - docks, s čimer se pome 11 razširi še na niz luških bazenov s pripadajoči0 pomoloma ali pa celo na vsa skladišča, upravna? 0 ' slopja in naprave, tj. sopomenko za luko. Docks Mostovi 2005 Nekaj pomenskih razločkov iz luške terminologije Danes, kot že vemo, je dock tudi sopomenka za pier ali quay, na primer The ship hit the dock with her bows (Ladja je s premcem zadela ob pomol). Upoštevaje etimološki razvoj pa ugotovimo, da seje pomen zožil. Pomenska zožitev ■=> Izraza quay in pier se razlikujeta po obliki in funkciji. Quay je operativna obala, ki je grajena vzporedno z obrežjem in rabi za natovarjanje in iztovarjanje tovora. quay pier Pier pa je pomol, ki štrli v morje in ob katerem lahko pristajajo ladje na obeh straneh. Rabi lah¬ ko bodisi samo za pristajanje ladij ali pa tudi za izkrcanje in vkrcanje potnikov ter natovarjanje m iztovarjanje tovora. Pomen izrazov jetty, ivharf in mole je v raz¬ ličnih slovarjih različno definiran. Tudi raba teh izrazov v splošnih ali strokovnih besedi¬ lih je nedosledna. Včasih je njihov pomen is¬ toveten s pomenom quay in drugič spet s po¬ lenom pier. Vemo pa, da gre pri quay in pier za drugačno gradnjo in pogosto tudi za dru¬ gačno funkcijo. Če povzamemo le nekaj uve¬ ljavljenih slovarjev, vidimo, da sta oba, jet- f y ' n ivharf, sopomenki za pier (De Kerchove 1^61); ivharf je sopomenka za quay in mole, ta Pa za pier in jetty (OED 1994); jetty je sopo¬ menka za pier, vendar je njena funkcija hkra- f i še varovanje pristanišča in preusmerjanje v °dnih tokov; ivharf je sopomenka za quay in P ,e r; mole je sopomenka za breakivater in pier (VVebster 1996); včasih pomeni mole tudi si¬ drišče ali pristanišče (VVebster 1996: 1239). Jet- ty je sopomenka za pier in quay, mole pa za pier in je lahko tudi ločen od obale, kar bi po¬ menilo, da ima funkcijo valoloma (breakivater) (Dear in Kemp 1992:111); ivharf je pomol, lu¬ ška obala; jetty je pomol, lukobran, valobran (Pre- dojevič 1988). Če strnemo: glede na navedene vire so vsi razločki razen med pier in quay nezaneslji¬ vi. Drugače od teh virov pa se zdi prepričljiv Bellov opis pojmov mole, jetty in pier (Bell 1963: 144). Bell pravi, da so moles »ogromni valolomi« (huge breakvvaters), zidane grad¬ nje, ki varujejo ladje pred vplivom morja. Znotraj teh so jetties in pier s. Ti so si podobni, oboji štrlijo iz obale in omogočajo pristajanje ladij na obeh straneh. Vendar so jetties ploš¬ čadi na stebrih, piers pa zidane gradnje in na¬ vadno nekoliko ožji. Zlasti zanesljiv se nam zdi njegov opis pojma mole, saj se ujema tudi z definicijo (Dear in Kemp), ki dopušča loče- ost od obale. Izrazi cove (inlet), bay in gulf so v sopomen- kem razmerju. Nanašajo se na zaliv različnih elikosti. Ta se stopnjuje od najmanjšega (cove) največjemu (gulf). Ločnica med njimi ni do- ačneje opredeljena. Pojem cove je najpogosteje efiniran z »a small bay«, izraz gulf pa se nana- a na »an area ofivater larger than a bay«. V slo- enščini nimamo ekvivalentnih hierarhičnih jksemov. V praksi uporabljamo le enega - za- iv. Imamo sicer še izraz draga, ki bi bil ustrez- ica za cove (inlet), vendar se v praksi skoraj- a ne uporablja. Preostane nam torej še opisni •revedek velik zaliv ali majhen zaliv oziroma po- lanjševalnica zalivček. Sicer pri poimenovanju osameznih bolj znanih zalivov ni težav, ker najo že ustaljene nazive, na primer the Gulf of rieste, the Gulf of Venice, the Gulf of Mežico ali ie Chesapeake Bay, the Bay of Biscay, the Bay of 'engal ... Glede na to, da slovenski zalivi, Pi- anski, Portoroški, Strunjanski, Simonov in Ko- rski zaliv, spadajo v Tržaški zaliv (the Gulf of 'rieste) in so njegove manjše enote, jih bomo revajali z the Bay of Piran, the Bay of Portorož, ie Bay of Strunjan, the Bay of San Simon in the 'ayof Koper. Za pomorstvo dokaj nenavaden se zdi izraz oad oziroma roadstead s pomenom sidrišče. 'a vendar samo na videz, kajti, kot je najbrž Dušan Fabe Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 69-72 znano, je samostalnik road nastal iz glagola ride - ride on the horseback (jahati konja), kar so metaforično povezovali tudi z ride on the wa- ves (jahati na valovih) in ride at anchor (biti zasi¬ dran ali na sidrišču). Domnevamo lahko, da je pomen sidrišče nastal takole: road + stead (kraj, prostor) = roadstead (pot + prostor = sidrišče), se pravi prostor na poti, kjer se ladja ustavi in za¬ sidra. Pozneje pa se je začela uporabljati tudi skrajšana oblika road z istim pomenom. Road oziroma roadstead moramo razliko¬ vati od običajnega izraza anchorage, ki za¬ jema širše semantično polje. Namreč ancho¬ rage označuje katerokoli sidrišče bodisi pred pristaniščem ali v njem, road (roadstead) pa se nanaša le na odprto sidrišče pred pristaniš¬ čem, ki je slabše zavarovano od tistega zno¬ traj pristanišča. Navadno je le delno zavaro¬ vano z naravno obliko zaliva ali pa s kakšno plitvino v bližini. Literatura Bell, C. 1963. Seafaring in English. Oslo: Gyldendal Norsk Forlag in association with the BBC. Dear, I., in Kemp, P. 1992. An A-Z of Sailing Terms. Oxford: OUP. Kerchove, R. de. 1961. International Maritimc Dictionary. Second Edition. New York: D. Van Nostrand Company, Inc. Oxford University Press. 1994. The Oxford En¬ glish Dictionary. Second Edition on Compad Disc. Version 1.14. [OED] Predojevič, L. 1988. Englesko-hrvatski ili srp- ski pomorski poslovni rječnik. Opatija: Otokar Keršovani. Webster's Encyclopedic Unabridged Dictionary oj the English Language, 1996. Updated Edition, New York: Gramercy Books, a division of Random House Value Publishing. [VVebster] 72 Mostovi 2005 It is Ali Cods? - The Art of Translating Culture Specific Food Terms Philippa Maurer - Stroh Is it ali Cods? - The Art of Translating Culture-Specific Food Terms Gre le za polenovke? - Prevajanje kulturno- specifičnih terminov s področja kulinarike "No one can understand the word cheese unless he has also a non- linguistic acquaintance with cheese." (Bertrand Russell, 1872-1970) Abstract The article focuses on the difficulties translators might encounter when rendering menu cards mto a foreign language. This is especially the čase when it comes to culture-specific food terms. The paper points out major concepts to deal with this problem and provides a čase study as regards a Southern Austrian national dish vvhich is unique ali over the world in its ingredients, its shape and way of serving. Povzetek Članek obravnava težave, s katerimi se lahko srečamo pri prevajanju jedilnih listov v tuji jezik. Te so še posebej pereče, ko naletimo na kulturno-specifične termine s področja kulinarike. Članek opozarja na temeljne pojme pri obravnavi problema in ponuja študijo primera, ki za¬ deva prevajanje južnoavstrijske narodne jedi, edinstvene na svetu po svojih sestavinah, obliki in načinu postrežbe. 1. Introduction Culture, as Merriam Webster's Collegiate Dic- tl °nary defines it, is, inter alia, 'the characteris- dc features of everyday existence' - and what is more everyday life than food? Food is indeed fot many the most sensitive and important ex- Ptession of national culture" (Newmark 1988: 97). 1-1. Translation strategies When translating culture-specific terms, e.g. food terms in restaurant menus, the translator ls soon faced with various problems: There is often no one-to-one correspondence betvveen the source language (SL) and the tar- get language (TL) since, as a matter of fact, dif- ferent cultures have different food. So, how, for example, will the translator render Kletze into English for someone who has never ex- perienced it? One solution would be an in- tralingual translation - in Jakobson's terms (1959/2000: 114) - meaning that the translator clarifies what Kletze means by explaining that it is 'small pieces of dried pear'. For the under- standing of Kletze it is, therefore, sufficient to know that fruit can be dried. When the translator, not necessarily in a writ- ten context, adds with hindsight: "as you do it also with grapes, for example", this technique, 73 Philippa Maurer-Stroh Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 73-77 1. e. using co-hyponyms as reference, is called chunking-sideways and is described by Katan (1999:147-57). 2. Menu Translation - a Sample Čase "It is generally agreed that translation is not only a linguistic activity but also a cultural one as well. The cultural element is extremely im- portant in the čase of menu translations be- cause it is often quite impossible to find an ex- act equivalent for items that belong exclusively to the source culture." (Fallada Pouget: 1998). Before you start translating a menu, you have to ask yourself what the optimum ren- dering for your target reader, the guest, might be. Basically, what a menu has to do is satisfy- ing the needs of the guests in presenting what the restaurant has to offer in order to allow the guest to make his or her choice. Luckily, there are quite some concepts of food and dishes shared and understood in- temationally, e.g. pizza, hamburger, paella, etc. Hovvever, there are stili many national dishes that do not have counterparts in other cultures, nor are there any translation equivalents to be found. Take Kdrntner Kdsnudel or, more dialectal, Kdrntner Kasnudl, for example. This is the na¬ tional dish of Carinthia, the southernmost fed- eral state of Austria. The Kdrntner Kdsnudel are unique ali over the world in their taste and shape. How will the translator tackle this? Nevvmark (1988: 96) suggests two opposing methods: transference and componential anal- ysis. Transference means that the original term is directly transferred to the TL in order to give "local colour", as Newmark (ibid.) puts it, and keep the cultural concept intact but, he notes, this method may cause problems of intelligibil- ity to the target reader, in our čase, the guest. He describes componential analysis as ""the most accurate translation procedure, which ex- cludes the culture and highlights the message" (ibid). Equivalent to James's (2002) comments on translation problems with Sidi Brahim, a low- quality Algerian wine that has a special, derog- atory connotation in France, our guest, when opening the menu card and coming across the transferred Kdrntner Kasnudl will definitely not know what this dish is since "by using strict- ly formal equivalence, ali meaning gets lost" (ibid.). Introducing componential analysis as translation concept, the guest may be offered 'a kind of pasta filled with cheese'. Alternatively, Graedler (2000) offers some more possibilities within the cline of transfer¬ ence and componential analysis. One of these options available to the translator is to create a new word, to directly translate the term from the SL into the TL, also called loan translation: Carinthian cheese noodles. Hovvever, in this čase, this option rather failed its purpose since noo- dle, by definition of the Oxford Dictionan / ofEng- lish, is 'a very thin, long strip of pasta or a sim- ilar flour paste, usually eaten with a sauce or in a soup'. Then again, the Austrian dish does NOT consist of very thin, long strips of pasta and they are NOT eaten in soup. Another option, according to Graedler (ibid.), since no English equivalent exists in this čase, is to just leave the term unaltered, maybe in quotes or italics, and to add a explanatory comment: "Kdrntner Kdsnudel " - ravioli-like pas¬ ta filled zvith cheese. Unfortunately, the story does not end here. Quite the contrary is true since, when a term, as here, is culture-bound, we have to "bear in mind the inevitability of translation loss' (James 2002) - even if the meaning of the term is (or seems to be) explained in the translation. Provided that the guest knovvs vvhat pasta is, or, even better, has an understanding of the concept of ravioli 1 * , the concept of Kdrntner Kds¬ nudel is stili not properly framed. For exampl e / cheese, in its prototypical perception, is solid food, vvhereas the cheese used for the Carinthi' an national dish is a soft one. So, another im' portant aspect in translating restaurant menus is "to determine how much missing back- 1 Defined as 'small pasta squares filled vvith me 3 * or cheese' in Longman Dictionarp of Contemporarp £ ,! ' glish. 74 Mostovi 2005 It is Ali Cods? - The Art of Translating Culture Specific Food Terms ground information should be provided by the translator" (ibid.). Every Carinthian, or Austrian in general, would know that the cheese in Karntner Kdsnu- del is a soft one, although, also for them, cheese is prototypically solid. This might be because the type of cheese used for the Kasnudel is typ- ically not referred to as cheese in German, nei- ther Austrian nor German German - although the Kas- definitely should be rendered as cheese in English. Hovvever, the German language sees the kind of cheese in this dish as belong- ing to a different kind of foodstuffs, as (accord- ing to Duden - Deutsches Universahvbrterbuch) 'aus saurer Milch hergestelltes, vveifies, breiig- es NahrungsmitteT, viz. 'a white thick paste made from sour milk'. Should the translator teli the guest that, in this čase, cheese is not the solid food one would normally expect? Here, the question of accura- cy vs. simplicity arises. The simplest solution is to leave cheese in the explanatory comment, while the best, and more accurate, would be to define this special type of cheese for the target reader with no cultural background. If the translator wants the guest to know which kind of "cheese" is filled into the Kas- nudel, which translation will he or she go for? There is indeed no one-to-one equivalence giv- en between German and English... The best near-synonym for the German Topfen 2 is curd cheese in English, yet, will the average guest know what curd cheese is, or, should the trans¬ lator apply chunking-up - in Katan's terms (1999:147-57), i.e. putting the specific term into a more general context: soft cheese ? (cf. Schvvarz 2003). How much background information does the guest actually need? Does he or she needs to know that Karntner Kasnudel are addition- a % filled with small pieces of potato and on- ion, not to mention the herbs in there? Well, as, primarily in these days, allergies to special ingredients in food have developed en masse, yes, the ingredients should also be given along w ith the translation. 2 Here it must be added that the Austrian German Topfen in German or Swiss German is Quark. But does the TL guest also need to know ex- actly vvhich herbs are used - just because the people in Austria simply know about it? Defi- nitely not 3 . But, what is more important about background information and translation loss is the way the dish is served. Karntner Kasnudel always come with melt- ed or browned butter and a side salad. So, if the menu is intended for guests in the SL, a simple listing of the term Karntner Kasnudel is enough. The menu for the TL guest, however, has to make sure he or she gets to know this "most natural thing in the world" in culture-specific terms and it is, ultimately, the translator who decides "how much may be left for the reader to simply infer" (James 2002). 2.1. Translated menu entries and how English native speakers perceive them Admittedly, at very short notice, I sent a ques- tionnaire to native speakers of American Eng¬ lish. Taking five different translations of Carin¬ thian menu cards 4 ,1 asked them to teli vvhich translation(s) of Karntner Kasnudel, i.e. listing in the menu, they vvould go for (yes) and vvhich one(s) they vvould not go along vvith (no). (a) "Karntner Kasnudel" - Pasta Carinthian Style (Pasta stuffed vvith curd cheese, potatoes and assorted herbs, served vvith brovvn butter and salad) (b) Cheese noodles vvith salad (boiled patties vvith cottage cheese) (c) Carinthian mixed boiled patties served vvith salad (d) "Karntner Kasnudel" - large parcel of pasta dough filled vvith cheese 3 The herbs in Kasnudel are mint and chervil. 4 The translations are taken from (a) Hotel Fisch- gasthof Jerolitsch, latest one, vvhich I vvas commissi- oned to do (b) Hotel Fischgasthof Jerolitsch, a pre- vious one (c) Hotel Fischgasthof Jerolitsch; Taylor Sprachservice, Klagenfurt (d) (e) 75 Philippa Maurer-Stroh Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 73-77 (e) "Kamtner Kasnudel" - ravioli filled with curd cheese As multiple postings were allowed, I got 14 "yes" for (a), followed by 9 "yes" for (b), 5 "yes" for (e). Regarded as being the worst were (c) and (d) with 7 "no". What do the results teli us? Basically, the sub- jects went for the original term plus an accu- rate explanation (a). Surprisingly, (b) with the (inadvertently wrong) one-to-one translation ranks second - this may be due to the more ac- curate explanation in brackets (although cot- tage cheese - which has nothing to do with the cheese in Kamtner Kasnudel - is mentioned here). The reason why (c) and (d) rank lowest might be that (c) does not hint at the nature of the filling, while (d)'s large parcel probably mis- leads the reader. 3. Food Terms and Loan Translations As pointed out in the above stated observa- tion with the difficulties in appropriately trans- lating Kamtner Kasnudel we see that "indeed, the very fact that one culture lacks the words and expressions for things that exist in oth- er cultures is one of the main motivations for borrowing." (Graedler 2000). These include, world-wide known examples such as pizza, hamburger, paella. Also, the Austrian cuisine is a donor to such "culinary internationalisms". Take the famous Austrian pastry Apfelstrudel, for example. The (cultural) concept of Strudel (whether or not filled with apple) is perceived in the same way in, at least, France, Great Britain, Italy and the US, since the standard monolingual dictionar- ies, Le Petit Robert, The Oxford Dictionary ofEng- lish, DeAgostini - Dizionario della Lingua Italia and Merriam Webster's Collegiate Dictionary, ali list strudel as culinary term taken from (Austri¬ an) German via borrowing. Another such example is schnitzel, although only adapted to American and British English. In the British English sense, schnitzel is referred to in The Oxford Dictionary of English as 'a thin slice of veal or other light veal, coated in bread- crumbs and fried'. This exactly corresponds to the famous Austrian Wiener Schnitzel, viz. 'Es- calope Viennese Style'. In British English, thus, schnitzel is a clipped form of a direct loan trans¬ lation of the Austrian Wiener Schnitzel, while the American schnitzel, in Webster's Collegiate Dictionary, denotes, as the German Schnitzel, a roast escalope only. 4. Conclusion When translating a restaurant menu, the "clear directive" should be to fulfil the expec- tations of the guest in terms of an appropriate presentation of what the restaurant has to of- fer in order to allovv the guest to make his or her choice. So, "the first priority for translated menus must be (to be) informative, to bridge the of- ten considerable distances betvveen different language(s) and different cultures. A linguis- tically opaque menu may be exotic, but it can only convey this quality as a positive value if and when the reader has understood the gener¬ al nature of the dishes." (Fallada Pouget 1998). Stili, also non-translated menus can make the choice of the guests easy - when interse- miotic translation is used (Jakobson 1959/2000: 114), meaning that verbat signs are interpreted by non-verbal signs, e.g. pictures. Considering ali the thoughts brought up i n this paper, the optimum way for presenting Kamtner Kasnudel to English speaking guests would be: References Drago, M. and Boroli, A., eds. 1999. Dizionario della Lingua Italiana. Novara: Istituto Geogra- fico De Agostini. Fallada Pouget, C. 1998. "Are Menu Translati¬ ons Getting Worse? Problems from the Emp>' rical Analysis of Restaurant Menus in English 76 Mostovi 2005 It is Ali Cods? - The Art of Translating Culture Specific Food Terms in the Tarragona Area". Availabe at . Fussy, H. and Steiner, U., eds. 2001. Osterreic- hisches Worterbuch. New [39*] edn. Vienna: obv et hpt VerlagsgmbH & Co. KG. Graedler, A. 2000. "Culture shock! On Words and Expressions for Culture-Specific Things and Phenomena". In Translation Component of the Web-Based English Mellomfagstillegg (OSEN). Available at . Jakobson, R. 1959/2000. "On Linguistics Aspects of Translation." In L. Venuti, ed., 2000:172-85. James, K. 2002. "Cultural Implications of Trans¬ lation." Translation Journal 6, no. 4 (October). Available at . Katan, D. 1999. Translating Cultures - An Intro- duction for Translators, Interpreters and Media- tors. Manchester: St. Jerome Publishing. Mish, F.C., ed. 2003. Merriam Webster's Collegi- ate Dictionary. New [11*] edn. Springfield, MA: Merriam-VVebster. Newmark, P. 1988. A Textbook of Translation. London and New York: Prentice Hall. Rey-Debove, J. and Rey, A., eds. 1993. Le No- uveau Petit Robert: Dictionnaire Alphabeticjue et Amlogique de la Langue Prangaise. Rev. edn. Pariš: Dictionnaires Le Robert. Schwarz, B. 2003. "Translation in a Confined Space - Film Sub-titling with Special Refe¬ rence to Dennis Potter's 'Lipstick on Your Collar' Part 2." Translation Journal 7, no.l (January). Available at . Soanes, C. and Stevenson, A., eds. 2003. Oxford Dictionary of English. 2 nd edn. Oxford: Oxford University Press. [Originally ed. by Judy Pe- arsall] Summers, D., ed. 2003. Longman Dictionary of Contemporary English. New [4*] edn. Harlow, Essex: Pearson Education Limited. Thyen, O., Scholze-Stubenrecht, W., Seubel, M., Clark, M., Mohan, B., Sawers, R., Prowe, G., Morris, N. and Morris, R., eds. 1999. Duden Oxford Grofkvorterbuch Englisch: Deutsch-En- glisch, Englisch-Deutsch. 2 nd Rev. edn. Mann- heim etc.: Dudenverlag and Oxford: Oxford University Press. Venuti, L. 1995. The Translator's lnvisibility: A History of Translation. London: Routledge. Venuti, L., ed. 2000. The Translation Studies Reader. London and New York: Routled¬ ge- 'Kamlner JCasnudeC ( - Tasta Carintfiian StyCe Pasta stuffed with curd cheese, potatoes and assorted herbs Served with melted or brovvn butter and a side salad_ 77 Tomaž Šimec Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 78-81 Tomaž Šimec Nekaj praktičnih slovaropisnih vidikov pri sestavljanju nogometnega glosarja Some Practical Lexicographic Views on Compiling a Football Glossary Povzetek V članku avtor predstavlja nekatere dejavnike, ki jih je potrebno upoštevati pri sestavljanju glosarjev oziroma slovarjev, ter jih podpira s primeri iz Slovensko-angleškega in slovensko- nemškega nogometnega glosarja, ki ga je avtor sestavil v okviru diplomske naloge (Filozofska fakulteta, Oddelek za prevajalstvo) Abstract The article focuses on some basic factors that shall be considered when compiling a glossary (target audience, type and function of the glossary, selection of lemmata, classification of the field in question, user-friendliness). The guidelines are supported by examples from the au- thor's Slovene-English and Slovene-German Football Glossary. Osnovno orodje, ki ga pri svojem delu upo¬ rabljamo prevajalci, so slovarji. Ker slovarji splošnega jezika v glavnem ne pokrivajo bese¬ dišča posameznih strokovnih področij oziroma se ga v nekaterih primerih le dotikajo, je po¬ treba po slovarjih specializiranega jezika zelo velika. Strokovnih področij je zelo veliko, med njimi pa je vsaj v Sloveniji zelo malo takšnih, ki se lahko pohvalijo s slovarjem ali glosarjem lastnega besedišča. Posledica tega je, da pogo¬ sto nimamo na razpolago nobenega leksiko¬ grafskega priročnika, ki nam bi pomagal pri težavah z besediščem strokovnega področja, s katerim se v določenem trenutku ukvarjamo. Prevajalci, ki se pogosteje srečujejo z besediš¬ čem določene stroke, ki nima lastnega slovarja, si zato včasih po potrebi sami sestavijo glosar relevantnih izrazov, bodisi za lastno ali za šir¬ šo, splošnejšo uporabo. Sam sem v okviru diplomske naloge (Filozof¬ ska fakulteta, Oddelek za prevajalstvo) sestavil glosar nogometnih izrazov (slovensko-angk- ški in slovensko-nemški nogometni glosar). V pričujočem članku bom predstavil nekaj svojih izkušenj pri sestavljanju nogometnega glosarp ter najpomembnejše dejavnike in smernice,ki jih poudarja sodobno slovaropisje, in jih je p°' trebno upoštevati, če želimo delo uspešno za¬ staviti in končati. Pred začetkom sestavljanja glosarja je zelo pomembno, da določimo, komu oziroma kakš¬ nemu uporabniku bo glosar namenjen. Pri te® se moramo vprašati po maternem jeziku up°' rabnika, predvsem pa sta pomembna njeg 0 " vo znanje tujega jezika (jezikovno znanje) te' poznavanje strokovnega področja (enciklop e dično znanje). Bergenholtz in Tarp (1995: 21) delita uporabnike glede na te kriterije v sti® skupine: v prvo skupino spadajo ljudje s sla bim znanjem tujega jezika in pomanjkljiv' 111 poznavanjem strokovnega področja; predstav niki druge skupine obvladajo tuji jezik na V1 78 Mostovi 2005 Nekaj praktičnih slovaropisnih vidikov sestavljanja glosarjev šoki ravni, vendar slabo poznajo izbrano stro¬ kovno področje; v tretji skupini so uporabniki s slabšim jezikovnim, a dobrim enciklopedič¬ nim znanjem; četrto skupino pa predstavlja¬ jo ljudje tako z dobrim jezikovnim kot dobrim enciklopedičnim znanjem. Od teh dejavnikov je npr. odvisno, v katerem jeziku bodo v glo- sar vključene razlage gesel oziroma če bodo sploh potrebne, ter kakšne in koliko jezikovnih informacij bomo ponudili uporabniku (slov¬ nične informacije, kolokacije, primeri). Nogo- j metni glosar je npr. namenjen strokovnjakom z nogometnega področja (nogometnim sodni¬ kom in trenerjem, nogometašem, športnim no¬ vinarjem itd.), zato razlage gesel niso potrebne. Kjer pa sem v glosar vseeno vključil razlage, npr. pri polisemiji, sem jih tako kot druge re¬ levantne informacije podal v slovenščini, saj je glosar namenjen maternim govorcem sloven¬ ščine. V primeru, da uporabnik kakšnega ges¬ la vendarle ne razume, si v sili lahko pomaga tudi s tematsko strukturo glosarja (o tem več v nadaljevanju). Tako npr. uvrstitev izraza pre- sing v tematski sklop taktika in strategija (oziro¬ ma v podsklop taktika igre v obrambi) uporabni¬ ku pove, da gre za izraz, ki je povezan s taktiko v obrambi. Seveda ta način še zdaleč ni primer¬ ljiv z razlago pojmov, vendar se taki primeri v glosarju pojavijo le izjemoma. (Vprimerih iz no¬ gometnega glosarja v prvem stolpcu stoji zapored¬ na številka gesla, v drugem slovensko geslo, v tret¬ jim in četrtem stolpcu pa angleška oziroma nemška ustreznica). Primer gesla brez razlage: 103 stranski linesman -sodnik tuji jezik, iz tujega v tuj jezik), tvorjenju besedil (v maternem ali tujem jeziku) ali razumevanju besedil (v tujem ali maternem jeziku). Glosar lahko izpolnjuje tudi več funkcij hkrati, vendar je v tem primeru ena funkcija ponavadi nadre¬ jena. Nogometni glosar izpolnjuje več funkcij: namenjen je kot pripomoček pri prevajanju iz slovenščine v tuji jezik oziroma tvorjenju bese¬ dil v tujem jeziku (angleščini ali nemščini), lah¬ ko pa se uporablja tudi v obratni smeri, torej kot pripomoček za razumevanje angleških ali nemških besedil, vendar je druga funkcija (ra¬ zumevanje tujih besedil) podrejena prvi, ki ji je tudi prilagojena struktura glosarja. Oglejmo si tudi, kakšne tipe slovarjev po¬ znamo glede na število in kombinacijo jezikov. Slovarji so lahko eno-, dvo- ali večjezični, pri čemer je prednost večjezičnih, da v enem slo¬ varju združujejo dva slovarja ali več. Kar se tiče kombinacije jezikov pa slovarje razlikujem po tem, ali se uporabljajo samo v eni ali v več sme¬ reh. Pomembno je tudi, kateri jezik predstavlja izhodišče slovarja oziroma iz katerega jezika pri sestavljanju slovarja izhajamo. Nogometni glosar, ki je razdeljen na tematske sklope, zno¬ traj katerih so gesla razvrščena abecedno, je na¬ menjen uporabi v slovensko-angleški oziroma slovensko-nemški smeri, s pomočjo abecedne¬ ga indeksa angleških in nemških ustreznic slo¬ venskim geslom pa se lahko uporablja tudi v obratni smeri, torej kot angleško-slovenski ozi¬ roma nemško-slovenski glosar, vendar s spre¬ menjeno funkcijo. Ker je nogometni glosar na- Linienrichter m. _Primer gesla z razlago: 179 prekršek 1. vse, kar ni v skladu s pravili (npr. neprimerna oprema, napačno vmetavanje,...): offence 2. samo prekrški nad nasprotnikom (npr. vlečenje, start s hrbta, nasil¬ na igra,...): foul 1. vse, kar ni v skladu s pravili (npr. neprimerna oprema, napačno vmetavanje, ...): Regelverstofi m., Vergehenn. 2. samo prekrški nad nasprotnikom (npr. vlečenje, start s hrbta, na¬ silna igra,...): Foul n., Foulspi- el n. uporabnikov je pomembna tudi funk- menjen slovenskemu občinstvu in prev ajanju c ') a glosarja. Glosar je lahko namenjen prevaja- iz slovenščine v tuji jezik, njegovo iz o isce n ) u (iz tujega v materni jezik, iz maternega v predstavlja slovensko nogometno izrazje, na 79 Tomaž Šimec Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 78-81 podlagi katerega sem zbiral in iskal angleške ter nemške ustreznice. Sistematična klasifikacija področja, ki naj bi ga pokrival slovar, je obvezen del priprave na sestavljanje slovarja in nadaljevanje dela. Po¬ dročje sistematično uredimo z namenom, da imamo nad njim čim boljši pregled, da ga lo¬ čimo od morebitnih podobnih področij, ter da določimo gradivo, ki bo tvorilo osnovo zbira¬ nju gesel in ustreznic. Kjer je to mogoče oziro¬ ma kjer med posameznimi členi vladajo logič¬ na razmerja, je najbolj pripravno, da področje klasificiramo po hierarhičnem načelu (nadreje¬ nost, podrejenost). Eno izmed takšnih področij je npr. pravo. Kjer pa to ni mogoče, se sistema¬ tična klasifikacija področja najlažje opravi v ob¬ liki tematske klasifikacije. Nogometno podro¬ čje sem tako razdelil v osem tematskih sklopov (nogometno igrišče, oprema, udeleženci igre, pravi¬ la igre, tehnika, taktika in strategija, statistika, tek¬ movanja in njihovi deli), od katerih sem nekate¬ re po potrebi razdelil še v podsklope. Posledica tematske strukture glosarja je tudi, da so neka¬ tera gesla v glosarju prisotna dvakrat ali več¬ krat (tako npr. rdeč karton najdemo v tematskih sklopih oprema, pravila igre in statistika). Gesla in ustreznice leksikograf lahko zbi¬ ra na osnovi lastnega poznavanja področja in v glosar vpletenih jezikov (t.i. introspek- cija) ter s pomočjo analize obstoječe literatu¬ re, s čimer so mišljeni druga podobna leksi¬ kografska dela ter strokovni članki, učbeniki, priročniki, enciklopedije itd. Idealno pa je se¬ veda, če je na razpolago korpus oziroma elek¬ tronska zbirka pisnih besedil z izbranega po¬ dročja. Vsekakor pa je priporočljivo, če že ne nujno, da leksikograf pri delu sodeluje tudi z drugimi strokovnjaki ali se z njimi posvetuje vsaj v primeru težav. Pri sestavljanju glosarja se je potrebno od¬ ločiti tudi, kolikšen del besedišča posamezne¬ ga strokovnega področja bo glosar pokrival. Na razpolago imamo več možnosti, saj v glo¬ sar lahko vključimo a) samo strogo speciali¬ zirane izraze; b) poleg specializiranih izrazov tudi izraze, ki se v splošnem jeziku ne pojav¬ ljajo pogosto; c) vse izraze, ki se na določenem področju pojavljajo redno; ali d) vse izraze, ki se pojavljajo z določeno minimalno pogostost¬ jo (nav. delo: 102-103). Izbira pristopa je odvis¬ na od funkcije slovarja ter potencialnih upo¬ rabnikov. Z nogometnim glosarjem sem npr. želel pokriti čim večji del nogometnega bese¬ dišča, zato sem vanj poleg specializiranih izra¬ zov (npr. krilni branilec, conska obramba) vključil tudi izraze, ki se v splošnem jeziku ne pojavlja¬ jo pogosto (npr. nevarna igra, nešportno obnaša¬ nje), ter izraze, ki so sicer del splošnega jezika, vendar se tudi v nogometnem jeziku pojavlja¬ jo pogosto (npr. tek, brcanje). Razlog za to odlo¬ čitev je bila tudi funkcija glosarja, saj je njego¬ va primarna funkcija pomoč pri prevajanju in tvorjenju besedil v tujem jeziku, zato je bil eden izmed mojih ciljev tudi, da bi bila potreba po uporabi slovarja splošnega jezika čim manjša. Poleg vseh naštetih dejavnikov je pomembno tudi, da glosar temelji na konceptu, ki uporab¬ niku omogoča čim bolj preprosto in hitro iska¬ nje potrebnih informacij (dostop do iskanega gesla in dostop do iskane informacije znotraj Primer za sopomenko: 148 kazenski udarec penalty kick Strafstofi m. (gl. tudi enajstmetrovka 139) __ 80 Mostovi 2005 Nekaj praktičnih slovaropisnih vidikov sestavljanja glosarjev geselskega članka), premisliti pa je treba tudi, kako bo oblikovan sistem kazalk, ki uporabni¬ ka iz določenega mesta usmerja na druga re¬ levantna mesta v glosarju (npr. opozarjanja na sopomenke, usmerjanje uporabnika h geslu s podobnim pomenom, usmerjanje uporabnika k ustreznejšemu geslu). Veliko pomoč pri iska¬ nju gesel oziroma pri gibanju po glosarju upo¬ rabniku lahko ponudimo tudi tako, da gesla oštevilčimo (predvsem kadar glosar, tako kot npr. nogometni glosar, v celoti gledano ne te¬ melji na abecedni razvrstitvi gesel, ampak na tematski klasifikaciji celotnega področja). Primer za sopomenko:Primer za geslo s po¬ dobnim pomenom: V pripravi na sestavljanje glosarja in med sa¬ mim delom torej ne smemo pozabiti na ome¬ njene dejavnike, saj bomo le na ta način za¬ dovoljili potrebe uporabnikov in se približali enemu izmed glavnih ciljev sodobnega slova¬ ropisja, ki je sestavljanje uporabniku čim bolj prijaznih slovarjev. Viri in literatura Bergenholtz, Henning, in Tarp Sven, ured. 1995. Manual of Specialised Lexicography: The Preparation of Specialised Dictionaries. Benjamins Translation Library, Vol. 12. Amsterdam in Phi¬ ladelphia: John Benjamins Publishing. Šimec, Tomaž. 2003. Slovensko-angleški in slo- vensko-nemški nogometni glosar. Diplomska na- 81 Darja Fišer in Špela Vintar Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 82-93 Darja Fišer in Špela Vintar Uvajanje prevajalskega namizja v delovni proces prevajalske agencije The Integration of Translator^s Workbench into the Workflow of a Translation Agency Povzetek Prispevek opisuje uvajanje prevajalskega namizja Trados v delovni proces slovenske preva¬ jalske agencije. Pri vrednotenju uspešnosti novega načina dela primerja rezultate pred uporabo namizja s sedanjimi, pri čemer upošteva tudi stroške, povezane z uvajanjem novih tehnologij v projekt, prednosti in slabosti izbranega namizja ter zadovoljstvo vseh sodelujočih v preva¬ jalskem projektu. V zaključku prispevek še nakaže možnosti uporabe opravljenega dela pri projektih v prihodnosti. Abstract The paper describes the integration process of Trados translation Solutions into an ongoing project of a translation agency in Slovenia. In order to evaluate whether this decision was suc- cessful, results of the new working practice are compared to the results achieved in the past. Along with the advantages and limitations of the translator's workstation, possibilities of ap- plying the experience and databases gained in this project to other similar projects in the future are discussed. 1. Uvod Za uporabo prevajalskih tehnologij se zadnja leta tudi v Sloveniji odloča vse več prevajalcev oziroma njihovih delodajalcev, ki želijo osta¬ ti konkurenčni in naročnikom zagotavljati ka¬ kovostne prevode v najkrajšem možnem času in po sprejemljivi ceni. Zaradi nedostopno¬ sti najrazličnejših jezikovno vezanih orodij za slovenski jezik navadno posegajo po prevajal¬ skih namizjih, ki vključujejo pomnilnik prevo¬ dov, orodje za vzporejanje besedil in orodje za gradnjo terminoloških baz, poleg tega pa omo¬ gočajo tudi lažje načrtovanje in vodenje preva¬ jalskih projektov. O izkušnjah pri rabi teh oro¬ dij pri nas in v tujini je poročalo že več avtorjev, predvsem v zvezi s prevajanjem zakonodaje EU (Krstič, Bele, 1999; Željko, 2000, Taes 2001). Prispevek spremlja eno mlajših in manjših prevajalskih agencij v Sloveniji pri odločitvi za prehod na delo s prevajalskim namizjem Tra¬ dos. Agencija nima »hišnih« prevajalcev, tem¬ več vse prevode zaupa zunanjim sodelavcem. Prvopodpisana avtorica prispevka je sodelova¬ la pri celotnem projektu in v agenciji opravila večino nalog, potrebnih za začetek dela s Tra- dosom. Najprej sta opisana prevajalski projekt pri katerem je agencija začela uporabljati p re ' vajalsko namizje, in način dela pred nakupom Tradosa. Predstavitvi pripravljalnih nalog, potreb¬ nih za prehod na delo s Tradosom, sledi vred¬ notenje odločitve za nakup prevajalskega na¬ mizja, pri čemer so upoštevani stroški uvajanja prevajalskih tehnologij v prevajalski projekt ki že teče, ter primerjava količine in kakovosti 82 Mostovi 2005 Uvajanje prevajalskega namizja v delovni proces opravljenih prevodov in zaslužka pred upora¬ bo Tradosa in danes. V nadaljevanju so opisani prednosti in sla¬ bosti dela s Tradosom ter mnenja prevajalcev o tem prevajalskem namizju, prispevek pa skle¬ ne premislek o možnostih uporabe opravljene¬ ga dela in pridobljenih izkušenj pri podobnih projektih v prihodnje. 2. Opis dela pred uporabo Tradosa Projekt, zaradi katerega smo se v agenciji od¬ ločili za uvedbo Tradosa, je prvi obsežnejši in dolgoročnejši prevajalski projekt te agencije. Začel se je septembra 2002, ko je naročnik za ob¬ dobje enega leta potreboval prevode strokovno zahtevnih bančniških besedil iz slovenščine v angleščino, in sicer za približno sto prevajal¬ skih strani na mesec. Gradivo je bilo delovne narave, prevodi pa so bili namenjeni tujim čla¬ nom nadzornega sveta za interno rabo. Naroč¬ nik prevodov ni potreboval vsak dan, temveč pred sejami nadzornega odbora, zaradi česar je bil ritem dela neenakomeren in roki za dokon¬ čanje prevodov dokaj kratki. Glede na naročnikove potrebe smo v agen¬ ciji pridobili pet stalnih zunanjih sodelavcev, specializiranih za bančništvo in finance. Delo je potekalo tako, da je naročnik po elektronski pošti agenciji poslal izvirna besedila, koordina¬ tor projekta pa jih je razdelil med prevajalce. Ti so bili odgovorni za strokovno in jezikovno ustreznost prevodov. Prevod so po elektron¬ ski pošti vrnili agenciji, koordinator projek- ta pa ga je izročil naročniku. Agencija je ime- zgolj vlogo posrednika med naročnikom in Prevajalci, pri čemer je bila njena glavna nalo¬ gu zagotavljanje pravočasne dostave prevoda naročniku. Ze po prvi seji pa se je pokazalo, da bo treba prevesti več kakor sto strani na me¬ sec, zato smo po dveh mesecih poiskali še pet sodelavcev. Vsa naročnikova besedila so se nanašala na bančništvo in finance. Potreboval je prevode fi¬ nančnih izkazov in poročil, izjav za javnost, va¬ bil na seje nadzornega odbora, zapisnikov sej in drugega gradiva. Tematsko so se besedila delila na naročniko¬ vo tekočo problematiko in na dolgoročne de¬ javnosti, zato je bilo med njimi kmalu zaznati vsebinsko sorodnost in kontinuiteto. Koordi¬ nator projekta je prevajalcem delo lajšal tako, da jim je, če je le bilo mogoče, vedno pošiljal be¬ sedila istega tipa. Čez nekaj časa so prevajalci ugotovili, da se v besedilih včasih ponavljajo samo strokovni izrazi, drugič pa celi odstavki (npr. pri navaja¬ nju odločb Banke Slovenije). Nekateri so si zato začeli izdelovati preglednice z izrazi v izvirni¬ ku in prevodu in ponavljajoče se dele besedil kopirali iz prejšnjih prevodov. Uporabo pomnilnika prevodov je predlagala prevajalka, ki je pri delu za druge naročnike že uporabljala VVordfast (URL: http://www.word- fast.net) in je poznala prednosti orodij za ra¬ čunalniško podprto prevajanje. V agenciji smo po ogledu Wordfasta ugotovili, da bi za pro¬ jekt potrebovali zmogljivejše orodje. Za Deja Vu (URL: http://www.atril.com) se nismo od¬ ločili zaradi Excelu podobnega uporabniškega vmesnika, saj so bili prevajalci bolj vajeni dela z VVordom. Prav povezava VVorkbencha z Wor- dom je bila eden najpomembnejših razlogov za nakup Tradosa. Zunanji sodelavci so kupili osnovni paket Freelance, v agenciji pa smo ku¬ pili dva paketa Language Service Providerja, ki omogoča prevajanje na mreži, pri čemer polni pomnilnik več prevajalcev hkrati. 3. Priprava na delo s Tradosom Pred uporabo Tradosa je bilo treba pripravi¬ ti ustrezno tehnično okolje, namestiti namiz¬ ja na računalnike, pripraviti izobraževanje za prevajalce in izdelati pomnilnik prevodov ter terminološko bazo. V agenciji smo z intenziv¬ nim delom vse pripravljalne dejavnosti opravi¬ li v dveh mesecih. 83 Darja Fišer in Špela Vintar Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 82-93 3.1. Tehnične zahteve Za sprejemanje in pošiljanje besedil ter baz po elektronski pošti potrebujejo prevajalci hi¬ tro internetno povezavo (ISDN, ADSL ali po kabelskem omrežju), za uspešno namestitev Tradosa pa mora njihov osebni računalnik iz¬ polnjevati nekatere sistemske zahteve: imeti mora vsaj 166-megaherčni procesor Pentium II, 64-megabajtni pomnilnik, vendar proizvajalec priporoča vsaj 128-megabajtnega, vsaj 150 MB prostora na disku, miško ali podobno napravo in 17-palčni zaslon. Na računalniku mora biti nameščen vsaj operacijski sistem Windows 98, vendar proizvajalec priporoča Windows NT, Windows 2000 ali Windows XP, poleg tega mo¬ rata biti nameščena še vsaj MS Office 97 in Mic¬ rosoft Internet Explorer 5.5 (Trados, 2003). Zaradi naštetih zahtev so si prevajalci uredili ADSL in kupili potrebno opremo. Agenciji za¬ radi prehoda na Trados ni bilo treba dokupiti nobene strojne niti programske opreme, mora¬ la pa je poskrbeti za varnost prenosa podatkov s certifikati, saj so besedila zaupne narave. Ker je naročnik nekatera besedila priskrbel v for¬ matu pdf ali pa celo na papirju, smo kupili še optični čitalnik in OCR. 3.2. Namestitev Tradosa na osebne računalnike Čeprav proizvajalec zagotavlja, da z name¬ stitvijo Tradosa uporabniki ne bi smeli imeti te¬ žav, se je koordinator projekta odločil, da ga bo prevajalcem pomagal namestiti. Večina name¬ stitev je res potekala nemoteno in je bila konča¬ na v nekaj minutah, pri nekaterih računalnikih pa se je pojavilo nekaj težav. Pri več kot polovici namestitev se v Wordu niso pravilno izpisovali šumniki, vendar je Tra- dosov zastopnik za to napako zelo hitro priskr¬ bel popravek. Pomnilnik prevodov tudi ni de¬ loval, če je bilo v nadzorni plošči v lokalnih nastavitvah za ločila v seznamu nastavljeno podpičje; treba ga je bilo spremeniti v vejico. Pri naslednjem zapletu je bila namestitev Tra¬ dosa sicer nemotena, vendar v Wordu ni bilo mogoče odpreti prevodne enote (z ukazom Open/Get). Ugotovili smo, da tega ne dopuš¬ ča protivirusni program Kasperski, zato smo ga morali zamenjati z Nortonom. Zadnja teža¬ va pa je bila s pomnilnikom prevodov na ne¬ kem računalniku, ki ob ustvarjanju nove baze prevodov iz neznanega razloga ni samodejno ustvaril podpornih datotek (s končnicama log in csv). Te smo morali ustvariti ročno, nato je pomnilnik deloval nemoteno. 3.3. Izobraževanje prevajalcev Ker razen prevajalke, ki je že uporabljala VVordfast, še nobeden od sodelavcev nikoli ni delal s prevajalskim namizjem, smo pred začet¬ kom dela s Tradosom pripravili izobraževanje zanje. Povabili smo jih na celodnevni seminar, na katerem smo jim predstavili koncept pom¬ nilnika prevodov na splošno in način dela z VVorkbenchem, WinAlignom in MultiTermom, v drugem delu seminarja pa so vsak na svo¬ jem računalniku vadili najpomembnejše opera¬ cije za prevajanje s Tradosom (odpiranje baze in priprava delovnega okolja, analiza izvirne¬ ga besedila, odpiranje in zapiranje prevodnih enot, vstavljanje nespremenljivk (placeables) in terminologije, iskanje po konkordancah, čišče¬ nje prevoda). Za prevajalce smo pripravili tudi osnovna navodila za delo s Tradosom. 3.4. Priprava projekta Glavne naloge v pripravljalni fazi so bile pri¬ prava delovnega okolja, ustvarjanje pomnilni¬ ka prevodov in terminološke baze ter izved¬ ba seminarja za prevajalce. Že pred nakupom Tradosa smo na strežniku (Intel Pentium 4, h" GHz, 1.024 MB RAM) ustvarili pogon P: Po¬ vodi, na katerem smo v ustrezne mape shranje¬ vali izvirna besedila in prevode teh besedil- Za začetek dela s Tradosom pa smo nekoliko spre¬ menili organizacijo dokumentov in dodali ne¬ kaj podmap (za pomnilnik prevodov in termi¬ nološko bazo). 84 Mostovi 2005 Uvajanje prevajalskega namizja v delovni proces 3.4.1. Izdelava pomnilnika prevodov Ker je projekt tekel že več mesecev pred na¬ kupom Tradosa, smo imeli obsežen arhiv pre¬ vodov. Z njimi smo napolnili pomnilnik, vendar smo jih prej morali poravnati z VVinAlignom. Taje projektno zasnovan, tako smo lahko hkra¬ ti poravnali več sorodnih dokumentov. Pri ustvarjanju pomnilnika smo izbrali izho¬ diščni in ciljni jezik ter format dokumentov, ki smo jih želeli poravnati. Z VVinAlignom lah¬ ko poravnamo vse dokumente, ustvarjene z MS Officeem, poleg tega pa še dokumente v formatu HTML, SGML, XML in TRADOStag, vendar lahko pri enem projektu delamo samo z dokumenti istega formata. S tem nismo imeli težav, saj je naročnik enake dokumente vedno pripravil v istem formatu. Vabila in gradivo za seje so bila vedno napisana v Wordu, finančni izkazi pa v Excelu. Nato je bilo treba izbrati dokumente, ki smo jih želeli poravnati, in nastaviti stopnjo občut¬ ljivosti za obliko dokumenta pri vzporejanju (slogi, pisava, številčenje). Število napak za¬ radi oblikovanja dokumentov je bilo mogoče zmanjšati s spreminjanjem oblikovanja izvirni¬ ka in nanašanjem enakega oblikovanja v pre¬ vod z možnostjo AutoFormat. Zaradi segmentacijskih pravil VVinAlign na¬ pačno ločuje tiste prevodne enote, pri katerih se pojavlja pika na koncu krajšav in vrstilnih štev- Nkov. Tem napakam smo se izognili z izdelavo posebnih seznamov besed, pri katerih orodje za vzporejanje ne obravnava pike kot konč- ne ga ločila (seznam krajšav: npr. g. Novak, dr. Kovač in 15 . seja, 28 . september); seznam be- Se d, ki sledijo vrstilnim števnikom: januar, fe¬ bruar, marec, april, maj, junij, julij, avgust, sep¬ tember, oktober, november, december, redna, re dne, redni, redno, izredna, izredne, izredni, ‘zredno, člen, člena, členu, členi, členih, členov, nadstropje, nadstropju, srečanje, srečanja, sre- Can ju). Seznama smo sproti sestavljali in do¬ polnjevali glede na primere, na katere smo na¬ šteli v besedilih. Ko je VVinAlign poravnal besedila, je bilo treba rezultate pregledati in morebitne napake popraviti ročno. Primerjanje vsakega segmenta posebej je zamudno in utrudljivo delo, še pose¬ bej pri dolgih besedilih. Zato je zelo dobrodoš¬ la možnost pregleda samo tistih izhodiščnih segmentov, ki jih je program povezal z dve¬ ma prevodnima segmentoma. Napačno porav¬ nane segmente smo pravilno povezali ročno. Pregledane in poravnane segmente smo pred izvozom opremili s potrebnimi administrativ¬ nimi podatki. V atributna polja smo vnesli ime prevajalca, ime naročnika in strokovno podro¬ čje, v besedilno polje pa vrsto dokumenta. Drugi del izdelave pomnilnika prevodov je ustvarjanje baze, v katero lahko uvozimo po¬ ravnane segmente. Enako kot v VVinAlignu smo izbrali izhodiščni in ciljni jezik ter admini¬ strativna polja (datum nastanka prevoda, ime prevajalca ipd.). Ker smo pomnilnik prevodov ustvarjali iz arhiva, smo v pomnilniku dovoli¬ li shranjevanje različnih prevodov za identične izhodiščne segmente. Te prevode smo kasne¬ je s sodelovanjem vseh prevajalcev postopoma poenotili. Za poznejše upravljanje pomnilnika so po¬ membna tudi atributna in besedilna polja, s katerimi opremimo prevodne enote in jih po¬ zneje lahko tudi filtriramo. V atributna polja na primer vnašamo strokovno področje in ime naročnika, v besedilna pa ime dokumenta. Za ta projekt je zelo pomembno ločevanje med za¬ upnimi in nezaupnimi besedili, saj zaupnih ne smemo dati prevajalcem, ki pri prevajanju teh besedil niso sodelovali. Nato je bilo treba nastaviti ustrezno lokali¬ zacijo slovenskega zapisa številk, datumov in ur v angleško obliko. Tako prevajalcem ni tre¬ ba zamenjevati decimalnih vejic s pikami ipd. Pred uvozom poravnanih prevodov smo na¬ stavili še segmentacijska pravila ter vnesli sez¬ name krajšav in vrstilnih števnikov. Pomemb¬ na je tudi nastavitev, pri kateri se spremenjena prevodna enota v pomnilnik ne shrani, saj bi tako lahko ustrezne prevode zamenjali z neu¬ streznimi. Na strežniku smo ustvarili posebno mapo za shranjevanje varnostnih kopij in v pomnilniku določili pot do nje ter nastavili še barve izvirne¬ ga besedila (modra) in prevoda (črna za popol¬ ne in zelena za meglene zadetke). Pri izdelavi pomnilnika prevodov smo nazadnje uvozili še Darja Fišer in Špela Vintar Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 82-93 prejšnje prevode, ki smo jih poprej poravnali z VVinAlignom. Uvoz je bil zelo hitro končan, začetno število prevodnih enot v pomnilniku prevodov je bilo 4926. 3.4,2. Izdelava terminološke baze Pred začetkom dela s Tradosom je bilo tre¬ ba izdelati terminološko bazo. Projekt je pred vpeljavo Tradosa tekel skoraj leto dni, tako da so prevajalci rešili že kar nekaj terminoloških težav. Nekateri prevajalci so za svoje potrebe sestavljali sezname pomembnih izrazov z an¬ gleškimi prevodi, ki smo smo jih vnesli v Mul- tiTerm Ustvarjanje terminološke baze je poenostav¬ ljeno s čarovnikom. Za ta projekt smo izbrali predlogo za dvojezični glosar (angleščina in slovenščina) in določili opisna polja (področje, razlaga, vir, opomba ipd.). Za hitrejše vnaša¬ nje smo v MultiTermu izdelali posebno masko, v kateri so vnaprej določena polja in njihove vrednosti. Primer, razlago in vir smo dodali samo, kadar je bilo treba. Med polnjenjem terminološke baze je bilo treba prevode s pomočjo konkordanc preveriti v pomnilniku prevodov. Veliko izrazov so pre¬ vajalci prevajali različno, vendar tega do pre¬ hoda na Trados sploh nismo vedeli. Za enotno terminologijo smo se dogovorili na internem forumu, dostopnem samo prevajalcem, ki so¬ delujejo pri tem projektu, nato pa smo termi¬ ne popravili še v pomnilniku prevodov. S tem smo zagotovili enotnejše prevode kot pred uporabo Tradosa. Terminološka baza je na začetku štela pri¬ bližno sto vnosov, vendar je zaradi obilice pre¬ vajalskega dela in časovne stiske nismo mogli redno dopolnjevati, zato je ob koncu spremlja¬ nja projekta štela manj kot dvesto vnosov. Vse druge izraze iščemo s konkordancami. 3.5. Opis dela s Tradosom Ko smo končali pripravljalne naloge, smo popolnoma prešli na delo s Tradosom. Bistvo dela se ni spremenilo; še vedno je naročnik projekta izvirna besedila poslal koordinator¬ ju, ta pa jih je razposlal prevajalcem. Po oprav¬ ljenem delu so jih ti vrnili koordinatorju, da je prevode oddal naročniku. Če pa projekt pogle¬ damo pobliže, se izkaže, da smo v agenciji do¬ bili veliko novih nalog, s katerimi se prej nis¬ mo ukvarjali. 3.5.1. Nove naloge Ob prejemu besedil mora po novem koordi¬ nator projekta najprej ugotoviti, kolikšen delež teh besedil je že v pomnilniku prevodov in ko¬ liko morajo prevajalci prevesti na novo. Nato besedila skupaj z zadnjo različico pomnilnika prevodov in terminološke baze pošlje prevajal¬ cem. Po opravljenem delu ti agenciji vrnejo ne¬ očiščene prevode, torej dokumente, v katerih je shranjen izvirnik vzporedno s prevodom. Pred oddajo prevodov mora koordinator besedila očistiti, posodobiti bazo in iz prevodov izločiti izvirna besedila. Koordinatorjeve začetne in končne naloge sicer niso zahtevne, vseeno pa zanje potrebu¬ je nekaj časa, saj je prevajalcev deset in mora koordinator prav tolikokrat posodobiti bazo, ko so prevodi končani. Te dodatne naloge se se posebej poznajo pri nujnih prevodih, ki mora¬ jo biti opravljeni v enem dnevu. Koordinatorje¬ vega dela ne more opraviti nihče drug, saj ad¬ ministrativno osebje ne zna delati s Tradosom, poleg tega pa Tradosa nima nameščenega ni¬ hče razen koordinatorja in prevajalcev. S tein je postal projekt bolj odvisen od koordinator¬ ja kot prej. Z uvedbo Tradosa novih nalog ni dobil le ko¬ ordinator, več je bilo tudi vzdrževalnih opravil kot so popravljanje prevodnih enot v pomnil' niku prevodov in terminološki bazi, posodab¬ ljanje terminološke baze in vzporejanje besedil za pomnilnik prevodov. Tega ne more početi ne administrativno osebje ne koordinator pr°' jekta, saj je treba poleg Tradosa dobro pozna' ti tudi oba jezika, koordinator pa ni jezikoslo' vec. Prevajalci teh opravil ne morejo opravljal' iz dveh razlogov: nimajo dostopa do glavneg 3 pomnilnika prevodov, pa tudi časa nimajo do* 86 Mostovi 2005 Uvajanje prevajalskega namizja v delovni proces volj, saj imajo veliko dela že s prevajanjem sa¬ mim. Zato se je projektu pridružil še vzdrževa¬ lec podatkovnih baz. 4. Vrednotenje dela s Tradosom Kako uspešen je bil prehod na Trados, je mo¬ goče ugotoviti s primerjavo stroškov za upora¬ bo namizja, količine in kakovosti prevodov ter mnenj vseh udeleženih v prevajalskem projek¬ tu: naročnika, prevajalcev, predvsem pa agenci¬ je, ki se je za Trados odločila. 4.1. Stroški Pri prehodu na Trados se ne moremo izo¬ gniti stroškom. Med enkratne stroške spada¬ jo stroški nabave strojne (optični čitalnik) in programske opreme (Trados LSP, certifikati, OCR), stroški priprave pomnilnika prevodov in terminološke baze ter stroški izobraževanja. Ti so za agencijo znašali približno poldrugi mi¬ lijon tolarjev. Z uporabo Tradosa nastajajo tudi tekoči stroški, ki zajemajo stroške vzdrževanja strojne (nadgradnje in nove različice) in pro¬ gramske opreme (zamenjava in nakup dodat¬ ne potrebne opreme), stroške vodenja projekta ter stroške vzdrževanja in posodabljanja pom¬ nilnika prevodov in terminološke baze. Vzdr¬ ževanje opreme za zdaj še ni bilo potrebno, saj agencija uporablja Trados manj kot leto dni in ■ma zadnjo različico namizja. V primerjavi s prejšnjim obdobjem so se ne¬ koliko zvišali stroški vodenja projekta in stro¬ ški vzdrževanja baz podatkov; koordinator jih ocenjuje na približno 300 tisoč tolarjev na me¬ sec. 4-2. Analiza korpusa (finančni izkazi, bilance stanja, bonitete pod¬ jetij ipd.). Sledijo predlogi sklepov, izvlečki iz Uradnega lista, odločbe Banke Slovenije ipd., ki spadajo med gradivo za seje, nato sporoči¬ la za javnost, vabila na redne in izredne seje ter zapisniki sej. Leta 2003 smo za naročnika pre¬ vedli tudi letno poročilo, v kategorijo »drugo« pa sodijo prevodi intervjujev, člankov in po¬ slovne korespondence. Slika 1: Razporejenost besedil po kategori¬ jah Pregled dokumentov je pokazal, da so bese¬ dila kratka, saj je povprečna dolžina dokumen¬ tov 3,59 prevajalske strani 1 . Največ dokumen¬ tov je bilo dolgih stran ali manj (448), sledila so besedila, dolga dve do pet strani (383) in šest do deset strani (213), najdaljše (94 strani) pa je bilo letno poročilo. Za kratka besedila v tem projektu velja, da je njihova notranja ponovljivost majhna (od¬ stotek), pri daljših besedilih pa naraste tudi na 7 odstotkov. Povsem drugače je z medbesedil- no ponovljivostjo, saj jo zahtevajo že stalne vr¬ ste besedil (bilance stanja, bonitete podjetij, va¬ bila na seje ipd.). Poleg tega je za naročnikovo okolje značilna raba ustaljenih sporazumeval¬ nih vzorcev, stalnih besednih zvez in termino¬ logije. Seveda smo včasih dobili besedila, ki s prejš¬ njimi nimajo čisto nič skupnega. Vendar smo nemalokrat naleteli tudi na besedila z 80- do 90-odstotno zunanjo ponovljivostjo. To se do- Vseh dokumentov, ki smo jih do konca raz- , p reva j a [ s ka stran pomeni 1500 znakov brez pre- ■skave prevedli, je 1230. Med njimi je največ s iedkov. Upoštevana je dolžina izvirnikov, poročil projektnih skupin in finančnih poročil 87 Darja Fišer in Špela Vintar Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 82-93 gaja predvsem pri novih različicah že preve¬ denih dokumentov, na primer pri prevajanju spremenjenih zapisnikov sej, ko je treba pre¬ vesti samo spremembe. Večinoma pa imamo opravka z besedili s približno 20- do 25-odstot- no ponovljivostjo, kar pomeni, da je toliko od¬ stotkov besedila že prevedenega in shranjene¬ ga v pomnilniku. Večina dokumentov, ki smo jih dobili v pre¬ vajanje, je bila sestavljena v formatu doc. S temi besedili je delo najpreprostejše, saj prevajalci MS Word poznajo najbolje in je tudi zelo dobro povezan s Translator's Workbenchem. Nekaj več kot četrtina dokumentov je bila v forma¬ tu xls - prevajalci so jih prevedli s TagEditor- jem, Tradosovim posebnim prevajalskim oko¬ ljem za prevajanje kompleksnejših besedilnih formatov. Dokumente, ki smo jih dobili v for¬ matu pdf ali celo v neelektronski obliki, je bilo treba pred prevajanjem obdelati z optičnim či¬ talnikom in OCR ter jih shraniti v format, pri¬ meren za delo s Tradosom. Slika 2: Prikaz razporeditve besedil glede na format 4.1. Količina prevodov Projekt se je začel s petimi prevajalci, po dveh mesecih se jim jih je pridružilo še pet. Leta 2002 je vsak prevedel v povprečju 27,18 strani na mesec, leto kasneje 27,11 strani na mesec, v za¬ četku leta 2004 pa 22 strani. Sprva je naročnik prosil za prevajanje sto strani na mesec, ven¬ dar je to presegel že prvi mesec. Vsi prevajal¬ ci skupaj so pred nakupom Tradosa prevedli 2004 strani, s Tradosom pa 2417 strani, skupno 4421 strani. V mesecih, ko so člani nadzornega sveta imeli redne seje (okt., dec., febr., apr. in jun.), je bilo dela več, saj smo takrat poleg red¬ nih prevodov prevajali še gradivo za seje in za¬ pisnike. Slika 3: Količina prevodov od septembra 2002 do februarja 2004 V poletnih mesecih 2003 so potrebe po prevodih močno narasle predvsem zaradi sprememb načina poslovanja in z njimi po¬ vezanih naročnikovih dejavnosti. Več je bilo sestankov in izrednih sej, okrepilo se je tudi obveščanje javnosti. Povečane potrebe po prevodih se povsem naključno časovno uje¬ majo s prehodom agencije in njenih sodelav¬ cev na delo s Tradosom. Za začetek dela po novem sistemu smo izbrali poletne mesece v prepričanju, da bo zaradi letnih dopustov prevodov manj in bomo vsi vpleteni imeli več časa, da se privadimo na nov način dela. Večjih začetniških težav ni bilo, pri tem pa je treba tudi poudariti, da brez Tradosa po¬ leti v polovični sestavi nikakor ne bi zmogli vsega dela. Največ (340 strani) so prevajalci prevedli septembra, ko je naročnik najdejavneje reševal zaplete pri novem načinu poslovanja, in de¬ cembra, ko je zaključeval finančno leto. Prva dva meseca leta 2004 sta bila bolj umirjena, pri' merljiva z majem in junijem prejšnjega leta, tik pred izrednim poletnim obdobjem. Tudi zdaj, ko je raziskava že končana, je ritem dela po¬ doben; pred rednimi sejami se količina prevo¬ dov poveča in nato naslednji mesec spet neko¬ liko upade. 88 Mostovi 2005 Uvajanje prevajalskega namizja v delovni proces Količina prevodov se na prvi pogled ne zdi zelo velika, vendar zunanji sodelavci ne pre¬ vajajo za enega samega naročnika, temveč so¬ delujejo tudi pri drugih projektih. Prevajalska ekipa tako skoraj nikoli ni popolna, zaradi če¬ sar so prevajalci, ki prevajajo za tega naročni¬ ka, toliko bolj obremenjeni. Drugi razlog, zakaj so prevajalci zelo obre¬ menjeni, pa je, da ritem dela ni enakomeren. So obdobja, ko agencija ne dobi niti enega naroči¬ la, nato pa naročnik v zelo kratkem času zahte¬ va veliko prevodov. Glede na nujnost prevodov smo se z naročnikom dogovorili za tri kategori¬ je: najnujnejše prevode mu vrnemo v 24 urah, prevode besedil, ki jih naročnik pošlje v petek, dobi do ponedeljka, za manj nujne prevode pa imamo tri dni ali več časa. V tem roku prevajal¬ ci prevedejo skoraj polovico vseh dokumentov (554). Druge prevode morajo opraviti za konec tedna (473) ali pa celo v 24 urah (239), pri če¬ mer je Trados postal nepogrešljiv pripomoček. Slika 4: Razporeditev besedil glede na čas Prevajanja 4.1. Kakovost prevodov Kot je razvidno iz prejšnjega odstavka, se ) e z uporabo Tradosa prevajalska zmogljivost a gencije znatno povečala. Druga najpomemb¬ nejša pridobitev zaradi uporabe prevajalskega namizja pa je izboljšana sledljivost prevodov, s čimer se zvišuje kakovost prevodov. Pomnil¬ nik prevodov vsem prevajalcem omogoča br¬ canje po starih prevodih (za vzdrževanje, v obliki konkordanc ali pa s prikazom popolnih >n meglenih zadetkov), tako da je pregled nad opravljenimi prevodi boljši. Ne le da vsak po¬ sameznik vidi svoje preteklo delo in se tako iz¬ ogne napakam, tudi kolegi vidijo delo drugih in se lahko med seboj opozorijo na morebitne napake, ki jih posamezen prevajalec sam mor¬ da nikoli ne bi opazil. Po prehodu na Trados smo našli in odpravili predvsem številne ter¬ minološke razlike, prevodi pa so postali eno¬ tnejši. 4.2. Koristi, ki jih ima zaradi uporabe Tradosa prevajalska agencija Prevajalska agencija s svojo dejavnostjo sku¬ ša zadovoljiti svoje osnovne potrebe: zmanjša¬ nje stroškov in zvečanje dobička, zagotavlja¬ nje kakovostnih prevodov v čim krajšem času ter učinkovito vodenje prevajalskega projekta. Z uporabo pomnilnika prevodov nam je uspe¬ lo obdržati naročnika tudi po izteku prve eno¬ letne pogodbe, pri tem pa kljub povečanemu obsegu dela celo ohraniti prvotno ceno, kar je naš velik poslovni in strokovni uspeh. Z upo¬ rabo Tradosa smo povečali konkurenčnost, saj smo z recikliranjem že opravljenih prevodov lahko znižali stroške prevajanja za približno 25 odstotkov. Zaradi spremenjenega načina dela so se nekoliko zvišali stroški vodenja projek¬ ta in vzdrževanja podatkovnih baz, vendar so v skupnem stroški še vedno dobrih 20 odstot¬ kov nižji. Začetni pomnilnik prevodov, ki smo ga na¬ polnili s starimi prevodi, je štel 4825 prevodnih enot, do sedaj pa je narasel na 50.107 prevod¬ nih enot. S tako bogatim pomnilnikom lahko zagotovimo enako količino prevodov v kraj¬ šem času. Pred uporabo Tradosa smo v 24 urah lahko zagotovili samo 10 odstotkov prevodov, danes je najnujnejših prevodov več kot četrti¬ na. Prav tako z bogatim pomnilnikom prevodi postajajo vse enotnejši, to pa je za besedila, ki se ukvarjajo z bančništvom in financami, zelo pomembno in zvišuje njihovo kakovost. Tudi vodenje projekta je učinkovitejše, saj z analizo novih dokumentov koordinator zelo natančno ugotovi, koliko dela čaka prevajalce, in naročniku že takoj sporoči, v kakšnem času 89 Darja Fišer in Špela Vintar Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 82-93 Slika 5: Prikaz prevajalskih zmogljivosti pred uporabo Tradosa in po uvedbi namizja ga lahko opravijo. Z uporabo Tradosa smo zelo zmanjšali količino ponovljivih nalog, saj se prevajalci posvečajo predvsem prevajanju no¬ vih vsebin, za enkrat že opravljene prevode pa poskrbi pomnilnik. 4.1. Koristi, ki jih imajo zaradi uporabe Tradosa prevajalci in naročnik Prevajalski projekt s Tradosom ne bi mogel uspeti, če z njim ne bi bili zadovoljni preva¬ jalci, ki morajo z njim največ delati, in naroč¬ nik, od katerega je odvisno nadaljevanje pro¬ jekta. Podobno kot agencija si oboji želijo čim bolj zmanjšati stroške in zvečati dobiček. Poleg tega si ves čas prizadevajo pospešiti prevajal¬ ski proces, čeprav to ne sme znižati kakovosti prevodov. Ker smo v agenciji tudi drugo leto projek¬ ta za prevode zaračunavali prvotno ceno, smo se z naročnikom dogovorili, da celotno ceno plača samo za tiste dele besedil, ki jih morajo prevajalci prevesti na novo. Megleni in popol¬ ni zadetki, ki jih prevajalci samo pregledajo in popravijo, pa se obračunavajo po znižani ceni. Od začetka uporabe Tradosa je tako naročnik že prihranil približno 20 odstotkov. Če naročnik prihrani denar za prevode, agencija pa ne zmanjša dobička, bi lahko skle¬ pali, da zaradi uporabe Tradosa prevajalci iz¬ gubljajo honorar. Vendar ne smemo pozabiti, da se je obseg prevajalčevega dela z uporabo pomnilnika prevodov zvečal. Z njim lahko pre¬ vajalci v enakem času prevedejo več besedil in zaslužijo več. V prvih osmih mesecih projekta je prevajalec povprečno prevedel 191,9 strani, za kar je zaslužil celoten honorar. Odkar agen¬ cija uporablja Trados, je v poprečju posamezen prevajalec prevedel 241,7 strani, to je 49,8 stra¬ ni več kot pred uporabo Tradosa, za kar je za¬ radi spremenjenega načina obračunavanja po¬ polnih in meglenih zadetkov prejel 80-odstotni honorar, to pa je še vedno nekoliko več kot prej. Druga, še očitnejša prednost dela s Trado¬ som je, da so prevajalci za svoje delo porabili manj časa; tega so lahko namenili drugim pro¬ jektom in zaslužili še z njimi. Poleg zvišanja kakovosti in zvečanja količine opravljenih prevodov je treba omeniti še občut¬ no izboljšanje oblikovanja prevedenih doku¬ mentov. Ti so se pred začetkom dela s Trado¬ som precej razlikovali od izvirnikov, sedaj pa je enako oblikovanje prevoda mogoče doseči brez vlaganja dodatnega truda in časa. 4.2. Mnenj e prevajalcev o Tradosu Kaj o Tradosu menijo prevajalci, so razkrili njihovi odgovori na elektronsko pošto, v katen smo jih povprašali o njem. • Ste s Tradosom zadovoljni in radi delate z njim? • Uporabljate Trados samo za ta projekt ali si z njim pomagate tudi pri drugih opravilih? • Katere možnosti, ki jih Trados ponuja, se vam zdijo koristne? • Kakšne težave imate pri delu s Tradosom? Vsi prevajalci so s Tradosom zelo zadovolj¬ ni. Devet prevajalcev ga uporablja za vse na¬ ročnike, en prevajalec pa ga uporablja samo za ta projekt, ker druga besedila, ki jih preva¬ ja, niso primerna za delo s Tradosom. Kot naj¬ bolj koristne možnosti v Tradosu so prevajal¬ ci poudarili: • možnost nastavitev za lokalizacijo (substitU' tion localisation) datumov in zapisa števil V Translator's VVorkbenchu, ki jim prihrani ve¬ liko časa in prepreči veliko napak; • konkordance, s katerimi najdejo večino ter¬ minologije, ki jo potrebujejo za prevod. P rl 90 Mostovi 2005 Uvajanje prevajalskega namizja v delovni proces konkordancah so še posebej poudarili mož¬ nost prikaži najnovejše (shozv most recent first), saj so novejši prevodi relevantnejši od starej¬ ših, in možnost išči po konkordancah, če ni za¬ detka (start concordance search on no match), ki jim prihrani ročno aktiviranje konkordanc vsakič, ko jih potrebujejo; • možnosti kopiraj izvirnik in kopiraj izvirnik, če ni zadetka (copy source on no match) se jim zdi¬ ta zelo uporabni za besedila, pri katerih se v povedih pojavlja veliko števil in bi z vstavlja¬ njem nespremenljivk izgubili precej časa, ter kadar se v besedilu pojavlja veliko tujih last¬ nih imen in obstaja možnost, da bi jih napač¬ no natipkali. V TagEditorju pa se prevajalcem zdi koristna možnost izbriši oznake pri meglenih zadetkih (strip tags from fuzzy matches), saj kljub podobni vse¬ bini prevodi niso vedno enako oblikovani, s to možnostjo pa pomnilnik ponuja ponovno upo¬ rabo vsebine brez spremenjenega oblikovanja. 4.3. Težave pri delu s Tradosom Prevajalska orodja niso čarovniški trik, s ka¬ terim bi nemudoma odpravili vse težave, ki jih Pri prevajalskem delu imamo. Tako imajo pre¬ vajalci tudi pri delu s Tradosom nekaj težav. Pri prevajanju z VVbrdom je na primer besedi¬ lo v vstavljenih objektih (slike, diagrami) tre¬ ba prevajati ročno, in ker so objekti navadno zaklenjeni, besedilo zato izgubi prvotno obli¬ ko. Poleg tega TWB pri prevajanju Wordovih Preglednic TWB preskoči vse celice, v katerih so samo številčni podatki, zaradi česar morajo prevajalci ročno zamenjati vejice in pike za ti¬ sočice in decimalke. Velikost pomnilnika prevodov ob koncu raz¬ iskave je bila 19.046 KB, zato postaja problema- hcno pošiljanje baze in besedil po elektronski posti, še posebej če prevajalci nimajo zmogljive internetne povezave. Zato smo v agenciji posta¬ vili bazo na strežnik FTP in jo osveževali trikrat na teden, da bi prevajalci vsak trenutek imeli dostop do zadnje različice baze. V širšem smislu je zelo pomemben učinek dela s pomnilnikom prevodov delitev besedila na prevodne enote, pri čemer je trenutna enota posebej poudarjena, kontekst pa je manj viden, kar je najverjetneje vplivalo na zaznano postop¬ no povečanje popolnih ponovitev. Predlaga¬ ne enote zahtevajo tudi veliko manj sprememb, če ne vsebujejo anaforičnih in kataforičnih refe¬ renc, zato se jih prevajalci začnejo sčasoma iz¬ ogibati. Posledica takšnega načina prevajanja je suhoparen, tehničen slog, včasih celo nete- koč prevod. Vprašanje, ki se ga prevajalci mora¬ jo zavedati, je, ali res želijo izkoriščati prednosti pomnilnika prevodov na račun besedilnosti. Treba je še dodati, da je kakovost posamez¬ nih prevodov zelo odvisna od kakovosti pom¬ nilnika prevodov, ta dejavnik pa postane še pomembnejši, če pri projektu sodeluje več pre¬ vajalcev. Kadar prevajalci preveč zaupajo rešit¬ vam kolegov in jih ne preverjajo v drugih vi¬ rih, ker je tako delo hitreje opravljeno, dobimo nezanesljive prevode, napake pa se ponavljajo tudi v prihodnjih prevodih, kar še bolj zmanj¬ šuje kakovost pomnilnika. Iz začaranega kroga se je mogoče izviti le z učinkovitimi metodami zagotavljanja kakovosti pomnilnika prevodov. Vzdrževanje podatkovnih baz je kompleksen in drag proces, zato smo bili v agenciji zaradi pomanjkanja osebja, časa in sredstev delo pri¬ siljeni poenostaviti in porazdeliti med vse so¬ delavce. Vendar ugotavljamo, da smo tudi na razmeroma preprost način dosegli zadovolji¬ ve uspehe. Za kakovost pomnilnika po tehnični plati je skrbel koordinator projekta. Zagotavljal je, da je bil vsak opravljeni prevod ob uvozu v osrednjo bazo tehnično brezhiben in opremljen z vsemi potrebnimi administrativnimi poda¬ tki. Vsebinske neustreznosti pa smo odpravlja¬ li s sodelovanjem prevajalcev. Ko so ti pri delu s pomnilnikom odkrili napako, so o tem po elek¬ tronski pošti obvestili vzdrževalca baze, ta pa je v osrednji bazi poiskal vse segmente s to napako in jo odpravil. Kadar je bil o najustreznejši rešit¬ vi potreben dogovor med prevajalci, smo upo¬ rabili interni forum. Tako smo napake odpravili v razmeroma kratkem času in popravke vnes¬ li v osrednji pomnilnik prevodov, da se napake niso več pojavljale. 91 Darja Fišer in Špela Vintar Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 82-93 5. Možnosti aplikacije opravljenega dela na prihodnje projekte Pred nakupom Tradosa agencija in njeni so¬ delavci nismo imeli izkušenj s prevajalskimi tehnologijami, zato sta za gladek prehod na delo s prevajalskim namizjem obe strani po¬ trebovali veliko motivacije in energije. Po analizi rezultatov in na podlagi zbra¬ nih mnenj prevajalcev lahko trdimo, da je bila uvedba Tradosa v konkretno prevajalsko okolje uspešna, z njim je zadovoljen tudi na¬ ročnik. Zato se opravljeno delo in pridobljene iz¬ kušnje zdi smiselno uporabiti tudi pri drugih projektih. Ko je bila raziskava že končana, se je sodelovanje agencije z naročnikom razši¬ rilo še na smer angleščina-slovenščina in na dodaten jezikovni par nemščina-slovenščina. Iz angleščine za naročnika prevajamo različ¬ na promocijska in projektna gradiva. V pomnilniku prevodov, ki smo ga prido¬ bili z osnovnim projektom, smo obrnili izho¬ diščni in ciljni jezik in tako dobili referenčno bazo, ki jo lahko uporabljamo pri prevajanju iz angleščine. Terminološka baza je prav tako uporabna, saj omogoča preklapljanje med je¬ ziki. Agencija je začela za naročnika prevajati gradivo iz nemščine za seje nadzornega sve¬ ta njegove nemške hčerinske družbe. Preva¬ jalci, ki poleg nemščine znajo tudi angleško, si lahko pomagajo z bogatim referenčnim pomnilnikom prevodov, ki je nastal s preva¬ janjem slovenskega gradiva za nadzorni svet v angleščino. Gradnja terminološke baze pa je lažja, ker ni več treba iskati in vnašati vseh terminov, temveč že vnesenim samo dodaja¬ mo nemške ustreznice. Odpirajo se tudi povsem novi projekti, pri katerih bo delo lažje že zato, ker smo pri pr¬ vem projektu z vzporejanjem besedil, pol¬ njenjem pomnilnika prevodov, z gradnjo terminološke baze, s pripravo besedil in z re¬ ševanjem nastalih težav pridobili ogromno izkušenj. 6. Zaključek Pri pregledu razmer na trgu prevajalskih storitev se zdi, da bodo v bližnji prihodnosti tudi v Sloveniji vsi resni ponudniki prevajal¬ skih storitev morali premisliti o sodobnih pre¬ vajalskih tehnologijah in jih začeti uporabljati, drugače ne bodo mogli več dolgo zagotavljati zahtevane količine prevodov zahtevane kako¬ vosti v danem času in tudi njihove cene se ne bodo mogle prilagajati konkurenci. V času, ko prevajalska namizja postajajo del standardne opreme ponudnikov prevajalskih storitev, se pojavljajo potrebe po povezovanju namizij z drugimi jezikovnimi viri in tehnolo¬ gijami, ki so del prevajalskega procesa. Ponud¬ niki komercialnih prevajalskih namizij so orod¬ jem za računalniško podprto prevajanje dodali možnost računalniškega (strojnega) prevaja¬ nja, ki omogoča računalniško prevajanje tistih delov besedil, za katere pomnilnik prevodov ne najde ustreznega prevoda, in tako združuje prednosti obeh svetov (Miigge, 2001), vendar takšne jezikovno odvisne rešitve za slovenšči¬ no žal še niso na voljo. Prizadevanja za opti¬ mizacijo in avtomatizacijo kompleksnega pre¬ vajalskega in lokalizacijskega procesa znotraj večjezičnega dokumentacijskega cikla so bolj kot kadarkoli prej postavila v ospredje pomen učinkovitega poteka dela in celovitega uprav¬ ljanja znanja, ki ga jezikovni viri vsebujejo (Yu- ste, 2004). Eden najpomembnejših projektov na tem področju je Euramis, s katerim preva¬ jalska služba EU zmanjšuje količino ponavlja¬ jočih se administrativnih nalog in tako pre¬ vajalcem omogoča, da večino svojega časa in energije posvetijo strokovnemu delu (Transla- tion DG, 2004). Z vse pogostejšo uporabo sodobnih preva¬ jalskih orodij na vseh stopnjah prevajalske¬ ga procesa se postopoma povečujejo tudi de¬ lodajalčeve zahteve do prevajalcev. Ti morajo vse pogosteje poleg dobrega poznavanja jezi¬ ka in relevantnega obvladovanja strokovnih področij dokazati tudi računalniško spretnost in poznavanje dela s prevajalskimi programi’ Mlajši prevajalci danes potrebna znanja prido¬ bijo že med študijem, starejši pa bodo morali 92 Mostovi 2005 Uvajanje prevajalskega namizja v delovni proces sami zavestno poskrbeti za udeležbo na ustrez¬ nih seminarjih in delavnicah, saj bi se v najslab¬ šem primeru lahko znašli pred paradoksom, ko mladi prevajalci, spretni z računalniškimi orodji, zaradi neizkušenosti na strokovnem področju ne bi mogli dobiti dela, starejši pre¬ vajalci pa kljub strokovni podkovanosti naroč¬ nikovih potreb ne bi mogli zadovoljiti zaradi nepoznavanja prevajalskih tehnologij. Kot se je izkazalo pri opisani agenciji, je lah¬ ko vključevanje prevajalskih tehnologij v delo¬ vni proces uspešno kljub poprejšnji neizkuše¬ nosti s tem. Potrebni pa sta motivacija in želja po uspehu vseh vključenih v projekt: naročni¬ ka, agencije in prevajalcev. Če vse tri strani ra¬ zumejo, kaj lahko s prevajalskim namizjem pri¬ dobijo, bodo v projekt pripravljene vložiti več časa, truda in sredstev. 7. Viri Krstič, A., Bele, J. 1999. »Prevajanje pravnih ak¬ tov EU«. V Uporabno jezikoslovje 7/8. Ljublja¬ na: Društvo za uporabno jezikoslovje. 191— 205. Miigge, U. 2001. »The Best of Two Worlds: In- tegrating Machine Translation into Trans- lation Memory Systems - A universal ap- proach based on the TMX standard«. V Lan¬ guage International 13:6. Amsterdam: John Benjamins. 26-29. Taes, A. 2001. Introducing C AT in The Euro- pean Commission's Translation Service. Bruselj: Translation Service, European Com- mission. URL: http://europa.eu.int/comm/ translation/reading/articles/pdf/2001_03_ 30_brussels_taes.pdf [2. 9. 2004] Trados. 2003. Translator's Workbench User Guide. Dublin: Trados Ireland Ltd. Translation DG. 2004. Translation Tools and Workflow. Bruselj: Directorate-General for Translation of the European Commission. URL: http://europa.eu.int/comm/dgs/trans- lation/bookshelf/tools_and_workflow_ en.pdf [2. 9. 2004] Yuste, E. 2004. »Corporate Language Resourc¬ es in Multilingual Content Creation, Main- tenance and Leverage«. V Proceedings ofThe Second International VJorkshop on Language Resources for Translation Work, Research and Training. Ženeva: Coling. 1-7. URL: http:// nl.ijs.si/sdjt/bib/coling04/W3/pdf/l.pdf [2. 9. 2004] Željko, M. 2000. »Pomnilniki prevodov v prak¬ si«. V Mostovi 34:1. Ljubljana: DZTPS. 75- 90. 93 Mostovi XXXIX, št. i, 2005,94 Novi člani DZTPS New DZTPS Members Andraschke Katharina, nemški jezik Balažič Darko, angleški, francoski in italijanski jezik Brane Marina, ruski jezik Cedilnik Jana, angleški jezik Garkov Stefan, bolgarski jezik Hinič Mira, angleški in nemški jezik lan Tadej, angleški in hrvaški jezik Kabir Khan Majid, angleški in urdu jezik Koželj Helena, nemški jezik Kralj Vida, angleški in francoski jezik Kržišnik Marko, angleški jezik Mahne Čehovin Nives, angleški jezik Mastnak Nuša, španski jezik Novak Gabrijela, angleški in nemški jezik Plaveč Bernardka, angleški jezik Pokrajac Tatjana, angleški jezik Rendulič Medvešček Vanja, angleški jezik Rupnik Anton, ruski, nemški, francoski, srbski, angleški jezik Simonovič Bakoš Nataša, angleški in nemški jezik Solmajer Luka, nemški jezik Šušteršič Darja, angleški jezik Wicher Peter, nemški jezik 94 Mostovi 2005 Predstavlja se vam Klemen Jelinčič - Boeta Mojca M. Hočevar PREDSTAVLJA SE VAM INTRODUCING Klemen Jelinčič - Boeta Malokdo ve, da je med člani DZTPS že ne¬ kaj let tudi prevajalec za hebrejščino - jezik, ki ga najpogosteje povezujemo z Biblijo, zla¬ sti s Peteroknjižjem, in verjetno redkeje z znan¬ stvenim in tehniškim prevajanjem. Sociolog in kulturni antropolog Klemen Jelinčič - Boe¬ ta, ki je v društvu edini prevajalec za hebrej¬ ščino, nam je o prevajanju tega več tisoč let starega jezika, o judovstvu in slovenstvu pri¬ jazno pojasnil kar nekaj ključnih pojmov in pri tem razgrnil še veliko drugih zanimivo¬ sti. Kakšen jezik je pravzaprav hebrejščina? Hebrejščina je seveda star jezik in celotna Stara zaveza je napisana v hebrejščini; je sve¬ ti jezik, ampak danes je to popolnoma nava¬ den pogovorni jezik v Izraelu, kar je bilo še pred sto leti nepojmljivo. Namreč, okoli tisoč petsto let je bil to mrtev jezik, ki se je upo¬ rabljal samo pri bogoslužju in pisanju, ne pa pogovorno in poznamo srednjeveško hebrej¬ ščino. Današnja, moderna hebrejščina ali ivrit je utemeljena na biblijski hebrejščini in Izra¬ elci lahko berejo Sveto pismo v izvirniku. Zdi s e mi, da je primer hebrejščine edini primer Uspešne oživitve mrtvega jezika. Katere so njene najopaznejše značilno¬ sti v primerjavi s slovenščino? Hebrejščina je semitski jezik in s tem zelo drugačna od indoevropskih jezikov, ki jih Poznamo v Evropi, še predvsem romanskih, germanskih in slovanskih. Jezik je zgrajen drugače. Na primer, pri glagolih pozna obli¬ ko za ženski in moški spol v sedanjiku, ni se¬ danjika glagola biti, ni glagola imeti - to po¬ meni, da ni mogoče reči jaz sem ali jaz imam. Celoten jezik je zgrajen na podlagi korenov in v tem je podoben slovenščini, saj lahko iz enega korena izpelje ogromno besednih ob¬ lik, tako kot latinščina in drugi stari jeziki. Ste se hitro naučili hebrejsko? Ne, hebrejsko se nisem naučil hitro; da sem sploh slišal jezik, torej razločil besede med seboj, sem potreboval nekaj mesecev, po pri- 95 Foto: Aleš Černivec / dokumentacija Dela Mojca M. Hočevar Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 95-102 bližno pol leta sem nekaj že spravil skupaj, ampak zares sem spregovoril šele po kakš¬ nem letu in pol. Težava je v tem, da ne moreš brati, če pred tem ne poznaš besede, ki jo že¬ liš prebrati, saj hebrejščina večinoma ne zapi¬ suje samoglasnikov. Veliko prevajate iz hebrejščine v sloven¬ ščino in v nasprotni smeri? Prevodov v obe smeri ni ravno veliko, če¬ prav vsako leto več. Sedaj je večina prevodov besedil iz turizma, a tu so vedno tudi besedi¬ la takšne ali drugačne svetosti. Na novo sem prevedel že kar nekaj citatov iz Biblije. Imamo Slovenci že prevedenih kaj lite¬ rarnih del iz modeme hebrejščine? Bi si že¬ leli kaj prevesti? Za zdaj le eno in še to sem prevedel pred kakšnim mesecem. Gre za roman Levji med Davida Grossmana, ki bo izšel prihodnjo je¬ sen v zbirki Miti Mladinske knjige. Vsa druga literatura je iz hebrejščine prišla k nam prek angleških ali nemških prevodov. Na novo bi rad prevedel Pet Mojzesovih knjig in še kakšno knjigo Amosa Oza in A. B. Jehošue. Kaj pa iz slovenščine v hebrejščino? Tudi iz slovenščine ni v hebrejščino pre¬ vedenega skoraj nič. Tu vidim svojo nalogo predvsem v prevodu maminih knjig, Pilo ni doma in Ptičja hiša, s čimer se imam namen za¬ četi ukvarjati že kmalu. Prevedli ste tudi nekaj šansonov iz jidi- ša ... To je bil krasen projekt z Vito Mavrič, ki je v slovenščini čudovito zapela nekaj jidiš pes¬ mi. S tem projektom se bova še ukvarjala in še ni končan. Izjemno je bilo delati z njo in vzpostavila sva pravi ustvarjalni stik. Iz katerih jezikov še prevajate? Prevajam še iz angleščine in srbščine, hr¬ vaščine in vseh drugih jezikov, nastalih iz ne¬ kdanje srbohrvaščine. Prevajal pa sem tudi že iz nemščine, ruščine, latinščine in celo slo- vaščine. Zanimivo je, da ste prvi v slovenščino prevedli Koran. Iz katerega jezika ste pre¬ vajali ter kako bi kot sociolog in kulturni antropolog ovrednotili pomen svetih spi¬ sov? Prevajal sem ga predvsem iz bosanskega in hrvaškega jezika, vendar s pomočjo angleš¬ čine in ruščine. Osnova pa je vseeno bosan¬ ska različica. Za prevod sam sta bili nujni po¬ polna posvetitev in absolutna inspiracija, ker samo takšen lahko je sveti spis. Svetim spi¬ som pripisujem izjemen pomen, oblikova¬ li so civilizacije, bili so večen navdih za vse vidike življenja od črke zakona do umetno¬ sti in tudi danes se mi njihov pomen ne zdi nič manjši, mogoče manj očiten, a naša pod¬ zavest deluje z istimi motivi in arhetipi kot sveti spisi. Judje in kristjani imamo skupno Sveto pismo Stare zaveze. Se morda Tanah (he¬ brejsko Sveto pismo) kaj razlikuje od Sve¬ tega pisma, ki ga imamo Slovenci od leta 1996 v prevodu iz izvirnih jezikov? Judovski Tanah vključuje nekaj manj knjig kot Sveto pismo Stare zaveze (na primer obe knjigi Makabejcev in Judit), so pa vse knjige iz hebrejske različice tudi v krščanski razli¬ čici. Judovska skupnost Slovenije ima na svoji spletni strani (www.jemshcommuni- ty.si) objavljen primerjalni seznam naved¬ kov iz hebrejskega Svetega pisma in Slo¬ venskega standardnega prevoda Svetega pisma. Videti je, da smo v slovenščino p? e ~ vzeli nekaj hebrejskih lastnih imen citat¬ no (npr. Jeremija, Jona, Daniel), kar precej pa jih je podomačenih: na primer Jehosua je slovensko Jozue, Havakuk je slovenski Habakuk, Ijov je slovensko Job. Nekoli¬ ko preseneča, da je hebrejski Miha v slo¬ venščini Mihej, Rut v slovenščini Ruta iv Ester Estera. Bi se vam zdela citatna raba hebrejskih imen Miha, Rut in Ester v so- 96 Mostovi 2005 Predstavlja se vam Klemen Jelinčič - Boeta dobnem slovenskem standardnem prevodu sprejem Ijivejša ? Domačenje imen iz Svetega pisma se mi zdi povsem sprejemljivo, čeprav bi se mi res zde¬ lo primernejše rabiti Rut, Ester in Miha na¬ mesto Ruta, Estera in Mihej. Dodal pa bi, da je na spletni strani judovske skupnosti prišlo v nekaterih primerih do napake v branju, saj je hebrejski Habakuk enak slovenskemu in Job je Ejov. Sam se trudim uporabljati izvirna imena, razen če so ta že povsem znana kot na primer Abraham ali Mojzes in podobno. Ste bili kdaj pozorni na besede hebrej¬ skega izvora, ki jih uporabljamo v sloven¬ ščini? Morda veste, zakaj v slovenščini re¬ čemo za koga, kije dočakal petdeset let, da je »srečal Abrahama«?Imamo tudi ljudsko pesem Abraham ima sedem sinov ... Ne vem, od kod to, da je petdeset let Abra¬ hamova starost, čeprav ta izraz poznam. V slovenščini ni dosti besed hebrejskega izvo¬ ra, a dveh se spomnim takoj: »sobota« iz he¬ brejsko »šabat« in »jubilej« iz »jovel«, kar po¬ meni obdobje petdesetih let. Zanimiva je tudi povsem slovenska beseda »bajta«, saj beseda »bajit« v hebrejščini pomeni hišo ali dom. Je pa zato nekaj slovenskih besed prešlo v jidiš, kot na primer »pripeček«, torej ognjišče ali mesto ob peči. Tudi Jakob je v slovenski tradiciji pogo¬ sto moško ime. ‘Poklical sem te po imenu, ’ beremo o njem v biblijskem odlomku pre¬ roka Izaije o izvoljenem ljudstvu. So ime¬ na za Jude posebnega pomena ? Ime vam je tudi Kalman Y. Boeta, nekje sem ob vašem imenu videla pripisano še plemeniti ... Vsako hebrejsko ime ima svoj pomen, tako kot stara slovenska imena, čeprav danes po¬ zornost temu posvečajo bolj religiozni Judje. Imena imajo pomen še predvsem v mistični tradiciji kabale, kjer ima vsaka črka svojo nu¬ merično vrednost in zatorej tudi ime. Kar se pa mojih imen tiče, je stvar v tem, da je Kalman preprosto Klemen po hebrejsko, Sa j se napiše z istimi štirimi črkami - KLMN. 97 Y je seveda Jelinčič, samo napisano po an¬ gleško, torej Yelinchich, Boeta pa je priimek moje matere. In tudi plemeniti je pred mo¬ jim in očetovim priimkom. Podpisujem se pa Klemen J. Boeta, in sicer v hebrejščini. Slovenščina nas na judovsko tradici¬ jo morda opozarja tudi z besedno zvezo "salomonska rešitev". Na Inštitutu Jožefa Stefana prirejajo Salomonove seminarje... Z judovskim kraljem Salomonom povezu¬ jemo izredno preudarnost in modrost, za¬ radi katere se je zapisal v zgodovino, zla¬ sti s svojo razsodbo. Seveda je bil Salomon judovski kralj, ven¬ dar radi pozabljamo, da je Stara zaveza neloč¬ ljiv del krščanstva in zatorej tudi vsi junaki, ki se v njej pojavljajo. To velja za Salomona, Abrahama in podobno. Mogoče smo to de¬ loma pozabili tudi zaradi petdesetih let so¬ cializma, ko Sveto pismo ni bilo ravno obču¬ dovano berilo, čeprav je temeljno besedilo zahodne civilizacije. Blaženi Anton Martin Slomšek je v 19. stoletju zapisal: »Ne bodi vas sram, da ste Slovettci;... Ljubite svoj rod, spoštujte svoj jezik!« Slovenci smo menda med na¬ rodi, katerih pripadniki se v tujini najhi¬ treje asimilirajo. Kaj vam pomeni sloven¬ stvo in slovenska nacionalnost, čemur se politično posveča tudi vaš oče Zmago ple¬ meniti Jelinčič? Spremljate očetova priza¬ devanja v Slovenski nacionalni stranki? Samega sebe vidim kot Slovenca, za kate¬ rega je slovenski jezik izjemno pomemben, saj je slovenščina jezik moje matere in prav v jeziku vidim jedro svojega in splošnega slo¬ venstva. Z idejo nacije ali naroda imam, ker sem postmodernist, težave, saj jo vidim kot buržoazni konstrukt, ki je nastal po francoski revoluciji. Ideja naroda je utemeljena na krvi in na genih, sam pa mislim, da je kultura, se pravi jezik ali religija, pomembnejša od tega pri človekovi zavesti. Ne le da je bila sloven¬ ščina eden od razlogov za mojo vrnitev iz Iz¬ raela, ampak me na splošno zelo zanima tako Mojca M. Hočevar Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 95-102 imenovano področje slovenskih študij, pred¬ vsem jezik, umetnost, zgodovina. S politiko se ne ukvarjam. Rekel pa bi, da se ne asimiliramo tako hitro. Mogoče je res, da je malo slovensko govorečih kjerkoli po svetu in tisti, ki gredo v tujino, so navadno bolj individualistični, zato mogoče primanj¬ kuje slovenskih organizacij v zdomstvu. Ne vem, mogoče. Se morda tudi vi podobno kot vaš oče zanimate za rodoslovje, heraldiko, numiz¬ matiko in starine? Se. Dejavni ste tudi pri Uradu za dro¬ ge. Kako čutite problem drog v slovenski družbi? Vsaka družba ima svoje droge in tudi Slo¬ venija jih ima. Bistveno vprašanje je, katere droge so nelegitimne, ilegalne in destruktiv¬ ne. V Sloveniji je poleg grozljivega dejstva odvisnikov od heroina, ki jih vsak dan sre¬ čujemo po ljubljanskih ulicah, še predvsem žgoč problem odvisnosti od alkohola. Judovstvo je med drugim dediščina vaše pokojne matere - igralke, pesnice in pi¬ sateljice Berte Bojetu - Boeta. Kakšna je pravzaprav vloga ženske pri Judih, glede na to, da se judovstvo večinoma deduje po materi? Vemo, da so ženske pri obredih v sinagogi ločene od moških, vendar na Sa¬ bat doma prav matere vodijo versko obre¬ dje s prižiganjem sveč in z molitvijo. Tudi vojsko morajo ženske odslužiti, in to kar dve leti ... Judovstvo moje matere in moje judovstvo izhajata iz judovstva njenega očeta Emanue¬ la, ki je prišel iz Barcelone. Moja mati se je z leti vse bolj zanimala za judovstvo in res¬ nično sem to prevzel po njej, sva pa oba tudi uradno prestopila v judovsko vero, saj je mati moje matere, torej moja stara mama, Sloven¬ ka, Mariborčanka, in judovstvo se, kot reče¬ no, prenaša po materi. Položaj ženske v judovstvu je izjemno kompleksen in ima veliko vidikov, dva ste že sami navedli. Na nekaterih področjih se zdi, da so ženske privilegirane, saj jim ni treba moliti kot moškim, na drugih pa je ravno na¬ sprotno, saj nekatere izmed njih skrivajo lase. Vendar vse to velja le za tradicionalno reli¬ giozne Jude, kajti med nereligioznimi Judi je stopnja ženske emancipacije izjemno visoka in med reformnimi in konservativnimi Judi, ki živijo predvsem v ZDA, ženske delujejo tudi kot rabini. Kakšno vlogo pa imajo judovski moški in očetje? Tradicionalno judovstvo seveda v javnem življenju daje prednost moškemu in v tem ni nič drugačno od krščanstva ali islama ali dru¬ gih religij, ki so zgrajene po moškem princi¬ pu, gre samo za to, da je položaj ženske malo boljši kot v drugih religijah. Čeprav se vera deduje po materi, se veliko drugih kategorij v judovskem pravu, na primer svečeništvo, deduje po očetu. Za sobotni družinski obred, na primer, sta potrebna oče in mati. Sicer pa samo Sveto pismo priča o pomembnosti mo¬ škega in očetovstva v judovski tradiciji. Je mogoče, da so Jude v zgodovini prega¬ njali tudi zato, ker so bili preveč sposobni in uspešni? Izobraževanje in bogatenje je pri Judih menda zapovedano ... Bogatenje pri Judih ni zapovedano. Zapo¬ vedano je dajanje vbogajme. Razlogi za anti¬ semitizem in preganjanje Judov v zgodovini so številni, med njimi seveda versko naspro¬ tovanje krščanstva, islama, čeprav so bili raz¬ logi tudi v tem, da so bili Judje vedno in pov¬ sod manjšina in »tujci«, ki so pogosto rabili za grešnega kozla, kot se to pač dogaja tuj¬ cem in manjšinam. Radi pozabljamo, da je na svetu veliko Judov, ki so revni in neuspešni, celo zelo revni, in v Izraelu ni nič manj reve¬ žev kot pri nas, mogoče celo več. Res pa je, da so Judje na nekaterih področjih nadpovpre¬ čno uspešni, in to je res dejansko mogoče pri¬ pisati velikemu pomenu, ki ga judovstvo pri' Mostovi 2005 Predstavlja se vam Klemen Jelinčič - Boeta pisuje učenju bolj kot izobraževanju. Učenje ima namreč namen samo po sebi. Albert Einstein je nekje zapisal, da so poglabljanje znanja zaradi znanja same¬ ga, že skoraj fanatična ljubezen do pravi¬ ce in želja po osebni neodvisnosti tiste po¬ sebnosti judovske tradicije, zaradi katerih je bil srečen, da ji je pripadal. Katere so pravzaprav judovske posebnosti oziroma zapovedi? Zelo težko vprašanje, na katerega bi težko lepše odgovoril. Zapovedi samih je pa dosti, 613 po številu, in če jih človek že spoštuje, naj to počne z veseljem. Značilen je tudi židovski humor ... Zakaj Židje igrajo violino? Zakaj? Ker se s klavirjem ne da bežati. Ja, bridko in duhovito hkrati ... Misli¬ te, da je pri Slovencih navzoča stereotipna podoba Židov? Da, včasih celo preveč. Kako to opazite? V pogovorih. V novem Slovenskem pravopisu piše, da je Jud (zapisano z veliko začetnico) po¬ tomec izraelskega Judovega rodu. Tudi Žid lahko verjetno v tem pomenu zapisujemo z veliko začetnico. Morda razlikujete med besedama jud in Žid? Obe naj bi pomeni¬ li pripadnika judovske vere, vendar naj bi bila beseda »Žid« v slovenščini tudi slab¬ šalna, saj lahko pomeni še »oderuh« ali »stiskač«... Jud ali Žid kot narodnost, jud ali Žid kot veroizpoved. Beseda Žid ima v starejših slo¬ varjih še omenjeni slabšalni pomen, vendar sam v pogovornem jeziku uporabljam bese¬ do Žid in zame nima slabšalnega pomena. Jud uporabljam knjižno, ker je pač bila Jude¬ ja in ne Žideja. Se vam zdi, da večina slovenskih Ju¬ dov čuti, da bi bili lahko v Sloveniji za¬ radi svoje identitete zapostavljeni, in zato ne razkrijejo svojega rodu, ali morda kot predstavnik mlajše generacije opažate, da postajamo družba, ki je bolj odprta do so¬ bivajočih kultur, in da se zanimanje zanje v zadnjem času povečuje? Oboje, odvisno, s katerega vidika gledamo. Vsekakor smo v zadnjih generacijah postali veliko bolj odprta in strpna družba, hkrati pa je jedro kulturno dominantnih slojev v Slove¬ niji, kamor spada del Judov, ki jih omenjate, slovensko in slovenstvo je dominantna kultu¬ ra, kar je samo po sebi umevno. Temu bi lah¬ ko rekli tudi asimilacija. Slovenija pa je danes veliko bolj strpna, kot je bila v preteklosti. V študijskih letih sem kot au pair pre¬ živela krajši čas pri neki prijazni židov¬ ski družini v Londonu, kjer so mi poveda¬ li, da moram ločeno uporabljati posodo in pribor za mesno in mlečno hrano. Od kod pravzaprav izvira ločeno uživanje mesne in mlečne hrane? Pravila prehranjevanja so zelo podrobno razložena v Svetem pismu, v Petih Mojzesovih knjigah, ločevanja mesne_ hrane od mlečne, kar pri nekaterih pomeni tudi ločeno posodo in celo dve kuhinjski koriti in dva hladilnika, pa izhaja iz misli, naj se jagenjček ne kuha v mleku svoje matere. Katera hrana se lahko imenuje »košer«? Tu gre predvsem za meso, ki naj bi bilo pri¬ pravljeno na tradicionalen način in ne sme biti svinjina, konjsko meso, plenilci, ptice uje¬ de, žuželke ali morski sadeži. Ribe, ki se sme¬ jo jesti, morajo imeti luske. Tako na primer ocvrti lignji niso košer. Ne smejo se jesti mr¬ hovina in še nekatere druge stvari. Na pri¬ mer divjačina ni dovoljena, ker so meso na- grizli že psi. 99 Mojca M. Hočevar Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 95-102 Zanimivo se mi je zdelo tudi znamenje na podbojih vhodnih vrat, ki so se ga dru¬ žinski člani ob prehodu dotikali. Mogoče veste, kaj pomeni znamenje na podbojih judovskih domov? Temu znamenju se reče »mezuza« in ga ima na podboju vsaka judovska hiša. V Izra¬ elu je to res na vseh vratih. To znamenje vse¬ buje pergament z odlomki iz Svetega pisma, ki blagoslavljajo dom in opominjajo na bož¬ jo prisotnost. Poleg Davidove zvezde ima za Jude po¬ membno simbolno vrednost tudi božja roka; pogosto jo nosijo kot obesek na ve¬ rižici ... Gre za »hamso« oziroma podobo razpr¬ te dlani, ki s številom prstov simbolizira Pet Mojzesovih knjig ali Toro. Običaj izvira iz skup¬ nosti severnoafriških Judov, predvsem maro¬ ških, in je temu primerno med orientalskimi Judi bolj priljubljen. Dečki v londonski družini so poleg tra¬ dicionalne židovske čepice nosili tudi po¬ sebno srajčko... Te srajčke so »cicit«, nosi pa jih vsak pravo¬ veren Jud, ker je zapovedano nositi oblačilo s štirimi konci in z resicami na njih. Navadno se nosijo pod oblačilom, nekateri nosijo resi¬ ce na zunanji strani. Nošenje čepice, ki se ji v hebrejščini reče »kipa« in v jidišu »jarmulka«, pa sicer ni za¬ povedano v Svetem pismu, vendar izraža spo¬ štovanje do Stvarnika. Včasih so imeli pokri¬ to glavo vsi Judje, danes čepice nosijo le tisti, ki živijo pravoverno življenje. In na sabat niso smeli imeti prižganih električnih naprav, niti televizorja ... Se tudi vi držite podobnih zapovedi? No, ja. Sam se držim le redkih od teh stvari. Svoje judovstvo vidim v bolj metafizični luči, čeprav po svoje le zaznamujem šabat, praz¬ nujem praznike, pazim na prehrano in podo¬ bno. Sebe v različnih kategorijah označevanja judovske religioznosti vidim bolj kot seku¬ larnega Izraelca, ki je naklonjen tradiciji. Ste morda brali Schlinkovo zgodbo o obrezovanju iz zbirke Ljubezenski pobe¬ gi? Kakšnega pomena je pri Judih obrezo¬ vanje? Žal zgodbe ne poznam in je nisem prebral. Jo pa bom. Obrezovanje je pri Judih bistvene¬ ga pomena. Obreza je začetek Abrahamove¬ ga judovstva in ima izjemen teološki pomen; brez nje ni judovstva. Menda so Judje zadržano sprejeli Schlin- kov roman Bralec, ki je bil sicer svetovna uspešnica. Iz literarnih krogov je bilo sli¬ šati, da je marsikaterega Juda prizadelo vedenje nemških študentov prava na so¬ jenju, opisanem v romanu. Morda pozna¬ te judovske odzive na ta roman? Ne, žal. Kje se je pravzaprav začela vaša živ¬ ljenjska pot? Ste rojeni v Ljubljani? Kdaj ste se odločili za odhod v Tel Aviv? Ja, rodil sem se v Ljubljani. Voranc. Beži¬ grad. Drugič o Ljubljani takrat. O tem pride knjiga. Imel sem priložnost živeti v veliko izjem¬ no različnih kulturnih okoljih, na primer v ju¬ goslovanskem kibucu poleg Haife na severu Izraela, v predmestjih Haife, v verski akade¬ miji ali ješivi v Jeruzalemu. Nato sva z mamo stanovala v nereligiozni četrti na drugi strani mesta in tam je napisala Ptičjo hišo. Šele kakš¬ nega pol leta po njenem odhodu, poleti 1994, sem se preselil v Tel Aviv. Tam, v samem sre¬ dišču milijonske sredozemske metropole, sem ostal osem let. Do poletja 2002, ko sem se vrnil v Ljubljano. Veliko tega je bilo na tej poti. Tudi o tem pride knjiga. Kako ste se počutili kot slovenski Jud v Izraelu? Bi se želeli vrniti? Kategorija slovenskega Juda v Izraelu ne obstaja, obstaja pa kategorija jugoslovanske¬ ga Juda, znotraj katere si bil preprosto »Slo- Mostovi 2005 Predstavlja se vam Klemen Jelinčič - Boeta venac«. V Izraelu tudi ni dosti slovenskih Ju¬ dov in nekateri izmed nas smo se srečevali predvsem na veleposlaništvu. Izraelski kul¬ turni prostor je izredno drugačen od sloven¬ skega in se zato posameznikove kulturne značilnosti izražajo v vsakodnevnem življe¬ nju predvsem kot evropske, nič bolj določe¬ nega. Kot slovenski Jud sem se počutil odlič¬ no. Zanimivo je, da sem vsa tista leta ohranjal slovensko prehrano. Vrniti bi se pa želel in se bom. Izraelski zgodovinar in novinar Tom Segev je v intervjuju za eno od novembr¬ skih Delovih Sobotnih prilog povedal, da je Izrael zelo težavna država, da je celo v vojni kultur. Bi se strinjali z njegovo tr¬ ditvijo? Vsekakor. Izrael je zelo težavna država in življenje tam nikakor ni enostavno. Je pa res¬ nično v vojni kultur. Ta pojem je v Izraelu povsem znan in se nanaša predvsem na kul¬ turni boj med vernimi in nevernimi. Vendar bi tej dimenziji lahko dodali še nekaj ravni, kot na primer med Izraelci, ki izvirajo iz kr¬ ščanskih dežel, in med tistimi, ki so prišli iz muslimanskih dežel, med priseljenci iz Ru¬ sije in tistimi, ki so tam že dlje, med levico m desnico, med religioznimi samimi in še bi lahko našteval. Namreč judovstvo je civiliza¬ cija, ki ima okoli tri tisoč let in v tako dolgem obdobju se razvije kar nekaj različnih ideolo¬ ških struj, ki si včasih zelo nasprotujejo. Če¬ prav se temeljna misel o kulturnem boju vse¬ eno navezuje na nasprotja med sekularnimi in religioznimi. /e res, da nihče več ne pozdravlja s »ša¬ lom«, ampak s »hi« in z »bye«? Šalom je nepremagljiv pozdrav, čeprav sta m in bye resnično popularna. Povedali so mi, da ob vstopu v loka¬ le v Jeruzalemu doživiš podoben varnost¬ ni pregled kot na letališčih. Ste bili kdaj priča terorističnim napadom? Kako je v vsakdanjem življenju čutiti napetosti med Izraelci in Palestinci? Žal je to res. Terorizem je grozljiva reč, ki je ne razumeš, dokler je ne doživiš. Dokler se ti ne porodi misel, da bo mogoče ta lokal eks¬ plodiral ravno v času, ko boš tam pil kavo. Prav na cesti, kamor so streljali teroristi, ali v kavarni, ravno ko je eksplodiralo, nisem bil, bil pa sem večkrat preblizu. Enkrat pod oknom moje službe, enkrat pod oknom sta¬ novanja, potem v naši kavarni. Vsak Izraelec ima več takih slik. Ampak vseeno to priha¬ ja v obdobjih in mine tudi več kot leto, pre¬ den poči v tvojem mestu. Sicer pa napetost čutiš samo tam, kjer je stik med skupinama, drugače prevladuje občutek popolne varno¬ sti, vsakodnevno življenje kot pač v vsakem sredozemskem velemestu. Slavni izraelski dirigent Daniel Baren- boim daje z vrhunskim mladinskim orke¬ strom Zahodno-vzhodni divan, v kate¬ rem vsako poletje muzicirajo arabski in židovski glasbeniki, zgled možnega sožit¬ ja med sprtima stranema. Imate upanje, da bo z mlajšimi generacijami v Izraelu lahko zavladal mir? Upanje seveda obstaja in res verjamem, da bo nekega dne tam mir. Racionalna napoved bi nekako videla izraelski umik z večine Za¬ hodnega brega, izpraznitev dela naselbin, ustanovitev neodvisne palestinske države, vendar bo to še trajalo. »Abrakadabra« je po navedbi v Velikem slovarju tujk domnevno kabalistična be¬ seda. Za kabalo se je verjetno po zgledu Madonne in Davida Beckhama začelo za¬ nimati veliko njunih oboževalcev - sem pa nedavno ujela prispevek na nemški televi¬ ziji, da naj bi imeli nemški Judje moder¬ no kabalo za navadno »ezoterično beda¬ rijo«. Kabalo kot osrčje judovske mistike namreč sprejemajo z globokim spoštova¬ njem. Kakšno je vaše mnenje o modemi kabali? Vodili ste tudi seminarje kabale ... »Abrakadabra« sta dve besedi v aramejšči- ni, ki imata v kabali poseben pomen. Beseda v prevodu pomeni »ustvaril bom, kakor bom govoril«. Madonna in drugi zvezdniki so ve- 101 Mojca M. Hočevar Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 95-102 liko pripomogli k večji prepoznavnosti kaba¬ le, kar je krasno, saj je to resnično pozitivna misel. Vendar pa na splošno obstaja problem s poučevanjem kabale, ker naj bi jo po tradiciji lahko preučeval/poučeval samo človek, ki je natančno preštudiral Sveto pismo, ga celo zna na pamet in podobno. Od tod izvira naspro¬ tovanje, ki ga do tega pojava kažejo tradici¬ onalni judovski krogi. Poučevanju moderne kabale ne nasprotujejo nemški Judje, ampak ortodoksno judovstvo iz že omenjenih razlo¬ gov, ne glede na to, za katero deželo gre. Po¬ membno je poudariti, da gre pri modernem poučevanju kabale za nov pojav, ki je izjem¬ no pozitiven, saj so nekateri prav tako orto¬ doksni rabini kakšno generacijo pred nami iz tega ogromnega korpusa mističnih besedil in pristopov izluščili praktične nasvete za bolj¬ še, lepše in srečnejše življenje. Ključen dogodek za možnost množičnega poučevanja kabale je bila objava kvantne te¬ orije v fiziki, ki svet razlaga zelo podobno kot kabalistična tradicija. S tem je bila dana možnost razlage tri tisoč let stare mistične tradicije na znanstven in racionalen način. Kabala (ni razlike med klasično in moder¬ no, razlika je v načinu poučevanja) pravi, da moramo biti dobri ljudje, da se moramo ogibati negativnih misli, da ima vsaka stvar svoj namen in da je resnično vse vprašanje energije in frekvenc ter povezave med del¬ ci, ki so v osnovi tako ali tako samo energij¬ ski naboji. Po mojem bi se moral kabalo učiti vsak ne glede na vero, starost, spol, izobra¬ zbo in podobno. Vodil sem že dva seminar¬ ja kabale in sredi januarja začnem z novim, ki se bo posvečal vsakdanji rabi kabalistič¬ nih modrosti. Bliža se novo leto in s tem praznovanje ob božičnih in novoletnih praznikih. Vam novo leto pomeni prelomnico za obračun s starim in nov začetek? Se veselite praznikov? Novo leto zame vsekakor pomeni nov za¬ četek, vendar pripisujem večji pomen judov¬ skemu novemu letu, ki je septembra, torej ob koncu poletja. Silvester je zame bolj prilož¬ nost za zabavo in manj za mistično podoživ¬ ljanje življenjskih krogov. Čemu bi se v življenju najraje posvetili? Ljubezni, vzgoji otrok, pisanju in snema¬ nju filmov. 102 Mostovi 2005 45 let DZTPS Nada Primožič 45 let DZTPS: Pregled 2000-2005 45 ,h Anniversary of the DZTPS Association V Mostovih 2000 je bil objavljen obširen čla¬ nek Viktorja Jesenika, Antona Omerze in Olge Shrestha, v katerem je bil predstavljen zgodo¬ vinski pregled celotnega dogajanja v društvu v prvih 40 letih delovanja. Letos lahko k temu dodamo še pregled dejavnosti društva v za¬ dnjih petih letih. Kot izhaja iz omenjenega članka in v primer¬ javi z drugimi društvi ter raznimi stanovskimi združenji, DZTPS daleč presega zgolj "prosto¬ voljno, samostojno, nepridobitno združenje fi¬ zičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno do¬ ločenih interesov, ..." (iz Zakona o društvih) in je pravzaprav namenjeno vsem strokovnim prevajalcem v Sloveniji, ne le članom, ki so si¬ cer deležni nekaterih ugodnosti. V tem smis¬ lu bi lahko rekli, da je po svoje prevzelo vlogo zbornice. Najočitneje se to kaže pri vrednote¬ nju prevajalskih storitev, saj se na cene prevo¬ dov, ki jih društvo priporoča svojim članom, opirajo vsi (bolj ali manj) strokovni prevajalci v Sloveniji in jih večini tudi uspeva uveljaviti. Zal pa je veliko oziroma kar preveč takih, ki so pripravljeni prevajati po veliko nižjih, že kar mizemih cenah, s čimer delajo sebi in drugim medvedjo uslugo. O tej problematiki je bilo ve¬ liko napisanega in vselej je sledila ugotovitev, da (tudi) na tem področju lahko naredi red le prevajalska zbornica. Nekatere članice in čla¬ ni društva so vložili veliko časa in truda, dru¬ štvo pa tudi kar nekaj finančnih sredstev, da bi zbornico ustanovili, vendar se je zataknilo že Pri javni obravnavi osnutka zakona o ustano¬ vitvi zbornice in zdi se, da prevajalci še dolgo ne bodo enotni glede koristi oziroma škode, ki naj bi jo zbornica prinesla. Zadnjih pet let so bili predsedniki društva Olga Shrestha, nato Miran Željko, ki je pred¬ časno odstopil, nasledila pa ga je zdajšnja predsednica Maja Merčun. DZTPS ima trenut¬ no 595 članic in članov, letos pa se jim je pridru¬ žil še en častni član, in sicer prevajalec in zna¬ ni lingvist iz Škotske, Gordon Stuart, ki je bil predstavljen v Mostovih 1994. Seminarji Leta 2000 je društvo namenilo kar veliko sredstev za internetno izobraževanje svojih članov. Pripravilo je osem osemurnih tečajev o uporabi interneta, ki so bili za člane brezplač¬ ni. Vodila jih je članica društva Katja Benevol Gabrijelčič. Zanimanje zanje je bilo izredno ve¬ liko. Obsegali so seznanjanje z upravljanjem elektronske pošte in osnovami delovanja sple¬ ta, spoznavanje imenikov in iskalnikov, pre¬ vajalskih dveri, zbirk slovarjev in glosarjev ter uporabo boolovih operatorjev v grafični in be¬ sedni različici. Člani takratnega upravnega odbora so me¬ nili, da mora društvo nadaljevati vlaganje v izobraževanje in izpopolnjevanje znanja svo¬ jih članov, saj je to ena njegovih temeljnih na¬ log. Jeseni leta 2001 je tako sledila prva sezona bolj ali manj rednih seminarjev. Namenjeni so predvsem članom društva in so zanje brezplač¬ ni. Od letošnje jeseni se bodo brezplačno ude¬ leževali seminarjev še študenti Filozofske fa¬ kultete v Ljubljani - Oddelka za prevajalstvo, če plačajo kotizacijo, pa se jih lahko udeležijo tudi drugi prevajalci. Za organiziranje semi¬ narjev je bila sprva odgovorna članica društva in takrat tudi članica upravnega odbora Nada Vukadinovič. Organizirala je prvih sedem se- 103 Nada Primožič Mostovi XXXIX, št. i, 2005,103-107 minarjev, potem pa je zaradi njene preobreme¬ njenosti to nalogo prevzelo tajništvo društva. Do sedaj je bilo organiziranih 28 seminarjev. Zaradi velikega zanimanja je bilo nekaj semi¬ narjev tudi ponovljenih. 2001/2002 1. Alan McConnell Duff: Delicate Matters - De- aling with difficulties in Official Correspon- dence 2. Šarolta Godnič Vičič: Konkordance za začet¬ nike (+1 ponovitev) 3. Marta Kocjan - Barle: Novi slovenski pravo¬ pis 4. Stanislav Klinar: Pasti slovenščine 5. Jaroslav Lajovic: VVordFast (+ 2 ponovitvi) 6. Manica Lipec: Poslovna in protokolarna an¬ gleščina 2002/2003 1. Ksenija Leban: Uvod v poslovno tolmačenje (+1 ponovitev) 2. Marina Einspieler: Vaje iz prevajanja pra¬ vnih besedil v nemščini 3. Stanislav Klinar: Prevajalsko popoldne 4. Lidija Šega: Predstavitev podjetja in letno poročilo v angleščini 5. Alan McConnell Duff: Language Editing in English 2003/2004 1. Neža Rojko: Uvod v nego glasu in kulturo govora (+1 ponovitev) 2. Doris Debenjak: Prevajanje iz nemškega v slovenski jezik in obratno 3. David Limon: Promotional Texts in Slovene and English 4. Marina Einspieler: Sodni in upravni postop¬ ki v Avstriji in Nemčiji 5. Alan McConnell Duff: Style & Register in English (with reference to Slovene-English translation) 6. Paul McGuiness: Technical Writing in En¬ glish 7. Neža Rojko: Nega glasu in kultura govora (+ 1 ponovitev) 8. Lidija Šega: Synonyms and near synonyms - are they really? 9. Sandro Paolucci: Italijanska poslovna kore¬ spondenca 2004/2005 1. Irena Androjna: Slogovna ustreznost besedil v slovenskemjeziku 2. Breda Zužič Žerjal: Terminologija Evropske unije v francoščini 3. Lidija Šega: Poimenovanja v slovenščini in angleščini 4. Peter Holozan in Miro Romih: Amebisova računalniška orodja za pomoč pri prevaja¬ nju 5. Marina Einspieler: Sodni postopki v Avstriji in Nemčiji 6. Jean McCollister: Principles of Plain English 7. Sandro Paolucci: Izrazje EU v italijanščini 8. Florence Gacoin Marks: Prevajanje v fran¬ coščino Internet DZTPS-info Leta 2001 je bil v društvu uveden elektronski poštni seznam z naslovom DZTPS info@yaho- ogroups.com, vanj pa so bili vključeni vsi člani društva, ki so imeli elektronski naslov. Seznam naj bi omogočil, da bi samo člani imeli dostop do nekaterih informacij in podatkov, kot so na primer ponudbe za delo, obvestila o novi pre¬ vajalski literaturi na spletnih straneh, obvesti¬ la o prevajalskih seminarjih in drugih preva¬ jalskih dogodkih, ki jih ne organizira DZTPS. Namenjen naj bi bil tudi komunikaciji, med sa¬ mimi člani in med člani in društveno pisarno. Komunikacija sicer ni zaživela tako, kot je bilo pričakovati, povsem nepričakovan in presenet- ljiv pa je bil tudi odziv številnih članov, ki so se množično izpisovali s seznama. Izkazalo se je, da večina ni poznala ali odobravala takega na¬ čina komuniciranja v društvu, zato danes šteje seznam le 290 članov, kar je slaba polovica čla¬ nov društva. Ob tem je zgovoren tudi podatek, da kar 161 članov društva še vedno nima elek¬ tronskega naslova. http://www.essex.ac.uk/linguistics/clmt/MT- book/HTML/book.html 104 Mostovi 2005 45 let DZTPS Nova domena Spomladi 2005 je društvo registriralo novo domeno dztps.si namesto prejšnje, drustvo- ztps.si, ki bo sicer ostala v uporabi do apri¬ la 2006. Novi naslov spletne strani društva je www.dztps.si. spremenili pa so se tudi naslovi elektronske pošte. Iskalnik po članih Naročniki prevajalskih storitev vse pogoste¬ je uporabljajo iskalnik po članih, ki je objavljen na spletnih straneh društva. Ker se je za ime¬ nik članov društva zanimalo tudi vse več na¬ ročnikov iz tujine, je od jeseni 2004 na spletnih straneh društva objavljena še angleška različi¬ ca iskalnika. Statut V zadnjih petih letih je bil statut društva dvakrat spremenjen. Prvič je šlo za vsebinska vprašanja in dopolnitve glede dejavnosti dru¬ štva, drugič pa bolj za spremembe praktične narave, ki poenostavljajo delovanje društva oziroma njegovih organov. Kodeks Štiriindvajsetega februarja 2005 je upra¬ vni odbor društva sprejel Kodeks prevajalske etike, ki povzema vse glavne določbe doku¬ menta The Translator's Charter Mednarodne¬ ga združenja prevajalcev (FIT). Charter je bil prvič potrjen na kongresu FIT-a leta 1963 v Du¬ brovniku, dopolnjena različica pa leta 1994 na kongresu v Oslu. DZTPS, ki je od leta 1993 red¬ ni polnopravni član FIT-a, se s sprejetjem tega Kodeksa v imenu vseh svojih članov zavezuje k spoštovanju mednarodno uveljavljenih norm Prevajalske etike ter uveljavljanju pravic pre¬ vajalcev, ki izhajajo iz tega dokumenta. Kodeks je objavljen na spletni strani društva. FIT (International Federation of Translators) Novembra 2003 se je Olga Shrestha, kot pred¬ sednica društva, udeležila strokovnega sreča¬ nja ob 50-letnici obstoja Mednarodnega zdru¬ ženja prevajalcev FIT, katerega polnopravni član je tudi DZTPS. Konferenco so moralno in materialno močno podprle tri norveške orga¬ nizacije (KOPINOR, Norwegian Reproduction Rights Organization, Norwegian Association of Non-fiction VVriters in Norvegian Associa¬ tion of Literary Translators), kar je omogočilo delno kritje stroškov kotizacije predstavnikom organizacij, članic FIT-a, tudi predstavnici na¬ šega društva. Osrednji temi konference sta bili: • avtorske pravice pri prevodu oziroma zašči¬ ta teh pravic Predstavljeni so bili pregled dejavnosti FIT-a na tem področju v zadnjih 50 letih in pravni, tehnični, moralni ter drugi vidiki te problematike. Poglavitno vprašanje je bilo, kako - če je to sploh mogoče - v času hitre¬ ga razvoja tehnologij prenosa podatkov prek različnih medijev, možnosti razmnoževanja, interneta itd. zaščititi avtorske pravice pre¬ voda, predvsem pa, kako te pravice dejan¬ sko uveljavljati. • pravice prevajalcev Obravnavana so bila različna vprašanja, kot so uveljavljanje evropskega prevajalske¬ ga standarda CEN, pravni vidiki prevajanja, prevajanje v EU, 50 let sodelovanja med FIT- om in organizacijo Unesco pa vse do zelo splošne predstavitve zgodovine prevajanja. Če je FIT nekakšen mastodont, ki se le težko prilagaja hitremu tempu razvoja prevajalskega poklica in reševanju vprašanj v zvezi s tem, pa prav zaradi svoje velikosti in mednarodne uve¬ ljavljenosti lahko bistveno prispeva k reševa¬ nju globalnih problemov, kot so avtorsko pra¬ vo pri prevajanju, status prevajalskega poklica ipd., in zato člani (tj. združenja prevajalcev, ki so člani te mednarodne organizacije) pričaku¬ jejo, da se FIT te svoje vloge zaveda in jemlje ta pričakovanja kot svojo obveznost. Navsezad¬ nje le tako lahko upraviči ne tako skromno čla- 105 Nada Primožič Mostovi XXXIX, št. i, 2005,103-107 narino, ki jo zaračunava članom, s tem pa tudi svoj obstoj. Izkaznice za prevajalce in tolmače Novost, ki jo je nedavno ponudil FIT, so mednarodno priznane izkaznice za prevajal¬ ce in tolmače, člane prevajalskih združenj, ki so člani FIT-a. Prve izkaznice so bile na voljo že avgusta 2005, ko je potekal kongres FIT-a v Tampereju na Finskem. Za izkaznico z ve¬ ljavnostjo dveh let, ki se bo izdala na željo in stroške posameznega člana, bo treba odšte¬ ti 25 USD. Člani društva bodo lahko zaprosili za izkaznico z obrazcem, ki ga mora potrditi DZTPS. O podrobnostih bodo posebej obveš¬ čeni. Mostovi Strokovno glasilo Mostovi je nedvomno še vedno paradni konj društva. Do leta 2001 je bil glavni urednik Mostov Miran Željko, nato je uredniške naloge prevzela Mojca M. Hočevar. Glasilo ohranja kakovostno raven in je vse bolj priljubljeno med člani društva, ki ga prejema¬ jo brezplačno, vse pogosteje pa po njem pov¬ prašujejo tudi drugi prevajalci. Prav tako iz leta v leto narašča število izvodov, podarjenih univerzitetnim knjižnicam v Sloveniji in tujini. Povzetki člankov se objavljajo na spletnih stra¬ neh društva. Bilten Za Bilten, ki je namenjen izključno obveš¬ čanju članov društva, v glavnem skrbijo čla¬ ni upravnega odbora društva. Izide enkrat na leto, leta 2001 pa sta izšli dve številki. Ena od teh je bila objavljena v elektronski obliki na spletnih straneh društva z namenom, da bi prihranili pri stroških razmnoževanja in raz¬ pošiljanja. Samo člani, ki niso imeli elektron¬ skega naslova oziroma dostopa do spleta, so prejeli natisnjen Bilten. Leta 2001 je bilo teh malo manj kot polovica. Rešitev pa žal ni na¬ letela na odobravanje članov, natisniti in po¬ slati je bilo treba še toliko Biltenov, da se je predvideni prihranek več kot prepolovil. Vsi naslednji Bilteni so bili natisnjeni in poslani vsem članom društva. Društveni prostori Zadnjih pet let poteka postopna obnova dru¬ štvenih prostorov. Začelo se je z napeljavo cen¬ tralnega ogrevanja in zamenjavo oken, po dru¬ gem vlomu v društvene prostore, leta 2003, pa je bila nujna namestitev rešetk na okna in vgradnja protivlomnih vhodnih vrat. Sledili so obnova električne napeljave, barvanje vrat in pleskanje. S tem se je končala obnova pisarn, ostanejo pa še pomožni prostori, sanitarije in prostor za arhiv, ki ga je društvo leta 2001 do¬ bilo v trajno uporabo. Prevajalski servis in delovanje društvene pisarne Leta 2000 je društvo dobilo novo tajnico, po upokojitvi fakturistke in računovodkinje leta 2002 pa tudi novo fakturistko. Računo¬ vodstvo oziroma vodenje knjig je prevzel zu¬ nanji računovodski servis, vsa druga dela in naloge so bila razdeljena med obe zaposle¬ ni delavki. Z zmanjšanjem števila zaposlenih so se znižali stroški, zato je društvo članom znižalo provizijo za storitve fakturiranja za 20 odstotkov, v skladu z novo zakonodajo pa jim nudi tudi brezplačno vodenje poslovnih knjig. V ta namen, pa tudi zaradi potrebnih sprememb in dopolnitev računalniških pro¬ gramov, je društvo postopoma posodobilo računalniško opremo. Za specifične potrebe društva je bil izdelan nov računalniški pro¬ gram za vodenje registra članov društva, nov program za prefakturiranje prevajalskih sto¬ ritev, dopolnjen pa je bil tudi program za ra¬ čunovodstvo oziroma za vodenje poslovnih knjig. Nabavljeni so bili zmogljivejši računal¬ niki in vzpostavljena je bila mrežna poveza¬ va med njimi. 106 Mostovi 2005 45 let DZTPS Družabna dejavnost Čeprav je že kazalo, da bo družabna dejav¬ nost društva počasi zamrla ob vsesplošnem po¬ manjkanju časa in raznih novih oblikah virtu¬ alnega druženja prevajalcev, se zadnja leta vse več članov udeležuje izletov, srečanj ob novem letu in drugih srečanj, ki jih pripravlja društvo. V zadnjih petih letih je društvo organiziralo se¬ dem izletov, ki se jih je udeležilo skupaj 487 čla¬ nov. Povsem pa je upadlo zanimanje za pikni¬ ke, saj se ga je še leta 2001 udeležilo 71 članov, že naslednje leto pa je piknik odpadel, ker je bilo le 19 prijav. Knjižnica društva Od jeseni 2000 do marca 2001 je potekala ureditev knjižnice v društvu. Katalogiziranih je bilo 1158 enot, klasificiranih na 35 vsebin¬ skih področij, v skladu s specifikami specialne knjižnice. Izdelan je bil tudi računalniški pro¬ gram za vodenje knjižnice, vendar knjižnica ni zaživela. Izposoje je bilo v vsem tem času za¬ nemarljivo malo. Nad listanjem po slovarjih in glosarjih so prevladale elektronske oblike slo¬ varjev, glosarjev in drugih virov, dostopnih na internetu, zato so člani upravnega odbora dru¬ štva soglašali, da se nabava novih knjig za zdaj ustavi. 107 Neža Rojko Mostovi XXXIX, št. i, 2005,108-111 Neža Rojko Glas in govor: Uvod v nego glasu in kulturo govora Voice and Speaking: The Introduction into the Training of Voice and Culture of Speaking Ta trenutek se nehajte mačehovsko vesti do svojega glasu! Samo pomislite, kako ga na vsa¬ kem koraku zlorabljate! Kolikokrat ste hripavi, ker preveč kričite, vas bolijo glasilke, ker go¬ vorite preglasno, vam glas sredi govora odpo¬ ve, ker nepravilno dihate, ali pa imate kar na¬ prej vneto grlo! Poznate neprijeten občutek, ko vas žgečka v grlu pred govornim nastopom ali med njim, ker imate tremo? In da ne bo pomo¬ te, zaradi nepravilnega govora trpijo tudi po¬ slušalci. Glas je naša zvočna vizitka; je zelo intimen del naše osebnosti in hkrati naše najpomemb¬ nejše komunikacijsko sredstvo. V eni od razis¬ kav je nemški raziskovalni inštitut Forsa ( 2002 ) ugotovil, da sta za prvi vtis o človeku v 80 od¬ stotkih odgovorna njegov glas in govorica tele¬ sa, to pomeni, da je oziroma bi moral biti dober osebni izraz želja prav vsakega posameznika. Za to pa potrebujemo: spretnost govorjenja, pravilno govorico telesa, primemo artikulaci- jo ter slišen, razločen, pristen in sproščen glas. Vse navedeno nam ni preprosto dano, za vse se je treba potruditi, in ker smo v govornem deja¬ nju sočasno inštrument in igralec nanj, je naša naloga najprej, da odkrijemo, kaj ta naš inštru¬ ment zmore, potem pa se posvetimo tistim vi¬ dikom, ki jih moramo razviti (ali popraviti!). Na delavnicah Uvod v nego glasu in kulturo govora je predstavljena metoda fonacije oziro¬ ma glasovne produkcije, ki sistematično vodi in pripelje človeka do zavedanja o dogajanju v njegovem telesu v govornem položaju in nato do potrebnih izboljšav. Metodo ritmičnemu dihanju prilagojene fo¬ nacije sta v osemdesetih letih razvila dr. Horst Coblenzer, avstrijski respiratorni fiziolog, in dr. Franz Muhar. Osnova takšnega načina gla¬ sovne produkcije, to je razvidno iz poimenova¬ nja, je ritmično dihanje, ki pa mora biti poleg tega tudi nezavedno. Seveda je dihanje osno¬ va vsakega govora, kako dihati, da bo naš go¬ vor ekonomičen ter hkrati pristen in prepri¬ čljiv, skratka takšen, da nam bodo ljudje hoteli prisluhniti, pa je nekaj, kar moramo hoteti in za kar smo pripravljeni pridno in sistematično vaditi. Razlog za učinkovitost omenjene meto¬ de, ki zagotavlja največjo ekonomičnost in stik, je njen celostni pristop. Vključuje namreč celo¬ tnega človeka, njegovo fizično, čustveno in du¬ hovno dimenzijo. Temeljno načelo metode je, da prek grobe motorike, to je vključevanja ve¬ likih perifernih mišic, vplivamo na manjše mi¬ šice govornega aparata, čemur naše telo veli¬ ko lažje sledi kot verbalnim navodilom (npr. dihaj s prepono, odpri resonančne prostore), kar pomeni, da gre tu predvsem za metodično zastavljene gibalno-dihalno-telesne vaje (pred¬ stavljene skupaj s teorijo v priročniku Dih in glas avtorjev Horsta Coblenzerja in Franza Muharja). Ko pridno vadimo, in delavnica je pri tem samo prvi korak, počasi ugotovimo, kaj se kje v telesu dogaja in kako. Takšno izostreno zave¬ danje potrebujemo, da lahko v vsakdanjih go¬ vornih položajih dovolj kmalu opazimo, da na primer govorimo stisnjeno, smo se oddaljili od ekonomične glasovne lege ali pa začeli hlastati za zrakom in ne dihamo več niti refleksno niti ritmično. Ko se nam vaja enkrat posreči in smo z zaznavo že tako daleč, da vemo, kaj smo na¬ redili, se trudimo to ponoviti in potem s prid- 108 Mostovi 2005 Glas in govor nim ponavljanjem posamezno sestavino usvo¬ jiti, kar pa je dolgotrajen proces. Za uspešen govor so pomembni: drža (vzravnana, stik s tlemi), evtonus (fleksibilnost mišic, stanje pripravljenosti), ritem (individua¬ len), dihanje (kostabdominalno), sprostitev go¬ vorne napetosti (pravilna izgovarjava končnih soglasnikov, zlogov), appogio, govorni namen (usmerjenost v poslušalca, veselje do govora, do izražanja), glas (odprti resonančni prostori, nosilnost, pravilna postavitev glasu, prava in- diferenčna lega), artikulacija (plastična). Oglejmo si podrobneje delovanje vseh delov sistema, pri čemer pa moramo vedeti, da brez izjeme vedno delujejo vzajemno. Prvi pogoj pravilnega dihanja in s tem pra¬ vilnega govora je vzravnana drža z rahlo ten¬ denco naprej kot pri smučanju, ko so, gleda¬ no od strani, v eni liniji uho, ramenska kost, najvišja točka črevnične kosti, koleno in nart. Pri tem je pomemben položaj medenice, saj je od njega odvisna drža hrbtenice od pasu nav¬ zgor. Nepravilna ukrivljenost hrbtenice (skoli- oza, lordoza, kifoza) ne dopušča neoviranega prihajanja zraka v pljuča, sproščenega delova¬ nja prepone, neoviranega krvnega pretoka (v glavo) niti polne izkoriščenosti vseh resonanč¬ nih prostorov. Če zanemarimo hrbtenico, izgu¬ bimo nadzor nad glasom! Pomemben je tudi stik s tlemi, kajti z zavestno prizemljenostjo uspešno kanaliziramo napetost iz ramenske¬ ga obroča, ki je značilna za današnji stresni čas, navzdol in navzven. Kadar sedimo, moramo paziti, da smo z zadnjo platjo dobro zasidra¬ ni na površini stola. Čutiti moramo medenično dno, hrbtenica je enako vzravnana kot v stoje¬ čem položaju. Ritem, ki je enakomerno izmenjavanje de¬ lovne in sprostitvene faze, je osnovno načelo delovanja našega organizma. To je tudi nače¬ lo ekonomičnosti. V odsotnosti ritma v življe¬ nju se hitreje utrudimo in nasprotno, ritem nas Poživlja in obnavlja. Ritmično dihanje je temelj zdravega govora. Z nepravilnim dihanjem, ko na primer pred govorom zavestno vdihnemo (marsikdo sploh ne ve, da to počne), je ritem dihanja porušen in tako imamo delovno fazo, ko govorimo. Namesto sprostitvene faze, ki jo Pomeni nezaveden, samodejen vdih, smo za¬ vestno vdihnili, tako da imamo ponovno delo¬ vno fazo; torej dve delovni fazi brez počitka! Beseda evtonus je grškega izvora in pomeni ev- dober, pravilen in -tonus navadna napetost človekovih in živalskih tkiv, zlasti mišic. V zve¬ zi z dihanjem in govorom pomeni evtonus tisto mišično napetost, ki jo potrebuje na primer ska¬ kalec v vodo, preden se odrine s skakalne de¬ ske. To je v bistvu mišična pripravljenost, ki pa ni zakrčena in toga, temveč v vsakem trenutku dopušča prilagajanje in spreminjanje. Ko govo¬ rimo, mora biti v taki sproščeni pripravljenosti vse telo, še posebej pa vse dihalne mišice, saj se govorni položaj nenehno spreminja in mi se moramo biti sposobni temu stalno prilagajati. Iz evtonusa glas tudi zazveni. Dihanje je avtonomna vegetativna funkcija, na katero (edino!) pa lahko tudi vplivamo. Z dihanjem preskrbujemo telo s kisikom, sočas¬ no pa je dihanje tudi osnova govora. Pozna¬ mo več vrst dihanja. Nas zanima predvsem kostabdominalno dihanje, to je dihanje z med- rebmimi in s trebušnimi mišicami ter prepo¬ no. Pri tem ne sme biti nič stisnjeno (sapnik, arterije, tilnik), za kar smo poskrbeli z dobro držo, ritmom in evtonusom! Glavno vlogo pri dihanju igra prepona, elastična progasta miši¬ ca, vpeta spredaj na spodnja rebra in zadaj na ledveni del hrbtenice. Ločuje trebušni prostor od prsnega, je kupolaste oblike, na njej pa poči¬ vajo pljuča in srce. Ob izdihu se prepona spusti navzdol, odprejo se glasilčne reže in zrak vdre v pljuča. Premik prepone samo za centimeter navzdol pomeni vdor 300 mililitrov zraka, kar že skoraj zadošča za mimo, neglasovno diha¬ nje (respiratio muta), s katerim navadno nima¬ mo težav. Posamezen dih je sestavljen iz treh delov: vdiha, izdiha in premora, kar velja predvsem takrat, ko ne govorimo. Razmerje med vdihom in izdihom je pri tem tudi precej izenačeno 1 : 1/1,9. Ko pa govorimo (respiratio phonatoria), in govorimo izključno ob izdihu, premora ni več, razmerje pa se občutno spremeni v korist sled¬ njega, in sicer 1 : 8 do 1 : 20 ali 1 : 30. Za kakš¬ no daljšo pevsko frazo celo 1 : 50! Koliko časa imamo torej na voljo za vdih? Kadar pravilno govorimo, za samodejen vdih ne potrebujemo več kot 0,2 sekunde! Če trebuh ob izdihu vle- 109 Neža Rojko Mostovi XXXIX, št. i, 2005,108-111 čemo noter in ga ob vdihu napihujemo, to še ne pomeni, da dihamo s prepono, ampak samo napenjamo trebušne mišice in razvijamo nee¬ konomično dihalno tehniko. Govoriti začnemo vedno iz srednje dihalne lege, ne da bi, preden spregovorimo, vdihnili. Za prvo govorno eno¬ to izkoristimo rezervni zrak, ki ga že imamo v pljučih. Nato se vzpostavi glasovno dihanje, to je tisto, kjer je razmerje med vdihom in izdihom 1 : 8. In še navodilo dr. Coblenzerja: »Učenec mora postopoma razviti nadzor nad dihalnim položajem, v katerem ravnokar je, kar pome¬ ni, da mora biti pozoren na to, kdaj je zapustil ekonomično področje in mu zraka zmanjkuje. Predvsem pa mora opaziti, kdaj začne hlastati za zrakom, kdaj si je privoščil preveč besed na enem izdihu, kdaj je bil konec stavka iztisnjen ...« (Dih in glas, str. 57) Stres in naglica spod¬ budita tendenco k vdihu! Pri glasu nas zanima zven, nosilnost in raz¬ ličnost v artikulaciji. Glas pridobi zven, ko nam uspe vključiti v fonacijo vse resonančne pros¬ tore, v prsih, pod glotisom in nad njim, v ustih in nosu, kjer nastane valovanje zračne gmote. Dejavnost, ki nam omogoči, da sploh zaznamo vse te prostore, je zehanje, ki ni nič drugega kot naravno uveljavljanje celotnega dihalnega in glasovnega aparata. Omogoča nam megaton¬ ski učinek, ker nam odpira prostore. Tudi no¬ silnost glasu je odvisna od resonančnih pros¬ torov in od appogia, nikakor pa ne od vitalne kapacitete pljuč. Optimalna nosilnost nastane s pravilnim nihanjem glasilk ob sočasnem izko¬ ristku vseh resonančnih prostorov. Pri tem je odločilnega pomena, da iz vsega zraka nasta¬ ne zven. Glas moramo znati prilagoditi prosto¬ ru, v katerem govorimo. Če je prostor velik, ne bomo skušali govoriti glasneje tako, da bomo pritiskali na glasilke, temveč bomo bolj odpr¬ li resonančne prostore ali, drugače povedano, govorili bomo iz zehalne napetosti. Indiferenčna lega je glasovna lega, iz katere najudobneje govorimo. To je tudi tista lega, ka¬ mor se po različnih odklonih navzgor - govori¬ mo višje, kot je za nas najlažje, ali navzdol - go¬ vorimo nižje, vedno znova vračamo. Dandanes veliko ljudi zaradi različnih napetosti ves čas govori iz višje glasovne lege, kar glasilkam dol¬ goročno škoduje. Govorni namen ali intencija je pomemben temelj fonacije. Z željo, da bi nekaj povedali, vzpostavimo namreč govorno napetost, ki jo potrebujemo za ritmično dihanje in za fonacijo. Če pri tem v govorno dejanje vključimo tudi svoje čute, smo še toliko bolj prisotni in živi, ker hočemo situacijo, v kateri smo govorno an¬ gažirani, resnično doživeti oziroma izkusiti. Napetost vzpostavimo tudi z usmerjenostjo v poslušalca. Te usmerjenosti navzven oziroma stopnjevanja pozornosti, ki sproži tendenco k vdihu, je vedno premalo. Ko smo preveč zapo¬ sleni sami s seboj, nam potegne govorni namen navznoter in naš govor bo neučinkovit in mla¬ hav. Predvsem pa je za govorni namen in s tem zdravo govorno napetost pomembno naše ve¬ selje do govora in izražanja. Za vzpostavitev refleksnega, ritmične¬ ga dihanja se moramo naučiti popuščati go¬ vorno napetost, pri čemer je najpomembnej¬ še aktiviranje trebušne prepone. Zmotno je misliti, da zrak vsrkamo skozi usta ali nos zaradi nekakšnega dejanja volje. Vdih je po¬ sledica gibanja prsnih mišic in prepone. Pod¬ tlak, ki povzroči, da zrak steče v pljuča, na¬ stane predvsem zaradi tega, ker se prepona pomakne navzdol. Pljuča torej ne dihajo ak¬ tivno, ampak se pustijo vdihniti. Ko moč mi¬ šic, ki povzročajo podtlak, popusti, se prsni koš in trebušna prepona vrneta v svoj prvot¬ ni elastični položaj. Zaradi tega je zrak iztis¬ njen iz pljuč - in to je izdih. Kako dobro bomo pri govoru preskrbljeni z zrakom, je torej odvisno od tega, kako dobro bomo ob koncu govorne enote z zadnjim zlo¬ gom oziroma soglasnikom popustili govor¬ no napetost. Popuščanje govorne napetosti je ključ do ekonomičnega govora. Izraz appogio poznajo predvsem pevci, po¬ meni pa tonsko oziroma dihalno oporo in je »seštevek vseh sil, ki med fonacijo zavirajo od¬ tekanje zraka«. Lahko bi rekli, da vlada med fonacijo inspiratorna tendenca oziroma ten¬ denca k vdihu, zato slišimo v tej zvezi tudi iz¬ raz respiratorna protinapetost. Vlogo glavnega zaviralca igra prepona, ki se med govorjenjem upira iztekanju zraka. Bolj ko ji to uspeva, več zraka imamo na voljo za govor. 110 Mostovi 2005 Glas in govor Kitajski pregovor pravi: Zgolj iz napete strune zazveni ton in le iz napetega loka zleti puščica. Šole pravilnega govora se navadno osredo¬ točajo na vaje v izgovarjavi - artikulaciji, ka¬ kovost glasu pa naj bi bila človeku dana. Za dober govor potrebujemo plastično artikula- cijo, to je gladko izmenjavo samoglasnikov in soglasnikov. Pri tem se moramo zavedati, da so soglasniki nosilci pomena. Pravijo celo, da si s skrbno izgovarjavo soglasnikov pomaga¬ mo k boljšemu mišljenju! Soglasniki so torej nosilci človekove individualnosti, samoglas¬ niki pa so izraz njegove sentimentalnosti/ču¬ stvenosti. Oboji nastajajo v glasilčni reži. Pros¬ tor nad glotisom nato poljubno oblikujemo za samoglasnike, za soglasnike pa v njem ustvar¬ jamo različne zapore. Soglasniki nas zanima¬ jo predvsem z vidika njihovega vpliva na iz¬ reko. Z dobro artikulacijo namreč uspešno sproščamo govorno napetost, s čimer omogo¬ čimo refleksno ritmično dihanje s prepono, ki je temelj dobre glasovne proizvodnje. Kot že povedano, s končnimi soglasniki oziroma zlo¬ gi sprostimo iz sebe preostali zrak, katerega iztekanje je prepona do tega trenutka uspešno zavirala, ter s tem spodbudimo prepono k po¬ novnemu vdihu. Požiranje končnih zlogov je za učinkovit in ekonomičen govor katastrofal¬ no. Rekli bi lahko, da je za dober glas odločil¬ nega pomena dober govor! Nekaj govornih napak, ki jih odpravimo s sistematično vadbo na podlagi Coblenzerjeve metode: pri dihanju - površno in kratko dihanje, tež¬ ko dihanje, izdihavanje s h-jem oziroma glas¬ no dihanje; pri fonaciji - previsok ali prenizek govorni položaj, stiskanje, cmokast, nazalen ali grlen ton, raven, resonančno šibak ton; pri artikulaciji - malomarna ali pretirana ar- tikulacija, požiranje končnih zlogov, napake pri tvorjenju posameznih glasov; pri govoru: neusklajena mimika in gestika, naglo govorjenje brez odmora; splošno: govorjenje po modi, zakrčenost go¬ vornega aparata. Naj končam z uvodno mislijo v knjigi Dih in glas: »Dober govor ni niti luksuz niti nekaj, kar je pomembno zgolj za igralce. To je vprašanje ohranjanja zdravja govornih organov in ključ medčloveških stikov.« Gre torej za preživetje! Literatura Coblenzer, Horst, in Muhar, Franz. Dih in glas (2003). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pe¬ dagoška fakulteta 111 Breda Arnejšek Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 112-114 Breda Arnejšek Dramske tehnike pri učenju jezika Maley, Alan and Duff, Alan. 2004. Drama Techniques in Language Leaming - A resource book of communication activities for language teachers. Cambridge Handbooks for Language Teachers. Cambridge: Cambridge University Press - ISBN 0 521 28868 1. Izšel je že enaindvajseti ponatis druge, pre¬ novljene in dopolnjene izdaje dela Drama Techniques in Language Leaming, izredno za¬ nimivega priročnika Alana Maleyja in Alana Duffa; učitelji angleščine oba poznajo kot avto¬ rja številnih del, ki pomagajo razvijati ustvar¬ jalnost učencev. To je tudi eden izmed name¬ nov te knjige. Posebnost in prednost predlaganih dramskih aktivnosti je v tem, da vsakemu učencu omo¬ gočajo izražanje njegove osebnosti. Pri ustvar¬ janju prizorov in dvogovorov uporabi domiš¬ ljijo in oživi svoje izkušnje, ki bi bile drugače mogoče pozabljene. Ne gre za učenje dramske¬ ga besedila na pamet in igranje pred pasivnim občinstvom. Kot avtorja poudarita v uvodu h knjigi, je vrednost teh aktivnosti v njih samih, v procesu in ne v končnem cilju, saj so občinstvo samo tisti, ki so vključeni v aktivnosti. Vse prepogosto je pri učenju jezika poudar¬ jen le njegov intelektualni vidik, učimo se be¬ sede in slovnico, čustva so zanemarjena. Prav tako iz tradicionalnih učbenikov ne izvemo nič o tem, kako prilagoditi govor osebi, s katero se pogovarjamo. Čeprav ima beseda ali poved lahko več pomenov, odvisno od intonacije, pa tudi od mimike in telesne drže, učenci pravilo¬ ma na to niso opozorjeni. Avtorja zagovarjata mnenje, da naj bi bili že primeri v učbeniku za začetnike vzeti iz resničnega življenja, del situ¬ acij, v katerih bi učenci začutili potrebo po ko¬ municiranju, želeli izraziti svoje mnenje in svo¬ ja čustva. Drama Techniques in Language Leaming * f. A KMitiru- h