LfitO LXV Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v soboto, dne 4. decembra 1937 Stev. 278 a Gena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce loletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.34') za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Na rudarski praznik Danes je god sv. Barbare, zaščitnice rudarjev. Naši rudarski revirji, hvalabogu, še niso tako zelo okuženi z brezverstvom, kakor slovenska javnost na splošno misli. Rudar iir.a res trdo delo in trdo govorico in zato je umevno, da včasih rabi kakšno hudo besedo, morda iz ogorčenja nad hudim življenjem, morda iz navade, nikoli pa iz zlobe. Kdor vidi v srce rudarja, mu bo oprostil izraze in čustva, ki bi bila neoprostljiva, če bi jih ne razumeli iz težkih okoliščin, v katerih rudar živi. Moremo reči: naj bo rudar na zunaj organiziran kjerkoli, bodisi v rdečih bodisi v tako zvanih nacionalnih organizacijah, da o krščansko organiziranih ne govorimo, v svojem srcu je večina slovenskih rudarjev globoko verna. Saj drugega rudar tudi ne more biti, ko je ves čas med svojim delom v stalni življenjski nevarnosti in se dobro zaveda, kako tanka je meja med tem in drugim življenjem. Prav zaradi te žive vere, ki jo plast različnega, od agitacije vsiljenega političnega ali socialnega prepričanja le povrhu zakriva, rudarji tako radi slave svojo zaščitnico sv. Barbaro in je »Barbarin dan« glavni praznik rudarjev v revirjih. Slovenci smo prav za prav tipičen rudarski narod in so naša tla najbrž tudi najstarejša rudarska tla v Evropi. Slovensko rudarstvo je povezano s tisočletno tradicijo. Rimljani so na miših tleh kopali železo okoli Jesenic in železo iz Norika je bilo znano po vsej rim-Ijanski državi. Za Rimljani so prišle generacije, ki so pri nas kopale še druge kovine, zlato, srebro, živo srebro, svinec, baker in antimon, v novejših časih pa izkopujemo ka-olin, kositer in cink. Res je, da je po tisočletjih slalnega izrabljanja Slovenija že izčrpana in da v naši domovini ni več tistega rudninskega kovinskega bogastva kakor nekoč, vendar imamo od generacij iz prejšnjih sloletij vsaj eno dediščino: široko razpredeno kovinsko industrijo, ki še danes daje zaslužka tisočerim delavcem, čeprav mora ta industrija uvažati surovine, to je železo, od drugod, deloma iz južnih krajev države, deloma iz inozemstva. Zato sta zaradi tega tradicionalnega razvoja rudarski in plavžarski stan ožje povezana ter sta združena v bra-tovskih skladnicah. Ker je rudar, ki koplje kovine, pri nas zdaj skoraj redka prikazen, dasi je bil še sedanji rod priča, kako so kopali in v redkih izjemah še kopljejo svinec, v rudarskem stanu danes pri nas popolnoma prevladuje drug tip rudarja, to je oni, ki koplje črno zlato: premog. Naša zemlja je tega premega bogata. Res je, da nimamo ne antracita, ne pristnega črnega premoga in da naši znanstveniki štejejo slovenski premog med rjavi, nekaj pa med lignit ali leseni premog, vendar je naš rjavi premog visoko kvaliteten ter je uporaben skoraj v sleherni industriji, kvečjemu z izjemo plinarn, toda nove aparature, ki si jih bo morala slej ko prej omisliti sleherna plinarna, bodo omogočile tudi uporabo našega premoga vsaj v slovenskih plinarnah. Premog je za rudarja kruh. Premog se mora prodajati. Glavni kupec premoga pa so železnice. Ce železnice ne kupujejo premoga vsaj v tisti meri, kakor je nujno, je slovenski rudar ob zaslužek, je ob kruh, rudar in njegova družina stradata. V časih diktature je bilo slovensko rudarstvo zapostavljeno, ker železnice, ki so v državnih rokah, niso kupovale slovenskega premoga v tisti meri, kakor ga je slovenski rudar zahteval in kakor bi bilo pravično. Žalostna je bila vloga tistih slovenskih zastopnikov v vladi, ki niso mogli preprečiti razburjenja v revirjih. Spomnimo se le na čase, ko sc revirji zaradi lakote se redno spuntali. Enkrat so demonstrirale rudarske žene v Trbovljah, Zagorju in drugod, drugo leto so bila ogromna protestna zborovanja po vseh središčih, kjer se je zbralo na tisoče in tisoče lačnih rudarjev, tretje leto zopet splošna gladovna stavka v rovih samih in tako dalje. Slovenski rudar je postal pod JNS diktaturo največji trpin, ker ta jugoslo-vensko - fašistična vladavina za slovenskega človeka sploh ni imela ne smisla ne razumevanja. Slovenski rudar je bil na robu obupa in že so se pojavili delavski proletarci, ki so pričeli po deželi — beračiti! Na to je bil ponižan nekoč tako samozavestni rudarski stan pod režimom naših lažinaeionalistov! Danes je, hvalabogu, drugače. Res je, da rudarji po naših revirjih ne delajo še polnih š ihto v, res je, da podjetje ne išče več toliko »rajsarjev«, kakor pravijo rudarji svojim najbolj vnetim tovarišem, res je, da ni več toliko »herenšihtov«, to je najboljših prilik za delo in da ni naloženih toliko huntov«, rudarskih vozičkov, kakor v starih dobrih letih najvišje konjunkture, toda delo je tu, in sicer mnogo več, kakor pred tremi, štirimi in petimi leti. Pametna slovenska politika naših ljudskih voditeljev je dosegla enakopravnost slovenskih rudnikov z drugimi na jugu. Res, da so na jugu rudniki po večini državna last, slovenski pa skoraj vsi z dvemi, tremi izjemami v rokah po večini tujega kapitala, toda slovenski rudniki posredno ali neposredno preživljajo najmanj 50.000 Slovencev, to je vsaj 4% našega naroda. Kakšne velike važnosti je. slovensko rudarstvo za vse naše gospodarstvo. za kulturno, za narodno življenje, s-pač ni težko predstavljati. Sloveuski rudar je v slovenskem javnem Yvon Delbos nastopil svoje politično potovanje Dokaz francosko - angfešhe vzajemnosti Berlin. 3. decembra. AA. (Havas) Francoski zunanji minister Delbcs se je davi peljal skozi Berlin. Vozil se je s severnim ekspresom v Varšavo. Ko se je na severni postaji ustavil, ga je pozdravil francoski poslanik rran^ois Poncet, ki je stopil v ministrov vagon in ga 6premil do Frank-furta na Odri. Ko se je vlak ustavil na železniški postaji na Friedrichstrasse, je Delbosa pozdravil poljski poslanik v Berlinu Lipski, nato pa še češkoslovaški odpravnik Šubert. Na j>cstaji v Sclilesvigu, kjer je vlak stal četrt ure, je pa Delbosa pozdravij nemški zunanji minister von Neurath in se nekaj časa z njim pogovarjal. Pozdrav v Varšavi Varšava, 3 dec. c. Francoski zunanji minister Delbos je dopotoval v Varšavo ob 16.40 poljskega časa. Že iz Pariza je potoval z njim poljski veleposlanik Lukasievvicz, na poljsko mejo pa mu je prišel nasproti francoski veleposlanik v Varšavi Leon Noel. Vlak je prispel na varšavsko postajo točno po vo/nem redu. Prvi je pristopil k Delbosti poljski zunanji minister iloek. ki ga je prisrčno pozdravil in mu nato predstavil navzočne. Skupaj sta nato odšla na čelu sprevoda proti izhodu. Pred postu jo jc velika množica ljudi vzklikala Delhosu, ki se jc takoj odpeljal v francosko veleposlaništvo. Zvečer ob IS sta Delbos in Bock imela prvi sestanek. V poljskem zunanjem ministrstvu bo nocoj tudi slavnostna večerja in velik sprejem. Vsi poljski listi objavljajo dolge in toplo pisane pozdravne članke Delbosu. širi se pa zmerom bolj vest. da bo Poljska zahtevala tudi zase del kolonij ali pa vsaj kak mandat, če pride do nove delitve kolonij. Vsekakor pa bo Poliska zahtevala, da bo morala biti povabljena na prihodnjo kolonialno konferenco. „V imena francoske in ang.eške vlade" Ob včerajšnjem odhodu francoskega zunanjega ministra Delbosa skoraj ves francoski tisk soglasno poudarja, da je obisk francoskega zunanjega ministra v raznih vzhodno evropskih prestolnicah znak francosko-britanske vzajemnosti. Nov položaj, ki je nastal po londonskih pogajanjih, bo omogočil francoski diplomaciji daljnosežne poteze v njeni zavezniški politiki v srednji Evropi. Zunanji politični sotrudnik »Intransigeanta« piše, da je angleška vlada uradno jiooblastiia Delbosa, da svojo nalogo v srednji Evropi opravi tudi v njenem imenu, akoravno se odnosi Velike Britanije do Poljske in do držav Male zveze precej razlikujejo od odnosov Francije do teh držav. S temi državami je Anglija sklenila razne pogodbe, ki temeljijo na načelih Zveze narodov, medtem ko je Francija zaveznica češkoslovaške in Poljske, z Jugoslavijo in Romunijo pa ozko povezana s prijateljskimi pogodbami. Francoski zunanji minister Delbos je pooblaščen, da izjavi, da bosta Anglija in Francija složno postopali v vseli vprašanjih, od katerih sta odvisna red in mir v srednji Evropi. Tako so najbolje zanikane vse vesti, po katerih bi moral Delbos opozoriti podonavske države, da nameravata Pariz in London dati Nemčiji svobodne roke v Podonavju. »Temps« poudarja v uvodniku, da Anglija in Francija že iz vzroka, da se ohrani splošni mir, ne moreta dopustiti kakršnegakoli preobrata v srednji Evropi. Delbos bo v svojih razgovorih z državniki prijateljskih in zavezniških držav proučil vse možnosti, ki bodo lahko koristile splošnemu miru. Obstoja tudi nemški predlog, po katerem naj b; se pričela s Češkoslovaško pogajanja. Nemčija je namreč izjavila, da je pri- pravljena skleniti s Češkoslovaško nenapadalni pakt, če 6e le ta obveže, da bo dala sudetskim Nemcem popolno avtonomijo. Francija je pripravljena do konca izpolniti prevzete obveznosti, prav tako pa sovjetska Rusija, če se bo pokazalo, da hoče nekdo ogrožati Češkoslovaško. Vmesni sestanek v Betfinu Pariz, 3. dec. c. Vsi pariški listi pišejo zelo obširno o jutranjem sestanku med Delbosom in nemškim zunanjim ministrom von Neurathoni na berlinski postaji. Vsi listi poudarjajo, da je bilo tokrat prvič, da je prišel nemški zunanji minister 6am pozdravit svojega francoskega tovariša, ki potuje skozi Berlin. To se ni zgodilo niti tedaj, ko je Barthou jiotoval v Varšavo in Laval v Moskvo. Seveda vsi listi ugibajo, kaj vse sta se mogla pomeniti Delbos in Neurath. Uradno pa po agenciji Havas izjavljajo, da tekom 10 minut, ki so jima bile na razpolago, nista mogla načeti nobenih važnejših vprašanj. Dokazuje pa ta sestanek, da je zelo popustila napetost med Nemčijo in Francijo in da je prav možno, da se bodo takšni sestanki med francoskimi in nemškimi državniki lahko prav kmalu ponovili. Samo to je dosegel ta sestanek v Berlinu, v Parizu pa vsekakor trdijo, da jc to že zelo mnogo. Sotveli spef nekaj spletkarijo Varšava. 3. dec. c. Ravno isti dan, ko je prišel Delbos v Varšavo, je sovjetska vlada naročila svojemu poslaniku v Varšavi, da naj pri poljskem zunanjem ministrstvu ostro protestira zaradi dogodkov! ki so se odigrali 29. novembra na poljsko-ruski obmejni postaji. Sovjetska agencija Tass jki-roča, da so toga dne poljski obmejni organi ustavili sovjetski tovorni vlak, ki je žo vozil iz poljske postaje'proti meji. Preiskali so ves vlak In nekatere uslužbence vlaka zaprli v poseben vagon, z drugimi pa slabo postopali. Na majhni zadnji po-slaji prod mejo so poljski organi še enkrat ustavili sovjetski vlak in povzročili požar v enem vagonu. Nato so zahtevali od sovjetskega strojevodje, da naj goreči vlak brž prepelje na sovjetsko ozemlje, kar pa je strojevodja odklonil. Večerni varšavski tisk objavlja, da je poljska vlada odgovorila na sovjetski protest, da bo takoj uvedla o teh dogodkih, če so resnični, podrobne preiskavo. Sovjetska protestna nota zahteva namreč zadoščenje in kazen za krivce. Mussolini svetu'e Kitajcem, se Jo z Japonci Milan, 3. dec. V »Popolo dTtalia je izšel članek, ki ga vsi pripisujejo Mussolini ju samemu. Člankar se v izredno jasnih stavkih buvi z vojno med Kitajci in Japonci in pravi v uvodu, da so se vsa skupna prizadevanja velesil izkazala za jalova, kot se je to dosedaj šc vedno zgodilo. Kako neki so Kitajci, ki slovijo zaradi svoje modrosti, nasedli upom. da jim bo Zveza narodov kuj pomagala! Amerikanci, ki so se po dolgem času prvi" udeležili skupne konference z evropskimi predstavniki (Konference v Bruslju), s» se na lastne oči prepričali, kako prazna so vsa takšna besedičenja in kako mnogo bolj pametno je, pustiti Evropo pri miru. Konferenca jo Kitajcem poslala svoje pozdrave in tople žc Ije. Ali so Kitajci to pričakovali? Kitajci morajo danes spoznati, da danes proti Japoncem nimajo nobenega, še tako rahlega upanja no zmago. Spoznati morajo ludi, da jim nobena velesilo, ne Ameriko, ne Francija in ne Anglijo, ne bo pomagala. Japonske danes ni mogoče raniti, ne z orožjem in ne z gospodarskimi sankcijami. Tudi sovjetsko Rusija si ne upa pognati sc v vojno z Japonci. Kitajsko noj ne računa na nikogar izven sebe. f'c računu na velesile. je isto. ko da bi napravila samomor. Soma proti Japoncem se pa ne more hori'i. Torej ji nn preostaja ničesar drugega, kakor to, do se začne pogajati zo mir z Japonci. Kitajsko naj Japonec vpraša za mirovne pogoje. Verjetno bodo li pogoji manj trdi, kot pa se splošno pričakuje, čeprav jo gotovo, da ho Japonska spremenila zemljevid nn Daljnem vzhodu. Naj Kitajska ne čaka. Kdor hoče zavirati razvoj življenjsko sile narodov, to opravlja prozno delo. Demonstrativen pohod Japoncev po mednarodnem okraju Sanghaia šanghaj, 3. dec. b. Velik demonstrativen pohod Japoncev skozi mednarodno cono se je izvršil Zastopnik Jugoslavije pri vladi generala Franca Salamatlca, 3. dec. TG. Listi v Salamanci objavljajo, da je veliko število držav zaprosilo Fran-covo vlado, naj potrdi nastavitev trgovskih zastopnikov — po zgledu Anglije — dokler vprašanje uradnega priznanja ni rešeno. Listi izrecno navajajo, da je med drugimi tudi Jugoslavija pripravljena imenovati svojega trgovskega zastopnika pri vladi generala Franca. Listi vedo celo povedati, da bi jugoslovanski trgovinski agent pri generalu Francu postni kapetnn Mažuronič, brat predsednika jugoslovanskega senata in da je Frauco žo pritrdil k njegovemu imenovanju. Vatikansko metlo, 3. dec. TG. sOsservatore Romano objavlja iz Salnmauce vest, da je general Franco pritrdil, da se pri njegovi vladi imenuje predstavnik Jugoslavije v obliki trgovskega agenta (zastopnika) in da je za prvega jugoslovanskega predstavnika v nacionalistični Španiji izbran kn-petun Mažuronič. (Gornje vesti objavljamo po svoji poročevalni dolžnosti, pri tem pa opozarjamo bralce na uvodni članek v »Slovencu , kjer smo pod naslovom stvarnost naše zunanjo politiko izrazili mnenje, da bi bilo prav, č( tudi Jugoslavija prizna stvarno dejstvo in imenuje svojega zastopnika pri generalu Francu.- Potrdila za gornjo vesti iz uradnega vira šo ni, a jo verjetno, da so poročila iz Salammice točna. Op. ur.) življenju važen činitelj. Ima sorazmerno z drugimi poklici in stanovi tudi izredno razvito" kulturno življenje. V Trbovljah, Hrastniku, Zagorju, v Mežici, povsod, kjer poje svojo pečeni rudarski kramp, povsod cveto številne organizacije, povsod so pevski zbori — spomnimo se na »Trboveljskega slavčka — povsod je razvito politično življenje, sploh sleherno javno udejstvovanje. Slovenski rudar je odrastel in stopa v življenje samozavestno. Slovenski rudar pa je ponosen tudi na svojo hrbtenico: na Glavno bratovsko skladnico. Vemo, in rudar se tega tudi zaveda, da je bratovska skladuica v nevarnosti, da ji grozi finančni primanjkljaj. Mnogo je bilo' predlogov, kako sanirati lo najbolj važno ustanovo, v kateri je zdaj včlanjenih (z dru- žinskimi člani) 37.658 eseb, upokojencev pa je 2446. Sedanja vlada je storila vse, da je pritegnila k sanaciji tudi nove rudnike na jugu, zlasti Bor in Trepčo, toda nevarnost propasti bratovske skladnico še ni odstranjena. Na današnji rudarski praznik se rudarji zopet zbirajo ter ponavljajo dve glavni želji: naj bi železnice kupovale čini več slovenskega premoga in naj vlada še bolj vpreže južne rudnike, ki nimajo upokojencev, k sanaciji rudarske bratovske skladnice. Veliki in uspešni napori ter načrti sedanje vlade kakor tudi vso njeno že dozdaj uzakonjene naredbe in naprave za izboljšanje položaja našega delavskega stanu nam jamčijo, da bo tudi to za slovenskega rudarja najvažnejše življenjsko vprašanje ugodno rešeno. danes dopoldne. Oblasti v mednarodni coni so |>o-skrbele za varnost, alarmirana jo bila vsa posadko. Nevarnost je bilo zelo velika, kajti v mednarodni coni živi okrog 3 milijone Kitajcev in so vsi pričakovali, da bodo reagirali na japonsko izzivanje, ki sicer ni bilo naperjeno proti njim, pač pa proli velesilam. Snoči so so zelo pozno vodila pogajanja, da Japonsko odstopi od demonstracije, vendar pa je bilo vse zaman, ker so Japonci vztrajali pri svoji nameri. Oblasti v mednarodni coni so so morale pomiriti s tem dejstvom. Pohod se jo pričel točno ob II dopoldne in vsi japonski vojaki so odšli v cono tam, kjer imajo Angleži postavljene svoje straže. Odstranili so žične ovire in barikade. Na sami meji mednarodne cone sta pričakovala japonske vojake dva Angležu na motornih kolesih, ki sta služila kol nekaka vodiča. Zo njima je jahalo 6 japonskih konjenikov v bojni opremi. Nato I so sledili protiletalski topovi no motornih vozilih, strojnice, bataljon |Kiljskiii lojiov iu po vrsti štirje bataljoni japonske pehote v popolni bojni opremi ■/. godbo na čelu in z zastavo polka. Trenutek je bil zelo napel, ker so bili Kitajci zbrani v ogromnem številu. Šest kilometrov je bilo dolga pol, ki so jo napravili Japonci skozi mednarodno cono. Edini incident se je zgodil na križišču ulico Bunda in Nnnkiiiške ulice, lani je neki Kitajec vrgel ročno grnnlo med japonske vojake. Li jc eksplodirala in ubila nekaj japonskih vojakov ter dva stražnika mednarodne cone. Atentatorja so takoj prijeli in na licu mosta ustrelili. Takoj nato so so slišala zopet povelju in japonski vojaki mi korakali naprej, kakor da bi so nič no zgodilo. Komu j pa jo bila odstranjena ta nevarnost, se je pojavila že nova. Japonci so namreč sklenili, da bodo izvršili jutri pohod od llutikeva do Nantovo tor so vrnili po isti poti naza j. Britanske oblasti so takoj vložilo protest in izjavile, dn no morejo dopustiti, da bi Japonci korakali čez cono, ki je popolnoma v njihovih rokah in v kateri Japonci nimajo nobenih pravic. Tomu protestu so se priključili tudi Francozi, ker bodo Japonci šli skozi njihovo cono. Zaenkrat so vsi poskusi. do Japonci odstopijo od svoje namero, propadli. Vso kaže, da bi Japonci radi izzvali spor. da bi prišlo do takšnega položaja, ki bi dal Japoncem možnost, da pojjolnomu zagos.podari.jo v mednarodni coni. Tudi AngH'a naj se prilagodi . . . Tokio. "t. doc. b. V tukajšnjih diplomatskih in poli t ii-n i li krogih pripisujejo velik pomen uvodniku lista »Asuki«.. Ta članek jc inspirirau od japonskega ziinunjcgu ministrstva ter predstavlja mnenje japonske vlade. V članku sc popolnoma odkrito grozi Veliki Britaniji, ki se bo morala po mnenju Japonske prilagoditi sedanjemu stanju uli pa bo Japonska vedela, kaj ji jo storili. I/ zanesljivega vira so čujo. da jo pričela Anglija mrzlično utrjevati Ceylon zaradi obrambe Indije, ker se je prepričala, dn Singo-pora nc bo mogla dolgo branili pred japonskim napadom. I o v sporazumu / Japonsko bi sc lahko odstranile težave med obema državama. Ce bo pa Anglija še naprej vodilu svojo dosedanjo politiko, jc povsem jasno, da bo šla Japonska svojo dosedanjo |*>l naprej in se ne bo ozirala ne na levo ne mi desno. Juponska je prepričana. du Velika Britanija ne more reagirati proti Japonski, ker bi lo pomenilo za njo konec njene imperialne veličine. Zcinuiiskn vremenska napoved: Oblačno, deževno in tu pa tam viharno vreme v vsej dtžuvi. Snežilo no v zahodnih predelih, nekoliko josnino utegne biti na Primorjii. Toplota bo padlo nu zahodu in na severu, na jugu bo pa nekoliko poskočila Zagrebška vremensko napoved: Oblačno in deževno vreme, morda sneg. Dunajska vremenska napoved: Oblačno, padavine. \ srednjih višinah Micg. padcc temperature. Kulturni Miincheii. 3. doc. TG. Nemški minister za vere Kerrl ie imel v H a gen« govor o politiki narod-nosocialistične Nemčije do posameznih verskih združenj. Pri tej priložnosti jc prvič imenoval Številke, ki se tičejo procesov proti duhovnikom. Hoja! je, da je bilo do sedaj obsojenih 18 duhovnikov, 17G redovnih bratov iu sestra in 21 cerkvenih nameščencev. Procesi še ločejo proti 03 duhovnikom, 711 redovnikom bratom in sestram in 118 cerkvenim nameščencem. Oprostilni pravdo-rek pa je bil izrečen za 29 duhovnikov, 127 rodovnih bratov iu sestra in 32 cerkvenih nameščencev. Minister je dodal, da sodno preganjanje še ni končano in se 1k> nadaljevalo. Kot državnik je on, Kerrl, v pogledu verskih združenj popolnoma nevtralen. Nemška država ne ho nobene vere proglasila za državno, tudi ne veroizpovedi nemških kristjanov , pa čeprav so ti narodnoso-cialistični nauk sprejeli za svojega. Vsak mora spoštovati lo, kar je bližnjemu sveto. Kar se tiče namena, da bo nemška država odvzela denarne pod pore, ki so jih nekatera veroi zpovedovan ja do sedaj sprejemala, tega ni treba vzeti tako, kot da bi so kar naenkrat in lakoj zgodilo, marveč bo odvzem državne podporo počasen in postopen, da se bodo verniki navadili sami vzdrževati svojo versko organizacijo. (Iz govora nemškega ministra za vere ni razvidno, če sc številke o procesih nanašajo na vse veroizpovedi v Nemčiji, uli samo na katoliško Cerkev. Ako se nanašajo samo na katoliško Cerkev, potoni bo zanimivo vedeti, da živi danes v Nemčiji 26.000 katoliških duhovnikov [od tega 21.000 svetnih duhovnikov), okroglo 6.000 redovnih bratov in 73.000 rodvnir. — Op. ured.). ■Osservatore Romano v enem svojih zadnjih člankov opisu.io položaj katoliške cerkve v Nemčiji. Vatikansko glasilo uvodoma ugotavlja, da sc v rajhti vodno znova zatrjuje, da se proti krščanskim cerkvam izključno le zaradi tega bojujejo, da bi jih odstranili iz politiko in vrnili njihovemu verskemu delokrogu To pa je lo pretveza, ker dejstva vedno znova dokazujejo, da so nacizcm bori proti nauku in morali krščanstva, ki je v polnem nasprotju z naziranji, ki jih oznanja narodni socializem. Pri tem opozarja Osservatore- na zadnjo spise Rosen-berga, v katerih pisec niti no prikriva svojega sovraštva do krščanstva. V resnici jc stvar takšna, da hočejo nacisti sicer izriniti krščanski verski vpliv iz političnega življenja, istočasno pa hočejo v to področje vriniti religijo rasizma in tc z vsemi sredstvi, ki so državi nu razpolago. Pri tem oi>oznrja Osservatore« na govor Htifgensa, ki je eden izmed voditeljev, v katerem je rekel, da nacisti mirno sprejmejo očitek, da so brezbožci, ker v resnici nočejo imeti ničesar skupnega s katoliškim božanstvom in nimajo niti malo volje, da bi šli v tista nebesa, kjer so katoličani. Na vsak način gredo rajši v peklo, kjer se bodo brezpogojno bolje počutili. K temu vprašuje 'Osservatore : »Ali ima to s politiko kaj opraviti? V nadaljnem citira vatikansko glasilo novopogan-ski list . Nordland , ki ie poln najbolj prostaških psovk in klevet na katolicizem in krščanstvo. Osservatore navaja tudi članek zelo oficiel-nega lista Schvvarzes Korps-% ki napada zakrament sv. krsta in ki ie zelo skrben za higieno otrok. Krst bi bilo treba odpraviti po njegovem že zgolj iz • mr vitt f v Ne met ji zdravstvenih razlogov. V tem primeru torej ne gre za politiko, temveč za higieno. Čudno je, da se v isti sapi, ko se zagovarja odprava krsta, z velikim navdušenjem zagovarja sterilizacijo in napada katoličane, ki so proti temu poseganju države v osebnostne pravice, češ tla so sovražniki države in naroda. -Osservatore poroča dalje, da so šolsko oblasti v WUrtonibergu pred kratkim izločilo 250 duhovnikov iz verskega pouka. Vendar list končuje svoj pregled z utemeljitvijo, da so cerkve v Nemčiji polne in da verniki z železno disciplino slede navodilom škofov in z veliko trdnostjo zago\arjajo pravično stvar katoliške cerkve. Nenadne izpremembe v angleški vofski l.ondou. dcc b. .Nepričakovano so se izvršilo voli ko spremembo na najvišjih mestih angleške vojsko. Te spremembe so bile potrebno v zvozi / oboroževanjem in / organizacijo angleške armado. šof generalnega štaba, maršal Deverell, ki jo star 6" let, jo odstopil svoje nie-mo generalu Gortu, ki jo star komaj 10 let in je torej najmlajši častnik, ki je bil doslej na tem mostu v Angliji. Tudi na oslala važna poveljniška mosta so prišli novi mlajši ljudje. Glavni inieiator teh sprememb je sir Honre Be-lishn. ki je komaj izpolnil 44 lelo. Zaradi toga jo v starejših vojaških krogih nastal precejšen odpor in so i/za kulis še vedno vodi huda borba, čeprav je sir Hoaro Belisha prodrl s svojim načrtom. Angleški tisk komentira v glavnem to spremembo /olo ugodno tov trdi. da so bilo nujno potrebne v interesu angleške armade . Odlikovanja Belgrad. 3. dec. AA. S kraljevim ukazom so odlikovani z, redom sv. Savo 5. stopnje na )>ošti Ljubljana 1 Matevž Slove, višji kontrolor v 6. skup., Ivo Černjač, višji kontrolor v 6. skup.. Angelo potrata. kontrolor v 7. skup.; na (Kisli Ljubljana 2 Gustav Dvoržak, višji kontrolor v 0. skup. in Vladimir .lazbec, višji kontrolor v 6. skup.: na pošti Maribor I Marija Pernat, višja kontrolorka v 0. skup., Vladimir Klinar, višji kontrolor v 6. skup., Ivan Ordman, višji kontrolor v 6. skup.: na pošli Celje, Karel Mlakar, višji kontrolor v 6. skup.; na pošti v Ptuju Josip Dvoržan. višji kontrolor v (i. skup.: na pošti v škotfji Loki Milan Omahen, višji kontrolor v 6. skup.; na pošti v Medvodah Vidu Modie, višja kontrolorka v 6. skup.: na posli v Orni pri Prevaljah Elizabeta Zadolšek. kontrolorka v 7. skup.^ na pošli v Beltincih Marija Pastir, višja kontrolorka v li. skup., in na pošti r Mokronogu Justina Ulic, višja kontrolorkav 6. skup. Državne podpore kmetijstvu Belgrad. 3. dec. m. Kmetijski minister je včeraj urgiral pri finančnem ministru, naj takoj nakaže finančnim ravnateljstvom 5,000.000 din za ureditev vinarskih kleti. V tej urgenci kmetijski minister opozarja finančno ministrstvo na težke pravno posledice, ki bi moglo nastati, čo finančno ministrstvo ne bi takoj nakazalo polnega zneska posameznim finančnim ravnateljstvom. Od gornjega zneska jo določen za Slovenijo kredit 500.000 dinarjev. Na posredovanje poslanca dr. Kocela jo kmetijski minister odobril kredit za Mlekarsko zadrugo v Dragatušu 12.000 din. Navedeni znesek se bo izplačal takoj, ko bo to odobrila glavna kontrola. Kmetijski minister je odobril Mlekarski zadrugi v Dolenji vasi kredit 10.000 din, Živinorejski in selckcijski zadrugi istotam pa 2000 din. Drobne domače in tule O francoskih vojno-obrambnih silah in potrebah Pariz, 3. decembra. AA. (Havas) Na današnji seji poslansko zbornice ie govorilo več poslancev. Nato je povzel besedo vojni minister D a 1 a d i e r. Dejal je, da se, vsak poslanec in ludi vlada zaveda resnosti bremen, ki jih mora nositi narod zaradi oboroževanja, toda dodati mora, da oborožitev francoske armade na žalost še ni končana. Francija. ne more znižati svoje vojaške muči. Ce naj bi se vojaški rok na Francoskem spel znižal na leto dni. bi on poslal morda najpopularnejši človek na Francoskem, toda »pekla bi me vest. ker bi s (eni ogrozil narodno obrambo«. Moderna oborožitev omogoča nenadno napade. Tak napad sicer najbrže ne bi zadoščal, da prodre v Francijo, loda kljub temu mora Francija ra/.pnlagali 7, zadostnimi sredstvi vse dotlej, dokler se v Evropi ne spremeni položaj. Francoski vojni minister mora nastopiti proti vsakemu predlogu za znižanje vojaškega roka. Francija utrjuje svojo mejo od .Ture pa do severne meje. Sovražna vojska nc more prodreti čpz naš obrambni sistem. Za utrdi tov utrdbe v .Turi in v Alzariji smo izdali velikr „ Jutro" za krščanski kulturni in socialni red Jutro . ki se do najnovejšega časa ni zlepa spomnilo na lo. da hi moralo nekaj svoje nacionalne skrbi in pozornosti posvetiti tudi komunizmu, ie 28. pr. m. objavilo o tem nevarnem družabnem pojavu cel uvodnik. Jutro- ne bi ostalo zvesto sebi in svoji tradiciji, če ne bi bilo toga svojega članka naperilo namesto proti- komunizmu proti nam. oziroma proti vsem, ki ne trobijo v njegov ulii-tari-stični in centralistični rog, zakaj načelno proti brezbožnemu komunizmu jiilrovci itak nimajo ničesar, ker se v svoji materialistični miselnosti z njim popolnoma strinjajo. Julrov uvodni člankar je porabil priliko, ko piše o komunizmu, čigar akcije v zadnjem času vedno boli padajo, da izlije ves svoj srd na samoslovenstvo , na separatizem in na druga stremljenja, ki gredo za tem. da bi so v naši državi končno likvidiral centralizem; poleg loga pa so jo tudi hotel priliznili na najvišjem merodajnem mestu, če nc bi mogel morda spet priti v milost, ki .io naša roakcionarnonacio-nalna buržuazija tako zelo pogreša. V tem denun-ciatoričnem tonu in smislu piše toroj Jutro , kako da se komunizem danes pridružuje separatizmu« in z njim vred ruje proti najsvetejšemu centralizmu in unilarizmu z namenom, da bi porušil nn lo našo državno celoto, temveč tudi socialni red in krščanski kulturni razvoj«. V zvezi s tem pa spet poje slavospev unilarizmu in centralizmu ter svoji izpačeni jugoslovcnski ideji, ki da nam io v lastni državi omogočila nezaslišan razvoj, nam zagotovila možnost enakopravnega soudejstvovanja v politiki in usodi Jugoslavije in nas obvarovala, da bi bili v Jugoslaviji potisnjeni v položaj narodne manjšine z vsemi posledicami, ki iz lake pozicije izvirajo ... Mislimo.da so se sami bogovi morali smejati, ko so brali, kako zdaj naši JNSarji branijo no samo državno celoto, ampak tudi socialni red in krščanski kulturni razvoj, ki ga zdaj ogrožajo komunisti v družbi z raznimi separatisti, samoslovenci in podobnimi elementi, kamor Jutro seveda prišteva tudi klerikalce. Saj so mora vendar vsakdo vprašati. kje sla bila Jutro in njegova popoldanska izdaja r,Slovenski narod« celili devetnajst let, ko se jo komunizem porodil in iz Rusije razširil po vsem svetu, no da bi bila ta dva hipornacionalna glasila našla lo besedico kakšnega načelnega sla-Tišča in obrambe proti njegovemu brozboš-tvu in ogrožanju krščanskega socialnega roda in kulturo. Namesto tega je naš JNS tisk dosledno podpiral tako brezboštvo kakor glavno politične smernico sovjetske Rusije in njeno kominleriio, prlobeeval članke in razpravo o -ogromnem socialnem in tehničnem ter gospodarskem razvoju sovjetske republiko in se neprestano zadiral \ nas zaradi naše načelno iu odločne borbe zoper komunizem in sovjetsko politiko. Saj vendar še ni pozabljeno, kako je -Slovenski narod z vsem ognjem in žarom nastopil za rdečo špansko republiko, zagovarjal krvavo revolucijo in njena grozodejstva nad duhovščino in slavil zlati vek rdečega družabnega reda, ki da je napočil v Španiji in so bo razširil uo vsej Evropi, nas pa psoval kot fašiste, reakrio-narje in črne internacionalce. ki da branijo stari »od in gnilo kulturo Evrope, ki da umira v rdeči zarji zmagujočega boljševizma... Pa tudi Jutro jo do zadnjih časov priobčevalo vso, kar more služiti za poveličevanje rdečegn reda v Španiji, in so je skrbno izogibalo vsako načelno razprave o ru- skem boljševizmu in so jc šele v teh dneh spomnilo, da bi bilo ipak dobro, če bi katerikrat priobčilo ludi kakšen prolikomunističen članek v liberalnih salonskih rokavicah. Medlem pa njegov popol-dnevnik seveda poje na svoji zadnji strani naprej .-.vojo trikratno alelujo vsakemu kulturnemu, gospodarskemu in socialnemu napredku sovjetske Linije. -Jutro,: samo pa se tudi kar cedi ljubezni in simpatije za vsako evropsko fronto, v kateri igrajo Sovjeti kapelnika. Kako pa razni JNS politični in kulturni delavci ler razna sokolska društva branijo socialna rpd in krščanski kulturni razvoj proti komunističnemu brezhoštvu in revoluciji, o tem jo bolje, da ne govorimo, saj so ta dejstva ■Julrovemu člankarju samemu dobro znana in drugače tudi ne more biti. čo pomislimo, kako jo ravno naše liberalno časopisje od starinskega Naroda r|o mladinskega Jutra dosledno izpodkopa-valo vso temelje krščanskega kulturnega roda in miselnosti in kako jih na svoj zvili način maje tudi danes. Kar se pa tiče tistega, čemur »Jutro daje ime separatizma, vemo tudi mi, da se komunistična stranka poslužuje' prav vsega, česar moro. da bi dosegla svoje prevratne namene, in da ji v tem oziru pride prav vsaka opozicija, naj je katerekoli barve in smeri. Tudi mi vemo, da komunizmu stvarno ni ne za slovenstvo no za jugoslovanski nacionalizem in da ludi no gre nobena vera njegovemu najnovejšemu prizadevanju, da bi prepričal ljudi o svoji »verski nevtralnosti ali rolo prijaznosti do katolicizma, medtem ko prav danes s podvojeno silo podira vero in versko miselnost v Rusiji sami, kjer ima vso oblast in hoče izbrisati iz. zgodovine celo ime krščanstva. Posluževal pa so je komunizem tudi metod jugoslovanskega unila-rizma in centralizma ter njegovih režimov, med katerimi je v Jugoslaviji komunizem najbolj uspeval in zajemal nezadovoljne množice. To jc bilo posebno takrat, ko jo vladala JNS pod vodstvom Živ-koviča, Srskiča. Uzunoviča in ostalih Julrovib' P nega in državnega nosi jugoslovanskih narodov, ko so jo preganjala svoboda in demokracija in ko so se vsi nasprotniki tega unitarizma res čutili v položaju manjvredne narodne manjšine z vsemi posledicami, ki iz take pozicije izvirajo. Pod tem jugoslovenskim fašističnim terorjem jo seme komunizma šlo najbolj v klasje in zato so vsi pošteni in demokratični ljudje v državi edini v želji in prizadevanju, da bi sc časi tcea unitarizma in centralizma nikoli več nc povrnili. da ne hi trpela naša državna celota in njen krščanski kulturni rod. Mislimo, da smo s toni bistveno spopolnili izvajanja Julrovega- protikomuniatičnega članka... Belgrad, 3. dec. AA. Finančno ministrstvo je izdalo navodila o zamenjavi obveznic loterijske 2 in polodslotne državne rente za vojno škodo. Po teli navodilih so davkarije dolžno takoj razdeliti lastnikom nove obvoznice, ki so jih dobilo od oddelka za državne dolgove in državni kredit. Po zamenjavi bodo davkarijo sestavile zapisnik in ga poslale ministrstvu. Belgrad. 3. dec Drevi ob 1.19 ameriškega časa (po našem ob 22.45) 1k> radijska postaja v Buenos Airesti oddajala na valov, dolžini 16.56 m jugoslovansko uro. 1 Vrt, k- I i»T\ I v II ■ » (>UIIV< I1'I> • I > V">MIIU I •• prijateljev, ko so je pod firmo totalitarnega narodnega in državnega unitarizma tlačila onakoprav- krediJe. Morebitna vojna nikakor ne bo na istih tleh in s tistimi metodami, kakor pred 20 leti. Delo, ki ga imamo pred seboj, je ohranitev miru in svobode in obvarovanje človeškega dostojanstva. V tem bomo uspeli, če bomo trdni in močni, če bodo naše finance solidne in vojska krepka. V svesti si svojih sil moramo bili zdruzpni in disciplinirani. Zarota v Parizu: Tardiea v nevarnosti Pari/, 3. doc. b. Zadeva kapuearjcv je stopila v odločne« fazo. V političnih krogih je nastalo precejšnjo vznemirjenje, ko se je zvedelo o bližnji aretaciji bivšega ministrskega predsednika Tardieua. Trdi se, da jo notranji minister že izdal nalog za aretaci jo g. Tardieua, da pa je ministrski predsednik Chauiemps s svojo okolico to aretacijo zaenkrat preprečil. CEHA \e obračunala s svojim bivšim poveljnikom Varšava. 3. dec. b. Senika i so prispele vesti iz Moskve, da je bil bivši šef Ceke, Jagoda, včeraj ponoči ustreljen. Od izrednega sodišča je bil obsojen na smrt zaradi oraanizirania terorističnih aktov in pa zaradi toga. ker ie pripravljal zaroto proti najvišjim članom sveta komisarjev, proti Stalinu in proti znani kremeljski Čelvorki, ki vlada Rusijo. • Peki o svojih zahtevah Belgrad. 3. dec. m. Kakor je iSjoveneci. ic poročal, so iinoli tu sestanek pekovski obrtniki iz vse države. Pekovski mojstri so so. sestali zaradi tega. da zainteresirajo merodajne kroge, da bi bilo nujno potrebno ukiniti uredbd o ukinitvi nočnega dela. Pekovski mojstri v svojih resolucijah zahtevajo enotno uredbo za celo državo. Pripravljeni so odstopili oiJ svoje pravice, ki jim dovoljuje neomejeno delo. samo zahtevajo, da bi tudi delojemalci odstopili od svojo pravice na ta način, da bi so pričelo nočno delo ob polnoči in trajalo do opoldne naslednjega dno. Taka določila bi morala veljati prav lako za industrijske obrtnike kakor tudi za mojstre, ki delajo z domačimi pomočniki. Resolucijo, v kateri so izrekli te svojo želje, je danes deputacija izročila socialnemu ministru Cvotkoviču. Minister je depulaciji zagotovil, da bo v kratkem sklical posebno anketo, katera bo proučila vsa la vprašanja. Za ta čas je obljubil, da bo izdal nalog posameznim banskim upravam, naj oblasti do časa, ko so bodo vsa ta sporna vprašanja uredila, lolerirajo sedanje stanje. Deputacija je obiskala tudi ministra dr. Kreka. Od Slovencev so bili v depulaciji Karel Vidmar iz Ljubljane, Ivo Horvat iz Maribora. Matevž Zadrovor iz Celju in Viljem Albreht iz Ptuja. „Slava" 18. pp. Belgrad, S. dec. m. Na Banjici je proslavil svojo tradicionalno slavo tukajšnji 1. peš polk Su-voborskk, kateremu poveljuje Slovenec, polkovnik Ivan Božič, ki je imel govor, v katerem se je spomnil tudi suvoborske bitke, v kateri so so srbski vojaki 1. poškolka pokazali neustrašene in z brezmejno hrabrostjo premagali sovražnika. Oživljena uradniška mesta Belgrad. H. dec. m. V novem proračunskem predlogu za prihodnje proračunsko leto .je v poglavju kmetijskega ministrstva spet določeno mesto vinarskega nadzornika pri banski upravi v Ljubljani, katero je bilo za časa prejšnjih režimov ukinjeno. Prav tako je določeno mesto posebnega živinozdravnika po klavnicah v Sloveniji in mesto asistenta na veterinarskem bakteriološkem zavodu. Nove telefonske postaje Belgrad. 3. doc. m. Na posredovanje senatorja g. Smodeja je poštni minister odobril, da se pri pogodbenih poštah pri Sv. Andražu, Sv. Antonu, Sv. Bolfenku in Sv. Urbanu uvode javna telefonska služba. Poštno ministrstvo je ljubljanskemu poštnemu ravnateljstvu žc izdalo naiog. da prične takoj z graditvijo potrebnih telefonskih napeljav, kakor hitro 1k> odbor interesentov izpolnil dane obljube. Belgrad. 3. dec. in. Danes po|>oldne se je začelo zasedanje glavnega prosvetnega sveta. Na dnevnem redu hi razna lekoča vprašanju. Sej so udeležuje od Slovencev načelnik prosvetnega oddelka banske uprave v Ljubljani prof. dr. Lovro Sušnik. Zaradi bližajoče se proračunske debate moro-dajiii krogi proučujejo vprašanje spopolnitve čl. 270 uradniškega zakona, s katerim bi so priznale banovinskim uslužbencem oh prestopu v državne službe iste pravice kakor državnim uradnikom. Dr. Ante Pavelic o zedinjenja Senator dr. Ante Pavolič, podpredsednik Narodnega vioča, ki je vodil poklonitveno de-putaei jo ob sklenitvi zedinjenja, je v Vremenu« napisni daljši članek o teh dogodkih in njihovem pomenu. Mod drugim pravi: iDogodki te dobe so so razvijali bliskovito hitro, šli so pred hrvatskim narodom in poleg ujegu Zato tudi \ množicah niso pognali korenin. Narod je komaj začutil, da ga no po/nujo dovolj in da mu nekaj jemljejo, kar jo stoletja >ko/i rodove ljubosumno varoval. Priznujnio iskreno, m,i smo se. oddaljili od naroda, ker jc vodno bolj konservativen in počasen, /ato nas jo tudi zapustil. Že lakoj v začetku jo nam, takratnim nosilcem hrvatske politiko, hrvatski narod odpovedal zaupanje in ga prenesel nn drugo. Us'odno pa jo bilo. da so tisii. ki so prišli za nami, v odločilnih trenutkih popustili realno politiko odgovornosti in dela in se /utekli k abstinenci, kar jo v prvih lotih pomenilo konce borbo za osnovno hrvatske zahteve v jugoslovanski državi. Tako smo mi. narodni zastopniki kratko, pa lepo dobo. izginili s politične po/ornice in v imenu Hrvatov nas je v politični areni zamenjal — nihče! Od tedaj so bili na po/orišču samo oni, ki so vso rešitev državo glodali v tem, da vse, kar spominja nu preteklost, zaničujejo in zbrišejo. Hoteli so kljub naukom zgodovino in izkušnjam drugih narodov čez noč napraviti neko novo narodno formacijo, kar so drugi dosegli v rjolii rodov iti sko/i stoletja Dvajset let pa je v življenju naroda kratka doba.« Nova ali stara država Na dan 1. decembra je v »nacionalni uri. belgrajske radijsko postaje govoril belgrajski književnik Dušan Nikolajevič. Spustil so je v vprašanje, ali je država, ki je bila ustanovljena 1. decembra 1918, državnopravno nova država ali stara država, proširena oladžbina . kakor radi pravijo Srbi. Dokazoval jo, da jo to stara država, ker Narodno večo v Zagrebu ni imelo državno suverenosti in da torej 1 decembra 1918 tudi kako državo avstroogrskih Jugoslovanov ni bilo. V nadaljnjem je dejal, da se nobena politična kombinacija, ki bi poskušala osporavati prvenstveni pomen Srbije v Jugoslaviji, no moro posrečili, pač pa lake kombinacije ovirajo demokratičen razvoj državo. Take pojave, kakor n. pr. federalizem, je treba pobijati zlasti danes, ker današnji čas zahteva veliko državno centralizacijo. Mussolini. Hitler. Stalin so i moti samo zato take uspehe, ker so odstranili vse ovire, ki so zadrževale stvoritev edinstvene snacije . — Mislimo, da so to bolj besede za nacionalno uro . težko pa si je predstavljati, kaj naj bi iz tega v praktičnem življenju sledilo. Kuj bi s« recimo dejansko izpromeiiilo. ako se dožene. da je Jugoslavija nova država, ali pa, da je stara država? Kdo izmed nositoljev in vzdrževateljev Jugoslavije bi v onem ali drugem primeru kaj odstopil od svojih pravic ali želja? Zdi se nam lo potrebno poudariti, naj reformatorji-. po takih zgledih, kot so Mussolini, Hitler. Stalin, ne segajo, ker Italijani. Nemci, Rusi so enoimeni narod, Jugoslovane pa tudi največji centralisfi, unitarisli in hegemonisti imenujejo vsaj »Iroimoni narod. Iz tega pa za dejansko življenje slede vsaj tako posledico kakor iz odgovora na vprašanje o novi ali stari državi. Muslimani in srbska prosvetna zveza Časopisi poročajo, da je v glavnem pinsli-inauskem kulturnem društvu Gajret«, ki ima svoj sodo/ v Sarajevu, prišlo do trenja in nespo-raziiml.jen j. Povod jo dala odločitev predsednika dr Hasnnbegoviea. bivšega ministra v Jeviioevi vladi, da društvo stopi v Srbsko prosvetno /vezo, ki se snu je v Belgradu. Nekateri člani odbora pa temu nasprotujejo, češ da bi sc s tem društvo konenoveljavno plemensko opredelilo. Poznavalci razmer pravijo, da bo sklican občni /bor. ki naj od>!oči. ali bo • Gajret« vstopi \ Srbsko prosvetno /vezo nI i ne. Katoliška akcija med Hrvafi Profesor Peter Grgee je na zagrebškem radiju ime! predavanje o razvoju katoliško akcijo med Hrvati. Dejal jo. da je doslej v njej organiziranih društev katoliških mož, 119 dru-što\ katoliških /ena. 00 društei kmečke katoliško mladine. 81 društev ženske katoliške mladino, 12 dijaških društev. 7 društev katoliških delavcev. 10 društev katoliških delavk, 20 čet Mladih junakov in junakinj v Zagrebu iu Ji čet po deželi. Za lepoto ezika Hrvatski dnevnik« omenja napore Slovencev za lepoto in čistost jezika, v kolikor so razvidni i/ raznih časopisnih vesti in poročil o takih predavanjih. Pravi, rla je tudi pri Hrvatih velika taka potreba. Obrača so/lasti na pravnike, naj prizanašajo hrvatskemu jeziku in naj zakone in razno odloke sestavljajo oziroma proslavljajo lako. da jih bo ljudstvo razumelo, da bo vsaj čutilo, da jc Jo pisano v njegovem jeziku. Danes pa človek večkrat dobi v roke kuk odlok, ki ima tako čudne strokovno izraze, da konec koncev ne veš. kaj oblast od tebe prav /a prav hoče. Slednjič poziva izobražensivo. naj tijdi na znanstvenih poljih izrabi zaklade domačega jezika. — Tudi pri nas bo ua tem polju treba šo veliko, veliko dela in šo več — zavesti. Zlasti pravniki, tehniki, zdravniki bodo morali / večjim spoštovanjem in zanimanjem proučevati naš jezik, rla po njihovih knjigah no bo mrgolelo toliko /a silo ukročenih izrazov, ki so slogu jezika popolnoma tuji. Obdavčenje reklame Belgrad. 3. dec. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal naknadno pojasnilo glede izferjavanju pristojbin po tarifni številki 8 pristoj-hinsko tarifo zakona o pristojbinah, ki so nanaša na razne reklame v listih, časopisih, koledarjih itd. Po loj okrožnici so oglasi v koledarjih, tako stenskih kakor v blokih ali v knjigah, podvrženi plačilu pristojbine iz točke 3. tarifne šte\ilke * pri-sto.jbinske tarife zakona o pristojbinah. Zato morajo davkarijo in oddelki finančne kontrole lakoj sporočili prizadetim osebam, da se ta pristojbina plača za vsak oglas in za vsak dan, ko oglas izide, no glede na lo, koliko i zli sov posamezno številke so iztisne, in sicer v višini 2 do 80 din. po velikosti oglasa. Tn postopek se bo izvajal ludi v vseli drugih primerih, kadar takšne koledarje izdajo razne hrdke, podjetja itd. Oglasni pristojbini pa niso podvrženo objavo, oglasi in vesli iz točko 25, čl. 38 pristojhinskoga pravilnika. Semkaj spada ludi repertoar državnih gledališč. Zalo tudi vsakdanja poročila, ki jih ta gledališča pošiljajo listom o predstavah toga in lega dno in o osebah, ki pri predstavah nastopajo, niso podvržena tej pristojbini, ker veljajo za del repertoarja. Preureditev ljubljanskega kolodvora na najboljši poti Včeraj in danes je bila seja odbora, ki se je sestavil po nalogu ministrstva za promet z nalogo, da preštudira ljubljansko kolodvorsko vprašanje. Seje so se udeležili načelnik ministrstva prometa dr. Krik, inž. Schmiedinger, za mestno poglavarstvo ljubljansko inž. Poženel, inž. Mačkovšek, za mestni svet ljubljanski prof. inž. Horvat, inž. To-mažič. dr. Štele, zn kr. bansko upravo inž. Porenta, arh. Črnivec, Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcijo Ljubljano, sta zastopala inž. Bevc in inž. Dimnik, Zbornico za TOI predsednik Jelačin, dr. Pless, železniško direkcijo dr. Fatur in inž. Kavčič, gradbeni oddelek inž. Stojkovič. inž. Fine in inž. Kavčič, gradbeni oddelek inž. Stojkovič, inž. Fine, dr. Dekleva, inž. Zelenko in inž. Leskovšek, vojaško oblast general Nedeljkovič. Rezultat razgovorov na teh sejah, ki jih je z veliko objektivnostjo vodil načelnik prometnega ministrstva inž. Krik, je bil soglasen sklep, da se izvršitev projekta za povečanje kolodvorskih naprav odloži, ker so prometne razmere na ljubljanskem glavnem kolodvoru takšne, da zahtevajo bolj nujnih in za smotrno ureditev prometa bolj važnih ukrepov. Zato se poruši južna kurilnica na glavnem kolodvoru, da se omogoči najnujnejša razširitev tirja in da se na drugem rnestu v njeni bližini adaptirajo nove kurilne naprave. Ugotovljeno je bilo pri tem, da gre pri vseh teh napravah za smotrno in trajni koristi služečo porabo razpoložljivih kreditov. Za izvršitev in za študij celotnega kolodvorskega vprašanja brez apriorističnega protežiranja enpga izmed kateregakoli obstoječili predlogov se osnuje ožji odbor, se-stoječ iz tehničnih moči železniške direkcije, mestne občine ljubljanske, banovine, Združenja inženirjev in arhitektov ter Zbornice za TOI. Pod vodstvom tega |iododbora se sestavi tehnična pisarna. Prva naloga tega pododbora, ki se mora sestati še pred bfcžičem, je. da sestavi konkreten predlog za preložitev kurilnic in za napravo nujno |>otrebnega ranžirnega kolodvora, verjetno v smeri proti Zalogu. Javnost bo gotovo z veseljem pozdravila te sklepe, ki omogočajo, da se bo vprašanje ljubljanskega kolodvora uredilo na način, kot ga želi vsa javnost in koi ^e potrebno, da se čim bolj smotrno uredi vse prometno vprašanje v Ljubljani. Proslave 1. decembra Boh. Bistrica V Boh. Bistrici smo praznovali 1. december letos prav slovesno. Zbrali smo se pred občinskim domom. Gospod župan J. Rozman je kratko opisal delo naših mož za zedinjenje. Udeležili so se proslave: naša bistriška prosveta, gasilci, uradi in šolska mladina. Kje je bil Sokol? Cerklje pri Kranju 1. december smo proslavili zelo slovesno. Službi božji v župni cerkvi je prisostvovala šolska mladina z učiteljskim zborom, zastopniki uradov, društev, gospodarskih organizacij in mnogo ostalega občinstva. Po cerkvenem opravilu je bila v polni dvorani Ljudskega doma slavnostna akademija, katero je priredila šola. Zaključila jo je farna godba 6 6viranjem narodne himne. Komenda V Komendi je bila proslava 1. decembra zelo slovesna. Ob 8 je bila 6v. maša v župni cerkvi, j>o maši pa v Društveni dvorani proslava s petjem, deklamacijami in dnevu primernim govorom. Na to slavnost so bila od 6trani občine povabljena sledeča društva, oziroma korporacije: občinski odbor, krajevni šolski odbor, prosvetno društvo, ljudska šla, Sokol iz Komende, gasilci iz Komende. Lahovč in Most. Vsi so 6e proslave udeležili, razen Sokola, ki se mu ni zdelo potrebno, da proslavlja dan našega zedinjenja. Liti i a 1. december je Litija prav 6večano praznovala. Rz vseh hiš 60 vihrale državne zastave. Ob 9 dojioldne je bila v farni cerkvi služba bžrtvovalnost. Mestna občina je na to uradno proslavo 1. decembra povabila tudi vse, ki imajo svoj službeni sedež v Radovljici. Ti 60 se J50 večini odzvali. Pogrešali smo na tej uradni prireditvi šefa in druge uradnike davčne uprave. Sokolsko društvo je tudi izostalo in tako pokazalo, da mu m za sodelovanje z ogromno večino prebivalstva. Radeče - Planica Proslava 1. decembra je bila po božji službi ob 0 v župnijski dvorani. Proslave so se udeležili vsi tukajšnji uradi, šolska mladina [»d vodstvom Malo Vima na mokro krpo — za aluminij se vzame suho — in jedilni pribor in lonci bodo bleščeče čisti! učiteljstva ter ostalo občinstvo. Dvorana je bila polna. Pri proslavi je pel mešani cerkveni zbor. Deklamacije se prav lepo podali šolski otroci. Govorili so: g svetnik Lavtižar. župan g. 1'intbah in predsednik krajevne organizacije JRZ Makovec. Proslava je potekla v najlepšem redu. Proslava na drž. ženski gimnaziji v L ubl'ani Praznik zedinjenja je jako slovesno proslavila drž. ženska gimnazija na Resljevi cesti v Ljubljani. Proslavo, ki se je vršila v. šolski telovadnici, so pripravile učenke same. Pred okusno z zelenjem in državno trobojnico ozaljšano podobo mladega kralja je c pomenu 1. decembra govorila učenka Korun Tatjana (III. b). učenki šušteršič Vilma in Horvat Vida sta deklamirali Reharjevo Osvoboje-nje oziroma Neubauerjevo Našo sveto misel, devet učenk II. in lil. razreda pa je prednašalo zborno deklamacijo Debeljakove pesmi Ljudstvo in doni. Med govori in deklamacijami sla večkrat nastopila mladinski pevski zbor zavoda in godalni orkester drž. učiteljske šole. Oba je izvrstno naučil in vodil prof. Repovš. Šolska svečanost se je zaključila z državno himno, ki jo je med spremljanjem orkestra pel ves zavod. Za šolsko proslavo je sledila še cerkvena svečanost. Usodna posledica uživanja mlšnice Mislili so, da je znorel, pa je umiral od strupa Maribor, 3. dec. Iz Koga nam poročajo o tragični smrti, ki je zadela 32 letnega viničarja Alojza Žemljica. V naših krajih je med nekaterimi ljudmi razširjena navada, da uživajo v majhnih količinah mišnico v veri, da jim daje moč in zdravje. Zlasti se navadijo na ta strup konjski hlapci, ker dajejo mnogi gospodarji konjem mišnico, češ da se bolj rede in lepše izgledajo. Take navade se je navzel tudi Žemljic, ko je pred leti 6lužil za konjskega hlapca. Pretekli torek je prišel Žemljic k svojemu sosedu Borku, ki je kuhal žganje, ter je izpil kozarec žgane pijače, nato jia se je vrnil domov. Kmalu pa so zaslišali sosedje od Zcmljičeve hiše klice na pomoč ter so videli, da |x>di Žemljic svojo ženo Marijo s kolom v roki okrog hiše. Žena je presunljivo klicala, nakar so prišli sosedje ter so Žemljica prijeli. Bil je čisto /besnel, pene so mu šle i/, ust ter so vsi mislili, da je znorel. Zaradi tega so ga zvezali z verigo, ki jo je prinesla žena ter so ga položili v sobi na postel jo, k jer pa se je takoj onesvestil. Čez kake pol ure je prišel zopet k zavesti ter je pavedal vzrok svojega besnjenja. Zavžil jc preveliko količino mišnico ter se je na ta način nehote zastrupil. Naglo so mu začele pojemati moči, zaman so bila vsa protisredstva, ki so mu jih domači in sosedje dajali, ler je v nekaj minutah izdihnil. Obsojeni ubijalci Maribor, 3. decembra. Pred okrožnim sodiščem sta bili danes dopoldne dve razpravi zaradi boja. Oba žalostna slučaja sta se svoječasno pripetila v bližini Maribora, pa je zaradi tega vzbujala današnja razprava tudi med meščani pozornost. Kot prvi slučaj je obravnavalo sodišče uboj v Košakih, kjer je bil v noči na 2. oktober ubit posestnik Anton Hladnik, ko se je vračal s kožuhanja. Hladnik je bil s svojo 13 letno hčerko in nekaterimi sosedi v Počeliovi pri kožuhanju pri posestniku Gerkiču. Tam so bili tudi 21 letni Jožef Danko. 30 letni Leopold Šmigoc in 25 letni Rudolf KrHinfogel. vsi trije viničarski sinovi iz Košakov. Danko je začel Hlad-nika med kožuhanjem izzivati in zbadati, nakar mu je ta zabrusil v obraz, da je smrkavec. Danko je obljubil maščevanje, katerega je tudi izvršil. Ko se je vračal Hladnik ponoči s svojo hčerko skozi gozd proti domu. ga je napadel Danko v družbi obeh tovarišev ter ga je s kolom pobil na tla. Hladnik je obležal nezavesten ter je v bolnišnici za posledicami poškodb umrl. Danko je svoj zločin priznal, izgovarjal pa se je, da sta ga tovariša naščuvala k napadu. Danko je bil obsojen na 4 leta in pol strogega zapora, Smigoc na 3 leta in pol strogega zapora in 3 leta izgube častnih pravic, dočim je bil Kramfogel oproščen. Divjaški napad pijanih Avstrijcev, ki se je pripetil dne 5. septembra v Št. Ilju v Slov. goricah, ter je zahteval življenje delavca Franca Magdiča, je bil naslednji slučaj, katerega je sodišče obravnavalo. Na zatožni klopi je sedel avstrijski državljan 36 letni delavec Karel Rretterklieher iz Deutschlandsberga, katerega so privedli k razpravi iz preiskovalnega zapora. Njegova dva soobto-ženca Jožef Majhen iz Ciringe in Karel Stiendl iz Ernovža pa k raz|iravi sploh nista prišla iz Avstrije ter je bilo postopanje proti njima izločeno. Omenjeni trije Avstrijci so se 5. septembra, ko je bilo v St. Ilju žegnanje, vračali vinjeni domov čez mejo. Pred Sfiligojevo go«tilno so opazili Franca Magdiča, ki je nekoliko vinjen zadremal na klopi Bretterklieber se je spotaknil ob Magdiča, pa j( nato jezen navalil nanj. Magdič je napadalca odbil ter ga sunil od sebe. To je Avstrijce tako razjarilo, da so vsi trije navalili na Magdiča, Bretlerklieber pa ga je zabodel z nožem pod pazduho. Zadel mu je žilo odvodnico v prsni votlini ter je Magdič zaradi notranjega izkrvavljenja umrl. Orožniki so aretirali vse tri napadalce, preden so mogli pobegniti čez mejo. Bretlerklieberja je sodišče obdržalo v zaporu ter je bil danes obsojen na 4 leta in pol robije in na 4 leta izgube častnih pravic. Žena ubila moža Celje, dne 3. decembra. Danes ob 10 dopoldne se je pričela pred petčlanskim senatom Okrožnega sodišča razprava proti Mohorko Mariji, 57 letni posestnici iz Marijine vasi pri Zetolali. ki je 4. oktobra z nožem v srce zabodla svojega moža Mohorka Antona in mu zadala smrtno rano Obdolženka je svoje zločinsko dejanje pred sodiščem odkrito priznala. Prvotno se je izgovarjala 1111 svojo takratno vinjenost, pozneje pa na svojo jezo, češ da jo je neposredno poprej zmerjal mož v svoji pijanosti, prijel celo za vrat, jo tresel in sunil v hrbet. Ker je imela v roki nož, s katerim je lupila krompir, je baš ta usodna okolnost dovedla, da je prišlo do_ tako groznega zločina V družini so vladale res žalostne razmere. 31 let, odkar se je poročila Marija z Mohorkom. ni bilo v družini pravega miru, v družini je vladalo pravo satansko nesoglasje. Bili so vedni prepiri, mož je vedno zapravljal, popival, žena je v skrbi za svojo družino nasto|iala proti svojemu možu. zaradi česar sta se tudi pretepala. Uboga žena se je morala, kadar je bil mož vinjen, skrivati po skednju, v svinjaku, morala je celo bežati k sose-lu. Sodišče je obsodilo Mohorko Marijo na pet let robije, na dve leti izgube častnih državljanskih pravic. Kamnik Občinske volitve bodo 12. decembra. Kandidatna lista JRZ je že potrjena. Njen nosilec je župan Nande Novak. V nedeljo, 5. decembra, ob 10. dop. ho v kamniškem domu shod JRZ Govori gosp. dr. Kamušič iz Ljubljane. To bo naša javna manifestacija za volivno zmago pri volitvah 12. decembra. Pridite! Proslava Brezmadežne v Ljubi;ani Ob 7 v stolnici govor, sv. maša in skupno obhajilo: govori in mašujc prevzvišeni g. škof dr. Gregor Rozman. 01» 11 v Uninnti v veliki dvorani akademija. K maši, nhhajilti in akademiji so vabljeni vsi člani in članice kongregacij za dijake, akademike in seniore. Proslave naj se udeleže kongregacije z zastavami. Prostor v cerkvi hodn nakazali gg. reditelji. Pri maši bodo peli sledeče pesmi: Lepa si lepa, roža Marija, Tebe ljubi moja duša, Jezus hoče v srce priti. Zgodnja Danica, Povsod Boga. Spored prazniške akademije je sledeči: Sat-tner: Pozdravljena. Tome: Magnifirat, Pozdrav višješolca in višješolke, Vodušek: Prošnja pesem. Veliko znamenje (govori L. Leskovar, stud. iur.), Kimovec Milostna Gospa r, višave, Zgodnja Danica, Slavnostni govor (govori g. gimn. ravnatelj Jos. Osana), P. Roman: Brezmadežna, ljubim Te, Kimovec: še gori ljubezen. Povsod Boga. — Vstopnine ni. Stroški se bodo krili s prostovoljnimi prispevki. Minister za telesno vzgojo v Ljubljani Danes, 4. decembra, prispe z dopoldanskim brzovlakom v Ljubljano gosp. minister za telesno vzgojo naroda v spremstvu šefa kabineta in šefa od.seka g. Ulage. Namen lega potovanja je, da bi se g. minister seznanil s športnimi potrebami dravske banovine in' da bi si ogledal športne in telovadne naprave, igrišča in domove. V ta namen je določen naslednji spored: 1) Ob 15. si bo g. minister ogledal Stadion ob Tvrševi cesti, kjet ga bodo sprejeli zastopniki SK Planine in zastopniki Zveze fantovskih odsekov. 2) Ob 15.30 si bo ogledni igrišče SK Ljubljane. H) Ob 16. bo posel i I kopališče Ilirije. 4) Ob 16.20 bo posetil Sokole v Narodnem domu, kjer ga bodo pričakali funkcionarji sokolsko župe Ljubljane. 5) Ob 17 bo konferenca zastojinikov vseh športnih društev, ki jo sklicuje referent za telesno vzgojo pri kraljevski banski upravi. Konferenca bo v knjižnični dvorani v palači kr. banske uprave na Bleivveisovi cesti. Vabijo se vsa športna društva, da na to konferenco pošljejo po enega svojega zastopnika. Športne zveze, |>odzveze naj pošljejo po več svojih zastopnikov. V nedeljo bo g. minister prisostvoval otvoritvi sokolskega smučarskega doma v Kranjski gori 111 si bo lega dne ogledal najbrž tudi Planico. V ponedeljek bo obiskal športnike v Celju, v torek v Mariboru, nakar bo odpotoval v sredo v Zagreb. Gosp. ministra ob njegovem prihodu v Ljubljano vsi športniki iskreno pozdravljamo in iz srca želimo, da bi 111 ogel kljub kratkem času bivanja med nami spoznati, koliko je pri nas napravila v športnem pogledu koristnega in uspešnega zgolj privatna iniciativa požrtvovalnih, ambicioznih in idealnih športnikov. Ob tem spoznanju bo g minister gotovo uvi-del, da bi bilo potrebno to |irivatno iniciativo podpreti. Morda bo g. minister tudi uvidel, da bi bilo največ garancije, da se bodo dotacije ministrstva za telesno vzgojo najplodonosnejše uporabile tam, kjer so športniki pokazali uspešne sadove svojega dela iz svoje privatne iniciative. Slovenija, ki je matica vseli športnih panog, katere so se od tu razširile po državi, stavlja velike upe v g. ministra in ga prisrčno pozdravlja. Vlak ga je povozil Maribor, 3. dec. Iz Poljčan so pripel jali z jutranjim mariborskim vlakom v Maribor 33 letnega rudarja i/ Stanovskega Martina Urankarja, ki je postal žrtev tragične nesreče. Našli so ga zjutraj v 1'oljčanah na železniškem prelazu nezavestnega ležati v mlaki krvi Imel jc strahovite poškorl-be po vsem telesu, na jhu jše pa na glavi na prsih. Videlo sc je takoj, da ga je povozil vlak. Nezavestnega so ga s prihodn jim vlakom zapeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozi: umrl Nihče ne ve. kako se je žalostni dogodek odigral Verjetno jc, da je Urankar slučajno zašel jxmI vlak. ko se je napotil še v temi ilnties zjutraj na delo. Najbrže je našel zapornice pri železniškem prelazu zaprte, ker sc mu je pn mudilo, je pod n jimi zlezel na tir ter je v temi naletel naravnost 1111 vlak, ki je v tistem hipu pridrvel izza ovinka. V bolnišnici so ugotovili, da ima strto lobanjo in stisnjen prsni koš. Drobne novice Koledar Sobota, 4. decembra: Barbara, devica, Peter llrizolog. Nedelja. 5 decembra: Saba, opat, Krispin. mučenec Novi grobovi *t" V Ljubljani je umrl gospod Ludvik Čop. železniški pod uradnik v pok. Pokopali ga bodo v nedeljo ob 2 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje! •f Ana Podkrajšek. Tudi med Slovenčevimi bralci jih bo uinogo, ki jih je pretresla vest, da je gospa Aua Podkrajšek odšla k Bogu po plačilo. Kajti pokojniea je bila žena, ki je ostala v neizbrisnem spominu slehernemu, ki je imel srečo, da io je poznal. Bila je prava mati revežev v naj-iipšem pomenu besede. To bodo potrdili nešteti, ki so jo videli deliti dobrote ali ki so jih sami prejemali. Hodila se je v znani odlični kamnoseški rodbini Tomanovi in se je poročila s Franom Pod-krujškoui. železniškim uradnikom, ki je znan pod pisateljskim imenom Harambaša kol zgodovinar in starinoslovec. Njegova biblioteka jo znana kot ena največjih v Sloveniji, kolikor se tiče predvojne dobe. CiOspo Podkrajškovo so poznali reveži povsod, koder je služboval njen inož. Nič narejenega ni bilo v njeni dobrodelnosti, vse je bilo samo neprisiljen izraz izredno dobrega srca. Ni dala siromaku samo kruha, dala mu je tudi dobro besedo, Ui gre po pesnikovih besedah bolj v slast od kruha in vode. In koliko ljudi je bilo deležnih darov njene dobrosrčnosti, ki niso potrebovali kruha, ki so pa bili lačni sočutne, umevajoče besede. Zato je bila pokojniea priljubljena pov.sod. kamor je prišla, in je imela tudi izredne uspehe, kadar jc zbirala prispevke v kateri koli narodni ali dobrodelni namen. O tem bi vedela mnogo povedati Družba sv. Cirila in Metoda, ki je štela gospo Podkrajškovo med svoje najboljše sotrudnice. Posebno se je radodarno«! gospe Podkrajškovo izživljala med svetovno vojno. Če je že v mirnem času zelo rada obiskovala bolnike in so jo po bolnišnicah dobro poznali kot zvesto obiskovalko trpečih, je med svetovno vojno izpustila uinlo dni. da ni obiskala ranjencev, dokler so bile razmere glede prehrane še toliko ugodne, da je mogla ranjencem kaj nesli. Dan na dan jo pekia doma pribol.jSke za ranjence, po petdeset tn več jih je obdarovala mar-sikak dan. In za vsakega je imela tolažilno besedo. V prvem letu vojne je bilo v Ljubljani med rnnfenci mnogo Poljakov, pa se je dogodil tale značilni dogodek. V sobi je ležalo več ranjencev; bili so poljski plemiči, a tudi kmetje tlačani. Pa se je nekoč začudil plemič: Gospa, vi gotovo ne veste, da je tistilo vojak, s katerim le tako prijuz-no razgovarjate In 11111 strezcle, navaden tlačan.c-Seveda vem — snj so mu zapuščenost in pomanjkanje bere z obraza! Pa prav zato je še bolj potreben ljubeznivosti.' Po svetovni vojni so je izselila iz Ljubljane in je živela večinoma v Zagrebu pri hčeri gospo Olgi poročeni z g. Vilkom Bizjakom, ki je iz neznatnih začetkov ustvaril znano največjo tovarno keksov v Jugoslaviji. Svoj zadnji dom je pa želela imeti v Ljubljani sredi naroda. čigar sreča ii jo bila tako pri srcu. Gospa Podkrajškovo. naj ti vse povrne On, ki si ga tolikokrat obdarovala, Uo te je svetal v obleki katerega svojih najmanjših bratov! -- Zadnja pot dr. Ivana Hoglcrja. Na državni praznik ob pol 3 popoldne se je razvil izpred mrtvašnice na Stari poti v Ljubljani na pokopališče pri Sv. Križu veličasten sprevod, ki so ga ie udeležilo oeromno število Ljubljančanov pa tudi podeželskega občinstva. Na zadnji poti smo namreč spremili priljubljenega ljubljanskega zdravnika dr. lvnna UOglerja. Hasi je bil pokojnik v življenju tih in skromen ter jo skrbel samo za zdravju svojih pacientov, vendar je njegov pogreb dokazal, kakšno veliko ljubezen si more pridobiti v najširših množicah skrben zdravnik. Po rt.rkvenih obredih jo spregovoril predsednik zdravniško zbornice dr. Meršol, ki je toplo opisal velike vrline pokojnika. V sprevodu jo bilo mnogo lepili vencev, za krsto pa so šli najprej trije pokojnikovi sinovi, ki so vsi v odličnih jioložuiili na Dunaju, nato številni stanovski tovariši pokojnika z dr. Meršolom na čelu. lekarnarji s predsednikom mr. I.euslikom na čelu, zastopnik mestne občine podžupan Ravnihar in nekaj občinskih svetnikov, predstavniki Pokojninskega zavoda, Trgovske bolniške in podporne blagajne, ravnateljstvo, uradnistvo in delavstvo Tobačne tovarne ter zastopniki raznih organizacij in slojev, katerim je bil pokojnik v svojem življenju zdravnik in zvest prijatelj. Len govor jc imel nad odprtini grobom dr. Martin Majcen, ki je pokojnika slavil kot vzornega zdravnika in plemenitega možn. Po-Rojnikn nuj »veti večna luč! Mi pa mu ohranimo blag spomin! — Pri težki stolici napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Joselove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Joselovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. OffI. ros. 8. tir. 00174/33. — Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi slekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku. Stari trg 0, Ljubljana. — Učiteljska zborovanja in pouka prosti dnevi. Menda noben stan v državi ne uživa večjih privilegijev kakor učiteljski stan. Nihče posebnih pravic učiteljstvu ne zavida, vendar pa zaradi njih ne bi .-mel čestokrat trpeti šolski pouk. Tako se redno dogaja, da ima učitel.jstvo vsak mesec navadno ob sobotah svoja zborovanja. Učitelj, ki se zborovanja udeleži, tisti dan nima pouka. In lako se dogaja, da zaradi učiteljskih zborovanj tisle dni Odpade vedno tudi verouk, četudi bi katehet rad poučeval. Katehet ima itak v vsakem razredu komaj po dve uri tedensko in mu že zaradi raznih cerkvenih in državnih praznikov veliko ur odpade. Včasih pa Javna zahvala! čutim se dolžnega zahvaliti se vsem gospodom zdravnikom in čč. sestram kirurgičnega kakor tudi internega oddelka splošne bolnišnice, ki so se z vso požrtvovalnostjo trudili, da so mi povrnili zdravje. Prav tako velja moja zahvala vsem gospodom, prijateljem in tovarišem, ki so mi s svojimi obiski lajšali bolečine. Ljubljana, dne 4. decembra 1037. Vujka Anton stavec, pridejo vmes še kake proslave in spominski dnevi, ko zopet ni pouka. Tako je verouk res skrčen nn minimum in katehet mora takorekoč loviti svoje ure. Zato bi prosili kr. bailsko upravo, da izda odlok, da smejo kateheti tisle ure, ki jih izgubijo zaradi učiteljskih zborovanj, drugo dneve nadomestiti. če jim je seveda to Časovno mogoče. Dozdaj namreč katehet teb ur ni smel nadomestili ob drugih dnevih. To bi bilo v interesu verouka, ki je v šoli najvažnejši predmet, a zaradi raznih okoliščin največkrat odpade. Prosimo kr. bansko upravo, da nam v tej zadevi ugodi. — Katehet. Qospe, ki jit) cenimo Biomalz - gospe so gospe, ki jib cenimo. Njih lica so sveža, oči blesteče — mlade so in ostanejo mlade! Težki časi? Bio-malz-gospe imajo zdravo kri, močno življenjsko voljo in sile dovolj zase, za otroke in za moža. BIOMALZ — Ljubljanski vclesejem bo imel v letu 1033 dve prireditvi, ki jim bo pokrovitelj Nj. Vel. kralj Peter II. Sf>onilndunski velesojem bo od 4. do 13. junija. Razstavljale bodo vse važne panoge industrije in obrta. priključena pa mu bo posebna razstava cest. Jesenski velesejem pa bo od 1. do 12. septembra. Obsegal bo več posebnih razstav s področja gospodarstva in kulture. — Za občinske volitve na Vačah je bila 30. novembra pri sodišču vložena in potrjena kandidatna lista JRZ s sedanjim županom .ink. Kimov-cem na čelu. Kakor v Litiji tako tudi na Vačah ne ho druge liste, kar jasno priča, da je ljudstvo •INS in drugim opozicijskim strančicain za vedno obrnilo hrbet. — Naši izseljenci se pri vsaki priliki spominjajo svoje domovine tudi z dejansko ljubeznijo, da fiomagajo svoji domovini v raznih stiskah in težavah. Tako so tudi Ob priliki težkih vremenskih nesreč, ki so zadele razne kraje na Dolenjskem, začeli zbirati darove med seboj, da bi poslali pomoč prizadetim farani. Te dni je poslala uprava . Amerikanskega Slovenca v Chicagu, Družbi sv. Rafaela ček za 322.68 dol. s prijiombo. da se ta zbirka razdeli med prizadete župnije po Dolenjskem. V odboru pomožne akcije so bili g. Leo Mladič, doma iz Žužemberka, gospod Viliam Bo-golin, doma iz Cerkelj pri Brežicah, in gospod Ivan Jerif, doma iz Regerče vasi pri Novem mestu. Darove so nabirali g. Anton Bogoliti. Ivana Mladič. Knrlina Pičman, Frank Kozjek in Peter čemažar. Družba sv. Rafaela bo razposlala lo svo-to prizadetim župnijam po določilih odbora, ki je darove zbiral. S tem se pa javno zahvaljuje požrtvovalnim našim rojakom v Chicagu za blagohotno podporo, ki bo zelo dobrodošla, da olajša bedo težko prizadetih naših Dolenjcev. Ljubljana f V IN 6 V S f EK L E NIC A H / ^ (GORNJA RADGONA — Ljubka mladost izgine z lasmi. Ali ste že kdaj pomislili. ako ste opaz.ili prve šopo las v glavniku? Ali je treba, da do tega pride, da sčasoma nastopi |>o|iOlnn pleša? Ali ue bi vendar že prej nekaj ukrenili, da bi obdržali lepe lase? Zelo malo. in kar je zdravo je treba, da se obdrži rast las. Nekoliko kapljic dnevno Silvikriua — lo je vse. kar jldne za naše malčke, zvečer ob 8 pa za odrasle: obakrat v samostanski dvorani. Miklavž bo sprejemal v nedeljo ves dan v samostanu. 1 Nova zastava za f a n t o v s k o k o n g r e g a -c i j o v Sostreni je te dni razstavljena v izložbenem oknu Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Po načrtu prof. St. K r e g a r j a v št. Vidu so jo vezi« šolske sestre v Ljubljani nad Ljudskim domom. Zastava kaže mikavno, povsem izvirno risbo, živahno barvitost, spretno izvršitev; ročno delo je odlično. Kovinski nastavek je naredil pasar g. Dernovšek. — Vredno pogledati I — K. Akademski klub montanistoV vabi na X. jubilejni »Skok čez kožo« ::: Tabor - 7. decembra 1937 ::: 1 Katoliško rokodelsko društvo vabi vse svoje člane, mojstre in pomočnike, da se udeleže pogreba blagopokojnega gosp. Alojzija Erjavca, čevljarskega mojstra. Pokojni gospod mojster si je pridobil mnogo zaslug za društvo žo pred petdesetimi leii, ko so si rokodelci zidali Rokodelski dom. Pogreb bo danes ob dveh popoldne iz Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta, o« pokopališče k Sv. Križu. Društvo se udeleži pogreba z zastavo in vabi k udeležbi tudi gospodo pevce. Blagopokojnega mojstra priporočamo v molitev in blag spomin! 1 Odbor Slov. kat. akarl. starešinstva obv»šča svojo člane, da sv. maše zadušnice za pok. p. dr. R. Čebul,jeni v cerkvi Marijinega Oznanjenja (oo. frančiškani) v nedeljo, dne 0. dec. ne bo ob tri četrt na 7, temveč šele ob pol 8 zjutraj (tri četrt ure pozneje). I Dar mestnim revežem. Ga. Kirbisch Po!i-ksena je darovala za most. reveže 700 din namesto vencev na grobove ge. Svetel Marije in gg. Bizjaka Filipa in dr. Iloglerja Ivana. — G. primarij dr. Ivan Jenko pa je pokloni) v spomin dragega tova-riša-prijatelja dr. Ivana Hoglerja 200 din revni družini za božič. Mestno poglavarstvo se darovalcema za plemeniti dar najlepše zahvaljuje. I Vodstvo v razstavi bratov Subicev bo v soboto, 4. decembra ob 15; vodi g. I. Zormau. V nedeljo, 5. dec. ob U vodi g. dr. Štele. 1 Razohnšanje reklamnih plakatov nad cestami in ulicami prepovedano. V Ljubljani se Je razpasla grda navada, da razna društva razobešajo nad cestami in ulicami reklamne, bodisi platue.no ali papirnate plakate, kar zelo kvari lepoto ulic. To navade so se začela jx»služevati že celo podeželska društva. Zato mestno poglavarstvo za bodoče ne I K) dovoljevalo nobenih takih neokusnih reklam več in je torej vsako izobešanje sličnih plakatov čez cesto projiovedano. 1 Podporna zadruga drž. polic, nameščencev in upokojencev dravske banovine v Ljubljani priredi dne 8. januarja 1038 pod pokroviteljstvom bana dravske banovine gospoda dr. Marka Natlačena na Taboru običajno letno dobrodelno prireditev z bogatim srečolovom. Ker je čisti dobiček namenjen za podporo bolnim članom zadruge, njih svojcem in sirotam, prosimo cenjeno občinstvo, ustanove in drugo organizacije za blagohotno naklonjenost ob priliki osebnega ali pismenega vabljenja. 1 Poskusite mariborsko Wiignrerjevo hrenovke, katere so soSnate ter dnevno sveže. Dobite jih samo v delikatesi Jane, Židovska. I Izsiljevnlna afera. Neki ugledni trgovec in posestnik z Viča se je zatekel na ljubljansko policijo s prošnjo, naj ga ta zaščiti pred dvema nevarnima izsiljevalcema. Oba izsiljevalca, ki sta bila žo večkrat kaznovana zaradi podobnih zločinov, sla namreč grozila temu posestniku, da mu napravita velik škandal zaradi njegovega nemoralnega- življenja. Skušala stu prestrašiti tudi po-sestnikovo sestro. Posestnik, ki ni imel drugega greha nad sebo.j, kakor da je tema dvema barabama včasih podaril kakšno cigareto ali 50 par, se je seveda bal, da ne hi nastal javni škandal, zakaj ljudje bi kljub temu utegnili govoriti to alt ono. Oba potepuha sla sedaj na policiji priznala svoj prav zanimivi načrt, kako sta hotela nedolžnega posestnika Izrabiti in izsiljevati. Podobnih afer je v Ljubljani še več in največkrat zaradi njih trpe povsem neprizadeti ljudje. Naš narodni dohodek Iz ekspozeja finančnega ministra g. Dušana Letjco posnemamo cenitve našega narodnega dohodka v letu 1937. Finančni minister si jo hvalevredno stavil v nalogo vsako leto zbrati podatke o našem narodnem dohodku, kar je zelo važno zlasti za proračunsko debato, ki se bo v kratkem začela. Prva cenitev našega narodnega dohodka datira iz leta 192G, druga cenitev pa iz leta 1935, ko je sedanji finančni minister g. Dušan Letica dal novembra nekatere sumarično podatke v svojem ekspozeju za proračun 1936-1937. V ekspozeju Taksne olajšave za menice mobilizacijskih kreditov Kakor smo že poročali, je ministrski svet na svoji seji dne 25. novembra 1937 sprejel uredbo o taksnih olajšavah za menice v specialnih, mobilizacijskih kreditih, ki jih bodo dale privilegirane denarne ustanove za mobilizacijo kmečkih terjatev. Uredba je sedaj objavljena v »Službenih novinah ■t. dne 2. decembra in določa naslednje: Uredba o taksnih olajšavah za monične zadolžitve denarnih ustanov in zadrug po specialnih kreditih pri državnih denarnih ustanovah. Narodni banki iu Priv. agrarni banki. čl. 1. V zvezi s predpisi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov z dne 26. septembra 1936 za oskont • menic pri Narodni banki, drž. denarnih ustanovah in Priv. agrarni banki bilo v svrho deblokiranja vlog, bilo v svrho mobilizacije terjatev pri Privilegirani agrarni banki (cosi.ja, boni, 3% obveznice) se morejo denarne ustanovo in gospodarsko zadrugo poslužiti meničnih blankotov. taksiranih r takso 10 din, v kolikor ni manjša normalna zak. taksa. Čl. 2. Menični blanketi z zmanjšano takso iz čl. 1 te uredbe se morejo porabiti samo v primerih, ko reeskontna ustanova ob priliki sklopa o eskontu izrečno odrodi. da gre za vrsto kredita iz čl. 1 te uredbo in da jo zato upravičeno izkoriščanje olajšav po tej uredbi. 01. 3. Denarne ustanovo in zadruge, ki so želo okoristiti z ola jšavami iz to uredbe, morajo na meničnem blankotu označili, da se nanaša obveznost, izpisana na lom blanketu, na specialni Uredit iz 21. 1 te uredbo. Čl. 4. Ta uredba stopi v veljavo z dnem objavo v .»Službenih novinah - in bo veljala vse dotlej," dokler no bo izrecno ukinjena. Svetovna trgovina pada Vojni zapletljaji na Daljnjem vzhodu niso toliko škodovali japonski Irgovini, ker jo prizorišče boja na kitajskih tleh. To seveda povzroča polog velikih človeških žrtev na Kitajskem tndi občutno gospodarsko škodo. To so pozna zlasti v zunanji trgovini, za katero posnemamo iz zadnjega statističnega mesečnika Zveze narodov naslednje podatke: Meseca julija 1937 jo znašal uvoz na Kitajsko šo 124.14 milij. dolarjev (povprečno mesečno 1936 78.46 milij. dol.), nato pa jo stalno padal: znašal jo avgusta samo šo 55.47, septembra 34.14, oktobra 36.33^nilij. dolarjev. — Slična je slika pri izvozu. Juliji 1937 je znašal še 88.78 milij. (1936 povprečno mesečno 79.88 milij.), nato se je avgusta znižal na 4R32f Septembra zopet dvignil na 67.16, oktobra pa zopet, zmanjšal na 48.73 milij. dojarjov. Za primerjavo navajamo šo, da jo lani znašal uvoz septembra 80.39, izvoz pa 59.53 milij. dol. (navedeni dolar je imel oktobra 1937 vrednosti okoli 30 ameriških centov). Zaradi velikega zmanjšanja kitajsko zunanje trgovino, kakor tudi splošnega zmanjšanja obsega svetovne trgovine, izikazujc statistika Zvezo narodov za 3. četrtletje zmanjšanje svetovne trgovino. Indeks na podlagi conitov v zlatih dolarjih jo znašal v 3. četrtletju 1937 46.7 (vrednost v lotu 1929 je vzeta za 100), dočim jo znašal v 2. četrtletju 1937 še 17.5, v 3. četrtletju lani pa 37.1. ★ Povišanje železniških tarif in lesna industrija. V Belgradu jo la te"don zasodala stalna delegacija jugoslovanskega lesnega gospodarstva, ki jo zlast: obravnavala povišanje železniških tarif. To povišanje tarif prihaja v času, ko se že opaža staino nazadovanje cen lesa na vseh.svetovnih tržiščih. Tudi je izvoz iz naše državo v oktobru in novembru znatno padel. Torej kažejo vsi znaki, da gremo novi krizi lednega gospodarstva nasproti iti da v tem trenutku ni opravičeno povišanje železniških tarif. Izvoz tobaka v Francijo. Monopolska uprava razpisuje za 13. doc. licitacijo za prevoz. 300.000 kg tobaka iz Sušaka, Splita in Dubrovnika v Marseille. Dobave: Strojni oddelek drž. železnic v Ljubljani sprejema do 6. decembra ponudbo za dobavo manesmanovih cevi, gradbeni oddelek pa do 7. decembra za dobavo U-nosilcev, vijakov z maticami in vodovodnih cevi. za proračun 1937-1938 je finančni minister navedel podrobno podatke o našem narodnem dohodku za lota 1026, 1931, 1935 in 1936 Sedaj pa navaja tudi že podatke za 1937. Iz teh izvajanj jo razvidno, da jo znašal naš narodni dohodek: 1926 69.608 milijonov din, 1931 42.041 milijonov din, 1935 37.580 milijonov din. 1936 '12.300 milijonov din, 1937 44.300 milijonov din. Licitacije: Dne 4. decembra bo v iutendanturi štaba dravsko divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 95.200 kg koruze, ter dno 4. in 20. decembra za dobavo ljudske hrane (krompir, fižol, .svinjska mast, olje, kis, kava, čaj in dr.); dno 10. decembra pa v inženerskem oddelku za zgradbo stražnice v Zalogu. Ekonomist, Zagreb, prinaša v novembrski številki aktualni članek o načrtu zakona pooblaščenih gospodarskih svetnikih, nadalje o šušmaratvu, o Feniksovi dolžnosti glodo poravnanja škode iz elementarnega zavarovanja, o prisilni konverziji življenjskih zavarovanj v tujih valutah in zlatu in kritiko Marksove teorije zemljiške rente. Vsebuje tudi več zanimivih beležk in ocen. Likvidacija. Tržaški listi poročajo, da je odrejena likvidacija Zemljiško-kreditnega zavoda v Istri, ki je bil ustanovljen pod Avstrijo lota 1881 ter je veliko pripomogel k uspešni in ceneni preskrbi Istro s hipotokarnimi posojili. Po statistiki za 1913 jo imel v obtoku zemljiških zastavnih listov za 32.2 milij. kron, kar jo pomenilo za tedanjo čase izredno veliko za tako majhno pokrajino, kol jo bila Istra. Borza 3. decembra. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt nespremenjen: v Ljubljani na 238 den., v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80. Avstrijski šiling je ostal nespremenjen: v Ljubljani na 8.68-8.78. v Zagrebu na 8.65-8.75, v Bol-gradu na 8.6555—8.7555. Grški boni so beležili v Zagrebu 27.65—28 35 v Belgradu 26.45—27.15. Italijansko lire so nudili v Zagrebu po 2.28. Nemški čoki so ostati nespremenjeni na 13.90 no 14.10, nadalje so beležili v Zagrebu za sredo in konec decembra 13.88-14.08, za sredo in konec januarja 13.87-14.07, za konec aprila J3.85-14 05. Devizni promet je znašal v Zagrebu 4.075.738. v Belgradu 6.618.000 din. Belgrad izkazuje v efektih prometa 1.065.000 din. Ljubljana — tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2396.16—2410 76 Berlin 100 mark............1736.53—1750.41 Bruselj 100 bolg............732 95— 738.01 Curih 100 frankov............996.45—1003.52 London 1 funt.......214.96— 217.02 Newyork 100 dol. ....'.. 4278.51—431482 Pariz 100 frankov...... 146.06— 147.50 Praga 100 kron ......151.54— 152.64 Trst 100 lir........225.95— 229.03 Curih. Belgrad 10, Pariz 14.685, London 21.6025, .\cwyork 432\'„, Bruselj 73.55, Milan 22.75, Amsterdam 240.40. Berlin 174.15, Dunaj 79.90 (81.170), Stockbolm 111.375, Oslo 108.55, Kopenhagon 91.425 Praga 15.21, Varšava 81.80, Budimpešta 86.25. Carigrad 3.50, Atene 3.95. Bukarešta 3.25, Heleingfors 9.55, Buenos Aires 127'/,. Vrednostni oaoirii Ljubljana. 7% inv pos. 95.25—96. agrarji 54.50 do 55.50, vojna škoda promptna 419—420. bogi obv. 78.50—79.50, \% sov. agrarji 51.25—53, 8% 'Bler. pos. 9-1-95, 7% Blor. pos. 85—86, 7% pos. DHB 110—101. Trboveljska 220—240. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 95 den., agrarji 54.50 den., vojna škoda promptna 419.50— 120, bogi. obv. 78.50 den.. dalm. agrarji 76.50 don„ 4% sev. agrarii 54 den., &% Bior pos. 93—91, 7% Blor. pos. 8-1 den., 7% pos. DHB 100 don.. 7% slab. pos. 88 den. — Delnice: Narodna banka 7.500 den., Priv. agr. banka 214—217, Trboveljska 210—240, Gulmann 50 don., Danica 50 den., Tov. sladk. Reč-kerek 650 bi., Osj. sladk. tov. 165 dou., Dubrovnika 400—420, Jadr. plovba 400—450, Oceania 380 den. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 96.50— 97.50 (97, 9(5), agrarji 54.50 don., vojna škoda promptna 418.25—419.50 (419), bogi. obv. 78.75— 79.50. dalm. agrarji 76.75—76.85, i% sov. agrarji 55don., 8% Bler. pos. 94 bl„ 7% Blor. pos. (84.50), 7% pos. DHB 100 den. — Delnice: Narodna banka 7.500 bi., Priv. agrarna banka 213—213.50 (drobni komadi). Dunaj. Na podlagi ugodnejših poročil z inozemskih borz jo bila tendenca nekoliko prijaznejša. Tečaji v kulisi beležijo delno izboljšanje, vendar je bilo to izboljšanje malenkostno, kar jo ustre- Kai le »Hjcm&i z« Ze 50 let proizvaja ■»Bat^-zdra* vila. Od tega Časa »Sove«« vztraja v borbi proti trpljenju človečanstva. Danes je ■ 8ayc*« svetovno podjetje, čigar glas sega na vse kontinente sveta. Mtd mnogimi neogibno potrebnimi zdraviti, ti so raznr.tfa stavo firm* »flay««» J* rudi Aspirin for popularen prrparat proti rrvmatizmu. pr* t> tajrnju in 6otrčtni. Aspirin jt zadnjih lo fe! u oBtiSi ta6tet najhofj razširjeno zdravita na svfttt. Aspirin PROIZVOD ZAUPANJ OflM |t registriran pod Sp. br. 7)1 od 17 «v|ti-voljska 24.80, Alpine 42.55, Rima Muranv 73.75, Sleyr-Daimler-Puch 216. Žitni trg Nori Sad. Pšenica bč 174—176, srem. 174—176, slav. 175—177, ban. 170—177, bč. ladja Tisa in ladja Begej. noizpr. Vse ostalo neizprem. Tendenca noizprem. Promet srednji. Sombor. Pšenica: bč., bč. okol. Sombor 173— 175, gor. bč. 175—177, srčni. 172—174, slav. 17" 175, ban, 169—170. gor. ban. 174—176, bč ladja kanal 175-177. bč. ladja begej 174—176, bč.. ban. Tisa vlačilec 175—177. — Moka: bč. Og, Ogg 272.5 2S2.5, 252.5-262.5, 237.5—247.5, 217.5—222.5, 180 do 190, 127.5—132.50. — Tendenca prijazna. Promet 20 vagonov. Živina Miklavžev glavni Jetni sejem v Novem mestu dno 30. novembra: Na sojem jo bilo prignanih «81 glav goveje živino, 69 konj. 2 žrebeli, in pripeljanih 1070 prašičev. Cona vsoj živini jo nazadovala •od 1--1.50 din pri kg živo teže in to pri govedi in prašičih. Tudi cena mladim pujskom je znatno padla za 30—50 din pri glavi. Povprečno so jo kupovala in plačevala goveja živina po 4—4.50 din pri kg živo tože, prašiči pa od 5—6, prav lopi špeharji 'tndi 7 din za kg, in to slednjo lo v zasebnih kupčijah. Prodano je bilo 56 glav govedi, 8 konji in 340 pretežno mladih pujskov od 40—90 din pri 8 tedenski starosti. Najboljša klavna živina jc dosegla največ 5 din za kg. Piui Blokiranje elektrifnih naprav zaradi radijskih motenj. Uprava ptujsko po?-te jo prijavila mostnemu poglavarstvu, da povzročajo noblokirani električni aparati lako hude motnjo, da jo radiosprejfm nemogoč. V smislu zakona o pošti jo pozvala policija z razglasom lastnike raznih električnih naprav, da jih v roku 7 dni blokirajo. Policija jo opozorila motilco tudi na kazenski zakon, ki določa za brezbrižne in namerno motilco strogo kazni. Mod hudo motilco spadajo ludi električni masnžni aparati, električni sesalci prahu, električni sušilci las, ventilatorji, električno črpalke itd. Odposlanec-radiokontrolo bo pregledal vse molorjo in bo lastnike noblokiranili naprav prijavil v kaznovanje, kor so bili vsi dosedanji pozivi brez uspeha. Miklavž kupuje v Cirilo ni. Nesnan avlomobilist jo povozil 78 lotno Princi Marijo Iz Zabovec pri Sv. Marku pri Ptuju ter jo pustil hudo poškodovano na cesti. Ubogo starko so prenesli v ptujsko bolnišnico. Brezvestnega šoferja zasleduje orožništvo. Panevropska konferenca Ljubljana, 3. decembra. Na Dunaju je bila od 25. do 27. novembra panevropska konferenca, ki ji jo predsedoval voditelj panevropskoga gibanja Coudonliove-Kalorgi, prisostvovali pa .-o ji zastopniki iz številnih ovrop skih držav. Častni predsednik jo bil avstrijski prosvetni minister dr. Ferntner. Jugoslovansko delegacijo jo vodil naš bivši dunajski poslanik dr Milojovič. Izmed Slovencev pa sta so to konference udeležila univ. prof. dr. Franc, Štelo in odvetnik dr. Ferdinand Majaron, ki je tajnik ljubljanske panovropske organizacijo. Konferenca na Dunaju so jo delila na dva dola. V prvem dolu jo konferenca obravnavala vprašanje potrebno reforme pouka zemljepisja. zgodovino in kulturno zgodovine. V komisijah jo aktivno sodeloval prof. dr. Stole, katerega delo in predloge jo s priznavanjem omenilo tudi avstrijsko in sploh evropsko časopisje. Polog tega jo bila šo soja osrednjega odbora Panevropske unijo, pri kateri sta sodelovala za Jugoslavijo dr. Milojovič in dr. Ferdinand Majaron. Jugoslovani in Čehoslovaki so načoli vprašanje, kako panovropsko idojo šo bolj razširiti in pa spremembo statutov. Vsa ta vprašanja bodo pretresalo posamezno narodne organizacijo. Vsi delegati so bili nalo sprejeti pri avstrijskem ministrskem predsedniku dr. Sehuschniggu. njim na čast pa jo priredil prosvetni minister dr. Porntiinr kosilo. Enako jih jo povabil na kosilo dunajski župan dr. Schmitz. Na kongresu jo Imel pri otvoritvi naš delegat dr. Milojovič krasen nagovor, ki jo hil splošno opažen tudi v evropskem tisku. Jugoslavija so jo na tem kongresu afirmirala kot pristašinja splošnega pomirjonja mod evropskimi narodi in panovropsko ideje. Trbovlje Proslava sv. Barbare, zaščitniro rudarjev bo prihodnjo nedeljo. Zjutraj bodo na vseh obratih izplačevali običajno Barbarino nagrado po 30 din za rudarja. Potom pu bo izpred glavno pisarno sprevod z zastavo in godbo nn čelu v župnijsko cerkev, kjor bo ob pol enajstih slovosno cerkveno opravilo po namenu rudarjev. Žo dolgo lot som niso bili rudarji toliko zaposleni kot letos. Podjetje skoraj no more ustreči vsem naročilom. Zn nekaj dni so žo col« ustnvlli oddajo deputatnega premoga v Trbovljah, toliko jo bilo naročil od zunaj, zaloge pa so vso izčrpano. V toh razmerah rudarji lažo izhajajo in šo upajo na izboljšanje. Sv. Miklavi obiile tudi lotos Društveni dom v nedeljo popoldne ob pol štirih. Naročila so sprejemajo v prodajalni društvenega konzuma. Kino V Društvenem domu predvaja v sobolo zvečer ob 8 in v nedeljo ob 6 kratko zabavno iu poučno filme po znižanih cenah. V nedeljo zvečer ob 8 in naslednjo večere in šo na praznik pa bo predvajal film ^Princesa Dagmar^. Zanj so po sobno zanima ženski svet, saj obravnava posebej dekliško vzgojo in šport, vesele in tragično doživljajo mladega doklota. Kulturni obzornik Dr. Ignacij Lenček: Dobiček kol brezdelni dohodek Poglavje iz teme o dobičku in dobičkarstvu. Ljubljana, 1937. Str. 36. Cena 8 din. Autor te znanstveno razprave je načel vprašanje, ki jo danes zelo aktualno in malo pojasnjeno: vprašanje o dobičku in dobičkarstvu s stališča katoliških moralnih načel. Današnjo brezmejno in brezobzirno hlepenje in stremljenje po čim večjem dobičku z vsemi pogubnimi posledicami na gospodarskem in socialnem polju nas. stavi pred vprašanja, kdaj je dobiček nravno upravičen in dovoljen, kakšen, do katero mero, kako pridobljen itd. V razpravi konstatira auktor najprvo noodinost in neenotnost žo v pojmu dobička samem, analizira posamezna pojmovanja ter opredelbo in se odloči za pojem, ki vsebuje po-šlen zaslužek in probitok. Glede načelno upravičenosti zaslužka, ki jo dohodek od dola, ni dvoma. Tu gre le za moro in višino zaslužka, in sicer no samo za minimalno, ampak tudi za maksimalno, o čemer so je dosedaj premalo razpravljajo. Pač pa je načelno troba rešili vprašanje o upravičenosti prebitka, lo je dohodka brez dela. To vprašanje pa je dol širšega vprašanja o brezdelnih dohodkih sploh. Na podlagi etičnih načel in okrožnico (Juadragesimo anno dokazuje razprava načolno upravičenost takih dohodkov in načelno neupravičenost nasprotnega mnenja ter njegovih dokazov in osnov. Razprava loči resnico od zmoto v znanih geslih: kjer je dobiček, tam jo zguba, vsak ima pravico do sadu svojega dola itd., določuje smisel in pomen Citatov iz Svetega pisma, o kalerih so je zdelo, da zavračajo dohodke brez dela, tor pojasnjuje pravi nauk sv. Tomaža Akvinskega tor cerkvenega učltoljstva. Razprava jo pisana jasno in prepričevalno. Prav jo v podnaslovu rečeno, da jo to lo ono, uvodno, poglavje iz obširnega kompleksa vprašanj, ki čakajo odgovora, ki bo upošteval današnjo gospo darsko in socialno razmere. Knjižico je dobiti v Jugoslovanski knjigarni. Dr. K. »i« Prof. .Taroslav Bidlo umrl. — Smrt. neizprosno kosi mod najboljšimi čoškimi vseučiliškimi profesorji. Za rektorjem Weignerjem jo zdaj umrl svetovno znani zgodovinar dr. J. Bidlo v starosti 69 lot. S tem jo filozofska fakulteta izgubila lotos drugega svojega zgodovinarja: kar jo pomenil dr. Pekač za raziskovanje Češko zgodovino, to je pomenil dr. Ridlo za splošno slovansko zgodovino. Koliko naših profesorjev je izšlo iz njegovo šole! Prof. Bidlo jo sicer začel kot. zgodovinar domačo zgodovine, saj so jo po študijah v Potrogradu, Moskvi in v Krakovu habilitiral lota 1900 z razpravo o :>češki bratski enoti*-, tor je poznojo izdal šo tri zvezke o -.čeških bratih v izgnanstvu-:. Toda kmalu razširi svojo delo na vzhodno vprašanje tor raziskuje bizantinsko kulturo (njen vznik in pomen, monografija) in Pot sv. Cirila in Metoda v Carigrad*. Največjo in najpomembnejšo pa je njegovo delo -Zgodovina SI o v a n s I v a- (Historie slovanstva). ki je postavila toniolj primerjalni slovanski zgodovini sploh. Posebno pozornost jo prof. Bidlo posvečal Rusiji, kateri je posvetil monografijo »Zgodovina llusije v XIX. veku«. Kot prof. Pekur je tudi on napisal za srednje šole učno knjigo: --Zgodovina srednjega in novega veka do lota 1648. — Toda prof. Bidlo jo zaslužen kot znanstveni organizator: bil jo prods. zgodovinskega vzhodnoevropskega drušiva, član raznih znanstvenih ino-stranskib akademij (ludi zagrebške), bil v pro-zidiju Slovanskega ustava v Pragi, član Češko akademije itd. S svojimi slovanskimi stiki jo predstavlja) znanstveno središče slovansko iiislorio-grafije. Bil jo ludi dobri poznavalec slovensko zgodovino, ki jo je raziskoval z isto ljubeznijo kakor ostalo slovanske zgodovine. V Češki akademiji znanosti in umetnosti (IV. razred) so so to dni vršilo volitve za nove člane, ker je izpraznjenih več mest. Kandidati za člano so bili pisatelji Kopta. Vachek, Weis, ,1. Kara-sek, župnik Deml in mladi kalol. pisatelj J. čep. Največ glasov jo dobil Karasok. najmanj \Vcis. Toda pri trikratnih volitvah ni nihče dobil predpisane večino ter bodo lako izpraznjena štiri mo-sla ostala prazna do prihodnjega lota. Pri tej priliki jo akademija podelila tudi svoio lotno, nagrade: 5000 kč gonoralu Rudolfu Medku za roman »Nanking , 3000 kč pesniku ruralislu J. Č a r k u za zbirko .»Vse bajte«, 2000 kč pa pesniku J. š i ni a n k u za zbirko pesmi *Dan na dane. V glasbenem oddelku je dobil drugo cono 3000 kč ljubljanskemu občinstvu znani skladatelj .Botro Smrti' Karel Rudolf za kvartet. za gosli op. 37, daljo V. Potoržilka za partituro za orkostor na gosli op. 31, ter 2000 kč Fr. Suchy za oratorij -vOolsomani«. Prva cona ni bila podeljena. Poleg (ob nagrad so bilo podeljeno šo nagrado iz drugih fondov, ki jih upravlja Akademiju. Jugoslovanski biseri. Izšla je te dni jesenska številka mariborske tujsko-prometne in turistične propagandno revije »Jugoslovanski bi-seri«, bogato, okusno in poučno ilustrirana kakor vse dosedanje. — .Trgatev v Slovenskih goricah« in poročilo o i. banovinski sadjarski rakavi in sadnem sejmu v Mariboru se nanašata na mariborsko pokrajino, francosko pisan članek poroča o novoustanovljenem mestnem muzeju v Ljubljani, vse ostalo gradivo pa izključilo dola propagando za le.po mesto Celje, in njegovo gospodarsko območje, tako du se la številka, katere naslovna slika je tudi Maribor zamenjala s Starim gradom celjskim, lahko imenuje »celjska številka«. članki .Celjske znamenitosti«, »Oljski strop«, »Ceijo kot turistično središče v Savinjski dolinic so namenjeni propagandi za most o samo; -Hmeljarstvo«, zlata rožica savinjska, nas polje v Žalec, zemljepisno središče Celjsko kotline; »Stari vinogradi ob Gornji Savinji« (Mozirje, Rečica, Ljubno, Gornji grad) bodo zbudili pozornost vsakogar, ki 60 zanima za zgodovino in razvoj slovenskega vinogradništva; elanok »Ob Savinji v Rimskih toplicah« nas vodi po najstarejšem zdravilišču v Sloveniji tjadoi/Jiva bistre Savinje v Savo pri Zidanem mostu. Gospodarski del te številko jo enako pester kakor uredniški ter živo prikazuje poslovni svet celjskega mosta Uprava revijo je začno s lo številko poslala kavarnam, hotelom in restavracijam lično izdelane mapo, tako da bo revija po juvnih lokalih odslej imela tudi svoj domek — urednik dr. Fr. Mišič poroča, da bo spomladi izdal drugi del propagandne knjigo V porečju bistre Savinjec v povečanem obsegu teksta in slik ler vabi k prednaročilu. — »Jugoslovanski biseri« izhajajo v Mariboru šestkrat na loto ler stanejo lotno samo 60 din. V interesu napredovanja našega tujskega prometa in turizma, v interesu razširjenja in poglobitve ljubezni do naše domovino je treba revijo toplo priporočiti vsestransko. Tihi junaki brez orožja Film odkriva junake brez meča in zastave Film o Pasteurju Pred kratkim so listi na kratko, v nekaj vrsticah, poročali o žalostni, pretresljivi smrti kontaj tridesetletne ameriške zdravnice tir. Ane Pabstove, ki se je več let bavila z bakteriološkimi poskusi v osrednji bolnišnici v Washingtonu. Preskušala je cepivo proti meningitisu, vnetju možganske opne. se pri tem ranila in zastrupila. Vedela je. da zanjo ni rešitve in da bo morala v dveh dnevih umreti Ta dva dolga dneva v pričakovanju smrti je opazovala razvoj te strašne bolezni nn lastnem telesu in vestno zapisovala vsa opazovanja, notranja in zunanja S tem junaštvom in hladnokrvnostjo jo dala zdravnikom dragocenih podatkov za nadaljnje pobijanje bolezni. umrla je z visoko zavestjo, da je storila nekaj za človeštvo. Ta primer tihega znanstvenega junaštva, ki ga je na svetu kljub zunanji površnosti in praznoti življenja še veliko, je šel mimo svetovne javnosti neopazno, kakor že toliko drugih podobnih zgledov v tujini in pri nas Svet hoče danes smrti v masah, hoče tisočev mrtvih, hoče revolucij in krvavih požarov. Edino ob tem trpljenju in umiranju stotisočev in milijonov vidimo nekaj junaštva, smisel za osebno žrtev posameznika, naj je ta žrtev prinesla človeštvu še toliko koristi, sino docela izgubili. Današnji človek pozna le še junake reklame, junake hrupnih dogodkov, pozna vojskovodje in meše-tarje z usodo narodov, izgubil pa je spoštovanje in celo vednost o tistih, ki so s svojim delom, prizadevanjem in ustvarjanjem v znanstvenih delavnicah in po bolnišnicah iskali za nebogljeno človeštvo rešitve pred boleznimi, ki so dotedaj za svet pomenile lxižjo kazen, kateri ni bilo mogoče uiti. Če se jc povprečna življen jska doba na svetu, zlasti pa v Evropi, v zadnjih 50 letih podaljšala za 30 odstotkov, ni to zasluga vojskovodij, športnih rekorderjev in mogoeni-kov, marveč zasluga brezimnih junakov iz znanstvenih posku.ševalnic. / vseučilišč, iz podstreš-nic, s klinik in iz norišnic. Ti s svo jim znanstvenim dolom in iskanjem nisn koristili sebi kakor vojskovodje. ki so spravili pod zeml jo cele narode, marveč so reševali človeštvo. Niso si nabrali slave in denarja, marveč so po večini umirali revni in od širokega sveta nepoznani. Sadove njihovega dela u/ivn slehrni človek na svetu — a koliko jih med milijoni ve, komu dolgujejo hvalo za to. da se jim ni treba bati smrti zaradi stekline, zaradi koza. zaradi pegastega logarja, zaradi sto drugih bolezni? Ti možje so junaki brez bojišč, brez zastav, brez odlikovanj. Med utemeljitelje moderno zdravniške znanosti in med njene največje duhove spada Francoz Ijouis Pasteur, ki ga poznamo najbolj kot izumitelja cepiva proti steklini. Pasteur. v zgodovini eden najznačilnejših primerov velikega učen jaka z globoko vero. ki ga je krepila v težkih urah znanstvenih dvomov in nejasnosti, je s svojimi neštetimi odkritji postavil temelje vsej sodobni zdravniški vedi. Njegova znanstvena dognanja so razburila ves svet v drugi polovici devetnajstega stoletja, vzbudila ogorčene spore, nasprotovanja in spletke. Njegova življenjska in znanstvena pot je bila trnjeva in polna žalostnih pretresov, kakor morda ni bila pot nobenega učenjaka: rlvom o lastnem delu, besno sovraštvo stanovskih nasprotnikov, omejencev in j>evernikov. Razglasili so ga za špekulanta, za sleparja, preganjali so ga kakor žival, toda pri svojih omejenih sredstvih in možnostih ni mogel svetu dokazati, du so njegove trditve pra- vilne Na eni strani se je bojeval z bacili in mikrobi, da bi jim iztrgal iz klešč oblast nad človekovim življenjem, na drugi strani se je moral bojevati za svojo znanost, za svoje ugotovitve, /a svojo znanstveno čast. Ta boj je bil hujši, kakor boj s smrtjo in bacili. Da ni bilo vere — Pasteur je pogosto povedal, da je veren kakor star Bretonec in da bo, če učaka še nekaj let, postal zaradi vedno globljih znanstvenih spoznanj veren kakor stara Bretonka — bi bil v tem boju obupal. Uničil bi bil skoraj srečo sebi. svoji ženi in edinemu otroku — vse za znanost in za blagor človeštva, ker je z vido-vitostjo fanatika slutil resnico in pravo pot, po kateri bo vsaj delno zmagal nad smrtjo. Redki spomeniki, ki so jih Pasteurju postavili tn in tam, priznanje učenjakov, knjige — vse to širokim množicam malo ali še rajši ničesar ne pove o tem junaškem znanstvenem in človeškem boju. Ponazoriti tako življenje, tako drlo in njegov pomen človeštvu, ki ima od njega korist, je zmožno danes samo eno oblikovalno sredstvo na svetu: film, ki jc dostopen vsem in nemo govori v vseh jezikih. Če je film oveko-večil toliko praznili postav, pojuvov in kreatur, zakaj ne bi izpolnil svoje dolžnosti vsaj enkrat tudi do pravih junakov in veličin človeštva? Amerikanci, ki so se v svojem filmu zadnje čase začeli obračati k resnim, globljim snovem in k ponazarjanju velikih zgodovinskih in drugih dogodkov v resni, stvarni obliki, brez pompa, so zdaj poslali v svet film o življenju in delu Loti is a Pasteur ja — »The story of Louis Pasteur«. Z oblikovalnimi možnostmi in sredstvi, ki s.o na razpolago filmu, so zajeli v tem veličastno življenjsko borbo velikega francoskega znanstvenika in idealista, ki v filmskem ustvarjanju na svetu dosedaj nima primere. V filmu so podana vsa dramatična nasprotja in boji, ki so jih vzbudila Pasteur,jeva odkritju, vsi znanstveni problemi in pomen njihove rešitve za človeštvo v tako nazorni in presenetljivi obliki, da moramo to filmsko delo označiti kot mogočen spomenik Pasteurju, junaku brez meča in brez zastave, ter z njim vred vsem neznanim junakom znanosti, ki so človeštvu pripravljali lepše in boljše dneve. Film je režimi William Dieterle, glavno vlogo v njem pa igru Paul Muni. o čigar igralski veličini ni treba izgubljati besed. Njegovo ime samo priča, da je film delo, dostojno velikega človeka, čigar življenje in boj igra v njem tu igralec. O tetn se bomo prepričali, če bomo kdaj imeli priliko ta film videti tudi pri nas. Ko so Japonci zasedli kitajski del mesta šnngliaja, so si angleški in japonski vojaki čez ovire bodeče žice podajali roke v pozdrav Amerika se zahvaljuje Boga Holandska kraljica se je pripeljala pred bolnišnico, v kateri leži njen zet ranjen V Združenih državah Severne Amerike je že stara navada, da predsednik Združenih držaj novembra meseca vsakega leta posebej določi zadnji četrtek meseca novembra zu zahvalna dan, ko morajo Američani na predsednikov poziv slovesno se zahvaliti Bogu za darove, ki so jih prejeli v teku leta Ta predsednikov oklic je zelo slovesen. Amerika je prvič obhajala ta zahvalni dan Stav ha zaradi gosi Sedaj pred prazniki je v Pragi začelo primanjkovati gosi Vzrok tega pomanjkanja pu je nenavaden. Ženske, katere skubejo gosi, so namreč začele stavkati ter za svoje težko delo zahtevajo višje plače. Njim so se potem pridružili še vozniki in šoferji, ki dovažajo gosi na trg v Prago. Obenem ženske zahtevajo, da morajo biti poslej zavarovane za slučaj bolezni. Blizu Prage je večji kraj Libuše, kjer je veliko gosjih farni, na katerih goje in pitajo gosi tako na debelo, da jih vsako loto nad milijon zaklanih pošljejo na praški trg. V teh farmah deluje nad 400 žensk, ki nimajo drugega dela, kakor zaklane gosi skubsti. Vsaka kuharica pa lnliko priča, da je to sila neprijetno delo. Ženske pa dobivajo za to svoje trdo delo, ki traja ves dan. samo 80 do 200 čeških kron tedenske plače, kar bi v našem denarju pomenilo 120 do 300 din na teden. To je sila skromen zaslužek, če pomislimo, da je večina teh žensk pri svojem delu izgubila vse zobe. Kdor je kdaj te ženske opazoval, ko skubejo gosi, je videl, da morajo v sili z zobmi vleči trdo perje iz gosi. Vsako leto pa je treba spitati, zakluti in na trg [Hisluti nad mili jon gosi. V tistem kraju je kakih 20 takih farm. ki se s tem pečajo. Eden izmed gospodarjev je že prostovoljno ženskam in voznikom povišal njihove prejemke. Iz Libuž vsak dan drdrajo avtomobili in vozovi po vsej Češkoslovaški republiki, kjer pobirajo gosi ter jih vozijo v Libuše nu pitanje. Avtomobilska nesreča princa Bernarda Holandskega, moža holandske princese, je bila precej hnda. Princ se je zaletel v tovorni avtomobil in mn je pri tem docela razdejalo njegov avto. Princ sam je močno poškodovan leta 1621. Tistega leta je bila zima silno huda, tako da je polovica naseljencev v naselbini Plymouth umrla zaradi velike lakote. Tej strašni zimi je sledilo nato nenavadno rodovitno poletje, zaradi česar je tedanji guverner to kolonije, ki je bila seveda še pod angleškim gospostvom, Bradford uradno določil, da morajo vse kolonije en dan posvetiti zalivali Bogu za prejete darove in dobrote, ki so jih bili deležni v preteklem letu. Prvi zahvalni dan je bil nenavadno slovesen. Kaj takega Amerika dotlej še tii doživela, l ista peščica žensk v tisti koloniji, kolikor jih je še ostalo živih, je za tisti dan napekla vseh mogočih dobrot in slaščic. V tem svojem velikem veselju ponosni beli ameriški naseljenci niso niti pozabili rdečekožnili Indijancev, katere so povabili na svoje gostije. Indijanci so se temu povabilu odzvali ler so vsi prišli, toda s seboj so prinesli vsak neka j puranov, katere so darovali belini naseljencem kot nekako protidarilo zu obod. Od tistega časa imajo v Ameriki navado, da |k> vseli hišah jedo pečene purane za tu praznik. Tisti zahvalni dan je minil v splošno zadovoljnost vseh. Bil je pravi družinski praznik Leta 1789 je država'odredila, da se mora ta zahvalni dan praznovati kakor državni praznik. Leta 1888 je tudi katoliška cerkev v Ameriki ta praznik priznala zn svoj praznik. I.etos je predsednik Združenih držav izdal za obhttjanje tega praznika tale uradni oklic vsem Američanom: >Jaz. Franklin doktor Roose-velt. predsednik Združenih držav Amerike, določam 25 november letu l')57 za zahvalni dati vsega ameriškega naroda. Kakor so delali že naši dedje, tako se hočemo tudi mi zahvaliti božji Previdnosti za vse prejete dobrote. Letina naših polj je bila dobra in mnogo brezposelnih je moglo dobiti zagotovljen obstanek. Medtem ko m nogo k. je po drugih deželah grozi vojna, pri nas vlada mir. V srečnem položaju smo, da moremo vse svoje sile |>osvetiti delu. katero služi splošnemu blagru. Zato pojdimo tega rine v naše cerkve zahvaljevat se Bogu, od katerega prihaja vse dobro.« General Ludendorff, ki je bil poveljnik nemške armade med svetovno vojno, pozneje pa je začel med Nemci širiti nemško pogansko vero, je močno obolel in bo menda umrl. Zdravniki namreč z ozirom na visoko starost generalovo ne upajo več, da bi ga ohranili Kite š(e§ejo Angleška državna ladja »William Seoresby< je že sedmič odplula proti Antarktiki, da bi tamkaj zaznamoval kite, katere bi med potjo videla. Svoje delovanje bo ladja v glavnem imela severno od otočja Južna Georgija. Kite bodo zaznamovali s posebno harpuno. S pomočjo tega znamenju, ki ga bo harpuna naredila v kitovo kožo. bodo pozneje, kadar bodo kita zares kje ujeli, videli, kako daleč je priplul, ki je bil zaznamovan v bližini Južne Georgije. Tako bodo dognali, kako daleč kiti sploh potujejo. Kadar kita, ki je tako zaznamovan, kje ujamejo, mu izrežc.jo zaznamovani del kože ter ta izrezek pošljejo kolonialnemu uradu v Ix)iidon, ki plača odškodnino za po.šiljatev. Letos je imenovana ladja zaznamovala že nad 900 kitov. Ladja je sicer majhna in ima le 326 ton. ,Je pa sila močno zgrajena, da prenese tudi večje viharje brez škode Na krovu je 25 mož posadke. Ladja bo na svoji letošnji poti napravila nič manj kakor 20.000 morskih milj. »No. kaj ste pa počeli?« — »Gospod doktor, , kriva je prav za prav le majhna pomarančna lu-j pinal« — Saj sem vam že tolikokrat rekel, da vaš : oslabeli želodec ne prenaša sadja, ki ni olupljenol« Oiohe za doto! V 15 stoletju so Shetlandski otoki, blizu severne obale škotske, spadali skupaj z otočjem Orkatlov k danski državi. Ko so leta 1449 zu danskega kralja kronali Kristijana L, je bila j Danska tako velika, da se je raztezala od ustja reke Labe do najbolj severnih meja sedanje Norveške in od obal Severnega morja do meja Rusije Kljub tem velikim deželam pa kralj Kristijan I svoji hčeri, ki se je možila s škotskim kraljem Jakobom III., ni mogel izplačati več dote kakor 2000 goldinarjev, dasi je spočetka obljubil hčeri celili 60.000 goldinarjev dote. Ker torej ni mogel takoj izplačati vso obljubljene dote. je ženinu zastavil Shetlandske in Orkadske otoke, dokler bi ne izplačal vse dote. Toda tudi pozneje danski kralj ni mogel plačati tiste obljubi jene dote. zato so zastavljeni otoki ostali pri škotski iu so pozneje pripadli Angliji. japonski pionirji popravljajo železniški most, ki so ga razdejali umikajoči se Kitajci Maribor m Katoliška mladina v Maribora ima drevi ob 7 miklavževanje v svojih društvenih prostorih v Cvptlični 28. Starši, ki bi hoteli razveseliti svoje otroke, naj pošljejo darila do danes opoldne vratarju frančiškanskega samostana. Darila se sprejemajo tudi |K>1 uro pred pričetkom v društvenih prostorih. Udeležba je obvezna za vse. članstvo. m V poročilu o proslavi 1. decembra je pomotoma izostalo ime predsednika okrožnega sodišča dr. Žiherja, ki se je udeležil proslave v stolnici med drugimi zastopniki ohlastev. m Trgovine na Miklavževo nedeljo ves dan odprte. Na odredbo kr. banske uprave v Ljubljani ostanejo v Mariboru na Miklavževo nedeljo trgovine ves dan odprte. m Nezadovoljivo zanimanje za umetniško razstavo. Dočim je pokazala mariborska javnost res lepo zanimanje za nekatere prireditve Umetnostnega tedna, ni tako zadovoljivo zanimanje za razstavo slik in kipov, ki bo odprta do 0. t. m. Obisk ni najboljši, pa tudi prodaja je slaba, saj je dosedaj prodanih vsega skupaj le B del. Skrbno prirejena in zares izbrana razstava bi zaslužila večjo pozornost, saj je po mnenju strokovnjakov najboljša izniod vseh dosedanjih revij domače umetnosti. Predvsem pa bi moralo biti večje zanimanje za nakup umetnin, saj so ceno razmeroma nizke in bodo ta dela že čez nekaj let dosegla dvakratno, trikratno vrednost. Vsa javnost bi se pa morala zavedati, da umetniki ne ustvarjajo svojih umetnin zase, temveč za javnost, za narod, m Miklavž kupuje v C i r i I o v i ! m Pozivajo so vsi absolventi delovodskih in njih enakovrednih šol, stanujočih v Mariboru in okolici, da se prijavijo najkasneje do 4. dec. do 12 predpoldne pri tov. Pinteriču, Vetrinjska 22, Maribor, zaradi udeležbe ekskurzije, ki lx> dne 7. decembra L 1. zjutraj. Ogled tvornic »Thoma-.:, Ruše in Fale. m Dohodki mariborske carinarnico so znašali v novembru mesecu 8,975.443.25 din; od tega odpade na izvoz 32.447.75 din. Depozitov je bilo v novembru pri carinarnici 1,660.455.25 din. m Zimsko perilo, galanterija, Ribarič, Rotovž. m Zanimiva tožba proti podjetju Zelenka & C«. Po Mariboru sc veliko govori o tožbi med tovarno Zelenka & Co., ki je last g. Schonskyja in med dolgoletnim zastopnikom te tovarne g. Josipom Duhekom, ki je veljal za steber vsega podjetja ter je vodil ves komercialni posel tovarne. Tožba je bila vložena pri mariborskem sodišču, kjer loži g. Duhek lovaruo Zelenka & Co. za milijon dinarjev odškodnine. Obeta se s tem pojas-nifev raznih zanimivosti, saj bo nastopil pred sodiščem kot tožnik eden od najožjih sodelavcev g. Schonskyja, kateremu so znane vse finese poslovanja omenjene tovarne. Gotovo se bo s tem poživilo tudi zanimanje za spor med državnim erar-jem in tovarno v zadevi petmili jonske denarne globe. m Hude obtožbe proti trikratni nezakonski inateri. Državnemu pravdništvu je bila ovadena neka dekla, ki je imela trojo nezakonskih otrok, pa so vsi trije nekaj mesecev po porodu umrli. Ljudska govorica jo obtožuje, da je dajala svojim otrokom iz nekih zelišč kuhan čaj. ki je povzročil, da fio zaooli malčki hirali ter so potem umrli. Državno pravdništvo sedaj zadevo preiskuje. m Vlomilec Peša je imel pajdaša. Včeraj smo poročali o drznih podvigih iz države izgnanega vlomilca Milana Peše v Sludeneih pri Mariboru. Preiskava je pokazala, da je imel Peša pomagača v osebi 28-letnega, v Veliki Graben pri Litiji pristojnega zidarja Franca Strnioleta, katerega sedaj orožniki zasledujejo. m Velika, tatvina pri Pragerskem. Dne 1. decembra je bilo v Leskovcu pri Pragerskem vlomljeno v liišo posestnika in upokojenega železničarja Rudolfa Franca. Vlomilec se je polastil samo železne kasete, s kalero pa je napravil dober plen. V ročni blagajni je bilo precej zlatnine in starega avstrijskega srebrnega denarja v skupni vrednosti 10.900 din. Po vlomu je neopažen izginil. Orožniki sumijo na podlagi raznih indicij, da je izvršil tatvino neki moški, ki je večkrat nagovarjal oškodovanega Rudolfa, naj mu zlatnino in avstrijske srebrnike proda. Gledališče Sobota, 4. dec., ob 20: . Lopovščine . Red A. Nedelja, 5. doc., ob 15: »Trije vaški svetniki :. Znižane cene. — Ob 20: xPri treh mladenkah .. Celje c m. december bo proslavila celjska Marijina kongregacija s slavnostno akademijo v veliki dvo-raui Mestnega gledališča ob 4 popoldne. Spored akademije je zelo pester: Orkester, moški in mešani zbor, govor osmošolca, g. Marjana flodžarja Rog in domovina«:, simbolična vaja -/Molitev, živa slika « Morska zvezda- v treh dejanjih, katero so si zamislili dijaki sami, in za zaključek »Povsod Roga«, katero zapoje zbor ob spremljavi orkestra. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. Vljudno vabljeni! c Kranjske deielne elektrarne bodo v nedeljo od četrt na 9 do 10 dopoldne ukinile dobavo toka zaradi nujnih popravil. c Gostilničar g. Štrrv Maks oproščen. Pred okrožnim sodiščem se je pričela danes ob S razprava proti Stern.i Maksu iz Celja, gostilničarju v Ljubnem. Obtožen je bil, da je namenoma zažgal svoje stanovanje, da bi prišel do zavarovalnine. Sodišče je oprostilo Šterna vsake krivde.. c Vojniiki župan obsojen. Na okrajnem sodišču se je zagovarjal zaradi podiranja oltarja vojniški župan g dr. Mikuš, občinski sluga in Pukmajster. Sodišče je. obsodilo gospoda župana po § 163. na 1500 din denarne kazni, v primeru neizterljivosti ta 25 dni zapora, nepogojno, občinskega slugo na 600 din ali 10 dni zapora, Puk-majstra pa na -100 din ali 7 dni zapora. Obtoženci so dolžni poravnati povprečnino 600 din, in sicer gospod župan dr. Mikuš 200 din, občinski sluga 200 din, Pukmajster pa se oprosti. Obtožence je zagovarjal g. dr. R. Dobovišek. Vsi trije obtoženci so vložili priziv. c Združenje trgovcev :a mesto Celje sporoča, da bodo v nedeljo, dne 5. decembra trgovine odprte od pol 8 do pol 1. c tNedeljski nogomet. Jutri ob četrt na tri bo na igrišču pri Skalni kleti prvenstvena podzvezina nogometna tekma med Atletiki in SK Olimpom. Sodi zagrebški sodnik. JVova cerhev nad Celjem Danes bo srečal naš g. šolski upravitelj Rudolf Znpanek z mladeniškim korakom in licem očaka Abrahama. Skozi 30 let s šestletnim presledkom ruskega ujetništva — že z nenadkriljivo vnemo in vztrajnostjo razvija prelepe darove, ki so mu jih rojenice bogato nastile v zibelko pod Mrzlico v Grižah, pri odgoji in pouku novocerkovške mladine, kjer je preobrazil ves mlajši rod po Slomškovih načelih in vzorih. Živa vera morn biti podlaga piaveinu življenju, to ie njegovo učiteljsko in vzgojno geslo. A ni samo učitelj v šoli, marveč tudi v cerkvi moli in prepeva z otroki na glas, ,da ga z veseljem posluša in z občudovanjem posnema vsa cerkev. V družbi je poln šal iu nedolžnega veselja. Živi in čustvuje popolnoma z ljudstvom, ki ga zaradi tega srčno ljubi in glo-boko spoštuje. Svoje delovanje razteza tudi na gospodarsko polje. Neutrudljivo uči svoje učence sadjarstva, vrtnarstva, čebelarstva in drugih koristnih kmetskih panog. Neprecenljive so njegove zasluge lud' za novo pošto, za že začeto regulacijo Hudinje, kakor je tudi glavna tvorna sila za nov vodovod, ki so zamišlja v Novi cerkvi. — Rog mu daj še mnogo let krepkega zdravja in delovanja v našem kraju, da bo mogel uresničiti tudi srčno željo Novocerkovčanov po elektrifikaciji našega prelepega kraja! Novi občinski odbor v Novi cerkvi, v katerem je že več Zupanekovili učencev, je izpolnil zadnjo nedeljo, ko je imenoval g. šolskega upravitelja kol najzaslužnejšega kulturnega delavca svoje občine, za častnega občana, le splošno srčno željo vseh dobrih občanov. Ob slovesnem odlikovanju, ki se bo izročilo slav-Ijencu v nedeljo, dne 5. dec., želimo vsi, naj ga Rog še dolgo ohrani v sredi srečno družine in občine. Zato kličemo: Živel g. slavljenec! Rog živi pa tudi občinske odbornike, ki tako vestno in v splošno zadovoljnost vršijo svoje naloge in dolžnosti I — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franzjosef grenčice«. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani NOVOSTI. Bangha Adalbert, Welt, Das ewige Reich im Kampf der Zeit, str. 202, vez. 65 din. — Burger Tiberius, Der Heiland der Welt, I. del, Vom Auf-treten de.s Taufers bis zum Abschluss der Berg-predigt, str. 341, nevez. 58 din. — Ehrenborg Ferdinand, Kranz von Sales als Vorbild und Lehrer, 256 strani, vez. 58 din. — Frank Fr. Dr., Dio Er-neuerung der VVirtschaft, 114 strani, nevez. 25 din. — Garrigou.-Lagrange, Der Sinil [tir das Geheim-nis und das Hell-Dunkel deS Geistes, Natur und Obernalur, 340 strani, vez. 94 din. — Gerstcr Vil-lanova Thomas, Kurze biblisebe Realkonkordanz, (Ul strani, vez. 82 din. — Boeselare von VcnaiUius, Von der Betrachtung zur Besrhauung unter dem Schutze Mariens, 237 strani, vez. 40 din. -- Schnci-der Friedrich, Deine Kinder und Du, Siebzig er-lauterle Falle falscher und richtiger Kindererzieh-ung fiir die Hand der Eltern und Erzieher, 252 strani, vez. 46 din. — Sertillanges A. D., Das \Yunder der Kirche, Die Ewigkeit in der Zeit, 234 stranj, vez. 54 din. — Sondergeld Paulus, Christus lebt in mir, Belraclilungen fiir Freunde der Litur-gie und Opferseelen, 432 strani, vez. 58 din. — Turiak Jnlius, Die Liturgie als Quelle ostlicher Frommigkeit, 148 strani, vez. 34 din. Danes in na>lednje dni obišče slovenske šj>ortnike vrhovni šef športnih organizacij v Jugosla> iji, minister za telesno vzgojo naroda g. dr. Vjekoslav Miletir. Kdo je bolj vesel tega poseta kakor ravno slovenski športniki. Sedanji prihod gospoda ministra za telesno vzgojo naroda je tem pomembnejši, ker je. njegov prvi ofirielni obisk namenjen ravno onim krajem v državi, kjer je šport najbolj razširjen, kjer je telesna vzgoja najbolj ukoreninjena med ljudstvom iu kjer je privatna iniciativa največ napravila na področju telesne vzgoje. Slovenski športniki želimo gospodu ministru najprijetneiše bivanje v krogu svojih delavcev in pomočnikov v naši ožji domovini. Veseli nas, da sc bo mogel gospod minister sani prepričati o razmahu telesne vzgoje med Slovenci in o no-številnih športnih napravah kakor o stadionih, , igriščih, bazenih, domovih in /iinskošportnili na- j prnvah. ki jih je zgradila pridna roka sloven- I iz Julijske krajine Modami v Brdiii. Mater našega odličnega pesnika dr. A. Gradnika, o smrti kalero je iSlo-vcnec. že poročal, smo kar moč slovesno pokopali. Iz zapad u i h Brd. pa tudi od drugod, se je zbralo izredno mnogo pogrebcev. I,i so hoteli počastiti spomin skrbne in neutrudljivo Gradnikov« matere. Opazili snio tudi prijatelje iz Trsta, tiorice in celo iz Ljubljane. Domači pevski zl»or ji je krasno zapel na domu, v cerkvi in na grobu. Mnogo, mnogo je bilo solz. Sprevod je vodil lno-danski domačin prcla< dr. Toroš iz Gorice. Ko izrekamo svoje sožalje spoštovani družini, sočustvujemo pač najbolj z (iradnikoviin očetom, ki jo pri svojih 82 letih še kot dren čvrst in je trdno veroval, da bo spomladi s svojo skoraj enako staro družico praznoval biserno jioroko. Sv. gora«. Kakor doznavamo iz (»učenega vira, bo z novim letom začel v Gorici izhajati slovenski nabožni list Sv. gora*:. List bo strogo verske vsebine in bo, upamo, v |K>Ini meri zadostil našim potrebam in željam našega ljudstva, ki je na versko čtivo zelo navezano. Urejevala ga bosta kanalski dekan msgr. Venceslav Bele in podgorski župnik Stanko Stanič. Slov Alojzijeiišče v Gorici. Pred leti je bil odbor tega dobrodelnega društva od oblastev raz-puščen in zavel, v katerem je bilu pripravnica za prvo gimnazijo, je dobil prefekturnega komisarja. Iz različnih vzrokov je zavod začel hirati, ni dobil več gojencev in so pouk ukinili. Obširno poslopje vrhu Planite so ie izpraznilo. Zadnji komisar ravnatelj Centralnega semenišča prelal dr. Ruto jo pred nekaj meseci vse skupaj prodal vojaški upravi, ki je žc nastanila v nekdanjem deškem zavodu svoie vojake. Nove slovenske knjige. Goriška Matica jc kot svoj letošnji knjižni dar izdala za svoje člane sledeče knjige: Frande Bevk: ;>Ubogi zlodej ', povest; Grazia Deleda: Sardinske novele ; Jakob Trnovec: ..Dobro, boljo, najbolje ; Lažnivi baron ' Miihlhausn , humoreske; Koledar za leto 1938. Mimo teh knjig redne izdaje, za katero plačajo člani 6 lir, je izšla kol šesta knjiga, kdor jo hoče naročiti, Fr. Bevka roman -Srebrniki . Vse. knjige se dobe tudi v Katoliški knjigarni v Gorici. Vinsko cene. Že nekajkrat smo omenili leto snjo nepovoljno trgatev in z njo združene težave naših vinogradnikov. Vendar še pa položaj za nekatere hitro boljša. Ker je bila letos zaradi deževja slaba trgatev v srednji in zgornji Italiji, in ima zdravo vino samo južna Italija, kjer je bila tuša, Je tam vino močno poskočilo v ceni, ker ga druge jx)kra,jine rabijo za rezanje in boljšanje svojega slabega pridelka. Zato je tudi na Goriškem vino, ki ima zadosti stopinj moči in nima preveč kisline, krepko poskočilo v ceni. Hudo je pa še vedno za tište, ki nimajo takega vina, kot ga predpisuje zakon. Pravila nogometne igre (Nadalicvanie.l Pravilo 15 V slučaju domnevne kršitve pravila ostane žoga v igri do odločitve sodnika. Podrobna razlaga pravila 15 Žoga v igri. V slučaju domnevne kršitve pravila ostane žoga v igri do odločitve sodnika. Žoga ostane v igri tako dolgo, dokler sodnik igre ne prekine z znakom piščalke. Zaradi tega je važno, da sodnik ne okleva, temveč odloča hitro in pravilno. Priporočljivo je, da sodnik, dim opazi, da so igralci v dvomu, če je igra prekinjena ali ne. z besedo ali gesto javi n. pr.: »Igra se dalje« ali »Nadaljujte.« itd. Čim pa je sodnik igro prekinil, je ne sme več nadaljevati na ta način', da bi z vz.klikom ali geslo javil igralcem, da igro nadaljujejo. Navodila za sodnika. Ce sodnik opazi svojo zmoto, sme odločitev menjati tako dolgo, dokler ni igra znova pričela, čim pa je žoga po izvršeni kazni zopet v igri, no sme sodnik v nobenem primeru več izpremeniti svoje odločitve. N. pr.: zaradi grobega prestopka jx> S 9 kaznuje sodnik igralca s prostim udarcem in izključitvijo. Dokler ni udarec, izvršen, more sodnik izključenemu igralcu dovoliti, da se vrne v igro,,čim pa je kazen izvršena, sodnik svoje odločitve ne smo več menjati. Pravilo 16 Ce jc igra začasno prekinjena, no da bi žoga zapustila meje igrišča, oziroma prekinitev ne zahteva nadaljevanja igre v smislu teh pravil, je igro nadaljevati s -sodnikovo žogo.. Sodnik spusti žogo iz rok na tistem meslu, kjer se jc nahajala v treniitkn, ko je bila igra prekinjena. Žoga je v igri, čim se dotakne tal. Ce prestopi žoga pri tem prečno ali vzdolžno črto, ne da bi se iste dotaknil katerikoli igralec, .jo sodnik ponovno spusti Da zemljo. Ponovitev sledi tudi v takšnem primeru, če se katerikoli igralec dotakne žoge prej, kot se jc ista dotaknila tal. V takem primeru sodnik igralca opomni, v ponovnem primeru izključi. Podrobna razlaga pravila 16 Prekinitev igre. Ce je igra brez krivde obeh nasprotnikov začasno prekinjena, ne da bi žoga zapustila meje igrišča, je igro nadaljevati s takozvano »sodnikovo žogo«. Prekinitve in vračanje žoge v igro pa so sledeče : 1.) Po doseženem golu se igra nadaljuje s po-četnim udarcem. 2.) Če prestopi žoga vzdolžno črto, je igro nadaljevati z metanjem žoge iz auta. 3.) Če prestopi žoga prečno črto in če se je je je dotaknil kot. zadnji igralec napadajoče st.raVke. ie igro nadaljevati t. udarcem žogo z vrat. 4.) Co prestopi žoga prečno črto in če se jc Jo .ie poslednji dotaknil igralec, braneče stranke, se igra nadaljt..> z udarcem žoge s kota. 5.) Pri prestopkih po §§ 5, 6, 8 in 10, oziroma pri prekinitvi igre zaradi nešportnega obnašanja katerega igralca, se igra nadaljuje z indirektnim Spctt Minister za telesno vzgojo naroda g. dr. Vjekoslav Miletic med slovenskimi športniki skegu človeka. Prepričani pa smo tudi, da bo gospod minister, ko ho na licu mesta videl \eliko delo privatne iniciative, vse ukrenil, da bo ta privatna iniciativa dobila potrebno pomoč in podporo. Skromni smo Slovenci, kl jub temu smo kot šjiortniki dosegli velike usjiehe na vseh važnejših področjih telesne vzgoje. Zato v tej svoji skromnosti ne želimo ver kakor samo to, kar zaslužimo in kar nam pripada. Geslo slovenske mladine, ki se bavi s športom in telesno vzgojo, je: naprej, navzgor! In tn slovenska mladina, ki hoče z. najboljšimi sinovi bratskega srbskega naroda skrbeti za zdravje in športni napredek vseh Jugoslovanov, deluje z vsemi silami na to, da se telesna vzgoja razširi med najširše plasti naroda. Brez telesnih vaj ni zdravja in brez zdravja ni moči. Edino ta miselnost vodi slovenske športnike pri njihovem delu za napredek naroda iit moč Jugosla\ ije. Hermes : Reha S tekmo Hermes:Reka v nedeljo, dne 5. I. niše zaključi za lotos podzve.zno prvenstveno tekmovanje. Hermes, najtesnejši kandidat za prvo mesto, se bo potrudil, da odloči tekmo v svoj prid, saj so mu točke izredno dragocene in ne sme prav nobene več zapraviti. Tega se moštvo plavili v polni meri zaveda in bo v nedeljo stisnilo zobe in moško zaigralo. Prireditev obeta torej za uogo-nietno občinstvo dosti privlačnosti in gotovo ne bo zamudilo prisostvovati tej brobi. Tekma se prične ob 14.15 na igrišču »Hermesa . Jugoslovanski lahkoatletski rekordi v I. 1937 Teki: 100 m: 10.7 Bauer (Pančevački S. K. 1934. Kovačič. (A. S. K. Primorje) 1935 ; 200 m 22,4 Jam-nickv (Hašk) 1932, Kovačič (A. S. K. Primorje) 1935:300 m 37,4 Skušek (A. S. K. Primorje) 1936; 400 m 50,8+ Jamnicky (Hašk) 1932 ; 500 m 1:07,7 Goršek (A. S. K. Primorje) 1937; 800 m 1:57,5 Goršek (A. S. K. Primorje) 1936: 1500 m 1:04,8+ Goršek (A. S. K. Primorje) 1937; 2000 m 5:55.8 Srakar (A. S. K. Primorje) 1937; 3000 m 9:00,0 Krevs (A. S. K. Primorje) 1936 ; 5000 m 15:31.4 Krevs (A. S. K. Primorje) 1936; 10000 m 33:03,8 Bručan (S. K. Ilirija) 1935. 1 set 16860.5 m Sporu (S. K. Ilirija) 1932; 4X100 m 43,7 ! Reprezentanca Belgrada: Kling. Stevanovič, Ranščak, Bauer 1937: 4X200m 1:33,3 A. S. K. Primorje: Kovačič, Skušek, Gabršek. Ple-teršek 1936; 4X400 m 3:27,6 A. S. K. Primorje: Skušek, Gabršek. Goršek, Pleleršek 1937; S00~-400X200X100 m 3:27, 0 A. S. K. Primorje: Goršek, Pleteršek, Skušek, Žgor 1937; 800V200X200 V400 m 3:38,8 A. S. K. Primorje: Goršek. Gabršek, Kovačič, Pleteršek 193fi: 409X300X200X100m 2:03,5 A. S. K. Primorje: Pleteršek. Gabršek, Skušek. Kovačič 1936. 110 m zapreke 15,0 Rnratovič (II. S. K. Con-cordia) 19:14. Ivanovič (II. S. K. Concordia) 1936: 400m zapreko 54,7 Ivanovič (H. S. K. Concordia) 1936. Hoja: 2000 m hoja 9:31.6 Dobrin (Hašk) 1924: 3000 m hoja 14:46,1 Dobrin (ASK) 1925. Skoki: Viš. z. zaleiom 185 cm Martini (A. S. K. Primorje) 1934: viš. brez zaleta 147 cm Jurkovič (11. S. K. Concordia) 1936; dalj. z zaletom 698 cm Bura-lovič (II. S. K. Concordia) 1933; dalj. brez zaleta 304 cm Spaliič (II. S. K. Sarajevo) 1921. Troskok 1405cm Mikič (S. K. Jugoslavija) (Belgrad) 1935. Skok s palico 375 cm Rakov (S. K. Jugoslavija, Belgrad) 1937. Meti: Krogla 1501 cm Kovačevič (H. S. K. Concordia) 1936; z obema rokama 2592 cm dr. Narančič (II. S. K. Concordia) 1935; disk 4553 rni Kleuf. (S. K. Jugoslavija, Belgrad) 1936; disk z obema rokama 7821 cm dr. Manojlovič (H. S. K. Concordia) 1936; disk helenski 3883cm Kleuf (S. K. Jugoslavija, Belgrad) 1936; kopje 5942 cm Markušič (S.K. Sla-vija) 1936; kopje 7. obema rokama 9137 cm Miloš (H. S. K. Concordia) 1936; kladivo 4917 cm ing. Stepišnik (S. K. Ilirija) 1936. Mnogoboj: Olimpijski petoboj 3115, 965 t. (slare tablice) Ranščak (PSK) 1931. Desetoboj 6715.46 I. (stare tablice) 6129 t. (nove tablice) dr. Buratovič (H. S. K. Concordia) 1934. 400 m 50,1 Despot (JSK Hajduk) 1937: «00 m 1:57,1 Goršek (ASK Primorje) 1937; 1500 m 4:02,2 Goršek (ASK Primorje) 1937: 4X100 m 43,2 Reprezentanca Jugoslavije: Ka-talinič, Kling. Ranščak, Bauer 1937. * Rezultati, ki bodo priznani kot državni rekordi, ko bo Zveza prejela potrebne zapisnike so: S'S" Hrkti. .lutri ob lii.M nuj 1»• I. moStvo v garde rob! Hormufa. Igrali bomo o'> vsakem vremenu. Alhum vlaninukili «lil.• jc pravkar izdalo Sloven. sko planinski, društvo v Ljubljani. V albumu, ki obsega. .'.n slik. jp podana izbir« fotografskih umetnin onili planincev, ki znajo s knmero /.nji-ll lepoto mif z''nitjo. Snmi znani nmi foto-imiiitcrii s" prispevali najboljše zn lil album, ki /,'isllizt \NO pozornost in no bi smel manjkati v nohtni I ,Irtl7.ini. Zbirka predstavlja nn.llepSi ii«r jrn Miklavža ali nnkolikn kasneje -zn linJiiV dobilo Jo v pisarni SPIl na Aleksandrovi cesti I I v Ljubija,n.i 1 r, v \seli knjigarnah. Hitite z naročilom, da ne pridete prepozno! prostim udarcem. 6.) Pri prestopkih po § 9 se igra nadaljuje z direktnim prostim, oziroma kazenskim udarcem. V vseh ostalih primerih pa se prekinjena igra nadaljuje s :>sodnikovo žogo«. .Sodnikova žoga«. Sodnik dvigne žogo na tistem mestu, kjer se je nahajala v trenutku, ko je bila igra prekinjena, do višine glave in io spusti navpično na zemljo. Žoga je v igri. čim se dotakne tal. Če prestopi žoga pri tem prečno ali vzdolžno črlo. ne da bi se iste dotaknil katerikoli igraler, je ' sodnikovo žogo vršil sestanek ustanoviteljev in še živečih članov omenjenega kluba v konferenčni sobi hotela Miklič . Ob tej priliki se bo prečitalo zgodovinsko poročilo ustanovitve kluba. Vsi gg. predsedniki, ozir. delegatje šjmrtiiili klubov se tem polom najvljudneje vabijo, da bi prisostvovali tej za na* -pori velepomembni obletnici. Vič V Društvenem domu se oglasi sv. Miklavž s svojim spremstvom v nedeljo ob 5 popoldne za otročiče, a ob 8 pa za odrasle. Hkrati z njim je napovedal svoj prihod tudi Lucifer s svojo vojsko, ki bo pobral vse neubogljive iu odpeljal s seboj v pekel. Holedršica Prosvetno društvo priredi 5. decembra Ob 8 zvečer v »Ljudskem domu« Miklavžev večer za otroke in odrasle. Pred prihodom Miklavža 6e uprizori igra »Teta na konju«. Vstopnina za odrasle 3 din. — Fantovski odsek in Dekliški krožek ee pridno vadita za telovadno akademijo, ki bo na praznik Brezmadežne, 8. decembra ob 3 popoldne v »Ljudskem domu« s pestrim sporedom. Jesenice Podruinica Sadjarskega in vrtnarskega društva na Jesenicah priredi v nedeljo, dne 5. t. m. ob 10. dopoldne v prostorih osnovne šole predavanje o sadjarstvu in vrtnarstvu. Predava znani predavatelj g. Lenard Frido. Vabljeni vsi. Litira Za občinske volitve, ki so razpisane za nedeljo 12. decembra, je 29. novembra vložila JRZ na okrajnem sodišču kandidatno listo s sedanjim županom Hinko Lebingerjem kot nosilcem. Bila je še isti dau uradno potrjena. — JRZ je vložila 116 reklamacij za vpis in izbris, medtem ko od strani nasprotnih strank za te voiitve ni prav nobenega zanimanja in, kakor se sliši, ne nameravajo vložiti ne posebne, ne skupne liste, tako, da bo prvič v Litiji samo ena kandidatna lista. Zaradi prekomasacije bo treba izvoliti 30 občinskih odbornikov (6 več), število volivcev pa se je zvišalo od 900 na 1300. Volišča so tri, in sicer v Litiji za trg Litijo, Gradec, Grbin, k. o. Jablanca, Šir-manski hrib. Št. Jur z Velkim vhom, v Hotiiu za vso hotiško stran ter vasi Konj in Gornji log, na Savi pa za pretežen del bivše občine Št. Lam-bert do Svete Gore, Savo, Sp. Log, Ponoviče in Cirkuse. Oplolnica Sv. Miklavž nas bo razveselil v nedeljo, dne 5. decembra ob 3 popoldne v društvenem domu. Uprizorila se bo tudi lepa igra »Nebeška storija«. K prireditvi vabi društvo vse prijatelje in znance. Radio Programi Radio Ljubljana t Sobota, !, dcccmbra: 12 Plošča za ploščo — pisana zmes, godba vesela in pesmice vuics — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Plošča Ka ploščo — pisana zmes, god ha vesela iu pesmico vmes — 14 Vreme — 18 Vesel delopust (Hadijski ork.) — 18.40 Program javnih del v dravski banovini: Hidrotehnika (g. inž. Ciril Znidarič) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvostila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 30.30 Pratika za mesec gruden ali december. Besedilo napisal Niko Kuret, igrajo člani radijske igralske družine — 22 Cas, vreme, poročila. spored — 22.15 Vesel konec tedna (Rad. ork.). Nedelja. 5. decembra: 8 Kmečki trio — 9 Cas, poročila. spored — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 9.45 Verski govor (p. dr. (»vido Kant) — tO Ovospevi in samospevi ob spremljevanju klavirja (pojeta ga. Spelca Neretova in gdč. Potdka Kupnikova) - vmes plošče -r 11 Otroška ura (gdč. Ma.nica Romanova) — 11.30 Opoldanski koncert (sodelujeta: Radijski Orkester in g. Aleksander Kolaeio, član Nar. gled.) — 3:1 Cas, vreme, spored, obvestila — 13.20 Nove pridobitve našega arhiva (plošče) — 14 Prenos prireditve slov. izseljencev iz Heerlena na Holandskem. Prireditev vodi predsednik društva sv. Barbare gosp. Miha čitrucelj, pevovodja: gdč. Slavi Zaje, izvajajo člani pevskega društva Zvon . Govori jugoslov. generalni konzul v Itotterdamu dr. Miličič. — lfi Kvartet mandolin — 17 Kmet. gospodarska navodila in cene — 17.30 Miklavž govori otrokom — 19 Cas, vreme, poročita, spored, obvestila — 19.30 Kac. ura — 19.50 Slovenska ura: nI Samospevi na R. Gregorčičeva besediln, poje ga. Dragica Sok; b) Kobarid in kobariška dolina (g. prof. Adolf Ivančič) — 20.30 Koncert plesne glasbe (sodelujejo: Radijski Jazz. g. Stanko Avgust in plošče) — 33 Oas, vreme, poročila, spored — 22.15 Miklavž govori odraslim. Drugi programh Sobota, 4., dcccmbra: Belgrad: 20 Orkestralni koncert; 21 Prenos iz A'eksinca; 22.20 Kavarniška godba; 22.45 Plesna glasba — Zagreb: 20 Koncert: 20.30 Vokalni koncert; 21 Zabavna glasba — Dunaj: 19.25 Glasba; 21.55 Klavir; 22.20 Zabavni koncert; 23 Ciganska glasba — Budimpešta: 20 Opereta; 23.15 Jazz — Trst-Milan: 17.15 Plosna glasba; 10 Glasba; 22 Opera — Itim-Bari: 21 Glasba; 22 Igra — Vraga: 21.55 Plošče; 22.30 Kavarniška godba — Varšava: 1!) Za Poljake v tujini; 21.30 Plesna glasba — Berlin: 30 Pester program — Konigsberg: 19.10 Pester program; 21 Glasba — Profi-slava: 10.10 Zabavna glasba; 20 Pester program — lApsko: 19.10 Vesela ljudska glasba; 20 Velik zabavni koncert — Koln: 19.10 Glasba; 20 Pester program — Frankfurt: 19 Pester program; 20 Velik koncert — MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka besede Din 1-—• ienltovanjskl oglesl Din I —. NaJmanJJI znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo lakof pri naročilu. — Prt oglasih reklamnega značaja se račane enokolonska S mm Iteok« petllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prilollH znamk*. Tvrdka F. M. SCHMITT Pred škofijo 2 LJubljana Lingarjeva 4 vljudno vabi cenj. odjemalce za nakup praktičnih miklavževih daril in igrači — Ogled blaga brezobvezen za nakup! Ob nedeljah in praznikih gremo vsi na Govejek-Gonto - »Dom jugoslovanskih obrtnikov«. Prijazen Izlet, lepi razgledi, sveže domače krvavice, pečenice ter dobra kapljica! rf »i . » • Službe iscejo Boljše dekle vajena tudi kuho - išče službo v krščanski hiši. Naslov: D. J., »Kotlar-ka«. Kolodvorska št. 23, Ljubljana. (b) Objave Preklic! Obžalujem in prekllcujem žalitve, ki sem jih Izrekel o gospodu Slbonlku Jožefu v gostilni »Jadranska klet« kot neresnične ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenske tožbe. - Waldhauser Janez. (o) Kupimo Otroški športni voziček dobro ohranjen, kupim. -Sv. Petra 25, vratar. (1) Električno centralo prednost pogon z motorjem na sesalni plin, kupim. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Generator« št. 18993. (k) Ne zamudite prilike! (Jgoden nakup stavbnih parcel z vodovodom ln elektriko v bližini postaje. - Pojasnila: Vlžmarje št. 69. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra St S, telefon 87-38, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih tn stanovanjskih hI« ln vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Flaneia za perilo črtasta od 6 din naprej, enobarvna od 8 din naprej, rožasta od 12 din naprej, svileni barhenti od 24 din naprej v veliki izbiri pri F. I. Gorsčar - Ljubljana Sv. Petra cesta 29 in 30. IPWi:H'E3i Izredno lep ln napet kriminalni film V zaščiti teme iSchloss Vogelodj V glavnih vlogah Hans stuwe, Carola Hohn, Hans Scnietow, ln mali Peter Bosse Eden izmed nallepšlh čeboalovašklh filmov Pater Vojieh po romanu Jana Klecande V glavnih vlogah: Rolf Wanka, Jirlna Step-mčuova, 1. A. Struaa, Jarosiav Marvan Jutri dopoldne ob 10.30 url tzredna predstava po znižanih cenah raKKJHOHiM Nalvlšia tronta svetovne volne v dokumenta-rlčuem velefllmu Dolomiti v plamenih Jutri dopoldne ob 10 30 uri izredna preaistava po znižanih etnan Denar Hranilne knjižice raznih denarnih zavodov, OBVEZNICE. BONE, VREDNOSTNE PAPIRJE RAZNE BANČNE IN DRUGE TERJATVE so kupujejo stalno po najvišji ceni In takojšnjemu Izplačilu v gotovini Trg. ag. bančnih poslov Alojzij Planinšek Ljubljana, Beethovnova ulica 14-1. Telefon 35-10. Vtanoianja Trisobno stanovanje oddam stranki s 1. januarjem. J. Kocjan, Poljanski nasip 34. (č) Štirisobno stanovanje udobno, vse pritlkline in komfort, se odda za februarski termin v Kersnikovi ulici št. 7. Ogled od 13 do 15 v 1. nadstr. Sobo in kuhinjo v pritličju, oddam z januarjem. - Bernekarjeva št. 48. Moste. (č) ("VnPBHHHil ižfiFP PiMTlf Za Miklavža! Najlepše darilo je »Kre-ko« perilo. Ogromna Izbira. Nizke cene. Se priporoča »Kreko«, Tavčarjeva 3. (1) Pisalni stroj s kovčegom, še nov, poceni prodam. — Matelič Josip, Ljubljana, Groharjeva ulica 3. (1) Trgovci i! Naročite žepna celuloidna ogledalca s sliko dr. Korošca! Iščemo tudi potnike. »Etiketa«, Ljubljana, poštni predal 302. (1) Jabolka machanger, bobovec In druge - prodaja po 1.25 ln 1.50 din kilogram A. Lottspeich, Rimske Toplice. (1) Miklavž kupule darila: zvezke, mape, lepe svinčnike, držala, krasne albume, spominske knjige, nalivna peresa, pisalne garniture, damske torbice ie v trgovini H. Nicman, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2 ker se je prepričal, da so tam najnižje cene Mur.dlos šiv. stroj je za gospodinjo najlepše božično darilo. - Odlična kakovost. Nizke cene ln 15 letno jamstvo I Kleindienst & Posch Maribor, Aleksandrova 44 NaJboljSl trboveljski premog brez prahu koks, suha drva I. Pogačnik Bohoričeva 5 Telefon 20-55 Primerna darila n1 v veliki izbiri pri R. ..Pri Škofu' Ljubljana Lingarjeva ulica Pred Škofijo ▼ 1'RAKTlf NO IN (»OCENI! Uprava »Slovenca« Maribor Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova 0 Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila, ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista. Odefe (kovtre) klotaste, polnjene s fino vato od 125 din, brokat od 180 din, svilene v vseh barvah od 270 din, flanel deke od 48 do 95 din, volnene (Kamelhaar) deke od 130 do 350 din, flanel rjuhe od 24 do 45 din — nudi v največji izbiri nova trgovina F. I. Goričar, Ljubljana Sv. Petra cesta 30. + Vsemogočni je danes poklical k sebi našega ljubega soproga, oziroma očeta, gospoda Ludvika Čopa železniškega poduradnika v pokoju Pogreb nepozabnega bo v nedeljo, dne 5. decembra ob dveh popoldne izpred mrtvašnice spi. bolnišnice k Sv. Križu. Priporočamo ga v pobožen spomin! Ljubljana, Bled, dne 3. decembra 1937. Žalujoči: žena, sinovi in, hčere ter ostalo sorodstvo. Zahvala Ob priliki težke in nenadomestljive izgube, ki snio jo utrpeli s tako prerauo smrtjo naše mame, odnosno stare mame in tašče, gospe Kristine Kukenberg smo prejeli toliko izrazov iskrenega sožalja, da se nam je nemogoče vsem in vsakomur posebej zahvaliti. Zato naj prejmejo tem potoni našo prisrčno zahvalo vsi, ki so se nas v teh težkih dneh spomnili s sočutno besedo in ki so izkazali svoje spoštovanje in pozornost naši dragi pokojnici s poklonitvijo vencev in cvetja s tem, da so jo spremili na njeni zadnji poti ali kakorkoli. Prav posebno se pa zahvaljujemo preč. duhovščini, predvsem g. duh. svetn. Gašpariču za tolažilne in občutene besede ob odprtem grobu in pevskemu društvu >Zarja«, ki je pod vodstvom g. Rudolfa Dolničarja naši mami zapelo v slovo zadnjo pesem. — Vsem iskrena hvala! Trbovlje, dne 1. decembra 1937. Žalujoči otroci in sorodstvo. 'Agnes Giinther: 158 Dušica - Rožamarija Ko jaha mimo Rožamarije, dvigne počasi glavo ter jo pogleda. Njen obraz je smrtnobled, v njem žarita dva modra plamena, temnordeče ustnice so stisnjene, kot bi trpele neizrečene muke. In zdajci prikima Rožamarija. V hipu jo je spoznala ter kriknila: »Moj Bog. ti? —« Jahalka dvigne polagoma svojo roko. kjer drži v zlatoobvezni rjavi rokavici majhen jahalni bič, in pokaže z njim proti griču, na katerem ee razprostira 6 svojimi štirimi mogočnimi 6tolpi težki, temni grad Brauneck 6 črno grmado oblakov v ozadju. Nato pa izgine za ovinkom ponosna jahalka s svojim utrujenim belcem. »V Brauneck!« je hiprnia zaukazala s svojim zvonkim glasom Rožamarija tako rezko, da je Mart izpustil konje, katere je itak že koinaj zadrževal, da eo zbrzeli v lahnem diru. Harro se je moral zelo podvizati, da je s 6vojo jerebikino vejo skočil na konja ter jc došel kočijo šele pri naslednjem ovinku. Kolesa so drdrala in konjska kopita 60 žvenketala, ko je Harro kriknil Rožamariji: »Zdaj pa ne moreš več nazaj!« Navkreber morata zilatorjava konjička stopali korakoma, kajti že jc izven vsega, dvoma, da si ie Rožamarija preveč prisodila. Dvakrat 6ta že od stala in velik, temen, črnooblečen gospod, ki jim je prišel nasproti, je dvignil svoj klobuk ter se tako hudo prestrašil, da se je za hip ustavil. »To je gospod samostanski pridigar« je za-lepetala Rožamarija ter 6e je hotela nasmehljati. Tako žalostnega izleta na konju še Harro nikdar ni imel! Peljejo 6e vzdolž zunanje poti in brž zdrdra voz čez most Senca grajskih vrat v Brau-neckti temno in otožno pokriva kočijo iz Thor- tsteina. Ustavili so se pred dvorano z orožjem, kjer 6e brž zbere nekoliko smrtnobledih slug. Rožamarija počiva v naročju 6tare dame na blazinah. Oči 60 ji široko razstrte. kar priča, da je še življenje v njej. Ko bi zaprla še oči. bi bila videti mrtva. Jerebikina veja leži na tleh, edina živa barva na temnosivem grajskem dvorišču, nad katerim se pode težki globokoviseči oblaki. Harro je stiskal zobe. ko je dvigal svojo Rožo iz voza. Bila je malodane pretežka zanj, ker je bila docela onemogla. -Ncfeilnico!« je zaklical ljudem. Toda preden so ti odšli ponjo. je z Martovo pomočjo vendarle vzel Rožaniarijo v 6voje naročje, jo nesel po pol-žastih stopnicah navzgor in vzdolž princesnega hodnika ter jo položil na njeno staro školjkasto posteljo. Zunaj pa se je hipoma vlila ploha. Rožamarija jč zaprla oči z besedami: »Zdaj je minilo, tudi to je minilo!« Brž so jo spravili dodobra v posteljo ter poslali po gospoda dvornega svetnika. Toda Rožamarija se je že iztegnila ter dejala: »Zdaj pa hočem spati, dokler ne pride oče.« Knez je bil namreč odjezdil na neko graščinsko posestvo. Potem je Rožamarija globoko in trdno zasnula. Počasi 6e je znova pojavila rdečina na njenih ustnicah in Harro si je moral priznati, da se jc vse prav za prav še dobro izteklo. Zatopljen je v otožne misli in razglablja, kdaj bi mogel tvegati povratek na Thonstein. Ne prekmalu! Ne prebrž! in tu ni nič kaj pripravno za Rožamarijo. Stopnice in dolgi hodniki in dvorišča in park. ki niti ni v celoti zagrajen. temveč le en del. kjer se nahajajo bukove lopice in trate za izprašenje preprog. — V Thorsteimi je bilo treba nositi Rožamarijo le čez štiri stopnice na vrt. m pa jc mogoče z lahkoto priti le na lipovo deblo, katerega hipno pere dež. Treba bo nosilnice! — Rožamarije se je zdramila. V prvem hipu se sploh ne zaveda, kje da je. Nalo se znova po-grezne v blazine in skrije svoj obraz. Toda zopet se prikaže vsa dražestna in njene oči prosijo temno zročega Harra: »Ne liuduj se nad menoj!« Harro je razumel njen pogled ter odgovoril: »Ne uvidim, čemu si morala sebe in mene trpinčiti!« »Da,« je priznala Roža,« jaz te mučim. Toda, dragi moj Harro. ti se pa menda le ne zavedaš dodobra, kako je prav za prav človeku, kadar je hudo bolan ter se ga polašča hud nemir, kot pravkar lastovk ... Ne verjamem, da vam preveč jadi-kujem, prizadevam si vsaj, da bi tega ne storila, toda danes bi me morali pomilovati ter mi reči .ubogi otrok' in ne bi smeli biti strogi z menoj, Harro!« Hipoma ji zasijejo oči ter nadaljuje: »Oh. boste videli, da bom odšle] tako ljubezniva kol vselej, kadar ste mi izpolnili mojo voljo. Zelo ljubezniva. Harro!« In Rožamarija je iztegnila 6voje prosojne roke za llarrom. Ne, ne more se ji ustavljati. Z blazinami vred jo je dvignil na 6voje prsi ter dejal: »Moja uboga bela ovčica. saj nam nič ne moleduješ! Jutri ti pozovem tvojega gospoda samostanskega pridigarja. Hipoma sem ga vzljubila ker je imel sočutje z menoj. Pomisli, z vihrajočimi škrici je stekel v Berklingen. ker je vedel, da se nahaja tam dvorni svetnik ter ga je poslal semkaj. Naj ti predava iz svoje pesmarice, naj ti govori tolažljive besede, toda mene pustita pri miru in v najbolj skriti kotiček mu ue daj zreti! Obljubi mi to!« In zdaj vobče ne dovoli več Rožamarija. da bi jo še poinilovali. Ne, to jc zdaj zopet postalo čisto nepotrebno. Dočim jc Harro ves potrt razmišljal, kako bodo zda) v Thorsteinu spravljali spat njegovega Henrika in da bo tako jokal za svojim Alom. so se odprle duri in v svojem rdečem plašč in rdeči kapici, ki mu je sedela poševno na temnozlatih kodrih, je pricapljal v sobo — Henrik Ves vzra doščen ie vzkliknil: »Alo, ti avto« ter jc *atrobil, kar 60 mu dala pljuča. Ah, moj Henrik, ti moj dečko, kako 6em vesel, da si prišel,« se je vzrado6til Harro m ga dvignil na 6voja kolena ob mamini postelji. Zdajci je vstopil knez. Nihče se ni drznil poročati mu, v kakšnem 6tanju je dospela njegova hči. Ko pa jo vidi sedeti v postelji, z rožnim nadihom v licih in razburjenega Henrika poleg nje. se je iskreno vzradostil. da je bil Harro primoran 6voji Rožamariji vendar zopet malce odnehati. — Drug za drugim so prihajali v Brauneck. Zlata hiša v Thorsteinu je zastrla oko za očesom. Po-nočni stražar v Thorsteinu prebiva v Martovem stolpu ter čuva s svojim velikim ovčarskim psom nad Tliorsteinskim posestvom in lučka na ponočni mizici ne 6ije več v noč. Kuharica in dekle žive imenitno ter sprejemajo svoje obiske v kuhinji. Žena ponočnega stražarja je postala že ljubosumna. In to življenje bi bilo še zavidnejše, ako bi nc pričakovali dnevno povratka mlade grofice in bi ne bilo treba vedno kaj preskrbeti v Brauneck. Tudi mračni Mart jih moti, ki prihaja često ter premotri vse s svojimi prodirnimi očmi. Saj mora biti vse kar najbolje pripravljeno, kajti grofica se lahko vrne vsak dan. Mora se vendar vrniti! *_ XLIX. OBISKOVATI JETNIKE. Tudi veliko platno se je iz Thorsteina preselilo v častno dvorano brauneškega gradu. Seveda se tu ne da svetloba tako ugodno urediti, kakor na Thorsteinu in tudi orodje pači častno dvorano. I oda Harro je zadovoljen in ie pozdravil svoje stvari kot stare prijatelje. Sicer ie pa videti, kot bi bila v Bratinecku le srčna bolest in muka doma. Po dolgih galerijah se opažajo sledovi stopinj, iz katerih se da sklepati na dušno stanje nemirnega izprehajalca. Vetrovi vzdihujejo ponoči vse drugače kot na Fhorsteinu. Rožamarija )e slabotna in nikdar si ni60 na jasnem, kako je prav za prav z njo. Dež, ki mu ni videti kraja, je izpodrinil sončni sijaj. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenžiž