24. številka. Ljubljana, v torek 30. jannvarja. XVI. leto, 1883. Izhaja vsak dan mveAer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vstrij sk o-ogemke dežele za vse leto 1tt gld., r.a pol letajs gld,, za fetrt leta 4 g!d., u jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za • .i ubijano brez pofiiljanja na dom za V6e leto 13 gld.. za četrt leta 8 gld. HO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za fletn leta. ■— Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrsto po 6 kr., čc se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr. če se dvakrat, in po 4 kr., cc se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo 'n upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifii „Glcdnliska stolba". D pravni Stvn naj te blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Ali smo se poslužili že vseh sredstev za razširjanje narodne zavesti? Iz Dolenjskega 22. januvarja. Veliko smo že storili Slovenci za razširjanje narodne zavesti mej svojimi rojaki, za izobraŽevanje našega rodu v svojem jeziku io s tem mnogo kori stili in primogli našemu nt'rodu na jedni strani k večji samostalnosti, na drugi Btrani k njegovi večji veljavi v Avstriji, ki uživa in bode uživala od zavednih Slovencev vedno večji in večji hasek. Ako se le malo ozremo v preteklost, v kateri je človek na prstih lehko seštel vse zavedne, omikane in odločne Slovence, in pa zo.net v zdanjost, v kateri je število poslednjih tako lepo narastlo: mora to vsa-cega domoljuba, Blatiti tistega, ki je sam k temu vspehu kaj pripomogel, z veseljem navdajati. Posebno pa mora to domoljuba veseliti, ko vidi, da se to slovensko patrijotično delo še vedno nadaljuje, da se Se vedno več in več časnikov v ta namen mej narod razširja, da prihaja na dan vedno večje in večje število slovenskih knjig in knjižic, da se slovenski n-iš jezik rabi v družbinih krogih, v zborih in veselicah naših Čitalnic in bralnih društev, da se mu polagoma pot odpira tudi v šole in uradnije. — To bi bila svetla stran našega sedanjega politie nega stanja; ozreti se pa moramo tudi na senčno Btrau v našem položaji. V nekatere kroge je res precej že pro drla narodna zavest, v druge pa zopet jako malo. Pri kmetih štajerskih, posebno pa pri goriških ni odločno narodno prepričanje nič kaj ne navadnega, dosta slabše je pa pri kranjskem, zlasti pri dolenjskem kmetu. Temu v dokaz naj povem le jeden sam slučaj: Pri nekem shodu na Dolenjskem pokazala se je nekaterim premožnejšim in odličuej šim kmetom Bleiweis ova slika. Ali jo je mar kdo poznal? Kaj še! Niti ime niti delovanje Bleivreisovo jim ni bilo znano. — To kaže, da se omikani Slovenci vender še morebiti nismo vseh sredstev poslužili za dovoljno razširjanje narodne zavesti, ko ona ni se prešinila vseh krogov. K;tj pa hočemo še več storiti ? Vsaj pošiljamo veliko slovenskih časo pisov mej svet, vsaj razpošilja n. pr. družba sv. Mo-hora vsako leto nad 100 000 naših knjig mej pri prosti aaš narod! Ttes je, ali vsi časopisi imajo le mrtve črke, katere se DaSega kmeta ne primejo tako, kakor živa beseda. Slovenci, osobito Dol°njci imajo še vse premalo Čitalnic, bralnih društev, kmetijskih poddruž nic, in — slovenskih političnih društev skoro nič. Pa tudi če s3 nahaja tu pa tam kakovo tako društvo, ne vabijo se v shode in pogovore kmetje, rajše nemškutarji in Nemci, kateri se hodijo vanjo samo zabavat, sicer pa ostanejo brez simpatije do Slovencev, kakor pred. Takih društev, zlasti kmetijskih poddružnie, o katerih se na Kranjskem v novejšem času tako malo hvalevrednega s!iši, kakor o glavnem odboru, moralo bi biti vse polno po Slovenskem in v njih bi morah omikanejši Slovenci, duhovniki, učitelji, uradniki, Župani, kmetom z živo besedo to pa ono razlagati, sedaj govoriti o kmetijstvu, sedaj o politiki, sedaj o popularno-znanstvenih rečeh. V tej /adevi zanemarjajo mnogi odlični Slovenc'1 svoj o narodno dolžnost tako, kakor nekateri slovenski državni in deželni poslanci ne store čisto natančno svoje poslaniške dolžnosti, ko svojih vol-lcev nikdar v pogovore ne skličejo. Vsaj niti poslednji niti drugi ne terjajo, da bi poslanec, ki je itak odličen domoljub in zaupni mož naš, polagal računa in zagovarjal svoje delovanje, o katerem je že vsem Slovencem do pičice dobro znano, da mora tako in ne drugače biti. Volilne shode bi bilo treba pri nas v ta namen sklicoviiti, da odlični naši možje, ka-korfini so poslanci, privabijo veliko množico našega naroda, kateremu so more pri tacih prilikah najbolje oživiti ali zopet utrditi narodno p r e p r i-č a n j e. Pa tudi s tiskano besedo še ne razširjujemo dovolj narodne zavednosti in narodne omike. Naj-vspešnejše, iiajpraktičnejc in tudi najceneje delu-I jejo v tej zadevi Korošci s svojo družbo sv. Mo- hora in z „Mirom". Tudi &t*jerci, ki pošiljajo teden za tednom mej kmete t'iko obširen iti dober list, kakersen je „Slov. gospodar" s Bvojima prilogama, store v tej zadevi svojo dolžnost. Primorcev, posebno pa Kranjcev ne morem s časopisnega stališča z ozi-rom na kmete, na revne naše kmete, tako zelo pohvaliti. Revnemu našemu kmetu priporočiti je treba namreč tudi čitanje slovenskega časnika — ali mu ga celo moralično usiliti. Toda usiljevati mu list, ki ga stane na leto 6, (i, 7 ali S gld. ne gre, to bi bilo zanj pretežko, zlasti ker še goldinarja za družbo sv. Mohora težko dii, in ako ga da na lepo prigovarjanje duhovnikovo, zelo ga pogreša. Za nase kmete po Kranjskem, zlasti po Dolenjskem potrebovali bi lističa, kakeršen je „Mir', ki bi stal za vse leto jedeo sam forint. Takov listič bi dobro služil posebno onim malim (in velikim) kmetom, rokodelcem, kateri do zdaj še skoraj dru/.ega čitali niso, razven svojih molitvenih knjižic, in kateri za dražje časopise ne vzmorejo denarja. Pisan bi pač moral biti takov list v takem duhu in tuki obliki, ki bi odgovarjala mali omiki čituteljev, katerim bi bil namenjen. Začeti bi moral list nekako z abecedo naše domače in tuje politike, razlagati jim z nova in s početka vse naše javno življenje — z jedno besedo: pripovedovati take reči, katere so drugim omikanim Slovencem zdavna ž»> znane. Posnemati bi morda moral klavnega naftega Blehveisn in pogledati, kako je on pisal prve št»vilke in lemike svojih za naš narod prezaslužnih „Novu"'. nZ—v z V—a". Zveza slovenskih posojilnic. Uvod. Ravnatelj celjske posojilnice, gospod Mihael Vošnjak je odposlal due f». januvarja L888 sledeče vabilo: Slavno predstojništvo posojilnice Brez dvojbe so se zadruge, osnovan' na podlagi postave od 9. aprila 1878 na Slovenskem Šta- LISTEK. Junak našega časa. (Roman M. Lermontova pool. J. P.) Bela. (Dalje.) — Kje je Pečoriu V vprašam jo. „Na lovu." — Ali jo zopet šel danes V „Ne,H rekla je čez nekaj časa, „odšel je še včeraj." — Morda se mu je pripetila kaka nesreča? „ Včeraj zvečer lila sem vedno v skrbeh," rekla je vsa v solzah, „da ga ne raztrga kak divji merjasec ali medved, ali pa, da ga ne dobe Čer-kesi . . . danes pa me muči misel, da me ne ljubi več . . — Zares ljubo dete, to bi bilo najhujše, kar si moreš misliti. Začela je jokati, potem si je obrisala solze, povzdignila glavo in rekla s trdim glasom: „Če me več ne ljuid, zakaj me ue pošlje nazaj v vas? Jaz mu ne maram biti na poti. Če pojde tako dalje, grem sama. Jaz nisem njegova sužnja, knežja hči sem." Poskusil sem tolažiti jo. — A pomisli, ljuba Bela, pri tebi vedno tičati j tudi ne more, kakor bi bil prišit za tvojo obleko. Mlad je, lov ga veseli; če je šel, prišel bo zopet nazaj. A če boš vedno žalovala, naveličal se te bo prehitro. „Prav imate, jaz hočem biti vesela." Smeje se vzela je tamburin, začela peti, plesati in skakati. A to veselje ni trajalo dolgo, padla je nazaj na posteljo in pokrila obraz z rokama. Nisem vedel, kaj početi ž njo. Jaz sploh nisem bil vajen občevati z ženskami. Preudarjal sem iu premišljeval, s kom bi jo potolažil, a ničesa ni mi prišlo na um. Nekaj časa sva vkupe molče sedela. Jako neprijeten, skoraj smešen položaj. Naposled rekla je: „ Vreme je lepo; ako hofieS, pojdivn sprehajat se na nasipe." Bil je zares prekrasen jesensk dan ; ni bilo ne pregorko ne premrzlo, gozdi po gorah videli so Be tako razločno, kakor bi bili naslikani na porcelan . . . Tiho šla sva po nasipih okrog, potom se je pa usedla ona ua trato in jaz zraven nje. Bilo je prav smešno, kako sem tekal za njo. kakor kaka čuvarica. Naša trdnjava stala je na nekej višini, na vse strani bil je lep razgled. Na jednej strani razprostirala se je velika, z mnogimi propadi večkrat pretrgana ravnina, noter do neke gore, ki je bila ob-raščena do vrha z lesom; tu na tam videle so se čede konj in dim čerkeskih vasi j, na drugej strani zvijala se jt> majhna rečica, in v njenej vodi videlo se je grmovje, ki je pokrivalo bližnje gore. Sedela sva na oglu nasipa, odkoder sva lahko pregledala skoraj vso okolico. Iz gozda vidim prijahati nekoga na belem konji. Prišlec s-e je vedno bolj bližal in obstal samo kakih dve sto korakov onstran reke. jerskem in na Kraujskem jako razvile, ter se tudi kaže, da te zadruge na občno blagostanje prav vspešno uplivajo. V ta namen pa, da bi se deloma fce obstoječe posojilnice se bolj razvijale, in deloma, da bi se v krajih, kjer bi bila ustanovitev teh zadrug potrebna, dotične priprave pričele, bila je že od več 8tranij izražena želja, naj se osnovi .Zveza slovenskih posojiluicu; ob jeduem se tudi omeni, da je do seda) že 14 slovenskih posojilnic. Da bi se pa posvetovalo o ustanovitvi take zveze, snidili se bodo poslanci slovenskih posojilnic dne 21. jinuvarja t. 1. (nedeljo) popoludne ob dveh v uradnici celjske posojilnice in k temu shodu povabi se tudi vodstvo vaše posojilnice s prošnjo, nekatere člene vašega predstojuištva (ravuateljstva) v ta namen tedaj semkaj poslati. R&zeu posvetovanja o predloženih pravilih .Zveze slovenskih posojilnic" se bo posvetovalo Še o sledečih točkah: 1. Prošnja na finančno ministerstvo, naj se tudi meuj:ce s slovenskim tekstom tiskajo in prodajajo. 2. Kako bi se za posojilnice potrebne tiskovine po najnižjej ceni pridobile? 3. V katerih krajih Spodnjega Štajerja in Kranjskega, kjer se ni posojiluic, bi bila ustanovitev teh zavodov najbolj potrebna V 4. Posamezni nasveti. Z odličnim spoštovanjem M. V oš n j a k m. p. Zapisnik. Vsled zgoraj omenjenega povabil nega dopisa so poslale dne 21. jauuvarja svoje poslance k dogovoru v Celje sledeče posojilnice: I. Mariborska posojilnica denarničarja gospoda Simon-a. II. Moz-rska posojilnica ravnatelju g. Lipo!d-a in denarničarja g. Gnričar-ja. III. Šoštanjska posojilnica denarničarja g. Ivan Voštijaka. IV. Žavska posojilnica ravnatelja gospoda Hausen-bichler-ja. V. Celjska posojilnica ravnateljske člane gg, M. Vošujak-a, dr. Smiec-a, Fr. Kapus-a, L. Bas a in dr. Fdipič-a. Po storjenem pozdravu ravnatelja celjske posojilnice na vse gg. poslance, razloži ta potrebnost zveze slovenskih posojilnic. Ko so se potem vsi poslanci izrekli za ustanovitev te zveze, so izvolili za vodstvo daljnih razgovorov gospoda M. Vošnjak-a kot predseduika skupščiui. Gospod M. Vošnjak začne razgovor o posameznih točkah dnevnega reda. V prvej vrsti se preberejo po njem sestavljena pravila zveze. Ta pravila se sprejmejo brez premembe, ter je podpišejo vsi navzočni poslanci. Pravila se po besedah tako-le glasijo: zveze slovenskih posojilnic. §. 1. Podpisane zadruge napravijo na podlagi sledečih pravil „Zvezo slovenskih posojilnic". §. 2. Zveza ima namen: a) Sploh pospeševati napredek denarnih zavodov, kateri so se na podlagi postave od 9. aprila 1873 osnovali na Slovenskem. b) Mej temi posojilnicami nastaviti opravilno zvezo. c) Na to delati, da se letni računi teh posojilnic v jedni in tisti obliki (v prvej vrsti kar se tiče kontiranja) napravijo, oziroma razglasujejo. d) Na to gledati in delati, da se v krajih na Slovenskem, kjer se vkljub potrebe še niso nastavile posojilnice, take prej ko slej ustanovijo. e) Pri osnovanji novih posojilnic prospešno pomagati. §. 3. Posebno se omeni, da zveza, oziroma njeni organi, nimajo nikake pravice v imenu podpisanih posojilnic delati take pogodbe, s katerimi se posameznim posojilnicam ali pa zvezi naklada kaka zaveza. §. 4. Sedež zveze je za prihodnji dve leti v Celji. §. 5. Opravičene k prošnji za sprejem v zvezo so vse slovenske posojilnice. Prošnja se uloži pri načelstvu zveze. §. G. Obstanek zveze se začasno določi na dve leti. Ali naj bi zveza potem še dalje obstala, ali po drugih pravilih, o tem se bo sklepalo pri občnem zboru leta 1884. S- 7 Če zve*a neha, določi zadnji občni zbor, kako se razdeli njeno premoženje. 8. Organi zveze so: a) načelništvo, ')) občni zbor. §. 9. Načelništvo obstoji iz načelnika zveze in dveh odbornikov, katere voli občni zbor na jedno leto. Načelnik se mora voliti iz srede ravnateljstva taiste posojilnice, kjer ima zveza svoj sedež. Kot odborniki se smejo voliti le udje ravnateljstva posameznih v zvezi stoječih posojilnic. tj. 10. Načelstvo ima sploh nalogo vedno paziti na vse prigodne zadružnih zadev in skrbeti za to, da se tiste potem glede naših razmer pretresu-jejo v prihodnjem občnem zboru. §.11. Načelstvo sklicuje občne zbore in odločuje njihov dnevni red. §. 12 Načelnik oskrbi juje blagajnične posle zveze in polaga račun v občnem zboru. 13. Redni občoi zbor se skliče vsako leto meseca aprila v kraj, kjer ima zveza svoj sed«jž. i?. 14. Izredni občni zbori se skličejo, če se to potrebno zdi načelstvu ali pa če dve posojilnici to zahtevati in naznaniti predmete, o katerih bi se naj posvetovalo. §. 15. S povabilom vred se mora todi naznaniti dnevni red občnega zbora. §. 16. Vsaka posojilnica ima pravico zahtevati, da se od nje naznanjeni predmeti postavijo na dnevni red občnega zbora. To zabtevanje se mora pa Ujaviti načelstvu najpozneje do konca meseca sudca. §. 17. Občni zbor sklepa: a) O premernbi pravil; b) o pregledovanji letnega računa zveze; c) o zadružnih zadevah sploh; d) o nehunji zveze; e) o posameznih nasvetih in f) voli načelstvo. § 18. K občnemu zboru pošlje vsaka posojilnica zveze najmenj jednega zastopnika. Pri glasovanji ima pa vsaka posojilnica le jeden glas. §. 19. Za pokritje uradnih stroškov zveze do-naša vsaka posojilnica primerno svoto in sicer čisto po prosti volji. §. 20. Kot Časnikarski organi zveze se določijo „Slovenski Narod", „Siidsteirische Post" in „Slovenski Gospodar". §.21. Vse prepire, izvirajoče iz teh pravil, rešuje občni zbor brez daljnega priziva. Celje, 21. januvarja 1883. Po podpisu pravil se izvolijo v smislu §. 9 potrebni funkcijonarji načelstva zveze in sicer kot načelnik g. M. Vošnjak, ravnatelj celjske posojilnice, kot člane načelstva g. dr. B. G1 a n 6 n i k, ravnatelj mariborske posojilnice in g. ir. Pitami c, ravnateljski član posojilnice v Postoj i ni. Potem se začne razgovor o posameznih točkah dnevnega reda, o katerih se je sledeče sklenilo: Ad I. Načelništvo zveze ima odposlati prošnjo na visoko c. kr. finančno ministerstvo s tem zapo-padkom, da se imajo tiskati menjice s slovenskim tekstom in da se zamorejo kupiti pri vsakem prodajalcu kolekov na Spodnjem Štajerskem in Kranjskem. Ad II. Načelstvo naj jemlje pozor na to, da se po mogočnosti hitro preskrbi društvena tiskarna, v kateri se pripravijo vse za posojilnice potrebne tiskovine. Do dneva naredbe take tiskarne pa se mora načeistvo dogovoriti s kako privatno tiskarno zavoljo tiskovin za posojilnice po najnižjej ceni ter naznaniti to vsaki posamezni posojilnici, da se preskrbe le pri dotični tiBkarni s potrebnimi tiskovinami. Tudi se je načelstvu naložilo, da sestavi for-mulare vseh tiskovin, katere se imajo poslati pred tiskom vsem posojilnicam v odobrenje. Ad III. Zavoljo ustanovitve novih posojilnic se naprosi načelstvo, da daje prve nasvete, kadar se mu zdi po svojem razsodku čas ugoden. Ad IV. Predlogi navzočuih. K tej točki dnevnega reda obravnava g. M. Vošnjak več predlogov, o katerih se je sklepalo in sicer: a) Načelstvu se naloži, poslati prošnjo na visoko c. kr. notranje ministerstvo s tem, da ukaže hranilnicam, naj izposojujejo iz svojega rezerv- Jel je vrteti konja kukor bi bil neumen. Zanimiv prizor. — Poglej no, Bela, tvoje oči so mlajše kakor moje. Vraga, kdo je in kaj uganja? Pogledala je na onostran in zavpila: „Kazbič! Kazbič!" — Oh, ta prokleti malopridnež, prišel je zopet norčevat se iz nas. Pazno pogledal sem tja in res spoznal sem Kazbiča po njegovem zagorelem obrazu iti raztrgauej obleki. „To je konj mojega očeta," rekla je Bela in prijela me za roko. Trepetala je, kakor trepetličino listje in oči so se jej svetile. Aha, mislil sem si, golobičiea moja, tudi ti imaš razbojniško kri v žilab. — Pridi semkaj, rekel sem stražniku, vzemi puško in izpihni temu-le dušo; — ako ga zadeneš, dobil srebrni rubelj. — Kakor velite, gospod stotnik, ko bi se vrag le vedno ne vrtil. — No, mu pa zapovej, da naj obstane jedno minuto. — Heda, prijatelj, zaklical je stražnik in po-mignil mu je z rokama; obstoj, kaj se vedno sučeš? Kazbič res obstane in posluša, mislil je baje, da mu hoče kaj povedati. — Grenadir pomeri in puška poti ... Ta hip pa je Kazbič spodbodel konja in odskočil v stran. Potem se je pa povzdignil v sedlu, poklonil se po svoje, požugal z bičem . . . ter pobegnil. — Ali te ni sram? rekel sem stražniku. — Gospod stotuik, rekel je vojak, bil je že blizu smrti. A ti ljudje so začarani. Z jednim strelom ga ne ubiješ. Četrt ure pozneje vrnil se je Pečorin z lova. Bela planila mu je v naročje, a ni mu rekla žal besede .... Kar se mene tiče, bil sem prav jezen nanj. — Glejte, rekel sem mu. Ravnokar smo Kazbiča videli onstran reke in streljali smo nanj. Lahko bi se bila srečala. Ti gorci so mrščevanja željni narod. A mislite, da Kazbič ne ve, da ste pomogli Azamatu ukrasti njegovega konja? Bojim se, da je dpnes spoznal Belo. Jaz dobro vera, da mu je ona pred jednim letom bila jako všeč — sam mi je to povedal: ko bi bil mogel spraviti toliko denarja skup, da bi jo bil kupil, bila bi najbrž že njegova žena. Pečorin se je zamislil. Potem je pa rekel: „Da, previdnejši bodimo . . . Bela od danes ne sme več onstran nasipov." Zvečer sva se dolgo pogovarjala. Žal mi je bilo, da je bil tako spremeuil svoje obnašanje proti deklici. Ne le, da je polovico časa prebil na lovu, bil je proti njej vedno bolj hladen in ravnodušen. Le redkokedaj jo je še poljubil, ona jela je hirati in obraz se jej je vidno podaljšal, njene oči bile so otožne. — Zakaj ihtiš in jočeš, Bela V povpraševal sem jo večkrat. Ali te teži kaka žalost? „Ne!w — Ali hočeš česa? »Ne!" — Ali se ti toži po tvojih Btariših? „Starišev nimam več." (Dalj« pnh.) nega fonda posojilnicam posojila proti najnižjemu, ne čez 3°/0 obsegajočemu obrestovauju. b) Načelstvu se naloži, poslati ulogo na c. kr. ministerstvo trgovine s prošnjo, naj pripomore, da se oddajo posojilnicam posojila iz centralnega zaklada postnih hranilnic proti najnižjemu obrestovanju. c) Posojilnice naj se poslužujejo pri posojilih kmetskim strankam navadnih dolžnih pisem, ne pa menjic. d) Načelstvu se naloži poslati prošnjo na c. kr. ministerstvo trgovine, naj ukaže, da se upe-Ijejo za črke č, š in ž vsaj za notranje tele-grafično občevanje posebna telegrafična znamenja, da se s tem v okom pride na ta način popačenim brzojavam tam, kjer se nahajajo te črke. Ker nikdo ne stavi nobenega predloga več, se zapisnik zaključi in podpiše. M. Vošnjak 1. r. L. Bo uha 1. r., porovodju. Politični razgled. NotrauJ e deželo. V Ljubi] a n i 30 januvarja. knez imel bi bil že v sredo opraviti svoj posel, pa zadržavala ga je nenadna bolezen, ko pa je v soboto prišel do besede, postal je tudi princ Reuss takoj zdrav. Ministerska kriza na Francoskem prišla ie jako naravno do svojega svršetka. Tisti ministri, ki so se protivili nasvetom komisije, (ti so namreč hudo oboleli prvosednik Duclerc, vojni minister Billot in pa mornarski Jaureguiberrv) odstopili so, in ostali ministri skušajo sestaviti nov kabinet. Dosedanji minister not ran j h zadev Fallieres prevzel je prvosedstvo, general Thibaudin postane vojni minister, dosedanji fina n-('ni minister Tirard vodil bo vnanje posle in de Mahy začasno mornarstvo. Sicer pa bode tako ministerstvo za silo imelo še manj« ugleda nego prejšnje in bode težko izvelo do kunci prognanstvo prinčev. „Times" se poroča iz Pariza, da je Gre vy uglednemu diplomatu se izrazil, da bode senat go tovo zavrgel nasvet Floquetov, Če bi ga tudi k a mora vzprejela. Ako pa bi potem kamora vedno Se nastojala na svojem sklepu, bode moral Grevy neobhodno zahtevati njen razpust, kajti s tako kamoro ne more nihče vladati. On da se ne boji novih volitev in tudi za obstanek republike ne. Danes bode se v državnem zboru prvo čital predlog poslanca Mattuša, po katerem se imajo ustanoviti posebne, samostojne obrtne zbornice. Debata o tem predlogu bo skoro gotovo jako živahna in obširna. Ta predlog Mattušev obravnaval je včeraj < Pragi shod predstojnikov in zastopnikov obrtnih za drug in gremija pražkega; v tem shodu vzprijela se je jednoglasno resolucija, s katero se terja ustanovitev samostojnih obrtnih in industrijskih kamor in prememba trgovinske postave. V dosedanjih trgovinskih zbornicah obrt ni dostojno zasto pana niti z ozirom na davke niti ne na število malih obrtnikov. Zuto naj se v oddaljenih okrožjih ustanove posebne industrijske kamore za veliko in malo obrt z vsemi pravicami trgovinskih zbornic. Najmanjši prinos za volilno pravico hodi 3 gld. 15 kr. neposredne pridobitnine. Tudi naj dobi obrtnija svoje posebne zastopnike v deželnem in državnem zboru. D/uga resolucija zahteva premembo volilnega reda pražke trgovske kamore. Te resolucije se pre- i(U1(^ katerega se je Domače stvari. — (Bivši škof ljubljanski) gosp. J ar-nej Vidmar je v svojem bivališči v Krauji tako nevarno »bolel, da se je najhujšega bati. — (Gosp. dr. Fra u Rački) potrjen je Najvišjim odločilom z 19. t. m. predsednikom jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. — (Čitalnični pevski zbor) vabi za debeli Četrtek 1. februvaria 1883. v dvorano ljub ljanske Čitalnice na „Špehovko." Za boljše prebavanje bode strašno milo petje, navžarska godba, loterija, v kateri vs *k nekaj dobi, in konečno občao vrtenje in ples. Uljudno sodeluje nekaj dekoriranih žab iz ljubljanskega bit*ta. Špektakelj začne se ob uri zvečer. Čitalnični člani in „Sokol" plačajo 50 kr., drugi naši častilci po 1 g!d Odbor. — (Čitalnica v Šiški) d."je častitim dru-štvenikom na znanje, da bode svečnice dan — 2. l'e-bruanja 1883 Valentin Volnika rojstna hiša pri Žibertu (sedaj Mutjauu) v Zgornji Šiški v čestenje pred 125 let (1758) porodil dade „Českemu klubu", državni zbornici, vladi in pa i Valentin Vodnik, „prvi slovenski pesnik', sijano pražkej trgovski kamori. Odsek gosposke zbornice za šolsko po stavo imel je že konečno sklepanje o noveli šolske postave. Vzprijela se je določba, da ima b ti vodji«, kake šole tiste vere, h katerej pripada večina učencev. Galicija in Dalmacija pa ste izvzeti iz te določbe. PorOČ< val bode v zbornici grof Falkenhnvn. Zopet Be čuje o novem činu irrc»k olovo maškara d o) so se že razposlala. Ako bi kdo, ki se želi udeležiti te veselice, vabila slučajno ne bil dobil, naj se blagovoljno oglasi pri blagajniku, g. J o s. Gebi, urarju v Slonovih ul cah. — (Občni zbor Marijine bratovščine) j vršil se je zadnjo nedeljo v magistratnej dvorani v [navzočnosti kakih 150 članov. Predsedoval je gosp. ! Regali. Iz odborovega poročila je razvidno, da je imelo društvo 1 1882. dohodkov 0H21 gl. 67l/i kr., stroškov pa GU41 gld. (>0 kr., da je tedaj ostalo v blagajnici 180 gold. 98l/i kr. Umrlo je I. 1882. 8(i udov in 39 mihovih otrok. Udov šteje društvo 532 možkih, 1577 ženskih, tedaj vkup 3109. Pre moženje društva iznaša 24.387 gld 27 Va kr in se je lansko leto za 206 gold. 27 Va kr. pomnožilo. Predno se preide na volitev, oglasi se dosedanji odbornik g. Pirnat in pravi, da ni vse tako svetlo pri društvu, kakor se v odborovem poročilu opisuje, da je stvar le na zunaj lepa, znotraj pa piškava, kajti ako se premoženje mej toliko število udov razdeli, pride le jako neznatna svota na jednega, nikakor pa ne toliko, da bi bil plačan pogreb. Gospod Pirnat izjavi, da izstopi iz odbora. Gospod Regali vede se jako neparlamentarno, grozi, da bo g. Piroata tožil, kar pa g. Arko odločno odbija, češ, da je uapram možu, kakeršen je g. Pirnat, kateri uživa občno spoštovanje in je v istini blag človek, tako ravnanje malo umestno. Konečno prosi g. Ilegali gosp. Pirnata, naj ostaue v odboru, kar pa slednji odločno odreče. Predno se pride na volitev, govore še gg. Zupančič, Jemc iu Drašler za to, naj bi se naprosili dosedanji odborniki, da Še ostanejo v odboru in sploh priporočajo, naj bi se volili v odbor starejši udje, ne taki, kateri bo Se le laa- sko leto pristopili. G Lilleg predlaga, naj se volijo v odbor gg. Drašler, Jemc, Šturm, Škrbine, čemer zbor per acelamationem pritrdi, ravno tako se izvoli mesto g. Pirnata g. Dninar. Gospod Škrbine predlaga, da se predstojniku poviša pkča od 100 na 150 gold , čemer zbor pritrdi, gosp. Klein pa predlaga, da se dovoli za lansko leto 100 gld. remuneracije predstojniku, blagajniku in Ujmku, kar se tudi vzprejme. Odbor izvolil je takoj po občnem zboru predstojnikom g. Regali]a, njega namestnikom g. Zupančiča, blagajnikom g. Drašlerja, tajnikom g. Šturma. — (Samomor.) Danes zjutraj je v „Prulah" v vodo skočil in utonil J. Jančar, hišni posestnik in pek nasproti stolnej cerkvi v Ljubljani. — (Iz Konjic) poroča se v „Siidsteir. Posta, da so tamošnji nemškutarji predzadnjo nedeljo imeli veselico, pri katerej se je pela „die Wacht um Rheiu*. Dva Slovenca, ki nista hotela peti te pesni, so psovali in pozneje, ko sta se odpravila domov, sunili po stopnicah, da se je jeden na nogi močno poškodoval. Ako se v takozvanih omikanih nemčur-skih krogih vrše take surovosti, kje nam je potem iskati nemške kulture V — (Iz Cerknice) dne 27. januvarja se nam poroča, da je visoka c kr. deželna vlada z dopisom dne 21. t. m. št. 757 dovolila, da se v Cerknici ustanovi društvo ^kmetijska in obrtnijska Čitalnica11. — (Občina Zagorje na Notranjskem) je v seji 21. t. m. na predlog podžupana g. .Jakoba Krizmana jednoglusno sklenila protest proti prodaji vode iz Reke Tržačanom ter mestnemu magistratu v Trstu odposlala prepis zapisnika, kateremu povzamemo naslednje točke: 1. Ali slavnemu magistratu ni znano, da vodn Bistrica stoji v posesti treh političnih okrajev, to je: Postojine, Volovskoga in Sežane? 2. Naj slavni magistrat ne misli, da zadostujejo pogoji za odpeljavo vode v Trst samo z Bistriškimi mlinarji, ker ni samo njihova lastnina, ampak, dotična voda je lastnina preb valcev treh političnih okrajev, kar se lahko dokazati dii, torej bi moral biti pogoj odobren od vseh dotičnih prebivtleev, kar se pa nikdar Zgodilo ne bode in se zgoditi ne more. 3. Naj se slavnemu magistrati) tržaškega mesta po izpisu (propisu) zapisnika tamošnje seje občinskega odbora zagorske občine objavi, da ta odbor stoji v nepremakljivem protestu proti prodaji in od-peljavi vode Bistrice v Trst. — (Odbor novomeške Čitalnice) vabi k Vodnikovej svečanosti, katero prireja v dan 3. februarja 1883 v prostorih narodnega doma. Spored: 1. „Mornar", inožki zbor, uglasbil A. Leban. 2. Slav- ostni govor. 3. „Tičica", četverospev, uglaibil A. Maver. 4. „ Pomlad*', samospev s spremljevanjem klavirja. 5. nSlovencev dom", možki zbor, uglasbil A. Nedvel. Iž posebne prijaznosti sodelujejo gospo-dičina Luiiza Maver, gospod Krnil Rizzoli, in pevski zbor Čitalnice. Po dovršenem sporedu sledi ples. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina : Za članove Čitalnice: pojedince 30 kr., obitelji 50 kr. za nečlanove: pojedince 50 kr., obitelji 70 kr. — (11 i r s k o - b i s t r i A k a Čitalnica) napravi 2. tebruvarja maskarado. Lanska bila je prav lepa, pa se nadjamo, da bo letošnja še lepša, ker pričakujemo veliko gostov iz okolice pa tudi iz Reke. Začetek ob 7 uri zvečer. — (Nove žandarske postaje) se napravijo pri sv. Juriji na Pesnici in na Vidmu na Dolenjem Štajerskem. — (Delavsko podporno društvo y Trstu) je v nedeljskem občnem zboru, ki je bil od 400 osob obiskovan, skoro jednoglasno izvolil: Gosp. V. Dolenca, predsednikom, gosp. J. D o lina rja tajnikom, g. D. Schmidta blagajmkom. V odbor so voljeni gg. M. Polic, dr. F. Mandić, M. Živič, M. Pregarec, J. Tosti, D. Stare, St. Pre-lec, L. llajn, F. Žitko, M. Katalan, J. Olifčič. A. Kljun. Poročila društvena so jako ugodna in šteje društvo dandanes že 065 možkih. 142 pa ženskih članov; premoženje narastlo je koncem preteklega leta na 7379 gld. 75 kr. — (Goriška nadškofi ja) ima tri duhovnike, ki ao izpolnili 60 let mašništva: Andrej Pahor, vikar v pokoji, rojen 1. 1793., v mašnika posvečen 1. 1819. — Jakob Jerizh, župnik v pokoji, r. 1795., posv. 1819. — Prevzvišeni in premilostljivi nadškof Andrej Gollmavr, r. 1797., v niašnika posvečen 1. 1821. — Devet duhovnikov (zlatomašnikov) je izpolnilo 50 let mašništva in so naslednji: Pilosio Ant, duhoven v pokoji, r. 1801., posv. 1824.; Fain Peter, župnik, r. 1801., posv. 1828.; Visintmi F., župnik, r. 1802., posv. 1828.; Braida Gašpar, župnik v pok., r. 1303., posv. 1828.; Tirindelii Peter, dekan, r. 1802., posv. 1829.; Tuni Jožef, kanonik, r 1805., posv. 1830.; Grusovin Jožef, apostolski protonotar, r. 1806., posv. 1830.; Pire Matevž, stolni vikar, r. 1805., posv. 1830.; Mozetič Jožef, kurat v pok , r. 1802., posv. 13. jan. 1833. — Šest gospodov bo letos zlato mašo pelo in sicer: Ukmar Ant, vikar, r. 1805; Okorn Fidel, vikar v pok., r. 1806.; Lapanja Jurij, vikar, r. 1806.; Marizza Ant.. vikar, r. 1809.; Mercina Franc, dekan stoln. kapit, r. 1809.; Tamburlmi Ant., duhoven, r. 1809. Vseh šest ie bilo posvečenih 20. avgusta 1833 Duhovnikov osemdesetletuikov je v celi nadškoriji 10, sedemdesetletnikov 37. „Soča.M — (Razpisana je služba) dekliške učiteljice s 500 gl., eventuvelno druga učiteljska služba s 450 gld. na leto na ljudskej šoli v Postojini. Prošnje do 15. fibr. t. 1. neslo jo je tako, da ni niti skoro več sledu, kjer je prej stala. V magacinu bilo je okolu 4000 stotov streliva in sicer razdeljenega po 600 do 800 stotov v posameznih čumnatah, kojih vsaka je bila posebič zidana in z močnimi železnimi oklopi opravljena. Zemlja se je tako močno stresla, da so celo v krajih, kjer niso čuli poka, mislili, da je potres. 0»eke in kosce zidovja neslo je Čez četrt ure daleč Žalibog je žrtva te eksplozije tudi 50 ljudij, nekr ščeuih Kine>ov, ki so tudi ob nedeljah delali. Trupla moralo je strgati na drobne kosce, ker s«- nahajajo na posarnnih kamnih košček; mesa in cunj. Tovarne bila je uzorno ziduna in upravljena, sodi se, da se ie nalašč zažgala. Posestnik tovarne, priseljeni Ne mec, je goreč pospeSitelj misijonarstva in večina njegovih delavcev Kinezov je krščenih. Sumi se, da so mu zapalili tovarno fanatični Kinezi, razsrjeni zbog odpada svojih rojakov od stare vere. Razburjenost mej belimi delavci je neizmerna in bati se je strašnih izgredov. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 29. januvarja. Budgetni odsek vzprejel je resolucijo dra. Tonkli-ja, po katerej se lansko leto za Kranjsko izdani ukaz glede upeljave slovenščine kot učnega jezika na srednjih šolah za dijake slovenske narodnosti (slovenskega materinega jezika) ima razširiti na vse druge dežele, v katerih tudi Slovenci prebivajo — in da se mora to pričetkom šolskega leta 1883/84 začeti izpeljava«. Pariz 29. januvarja. V zbornici objavil je Fallieres sestavo kabineta ; dasi še ne popoln, I se vender kabinet glede brzo rešitev zaliteva-jočega vprašanja stavi zbornici na razpolaga-nje. Bonapartisti zahtevajo odložitev diskusije 0 predlogu zastran zakona o pretendentih, dokler I bode imenovan vojni minister. Zbornica pa sklene po govoru Fallieres-a takojšno debato. Ko je j govorilo več govornikov, odloži se debata na jutri. Kazne vesti. * (Vrednost starega tolarja.) Solno-graški nadškof Leonhard Keutschach začel je leta 1504 izdavati tolarje, ki so bili iz jako d. brega srebra in se po škofu imenujejo nKeutschachthalerw, in ker so imeli v škofovem grbu repo, tudi „RUben thalei"4. Pri nas je take vrste denar solmajraških škofov znan pod imenom „reparji-. Omenjenih tolarjev naredilo se je prav malo število, in ker je prišel v promet v velikej množini drug denar, postali so velika, redkost in kolikor je znano, se ve dan danes Ramo za 8 tacib tolarjev. Utemeljitelj Bolnograškega muzej« g. Sil ^ i^a1 j- su svoj zavod po časnikih dolgo br. / v »peha ta tfonar naposled pomagal mu je slučaj. Neka kmetic* na „HubergUtla pri Hofgastemu imela je tak tolar, a ne po/.navši ga, prodala gu je nek j kramarici za dva goldinarja. Kramariua, ki tudi ni poznala vrednosti tega denarja, bila je vesela, da ga je oddala za jeden goldim.r doo:č: i in kemu potovalen, slednji pa za štiri goldinarje hoti lirju And nu, kater1 mu pride na misel, da se /e. muzej v Solneingradu išče tolar, na katerem je repa utisnena. Ker je nakup-Ijenem tolarji bila tudi repa videti, naznani to vodstvu muzeja Caiolino-Augusteum in takoj prišel je ravnatelj dr. Peter, da se zagotovi redkega denarja, in hotelir Aibl dobii je za tolar, ki ga je stal 4 gl. v gotovem naštetih šest sto goldinarjev. * (Poraba žveplenk.) V Evropi potrebuje se vsako leto za Sveplenke 4,618.800 centov lesa. Na dan potrebuje se poprek za vsacega prebivalca v Nemčiji in Avstriji okolu 15. v Belgiji 9, v Angliji 8, na Francoskem 6 žveplenk. * ( V e 1 i k a nesreča.) Zopet nam poroča kabel iz novega sveta grozno nesrečo. Velikansko urejena tovarna za strelni prah pri Raklandu v Kaliforniji unela se je namreč v nedeljo teden in raz- Meti'orologično poročilo. (Pro jj-IcmI eoas pre temeni teden.) Barometer: Stanje barometrovo je bilo t pretepenem tednu dobro srednje in le za 1*88 mm. vitje, kot srednje stanje vBega leta; znašalo je namreč 787*18 mm. in je bilo samo v četrtek in petek podnorma no. Najvišjo srednje stanje, za 515 mm. nad normalom, jo imel ponedeljek; najnižje, za 3*07 mm. pod normalom, petek: razloček mej maksimum in minimom srednjega stanja je tedaj znašal 8 22 nun. Tudi stanje sploh je bilo 14krat nadnormalno in le Tkrat podnormalno\ in sicer najvišje, za 7'18 nun. nad normalom, v nedeljo zvečer; najnižje, za 4-01 mm. pod normalom, v petek zvečer; razloček inej maksimom in minimom Bploh jo tedaj znašal 11-11* nun. Največji razloček v stanji jednoga dne, za s <»•') min., je imela sobota; najmanjši, za 093 mm., torek. Thermometer: Srednja temperatura pretečenega tedna je znašala — f>-88 C, to jo za 4-1° C. pod normalom, in jo bila vse dni podnormalna. Najvišja, — 3'9° C. ali za 3*2* 0 pod normalom. je bila srednja temperatura v soboto; najnižja, — 8 9° C. ali za 7 2° O. pod normalom, v ponedeljek ; razloček mej maksimom in minimom srednjega stanja je tedaj znašal 6'00 C. Tudi temperatura sploh je bila komaj 3krat nadnormalna, 1 k k rat pa podnormalna; in sicer najvišja, -f- 0*2° O. ali za 1-9° O. nad normalom, t torek opo-ludne; najnižja, — 14'G" C. ali za 12-9° C. pod normalom, v ponedeljek zjutraj; razloček mej maksimom in minimom Rploh je tedaj znašal 14 8° C. Največji razloček i stanji jed-nega dno. za 1<)()° C, jo imela temperatura v ponedeljek, oziroma v torek; najmanjši, za 20° C. v sredo. Vetrovi pretočenega tedna so bili močnejši in tudi različnejši kot vetrovi predzadnjega tedna. Največkrat, 7krat, je bil .vzhod", G krat ,,brezvetrijou, 3krat „burja", 2krat „zahodpo lkrat pa nseveru, „gorenjec" in »jugovzhod-4. Nebo je bilo precej spremenljivo; največkrat, lOkrat, „jasno", Tkrat „oblačno", 4krat pa „deloina jasno". Vreme je bilo precej suho in stanovitno; tedeu je imel jeden sam snežen dan 8 2*80 mm. luokrine. 3D"u.xieJaBiEeL borze"-. dne .10. januvarja. {Izviino tolegraflono poročilo.; gld. 70 ki. 1'apima renta . ... Srebrna renta .... ZlstS renta ....... 5°/j marčna renta..... Akcije narodne banke . Kreditne akcijo..... London . ..... Srebro . ... Napol. . ..... ('. kr. cekini . ..... Nemško marke .... !•/, državne srečke i. i. 1H-.4 Državne nrečke Iz 1. lH°/0 štajerske zemljišč, ooves Donava re,". srečke 6§/0 Keiulj, obš n'Htr. 4*/i°/o z,»t' Prior oblig Klizabetino zapad, železnice Prior, ooiig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne urečko.....100 jrld. Kudolfove srečko..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ rrammw:<> -društ. volj. 170 j?ld. a. v. . . 250 gld 100 prosta . obli«. . . . 100 «id. zast. listi . /7 77 y 103 na 118 S8 104 170 20 114 218 70 95 06 f)0 7r> 85 50 68 55 y.r> 50 80 10 50 »50 50 75 80 75 S——Sili ISI ii \ NAJBOLJŠI ^?\R ZA CIGARE^ LE HOUBLOI Franoosk fabrikat. PRED PONAREJANJEM SE SVARI!!! i\ Pravi je ta papir za cig;.rete samo \A RC tedaj, če ima vsak list znamko LE (^1 IS HOTJBLON in vsak karton nosi GT 1 5 varstveno znamko in signaturo. t./ M -£7 *... g«"!,;../ 6l >ji^i'-RYf ai einifjor.ibrikanten.PARlS Ooulrur Ma:. J *" Dl tnc ou Mala Marijinceljske kapljice za želodec, nepresečno izvrstno zdravilo topel vse bolezni v želodci, in nepresešno zoper neslaat do jedi, slabi želodeo, smrdečo sapo, napihno-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pčeno in alez, /oper zlatenico, gnjue in bljuvanje, da glava ne boli (če Utvini bolečina iz žeiodca), /.oper krd v želodci, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, soper bolezni na vranici, Jetran in zoper zlato žilo. Glnviui y.:> t<»ti'J| -LekSr Mr»«lj> Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica ■ navodilom, kako se rabi, stane iti ti*'. ~qssj£ Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna (iabriel Piecoli, na dunajske j cesti; lekarna Josi p Svoboda, na Preftirimvein trgu. V Novem mestu: lokama Dom. Rissoli; lekarna Josip B e r g m a n n. V P o s t o.j ni: A n ton L o ban. V (J o-rici: lekarna A. »le Gironooli. V Ajdovščini: lekarna Micbael (Juglielino. V Oelji: lekar J. K npfersehmted. V K ra u j: lekar Drag. Savnlk. V Kamniku: lekar Josip Mru* ni k. V Radovljici: lekar A. \i ob le k. V Sežani: lekar Pli. Bi t S oh el. VČrnomlji: lekar Ivan Hlažek. 1S0F~ SV^rltiGVl Ker se v zadnjom času naš Izdelek posnenilje in ponareja, zato prosimo, naj se kujiiiio samo v zgoraj na\edenih zalogab in pasi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenieo \ tisnene besede: Ecbto Maria/.eller Mageutropien — lhady & Dostal — Apotbeker, sklenica mora biti zapečatena B našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg tc podobo utisneno sod-nijsko spravljeno vnrslteno ztiitiu«»iije in zavoj mora biti zapečaten z našim oosOcimn zunine-■iJ<-■■■. Izdelki podobnega ali Istega imena, ki nema jo teh znaki p- istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejen in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj Da-/.naiiijo, da bodo aodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—731 I ^ a c m °— 5 — ■— < I SI bi s o. 8B ' .t rti "i ■ s- o OS N I g cr • B"o -i a. cr 2. se I e D bd s si m ^ 2. 3 n o r c p p I Š 9 ™ I P n | O I W 1 3- s c «■ cr j p e*ft| cr Bonboni iz sladnega izlečka, I koje izdeluje lekarnar 6. Piecoli v Ljubljani, na Dunajski cesti it iz najčistejšega sladnega izlečka (koncentriranega s parom) so labko prebavljivi, tečrd, uteŠivajo razdražene eutnlcu, pribavljaju alino in razkrojevajo sliz; lečijo |^ kašelj, hripavost, bolezni v plučah, prsih in grlu. Ne zamenjati jih s »ličnimi bonboni, ki se navadno prodajejo in ki so, proizvedeni iz priprostih snovij, večjidel zdravju škodljivi. Sladni bonboin, kakor tudi vso po meni izdelane pastile imajo izbunkano utisneno na jedne j strani ime proizvodnika „G. Piecoli" in na drugej strani „Laibach". Je