Naš čas, 31. 3. 2016, barve: CM K, stran 1 V petek (10/14 °C) in soboto (7/13 °C) dež, v nedeljo (6/18 °C) delno oblačno. Četrtek, 7. aprila 2016 številka 14 | leto 63 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € -VO iu-> ■in =o ■u-t ii*"> ;o TAKO mislim Rokometaši, atletinja, deskar ... Velenje, 5. aprila - Športna zveza Velenje je tudi letos pripravila v tukajšnjem Domu kulture prireditev, na kateri je razglasila naj športnike, športnice, klub leta 2015 v Mestni občini Velenje. Med športniki je laskavi naslov prejel deskar Tim Kevin Ravnjak, med špor- tnicami atletinja Maja Mihalinec, ekipa leta pa je postal Rokometni klub Gorenje. Med športniki invalidi je naslov osvojil strelec Gorazd Franček Tiršek, med športnicami invalidkami pa plavalka Tja-ša Lenko. Naslove so podelili še športniku mladincu, mladinki, kadetu, kadetinji, športnikom in športnicam neolimpijskih disciplin, šolskemu športnemu društvu in še številnim drugim, ki so s svojimi dosežki ali delom na športnem področju izstopali v različnih športnih zvrsteh. Več v naslednji številki Našega časa. ■ tp Prvi dan stavke zbori delavcev V delu slovenske energetike stavkalo okoli 3.000 zaposlenih, od tega v TEŠ 150 - Že danes začetek zmanjševanja dobave električne energije? Milena Krstič - Planine Ljubljana, Šoštanj, 4. aprila - V delu slovenske energetike (brez GEN energije in družbe SODO) se je v ponedeljek začela splošna stavka, ki bo trajala do 21. aprila. Prvi dan stavke so potekali zbori delavcev. Po oceni predsednika Sindikata delavcev energetike Slovenije (SDE) Branka Sevčni-karja je stavkalo okoli tri tisoč ali več kot 60 odstotkov zaposlenih. »S stavko želimo opozoriti na pohod plenilskih elit, ki želijo v ozadju privatizirati del slovenskega elektrogospodarstva. Če želimo ohraniti sistem tak, kot je, v lasti državljanov Republike Slovenije, ki bo potrošnikom in vsem zaposlenim nudil tisto, za kar ga potrebujemo - poceni, kakovostno in zanesljivo dobavo električne energije, drugače ne gre,« pravi predsednik sindikata SDE. Zbori delavcev so potekali tudi v Termoelektrarni Šoštanj, kjer jim je prisostvovala slaba polovica, okoli 150 zaposlenih. »Z mislimi pa so bili na zboru delavcev tudi tisti, ki so morali delati,« pravi prvi sindikalist v TEŠ-u Da-niloTajnik. Zaposleni v obratu bloka 6 so pred stavko od poslovodstva prejeli v podpis izjavo, da ne bodo ogrožali premoženja termoelektrane. Take izjave niso podpisovali, jo je pa marsikdo razumel kot grožnjo kot pritisk. »Sam jo razumem kot mobing,« pravi predsednik. Kako sam razmišlja ob tej stavki in prihodnosti? »Če Slovenija uvaža 500 megavatov električne energije, v Šoštanju pa stojita dva bloka, ki sta sposobna to energijo nadomestiti, je v Sloveniji nekaj hudo narobe. Četudi je cena električne energije trenutno nizka. Kje pa piše, da čez mesec ali dva ne bodo velike potrebe po električni energiji, cene dvignile. Takrat bi bloka lahko ustvarjala dobiček.« Za danes (četrtek, 7. aprila) je v okviru stavkovnih aktivnosti predviden začetek zmanjševanja dobave električne energije in potem stopnjevanje dobave. »Upam pa, da do tega ne bo prišlo in bo Vlada RS, ki ima v rokah škarje in platno, sprevidela, da se je treba s socialnimi partnerji dogovoriti o prihodnosti slovenske elektroenergetike,« pravi predsednik SDE Branko Sevčnikar. Ne spi se v vseh oazah dobro Milena Krstič - Planine Pred leti, že v času, ko so novodobni tajkuni brez kančka slabe vesti plenili po podjetjih, mi je prijatelj, ko je nanesla beseda na to, ali je »srečen«, rekel, da je, da je pravzaprav zelo srečen. Čudno je bilo slišati. Pa je pojasnil. Nima delnic, zato ga ne skrbi, da bi jim vrednost padla, nima jahte, zato ga ne skrbi, da bi zašla na kako čer... Ima le plačo, ki pa je resnici na ljubo solidna. Z njo si je ustvaril, kar ima in kar potrebuje. Nekaj malega je tudi takega, brez česar bi tudi šlo. Ne pa tako lepo, kot gre. Dve oljki ob majhnem vikendu na enem od bližnjih jadranskih otokov si je omislil. Tja se da pripeljati v slabih treh urah. Čeprav je od takrat do danes padla marsikatera delnica - pravzaprav so padle skoraj vse, nekatere do ničvrednosti, se potopila marsikatera barka, ima on še vedno toliko, da ob koncih tedna natoči bencin in se odpelje v svojo oazo. Tam dobro spi. Le včasih, kadar je burja huda, kadar strele režejo nebo in toča klesti tla, takrat ne. Takrat ga je strah. Za tisti dve oljki. Nanj sem večkrat pomislila v dneh, ko je Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev preko panamskih dokumentov razkril poslovanje tako imenovanih »offshorepodjetij«, davčne oaze, kamor se stekajo bilijoni dolarjev iz vsega sveta. Samo iz Evrope tja odplujeta dva tisočaka evrov na prebivalca. Proti najbolj skritim otokom, otokom zakladov. Iz Evropske unije v tem raju ponikne kar tisoč milijard evrov. Nanj sem se spomnila zato, ker mi je tistikrat tako lepo povedal, da goltanje po več, kot potrebuješ, ne prinaša ne sreče ne mirnega spanja. Med tistimi, ki so jih preiskovalni novinarji dobili s prsti v marmeladi in v teh dneh slabše spijo, so številna znana imena svetovnega javnega življenja, politiki, športniki... Med njimi je tudi naš mister Simpatikus. Zaradi njega ste gotovo kdaj slabo spali, ko je imel kje daleč kak dvoboj sredi noči. Da zdaj malo slabše spi sam, mu je videti. Ni spočit in simpatičen. Ampak, saj bo še pojasnil. Konec koncev se ljudje za ustanovitev podjetij, registriranih v davčnih oazah, odločajo iz različnih razlogov. Nikakor ne gre metati vseh, ki tako poslujejo, v isti koš. Me pa prav zanima, kdo od tistih, ki jih poznam, Slovenija pa je tako majhna, da se bolj kot ne poznamo vsi, se bo še pojavil na seznamu. Z gotovostjo lahko trdim, da na njem ne bo prijatelja iz uvoda. Me pa skrbi, da bo še kak tak, kije do včeraj prisegal na poštenje in ob igranju himne mirno stal. Nam bi! zgled. Svetla dika, naš ponos. Tudi kak politik. Kije predstavljal in govoril nekaj, kar nas veliko še verjame. Bojazen je na mestu. Take tiče smo že videli. Potem so sicer zaradi slabih svetovalcev izgubili spomin. A spijo slabo. To pa je tudi nekaj. ■ Vstopnice: www.eventim.siinprodajnamestasistema Eventim Si več informacij: www.perpetuumjazzile.si +' ^ Naš čas, 31. 3. 2016, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA 7. aprila 2016 (T. LOKALNE novice Zadovoljni z delom zavodov Živeti do konca Velenje - V prostorih mestne četrti Desni breg na Kersnikovi 1 bo danes (četrtek, 7. aprila) srečanje, ki ga pripravlja Hospic Velenje. Na njem, začeli ga bodo ob 18. uri, bodo predstavili društvo, tema srečanja pa bo Živeti do konca. Pogovor bo vodila Tatjana Šuha. a mkp V štirih dneh več kot 1000 krvodajalcev Velenje - Območno združenje RK Velenje je od 29. marca do 1. aprila v prostorih restavracije Pod Jakcem v Velenju organiziralo prvo večjo letošnjo krvodajalsko akcijo. Prve tri dni so darovalci darovali kri za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana, zadnji dan pa za Splošno bolnišnico Maribor. Na akciji je darovalo kri 1061 krvodajalcev. Naslednja večja krvodajalska akcija bo julija. a tp Dvanajst milijonov za izobraževanje Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je izdala sklep o finančni podpori za program Projektno učenje mlajših odraslih. Predvidena vrednost programa, ki se bo izvajal na celotnem območju Slovenije glede na potrebe obeh kohezijskih regij, je 12 milijonov evrov. Od tega Evropski socialni sklad prispeva 9,6 milijona evrov. Projektno učenje mlajših odraslih (PUM--O) je program neformalnega izobraževanja za opolnomočenje mlajših odraslih od 15. do dopolnjenega 26. leta starosti, ki so opustili šolanje in niso zaposleni. Glede na dosedanje izkušnje in širitev delovanja se predvideva, da bo v program vključenih 500 oseb na leto oz. skupaj 3.000 v obdobju izvajanja programa 2014-2020. a Letos precej več prijav na javne razpise Velenje - Mestna občina Velenje je letos za javni razpis za sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti namenila 15 tisoč evrov, za javni razpis za financiranje in sofinanciranje projektov mladih za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih pa 45 tisoč evrov. Prijav na prvega je bilo nekoliko manj kot lani (19), na drugega pa enajst več (48). Petčlanska komisija bo odločala do sredine prihodnjega meseca. Tik pred zaključkom je razpis za kulturne dejavnosti, na katerega je bilo prav tako več odziva. Prijavljenih je bilo 23 programov kulturnih društev iz zveze, projektov je bilo 51, s področja založništva pa je bilo projektov kar 24, saj je letos prvič vključena tudi izdaja zgoščenk. Medtem ko je razpis za športne projekte že zaključen, do 11. aprila teče razpis za socialno varstvo in zdravstvo. Do 5. avgusta bo odprt razpis za dodelitev sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v velenjski občini. Projekti, ki niso povezani z nobenim drugim področjem, pa se lahko sofinancirajo iz razpisa, ki bo odprt do 30. novembra oziroma do porabe sredstev. a tf Sedaj še spletna trgovina Celje, 4. aprila - Podjetje ECE Celje, ki je drugi največji dobavitelj energije z največjim številom kupcev v državi, je lansko poslovno leto sklenilo z blizu 3 milijoni evrov dobička in 145 milijoni evrov prometa. Na novinarski konferenci je direktor podjetja Mitja Terče zatrdil, da so rasli na vseh področjih - pri prodaji električne energije, zemeljskega plina in prodaje lesnih pelet. Da je podjetje družbeno odgovorno in namenja veliko pozornosti oza- veščanju svojih odjemalcev o učinkoviti rabi električne energije, med drugim dokazuje z novo spletno trgovino. V njej je na voljo blizu 100 gospodinjskih aparatov in naprav, cilj podjetja pa je ponuditi kupcem v enem letu več kot 1000 zanje zanimivih izdelkov. Njihovi kupci, redni plačniki, lahko aparate in naprave kupijo na 12 obrokov brez obresti, odplačevanje pa jim omogočajo na računu za energente. Novo spletno trgovino so zasnovali s slovenskimi strokovnjaki. a tp Svetniki Občine Šmartno ob Paki soglasno potrdili poročila nekaterih občinskih in drugih javnih zavodov - Dodelili denar za društva in organizacije Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 4. aprila - Za letošnjo drugo sejo sveta so imeli svetniki Občine Šmartno ob Paki na dnevnem redu 11 točk. Pri vseh je zapisničarka seje lahko pripisala 'sprejeto soglasno'. Mladinski center -odlično Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki je, po obrazložitvi njegove direktorice Mirjam Polh, lani organiziral dvakrat več dogodkov kot predhodno leto, finančni rezultat kaže 8.500 evrov presežka prihodkov nad odhodki. Dobro sodeluje z mladimi, društvi, ostalimi javnimi zavodi v okolju. Svetniki so delo javnega zavoda v primerjavi s prejšnjimi leti označili za odlično. Bi pa na prihodnji obravnavi poročila želeli imeti nekatere primerjalne podatke za predhodno leto. Osnovna šola in vrtec -uspešno Tudi na poročilo o poslovanju največjega javnega zavoda v lokalni skupnosti - tamkajšnje osnovne šole - niso imeli pri- pomb, čeprav smo jih glede na nekatere informacije pričakovali. Ravnatelj Bojan Juras je ocenil, da sta bila šola in vrtec lani uspešna v svojih prizadevanjih, tudi z ustanoviteljico občino so se dogovorili o poplačilih zaostankov. Kaže pa se prostorska sti- drugim povedal, da namenja lokalna skupnost za to dejavnost približno 35 tisoč evrov na leto, zato si želijo, da bi bila knjižnica odprta večkrat na teden. Po Vr-bičevih besedah so njihove »pobožne želje«, da bi bila odprta vsak dan, čeprav tako kot v dru- ska v šoli, o čemer bodo morali razpravljati v bližnji prihodnosti. Pobuda o oblikovanju odbora Na prejšnji seji sveta so svetniki izrazili željo po obravnavi poročila Knjižnice Velenje in predstavitvi njenega direktorja Vlada Vrbiča. Tako je bila ta tema tokrat na seji sveta prvič. Šmar-ški župan Janko Kopušar je med gih enotah in po Sloveniji beležijo upad izposoje knjig. Predlagal je oblikovanje posebnega odbora, »na katerem bi se pogovarjali, kaj bi to okolje želelo«, da bi bila obiskanost knjižnice in izposoja knjižnega gradiva boljša. Na leto 43 tisoč evrov za pomoč na domu Socialnovarstveno storitev pomoč na domu izvaja Center za socialno delo Velenje v občini Šmartno ob Paki od leta 2006 dalje. Lani jo je prejemalo 16 starejših občanov, kar je toliko kot leta 2014. Z njo občina občanom omogoča preživljanje starosti v domačem okolju, za kar je lani iz proračuna odštela 43 tisoč evrov oziroma v povprečju na upravičenca 2.700 evrov na leto oziroma 225 evrov na mesec. Svetniki so poročilo brez razprave sprejeli. Več vlog humanitarnih društev Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti je predlagal, svetniki pa na seji potrdili, predlog delitve 17 tisoč evrov proračunskega denarja društvom in organizacijam v lokalni skupnosti za letos. Na razpis je prispelo 33 vlog, med njimi so zaznali precejšen porast prijav humanitarnih društev. Pri letošnji razdelitvi so upoštevali spremembe pravilnika, ki predvidevajo, da se 50 odstotkov razpisane vrednosti razdeli med kulturna in turistična društva, 40 odstotkov med ostala društva v občini in zunaj nje, preostalih 10 odstotkov ali 1.700 evrov pa med socialna in humanitarna društva. Savinjsko-šaleška naveza Sami sebi smo lahko največji sovražniki Spet razdeljeni - Celjan v Ljubljani - Cent na cesti -Američani nad Celjem - Heinekenu pivo, Laščanom vodo Ne gre in ne gre. Ko že kdo (naivno) pomisli, da nas kaj vendarle lahko vsaj malo združi, že se zgodijo stvari, ki dokazujejo, da ima Slovenija več lic. Niti ne le dveh, kot kdaj kr-javeljsko rečemo. Ampak vsaj dva. Tako se je pokazalo tudi v soboto v Ljubljani. Enega so na Trgu republike postavili zborovalci v obrambo Slovenije (jugovzhodni sosedje so ga ocenili za zbor proti migrantom), kjer je bil med govorci tudi Celjan Marko Zidan-šek, sicer prvak SLS, drugega na Kongresnem trgu s shodom Proti elitam. Tu so se dejansko zavzemali za vse revne. Teh je vse več in za ta »boj« se je treba povezati. Našo deželico je pretresla tudi resna grožnja z možnostjo napada na razne objekte in osebnosti. Na srečo se je pokazalo, da je šlo za domačo grožnjo, ki naj bi bila le provokacija. A vseeno so se nekateri zamislili, kako je z varovanjem. Še posebno, ko je tudi sam predsednik države podelil »šus« pripravljenosti naše vojske. Naša ministrica Katičeva naj ne bi bila za to nič kriva, glavni krivec naj bi bilo pomanjkanje denarja. Kot tudi v policiji. Varnost in pripravljenost je pač treba gledati tudi v denarju. Na denar pa seveda gledajo tudi upokojenci, predvsem tisti, ki komaj »sštrikajo« začetek meseca s koncem. Zato tudi ploskajo svojemu Karlu, ki se bori za vsaj 0,4 odsto- tno uskladitev pokojnin. Ni veliko, nekaj pa je. Cent na cent ... Mnogi od tistih, ki imajo veliko, tega ne razumejo in se čudijo, zakaj naj bi jim povišali pokojnine za tak drobiž. No, še bolj bi bili proti, če naj bi jim dali več. Še vedno pač velja, da bogati reveža ne razume. V Celju naj bi vsaj za malo časa pozabili na tegobe, ki spremljajo to knežje mesto. Seveda - Celje v ponedeljek slavi svoj občinski praznik. V senci opozoril o oporečnosti zemlje in zraka, o neurejenosti mestnega prometa, kadrovanjih in podobnih malenkostih, a vendar tudi ob nekaterih podatkih o razvoju. Tako kot povsod ob občinskih praznikih. Celjani slavijo 11. aprila v .spomin na dan, ko je Friderik II. leta 1451 podelil takrat trški naselbini mestne pravice. In nikakor v spomin na nemško zasedbo Celja, kot nekateri še vedno natolcujejo. Nekateri pravijo, da so praznovanje začeli simbolično - 1. aprila. Kar koli že to pomeni. Kljub kritikam o stanju opremljenosti bodo med praznovanjem predstavili opremljenost in delovanje slovenske vojske in policije, med praznične prireditve sodi tudi tista na višji ravni: na Rogli bo tradicionalni smučarski dvoboj mest Celje in Zagreb. Nista pa v počastitev celjskega praznika v soboto na zahodu občine v zraku obrnili dve ameriški lovski letali. Tu sta se mudili le krajši čas, preden sta poleteli nad Andraž nad Polzelo, kjer so se spomnili strmogla-vljenja sestreljenega ameriškega bombnika med 2. svetovno vojno. Osem članov posadke je umrlo, zanje so na pokopališču v Andražu postavili spominsko obeležje. Slovesnosti sta se udeležila tudi ameriški veleposlanik v Sloveniji in naš predsednik države, spregovorila je tudi obrambna ministrica Andreja Katič. Take prireditve naj bi še utrdile dobre odnose med Slovenijo in ZDA. Kot tista pri kapelici na Vršiču med Slovenijo in Rusijo. Čeprav naj bi odnosi med Slovenijo in Hrvaško malo škripali, vendarle nekatere občine kar dobro sodelujejo. Še posebej, če gre za z evropskimi sredstvi obogatene projekte. V posebnem projektu, v katerem sta sodelovali Ljudski univerzi Šentjur in Kočevje na naši strani ter turistični organizaciji občin Štrigova in Marija Bistrica na hrvaški, so posvetili pozornost ohranjanju in oživljanju starih obrti in šeg. Predvsem pa, kako vse vse to prenesti na mlado generacijo. Drugi čezmejni projekt je povezal občine in gasilce. Občino Vojnik in gasilsko zvezo Vojnik - Dobrna ter partnerje na hrvaški strani. Posebno mednarodno »sodelovanje«pa čutijo v Laškem. Potem ko je Heineken prevzel laško pivo, občini Laško »vrača« vodo. Odrekli so se koncesiji za upravljanje s pitno vodo. Delavci pivovarskega vodovoda pa se bodo prezaposlili v laško komunalo. Vse zadeve naj bi uredili na hitro. Pa še to: v Celju nameravajo prihodnje leto rešiti svojevrstno uganko. Kaj je to: luknja pri luknji, pa vodo drži. To je Teharska cesta, katere obnove naj bi se končno le lotili. Če bodo prišteli do tri - tri milijone evrov. a k ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega Izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena Izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor In v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 7. 4. 2016, barve: CM K, stran 3 AKTUALNO 3 zaživi 7. aprila 2016 "•'SCjIS 19 Mavrico je treba prepoznati, da Dejan Židan na delovnem obisku v Nazarjah - V ospredju kmetijska politika in umestitev hitre ceste tretje razvojne osi Tatjana Podgoršek Nazarje, 31. marca - Na povabilo predsednika Območne organizacije SD Saša Bojana Kontiča se je v Nazarjah mudil predsednik Socialnih demokratov (SD) in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Pred pogovorom v mali dvorani tamkajšnjega doma kulture si je z vodstvom Kmetijske zadruge Šaleška dolina ogledal njen Trgovsko-poslovni center Saša Nazarje. Podeželje se spreminja V nagovoru zbranim je Kontič med drugim dejal, da so se odločili, da bodo takšna srečanja organizirali pogosteje tudi zato, ker imata Šaleška in Zgornja Savinjska dolina več stičnih točk. Izpostavil je turizem, kmetijstvo ter prizadevanja za umestitev hitre ceste tretje razvojne osi. Po njegovem mnenju v regiji Saša »ni več samo desnih in depresivnih barv, ampak se razprostira mavrica. To je treba le prepoznati, da ta zaživi.« Minister Židan je soglašal s tem Kontičevim mnenjem. Podeželje, tako Židan, ni več bolj v lasti desnih strank, ampak se spreminja. Podatki kažejo, da se tudi v regiji Saša število članov in simpatizerjev stranke SD povečuje. »To najbrž zaradi tega, ker ljudje opazijo, da stranka manj obljublja, tisto, kar obljubi, pa tudi izpelje.« Prav tako se ponaša s tradicijo, saj letos praznuje socialna demokracija kot gibanje v Sloveniji 120-letnico, programi stranke pa dajejo odgovore oziroma rešitve na mnoga aktualna vprašanja. Za lažje preživetje je potrebna povezanost Podeželje se - po besedah Ži-dana - spreminja tudi zato, ker se spreminja klasično kmetijstvo. S to dejavnostjo se v njem ukvarja le 20 odstotkov ljudi, ostali tu živijo, ker cenijo boljše možnosti bivanja. Nova kmetijska politika ne loči, kdo je majhen, je pa bolj socialna, kot je bila v preteklosti. »Treba je sicer priznati, da doži- vlja letos kmetijstvo v EU eno večjih kriz v svoji zgodovini, obstajajo pa možnosti, kako jo uspe- šno premagati oziroma omiliti njene posledice.« Med prednostnimi ukrepi za lažje preživetje je navedel povezovanje kmetov v zadružni dejavnosti ali drug poslovni sistem, prav tako po- vezovanje teh sistemov v lokalni skupnosti na področju nakupa in prodaje izdelkov ter reproma- teriala. Na kmetijah je potrebna takojšnja izločitev vseh nenuj-nih stroškov vsaj za naslednji dve leti in pogledati, kje je možna večja učinkovitost. Na pogovorih s kmetijsko svetovalno služ- bo in strokovnjaki je zaznal, da so ti ukrepi možni. »Uvajamo novo kmetijsko politiko, ki je sicer na videz manj interventna v primerjavi s prejšnjo, a se bo ob koncu uvajalnega obdobja leta 2019 verjetno pokazala njena precejšnja primerljivost s plačili na hektar travinja, polja in še česa. Opozoril je na razpise, ki bodo omogočili prenovo kmetij, umna vlaganja, spremembe programa razvoja podeželja, ki so dobrodošle za hribovske in gorske kmetije, na nov ukrep v govedoreji, zvišanje plačila za ekološko travinje ... Omenil je še več denarja za propagiranje izvoza na tretje trge. »Ob vsem naštetem pa naj znova poudarim pomen poslovnega povezovanja kmetij in lokalnih zadružnih ter poslovnih sistemov.« Kot kmetijski minister je bil na seji vlade preglasovan Minister Židan je soglašal, da je boljša prometna povezava regije pomembna v prizadevanjih za gospodarski razvoj regije. »Kako daleč je umeščanje trase F2-2, ki jo je vlada RS ocenila za edino primerno v tem trenutku, vem bolj iz medijev, na seji vlade RS, ki je o tem odločala, pa sem bil kot kmetijski minister preglasovan. Vem, da je prisotnih več različnih mnenj, da preverjajo, katera trasa je cenejša in katera se lahko najprej zgradi. Tudi glede tega so menja različna. Kot kmetijski minister pa še vedno zagovarjam zaščito kmetijskih zemljišč, ker teh v Sloveniji primanjkuje,« nam je odgovoril Dejan Židan. ■ Minister Dejan Židan (drugi z leve) je spregovoril o akrualnih dogajanjih v kmetijstvu. Zavezništvo se krepi in je danes se posebej nujno Venec sta položilapredsednik države Borut Pahor in ameriški veleposlanik Brent Robert Hartley. V Andražu nad Polzelo 72. praznik slovensko-ameriškega prijateljstva Tatjana Podgoršek Andraž nad Polzelo, 2. aprila - Občina Polzela je v spomin na osem padlih ameriških letalcev strmoglavljenega bombnika B-17 Temne oči (Dark eyes), marca 1944 v bližini Andraža nad Polzelo tudi letos pripravila slovesnost. Udeležili so se je številni visoki gostje, k spominski plošči sta venec položila ameriški veleposlanik v Sloveniji Brent Robert Hartley in slavnostni govornik predsednik republike Borut Pahor. Bili smo zavezniki pred četrt stoletja in smo tudi danes Pahor je ob tej priložnosti med drugim dejal, da se z visokimi predstavniki ZDA trudijo, da bi to postal osrednji praznik sloven-sko-ameriškega zavezništva in prijateljstva. Ta ni zapisan v mednarodni pogodbi, ni zaukazan s kakšnim zakonom ali predpisom, ampak je »zapisan v naših srcih«. Omenjeno prijateljstvo ne sega samo v čas druge svetovne voj- ne, ampak ima tudi zelo sodobne učinke. Po njegovih besedah brez sodelovanja, dialoga in medsebojnega spoštovanja med narodi dobrih rešitev ni mogoče najti. »Bili smo zavezniki pred tričetrt stoletja, zavezniki smo danes. Takrat je bil svet kompliciran, nekoliko drugače je danes še bolj. Naši dedje so pred tričetrt stoletja poskrbeli, da se je odprlo poglavje upanje, ko so porazili sile zla. Naša odgovornost danes je, da svojim otrokom odpremo poglavje upanje v njihovo prihodnost, s tem, da zavarujemo ta mir in ga okrepimo. In to je mogoče v tem kompleksnem in zapletenem svetu, polnem protislovij, narediti samo ob velikem medsebojnem spoštovanju poslušanju, upošteva- nju in iskanju kompromisov, zato da gre svet naprej in ne nazaj,« je še dejal Pahor. Ne le opomnik, tudi poziv Po besedah veleposlanika Har-tleyja spominsko obeležje v Andražu nad Polzelo ni samo opomnik na žrtve zgodovine, ampak je tudi poziv k skupni nadaljnji zavezanosti miru, človekovim pravicam in mirnemu reševanju sporov ter viziji celovite in svobodne Evrope v miru. Temelji ameriško-slovenskega prijateljstva in vojaškega zavezništva so se - po njegovih besedah - začeli »tukaj med drugo svetovno vojno«, se nadaljevali po drugi svetovni vojni, se okrepili po vstopu Slovenije v EU in zvezo Nato, sedaj pa se nadaljujejo v okviru globalnih prizadevanj v boju proti tistim, ki želijo določiti meje Evrope z nasiljem, proti teroristom, izzivom nestabilno- sti na Bližnjem vzhodu in severni Afriki. Izrazil je prepričanje, da se lahko skupaj spopademo proti vsakim izzivom, »če ostanemo zvesti našim vrednotam.« Predstavnik zračnih sil ZDA v Sloveniji, major Thomas Walsh, je v lepi slovenščini dejal, vidimo danes po svetu primere teroristov. »Tako kot takrat je tudi zdaj pomembno, da delamo skupaj proti tistim, ki bi nam želeli vzeti našo svobodo, ki bi želeli, da živimo v strahu.« Po besedah obrambne ministrice Andreja Katič Slovenijo in ZDA na obrambnem in vojaškem področju povezuje dolgoletno odlično sodelovanje. Slovesnost sta sklenila lovca F-16, ki sta preletela Andraž s 650 kilometri na uro v trenutku, ko je utihnilo igranje orkestra Slovenske policije. Na pot sta se podala iz Aviana in zanjo potrebovala 31 minut. a Na območje blizu Andraža nad Polzelo je 19. marca 1944 strmoglavilo sestreljeno ameriško letalo, bombnik B-17, z imenom Dark eyes. Skupaj z 233 bombniki je poletelo iz italijanske letalske baze ter je bilo namenjeno proti avstrijski Koroški, kjer naj bi uničili tovarno Steyer, ki je takrat služila nemški vojaški industriji. Osem članov posadke je pri tem umrlo, dva danes prav tako že pokojna vojaka pa sta bila ujeta in sta vojno preživela v ujetni-ških taboriščih. Šlo je za letalce 15. ameriške zračne sile, za katere so na pokopališču v Andražu postavili spominsko obeležje. Valuta: dobra dela Velenje, 2. aprila - Prostovoljci Mladinskega centra Velenje so ob dnevu za spremembe prvič postavili tržnico, na kateri so ponujali knjige v zameno za dobro delo. Obiskovalci so se zavezali, da bodo opravili nalogo, ki so jo dobili s knjigo in drugimi rečmi, ki jih je ponujala stojnica: podari kos oblačila, preživi dan brez interneta, pojdi na sprehod, vsak dan pojej kos sadja, mami skuhaj kavo, preživi dan z družino, izpij deset kozarcev vode, nasmehni se petim neznancem. Slednjo je dobila podžupanja Breda Kolar in ne bo je težko izpolniti, je dejala, saj se rada nasmehne ljudem, ki jih srečuje. Eni ji nasmeh vrnejo, drugim je nerodno, tretji se čudijo. Tudi drugi so se razveselili izzivov, ki so bili za ene težji, za druge lažji, za vse pa koristni. Idejo za tržnico dobrih del je prostovoljka Ana Marija Kolar dobila na mladinski izmenjavi v Gruziji. Z nalogami je želela ljudi spodbuditi k skrbi za svoje zdravje in boljše odnose z bližnjimi. Pogosto je namreč potrebne le malo spodbude za drobe spremembe, ki lahko izboljšajo oboje - v dobro nas in drugih. a tf Naš čas, 7. 4. 2016, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO Linija Gorenje by Starck navdušila v Zagrebu ""^CAS 7. aprila 2016 Podpisali socialni sporazum V Premogovniku Velenje dosegli dogovor med upravo in socialnimi partnerji Zagreb, Velenje - Gorenje je v družbi številnih arhitektov, oblikovalcev notranje opreme in znanih imen iz hrvaškega javnega življenja v čudovitem ambien-tu Francoskega paviljona v Zagrebu predstavilo novo (lansko jesen predstavljeno) kolekcijo, ki so jo ustvarili v sodelovanju s francosko zvezdo oblikovanja Philippom Starckom. "Kot vodilni na tržišču menimo, da je naša obveza in poslanstvo nenehno gledati v prihodnost in kupcem ponuditi aparate, ki bodo tehnološko supe-riorni, preprosti za uporabo, z odlično energetsko učinkovitostjo, hkrati pa se bodo vključili v njihov dom in odražali njihovega duha. Prav zato ponosno predstavljamo rezultat našega sode- lovanja s svetovno znanim oblikovalcem Philippom Starckom. Verjamemo, da bodo naši uporabniki v napravah iz te linije, ki jim omogočajo, da jih kar najbolje vključijo v svoj življenjski slog, našli vrhunsko zadovoljstvo", je povedal Robert Polšak, direktor Gorenja Zagreb. Kolekcija Gorenje by Starck je nadaljevanje uspešne tradicije sodelovanj z velikimi imeni oblikovanja, po čemer je Gorenje postalo prepoznavno. Doslej so že sodelovali z vrhunskimi tujimi oblikovalci, spomnimo le na Pi-ninfarino, Oro Ita in Karima Ra-shida. Njihov lasten oblikovalski studio pa je požel tudi že vrsto vrhunskih priznanj. V Zagrebu predstavljeno novo kolekcijo Go-renjevih kuhinjskih aparatov je oblikoval eden najznamenitejših svetovno priznanih oblikovalcev Philippe Starck. Njegova zamisel je bila zasnovati tehnološko vrhunske aparate, ki hkrati dajejo prijeten, topel in človeški občutek. Navdihujoče sveža linija je rezultat izkušenj in ustvarjalne energije velikana sodobnega oblikovanja, ki je uspešno povezal vse možnosti vrhunske teh- nologije, da bi ustregel potrebam in željam današnjega uporabnika. Pečice, kuhalne plošče, nape in hladilnike odlikuje prestižna kombinacija nerjavečega jekla in visoko odsevnega stekla. Privlačen videz aparata se zlije z okoljem, ki odseva na njegovi površini in tako pripoveduje o življenjskem slogu uporabnika. a mz Velenje, 4. aprila - Socialni partnerji in uprava Premogovnika Velenje so v ponedeljek podpisali dogovor za leto 2016. Dogovor, ki velja za vse zaposlene v Skupini PV, za katere veljajo določila kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije, je bil sklenjen (kot so sporočili iz Premogovnika) »z namenom uspešnega finančnega in poslovnega prestrukturiranja družb v Skupini Premogovnika, s poudarkom na socialno uravnoteženem pristopu«. Uprava družbe se je skupaj s socialnimi partnerji zavezala izvajati ukrepe, ki bodo pripomogli k znižanju stroškov dela ter izvedbi reorganizacije s spremembo sistematizacije delovnih mest. Cilji ukrepov temeljijo na spoštovanju pravic vseh zaposlenih ter skrbi za socialni razvoj, zagotavljanju socialne varnosti in zmanjšanju socialnega tveganja za zaposlene v Skupini Premogovnik Velenje. Dogovor velja do konca leta. Kot ugotavljajo v obvestilu za javnost, so za stabilno poslovanje v letu 2016 poleg doseganja proizvodnje in ciljev, ki so zapisani v sklenjenem dogovoru, nujni tudi znižanje stroškov materiala in storitev. a Med podpisniki ni SDRES-a Velenje, 4. aprila - Med podpisniki dogovora za leto 2016 ni sindikata SDRES-PV. Predsednik tega sindikata Bojan Zabukovnik pravi, da je ta prejšnji teden zaradi vse večjega razhajanja med stališči sindikata SDRES-PV in upravo PV prekinil pogajanja. a mkp GOSPODARSKE novice MESTNA OBČINA VELENJE OBJAVLJA PREDNOSTNO LISTO ZA DODELITEV IN ZAMENJAVO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM - LISTA B Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS, št. 69/03, 18/04 - ZVKSES, 47/06 - ZEN, 45/08 - ZVEtL, 57/08, 90/09 - odl. US, 56/11 - odl. US, 87/11, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A in 40/12 - ZUJF), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. l. RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 114/06 - ZUE, 11/09, 81/11 in 47/14, Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13), Mestna občina Velenje, Titov trg 1, Velenje, po Javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, objavljenim dne 28. 10. 2015 objavlja Prednostno listo B za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačati lastno udeležbo Prednostna lista A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem ter seznam prosilcev za zamenjavo stanovanj, ki so glede na dohodek uvrščeni na seznam A bo objavljena takoj po pravnomočnosti vseh odločb. Zap. št. Ime in priimek Število točk 1 Janez Škerlak 470 2 Peter Groznik 390 3 Erna Lipnikar 380 4 Irena Skrinar 350 5 Andrej Vrhovnik 350 6 Bemal Glavic 350 7 Branka Mlinar 350 8 Badema Pirš 340 9 Ana Planine 340 10 Tomislav Popetrov 340 11 Petra Seilt 340 12 Saša Penšek 340 13 Sašo Berlak 330 14 Aleksander Kočevar 330 15 Edis Kovačevic 330 16 Nenad Topic 330 17 Tadej Živko 330 18 Žiga Gostenčnik 330 19 Tanja Vulic 300 20 Sabina Hasanovic 300 21 Anja Horvat Aleksic 290 22 Sedina Hasic 280 23 Mirel Hankic 280 24 Zijad Gazetic 260 Seznam prosilcev za zamenjavo stanovanj, ki so glede na dohodek uvrščeni na seznam B Zap. št. Ime in priimek 1 Rade Popovic 2 Mateja Majhen 3 Kasima Medara 4 Darja Burič 5 Aleš Blatnik 6 Edina Delimehic IMF svetuje nove reforme Mednarodni denarni sklad IMF nas je sicer delno pohvalil, saj nam za letos in prihodnje leto napoveduje 1,9- do dvoodstotno gospodarsko rast. Srednjeročno pa je po njihovem mnenju naša potencialna rast le še 1,5-odstotna, zato nam seveda svetuje nove reforme in hitrejšo privatizacijo. IMF priporoča, da še čistimo bilance podjetij in bank ter ustanovimo še centralizirano, zasebno financirano institucijo, ki bi jo podprla Banka Slovenije in bi združevala in prodajala slaba posojila bank. Po mnenju IMF moramo našo NLB prodati brez kontrolnega deleža države. Pričakuje tudi, da bomo delež javnega dolga v BDP zmanjšali s sedanjih 83 na 60 odstotkov. To pa naj bi dosegli med drugim s pokojninsko reformo in brzdanjem plač v javnem sektorju, nepremičninski davek pa naj bi uvedli že prihodnje leto. Skratka, vse je v slogu, kot ga zagovarja IMF - več zasebne in manj javne lastnine. Nov nadzorni svet HSE Slovenski državni holding je sprejel nov akt o ustanovitvi Holdinga Slovenske elektrarne in na njegovi osnovi imenoval štiri dodatne člane nadzornega sveta družbe. HSE sedaj nadzira osem predstavnikov kapitala in štirje predstavniki delavcev. Terme Dobrna uspešno sklenile lansko leto Družba Terme Dobrna je lani dosegla 7,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 13 odstotkov več kot leto prej. Tako so leto sklenili s 182.000 evrov dobička (predlani so imeli 167 tisoč evrov izgube). Presegli magično mejo 100.000 nočitev, pohvalijo pa se lahko z najvišjo rastjo nočitev med slovenskimi naravnimi zdravilišči. Naslednici Gorenjeve Notranje opreme 200 tisočakov subvencije Vlada je družbi Arosa Mobilia, ki je pravna naslednica podjetja Gorenje Notranja oprema, odobrila 200.000 evrov subvencije. Menda je bilo brez te pomoči ogroženih 110 delovnih mest. Trgotur med najboljšimi zaposlovalci Družba Dnevnik je na zaključni prireditvi medijskega raziskovalnega projekta Zlata nit deveto leto zapored razglasila najboljše za-poslovalce leta 2015 v Sloveniji. V konkurenci malih je sodelovalo tudi velenjsko podjetje Trgotur in se uvrstilo v finale - med sedem najboljših. a mz Naš čas, 7. 4. 2016, barve: CM K, stran 5 7. aprila 2016 GOSPODARSTVO 5 Plastika Skaza bo v štirih letih promet potrojila Tanja Skaza, direktorica podjetja Skaza, je predstavila podjetje z velikimi ambicijami svetnikom Mestne občine Velenje - Lani 31 milijoni evrov prihodkov Mira Zakošek Tanja Skaza, dobitnica številnih podjetniških priznanj, je navdušila s svojo energično in samozavestno predstavitvijo. Podjetje Skaza, ki zaposluje 298 delavcev, od tega jih ima 77 odstotkov pogodbe za nedoločen čas, 55 odstotkov pa jih je iz Velenja, je lansko poslovno leto sklenilo uspešno. Ustvarili so kar 31 milijonov evrov prihodkov. Njihove ambicije pa so ogromne, do leta 2020 naj bi se prihodki povzpeli kar na 100 milijonov evrov. Ugibanj o selitvi sedeža podjetja je konec, je zagotovila Skazova in povedala, da so odkupili velik del proizvodnih prostorov nekdanjega Vegradovega Vemonta, ki jih že obnavljajo in opremljajo za novo proizvodnjo. > hvalili z nazivom Zlata gazela, kar jim je vlilo dodaten pogum. Njihova vizija je razvijati inova-tivne izdelke, pri čemer so v velik del proizvodnje že vpeljani novi materiali in tehnike, ki omogočajo, da lahko izdelke reciklirajo, do leta 2020 pa želijo izdelovati samo takšne izdelke. > Bolniških izostankov imajo le 2,8 odstotka Celotna pot podjetja Skaza, ki sta jo pred 39 leti ustanovila starša Igorja Skaze (Tanjinega partnerja), ni bila brez nihanj. Posebej hudo je bilo leta 2008, ko so izgubili dobršen del poslov z Gorenjem in bili prisiljeni tudi odpuščati, so pa takrat spremenili podjetniško miselnost. Pred dvema letoma so se že lahko po- Lani so imeli v podjetju le 2-odstotno fluktuacijo, odpustili so nekaj zaposlenih, ki so jih zalotili pri kraji Proizvajajo izdelke za elektro, pohištveno in avtomobilsko industrijo ter belo tehniko. Večino pogodb imajo sklenjenih za daljše časovno obdobje. Med drugim sodelujejo z multinacional-kami Ikea (zanjo so edini dobavitelj plastičnih izdelkov), Toshiba, Landis Gyr, Gorenje in drugimi. Velik razvoj vidijo v sodelovanju z avtomobilsko industrijo. Ostajajo družinsko podjetje, vodenje pa sta prevzela Igor (ki skrbi predvsem za proizvodnjo), in Tanja, ki je odgovorna za vse ostalo, tudi za promocijo. Poudarila je, da namenjajo veliko pozornosti svojim blagovnim znamkam, s katerimi želijo do leta 2020 ustva- Tanja Skaza, direktorica podjetja Skaza: »Brez dobrega družinskega sodelovanja in podpore moževih staršev nam vse to ne bi uspelo.« > Brez boljše cestne povezave bo tudi Plastika Skaza težko uresničila svoje ambiciozne načrte riti 20 milijonov evrov prometa. Še posebej ponosni so na blagovno znamko Organko in istoimenski koš za biološke odpadke za go- spodinjstva, ki ga prodajajo v 42 državah po svetu. Ravno prejšnji mesec so sklenili zelo uspešno sodelovanje s hrvaško mestno občino Osijek. Ta je ob pridobljenih nepovratnih sredstvih vsem gospodinjstvom razdelila Organka, kasneje pa bodo odkupovali kompost, naredili pelete in jih prodajali naprej. Za podoben posel se dogovarjajo tudi z Zagrebom, pa še kje. Poleg lastnega razvoja veliko skrb namenjajo razvijanju do- Rekli so > Dr. Franc Žerdin (SD) je pohvalil razvojne ambicije Skazovih, še posebej pa ga je razveselil podatek, da bodo do leta 2020 povečali število zaposlenih za 70 delavcev. Poudaril je tudi, da Organko dejansko dobro deluje. Tone De Costa (SDS) je bil navdušen nad zanosom in energijo Skazove, ki jo zna prenašati tudi na mlade rodove. Čestital ji je za prejeta številna priznanja in izrazil zadovoljstvo, da so tako velik sponzor. Ob tem pa je izrazil nezadovoljstvo, da v tem okolju nismo znali obdržati še enega uspešnega in perspektivnega podjetja Bisol. Irena Poljanšek Sivka (SD) je pohvalila izjemno sodelovanje podjetja z osnovno šolo Šalek, ki jim polni tudi njihov šolski sklad. Franc Sever (Vsi v isto smer Sever) je spomnil na začetke tega podjetja, pohvalil pa njihovo skrb za kadre, med drugim s štipendiranjem. brega inovativnega kadra. Prav zato aktivno sodelujejo s šolami in univerzami, aktivni pa so tudi v velenjskem podjetniškem inkubatorju. Z okoljem si želijo še več sodelovanja, saj so prepričani, da je to gonilo napredka. »Ključ uspeha so naši zaposleni, njihove družine in njihovi otroci. Kar 400 jih imamo in Peter Dermol (SD) je izrazil zadovoljstvo, da podjetje sodeluje tudi pri razvijanju podjetniških idej Saša inkubatorja. Breda Kolar (SMC) je bila vesela priložnosti, ki jo nudijo mladim, ki lahko pri njih nabirajo znanje, zadovoljstvo pa je izrazila tudi zaradi napovedanega zaposlovanja. Matej Jenko (samostojni svetnik) je pohvalil celotno vizijo podjetja. Bojan Kontič, župan, je poudaril, da si želijo v tem okolju še več podobnih družbeno odgovornih podjetij, zadovoljstvo pa je izrazil, da je Plastiki Skaza uspelo tako zrasti v času krize, ko so marsikje drugje prihodki padali, še zlasti pa dobiček, in da večino izdelkov, kar 97 odstotkov, izvozijo na zahtevne tuje trge. Pojasnil pa je tudi zaplete, ki so pred leti nastajali ob načrtovani gradnji Podjetja Skaza na območju Trebuše. Zanje ni bila kriva občina, je zatrdil, ampak ARSO. zanje želimo dobro poskrbeli, še posebej, ker so delovni pogoji naših zaposlenih specifični, saj delamo tudi ob praznikih in ponoči,« pravi Tanja, ki razmišlja tudi o oblikovanju vrtca znotraj podjetja. ■ Štipendije za zaželene kadre Za prihodnje študijsko leto razpisane kadrovske in štipendije za deficitarne poklice - Za regijske štipendijske sheme ni denarja Tina Felicijan Ko se učenci in dijaki odločajo o svoji poklicni poti, je prav, da izberejo izobraževalne programe za poklice, ki jih veselijo, ker jih bodo tudi bolje opravljali. Tako ob vpisih v srednješolske in študijske programe pravijo šolski svetovalni delavci. Nato morajo eni v iskanje zaposlitve vložiti več napora kot drugi, kar je sicer odvisno od njihove socialne mreže, obštudijskega nabiranja izkušenj, ino-vativnosti in samopromocije. A tudi od tega, kakšne potrebe po poklicu obstajajo na trgu delovne sile. Zaposlitev navadno lažje najdejo tisti z bolj iskanim poklicem. Ti imajo tudi več možnosti, da pridobijo kadrovske štipendije med šolanjem, kar je hkrati delno zagotovilo za prvo zaposlitev in tudi za štipendije za deficitarne poklice, ki spodbujajo k izobraževanju za kadre, ki jih na trgu primanjkuje. Kadrovske štipendije Namen kadrovskih štipendij (tudi štipendij za deficitarna področja) je spodbujanje mladih, da se odločijo za poklice, za katere se izkazujejo večje potrebe na trgu dela. Podjetja si lahko s štipendiranjem zagotovijo razvoj ustreznih kadrov in tako razvoj podjetij. Dijaki in študenti pa lahko svoj poklic spoznavajo že med izobraževanjem, pridobivajo delovne izkušnje, nato pa se po končanem šolanju zaposlijo. Kadrovske štipendije so v povprečju najvišje, vsako leto pa jih veliko ostane nepodeljenih, ugotavljajo na javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije. Delodajalci so tudi letos oddali potrebe po kadrovskih štipendijah za prihodnje šolsko leto. Največ za področja naravoslovja in tehnike, predvsem strojništva, elektrotehnike in mehatronike, pa tudi ekonomije. Čas za oddajo potreb po kadrovskih štipendijah imajo še do konca tega leta. Štipendije za deficitarne poklice Država s štipendijami za deficitarne poklice spodbuja mlade k izobraževanju za poklice, ki jih glede na predvideno ponudbo delovnih mest primanjkuje, poleg tega pa k vpisu v programe srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki pospešujejo gospodarski razvoj in izboljšujejo zaposljivost. Tako je cilj teh štipendij zagotavljanje ustreznih kadrov na trgu dela glede na povpraševanje delodajalcev in možnost zaposlovanja na področjih, na katerih se tradicionalno zaposlujejo tujci. To šolsko leto, ko dijaki prvič prejemajo štipendijo za deficitarne poklice, sta do štipendije za deficitarne poklice upravi- čena 1002 dijaka, med njimi jih je 16 iz Velenja, po dva sta iz Šoštanja in Šmar-tnega ob Paki, še 22 pa jih je iz zgornje-savinjskih občin. Vsi bodo štipendijo v višini sto evrov prejemali do zaključka izobraževalnega programa. Največ štipendij prejemajo strojni tehniki, tehniki računalništva, elektrotehniki, gastronom-sko-turistični tehniki in tehniki mehatro-nike. Najmanj pa zidarji, gozdarji, pečarji, grafični tehniki in avtokaroseristi. Deficitarna področja in izobraževalne programe določa Politika štipendiranja (2015-2019), izrazit primanjkljaj pa se je pokazal predvsem v srednjem poklicnem izobraževanju. Tako bodo za štipendijo v prihodnjem šolskem letu lahko zaprosili dijaki in dijakinje, ki se šolajo za kamnoseke, izdelovalce kovinskih konstrukcij, oblikovalce kovin, orodjarje, elektrikarje, avtokaroseriste, peke, mesarje, mizarje, zidarje, klepar-je-krovce, izvajalce suhomontažne gradnje, slikopleskarje-črkoslikarje, pečarje, gozdarje in dimnikarje. Sklad za razvoj kadrov in štipendije je tudi za šolsko leto 2016/2017 namenil 1,2 milijona evrov za štipendije za deficitarne poklice, ponovno pa jih bodo dodelili tisoč v višini sto evrov mesečno. Štipendijo bodo lahko pridobili dijaki in dijakinje prvih letnikov teh izobraževalnih programov, ki bodo vlogo oddali med 15. junijem in 20. septembrom. Če bo vlog več, kot je na voljo sredstev, bodo imeli prednost tisti z višjo povprečno oceno izbirnih predmetov v zaključnem razredu osnovne šole ter višjo povprečno oceno vseh predmetov v šolskem letu. Regijske štipendijske sheme Zadnje desetletje so dijaki in študenti lahko pridobivali kadrovske štipendije tudi iz regijskih štipendijskih shem. Te so namenjene usklajevanju ponudbe in potreb po kadrih, poleg tega pa zadrževanju visoko izobražene delovne sile v regijah. Kadrovske štipendije v okviru regijske štipendijske sheme sofinancirata sklad za razvoj kadrov in štipendije ter regionalne razvojne agencije kot nosilke projekta: sklad preko njih za kadrovsko štipendijo, ki jo podeljuje delodajalec, prispeva do polovice kadrovske štipendije, vendar največ v višini 30 odstotkov minimalne plače. S koroško regijsko štipendijsko shemo si je do sedaj lahko pomagalo okoli 300 študentov in 200 dijakov, sodelovalo pa je več kot 150 manjših in večjih delodajalcev, ki so nato zagotovili že več kot 200 delovnih mest. V savinjski regiji pa se je v program vključilo več kot 500 štipendistov in dobrih 230 podjetij. Razpisa pa letos ni, ker država ni zagotovila sredstev za izvajanje regijskih štipendijskih shem v šolskem oziroma študijskem letu 2015/2016, pravi Jasmina Pungartnik z Razvojne agencije za Koroško. »Upamo, da se bomo z ministrstvom nekako dogovorili, našli skupne točke in projekt izvajali naprej, tako da bomo lahko objavili razpis za leto 2016/2017.« So pa na Regionalni razvojni agenciji za Koroško vseeno objavili javni poziv delodajalcem za oddajo potreb v zvezi z dodelitvijo kadrovskih štipendij za šolsko/študijsko leto 2016/2017, ker tako narekuje zakon o štipendiranju, da kakih aktivnosti ne bi zamudili, je dodala Pungartnikova. »Na ministrstvu pravijo, da razpisa letos ni bilo, ker morajo svoje pravne statuse spremeniti še nekatere razvojne agencije. Mi in večina ostalih ta status že imamo, tako da bi štipendijske sheme lahko normalno izvajali dalje. Upamo, da bo ministrstvo za delo čim prej začelo aktivnosti, da bomo lahko pozvali delodajalce k vključitvi v regijske štipendijske sheme, ker se po besedah ministrstva za delo v tej sferi obetajo tudi spremembe.« Za zdaj so tako štipendisti kot delodajalci, ki večinoma sami štipendirajo dalje, razočarani in upajo, da bo do naslednjega šolskega leta vse urejeno za nadaljevanje programa, je še povedala Jasmina Pungartnik. a > Štipendijo za deficitarne poklice je možno prejemati hkrati z nekaterimi drugimi štipendijami, denimo z državno, Zoisovo, občinsko, ni pa združljiva s kadrovsko štipendijo Naš čas, 7. 4. 2016, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA "»WAS 7. aprila 2016 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 30. marca Vrhovni poveljnik oboroženih sil Borut Pahor je ocenil stanje Slovenske vojske. Ugotovil je, da je ta že tretje leto zapored na najnižji stopnji pripravljenosti, in ji dodelil nezadostno oceno. Petek, 1. aprila Po spletnih socialnih omrežjih, pa tudi po medijih, se je veliko govorilo o primeru, ko je CSD Velenje dečka, ki mu je oče umoril mamo, odvzel starim staršem. Ministrica je zahtevala poročilo socialne inšpekcije, starima staršema, ki so ju povabili na postopek nudenja socialne pomoči, pa medtem niso povedali, kje je njun vnuk. Predsednik je ocenil našo vojsko in ugotovil, da na vojno ni pripravljena. Državni zbor je na pobudo skupine 30 poslancev SDS, NSi ter nepovezanih poslancev odredil parlamentarno preiskavo o sistemski korupciji v zdravstvu. ZDA so sporočile, da bodo kot odgovor na agresivno Rusijo okrepile navzočnost v vzhodni Evropi z dodatno oklepno brigado na začetku leta 2017. V Nemčiji je javno mnenje razburkal predlog nemškega notranjega ministra Thomasa de Ma-iziera, da bi begunce, ki se ne bi vključili v nemško družbo, kaznovali tudi finančno. Četrtek, 31. marca Prvak DESUS-a je medijem oznanil, da se vse tri koalicijske stranke strinjajo, da je izredna uskladitev pokojnin potrebna, a je težava v proračunskih sredstvih. Poslanci so potrdili novelo in-solvenčnega zakona, ki uvaja varovalke, s katerimi se bo nepoštenim dolžnikom preprečil odpust V Celju se je sredi dne zgodil umor na ulici. Sredi dneva je 39-letni moški na postajališču pred nakupovalnim centrom v Celju z nožem napadel 33-letno žensko, ki je kljub zdravniški pomoči na kraju napada umrla. Na vrhu o jedrski varnosti v Washingtonu je ameriški predsednik Obama opozoril pred nevarnostjo jedrskega terorizma oziroma nevarnostjo, da bi jedrsko orožje prišlo v roke skrajnim skupinam. Na grškem otoku Ios je v centru za prebežnike izbruhnil pretep, po katerem so morali tri ljudi prepeljati v bolnišnico. Sobota, 2. aprila Premier Cerar je napovedal, da bo vlada za učinkovito in uspešno sodelovanje pri gradnji drugega tira oblikovala poseben V Franciji se vrstijo protesti proti reformam delovnopravne zakonodaje. obveznosti, socialno ogroženim pa se bodo roki skrajšali. Več sto tisoč delavcev in študentov je na ulicah francoskih mest že četrtič v zadnjem mesecu protestiralo proti predlaganim reformam delovnopravne zakonodaje. Na jugovzhodu Turčije je v trenutku, ko je mimo pripeljal minibus s policijskimi specialci, eksplodiral avtomobil bomba. Umrlo je sedem policistov. Haaško sodišče je Vojislava Še-šlja oprostilo vseh obtožb. Iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine so sledili ostri odzivi. Za gradnjo drugega tira je vlada oblikovala poseben projektni svet. projektni svet, ki bo imel strateško, svetovalno in usmerjevalno vlogo. Na stadionu Stožice je potekala ena večjih vaj v zgodovini Slovenije na temo množičnih ne- Minil je prvi dan stavke v energetiki. sreč. Ob sodelovanju 1680 ljudi so uprizorili primer terorističnega napada. V središču naše prestolnice pa sta potekala dva shoda: na Shodu proti elitam so opozarjali na revščino, brezposelnost, izkoriščanje, nestrpnost in seksizem; z geslom »veliko ljudsko zborovanje v obrambo Slovenije« pa so Zbor za republiko, Združenje VSO, SDS, NSi in SLS sporočali, da želijo živeti v demokratični in evropski Sloveniji. Cerar je v odzivu na oba shoda dejal, da spodbujata strah, netoleranco in negativizem. Avstrijski obrambni minister Peter Doskozil je povedal, da Avstrija načrtuje napotitev vojske na mejo z Italijo z namenom preprečevanja prihoda migrantov. Nedelja, 3. aprila Dan po tem, ko so v Dravi našli truplo iskanega 20-letnega Domna Simoniča, je policijska uprava potrdila, da so v Ljublja- Ponedeljek, 4. aprila Socialna inšpekcija je začela nadzor v CSD Velenje, kjer so preverjali sporni primer napotitve vnukov v rejništvo. Deset otrok iz Afganistana je prvič pristopilo k pouku na slovenski osnovni šoli. Mediji so pisali, da so jih vrstniki lepo sprejeli. Razkritje novinarjev z dne pred tem je pokazalo tudi na sumljive Nemški časopis je objavil eno najobsežnejših količin zaupnih podatkov v zgodovini novinarstva. nici v bližini Zmajskega mostu našli truplo 18-letnega Klemna Jakliča. Nemški časopis Süddeutsche Zeitung je objavil eno najobsežnejših količin zaupnih podatkov v zgodovini novinarstva. Gre za 11,5 milijona dokumentov panamske odvetniške družbe Mossack Fonseca, ki so razkrili mnoge davčne utaje in nalaganja denarja v davčne oaze z imeni vred. Ob razkritju so na dan prišli tudi zaupni pogovori med predstavniki IMF, ki so se dogovarjali o izvajanju pritiska na Atene, Berlin in Bruselj, da bi prišli do dogovora v pogajanjih o dolžniški krizi. Pred obiskom srbskega premi-erja Aleksandra Vučica na severu Kosova je pred športno dvorano v Zubin Potoku odjeknila eksplozija, slišati pa je bilo tudi streljanje. Bruseljsko letališče Zaventem so 12 dni po terorističnih napadih delno odprli za potniški promet. Razkritje panamskih dokumentov je odneslo islandskega premierja. posle Slovencev: podjetje UPC Svetovalna skupina Uroša Petroviča je, sodeč po dokumentih, v davčnih oazah slovenskim lastnikom ustanovilo najmanj 17 podjetij. Minil je prvi dan splošne stavke v energetiki, ki se ga je udeležilo okoli 3000 zaposlenih. Medtem ko so iz Grčije v Turčijo prepeljali prvih 200 prebe-žnikov, so iz Turčije v Nemčijo prispeli prvi sirski begunci, ki jih bo EU sprejel v zameno za izgnane nezakonite prebežnike. Torek, 5. aprila Socialna inšpektorica je končala nadzor v Centru za socialno delo Velenje in v primeru napotitve dveh dečkov v rejniško družino ugotovila, da je center ravnal strokovno in zakonito. Država se je podala v iskanje zasebnikov, ki bi oddali stanovanja za nastanitev beguncev. Predlog sprememb referendumske zakonodaje, ki ga je vlada predlagala v želji po uskladitvi ureditve z ustavo, na seji odbora za notranje zadeve ni dobil zadostne podpore. Čeprav je islandski premier Si-gmundur Gunnlaugsson pod razkritjem panamskih dokumentov vztrajal, da ne namerava odstopiti, je to vendarle storil. Ruski predsednik Vladimir Putin je sporočil, da Rusija za boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ustanavlja nacionalno gardo. Biseri Kaja Avberšek Pred dvema tednoma sem bila na bratovem maturantskem plesu. Pred petnajstimi leti na svojem. Takrat v srebrni obleki tipa "morska deklica brez jošk", ki mi je do krvavega zdrgi-la vrat. Letos v diskretni mešanici modrih bleščic in sivega perja z rahlimi podočnjaki. Vstopnica za gala dogodek stane 27 evrov. Brat soplesalki kupi zapestni šopek, ujemajoč se z njeno lahno kremasto obleko, tako se spodobi. Zanj odšteje 26 evrov. Šopek vsebuje: plastično zapestnico, oblečeno v roza blago, 3 roza vrtnične glavice ter tu in tam plastičen biser, vse zlepljeno z vročim lepilom. Hm. Najenostavneje se služi s porokami, pogrebi in maturantskimi plesi. Ljudje v evforiji sprejmejo vse, za vsako ceno. Krš se strašno podraži. Pred petnajstimi leti so bili baloni, ki so girlandasto viseli s stropa Rdeče dvorane, rumeni in beli. Letos so moderno roza. Okoli odra se bohotijo balonski joškasti aranžmaji. V vsem tem času se ni spremenilo prav veliko. Če kaj, je šlo majčkeno navzdol. Plesi na iste komade z nič kaj spremenjenim plesnim učiteljem. Iste šale na moški oziroma ženski račun med polnočno četvorko. Govor ena, dve, tri. Županov in direktorjev govor sta tokrat zaradi odsotnosti obeh žal odpadla. S tem je, med drugim, odpadla tudi primerjava dijakov z džemstonsi. (Kar nadomesti izbiranje "ma-turanstkih biserov", katerih specifiko kanim še omeniti.) "Nekaj je zasmrdelo", mi sramežljivo šepne D, ki sedi za mizo poleg mene. "Ne, ne, večerjo so začeliraznašati." "Ojej nisem tako mislil...!" "Nič zato, hrana bo pa okusna, boš videl!"In že hitijo med mizami rjavi pladnji iz vezane plošče, tako dobro znani iz travme povzročujočih osnovnošolskih kosil. Mešana solata s kancem motornega olja, teletina v gobicah, glazirani "bejbi korenčki" (marija boh, če se to ne sliši razvratno), pohan piščanc, restan krompir in skutin štrukelj. Pojem popolnoma vse, z dodatnim štrukljem vred, da, nostalgično, ni kaj, luksuzna malica iz menze. Flaša vina 10 evrov. Zelo sem radovedna, koliko takole vino stane v trgovini. Ne, nikakršna pijača ni vključena v gala večerjo. In strogo prepovedano jo je prinesti s seboj, jasno, saj nismo Balkanci! Zaželeno pa je prinesti kekse in potico, saj v gala večerjo sladica ni vključena. Čakaj, kaj torej vključuje vstopnica? Balone, ogrevanje, večerjo... muziko! Seveda, skoraj bi pozabila na ključni element gala dogodka!Bend se imenuje "Nightlife", po naše "Nočno življenje". Povedno. Pri predstavitvi benda voditeljica poudari njihove dvajsetletne izkušnje. Kopirajo skladbice, ki se jim dopadejo in nimajo bobnov. Vse skupaj izgleda kot playback na playback. Morda bi bilo smiselneje vrteti komade iz you-tuba, ceneje bi prišlo! Za cvet velenjske inteligence Mile Kitic. Super, vse OK, pa vendar, draga moja, a smo se zato borili!? Distanca, kritičnost, odklon, upor? Bilo i prošlo. Nekoč davno tega je na maturantski ples prišla pet Josipa Lisac. Drugič Vlado Kreslin. Za nas so igrali takrat še ne tako razvpiti Tabu. Avtorstvo, ne?Da! Komade kopirajoči bend z veliko težavo posodi klaviature za par komadov, ki jih za posebno priložnost nastali dijaški bend odigra več kot uro kasneje, kot je bilo dogovorjeno. Slaba ura zavzetega muziciranja je višek večera. Nekaj kot kozarec šampanjca ob polnoči, mini element slavnostnega, elegance, ne? Ne. Dijaki tretjih letnikov kot vedno prodajajo srečke, to se mi zdi fajn in hecno, postanem ponosna lastnica celega kilograma hrenovk. Seveda maturati uživajo! Prvič so oblečeni v obleke in metuljčke in kravate in špičaste čevlje in petke, obdani s kodri in lesketom in parfumi. Nekateri se hitro preoblečejo v kavbojke in tenisice, večina pa komaj čaka, da se spravi v Maxa, kamor so že prej vložili 20 evrov, da bodo lahko popili vse, za kar je ostalo še prostora v želodcih. Če ne bo pijače prej zmanjkalo, seveda. Zaključujem z biseri. Obstaja kvalificirana komisija, ki na ma-turanstkemplesu izbere t. i. "maturantske bisere"; tj. "najbolj izvirno" oblečene maturante. Ti potem ponosno slikani stojijo v točno temle tiskanem mediju. Neizbrani jih z grenkobo pod jezikom gledajo, javno potrjeno so boljši in lepši od njih, v tem skrajno občutljivem najstniškem obdobju dokazovanja in tesnob. V tem času nadpomembnostipovršinskosti in videza. Nekateri nimajo denarja, drugi izgleda ne okusa... Takole bom rekla: ZELO PROTI! Zelena turistična doživetja Velenje, 7. aprila - Turistična zveza Slovenije vsako leto organizira projekt »Turizmu pomaga lastna glava« z namenom organiziranega delovanja osnovnošolske mladine v turizmu. Tema letošnjega 30. festivala je Zeleni turizem. Danes, 7. aprila, bo v Mercator centru Velenje med 15. in 18. uro potekala turistična tržnica, na kateri bodo učenci enajstih slovenskih osnovnih šol predstavili svoja zelena doživetja. Iz velenjske občine se bodo predstavili učenke in učenci Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda. a a Naš čas, 7. 4. 2016, barve: CM K, stran 7 7. aprila 2016 ZDRAVSTVO uaSfiAS Aprila slovesnost ob zaključku energetske sanacije Kljub bremenom poslovali uravnoteženo - Ena od vizij prva povsem digitalizirana bolnišnica v Sloveniji Tatjana Podgoršek Bolnišnica Topolšica je lani poslovala uravnoteženo, poslovni rezultat izkazuje za približno 1500 evrov več prihodkov kot odhodkov. Direktor bolnišnice, primarij Leopold Rezar pravi, da tega ni bilo enostavno doseči, čeprav so v drugi polovici leta dobili dodaten prihodek v obliki 2,12 odstotka višjih cen storitev. »Vendar moramo ob bok temu povedati, da nas je »udaril« davek finančne uprave za podje-mne pogodbe. V zvezi s tem smo se pritožili, sedaj čakamo na odgovor. Če bo ta negativen, nameravamo na sodišče, saj ocenjujemo, da je bolnišnica oškodovana za 110 tisoč evrov. Še bolj kot to pa nas bremeni presežen program. Lani smo namreč opravili za 438 tisoč evrov več storitev, ki ostajajo neplačane. Če znašajo prihodki bolnišnice blizu 10 milijonov evrov na leto, je to blizu 5 odstotkov. Najbolj skrb vzbujajoča je struktura preseženega programa, ki ga brez občutne škode za zdravje ljudi ni možno zmanjšati.« Leopold Rezar v pogovoru še pravi: Koliko pacientov ste zdravili lani ambulantno in koliko hospi-talno? »V zadnjih 10 letih beležimo približno 3.500 sprejemov na leto. Nam pa že nekaj let zaradi zahtevnejšega zdravljenja bolnikov rastejo stroški storitev, ne pa tudi prihodki. Neplačan program Primarij Leopold Rezar: »Menim, da sem v veliki meri uresničil program, ki sem ga predstavil v kandidaturi za direktorja, čeprav je bila vsebina dela precej drugačna.« smo na tem področju presegli za 300 tisoč evrov. Neplačan presežni program beležimo tudi pri ambulanti obravnavi bolnikov. Tako za 39 odstotkov presegamo program urgentne ambulante ter nekaj manj alergologije in CT-ja. Gre za storitve, ki jih ni možno omejevati, ker bi lahko prišlo do nepopravljivih posledic za bolnike.« Zadnja leta je v bolnišnici najbolj zaznamoval projekt energetske sanacije. Po zadnjih napovedih naj bi ga končali letošnjo pomlad. »Ko smo avgusta se leta 2012 lotili izvedbe projekta, smo trdo verjeli, da ga bomo končali v letu dni, a smo že na samem začetku naleteli na težave, saj je bil objekt iztrošen in potreben temeljite obnove. Prišlo je do likvidnostnih težav. Kar leto in pol smo čakali na odobritev za dolgoročno zadolžitev. Januarja lani smo jo uresničili in tako 22. aprila pripravljamo otvoritveno slovesnost, na katero smo že povabili ministrico za zdravje ter druge vidne osebnosti.« Projekt je bil za bolnišnico zelo velik zalogaj. »Stal bo več kot 6 milijonov evrov, od tega smo pridobili le 1,2 milijona evropskega denarja, drugo smo morali zagotoviti sami. Bolnišnica vseh dolgov še ni pokrila, zato so težave z likvidnostjo še vedno prisotne. Verjamemo, da jih bomo z ustreznimi ukrepi do konca leta obvladali.« Bo vlaganj v bolnišnici s tem konec ali je pred vrati nov projekt? »O tem je še težko kaj reči. Pred nami je novo mandatno obdobje, ministrstvo pa načrtuje večja investicijska vlaganja v infrastrukturo ter medicinsko opremo. Naši naslednji koraki bodo usmerjeni v ureditev mirujočega prometa, prizadevamo si poiskati novo vsebino za objekt Smrečina. To rešitev bomo iskali skupaj z ustanoviteljem ter EU z javno-zasebnim partnerstvom v prihodnjem mandatu.« Izteka se vam mandat direktorja bolnišnice. Ste uresničili program, ki ste ga predstavili v kandidaturi? »Menim, da sem ga v veliki meri, čeprav je bila vsebina dela precej drugačna, kot sem jo predstavil v programu. Namreč sama obnova bi morala biti končana že pred prevzemom funkcije, a se še začela ni. Veliko dela smo vložili v to in zaradi tega smo morda na ostalih področjih naredili nekaj manj. Če dam energetsko sanacijo na stran, bi lahko ocenil tudi ostalo delo za pozitivno. Velik dosežek je kadrovska zapolnitev vrzeli. Od kritičnih 7 specialistov leta 2009 jih imamo danes 16 in 6 speciali-zantov. Še vedno bi potrebovali kakšnega dodatnega zdravnika za razvoj ali dodatne dejavnosti. Opomogli smo si v medicinski opremi. Trenutno smo pred javnim razpisom za nakup najsodobnejšega ultrazvoka srca, ki bo omogočil tudi 3D prikaz. Uporabljamo že najsodobnejšo endoskopsko opremo in še bi lahko našteval. Za kakovost smo pred 3 leti pridobili ISO certifikat, jeseni se pripravljamo na mednarodno akreditacijo. Zelo posodobili smo se na področju informatike, pohvalimo se lahko z najbolj uporabno intrane-tno stranjo. Lahko bi še našteval. Ocenjujem, da je prenova segla kar globoko tudi v funkcioniranje bolnišnice.« Glede na povedano, se boste prijavili na razpis? Kakšne cilje boste navedli v kandidaturi? »Res sem se odločil za kandidaturo. Naloge, ki nas čakajo, pa so finančno pokritje naložbe, nadaljevanje urejanja procesov kakovosti, poudarek bo tudi na varnosti bolnikov. V naši bolnišnici je ta precej boljša, kot je bila, vendar imamo še možnosti za izboljšave. Ena od naših vizij je postati prva povsem digitalizirana bolnišnica v Sloveniji. Nadaljevali bomo vlaganja v znanje in razvoj, v medicinsko opremo. V naslednjem mandatu želimo imeti med zdravniki nekaj doktorjev znanosti in moram reči, da izobraževanja že tečejo. Pred nami je še nekaj takšnih izzivov.« ■ Rastejo strokovno in prostorsko Splošna bolnišnica Slovenj Gradec praznuje 120-letnico obstoja - V zadnjih šestih letih za 40 milijonov evrov vlaganj - Idej in ciljev še več Tatjana Podgoršek Slovenj Gradec, 30. marca - Minulo nedeljo je bila v športni dvorani v Slovenj Gradcu glasbena prireditev. Pripravila jo je tamkajšnja splošna bolnišnica ob 120-letnici delovanja. Poleg tega dogodka načrtujejo ob jubileju še izdajo zbornika ter fila-telistično razstavo. Več mejnikov Na novinarski konferenci sredi prejšnjega tedna je direktor bolnišnice Janez Lavre med drugim dejal, da je v njeni zgodovini pomembnih več mejnikov. Marca 1896 je deželni zbor na Dunaju potrdil dekret o ustanovitvi meščanskega špitala v današnjem Slovenj Gradcu na mestu, kjer je še danes. Pomemben mejnik je izgradnja prvega dela bolnišnice in začetek izgradnje kirurškega bloka v zgodnjih 60. letih, obnova internega oddelka 10 let kasneje, izgradnja otroškega oddelka z urologijo v 90. letih prejšnjega stoletja ter preselitev v omenjene prostore in zadnji naložbeni cikel, ki ga izvajajo od leta 2010, ko so se ltili izgradnje in rekonstrukcije objektov. Vmes so izvedli še energetsko sanacijo internega oddelka, uredili heliport ter lani podprli urgentni center. Za vlaganja v zadnjih petih letih so porabili nekaj več kot 30 milijonov evrov, do konca decembra, ko bodo med drugim kupili in vgradili še magnetno resonanco ter opremili vse prostore, jih bodo 40 milijonov evrov. Od 1 zdravnika in 4 sester do 748 zaposlenih Pred 120 leti so v bolnišnici s 40 posteljami delali en zdravnik in štiri sestre usmiljenke - negovalke, zdravili pa so predvsem Poleg prostorske tudi strokovna rast Po zagotovilih Lavreta so v vseh teh letih rasli prostorsko in strokovno. Kmalu po ustanovitvi je bolnišnica dobila rentgen, v njej so opravili prvo biopsijo ledvice v Sloveniji v 60. letih prejšnjega stoletja, prve endoskopske operacije predvsem na po- Direktor Bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre in strokova direktorica Janja Uranjek poškodbe, vnetje dihal ter skrbeli za onemogle. Danes ima bolnišnica 250 postelj, 87 zdravnikov specialistov, 62 specializantov in 350 medicinskih sester. Vseh zaposlenih je 748. Lani so v bolnišnici zdravili 14 tisoč 800 bolnikov, še nekaj več so jih pregledali ambulantno. dročju urologije v nekdanji Jugoslaviji, nekaj prvih zdravljenj posameznih internističnih bolezni s kemoterapijo v Sloveniji. Znani so po operacijah prekomerne debelosti, zdravljenju dednih bolezni, med drugim Fabryeve bolezni, za katero je Slovenj Gradec edini center v Sloveniji. »Poleg omenjenega je bolnišnica danes prepoznavna po endoskopskih maloinvazivnih laserskih operacijah na področju kirurgije, ginekologije in urologije, po uporabi telemedicine s sodobno obravnavo kroničnih bolnikov, ponaša se z nazivom otrokom prijazna porodnišnica.« Največja zdravstvena ustanova na Koroškem, tako Lavre, pokriva potrebe po bolnišničnem zdravljenju v koroški regije in regiji Saša. Vsekakor so dobrodošli vsi bolniki, ki pridejo k njim. Po pridobitvi mednarodne akredi-tacije, ki jo pričakujejo še letos, bodo poleg regijske tudi sodobna evropska bolnišnica. Načrtujejo širitev dejavnosti Ciljev in idej za prihodnje jim ne manjka, zagotavlja Janez Lavre. Priložnosti vidijo v širitvi palete operativnih tehnik v minimalnih invazivnih kirurških postopkih, v ginekologiji in porodništvu, splošni abdominalni in ortopedski kirurgiji. »Nekatere širitve bodo možne že prihodnje leto, še več pa v naslednjih letih, ko bomo uredili nov centralno operacijski blok,« je še dejal Janez Lavre. Velenje - mesto zdravja Velenje, 5. aprila - Mestna občina Velenje bo že drugo leto zapored ob svetovnem dnevu zdravja pripravila prireditev, ki so jo poimenovali Velenje - mesto zdravja. V okviru prireditve, ki bo potekala v četrtek, 7. aprila, med 9. in 12. uro na velenjski_promenadi (med Zdravstvenim domom Velenje in stavbo Farmin), se bodo predstavila številna društva, organizacije in institucije, ki delujejo na področju zdravja. Zdravstvenovzgojni center Velenje bo v četrtek organiziral preizkus hoje na 2 kilometra. Vse zainteresirane občane vabijo, da se oglasijo pri njihovi stojnici, ki bo stala nasproti hranilnice LON že od 8. ure dalje. Vse do 10. ure bodo brezplačno merili indeks telesne zmogljivosti na osnovi podatkov (spol, starost, telesna masa in višina) ter časa hoje in srčnega utripa. Ministrica Alenka Smerkolj obiskala Velenje Velenje, 30, marec - Velenje je obiskala ministrica brez resorja, pristojna za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj. Spremljala sta jo sodelavca Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko državni sekretar Franc Matjaž Zupančič in vodja Službe za odnose z javnostmi in promocijo Nina Omerza. Goste je sprejel podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol, srečanja pa sta se udeležila tudi župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar in županja Občine Črne na Koroškem Romana Lesjak. Podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol je predstavil občino, njeno organiziranost in delovanje, predvsem pa nadaljnje razvojne priložnosti mesta. Posebej je izpostavil vzpostavitev tehnološkega parka Stara vas in čimprejšnjo izgradnjo tretje razvojne osi. Ministrica Alenka Smerkolj je povedala, da so v okviru obiska v Velenju organizirali tudi delavnico na temo Vizije Slovenije 2050 in tako državljanom predstavili dolgoročno vizijo razvoja države. Udeležilo se je je več kot 70 oseb in pričakujejo, da bodo pridobili čim več povratnih informacij od prebivalcev širše okolice o njihovi viziji Slovenije. ■ ■ ■ Naš čas, 7. 4. 2016, barve: CM K, stran 8 7. aprila 2016 potrebnih 8 SOCIALA Po najkrajši poti do pomoči Območno združenje RK Velenje lani razdelilo blizu 80 ton hrane - Sociala je pomembna, ni pa prednostna dejavnost - Jože Kožar predsednik še štiri leta Tatjana Podgoršek Velenje, 29. marca - Območno združenje RK Velenje bo tudi naslednja štiri leta vodil Jože Kožar. Tako so na skupščini odločili predstavniki 23 krajevnih organizacij in treh aktivov RK v Šaleški dolini. Za Kožarja je to tretji predsedniški mandat. Podpredsednik združenja je postal Drago Kolar, ki je na tem mestu zamenjal Janeza Trbovška. Javna pooblastila, nato sociala Ob pogledu na opravljeno delo v preteklem letu je Kožar poudaril socialno dejavnost. S hra- no in higienskimi potrebščinami so lani pomagali približno 700 družinam, v katerih živi blizu 1700 ljudi. Na seznamu pomoči potrebnih se jih je znašlo več v primerjavi s predhodnim letom. Pomagali so jim z blizu 80 tonami hrane, izvedli so šest delitev paketov, od tega so za tri delitve denar zagotovile občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, nekaj so jih kupili s svoijm denarjem in denarjem Fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij, nekaj so jih prejeli iz akcije RK Slovenije ter akcije Lepo je deliti. Poleg tega so odpeljali na brezplačno letovanje 31 otrok in šest odraslih, 151 učencev je pre- jelo ček v vrednosti 50 evrov za nakup šolskih potrebščin. »Ob tem bi rad poudaril, da sociala ni prednostna dejavnost RK, je pa pomembna, kar z aktivnostmi tudi potrjujemo. Njegova prednostna dejavnost so javna pooblastila, ki jih je država poverila samo RK. Prav po slednjih se ta razlikuje od preostalih humanitarnih organizacij, ki rastejo v Sloveniji kot gobe po dežju. Že blizu 100 jih je.« Krvodajalstvo, prva pomoč ... Med javnimi pooblastili je krvodajalstvo, v katerem je Šaleška dolina že vrsto let na vrhu Jože Kožar: »Posledice afer, ki nam delajo škodo na terenu, najprej občutijo naši pridni prostovoljci.« po število odvzemov glede na število prebivalcev, na prvem mestu. Lani so organizirali 15 rednih in eno izredno krvodajalsko akcijo in zabeležili 3814 odvzemov. RK edini pripelje ekipe »na teren« krvodajalcev. K javnim pooblastilom sodijo tečaji prve pomoči. Lani je območno združenje v njih usposobilo blizu 800 ljudi, po podjetjih uspo- sabljajo določene zaposlene, ki morajo imeti opravljen izpit iz prve pomoči. »Omeniti moram še pomoč v nesrečah. Državni uradniki večkrat rečejo, da so prostovoljci RK njihovi prvi pomočniki. Lani ni bilo poplav, žleda, so bili pa begunci.« Na seznamu javnih pooblastil je še poizvedovalna služba. Uporabniki so v glavnem zadovoljni Na vprašanje, kakšen je odziv pomoči potrebnih na terenu, je Kožar dejal, da so njihove stranke v glavnem zadovoljne. Organizirani so namreč tako, da nji- hovi poverjeniki lahko pridejo do vsakega posameznika v krajevnih skupnostih, težje je to v mestu. Po zaslugi aktivov v treh največjih podjetjih v Šaleški dolini tudi do vsakega zaposlenega. »Nam pa delajo škodo afere. Posledice zadnjega »babjega ravsa« na sedežu RK Slovenije so občutili prostovoljci pri pobiranju članarine ali pri obisku na domu. Prvi so bili na udaru, čeprav niso bili nič krivi.« Želijo biti še uspešnejši Jože Kožar meni, da je območno združenje že pred njegovim prihodom delalo dobro, prav tako v času njegovega predsedniko-vanja, v naslednjih štirih letih želijo biti pri opravljanju že utečenih aktivnosti še uspešnejši. Za ta namen so strokovno in kadrovsko nekoliko okrepili območni odbor. Na ta način želijo priti po najkrajši poti do občanov, ki potrebujejo pomoč RK ter pridobiti med prostovoljce čimveč mladih. »Trudimo se, da bi bila humanitarna dejavnost eden od izbirnih predmetov, vendar v šolski sistem ne moremo. Drži, da so otroci preobremenjeni, vendar so med temi obremenitvami tudi manj pomembne stvari, kot je dejavnost RK. Sedaj improviziramo, želimo pa si sistemske rešitve,« je še dejal Jože Kožar. ■ rekli so y Jože Kožar o aferi med bivšo predsednico RK Slovenije Natašo Pirc Musar in generalno sekretarko Renato Brunskole: »Veseli smo, da se je zadeva hitro končala. Je pa imel očitno nekdo interes, da je nesoglasje še toplo spravil v medije, pri tem pa ni pomislil na morebitne posledice. Pirc Musarjeva ni bila naša kandidatka, prav tako ne Brunskoletova. Slednja ne zato, ker je »prišla« iz politike. Kolikor sedaj vidimo, dela pošteno. Ob izbruhu afere smo na našem območnem združenju menili, naj gresta obe in izvolimo novo vodstvo, vendar je na glavnem odboru RK Slovenije prevladalo mnenje, naj ostane generalna sekretarka. Krovna organizacija je že objavila razpis in upam, da bomo našli primernega kandidata, kandidatko. Ne glede kdo bo, smo na našem območnem združenju odločno proti prodaji Debelega Rtiča. O tem smo se poenotili v okviru celjske regije. Enako stališče ima še Štajerska in Prek-murje. Za boljše poslovanje RK Slovenije bodo potrebni drugi ukrepi.« > Območno združenje RK Velenje ima evidentiranih 3772 članov, med njimi je 239 pridnih prostovoljcev, ki so lani opravili več kot 10 tisoč 500 ur prostovoljnega dela Ustanovili odbor Rdečega križa Prva večja aktivnost že danes, usposabljanje za rokovanje z defibrilatorjem Šoštanj, 30. marca - Po osmih letih prekinitve so v Šoštanju znova ustanovili krajevni odbor Rdečega križa. Dogodka se je poleg vabljenih gostov udeležilo sedem prostovoljcev, članov na novo ustanovljenega krajevnega odbora: Milica Golob, Ciril Kaj-ba, Janja Movh, Karl Drago Po- ciji srečanja starejših občanov Šoštanja, izvedbi Drobtinice ter pripravi srečanja krvodajalcev občine Šoštanj. Ob tem pa zagotovil pripravljenost občinske uprave pri pomoči in izvedbi teh aktivnosti. Sicer pa ima delovanje Rdečega križa v Šoštanju dolgole- akcijah Območne organizacije RK Velenje v Šoštanju. Na seji je bil sprejet okvirni program dela za leto 2016 s temeljnimi poudarki na javnih pooblastilih, splošno humanitarnih programih in preventivni zdravstveni dejavnosti,« pa je povedala Alenka Verbič, strokovna delavka s Potrebne po ponovni vzpostavitvi krajevne organizacije RK so bile v Šoštanju velike. točnik, Gosto Trivunovic ter Ne-venka in Marko Zidarn. Pobudo za ponovno vzpostavitev delovanja krajevnega odbora je dal župan Darko Menih, sicer tudi dolgoletni in redni krvodajalec. »Potrebe po tovrstnem delovanju so v Šoštanju velike. Prihodnji teden bomo krajevni odbor ustanovili tudi v Krajevni skupnosti Skorno - Florjan,« je povedal. Posebej pa je poudaril potrebo po ponovni organiza- tno tradicijo, saj je prva znana omemba delovanja Rdečega križa v Šaleški dolini iz leta 1941, ko so na šoštanjski šoli organizirali dobrodelno prireditev za Rdeč križ, deset let kasneje pa je bil ustanovljen šolski odbor Podmladka društva Rdečega križa Šoštanj. »Ustanovno sejo je vodil Karl -Drago Potočnik, ki je vseh osem let, odkar odbor v Šoštanju ni deloval, prizadevno pomagal pri področja družbenih dejavnosti v upravi Občine. Krajevni odbor bo danes (v četrtek, 7. aprila), na svetovni dan zdravja, izvedel že prvo aktivnost po ustanovitvi, in sicer usposabljanje za delo z defibri-latorjem. ■ mkp Več ljudi, več smeti Šmartno ob Paki, 2. aprila - V občini Šmartno ob Paki so zelo zadovoljni z rezultati letošnje spomladanske očiščevalne akcije. Odziv med občani in nekaterimi tamkajšnjimi društvi (lovci, nogometaši) je bil večji kot na minulih, večji je bil tudi učinek čiščenja. Akcije se je udeležilo blizu 170 občanov, zbrali pa so nekaj maj kot 3000 kilogramov odpadkov. Leto prej dobrih 2100 kilogramov. Med odpadki je bilo največ plastične odpadne embalaže, koncev cevi, odpadkov, ki nastanejo pri obnovi stanovanj, našla pa se je tudi tablica viagre. Udeleženci pa niso povsod le čistili okolja oziroma območja ob poteh, cestah, ob železniški progi, odstranjevali divja odlagališča, ampak so v vaških skupnostih Paška vas in Gorenje odstranili dotrajani avtobusni postajališči. V naslednjih tednih naj bi lokalna skupnost postavila nova. Večina gospodinjstev je upoštevala napotek občine, da akcija ni namenjena čiščenju lastnih domov. Temu je namenjeno zbiranje kosovnih odpadkov, ki pote- ka preko celega leta na klic oziroma naročilnico ter zbirni center. Ta je odprt vsako prvo in tretjo soboto v mesecu. Spomladanska očiščevalna akcija je potekala od 8. do 12. ure, udeležence je na ploščadi za Hi- šo mladih v Šmartnem ob Paki čakala malica. Količina pripravljenega golaža je komaj zadostila vsem potrebam, saj - so priznali organizatorji - tolikšne udeležbe niso pričakovali. • Tp Naš čas, 7. 4. 2016, barve: CM K, stran 9 PROSTOVOLJSTVO, KULTURA 9 7. aprila 2016 uaSfiAS Sami izjemni prostovoljci Za prijetno ozračje na podelitvi so poskrbeli nasmejani obiskovalci, prvoaprilsko razpoložena voditelja, bend Troet, predvsem pa vsi nagrajenci, ki so zbranim dali zgled in motivacijo za prostovoljno delo. Nataša Makovšek, Janez Hudej in društvo Sožitje so v Velenju Naj prostovoljci v letu 2015 Velenje, 1. aprila - Mestna občina Velenje je letošnji dan za spremembe zaznamovala s podelitvijo nazivov naj prostovoljska organizacija, naj prostovoljec oziroma prostovoljka v kategoriji do 30 let in naj prostovoljec oziroma prostovoljka v kategoriji nad 30 let v občini v letu 2015. V sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje in Mladinskim svetom Velenje je namreč že petič razpisala natečaj, na katerega je tokrat prispelo 18 prijav - dve za naj prostovoljsko organizacijo, štiri za mlajšega naj prostovoljca in dvanajst za starejšega. Prijav je bilo še več in zasluge še večje kot lani, je povedala predsednica mladinskega sveta in članica komisije Barbara Kelher. »Naši kriteriji so med drugim število opravljenih prostovoljnih ur, izobraževanja, prevzemanje odgovornih funkcij in vodenja projektov v organizaciji, samoiniciativnost, vpliv na lokalno okolje. Ze- lo tesne so bile ocene v kategoriji nad 30 let.« Naj prostovoljka v kategoriji do 30 let je postala Nataša Makovšek, ki jo je predlagal Center za socialno delo Velenje. Že iz srednješolskih let kot prostovoljka sodeluje s številnimi organizacijami v Šaleški dolini in širše, lani pa je bila tudi soavtorica projekta DAN - druženja aktivnih najstnikov, ki ga samoiniciativno, prostovoljno, z lastnim znanjem in izkušnjami snuje ekipa mladih domačink in domačinov. »Nagrada mi pomeni priznanje, da je to, kar počnem, prava pot. Upam, da jo bom še nadaljevala. Že ko sem v srednji šoli delala kot prostovoljka v vrtcu, sem ugotovila, da je prostovoljstvo na nek način sebično, ker velikokrat prostovoljcem da več kot tistim, ki pomoč prejmejo,« je povedala po razglasitvi. Priznanja pa so dobile tudi ostale nominiranke Nastja Ferenc s Šolskega centra Velenje, Špela Palir iz skupine Udarnik MC Velenje in Vesna Mihelak iz MZPM. Naj prostovoljec v kategoriji nad 30 let je Janez Hudej iz Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske. Kot prostovoljec dela že 32 let in je samo lani opravil 1594 prostovoljnih ur. Že 16 let je predsednik društva, letos pa je še enkrat dobil zaupanje za naslednja štiri leta, saj skrbi za bogato programsko vsebino in ekonomično vodenje društva, v katerega vključuje paraplegike in tetraplegike iz 33 občin savinjske regije. »Vsekakor je nagrada motivacija za moje nadaljnje prostovoljno delo. Aktiven sem tudi v gibanju Še vedno vozim, vendar ne hodim, v katerem opozarjamo mlade na nevarnosti v prometu,« kljub temu pa je bil nad nazivom presenečen. No-minirani so bili še Anita Kajtna iz Plavalnega kluba Velenje, Dušan Dolinar iz Šaleškega koronarnega kluba, Marija Krajnc iz MZPM, Milica Kovač s Karitas, Mojca Kaš Fidej iz Društva bolnikov z osteoporozo Šaleške doline, Simon Gnezda iz skupine Udarnik MC Velenje, Tatjana Štuha iz Slovenske ljudske stranke Velenje, Tomaž Kumer iz Planinskega društva Vinska Gora, Vladimira Tisnikar iz Društva upokojencev Paka pri Velenju in Zdenka Božič iz Plavalnega kluba Velenje. Naj prostovoljska organizacija pa je bilo v letu 2015 društvo Sožitje za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, na natečaj pa se je prijavila tudi svetovalna skupina pri TOM telefonu, ki je lani obeležila 25-letnico delovanja. Tudi letos je komisija podelila posebno nagrado in tokrat izbrala skupino Udarnik MC Velenje. Vsem nagrajencem je podarila vikend paket v vili Rosi v Portorožu, kjer se bodo lahko prostovoljci nagradili s počitkom in nabrali energijo za vneto prostovoljno delo. Svežina na velenjski hip hop sceni Lirikalni lovci so trenutno med redkimi mladimi, če ne edini v Velenju, ki se ukvarjajo z rap glasbo in iskreno zlagajo rime o raznolikih temah Tina Felicijan Z rapom so se začeli ukvarjati kot ljubitelji te glasbene zvrsti. Kot prijatelji so se družili in doma ustvarjali glasbo. Niso razmišljali o prodoru na sceno, ampak so rimali za svojo zabavo. Dokler niso poprijeli za odprti mikrofon in si tako odprli poti do koncertov in poslušalcev. > različnih stilov rapa, veliko pesmi in artistov iz tujine.« Tako se marsikaj naučijo, dodaja Čulk: »Veliko odnesemo od poučnih komadov različnih ustvarjalcev, ki so dali skozi dosti več od nas.« Navdihujejo jih različne teme - od tipičnega življenja v Velenju do raznih problematik, jo. »Vse povemo, kot je. Ne ukvarjamo se z nerealnimi tematikami.« Na vprašanje, kakšen je torej tipičen vsakdanjik velenjskega najstnika, odgovarjajo, da niso običajni Velenjčani. »Večina tipičnih Velenjčanov naše starosti hodi v šolo in gre nazaj domov, za vikend pa gredo kaj ven. Mi pa se praktično vsak dan družimo, vsak dan smo zunaj in delamo glasbo, jo poslušamo in to nas vodi celotno šolsko leto ter nas navdihuje,« pravi FoSho. Scena jih je sprejela Najprej niso imeli namena nastopati na Mrigovem večeru odprtega mikrofona. »Jaz pa sem rekel, da je to možnost, ki jo moramo izkoristiti, saj se mi je zdelo, da imamo kakovostno glasbo, ki jo že dolgo ustvarjamo in bi jo morali pokazati tudi drugim. Odločitev je bila težka, ker ni tako lahko nastopati pred veliko ljudmi,« je povedal FoSho. »Scena je lačna novih raperjev. Mislim, da smo na nivoju, ki zadostuje in imamo prostor na sceni. Čeprav tega ne pričakujem, bi bil vesel, da nam uspe.« Klemen Čulk Hip hop jih oblikuje Gimnazijec Lovro Forštner in dijaka računalniške šole Jan Centrih in Klemen Čulk so FoSho, Cener in Čulk - Lirikalni lovci, ki jim je poleg poslušanja rapa postalo zanimivo tudi pisanje besedil. »Dobivali smo se zunaj in to počeli kot hobi med prijatelji. Nikoli se nismo primerjali z nikomer na sceni, tudi sedaj se ne,« je njihovo zgodbo začel Čulk, Cener pa jo je nadaljeval: »Rap vsi trije poslušamo že celo večnost. Odločili smo se, da bomo začeli pisati, ker smo želeli izraziti svoje misli. Zapisali smo jih v komade in jih predstavili drug drugemu. Združili smo se v skupino in začeli delovati skupaj.« Celotna hip-hop kultura jih je ustvarila kot osebnosti, pravi Cener: »Poslušamo veliko Lirikalni lovci so v eMCe placu ogrevali oder za uveljavljena raperja Nipkeja in Drilla, trenutno pa v studiu snemajo komade, da bodo lahko prek družbenih omrežij svojo glasbo širili med ljudi. Foto: Tilyen Mucik pravi FoSho. »O tem govorimo v svojih besedilih in čez čas, ko se spreminjamo, se to opazi v besedilih.« Všeč jim je, da so komadi raznoliki, pravi Cener, Čulk pa, da ne skušajo nikogar posnemati in ničesar ne napihuje- Velenjskega ustvarjalca v hip hopu Mriga so Lirikalni lovci presenetili, saj ni vedel, da se na domači sceni dogaja kaj novega. »Imajo dobre podlage, smisel, niso tisti tipični Ve-lenjčani s tem nekim gangster pridihom. Zato sem jih povabil nazaj - dokler bodo delali, bodo lahko nastopali.« Pravi, da je bil vedno odprt za nove, mlade ustvarjalce, ki jih z veseljem podpira. »Že samo stopiti na oder, zgrabiti mikrofon in povedati svoje je velik izziv za mlade raperje. Če dobiš dober odziv, če ti občinstvo vrne, kar jim daš, je to neprecenljivo.« Čeprav večina še ni slišala zanje, je bil dosedanji odziv drugih raperjev in občinstva »neverjeten,« pravi FoSho. »Nismo si predstavljali, da bomo tako sprejeti.« Scena je odprta in okolje podpira ustvarjanje. »Če je rap kje v Sloveniji podprt, je zagotovo v Velenju,« meni Cener, čeprav trenutno tu ni veliko mladih ustvarjalcev. Zato so veseli, da bodo lahko mesto predstavljali tudi drugje, kar je njihova naslednja ambicija. »Cilj je, da še naprej ustvarjamo glasbo, ki jo bo slišalo čim več ljudi. Želimo ohranjati velenjski in slovenski rap,« je sklenil FoSho. Iz jame so šli v prestolnico Šaleški študenti so se zbrali na tradicionalnem Knap žuru, ki je letos potekal tudi v Ljubljani Knapovska malica, skok čez kožo in rudarska oprava - to je tradicija mesta Velenje in celotne Šaleške doline. Zato v tem slogu člani Šaleškega študentskega kluba prirejajo tradicionalni Knap žur - srečanje šaleških študentov v univerzitetnem mestu Maribor. Do sedaj so se srečevali tudi v Ljubljani na Ej, lejga žuru, letos pa so namesto tega prvič izvedli kar ljubljanski Knap žur. Na koncertu srbskega Queen Real Tribute benda in velenjskega kvarteta Troet je uživalo kakih 600 študentov, ki tako kot v predavalnice radi zahajajo v klube, kjer se še bolje znajdejo. S Knap žurom so se hkrati pripravili na 26. festival Dnevi mladih in kulture, ki se bo letos začel 13. maja in v naslednjih treh majskih vikendih postregel s številnimi kulturnimi in zabavnimi prireditvami. a tf, foto: Martina Hrastnik Botečaj osvojili Spotless Minds Velenje, 2. aprila - V finalu sedmega natečaja za mlade neuveljavljene bende Botečaj so najbolj prepričljivo nastopali člani celjskega benda Spotless Minds. Za glavno nagrado so dobili snemanje vi-deospota v Kunigundi, regionalnem multimedijskem centru. Ostali finalisti - Šlagvort na kraju iz Zagreba in Rootless Treefalls iz Rovt - so za nagrado dobili snemanje demo posnetka. Vsi finalisti in še trije najboljši bendi z natečaja pa bodo lahko nastopili na enem izmed letošnjih festivalov: v Velenju na Kunigundi in Dnevih mladih in kulture, na Generatorju v Krškem ter na slovenjegraškem Prošto-ku ali Dnevih mladih. a tf ■ Naš čas, 7. 4. 2016, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA 7. aprila 2016 Odličen recital Nine Oder ALTERNATOR V četrtek, 17. marca, ob 19.30 je v orgelski dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželj-skega Velenje dijakinja 1. letnika umetniške gimnazije Velenje Nina Oder pripravila enourni recital, na katerem je pokazala svoje izjemne glasbene sposobnosti. V času svoje 20-letne učiteljske poti še nisem spoznala dijaka glasbenika, ki bi že v 1. letniku gimnazije na svojem recitalu odigral eno uro zahtevnega programa, in to večinoma na pamet. Večini to uspe šele na ma-turitetnem nastopu konec 4. letnika gimnazije. Nina Oder je kljub svojim mladim letom dokazala, da je to ob talentu in trdem delu še kako mogoče. Zelo sem bila vesela tudi obiska Nininih sošolcev na recitalu, saj so jo prišli spodbujat skorajda vsi, ne le glasbeniki, temveč tudi likovniki. Ta povezanost med sošolci mi kot razredničarki pomeni res veliko. Nina živi za glasbo in z njo že od svojega 7. leta starosti, vseskozi jo poučuje profesorica Danica Koren, zadnjih nekaj mesecev tudi profesorica Barbara Fanedl. Vsa ta leta je kot solistka in v komorni skupini dosegala večinoma zlate in srebrne plakete v Sloveniji in tujini. Kot članica simfoničnega in godalnega orkestra glasbene šole Velenje se je udeleževala revij godalnih orkestrov in različnih nastopov. Z godalnim orkestrom Velenje so posneli in izdali delo Benjamina Ipavca na priložnostni zgoščenki ob 60-letnici glasbene šole Velenje. Omenjeno delo so predstavili na devetih koncertih po Sloveniji, med drugim tudi v Slovenski filharmoniji. Violina ji pomeni vse. Ko igra, izjemno uživa, ob tem si ustvarja svojo prihodnost, pripoveduje Nina, vendar meni, da brezhibnega nastopa še ni doživela, saj kot perfekcionistka vedno najde kaj, kar bi lahko zaigrala še bolje, bolj doživeto, bolj popolno in tehnično še bolj izpiljeno. Najraje se loteva težkih, harmonično polnih skladb, ki zahtevajo sicer več vaje in truda, a je potem zadovoljstvo ob uspehu toliko večje. Tekmovanja ji predstavljajo velik izziv. Vesela je visokih uvrstitev, če pa jo komisija oceni nižje, kot sama misli, da si zasluži, je seveda razočarana. A jeza in slaba volja po neuspehu se hitro poležeta, saj je njena ljubezen do violine premočna. Dnevno vadi povprečno tri ure, pred tekmovanji pa seveda še precej več. Njena življenjska želja je postati izkušena violinistka oziroma koncertni mojster v orkestru. Upa, da ji bo to tudi uspelo. Barbara Fanedl, trenutno Ninina profesorica violine, se spominja, da je bila Nina kot otrok nagajiva, živahna, nasmejana, na odru pa popolnoma brez treme in seveda neverjetno nadarjena. Ko je začela violino jemati bolj resno, se je njen talent takoj obrestoval z izjemnimi uspehi na tekmovanjih. Kot razredničarka že tretje generacije umetnikov se dobro zavedam, da je za uspeh glasbenika poleg talenta potrebno neverjetno veliko garanja in odrekanja. Nina vse to zagotovo doživlja in sprejema, zato bomo v prihodnosti zagotovo še veliko slišali o njenih uspehih. »Vsa umetnost uspeha je le v tem, da vse moči naenkrat usmerimo v eno, najpomembnejšo točko.« (Ferdinand Lassalle) a Jelka Oder Svet skozi njegove oči Mlad velenjski fotograf Anže Kovač bo v Galeriji eMCe plac postavil razstavo, s katero bo razkril vse svoje hibe Tina Felicijan Od nekdaj živi v Velenju, ki ga na dolgih sprehodih prečesava po dolgem in počez. Je odvisen od gibanja. »Najhuje mi je biti pri miru, zaprt v en prostor in delati nič.« Zato ga lahko srečamo kjerkoli tudi ob nenavadnih urah, ko s fotoaparatom, obešenim okrog vratu, išče motive, ki jih drugi spregledamo. Otroška želja se je uresničila Leta 2008 je izpolnil davno željo. Ko sta starša na njegov rojstni dan povabila profesionalnega fotografa, zabavnega in sproščenega človeka z veliko objektivi in fleši, si je rekel: »To je nekaj, kar bi lahko v življenju počel tudi jaz.« Danes ima ogromno fotografskih in snemalskih izkušenj, saj je fotografiranje postalo del njegovega življenja in se mu vsak dan posveča. Že od rojstva pa ga spremlja slabovidnost. Razstava Anžeta Kovača z naslovom Vse moje hibe se bo v Galeriji eMCe plac odprla v petek, 8. aprila, ob 20. uri. A je slika vedno ostra. »Dokler sem nosil očala, sem nenehno imel težave z obrabljeno lečo zaradi drgnjenja ob kukalo. Zdaj, ko nosim leče, nimam več nobenih težav.« Je tudi dislektik in zato marsikaj zazna drugače. Ker je hotel drugim pokazati, kako, je posnel fotografije, ki razkrivajo življenje s hibami. Kot fotograf ima na terenu poslanstvo »Jaz gledam življenje skozi fotografijo. Trenutek, ki ga lahko za vedno ujamem in zabeležim za nekoga drugega, veliko pomeni. Recimo fotografiraš koncert in na njem opaziš nasmejanega otroka ter glasbenika, ki mu to nekaj pomeni. Če ti uspe ujeti ta trenutek, je to nagrada za tvoj trud. Ne denar, ampak užitek tistega, za katerega si trenutek zabeležil.« Vsak lahko fotografira. Ampak fotograf je lahko tisti, ki vidi stvari. Zgodbo je tako v fotografiji kot v videu najtežje poiskati. Sam na terenu - bodisi na prireditvi, na ulici, bodisi v naravi - išče vse, kar je neponovljivo. Fotografij naknadno ne obdeluje. Tudi zato, ker ne more biti pri miru. »Ni mi všeč, da sem veliko za računalnikom. Jaz moram to hitro opraviti in dati fotografijo hitro naprej. Zato se ne ukvarjam toliko s postpro-dukcijo.« Tako so njegove fotografije kar se da pristne. Preurejen oddelek za odrasle V Knjižnici Velenje uredili še mladinsko sobo, novo razstavišče, predvsem pa oddelek z literaturo za odrasle Po desetih letih je Knjižnica Velenje ponovno preurejena. Po tem, ko so razširili domoznanski oddelek, so na novo postavili tudi oddelek z literaturo za odrasle. Ta je do sedaj bil slabše urejen in označen, kar je zmedlo bralce, ko so iskali gradivo. Po novem pa je to urejeno po sistemu mesta s pravokotnimi ulicami na glavno avenijo, knjižne police pa so tudi bolje označene. Poleg tega so vse police pomaknjene v središče prostora, ob ste- Sir Zaha Hadid Urban Novak V svetu arhitekture veljajo moška pravila in oblikovanje objektov ter pokrajine ostaja moški posel. Mačo posel. Le redke so ženske, ki se v tem svetu znajdejo in ga razumejo. Še redkejše so tiste, ki ga osvojijo in mu znajo tudi vladati. Če bi bila moški, bi imela pred imenom še plemiški naziv Sir. Ena takšnih je bila tudi Zaha Hadid. Kdo?, boste rekli? Zaha Hadid danes predstavlja vse, kar je ženskam uspelo doseči v tem večinoma moškem poklicu. In še več. Ženska, ki izvira iz arabskega sveta, rojena v Bagdadu v Iraku v družini premožnega industrialca, je premagala vse stereotipe, ki so jo nedvomno obdajali, in s svojo vizijo ter domišljijo osvojila svet. Njene stavbe stojijo po vsem svetu in so kultna zbirališča ljubiteljev nenavadne, v prihodnost zazrte arhitekture. Sprva je študirala matematiko, a je kmalu prešla na arhitekturo in v Londonu med študijem srečala največje zvezde svojega časa. Rem Kool-has, Bernard Tschumi in drugi so nanjo vplivali in ji dajali motivacijo pri njenem nadaljevanju kariere. Z njimi je delala tudi v OMA (Office for Metropolitan Architecture) na Nizozemskem, vendar pa je kmalu zavila na svoje in v Londonu ustanovila podjetje. Podjetje, ki je z leti uspešno realiziralo veliko stavb z njenim zaščitnim znakom, nenavadnimi oblikami, ki so se prelivale po objektu. Danes je to arhitekturni biro, ki zaposluje 400 ljudi in deluje po vsem svetu. Njena arhitekturna dela so vedno predmet ostrih polemik in imajo tako goreče podpornike kot goreče nasprotnike. Nikoli se ni ozirala na kontekst prostora ali, bolje rečeno, vedno si ga je razlagala zelo po svoje. V prostor je umeščala objekte nenavadnih oblik, dolgih linij, ki so se vile po objektu. Pravzaprav so njena dela nekako bolj kiparska kot arhitekturna. Čeprav je imela na svojem začetku nemalo težav pri realizaciji svojih zamisli, je vztrajala in preko javnih naročil na koncu tudi uspela. Njen prvi preboj je pomenila razstava v New Yorku, na kateri so bila na ogled dela na temo Dekonstruktivizem v arhitekturi. Čeprav je tedaj lahko pokazala le risbe, so bile te popolnoma drugačne od trenutne arhitekture ter so takoj pritegnile pozornost javnosti. Vendar je preteklo še nekaj časa, da je lahko začela svojo vizijo udejanjati tudi v zgrajenih objektih. Ker sprva zasebnih investitorjev njena arhitektura ni zanimala, se je udeleževala javnih natečajev in šele na njih prišla do prvih naročil in s tem do zgrajenih objektov. In kakšni objekti so to bili! Prav vsak njen objekt je prepoznaven kot njeno delo, je neodvisen ter od vsakega opazovalca zahteva razmislek. Tako kot ona ni nikoli popuščala pri svojem delu, tako vas bodo tudi njene stavbe prevzele. Ali vam bodo takoj všeč ali pa se nanje ne boste nikoli navadili. Kažejo namreč na nenavaden arhitekturni jezik, za katerega se zdi, da mu je mesto šele nekje v daljni prihodnosti. Ob njenih stavbah tudi širša okolica in objekti v njej izgubljajo svoj pomen. Tako kot je bila Zaha zvezda arhitekture ter družabnih omrežij, tako so njene stavbe zvezde med objekti. Postale so sinonim za z modnimi znamkami obseden svet. So same sebi najboljša reklama in se na okolico ne ozirajo preveč. Pred vrati njenega biroja se je po začetnem uspehu vila vrsta uspešnih ljudi, ki so si želeli sodelovanj z njo. Ni se ustavila le pri stavbah. Oblikovala je interierje, obleke, čevlje, pohištvo in vsem vdahnila svoj nezmotljivi pečat. Danes je najbolj vidna predstavnica smeri v arhitekturi, ki jo imenujemo neo-futurizem. Kuturni center Heydar Aliyev nah pa so svetli bralni in računalniški kotički ter mize, prilagojene slepim in slabovidnim ter gibalno oviranim. V zastekljenem delu knjižnice, kjer so prej hranili domoznansko gradivo, so uredili mla- dinsko sobo in še eno, četrto razstavišče, namenjeno mladinskim temam. Kmalu pa želijo mladinsko sobo povezati z oddelkom za otroke, in sicer z zbirko prvih beril. a tf Za svoje delo je bila večkrat nagrajena in z leti je postala najbolj znana arhitektka. Bila je prva ženska, muslimanka, Arabka, ki je dobila arhitekturnega oskarja - Pritzkerjevo nagrado. Prejela je Stirlingovo nagrado in zlato medaljo RIBA. S statusom Poveljnice reda Britanskega imperija jo je nagradila tudi angleška kraljica. Postala je simbol pogumne in odločne ženske, ki si ni pustila soliti pameti ter je zvesto sledila svojim vizijam. Mogoče je danes nerazumljena, a njena dela in prispevek k razvoju bivalnih okolij bo ovrednotil šele čas. Tako kot v ne tako davni preteklosti ljudje niso razumeli prvih arhitektov, ki so uporabljali beton in velike steklene površine, tako mogoče danes ne razumemo Zahe. Novica o njeni prezgodnji smrti, ki je zaokrožila po arhitekturnem svetu, je bila šokantna. Kar malo neverjetno se je zdelo, da bi lahko umrla takšna močna ikona svetovne arhitekture. A Zahi je tudi z njeno smrtjo uspelo to, kar je uspešno počela vse svoje življenje. V trenutku svoje smrti je postala svetovna novica, ki je šokirala in obkrožila ves svet. Vsaj eno od njenih del pa bo zanimivo tudi Slovencem. Naš letalni šampion Peter Prevc si je letos eno od svojih zmag priboril na letalni napravi, ki jo je prenovila prav Zaha Hadid. To je skakalnica Bergisel v Innsbrucku v Avstriji. a ■ Naš čas, 7. 4. 2016, barve: CM K, stran 11 7. aprila 2016 107,8 MHz uaSfiAS Radijski in časopisni MOZAIK Zakaj sem priljubljena nočna ptica, ne znam razložiti Moderatorko in našo zunanjo sodelavko na Radiu Velenje Karolino Destovnik poslušalci bolj kot po dnevnih poznajo po nočnih oddajah skupne radijske mreže SNOP. Dobri dve leti skupaj s tonskim tehnikom Draganom Berkenjačevičem, v domeni katerega je glasbena oprema, skrbita za dobro družbo v nočnem času. »Zakaj sem priljubljena nočna ptica, si sama natančno ne znam razložiti. Za nekatere preveč govorim, za druge premalo. Večkrat me poslušalci motivirajo tako, da sem z vprašanji za gosta v studiu neizprosna, direktna, za- bavna, radovedna. Priznam, da sem tudi zmotljiva, vodljiva in zanesljivo družbeno neškodljiva.« Načeloma, dodaja, ni nočna ptica, zato se mora kar pošteno »vzeti v roke«, da zdrži tri noči zapored. Z izborom gostov (ti prihajajo iz političnih, zvezdniških in še kakšnih krogov) in tem poskuša nočno druženje za vse narediti kar najbolj sproščujoče, zabavno. Zato ne preseneča, da so v radijski mreži SNOP prav oddaje Radia Velenje najbolj poslušane. Zelo pri srcu so ji zdravniški nasveti. Na sporedu so ob četrtkih ob 17. uri. Karolina Destovnik: »Nočni in dnevni program sta dve različni zgodbi.« Ponosna je tudi na prostovolj-stvo. Dve leti opravlja družbeno koristno delo, prostovoljka pa je postala »ker sem prehitro vozila in sem dobila za to kazen. Danes lahko rečem, da uživam v družbi otrok s posebnimi potrebami v programu Delfinčki Plavalnega kluba Velenje. Medsebojno se bogatimo in raste-mo.« Karolina si želi, da bi se poslušalci in poslušalke tudi v prihodnje veselili njene družbe. Potrudila se bo, da bo druženje za vse prijetno. • Tp PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. KLAPA RIŠPET - Šapnut ču ti tajnu 2. TINKARA KOVAČ - Po zimi pomlad 3. LAČNI FRANZ - Cmokfehtar Klapa Rišpet, ena bolj uspešnih in znanih klap, se je občinstvu najbolj vtisnila v spomin z duetom Prsti zapleteni, ki so ga posneli z Jeleno Rozgo. Klapa počasi pripravlja pesmi, ki bodo svoje mesto našle na novem albumu, ki bo izšel konec leta. Na njem bo tudi pesem Šapnut cu ti tajnu, ki je po mnenju ljubiteljev tovrstne glasbe ena najlepših klapskih pesmi zadnjih let. LESTVICA domače glasbe GLASBENE novice Tinkara pozdravlja življenje Tinkara Kovač je na posebnem koncertu ob spremljavi glasbenih gostov premierno predstavila dva nova albuma - slovenskega in italijanskega. Slovenski z naslovom Dober dan, življenje je izšel prav na dan koncerta, v soboto. Z njim je zaznamovala obdobje zadnjih treh let, na album pa je uvrstila pesmi z vseh vetrov. Pri albumu, ki ga je glasbenica izdala v samozaložbi, so med drugim sodelovali Tone Pavček, Marko Kravos, Anika Horvat, Ariel Cubria Vichot, Domen Gracej, Gal Gjurin, Rok Golob, Perpetuum Jazzile ter člani njene nekdanje spremljevalne skupine. Na izid italijanskega albuma bo treba še malo počakati, sicer pa ta album ne bo enak slovenskemu, razen v tem, da bo tudi ta kompilacija glasbenih sodelovanj, ki jih je naredila v zadnjem obdobju približno šestih let. Skupna točka obeh albumov je skladba Mars in Venera, ki dobiva tudi svojo italijansko različico. Album bo po Tinkarinih napovedih zagotovo izšel v poletnih mesecih. Že 22. maja bo Tinkara nastopila v Velenju, kjer se bo predstavila na mednarodnem festivalu flavtistov. Lačni Franz po 17 letih z novim albumom Skupina Lačni Franz po 17 letih predstavlja nov avtorski album. Gre za ploščo Ladja norcev, s katere so pred časom že predstavili naslovno pesem, zdaj pa ob izidu albuma ponujajo nov single in nov videospot Cmok-fehtar. Na plošči je deset skladb, šest novih in štiri obdelave starih pesmi z začetka osemdesetih let. Zoran Predin je v letu 2015 ob sebi zbral odlične glasbenike in skozi leto 2015 in 2016 po dolgih letih posnel novo avtorsko izdajo Lačnega Franza. Fantje so se preizkusili na odrih po bivši Jugi in potrdilo, da so tisto pravo, dobili tudi na klubskih nastopih po Sloveniji. Anej Kočevar (bas), Luka Čadež (bobni), Boštjan Artiček (klaviature) in Tine Čas (kitara) so dodali svežino, ki jo je Zoran potreboval, ko se je odločal, ali je vredno v življenje ponovno vrniti Lačnega Franza. Veliki promocijski koncert albuma bo jeseni, 22. oktobra, v ljubljanskem Kinu Šiška, še pred tem pa bo Lačni Franz nastopil ne nekaj festivalskih nastopih po Sloveniji. Rebeka in Djomla KS združila moči Balkanski zvezdnik Djomla KS, ki je zaslovel s poletno plesno po-skočnico Gajba puna piva, je tokrat združil moči s slovensko pevko Rebeko Dremelj. Djomla KS je ob ustvarjanju nove poletne himne, ki bo povezala obiskovalce jadranske obale, želel sodelovati s pevko, ki lahko samozavestno predstavlja latinske ritme. Odločil se je za Rebeko Dremelj, ki ima za seboj že nekaj uspešnih nastopov (in tudi izdajo albuma) na Balka- nu. Nova skladba nosi naslov Do Jadrana, nastala pa je zelo spontano. Djomla je Rebeki poslal demo posnetek, ki ji je bil všeč že ob prvem poslušanju. Imela je le eno zahtevo - želela je, da je del pesmi tudi v slovenskem jeziku. Pesem je bila nato posneta na različnih lokacijah od Ljubljane do Beograda, z Djomlo pa se nista niti srečala. Pesem Do Jadrana je prava party skladba z enostavnim sporočilom in bi lahko postala uspešnica letošnjega poletja. Gora - nova slovenska superskupina Gora je nova zasedba na slovenskem glasbenem prizorišču, ki pa jo sestavljajo že znana imena domače scene. Kevin Koradin, Sergej Pobegajlo in David Debevec so se odločili za skupno ustvarja- nje. Vsem je skupna metalska oz. hardrokerska glasbena preteklost, Gora pa na nek način predstavlja vrnitev k njihovim glasbenim koreninam. Lotili so se priprave albuma in kar hitro je nastalo deset avtorskih skladb, s katerimi se predstavljajo na svojem prvencu Gora. Glasba je preprosta in ostra, v njej pa prevladuje zvok kitare, bas kitare in bobnov, ki so jih odigrali sami. Želeli so prikazati pristen, surov zvok, ki poslušalcu daje občutek, da glasbo posluša v živo. Navdih so poiskali v stvareh, ki se jih dotikajo, in tako so nastala družbenokritična in nekako znanstvenofantastična besedila, ki sodijo k tovrstni glasbi, kakršen je tudi single Megalodon. Zadnji posnetki Motorheadov z Lemmyjem Zadnji profesionalni posnetki skupine Motorhead v živo, ki so nastali pred nenadno smrtjo njihovega frontmana Lemmyja Kilmisterja, bodo izšli na albumu Clean Your Clock. Album, ki bo izšel 27. maja, bo vseboval posnetke, nastale na koncertih skupine 20. in 21. novembra v munchenski koncertni dvorani Zenith. Na albumu bodo številne uspešnice zasedbe, kot sta Ace of Spades in Overkill. Koncerta v Munchnu sicer nista bila zadnja nastopa Motorheadov z Lemmyjem, a so tedaj nastali njihovi zadnji skupni profesionalni posnetki. Zadnjič je skupina skupaj nastopila 11. decembra v Berlinu. Ian Lemmy Kilmister je umrl 28. decembra lani za posledicami agresivne oblike raka, ki so mu ga diagnosticirali šele malo pred smrtjo. O * J. f J /M lU, Al * X & Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Gadi - A si kej nora name 2. Ansambel Rosa - Ljubezni sila 3. Modrijani - Ljubil bi te nežno 4. Munda Štajerci - Ne morem naprej 5. Ansambel Petka - Mami za praznik 6. Fantje izpod Lisce - Plešiva 7. Fantje z vseh vetrov - Skupaj zapuščajva mladost 8. Klapa Gallus - Le spomin deklica 9. Mika nas - Spomni se name 10. Slovenski zvoki - Daj mi srce www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO PERPETUUM JAZZILE Po skoraj šestih letih in več kot šestih milijonih ogledov Avsenik Medleya na Youtube so se v vokalni zasedbi Perpetuum Jazzile odločili, da izdajo novo pesem iz zakladnice Avsenikovih uspešnic. Odločili so se za skladbo Lepo je biti muzikant, ki ji boste lahko prisluhnili 17. aprila tudi v Velenju. MANUELLA Pesem Blue and Red, ki jo bo Ma-nuElla predstavila 12. maja v prvem predizboru Evrovizije, je dobila novo in hkrati končno podobo. Velikih sprememb niso delali, naredili pa so nekaj produkcijskih popravkov. Hkrati je Manuella v rodnem Laškem s tamkajšnjimi mažoretkami posnela video razglednico, ki jo bodo predvajali pred njenim nastopom. KATJA ŠULC Katja Šulc izdaja novi singl, ki napoveduje njen novi album Kamlisajlan, uglasbeno romsko poezijo. Skladbo O brisind sin me (Dež sem jaz) je napisala romunska romska pesnica Luminia Mihai Cioaba, uglasbila pa sta jo Katja Šulc in mehiški violinist Alban Usatch, ki je tudi soavtor glasbe na njenem prihajajočem albumu. ZUCCHERO Italijanski roker Zucchero bo 8. oktobra nastopil v Sloveniji, in sicer v ljubljanskih Stožicah. Na koncertu bo predstavil tudi skladbe z najnovejšega albuma Black Cat, ki bo izšel 29. aprila. Z dvanajstim studijskim albumom glasbenik obuja soul&blues obdobje s konca osemdesetih. NINO Glasbenik Nino Ošlak obrača nov pomemben, nepopisan list v karieri. Dve leti in pol po izidu prvenca, predstavlja svoj drugi studijski album z naslovom Pod tušem. Stilsko je plošča zelo razgibana, saj prinaša deset novih avtorskih pop pesmi, ki so prepletene z različnimi glasbenimi žanri, kot so funky, rock in R'n'B. Poklon legendi Velenje, 9. aprila - Preminulemu rock'n'roll zvezdniku Lemmyju Kilmisterju, kitaristu kultnega benda Motorhead, se bodo s skupnim koncertom poklonili tudi lokalni bendi. V soboto se bo ob 21. uri v klubu eMCe plac začel koncert, na katerem bodo nastopili Ka-oz, Wreck, Klinični testiranci, Big Addiction, Cordura, Son&Son, UPG, Kholn ter drugi aktivni in že ugasli šaleški bendi. Pripravlja ga velenjski KUD Fortis, ki se ukvarja z glasbenim izobraževanjem, produkcijo in izdajanjem glasbe. ■ Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 12 12 mfli- prEJA ^rfiHMJIDV tLaHEHi^ k k Doktor znanosti, inovator, vodja razvojne skupine Inteligentni dom Program Point, kandi-rr dat stranke DeSUS za poslanca v državnem zboru, danes pa upokojenec Konrad Steblov-nik iz Šmartnega ob Paki (prvi z leve) kljub uspešni karieri ni »obvladal sil« znotraj Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje in je po sedmih mesecih predsednikovanja zveze odstopil. Je več vredno zdravje, je ob tem pojasnil. Velenjski podžupan Srečko Korošec mu je ob slovesu stisnil roko rekoč: »Kondi, tukaj ti poklanjam zdravilo. Ko ti ga bo zmanjkalo, se pa javi.« Da je Kondija premagala radovednost, je očitno, ali ga je navdušila vsebina vrečke, pa Čveku ni uspelo izvedeti. M Predstavniki motorističnih klubov so nasvetom policistov ob začetku motoristične sezone pozorno prisluhnili. Aleksandra Čepin iz kluba Ketna pa je skrbno zapisovala napotke in dvakrat podčrtala, kje in kdaj bodo policisti poostrili nadzor. Preverjanje psihofizičnega stanja jih zagotovo ne skrbi, ko pa se držijo vsak svoje vode in budno spremljajo razpravo. a a Golte so v minuli smučarski sezoni v radostih zimskih športov in ljubezni do narave znova povezale številne prebivalce savinjsko-šaleškega območja ter z vsemi čari krajinskega parka privabile množico turistov iz domovine in tujine. Čvek je ob njenem zaključku na zasluženem oddihu v objektiv ujel del marljive ekipe, ki je vse obratovalne dni skrbela za zadovoljstvo in varnost obiskovalcev. Cvetoči pomladi navkljub so se strinjali, da bo zima spet tu prej kot v osmih mesecih in da poletna sezona že trka na duri. ZANIMIVOSTI Kazen za usmiljenje V Italiji velja, da beračenje ni prepovedano, če le ne vključuje otrok ali živali - konkretne predpise o tem, kje in kako se sme beračiti, pa sprejme lokalna skupnost. Veliko pozornosti Psihologija odvijanja toaletnega papirja Gilda Carle je terapevtka, ki se ukvarja z medosebnimi odnosi in nasveti za učinkovitost v življenju. Zdaj je svetu predstavila prepoznavanje osebnostnih lastnosti na podlagi načina, kako obesite rolo toaletnega papirja. Kot pravi sama, je osebnostni test s toaletnim papirjem ustvarila, da bi ljudje ozavestili svoje vsakodnevno vedenje in se ob tem pozabavali. V raziskavo 10, izsledki njene raziskave pa so potrdili njeno tezo, da so ljudje, ki WC papir obesijo tako, da se odvija z vrha, bolj dominantni. Kosilce bodo zamenjali za osle in ovce Naši zahodni sosedje so se odločili, da to leto klasične kosilnice za travo nadomestijo z bolj unikatnimi - v provinci Treviso so izbrali osle, v mestu Ferrara v deželi Emilija Romana pa stavijo na ovce. »Želimo preizkusiti, ali se lahko provinca na tak način odpove nakupu traktorjev in je pred kratkim izzvala uredba majhnega mesteca na ligurski obali Brodighere, kjer namesto beračev kaznujejo tiste, ki jim denar namenijo. Župan Giaco-ma Pallance pojasnjuje, da je nesmiselno kaznovati berače, ki ne morejo ali ne želijo plačati kazni. »Zato so se odločili uredbo proti beračenju uperiti proti tistim, ki jim denar dajejo, in sicer z namenom, da bi preprečili tovrstne prakse,« še dodaja. Župan namreč meni, da za beračenjem stojijo dobro organizirane kriminalne skupine ter da je rešitev težave v tem, da se ljudi, ki pomoč res potrebujejo, vključi v socialne programe, ki jih nudi država. je vključila 2000 žensk in moških, starih od 18 do 75 let. Izhodiščno jim je postavila samo eno vprašanje: »Ali obesite rolo toaletnega papirja tako, da se odvija s spodnje ali z zgornje strani?« Potem jih je povprašala, kako se vedejo v odnosih z drugimi ljudmi. Samozavest v komunikaciji je ocenjevala na lestvici od 1 do sta Ferrara je nekoliko drugačna: tam so pastirju, ki ima vzdolž reke Pad čredo 600 ovac, naložili, naj ovce pase vzdolž mestnega obzidja. S tem naj bi privarčevali pri najemu vrtnarjev. Izdelal robota s podobo Scarlett Johansson kosilnic,« je povedal Luca Zaia, predsednik province Treviso, in dodal, da sicer za nakup traktorjev in kosilnic vsako leto namenijo do 100 tisoč evrov. Prvi mož province Treviso je šest oslov izbral sam osebno in zanje odštel 2075 evrov. Povedal je, da jih nameravajo namestiti v eni od okoliških kmetij. Zgodba iz me- igralke, je za rekonstrukcijo kože uporabil silikon. Za izdelavo je potreboval dve leti. Motorji v obrazu izdelka, ki ga je snovalec poimenoval »Mark 1«, pa robotu omogočajo, da se realistično odziva na serijo govornih ukazov (odgovori so pri tem seveda rezultat Majeve domišljije). Papežev fiat prodan za 300 tisoč dolarjev Približno leto dni je minilo, odkar je papež Frančišek obiskal New Yorka in takrat sedel v povsem povprečen avto Fiat 500L - minuli teden so prav ta avto prodali na posebni dobrodelni ' iV v Ricky Ma je grafični oblikovalec iz Hongkonga, ki mu je pri 44 letih uspelo izdelati robota s podobo igralke Scarlett Johansson. Prvi cilj snovalca je bil sicer, da izdela robota, ki bo deloval, saj se mu je že to kot zgolj ljubiteljskemu elektromehaniku zdel zadosten dosežek. »Ko sem bil otrok, sem imel rad robote,« je povedal Ma in dodal, da se je že takrat odločil, da bo, ko bo pravi čas, uresničil svoje sanje. Ogrodje svojega robota je sestavil s pomočjo 3D tiskalnika, ker pa se je odločil za videz znane dražbi. Izklicna cena za vozilo v lasti milijarderja Milesa Nadala je bila nekaj manj kot 25 tisoč dolarjev, na dražbi pa so zanj iztržili kar 300 tisoč dolarjev (oziroma 262 tisoč evrov). Kot so sporočili, bodo izkupiček razdelili med katoliške šole v New Yor-ku in okolici. 7. aprila 2016 frkanje » Levo & desno « Čiščenje Začele so se čistilne akcije. Le tam, kjer bi bilo kakšno čiščenje res potrebno, se tega nikakor ne lotijo. Seveda, teh množičnih akcij čiščenja Slovenije se lotevajo prostovoljci. Kjer so potrebni uradni ukrepi čiščenja, to šepa. Manj cvetenja Letošnja pomlad se je začela z opazno manj cvetenja. V naravi je cvetja sicer še vedno veliko, opazno manj pa so zacvetele ceste. Bomo torej le lažje (z) vozili? Brez povezave Delavska hranilnica se vse bolj širi in krepi. Za delavce žal tega v večini ne moremo trditi. Bi, pa ne bi Čeprav ni več tako hudo, kot je bilo, energetika še vedno negativno vpliva na lokalno okolje. A pri plačevanju odškodnine lokalnemu okolju se vse bolj zatika, kot da razne škodljivosti sploh ne bi bilo več. Hiti počasi Davčne blagajne se še niti dobro niso prijele, že nekateri zahtevajo spremembe na tem področju. A državi, ki je z uvedbo hitela, se s spremembami kljub očitnim težavam zdaj nič kaj ne mudi. Naval V trgovinah se kmalu obeta nov velik naval kupcev. Upokojenci bodo menda le dočakali še eno uskladitev pokojnin. Kar 0,4-od-stotno!!! Mladi starejšim Mladi inovatorji in raziskovalci so vse bolj prodorni. Zdaj se lahko od njih že starejši kaj naučijo. Čeprav vsi (starejši) tega nikakor nočejo priznati. Zeleno je zeleno Nekatera naša mesta se ponašajo z oznako »zelena turistična destinacija«. S tako oznako se ne smejo hvaliti naši smučarski centri. Vsaj pozimi ne. Pa čeprav bi bilo res. Brez meja Inovativnost ne pozna meja. Pojavljajo se nova in nova mamila. V tem primeru je slabo, da je za take inovacije veliko zanimanja. Naš čas, 7. 4. 2016, barve: CM K, stran 13 7. aprila 2016 "•'SCjIS REPORTAŽA 19 Karel Štrbenk - pilot, po katerem imamo ulico 6. aprila 2016 je minilo 75 let, kar so nemška letala napadla Beograd V Velenju se od Ceste talcev proti zahodu odcepi Štrbenkova ulica. Še tisti, ki nosimo ta priimek, vemo predvsem, po kom je poimenovana, manj pa o njegovem življenju. Karel/Karlo Štrbenk je bil vojaški pilot Kraljevine Jugoslavije, ki se je 6. aprila 1941 s peščico soborcev postavil po robu nemški velesili nad Beogradom in pri tem izgubil življenje. Letos je 80. rojstni dan slavil njegov sin Nikola in z očetom sva mu šla voščit v Novi Sad. Izkoristil sem priložnost in od najstarejših članov naše družine dobil informacije o stricu oziroma očetu. Zapisal sem spomine očakov, ki sta bila takrat, ko je Karlo padel, še mulca. Moj oče je štel 11, Nikola pa rosnih 6 let. Najmlajši član številčne družine Karlo se je rodil kot najmlajši, dvanajsti otrok, v Štrbenkovi družini v Zagorju oktobra 1907. Ker je bil glava družine Franc Štrbenk starejši rudarski strokovnjak, so se ves čas selili s trebuhom za kruhom. Oče in stric nista znala povedati celotne zgodbe, vendar je nesporno, da sta pra Štrbenka konec 19. stoletja živela (1889) v avstrijskem Mauternu, kjer se je rodil (in kmalu po porodu tudi umrl) prvi sin. Potem so izmenično prebivali v Trbovljah in Hrastniku. Moj stari oče Franc Šterbenk se je rodil 4. junija 1905 v Pečovniku pri Celju, kjer je Franc starejši delal v tamkajšnjem rudniku. Kmalu so se preselili v Zagorje, od tam pa v Velenje, kamor je Franc starejši prišel kot specialist za jamsko vodo. V Gloggnitz pri Dunaju so ga povabili zaradi tega njegovega zna- nja in tam je uspešno rešil težavo z zalivanjem vode. Iz Avstrije se je družina še pred prvo svetovno vojno vrnila v Velenje, kjer je nekaj njenih članov pognalo korenine. Prastari oče je do upokojitve delal v velenjskem premogovniku kot preddelavec (štajger) in je skupaj z ženo Marijo pokopan na starem šmarškem pokopališču. Povprečen dijak, vrhunski pilot Po vrnitvi družine v Velenje je Karlo obiskoval osnovno šolo v Škalah, potem pa se je vpisal v šo-štanjsko deško meščansko šolo. Ni ravno blestel, saj se je tako pri slovenskem kot hrvaškem in nemškem jeziku zadovoljil z oceno: zadostno. Po zaključku srednje šole (1924) mu je starejša sestra Anica (Velenjčani so jo poznali po njenem partizanskem imenu Darinka) pomagala, da se je vpisal na letalsko šolo v Mostar. To je zaključil v predpisanih štirih letih in pri rosnih 23 pomladih postal pi- lot. Leta 1930 je dobil naziv pilot lovskega letala, leto kasneje zaključil šolo streljanja in leta 1935 še šolo nočnega letenja. 7. oktobra 1934 se je v Petrovara-dinu poročil z Ivanko in 29. julija 1935 se jima je rodil sin Nikola. Ta čas je bil Karlo učitelj letenja v Novem Sadu. Spomladi 1938 so ga premestili v Zagreb, kjer je tudi opravljal to delo. Ko se je 15. avgusta 1938 rodila hči Zvezdana - Čeča, je bila družina že v Zemu-nu in Karlo je tam ostal do smrti. Kraljevina Jugoslavija je bila velika letalska sila Vojska Kraljevine Jugoslavije je imela 73 Messerschmittov 109 E, čeprav so jih v Nemčiji naročili 100. Ta letala so sestavljala tudi glavnino nemške lovske flote in so bila med najnaprednejšimi ob začetku 2. svetovne vojne. Karlo je bil med tistimi, ki so sedli v kokpit že v Nemčiji. Nemci, ki so sicer na Jugoslovane gledali precej zviška, so mu po pristanku ponudili me- sto preizkusnega pilota. Dostojno je branil Jugoslavijo 6. aprila 1945 so se na nebu nad Beogradom pomerili Messer-schmitti z nemškimi in jugoslovanskimi oznakami. Po pisanju B. Kostica v knjigi Plamen nad Beogradom se je še posebej izkazal Karlo Štrbenk (str. 107): "Po prvem boju je Karlo pristal s popolnoma prerešetanim letalom (Sašo Knez dodaja, da je Štrbenkove-ga Messerschmitta zadelo kar 80 krogel, a je še uspel pristati). Ker s svojim ni mogel več leteti, je zaprosil komandanta 1. brigade polkovnika Rubčica, če lahko vzleti z brigadnim komandnim letalom. Ta mu je to odobril in z letalom z brigadirskimi oznakami je priletel v jato nemških lovcev. Še toliko bolj je pritegnil pozornost njiho- Štrbenk ali Šterbenk? Med brskanjem po družinskih papirjih sem ugotovil, da se je moj prapraded pisal Sterbenz, nato se je priimek za časa Avstroogrske spremenil v Šter-benk. Tako je bil zapisan tudi Karlov priimek na poročnem listu (1934), a na uradnih vojaških dokumentih so ga spremenili v Štrbenk. Pred drugo svetovno vojno je bil priimek mojega starega očeta večinoma zapisan kot Šterbenk, po njej pa je teta Anica poskrbela, da so e izpustili, ker Šterbenk zveni preveč nemško. Toda moj oče je (zaradi nove uradniške napake) spet postal Šterbenk. Čistilec čevljev Karlo je v Zagrebu dobil preblisk, da bi s šolskim dvokril-cem odletel v Velenje pogledat, kako živijo njegovi. Štrbenki so takrat stanovali v Pocajtovi hiši v (sedanjem) Sončnem parku. Karlo je nekajkrat zakrožil nad hišo, tako da se je s kolesi skoraj dotaknil strehe. Strogi oče Franc je prišel iz hiše, krilil z rokami in bentil nad svojim najmlajšim sinom. Starovašča-ni so pritekli na kup in se čudili. Nihče ni opazil, da precej nad Karlom kroži še eno letalo. Za njim je v Velenje priletel eden od njegovih kolegov in v zameno za molk mu je Karlo mesec vih pilotov, ki so se osredotočili nanj. Jugoslovanskim pilotom v zraku in na tleh je zrasla morala, saj so bili prepričani, da se tako vešče bori komandant brigade. Niso mogli vedeti, da v letalu sedi štabni pisar, komandant brigade pa je ta čas sedel na varnem v bunkerju. Obkoljen z vseh strani je, preden so ga zadeli, še uspel sestreliti nemškega lovca. Strmoglavil dni marljivo in temeljito čistil vojaške škornje. Zadnjič v Velenju Milici in Francu Štrbenku se je najmlajši sin Janko rodil 4. februarja 1941. Njegova krstna botra naj bi bila Anica in Kar-lo. Karlo je z dopisnico sporočil, da ne bo mogel priti, ker ne dobi dopusta. Ko so bili moški in botra z dojenčkom že na poti v Škale, jih je dohitela Olga, ki je povedala, da naj počakajo, ker da je stric Karlo že za njimi. Karlo je prišel v Staro vas precej "dobre volje", saj je v Velenju vedno naletel na stare znance in ob takšnih priložnostih možje kaj malega popijejo. Milica je bila presenečena in zaskrbljena obenem, on pa ji je po vojaško ukazal: "Daj mi lavur mrzle vode." Slekel se je do pasu, glavo potopil v vodo, nato se je polil in po nekaj minutah je bil popolnoma trezen. Seveda so s krstom počakali, po obredu pa svečani dogodek zapili v gostilni pri Cirili. Ko je prišel čas za večno luč, je Karlo zaprosil, če bi smel zvoniti on, kakor včasih, ko je tam ministriral. To je storil s posebnim občutkom in ob koncu je solznih oči rekel: "Tole je moje zadnje zvonjenje v Škalah, vojne, ki je pred vrati, gotovo ne bom preživel". je v Glogonjskem ritu, kjer je tudi pokopan." Leta 2004 je predsednik Srbije in Črne gore Karla Štrbenka odlikoval z "Ordenom viteškog mača prvog stepena", ki so ga v njegovem imenu prevzeli sin Nikola in vnuka Boris Štrbenk ter Igor Se-kereš. a Emil Šterbenk, foto: Arhiv Šterbenk, E. Š. Prava kombinacija zelenjave in rož Vrtički že kličejo po posevkih in okolice hiš po rožah - Zemljo je potrebno dobro pripraviti in setev skrbno načrtovati -Kolobarjenje, zmerno škropljenje in luna za lepše pridelke Tina Felicijan Obiskali smo vrtnarstvo Deber-šek - Polak v Podgorju nad Velenjem, kjer že dvajset let vzgajajo sadike vsakršne zelenjave ter sezonske, enoletne in trajne rože. Bogdan in Jožica Po-lak imata te dni veliko obiskovalcev, saj znata tudi svetovati, katere rastline izbrati za katero lego in v kakšni kombinaciji. ) Prva bo solata Hladnejše spomladanske temperature solati ne škodujejo, zato raste že na marsikaterem vrtu, ki je tudi že posejan. S plodovkami bo potrebno počakati do konca aprila, cvetača, zgodnje zelje in ostale kapusnice pa bodo šle v zemljo nekoliko prej. Seveda pa je potrebno najprej poskrbeti za zemljo. »Če smo že jeseni na grobo prelopatali in pognojili zemljo, smo jo zdaj na fino pretolkli in pre-grabili. Nekateri zdaj dodajajo še briketiran gnoj. Pomembno je, da tam, kjer nameravamo vzgajati korenček in čebulo, ne dognojujemo pretirano. Raje eno sezono izpusti- Upoštevanje luninih men pri delu na zemlji je koristno, saj luna vpliva na rast rastlin. Obdelovanje vrta po biodinamični metodi naj bi obrodilo lepše sadove. mo. Se pa dognojena zemlja pozna solati, ki kar puhne ven,« svetuje Jožica. Pravi pa, da z gnojenjem s hlevskim gnojem ni nič narobe in ekološko kmetovanje se ji zdi super. Predvsem mali vrtičkarji imajo možnost ekološke vzgoje, kar je dobrodošlo. Polžev se pa bojijo Poleg voluharjev so veliki uničevalci povrtnin polži, »grozna nadloga, ki nas tare.« Ti so že na vrtovih. Nekateri se proti njim borijo s krastačami in racami, ki jih imajo prav rade. Ko se bo zemlja ogrela, se bodo v zemlji zaredile strune. Napadejo lahko uši in rja. Ni nujno, da jih odganjamo s kemičnimi sredstvi, pravi Jožica. Zaležejo lahko stari domači recepti. Predvsem ročno pobiranje, tudi škropljenje z zeliščnimi pripravki. Kolobarite To je namreč pogoj za zdrave rastline in dober pridelek. Zato je dobro iz leta v leto premenjevati posevke, opominja Jožica. Priljubljeni so tudi mešani posevki in načrtovanje sejanja po načelu dobrih in slabih sosedov. Določene povrtnine namreč drugim pomagajo pri rasti in zorenju plodov z eteričnimi olji, ki jih izločajo prek korenin ali listov, s tem pa odvračajo bolezni in škodljivce. »Paradižnik ali zelena zelju odganjata muhe in bolhače, ki se jih tako bojimo. Redkvici prijata špinača in solata. Kumaram bazilika. Solati krebuljica. Kapusnice zeleno ščitijo pred rjo. Na jagodah bo manj bolezni in škodljivcev, če jim pri-sadimo čebulo ali por,« je Jožica naštela nekaj primerov. Priporo- ča tudi začimbe in druge dišavni-ce: drobnjak varuje pred pepela-sto plesnijo, timijan odganja uši in polže, ognjič in žametovka odganjata ogorčice. Sicer je čtiva o tem veliko, veliko pa se vrtičkarji naučijo iz izkušenj in si med sabo predajajo znanje in trike. Škropite le po potrebi Po vrtovih naj bi čim manj škropili. A z zmerno uporabo škropiv Pri izbiri lokacije za vrt je najpomembnejša lega. Naj bo pretežno sončna, voda ne sme zastajati, prst, ki ne sme biti preveč ilovnata, pa lahko pošljemo tudi na kemično analizo, da ugotovimo, ali je rodovitna. Proti invazivnim rastlinam se bojujemo z rednim okopava-njem. Ognjič in žametnica oziroma smrdljivček sta najbolj priljubljeni roži, ki tudi ščitita vrt pred škodljivci. Za okras letos priporočajo dipladenije, ki bodo lepo uspevale v loncih in na sončnih legah. Begonije in fuksije pa so raje v senci. ni nič narobe, pravijo v vrtnariji Deberšek - Polak. Treba je prav oceniti, kdaj je uporaba potrebna - ne takoj, ko opazimo prvega škodljivca. Z enimi zatiramo glivice in druge bolezni, z drugimi insekte, s tretjimi plevel. Moramo pa opraviti tečaj z izpitom in pridobiti izkaznico za nakup. Znanje je treba obnoviti na tri leta, da namesto koristi ne delamo škode sebi in okolju. Naš čas, 7. 4. 2016, barve: CM K, stran 14 14 POMOČ V STISKAH "^AS 7. aprila 2016 Veliko pričakovanje je lahko tudi kriza 1. del Nosečnost, porod in starševstvo so veselje, lahko tudi stiska -Začarani krog sramu, molka in ignorance - V društvu NOVUS z iskrenim pogovorom in podporo Tina Felicijan Je najlepše obdobje v življenju ženske res polno le sreče in blaženosti? Ali pa (bodoča) mamica ob nosečnosti, porodu in materinstvu lahko občuti tudi stisko? To se sprašuje magistra zakonskih in družinskih študij Ines Vugrinec, ki v Družinskem centru Harmonija društva NOVUS nudi pomoč in podporo otrokom, staršem in celim družinam, veliko pa svetuje predvsem ženskam, ki se pripravljajo na starševstvo ali se o tem odločajo. Ugotavlja, da nosečnost in materinstvo za žensko nista vedno čas dobrega počutja, polnega ljubezni, kakor ga predstavljajo družba in mediji. Sta tudi čas duševnih stisk, ki so lahko povezane tudi s težavami pri zanositvi, nezaželeni nosečnosti ali spontanimi splavi. O tem pa se veliko manj govori, pa bi se moralo več. Mavrična podoba nosečnosti in materinstva Podobe nosečnic in mater v medijih, pričakovanja družbe od njih, zgledi drugih žensk, vse to bodočim materam ustvarja pritisk in velikokrat nerealna pričakovanja. Tako nosečnost kot porod in materinstvo so idealizirani, zato marsikatera ženska občuti razočaranje, ker vse ni tako, kakor so ji predstavili drugi. Celo krivdo, ker je ne prežemajo le pozitivni občutki. »Ko ženske zanosijo ali postanejo mame, se soočijo z različnimi idejami o tem, kako bi se morale počutiti in kaj bi morale občutiti, kaj bi morale > početi. Nosečnica bi morala biti fit, aktivna, nenehno nasmejana, mamica pa vsa srečna z lepim vozičkom in dišečim dojenčkom - to je neka ideja družbe in medijev. Resnica pa je, da (bodoča) mama ni vedno pozitivno naravnana, brezskrbna, kar doživlja, pa ni tisto najlepše, kakor ji različni viri predstavljajo nosečnost in materinstvo.« Bojijo se potožiti, da jim je težko, da jim ni kot bi 'moralo biti'. Sram jih je Vsak sedmi slovenski par ima težave pri zanositvi; oploditev z biomedicinsko pomočjo je dostopna in omogoča šest poskusov mama? Naj se raje posvetim karieri? Bom zmogla vse? Nosečnost namreč pospremi občutek velike odgovornosti. Zavedanje, da je odločitev za starševstvo dokončna in poti nazaj ni, pa lahko sproži dvome in paniko. »Nosečnost je hormonski paket ogromnih sprememb. Duševni procesi, ki ob tem nastajajo in potekajo, pa lahko za žensko predstavljajo takšno stisko, da nosečnost doživlja kot neko breme, prisilo. O tem premalo govorimo,« opozarja Vugrinčeva. Z zgodnjim prepoznavanjem znakov duševnih težav v nosečnosti lahko ženske preprečijo ra- je pogosto razlog za duševne stiske. Če si partnerja znata stati ob strani in se o tem pogovarjata, če to ni tabu tema, o kateri spregovorita samo med štirimi zidovi, ampak poiščeta pomoč, sta odprta in fleksibilna, podelita izkušnjo, jih lažje premagata.« Raziskave pa kažejo, da je neplodnost redko povod za razvezo para. »Kaj pa ti še čakaš?« To je pogosto vprašanje, ki ga slišijo ženske po tridesetem letu. Posebno za tiste, ki doživljajo omenjene stiske, je lahko zelo boleče. »S temi pritiski in subtil- > V četrtek, 7. aprila, se bo ob 18. uri v prostorih društva NOVUS v zadnjem nadstropju Farmina začel prvi pogovorni večer za ženske; srečevale se bodo vsak prvi četrtek v mesecu in razpravljale o nosečnosti in materinstvu, pogostih stiskah ob tem, dilemah pri vzgoji in drugih vsakodnevnih izzivih starševstva Mag. Ines Vugrinec da niso hvaležne in srečne samo zato, ker imajo zdravega otroka. Ines svetuje, naj se ženske ne ukvarjajo s tem, kako naj bi bilo, ampak prisluhnejo sebi, si priznajo tudi čustva, ki štrlijo iz te medijske podobe, in se o tem pogovarjajo. Strah pred nosečnostjo Stiske, povezane s strahom pred nosečnostjo tako deklet kot zrelih žensk, so lahko globoke, strahovi pa utemeljeni. Bom znala biti zvoj stisk v njihove hujše oblike. Med njimi so nenehna utrujenost ali nespečnost, prenajeda-nje ali izguba apetita, jokavost, razdražljivost in nemir, občutki osamljenosti, krivde in nesposobnosti. »Pomembno je opazovati, kako intenzivni in pogosti so ti občutki. Če so slabe misli mamice ob materinstvu pogoste in ne minejo, ampak vztrajajo, se poglabljajo, potem je pomembno, da se ženska ustavi, poišče strokovno pomoč in podporo,« nagovarja. Težave pri zanositvi Neplodnost ni le zdravstveno stanje. Gre za neprostovoljno življenje brez otrok, ki se odraža tudi kot občutek lastnega poraza, nesposobnosti, odpovedi kot starša, pravi Vugrinčeva. »Zato nimi sporočili ženske doživljajo prisilo, občutek, da si morajo postaviti isto vprašanje, čeprav si ga morda ne želijo.« Pa tudi za tiste, ki si materinstva ne želijo. »Nočem biti mama - a sem okej?!« Tudi to je stiska, pravi Ines. Poporodne stiske Ko ženske postanejo mame, lahko doživijo različno intenzivne spremembe razpoloženja. Po podatkih iz leta 2008, ki jih ima Vugrinčeva, največ žensk doživi poporodno otožnost (8 od 10) ali določen strah, anksioznost. »Ali bom znala poskrbeti za svojega otroka, bom prepoznala njegove potrebe, bom čuječa, odzivna?« našteva skrbi novih mamic. Poporodna depresija ali tesnoba pa doleti eno ali dve ženski od desetih. »Če ima ženska travmatično izkušnjo s porodom, slabe izkušnje z odnosom v porodnišnici, skratka, jo je dogodek zaznamoval, lahko pride tudi do posttravmatskega stresnega sindroma, ki ga v Sloveniji doživi kakih pet odstotkov žensk. Resnično huda oblika pa je poporodna psihoza, ki jo k sreči doživi le 0,1 odstotka žensk.« Začarani krog stisk Kadar ima ženska ob nosečnosti in starševstvu odklonilna čustva od pričakovanih, kadar čuti krizo, navadno občuti sram. Zato o svojih občutkih, dvomih, strahovih ne govori ali pa spregovori samo v ožjem krogu prijateljic. »Kadar molčijo, pride do ignorance bližnjih in širšega okolja. Stiska pa se nadaljuje in sram poglablja.« Zato je treba vlagati v osveščanje, informiranje, v prostor priložnosti, da ženske svoje različne izkušnje delijo. Utrinki z okrogle mize »Ko sem izgubila mleko, sem doživela tako stisko, ker nisem mogla nahraniti svojega otroka, da ni za povedati.« »Zakaj ste mi govorile samo o pozitivnih, lepih plateh materinstva? Zakaj mi ni nobena povedala, da je lahko tako težko?« »Če se mati ne more zanesti na partnerja, potem ta ni pravi zanjo.« »Mame smo tiste, ki moramo sinove naučiti, kako se žensko ljubi, spoštuje in ljubkuje.« ■ Pomaga že spregovoriti Poiskali smo ženske, ki so stiske ob nosečnosti ali materinstvu že prebrodile ali pa se z njimi borijo > »Ker sem znake depresije hitro prepoznala, sem s podporo, ki sem jo imela od partnerja in staršev, poklicala psihiatrinjo, jo obiskala. A mi je uspelo največjo krizo prebroditi brez zdravil.« Tina Felicijan Upanju in pozitivnim mislim se ne bosta odpovedala Po tem, ko sta že nekaj časa poskušala, sta se vse bolj zavedala, da imata težave z zanositvijo. »Na začetku se s tem še ne obremenjuješ, kajti vedno ostaja upanje, da se zadeva pozitivno reši z zanositvijo. Ko pa stopiš v program zunajtele-sne oploditve, se začneš zavedati težave in vseh vprašanj.« Kljub temu sta v program šla s pozitivnimi občutki, saj jima vliva upanje in daje možnost, da kljub neznanim razlogom, zaradi katerih otroka ne moreta spočeti po naravni poti, vseeno postaneta starša. Čeprav na situacijo gledata optimistično, pridejo seveda dnevi, ko je obema težko, saj si naraščaj oba močno želita. Je pa njuna zveza trdnejša kot pred soočenjem s to težavo. »Partner je zelo velik optimist, ki ne obupa in me močno podpira in drži pokonci. On verjame, da nama bo uspelo, in se s tem ne obremenjuje, ker ne želi slabih misli prenesti name. Verjamem, da mu je težko, ampak mora biti ob tistih težkih trenutkih, ko sem na tleh jaz, on tisti steber in to mu odlično uspeva. Ponosna sem nanj.« Prvi poskus prenosa v postopku zunajtelesne oploditve se ni posrečil. »Trenutki, ko sem izvedela, da se zarodek ni prijel in nisem noseča, so bili zelo težki. Seveda se s časom sprijazniš in greš v pozitivnem upanju naprej, ampak vprašanja 'kaj pa če' ostajajo. Kaj, če nikoli ne bom mama? Kaj je narobe z menoj? Koliko časa še? Ali bom kdaj obupala nad tem in se sprijaznila? Po drugi strani pa razmišljam o drugih možnostih, kot je posvojitev. Ogromno je čustev in vprašanj.« Najbolj ju skrbi tisto najbolj očitno - kdaj bosta in ali sploh bosta postala starša. A ker sta šele na začetku te trnove poti, sploh še ne razmišljata, da ne bi več poskušala. »Trudila se bova do konca in še naprej.« Danes jo prav otrok rešuje pred globokimi depresivnimi obdobji Preden je rodila, se je z depresijo borila dobrih 15 let. Z občasnim jemanjem zdravil in dobrim prepoznavanjem znakov jo je in jo še uspešno premagu- je. Se je pa po porodu poglobila. »Ko sem dobila sina na prsi, sem se najprej vprašala: kaj pa sedaj, kako naprej? Prvi teden doma, ko se je življenje nemudoma spremenilo, obrnilo, jaz pa nisem imela nikakršnih izkušenj, je bila stiska huda. Zdelo se mi je, da je moj sin pri nas kot na obisku. Nikakor ga nisem znala umestiti v svoje življenje. Obenem ni spal, tako da sva bedela cele noči, kar je še poglobilo to mojo stisko.« Počutila se je nemočno, obupano, žalostno. Ni poznala izhoda in ni vedela, ali bo otroka sposobna vzgojiti. Njeno stisko so partner in starši opazili že v bolnici in jo takoj podprli, v veliko oporo pa je bi- la tudi patronažna sestra, ki jih je obiskala na domu. »Predvsem sem potrebovala nekoga, ki mi je povedal, da bo vse v redu, da bo minilo, da bo otrok zrasel, da se bova privadila eden na drugega. Pri tem sta mi bila v največjo oporo moja mama in seveda moj partner.« Stiska je bila največja prve štiri mesece. Za tem je tudi fizično zbolela. Zaradi vnetja trebušne slinavke je tri tedne ležala na intenzivni negi, kjer je zbrala svoje misli in počasi nekako zadihala. »Počasi sem se začela zavedati, da je moje življenje odvisno od majhnega bitjeca, ki me čaka doma in brez mene ne more preživeti. Počasi in s podporo najbližjih, predvsem pa zaradi sina, ki me je 'prisilil' v dolge sprehode in vsakodnevno rutino, je moj otrok postal vesel in čustven fantek, ki me še danes rešuje pred globokimi depresivnimi obdobji, saj se zavedam, da me on najbolj potrebuje.« Zgodbo bomo nadaljevali v prihodnji številki Našega časa, ko bomo pisali o spontanih splavih in umetnih prekinitvah nosečnosti. >»To bova preživela samo s pozitivnimi mislimi in upanjem. Čutim, da mi bo dano zanositi in bom nekoč postala mama.« Naš čas, 7. 4. 2016, barve: CM K, stran 15 7. aprila 2016 "•'SCjIS BISERI 19 *f BISERI maturantskega plesa 2016 Bisera se že brusita Le še eno priložnost imate, da izberete bisera letošnjih maturantskih plesov in z malo sreče v svojo zbirko nakita dodate nov kos Bolj, ko gre naš izbor Biseri maturantskega plesa h koncu, bolj jasno je, kdo vam je bil letos najbolj všeč. Če smo še prejšnji teden poročali, da so fantje pritegnili več pogledov, je danes jasno, da so zdaj dekleta tista, ki pobirajo glasove. Seveda smo prejeli precej glasovnic tudi za maturante, a maturant- ka z do sedaj največ zbranimi glasovnicami jih ima skoraj dvakrat več kot trenutno vodilni maturant. Kljub temu še nismo izbrali letošnjih biserov, saj boste glasovali še enkrat. Izpolnite priloženi kupon in nam ga pošljite na naslov Naš čas d. o. o., Kidričeva 2/a, 3320 Velenje s pripisom »Biseri maturantskega plesa 2016«. Izpolnjen kupon lahko oddate tudi v naš poštni nabiralnik ali ga prinesete na recepcijo do četrtka, 14. aprila, do 10. ure. Nato bomo najbolj izvirna maturantko in maturanta z letošnjih maturantskih plesov Šolskega centra Velenje po vašem izboru razglasili v četrtek, 14. aprila, ob 18. uri v vili Bianci. Kot smo obljubili, smo tudi ta teden izžrebali tri glasovnice. Pošiljateljice Ani- V četrtek, 14. aprila, ob 18. uri bomo na slovesni prireditvi v vili Bianci razglasili letošnja bisera maturantskih plesov. Vsi vljudno vabljeni! ca Koradej iz Cirkovc 13, Marija Goršek iz Šaleka 64/k in Maja Žiko s Kosovelove 2/b iz Velenja bodo lahko izbirale med modnimi oblačili trgovine Sax v Nakupovalnem centru Velenje, obvestilo o nagradi pa bodo prejele po pošti. V zadnjem krogu bo glasovalce in glasovalke nagradila trgovina s srebrnim nakitom Christine iz kletne etaže Nakupovalnega centra Velenje. a 1. Nik Gorenjak | 2. Nuša Ferk | 3. Tilen Lipnik 4. Tjaša Pečečnik | 5. Niko Čajic | 6. Dominika Češek 7. Lovro Habe | 8. Monika Aberšek | 9. Gašper Svitlica KUPON št. 3 Glasujem za: Ime, priimek in naslov: Kupone pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maturantski biseri 2016«. Med tri izžrebance bomo podelili praktične nagrade. Modni kreatorki Jelena Stevančevic, in Petra Meh, vizažistka Mirela Muminovic, Nina Višič in novinarka Tina Felicijan. Fotografa: Žiga Kolšek in Bekim Lutolli VOLONTE S0LSKI CENTER VELENJE nMffo VELENJE www.nascas.com | www.radiovelenje.com 03 898 17 50 Naš čas, 7. 4. 2016, barve: CM K, stran 16 7. aprila 2016 Iz prepada do zmage Velenjske nogometne rudarke so se z zmago z 2 : 1 oddolžile Radomljankam za jesenski poraz - Po premoru v goste k aktualnim prvakinjam in vodilnim Pomurkam Po reprezentančnem premoru so moštva v prvi nogometni ligi prejšnjo soboto in nedeljo s tekmami 27. prvenstvenega kroga nadaljevala boje za prvenstvene točke. Kar na treh igriščih so ljubitelji nogometa videli zmage z 2 : 0. Takšna je bila v Novem mestu v korist Olimpije, v Novi Gorici Maribora, v Velenju pa na tekmi med Rudarjem in Celjem v korist domačih. Za presenečenja pa sta poskrbela novinec Krško z zmago s 3 : 2 v Domžalah, s čimer se je povzpel na predzadnje mesto. V edini nedeljski tekmi je v Halozah presenetil tudi Koper, ki je proti Zavrču slavil 3 : 1. Vodstvo tega kluba je takoj ukrepalo in zamenjalo trenerja Ivico Salomona. To je bilo Hrvatovo že drugo slovo od tamkajšnje trenerske klopi v tej sezoni in obakrat so - kot se običajno glasijo sporočila za javnost - z njim sporazumno prekinili pogodbo. Vrnili so prostega Srba Slavka Matica, ki je v tej sezoni že bil na njihovi trenerski klopi. Nato je odšel v Koper, pa tudi od Obale se je moral posloviti. To je že sedma menjava trenerja v Zavrču v tej tekmovalni sezoni. Zelo vroče je bilo prejšnji teden tudi v Velenju, kjer naj bi bil 'visel' trener Jernej Javornik. Prav zato je na sobotnem šaleško-sa-vinjskem derbiju 'moral' zmagati. Morebitni poraz bi najbrž težko preživel na Rudarjevem trener- Elektra tudi teoretično brez možnosti za obstanek Kakšnih sto gledalcev si je v šo-štanjski športni dvorani ogledalo lokalni derbi med polzelskimi Hopsi in šoštanjsko Elektro. Po pričakovanju so ob koncu s 100 : 70 slavili gostujoči košarkarji. Varovanci trenerja Maličevica so uspešno držali korak s Hopsi v prvem delu srečanja, ko jim niso dovolili, da bi si priigrali ob-čutnejšo prednost. V 13. minuti sta bili ekipi še povsem skupaj - skem stolčku. Pomembna zmaga z 2 : 0 pa je najbrž vsaj za nekaj časa prinesla 'mir v hišo.'Če so se rudarji z včerajšnjega gostovanja v Novem mestu vrnili z vsemi tremi točkami ali pa vsaj z eno, pa sploh. Za ta derbi Javornik znova ni imel na voljo vseh igralcev. Zaradi kartonov so bili med gledalci Stjepan Babic, Klemen Bolha in vratar Matej Radan. Prvič sta priložnost v tem prvenstvu dobila 21-letni Matic Lotrič in drugi vratar Matic Čretnik (25). Lotrič je pred prihodom v Velenje v zimskem prestopnem roku igral v Kopru, kamor je prišel iz Mure. Celjani so bili zlasti v prvem polčasu živahnejši, želeli so pač čim prej povesti. Proti Čretniku so poslali kar osem nevarnih žog, a jim je z nekaj izjemnimi obrabami preprečil pot v za svoj hrbet in obenem dvigoval s sedežev sicer maloštevilne (kakšnih tristo) gledalce. Rudarji pa so zaradi pomembnosti zmage igrali sicer zelo požrtvovalno, a nenevarno, saj so v okvir nasprotnikovih vrat streljali le trikrat, a vendarle dvakrat zadeli. Pomnijo pa se seveda goli in ne umetniški vtis. Zelo vroče je bilo pred Čretnikom že med 7. in 8. minuto, ko je imel nasprotnik kar štiri kote zaporedoma. Kljub gostujoči premoči so rudarji v 28. minuti povedli s pomočjo enajstmetrovke, ki jo je zakrivil Marko Krajcer. Po kotu (skupaj so jih izvedli šest, gostje kar trinajst), ki bilo je 30 : 28 za goste s Polzele. V nadaljevanju je moral Mali-čevic najizkušenejšim igralcem privoščiti nekaj minut oddiha in dal priložnost za igro mlajšim, kar so gostje znali izkoristiti. Dobro sta za Hopse zaigrala dva Šoštanjčana. Jan Rizman, ki si ga je v drugem delu prvenstva v svojih vrstah želela videti tudi Elektra, je dosegel 17 točk, Urban Bukovič, ki je na začetku letošnje sezone še igral v Šoštanju, pa je dosegel 7 točk. Pri Šoštanjčanih je bil odlično razpoložen Branko Durica, ki je ob koncu pristal pri 23 točkah, 19 jih je dodal Hasic, Jan Kosi pa je dosegel dvojnega dvojčka, saj ga je izvedel Mario Babic, je gostujoči branilec nepravilno oviral kapetana Ivana Knezovica in kranjski sodnik Nejc Kajtazovic je takoj pokazal na belo točko. Najstrožjo kazen je odlično izvedel Mate Eterovic. Nekaj minut po vodstvu je moral Knezovic zaradi poškodbe z igrišča. Zamenjal ga je Milan Kocic. V 72. minuti je domači trener opravil še drugo menjavo. Namesto Babica je na zelenico poslal Lotriča, ki je prišel v Velenje v zimskem prestopnem roku iz Kopra, svojo nogometno pot pa je začel v Muri. To je bil zadetek v polno, saj je v 80. minuti vratar Kotnik nad njim storil prekršek še za drugo Rudarjevo najstrožjo kazen na tem dvoboju. Ob tem so gostje ostali še z igralcem manj. Zaradi nešpor-tnega vedenja oziroma žalitve ter grožnje, kot je delegat navedel v zapisnik, je dobil rdeči karton ka-petan Blaž Vrhovec. Upanja za goste je bilo tako konec. S šestega mesta so zdrsnili na sedmo, saj jih je prehitel Koper. Za njima pa je bila (vsaj do včeraj) prava gneča. Najbliže izpadu iz lige je bila Krka, ki se je po 27. krogu preselila na zadnje mesto. Predzadnje Krško, osmi Rudar in sedmo Celje pa so imeli le tri točke več. Danes je morda pogled na lestvico nekoliko drugačen. Ta moštva pa se najbrž do zadnjega, 36. kroga, ne bodo znebila bojazni pred selitvijo v 2. ligo. a S. Vovk je 11 točkam dodal še 10 skokov. Duško Maličevic, trener Ele-ktre Šoštanj: "Dokler so imeli dovolj moči, so se fantje borili in držali priključek. Kasneje smo v igro poslali še ostale naše košarkarje, tako da so vsi dobili priložnost za igro. Gostje so zadeli več trojk, metali več prostih metov in zmagali." S tem porazom košarkarji Ele-ktre niti teoretično nimajo več možnosti za obstanek v prvi ligi, saj pet krogov pred koncem za predzadnjo ekipo zaostajajo za šest zmag. V sredo, 13. aprila, v Šoštanj prihaja Portorož. Srečanje bo ob 20. uri. a Osrednja tekma nedeljskega 14. kroga v prvi ženski nogometni ligi je bila v Velenju, kjer so nogometašice Rudarja Škal gostile ekipo Radomelj. Začetek tekme je bil ob 11. uri, očitno pa domačim dekletom opoldansko igranje še ne leži. Pred tednom dni jim je na gostovanju v Mariboru (2 : 1) proti koncu srečanja zaradi opoldanske vročine zmanjkovalo moči. Prav zato so med tednom dodatno pozornost namenile nabiranju moči in v tem krogu so igrale zelo požrtvovalno do zadnje minute. Velika želja (morda še vedno opoldan- ska vročina) po zmagi sta gotovo vplivali na njihovo nezbranost, ko bi po sijajnih akcijah morale postaviti zgolj le še tipko na i. Na koncu so vendarle zaradi velike požrtvovalnosti in srčnosti dosegle to, kar so načrtovale pred tem zelo zanimivim dvobojem, in zasluženo slavile z enakim rezultatom kot teden prej. V dosedanjem delu prvenstva so dvakrat zapuščale igrišče sklonjenih glav. Na svojih igriščih so bile od njih boljše aktualne pr- Prva liga Telekom Slovenije, 27. krog Rudar - Celje 2:0 (1:0) Strelec: 1:0 Eterovic (28. - 11 m), 2:0 Eterovic (80. - 11. m) Rudar: Čretnik, Kašnik, Pišek, Trifkovic, Črnčič, Tolimir, Džinic, Knezovic (od 32. Kocic), Jahic, Eterovic (od 88. Prašnikar), Babic (od 72. Lotrič). Trener: Jernej Javornik. Rumeni kartoni: Miškic (29.), Krajcer (30), Tolimir (41.), Klemenčič (55.), Džinic (69); Čirjak (82.). Rdeči karton: Vrhovec (80.). Drugi rezultati: Krka - Olimpija 0:2 (0:1) Gorica - Maribor 0:2 (0:0) Rudar - Celje 2:0 (1:0) Domžale - Krško 2:3 (0:1), Zavrč - Luka Koper 1:3 (0:2). Vrstni red: 1. Olimpija 57 (62:18), 2. Maribor 53 (62:25), 3. Domžale 45 (39:22), 4. Gorica 41 (39:39), 5. Zavrč 35 (29:32), 6. Koper 29 (30:42), 7. Celje 28 (20:40), 8. Rudar 28 (21:42), 8. Krško 28 (18:41),10. Krka 25 (21:40). 28. krog (včeraj): Krka - Rudar. 29. krog: 9. 4., ob 19.00: Rudar - Gorica SŽNL, 14. krog Rudar Škale -Radomlje 2:1 (0:1) Strelke: 0:1 Karmen Ulbin (37.) 1:1 Marijana Jev-tic (65.), 2:1 Sanja Malinic (89.). vakinje Pomurke, pri katerih bodo gostovale v naslednjem krogu, ter prav nogometašice iz naselja v domžalski občini. Prav zato so bile zelo motivirane, ker so se pač želele gostjam oddolžiti za jesenski poraz. Radomljanke pa so najbrž verjele, da jih lahko še enkrat premagajo ali vsaj odidejo domov s točko. Dolgo je kazalo, da bodo dekleta iz zaselka v domžalski občini uresničile svojo željo. Po dobre pol ure igre so tako rekoč iz edine prave priložnosti (Karmen Ulbin) po lepi kombinaciji povedle z 1 : 0. Domače igralke so imele že do tedaj velike priložnosti za zadetek, a izkušene reprezentančne vratarke Sonje Čevnik niso mogle premagati, tudi ko so bile z njo iz oči v oči. Po dokaj hitrem vodstvu so jih gostje poskušale onemogočati tudi s spretnim zavlačevanjem; v tem je zlasti prednjačila vratarka, ki je zato tudi porume-nela. Rezultatska prednost gostij pa ni omajala odločenosti domačih igralk za zmago. Njihova prizadevnost je bila nagrajena v 65. minuti, ko so z lobom Mari- TAKO so igrali Rudar Š.: Zilic, Lukek, Gomboc, Bric, Mirtič (od 15. Berdnik, od 46. Pijukovic, od 84. Praprotnik)), Du-ronjic, Sevšek, Jevtic, Šoronda, Malinic, Prašnikar. Trener: Dušan Uršnik. Rumeni kartoni: Staša Čagran (60), Maruša Sevšek (75.), Sonja Čevnik (80), rdeči karton: Čagran (85 - 2. rum.). Drugi rezultati: Ajdovščina - Olimpija 1:11 (0:9), Krim MDC Group - Ankaran-Hrvatini 0:2 (0:1), Velesovo - Maribor 0:1 (0:1), prost Teleing Po-murje Beltinci. Vrstni red: 1. Pomurje 13 - 39 (118:5), 2. Rudar Š. 13 - 31 (74:9), 3. Olimpija 13 - 29 (44:24), 4. Radomlje 12 - 25 (41:16), 5. Velesovo 13 - 17 (36:40), 6. Ankaran H. 13 - 16 (29:35), 7. Maribor 12 - 13 (16:25), 8. Krim 13 - 7 (11:47), 9. Ajdovščina 13 - 5 (12:100), 10. Krka 11-0 (9:89). 15. krog (17. 4., ob 11.00, Športni park Beltinci): Pomurje - Rudar Škale ... 3. SNL - sever, 17. krog Šmartno 1928 - Videm 1:3 (0:0) Strelci: 0:1 Emanuel Škvaric (50), 0:2, 1:3 Seba-stjan Krajnc (82., 89.); strelec za Šmarno Matevž Lenošek (86). Šmartno: Vašl, Zabukovnik, Irman, Martin Lenošek, Roškar, Hrastnik, Trop, Kolenc, Satler (od 62. Matevž Lenošek), Trap (od 80. Zabukovnik), Veler. Trener: Drago Kostanjšek. jane Jevtic zasluženo izenačile. Tudi v preostalih minutah je bila tekma zelo zanimiva. Pet minut pred koncem rednega dela je morala ena od gostujočih igralk (Saša Čagran) zaradi drugega rumenega kartona z igrišča. Ko je že kazalo, da se bodo morale ru-darke tudi z igralko več zadovoljiti zgolj s točko, je v 89. minuti Sanja Malinic s sijajnim zadetkom izenačila za zasluženo zmago in blizu dvesto gledalcem gotovo polepšala nedeljsko kosilo. Dušan Uršnik, trener domačih: »Kaže, da moramo do uspeha pogosto na težji način. Čeprav so gostje dolgo vodile, smo vztrajali do konca in vztrajnost je bila poplačana. Pred nami je štirinajstdnevni odmor, nato pa gostovanje pri Pomurkah. Znova težak dvoboj, na katerem žal zaradi štirih rumenih kartonov ne bo mogla igrati Maruša Sevšek. Vprašljiv je tudi nastop Eva Mirtič, ki je morala zaradi poškodbe z igrišča že po petnajstih minutah. Verjamem pa, da bodo tiste, ki bodo igrale v Beltincih, zelo motivirane. Morda presenetimo?« Milomir Mandic, trener gostij: »Tekma je bila precej enakovredna. Po našem vodstvu nisem pričakoval, da bomo na koncu ostali povsem praznih rok. Zmagovalca so odločile napake pri golih. Pred zadnjim je strelka Maliniceva igrala z roko, preden je udarila po žogi, vendar sodniki tega niso videli in ostali smo brez točk. Žal mi je deklet, saj so se zelo trudile in želele uspeh. Poleg tega smo za naslednji krog ostali brez izključene igralke, ena pa se je poškodovala. Že sedaj imamo precejšnje težave s sestavljanjem ekipe, zdaj bodo še večje. Domačim čestitam za zmago in za športno ter korektno igro. V naslednjih krogih jim želim veliko sreče.« a S. Vovk Drugi rezultati: Maribor B - Šmarje pri Jelšah 7:1 (3:1), Mons Claudius - Radlje 2:0 (0:0), Rojko Dobrovce - Koroška Dravograd 1:3 (1:0), Šampi-on - Brežice 1919 2:5 (1:3), AjDAS Lenart - Fu-žinar Ravne 0:3 (0:1), Podvinci Betonarna Kuhar - Dravinja 2:1 (1:0). Vrstni red: 1. Maribor B 43 (67:14), 2. Brežice 41 (45:12), 3. Šmarje 34, 4. Šampion 33, 5. Videm 31, 6. M. Claudius 28, 7. Fužinar 24, 8. Dravograd 22, 9. Dobrovce 18, 10. Lenart 16, 11. Dravinja 14 (18:32), 12. Šmartno 14 (21:42), 13. Radlje 14 (15:36), Podvinci 9 (11:48). 18. krog: Šmarje - Šmartno Liga Nova KBM, liga za obstanek, 5. krog Elektra Šoštanj - Hopsi Polzela 70 : 100 (57 : 77, 40 : 55, 21 : 26) Elektra Šoštanj: J. Kosi 11, Omladič 9 (3-7), Praunseis, Trap, Žnidar Petelinšek 4, T. Kosi 2 (2-2), Bukovič 3, Durica 23 (2-2), Hasic 19 (2-2), Jurko, Ivenčnik Vrstni red: 1. LTH Castings 28, 2. Šenčur Gorenjska gradbena družba 23, 3. Hopsi Polzela 22, 4. Lastovka (-1), 5. Portorož (-1) oba 21, 6. Elektra Šoštanj 16 16 ŠPORT Rezervni vratar spravljal goste v obup jwijiM jj'hj V šaleško-savinjskem derbiju z 2 : 0 slavili nogometaši Rudarja - Gola dosegli z bele točke - Včeraj gostovali pri Krki, v soboto (ob 19.00) ob jezeru Gorica —.— Hopsi niso dovolili presenečenja Naš čas, 7. 4. 2016, barve: CM K, stran 17 7. aprila 2016 "•'SCjIS ŠPORT 19 Če se bo kaj zataknilo, z glavo skozi zid ne bo šla Sedma veleslalomistka na svetu Ana Drev presegla svoja pričakovanja - Pritisk je obrnila v svojo korist - Programa za novo sezono še ni Tatjana Podgoršek Za vino pravijo, bolj je staro, boljše je. Nekaj podobnega bi lahko zapisali tudi za slovensko alpsko smučarko Ano Drev iz Šmartnega ob Paki, saj je zanjo najboljša sezona, odkar se je leta 2001 udeležila prve tekme v svetovnem pokalu. Po enoletni odsotnosti Tine Maze je v sezoni 2015/2016 postala najboljša slovenska veleslalomistka. Naslov državne prvakinje je osvojila na nedavnem državnem tekmovanju na Golteh, sezono svetovnega pokala alpskih smučark pa v omenjeni disciplini sklenila v eliti, kot sedma veleslalomistka na svetu. Tako visoko 30-letna smučarka v svoji 15-letni karieri ni bila še nikoli. Takega preskoka nisem pričakovala »Sedmo mesto v svetovnem pokalu v veleslalomu je več, kot je bil moj cilj pred začetkom sezone. Takrat sem rekla, da bom zadovoljna, če se bom uvrstila med prvih 15 najboljših velesla- Ana Drev: »Izpolnila sem določene cilje in menim, da bom v naslednji remenjeno.« lomistk. Zato je sedmo mesto v eliti kar velik preskok, takega res nisem pričakovala,« je povedala Ana in priznala, da ga je glede na vložen trud in voljo pričakovala že kdaj prej. Tako pa je kljub trdemu delu šla pot večkrat navzdol kot navzgor in ji omajala samozavest. V minuli sezoni ji je bilo najtežje v Flachavu, kjer je prvič stala na zmagovalnih stopničkah. 14 dni pred njo je namreč na tekmi v Lienzu po prvem teku vodila, nato pa odstopila. V Flachavu je bila v istem položaju po prvem teku, a se je tokrat veselila drugega mesta. V nadaljevanju je bila sezona zanjo precej lažja. Po Aninih besedah je bilo razpoloženje v ekipi v sezoni odlič- no. Dekleta se med sabo dobro razumejo, prav tako s trenerji in ostalim osebjem. Vsi so se veselili njenih uspehov, kar ji je bilo všeč. »Pohvaliti moram tudi ostala dekleta. Čeprav niso stala na stopničkah, so si - menim - prismučala najboljše rezultate v karieri.« Tako kot v prejšnjih so tudi to sezono Ani bili ob progi v oporo njeni zvesti navijači, člani Fan kluba Ane Drev iz domačega kraja, ki so ji po nastopu v Fla-chau pripravili velik prejem. Je njihova pozornost zanjo pomenila »oporo ali ... »Kakšnega pritiska z njihove strani nisem občutila, saj so me spremljali tudi takrat, ko mi ni šlo najbolje. Je pa res, da z osvojitvijo stopničk postaneš bolj prepoznaven, medijsko bolj izpostavljen. To je bilo zame kar nenavadno, saj tega nisem bila vajena,« je dejala in dodala, da se ji je zdelo, da je na splošno javnost ob dosežkih kar malo »skočila«, saj po odsotnosti Tine takih rezultatov ni pričakovala. Ana ocenjuje, da je pritisk dobro prestala in da ga je obrnila v svojo korist, česar je prav tako zelo zadovoljna. Programa za prihodnjo sezono še ni Z državnim prvenstvom se je zanjo smučarska sezona končala, a smuči še ni odložila v kot. Ta mesec jo čaka še nekaj treningov, testiranj opreme, nato pa približno tri tedenska regeneracija oziroma dopust. »Programa za prihodnjo sezono še ne poznam, ker ga trenerji še pripravljajo.« In kako bo izkoristila počitnice? Kot bo najbolje vedela in znala. Všeč so ji adrenalinski športi, kot sta surfanje na morju in plezanje v navpičnih stenah. V kuhanju, pravi, ne uživa preveč, poskušala pa bo opraviti še kakšen izpit na Filozofski fakulteti v Ljubljani - smer primerjalna književnost in sociologija kulture. Še bo smučala Med sezono še ni bila prepričana, ali bo nadaljevala športno kariero ali ne, ker - je pojasnila - ni vedela, kakšna bo njena motivacija. Po uspehih se je odločila, da bo še smučala, saj je motiv velik, volja prav tako. Bomo držali pesti zanjo tudi na olimpijskih igrah v Južni Koreji? »Prihodnje leto bo svetovno prvenstvo, čez dve leti bodo olimpijske igre - velik izziv. Videla bom, kako mi bo služilo zdravje. Če bo vse normalno, sem pripravljena smučati do olimpijskih iger. Če se bo kaj zataknilo, z glavo skozi zid ne bom šla.« Sogovornica zagotavlja, da se življenje zanjo tudi po uspešni sezoni ni spremenilo. Ostaja takšna, kot je bila. Kaj pa pričakovanja Slovencev o njenih stopničkah v naslednji sezoni? »Po uspehih v minuli sezoni nisem čutila, da bi morala na vsaki naslednji tekmi narediti nekaj izjemnega. Tudi moja pričakovanja v naslednji sezoni so podobna letošnji,« je še dejala Ana Drev. ■ Mednarodni atletski miting septembra? V Atletskem klubu se za nov termin že dogovarjajo Velenje - Mednarodni atletski miting, ki ga prireja Atletski klub Velenje, vsako leto na stadion pritegne množico gledalcev. Bogati ga udeležba najboljših slovenskih atletov in številnih tujih zvezdnikov in to je dogodek, ki ga ne gre izpustiti. Letošnji pa zagotovo ne bo ob dnevu rudarjev. Od 5. do 26. avgusta bodo namreč v Braziliji v Riu de Janeriu potekale poletne olimpijske igre. Veliko atletskih tekmovanj bo že pred tem in možnost sodelovanja nekaterih zelo Dr. Marjan Hudej: »Mednarodni atletski miting si želimo povezati s praznovanjem Velenja.« dobrih atletov na mednarodnem mitingu v Velenju bi bila močno okrnjena. To pa bi bila velika škoda. Zato v Atletskem klubu Velenje, kot je povedal predsednik upravnega odbora dr. Marjan Hudej, razmišljajo o tem, da bi miting prestavili v september. »Želimo si, da bi miting v septembru dobil tudi stalni termin. Povezali bi ga s praznovanjem Velenja.« Aktivnosti so že začeli. »Če se nam bo uspelo dogovoriti z Evropsko atletsko zvezo, ta pa je že dala signal, da bi bil začetek septembra dober termin, potem se lahko zgodi, da bodo mednarodni mitingi v Velenju prestavljeni v september.« a mkp Novinec diha Mariboru za ovratnik V 3. slovenski nogometni ligi so konec prejšnjega tedna igrali tekme 17. prvenstvenega kroga. V edini nedeljski tekmi so nogometaši Šmartnega ob Paki gostili moštvo Vidma pri Ptuju. Gostje so zmagali s 3 : 1. Po prvem polčasu je bil za domače rezultat še obetaven, saj sta bili mreži obeh vratarjev nedotaknjeni. Že po petih minutah nadaljevanja pa je Videm pove-del z 1 : 0, slabih deset minut do konca tekme pa z enajstmetrovko z 2 : 0. Nekaj upanja vsaj na morebitno točko je gostiteljem štiri minute pred koncem rednega dela vlil Matevž Leno-všek z znižanjem rezultata na 1 : 2. Domači niso imeli več kaj izgubiti, zato so z nadvse napadalno igro skušali izenačiti. Ob tem so bili premalo pozorni na nasprotne napade in Videmčani so tik pred koncem še enkrat zadeli. Nogometaši Šmartna 1928 so trenutno s štirinajstimi točkami dvanajsti. Toliko točk imata tudi enajsta Dravinja in trinajste Radlje. Štirinajsti - zadnji, -Podvinci pa za njimi zaostajajo za pet točk. Najvišjo zmago si je v tem krogu priigralo B-moštvo Maribora, ki je s 7 : 1 premagalo Šmarje pri Jelšah. Po dveh uvodnih remijih doma z Dravogradom (1 : 1) in v gosteh z Vidmom (0 : 0) je bila to prva njihova spomladanska zmaga. Odlične igre nadaljuje novinec Brežice, ki za njim zaostaja na drugem mestu samo za dve točki. V Celju so bili Posav-ci s 5 : 2 boljši od tamkajšnjega Šampiona. Z morebitno zmago v sobotni osrednji tekmi 18. kroga, ko bodo gostili prav drugo moštvo Maribora, pa imajo celo priložnost, da 'skočijo' na sam vrh lestvice. a vos Šmarna gora in Krajinski park Ljubljansko barje Člani neutrudnega krožka Po-hodništvo UNI 3 Velenje smo se tokrat podali v bližino naše prestolnice Ljubljane. Šmarna gora nas je že dalj časa vabila in tokrat je bilo srečanje z njo uresničeno. Izhodišče v množici pohodnih poti nanjo je bilo v kraju Šmartno pod Šmarno goro, v neposredni bližini cerkve sv. Martina. Vsepovsod prebujajoče se cvetje in veselo petje ptic so nas spremljali vso pot. Že na začetku smo naleteli na posamezne med katerimi je glavna mogočna cerkev Matere Božje. Njeno zelo lepo in zanimivo notranjost smo si ogledali ob bogati razlagi šaleški dolini naklonjenega Ledi-neka in z njim prijateljsko poklepetali. Naužili smo se razgledov na ljubljansko pokrajino v zamegljeni vidljivosti in se po okrepči-lu vrnili v dolino. V spremstvu lokalne vodičke Janje smo se prepeljali na območje krajinskega parka Ljubljansko barje in se podali na Učno pot Bevke. Je ena mnogih, na ka- močje se je moč podati peš ali s kolesom, pri tem pa se primerno opremiti o stanju voda. Gumijasti škor-nji tu niso odveč. Posebnost tega poplavnega območja je edinstvenost, saj se na pragu prestolnice razprostira čudovita pokrajina z obiljem rek, potokov, logov in travnikov, ki jih trenutno lepšajo zelo zanimivi močvirski tulipani. Nad skriv- Zvonček želja bo izpolnil skrite želje. prikupne cvetove pasjega zoba in pestrost cvetja se je v nadaljevanju poti stopnjevala. Pot so okraševale številne smerne table in oznake ter verska obeležja, saj je tu tudi romarska pot. Zaradi številnih obiskovalcev je dokaj poglobljena in vršne korenine mogočnih dreves so nad zemljo. Pri puščavnici sv. Antona smo pozvonili na zvonček želja in se na vrhu predali zanimivostim, tere se je tu moč podati. Ta se začne v istoimenskem naselju in je dolga šest kilometrov in pol, za njen ogled pa potrebujemo od dve do tri ure. Pelje po zelo zanimivih zaščitenih območjih, prepletenih s kanali. Vseskozi nas je spremljal Barjanko, s pomočjo katerega smo se seznanjali z zgodovino, skritimi zakladi in arheološkimi najdišči v Ljubljanici, reki sedmerih imen. Na to zanimivo poplavno ob- nostno pokrajino z visoko biot-sko raznovrstnostjo se razgledujejo cerkvice in ji dajejo poseben čar. Vabljeni, da obiščete to enkratno pokrajino prazgodovinskih kolišč, ki sta pripomogli k vpisu v Unescov seznam svetovne dediščine. Mi smo bili očarani! a Marija Lesjak Naš čas, 31. 3. 2016, barve: CM K, stran 18 18 modroBELA kronika «»^AS 7. aprila 2016 šaleški gasilci lani opravili manj intervencij Preteklo leto so izpolnili zastavljene cilje - Načrtujejo nova izobraževanja in usposabljanja - Financiranje je stabilno > Tina Felicijan Na 61. skupščini Gasilske zveze Šaleške doline je predsednik Jože Drobež preteklo leto označil za uspešno, saj so skoraj v celoti izvedli zastavljeni program. O dobro opravljenem delu so namreč poročali tako mladinci kot člani in veterani. Tudi letos bo poudarek na izobraževanju in usposabljanju ter pridobivanju mladih članov, je napovedal predsednik. Tudi letos bodo občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki za delovanje zveze prispevale enako količino denarja kot lani, z drugimi prihodki pa bo zveza zbrala dobrih 36 tisoč evrov. Kljub temu sred- stev primanjkuje na vseh področjih, pravi Drobež. »Vedno težje je pridobiti sponzorje ali do-natorje. A uspemo kupovati in vzdrževati opremo.« Za varnost je poskrbljeno Za šaleške gasilce je bilo leto 2015 tudi bolj mirno zaradi stabilnih vremenskih razmer. Tako ni bilo poplav, žleda in podobnih ujm. 310 intervencij v letu 2015 je izvedlo več kot 2000 gasilcev. Manj je bilo požarov, vse več pa je tehničnih intervencij, ki zahtevajo več raznolikega znanja in sposobnosti, pridobijo pa jih na dveh vrstah usposabljanj in urjenj. »Eno je temeljno za čine, drugo pa za specialne naloge, denimo ravnanje z motorno žago, nevarnimi Pogasili so 112 požarov, pri čemer je sodelovalo več kot 812 gasilcev; 84 tehničnih intervencij je opravilo več kot 722 gasilcev, 526 pa jih je odhitelo na ostalih 129 intervencij. Lani se je usposabljalo 363 gasilcev, od tega 146 za specialne naloge, je poročal poveljnik Boris Lambizer. snovmi, uporaba UKV postaje, dihalnega aparata, posredovanje v prometnih nesrečah in podobno,« je povedal poveljnik zveze Boris Lambizer. Veščine za pomoč ljudem pa MODROBELA kronika Se tatova pripravljata na spomladanska opravila? Šmartno ob Paki, Velenje, 29. marca - V torek je bilo vlomljeno v vikend v Velikem Vrhu na območju Šmartnega ob Paki. Lastniki pogrešajo dve vrtni kosilnici, dve motorni žagi in več posod za gorivo. V Kavčah na območju Velenja pa je neznanec vlomil v vrtno uto. Ukradel je motokultivator in kosilnico. Kamen v lokal Velenje, 29. marca - Na Starem trgu je neznanec v torek z dvema večjima kamnoma razbil okenski stekli gostinskega lokala in poškodoval mizo in stol v notranjosti lokala. Lastniku je povzročil za dobrih 1.500 evrov škode. Je bankovec ponarejen? Velenje, 30. aprila - V sredo so v trezorju NLB odkrili 50-evrski bankovec, ki bi lahko bil ponarejen. Bankovec so policisti zasegli in ga poslali v analizo, zdaj pa tistega, ki ga je ponaredil in ga spravil v obtok, pospešeno iščejo. Iščejo tudi storilca kaznivega dejanja zlorabe bančne kartice s pomočjo spleta v tujini. V zadnjem času so zabeležili več podobnih zlorab. Pri odkrivanju storilcev sodelujejo s tujimi varnostnimi organi. Grožnja s pismom Topolšica, 31. marca - V sredo je podjetnik iz Topolšice pre- jel pisemsko pošiljko z grozilno vsebino. Kaznivo dejanje grožnje preiskujejo kriminalisti, ki storilca še iščejo. V kozmetični salon Šmartno ob Paki, 1. aprila - V noči na petek je neznanec vlomil v kozmetični salon v Rečici ob Paki. Odtujil je manjšo vsoto menjalnega denarja in povzročil škodo pri vlomu. Savinjski želodec ima ugled Mozirje, 1. aprila - V petek so policisti opravili ogled kraja vloma v stanovanjsko hišo v Žlabor-ju, kjer je neznanec ukradel tri kose savinjskega želodca. Kolesa kradejo Šoštanj, 1. aprila - Pomlad je tu, na cesti je že veliko kolesarjev, oživeli pa so tudi tatovi koles. V Šoštanju je bilo v petek ukradeno moško gorsko kolo modre barve, staro pet let. Vlomljeno v tri lokale Mozirje, 3. aprila - V nedeljo je bilo vlomljeno v tri gostinske lokale v Mozirju. Iz enega so neznanci odnesli trezor z okoli 2.000 evri gotovine, iz drugega blagajno z okoli 550 evri, v enega pa jim ni uspelo vdreti, so pa povzročili škodo. Lažje poškodovan rolkar Velenje, 4. aprila - V prometu so velenjski policisti prejšnji teden obravnavali devet dogodkov. Med njimi nezgodo, ki se je zgodila v torek v Kavčah, ko se je gasilci preizkušajo tudi na tekmovanjih. Ker letos v Kopru poteka državno potovanje, so se lani pomerili na tekmovanjih društev iz zveze in prvem pokalnem tekmovanju SAŠA regije. Na državno se je uvrstilo 12 ekip: pionirji, mladinci, članice A Loko-vica, mladinke Gaberke, članice B Pesje, starejše gasilke Šale-ka, Gaberk, Šoštanja in Bevč ter starejši gasilci Šaleka, Velenja in Škal. »Največje uspehe je dosegala mladina, ki je tekmovala tudi v orientaciji in sodelovala na kvizih,« jih je pohvalil poveljnik. Trenutno je v zvezi 3.128 članov, 40 odstotkov pa je žensk. V Šaleški dolini je 528 operativcev, med njimi 31 žensk, ki so torej vsak trenutek sposobni na kakršnokoli intervencijo, še 139 pa jih je na rezervi. Torej so šaleški gasilci dobro pripravljeni, mlade pa redno usposabljajo, zato ni bojazni, da bi se trenutno visoka stopnja varnosti kmalu zmanjšala. otrok na rolki s stranske pripeljal na glavno cesto v trenutku, ko je po njej pripeljal voznik. Ta trčenja ni mogel preprečiti. Otrok se je v nesreči lažje poškodoval. S fotokopijo do zadetka Velenje, 4. aprila - Velenjski policisti so v ponedeljek v eni od trafik obravnavali kaznivo dejanje tatvine. V njej je z originalnim stavnim lističem domačin želel dvigniti dobitek v znesku 932 evrov. Pred njegovim prihodom pa je denar s fotokopiranim stavnim lističem že dvignil neznanec. Ukraden drag terenec Slovenj Gradec, 5. aprila - V Slovenj Gradcu je prišlo do velike tatvine osebnega vozila znamka BMV X5, letnik 2014. sive barve. Vozilo je bilo parkirano pred športno halo v Slovenj Gradcu. Po oceni lastnice je vozilo vredno 58.000 evrov. Storilec ga je ukradel v torek zvečer med 20. in 22. uro. Poskus vloma Vransko, 5. aprila - Policisti so v torek obravnavali poskus vloma tudi na Ločici pri Vranskem. Storilcu v stanovanjsko hišo ni uspelo vstopiti. Lastniku je škodo povzročil s poškodovanjem pritličnega okna. Skala ogroža hišo Velenje - Na Sončni poti v Velenju so gasilci PGD Velenje v torek pregledali teren na katerem večja skala ogroža stanovanjsko hišo. O stanju so obvestili pristojne občinske službe. Zagoreli biološki odpadki Šoštanj - Na Cankarjevi cesti v Šoštanju so v torek zagoreli biološki odpadki. Posredovali so gasilci PGD Šoštanj, ki so požar omejili in pogasili. O materialni škodi ne poročajo. Požar v bloku Velenje - V sredo je zagorelo v objektu na Kardeljevem trgu. Ukrepali so gasilci PGD Velenje. Škoda še ni ocenjena. Travniški požari Policisti opozarjajo, da je treba pri kurjenju v naravnem okolju, ki je v tem času pogosto, pravilno urediti kurišče in ga ves čas nadzorovati. Po kurjenju je treba ogenj pogasiti in kurišče prekriti z negorljivim materialom. Zapuščanje kurišča je lahko zelo nevarno, saj se lahko ogenj razširi. Če je pri tem ogrožena splošna varnost, gre za kaznivo dejanje. V vetrovnem vremenu kurjenje ni dovoljeno. V naravi je - ne glede na to, ali gre za javne ali zasebne površine - prepovedano kuriti odpadke. Kuri se lahko le naravne nenevarne materiale rastlinskega izvora (trava, les in podobno), kar se uporablja pri kmetovanju ali v gozdarstvu. Adil Huselja varnostno ogledalo Motoristična sezona se začenja V zadnjih dveh tednih je bilo iz dneva v dan več motoristov na cesti, od časa do časa pa smo lahko slišali tudi posledice ekstremnega pospeševanja tistih, ki mislijo, da je to edini način preverjanja lastnih motorističnih zmogljivosti in zmogljivosti jeklenih konjičkov. To početje je dokaj tvegano glede na stanje vozišča, na katerem je kljub prvemu spomladanskemu čiščenju še veliko prahu, umazanije in peska. Marsikje so zaradi zime prisotne luknje, udarne jame, razpoke in druge poškodbe vozišča, ki zahtevajo dodatno pozornost in previdnost pri vožnji. Policijska statistika za voznike enoslednih motornih vozil je za leto 2015 slabša kot za leto 2014. Leta 2015 je bilo v prometnih nesrečah udeleženih kar 1.046 voznikov enoslednih motornih vozil. Od tega števila so policisti evidentirali 26 smrtnih žrtev, kar je za 9 smrtnih žrtev več kot leta 2014. Kar 213 motoristov je bilo v prometnih nesrečah hudo telesno poškodovanih, 584 pa jih je bilo lahko telesno poškodovanih in zanje bi lahko rekli, da so imeli srečo v nesreči. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi motoristi, je neprilagojena hitrost, na drugem mestu pa je neupoštevanje pravil o prednosti. Prvi vzrok potrjuje, da je neprimerna hitrost vožnje glede na prometno signalizacijo, stanje vozišča in okoliščine v prometu najbolj tvegano početje motoristov. Tega dejstva se motoristi morajo zavedati, saj z neprimerno hitrostjo vožnje v prvi vrsti izpostavljajo sebe in nato tudi druge udeležence v prometu. Da bi se stanje izboljšalo, je potrebno spremeniti razmišljanje motoristov in spremeniti odnos do načina in s tem tudi hitrosti vožnje. Drugi vzrok pa je bolj v domeni ostalih voznikov motornih vozil, ki pa je, resnici na ljubo, kar precej odvisen tudi od hitrosti vožnje motoristov. Med prijatelji in znanci imam kar precej motoristov, med njimi pa je nekaj prekaljenih motorističnih mačkov, ki imajo za sabo na stotine tisoč prevoženih kilometrov. Vsi še vedno uživajo v vožnji in iz leta v leto vse bolj cenijo to možnost, da lahko uživajo na svojih jeklenih konjičkih. Toda z leti so vse bolj tudi previdni zaradi slabo vzdrževanih cest ter agresivne in neprevidne vožnje nekaterih voznikov motornih vozil. Moj dober prijatelj rad deli nasvete mlajšim in jih opozarja. »Ko začneš ugotavljati, da ti drugi vozniki izsiljujejo prednost, pomisli na možnost, da voziš prehitro,« pravi moj dobri prijatelj. In to je čista resnica, kajti če se v relativno kratkem času znajdemo v situacijah, v katerih nam vozniki izsiljujejo prednost, se moramo zavedati, da so razen nas vsi udeleženci v dogodku »novi«. Strokovnjaki iz AMZS so ugotovili, da je večina motoristov že imela takšne in drugačne motoristične nezgode. Kar 44 odstotkov jih je že padlo ali zdrsnilo po vozišču, približno četrtini je spustila ali počila pnevmatika, kolikor jih je tudi že doživelo prometno nesrečo. Kar 85 odstotkov motoristov pa je izjavilo, da jih je med vožnjo v glavo - čelado zadel ptič, večji insekt ali kakšen drug predmet. Ena od zanimivih ugotovitev je povezana s sopotniki na motorju. Kar tretjini motoristov se je že zgodilo, da jim je sopotnik na motorju med vožnjo zaspal, vsakemu osmemu pa se to dogaja pogosto. Ti podatki pa si zaslužijo pozornost tako motoristov kot sopotnikov, pa tudi vseh ostalih, da lahko tudi to pričakujejo na cesti. Ker je vožnja motorja fizično opravilo, je treba na začetku sezone upoštevati, da je vožnja bolj utrudljiva, z utrujenostjo pa se povečuje tveganje, saj imajo utrujeni vozniki slabše reakcijske čase. Ne glede na to, ali smo motoristi ali druge vrste udeleženci v prometu, moramo biti pri vožnji pozorni in previdni. Pozorna osredotočenost pri vožnji omogoča ocenjevanje in predvidevanje dogajanja in je ključnega pomena za varno vožnjo, s tem pa tudi za užitek pri vožnji ter pogoje, ki omogočajo preživetje na cesti. Srečno! Iz POLICIJSKE beležke Trem zasegli prepovedano drogo Velenje, 30. marca - Med sredinim sprehodom po mestu so policisti trem občanom zasegli snovi, za katere domnevajo, da so uvrščene na seznam prepovedanih drog. Spor mejašev Velenje, 3. aprila - V nedeljo so policisti posredovali v sporu sosedov zaradi meje na Paškem Kozjaku. Vprašanja meje niso rešili, ker to ni v njihovi pristojnosti, bodo pa ukrepali zaradi kršitev javnega reda in miru. Pes ga je ugriznil, lastnik bo plačal Velenje, 3. aprila - V nedeljo je na Vojkovi v Velenju pes ugriznil človeka. Lastniku psa so policisti zaradi kršitve zakona izdali plačilni nalog v višini 800 evrov. Naš čas, 7. 4. 2016, barve: CM K, stran 19 7. aprila 2016 "•'SCjIS INTERVJU 19 Prevladujejo premoženjska kazniva dejanja Manj kaznivih dejanj, precej manj kršitev javnega reda in miru in nekaj manj prometnih nesreč kot lani HOROSKOP Milena Krstič - Planine Velenje - Prebivalci Šaleške doline so lani živeli še varneje kot leto pred tem. Tako kaže statistika, ki jo beleži policija. Manj je bilo kaznivih dejanj, raziskanost je bila višja, precej manj je bilo kršitev javnega reda in miru, nekaj manj pa tudi prometnih nesreč. Kriminaliteta upada Na Policijski postaji Velenje so lani obravnavali 913 kaznivih dejanj, kar je 17 odstotkov manj kot leta 2014 (1.009). Število kaznivih dejanj se konstantno znižuje že od leta 2011, ko so jih obravnavali preko 1.300, leto za tem 1.250, potem 1.110, lani pa že manj kot 1.000. go lastna dejavnost policije. Ta pa je bila v zadnjih treh mesecih lanskega leta okrnjena, ker ni bilo na voljo dovolj kadrov. Mi-grantsko krizo so kolegom na terenu, pri varovanju državne meje, namreč pomagali reševati tudi tukajšnji policisti. Zloraba drog se je na območju v pristojnosti Policijske postaje Velenje končala tudi tragično. Ena oseba je zaradi predozi-ranja umrla. »Za en primer pa preiskava še poteka, ker smo po zbranih obvestilih prišli do ugo tovitve, da bi bil lahko vzrok smrti tudi prekomerno uživanje drog.« > Ena oseba je zaradi predoziranja umrla Preiskanih je bilo 60 odstotkov kaznivih dejanj, največ v zadnjih petih letih (leta 2014 - 58 odstotkov, leta 2013 - 53, 2012 54, 2011 - 56). Znotraj kriminalitete je izstopala premoženjska (439), kamor sodijo vlomi, tatvine, ropi, roparske tatvine ... »Raziskali smo jih 37 odstotkov, leto pred tem 26 odstotkov. Gre za kazniva dejanja, ki jih je najtežje raziskovati in tudi najštevilčnejša so,« pravi komandir Policijske postaje Velenje Boštjan Debelak. Ocenjuje, da so storilci kaznivih dejanj lani povzročili za 1.384.000 evrov premoženjske škode, leto prej 2.442.000 evrov. »Z gospodarskimi kaznivimi dejanji, tudi ta so v upadu, je bilo lani povzročene za 480.000 evrov škode, predlani za 1.354.000 evrov. Največji delež kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete pa je še vedno povezanih s kršitvami temeljnih pravic delavcev,« pra- Velik porast prijav pogrešanih oseb V zadnjem času se zelo pogosto v medijih pojavljajo objave z opisi in fotografijami oseb, ki so odšle v neznano. Policija kot pogrešano osebo obravnava osebo, ki je iz znanih ali neznanih vzrokov odsotna iz določenega okolja, o čemer je policija obveščena oziroma to sama ugotovi, za izsleditev pa je izvedla tudi določene ukrepe. »Na območju pristojnosti tukaj šnje Policijske postaje smo imeli lani velik porast prijav pogrešanih oseb. Iskali smo jih osem, leto pred tem dve. Vseh osem oseb je bilo najdenih.« Žal ne vseh živih. Veliko truda in aktivnosti so la-rii vložili v iskanj e pogrešanega > uporabi. Tudi posledice so bile relativno blage. Pri petih kršiteljih so se kazale v obliki vidnih znakov uporabe. Lanska žrtev prometa motorist V lanskem letu se je na območju v pristojnosti Policijske postaje Velenje zgodilo 265 prometnih nesreč, kar je pet odstotkov manj kot v letu pred tem in bistveno manj kot leta 2012, ko se jih je zgodilo 420. Žal pa so velenjske ceste lani terjale tudi smrtno žrtev. Smrtno se je ponesrečil motorist, 183 oseb seje lažje, 24 oseb pa huje poškodovalo. Precej visok pa je delež tistih, ki s kraja nesreče pobegnejo, kar 51 ih je bilo lani, čeprav se pobeg običajno ne izide. Policisti so 42 pobegov že raziskali, druge še preiskujejo. Pri 27 povzročiteljih prometnih nesreč (11,3 odstotka) je bilo ugotovljeno, da so vozili vinjeni, večina teh nesreč seje končala s telesnimi poškodbami udeleženih. Velik porast pogrešanih oseb. Vse so našli. Komandir Policijske postaje Velenje Boštjan Debelak je bil tudi gost Radia Velen je. V zvezi s kaznivimi dejanji s področja prepovedanih drog so lani ovadili 20 oseb, v Velenju pa odkrili laboratorij za gojenje indijske konoplje. Največkrat so zasegli konopljo oziroma marihuano, med zaseženo drogo pa so bili tudi amfe-tamini, heroin in kokain. Za petino manj kršitev javnega reda in miru Velenjski policisti so lani zabeležili 590 kršitev predpisov s področja javnega reda in miru, kar je za petino manj kot leta 2014 avstrijskega državljana v Smre-kovškem pogorju. Iskali so ga več mesecev, njegovo truplo je bilo najdeno nad Mozirjem. Zelo odmevno pa je bilo iskanje otroka na območju Velenja. K sreči se je po nekaj urah vse srečno končalo, otrok je bil doma. > > Prisilna sredstva, ki so jih uporabili lani, so najmilejša prisilna sredstva vi. Takih kaznivih dejanj je bilo lani 77, sledile so jim poslovne goljufije (20). Najvišja preiskanost, in to 89-odstotno, imajo kazniva dejanja zoper življenje in telo. Z lahko telesno poškodbo se jih je končalo 28 (leto pred tem 37), s hudo telesno poškodbo 3 (leto prej 2), ena oseba pa je izgubila življenje. Ne se slepiti, da je droge manj! Lani so obravnavali 33 kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, kar je 10 manj kot leto pred tem, in 54 prekrškov, leto pred tem 87. »A ne se slepiti, da je droge manj,« opozarja komandir. Pri odkrivanju teh kaznivih dejanj in prekrškov ima veliko vlo- (736). Največji padec je bil ugotovljen pri kršitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru, 398, kar je za skoraj četrtino manj kot leta 2014. Največkrat so posredovali zaradi prekrškov izzivanja ali spodbujanja k pretepu (105), prepiranju in vpitju ter nedostojnem vedenju na javnem kraju (67), pa tudi zaradi prekrškov neupoštevanja uredb uradne osebe (42), kjer je prišlo predvsem do kršitev prepovedi približevanja, ki so ga izrekli zaradi nasilja v družini. »Glede na kraj, kjer so se kršitve dogajale, beležimo zlasti velik upad kršitev v stanovanjih. Lani smo jih obravnavali 109, leto pred tem 172. Razveseljivo je tudi da je bilo lani manj kršitev tudi v gostinskih objektih.« Včasih je potreben trd prijem Tukajšnji policisti so prisilna sredstva lani uporabili v 49 primerih zoper 52 kršiteljev in uporabili pa 95 prisilnih sredstev. Največkrat sredstva za vezanje in vklepanje (53), za telesno silo (41 primerov), v enem primeru pa so uporabili sredstvo za prisilno ustavljanje motornih vozil. Prisilna sredstva, ki so jih uporabili lani, so najmilejša prisilna sredstva, ki jih policist lahko Sto trije brez vozniškega Velenjski policisti so v lanskem letu odredili 3.708 preizkusov alkoholiziranosti, 15 strokovnih pregledov zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola in 4 zaradi suma vožnje pod vplivom mamil. Test je bil pri 182 voznikih pozitiven. Ukrepi: pridržali so 5 voznikov, 103 voznikom je bilo na kraju odvzeto vozniško dovoljenje in zoper njih podan obdolžilni predlog sodnikom za prekrške. Zaradi prekrškov, povezanih s cestnoprometno varnostjo, so 61 večkratnim kršiteljem predpisov vozila zasegli. Lani je s kraja nesreč pobegnilo 51 kršiteljev Letošnje prioritete Cilji, ki si jih bodo zadali letos, se bistveno ne razlikujejo od tistih pred tem: čim boljša preiskanost kaznivih dejanj, tudi premoženjske kriminalitete, odkriti čim več kaznivih dejanj in kršitev pri zlorabi prepovedanih drog in s svojimi ukrepi prispevati k temu, da se število in posledice prometnih nesreč še zmanjšajo. »Ali drugače, da čim več voznikov, ki ne sodijo na cesto, spravimo z nje prej, preden pride do posledic.« Na področju splošnih policijskih nalog, zakona o varstvu javnega reda in miru, pa bodo posebno pozornost namenili medvr-stniškemu nasilju. »Čeprav na našem območju ta problematika ne izstopa, bomo pozorni tudi na te pojave.« Oven od 21. 3. do 20. 4. Očitno ste si nabrali veliko nove energije, dodatno pa boste dobili tudi zato, ker se nečesa v bližnji prihodnosti veselite kot majhen otrok. Prav nič vam ne bo v naslednjih dneh težko narediti. Celo godilo vam bo, če boste močno zaposleni in vam bodo dnevi, kar polzeli skozi prste. Tudi zato, ker morate še premleti in preboleti neko zelo osebno izgubo, s katero se ne želite veliko ukvarjati. Če se bo le dalo, jo boste odmislili, z njo pa tudi občutek krivde, ki vas bo glodal še nekaj dni. Kot kaže, bo tudi to minilo prej kot v tednu dni. S partnerjem se bosta po dolgem času in kar nekaj tihih dnevih spet precej pogovarjala. Ob tem bosta spoznavala, koliko si pravzaprav pomenita. Četudi med vam ni več nore zaljubljenosti, se imata iskreno rada. Tisti, ki ste sami, pa si boste s pomladjo spet želeli prihodnost deliti z osebo, ki bi vam mešala glavo. Bik od 21. 4. do 21. 5. Res si niste mogli želeti lepšega in boljšega prvega dela aprila, kot bo letošnji. Sedaj že veste, da so vse vaše skrbi za neko vam ljubo osebo že preteklost. Lahko bi si oddahnili in pozabili. Pa ne boste, saj ne morete iz svoje kože. Še nekaj dni se zato še ne boste čisto umirili. Tokrat se boste morali res potruditi, da najdete duševni mir in da se rešite pretiranega strahu pred prihodnostjo. Kar se zdravja tiče, vam bo počutje delalo kar nekaj skrbi. Bolečina nikoli ni čisto brez zveze. Zato je ne jemljite zlahka. Če ne bo minilo in če vas bo preveč skrbelo, le obiščite zdravnika. Sicer pa se boste v teh dneh spet predali sanjarjenju. Saj bi lahko bilo lepo, občutek vas ne vara. A kaj, ko vas bo preveč strah narediti prvi korak. Nasprotno stran pa verjetno tudi. Očitno še ni pravi čas. Za tiste, ki boste v teh dneh daleč od doma, se začenja odlično obdobje leta. Dvojčka od 22. 5. do 21. 6. Sploh ne boste več vedeli, kaj si želite. Na videz vam bo vse šlo kot po maslu, srečni pa ne boste. Pravzaprav boste zelo nemirni. Tudi zato, ker se vse preveč spuščate v razmišljanja, ki žal ne morejo obroditi veliko dobrega. Če boste znali razmišljati bolj pozitivno, bo že v kratkem vse veliko lepše. Vsaj poskusite, saj veste, kako pomembno je dobro počutje. V dobro voljo vas bodo spravljali ljudje, ki jih boste v svojo bližino spustili po zelo dolgem času. Smejali se boste tudi šalam, ki se vam še pred kratkim ne bi zdele smešne. To je znak, da vam vendarle gre na bolje. Ne boste pa se še znali veseliti majhnih stvari v življenju. Velikih skrbi je še nekaj in te vam meglijo pogled. Med njimi bodo v teh dneh največje finančne. Kakorkoli boste računali, se ne bo izšlo. Zadolževanje v teh časih ni najboljša rešitev. Če bo nujna, se boste morali vdati. Če se ne boste, lahko izgubite preveč. Pa ne le vi. Rak od 22. 6. do 22. 7. Zadnji dnevi niso bili najbolj prijetni. Predvsem zato, ker res niste mogli biti mirni, saj se pripravljate na velik dogodek. Ker se bo vse izteklo tako kot bi si lahko želeli le v sanjah, se boste od sobote dalje veliko smejali. Zdelo se vam bo, da je življenje resnično prijazno do vas. Takšno tudi bo, vse do konca aprila. Če si boste vmes privoščili vsaj kakšen izlet, ki vas bo popeljal od doma, bo počutje še boljše. Večkrat morate poskrbeti zato, da vaši dnevi ne bodo več tako enolični in dolgočasni. Adrenalin po žilah vam bo pognala tudi oseba, ki je zadnje čase več v vaši družbi. Ne poznate je dolgo, pa se vam vseeno zdi, da ste v njej našli sorodno dušo. V soboto bo veselo prav zaradi nje. Slabe vesti nimate več, ker veste, da nič ne delate narobe. Vseeno pa vas bo malo strah, kako bodo na vašo novo zvezo gledali sorodniki in prijatelji. A vaša sreča je bolj pomembna kot njihovo mnenje. Tega nikar ne pozabite. Lev od 23. 7. do 23. 8. Zvezde vas bodo v naslednjih dneh resnično razvajale. Lahko rečemo, da vstopate v eno najlepših obdobij letošnjega leta, ki bo k sreči trajalo kar nekaj časa. Tudi zato, ker boste uspeli obračunati s preteklostjo in razrešiti neke družinske zamere, ki se vlečejo vse predolgo, bo z vaših ramen padlo veliko breme. Čepravvas bodo vodili le dobri nameni, pa sežal lahko zgodi, da boste na koncu vi izpadli grešni kozel. Zato krepko premislite, kako daleč ste pripravljeni iti in kaj vse ste za ohranitev neke tuje zveze pripravljeni storiti. Uspeli boste obnoviti zaloge energije, pomagala pa vam bosta gibanje v naravi in dobra družba. Sploh slednja vam bo res pisana na kožo. Stari prijatelji, ki ste jih že skoraj pozabili, bodo spet aktiven del vašega življenja. Šele sedaj boste spoznali, kako močno ste jih pogrešali. Finance? Končno bo stanje na računu dobro. TO Deviea od 24. 8. do 22. 9. Novica, ki je ne boste pričakovali, bo do vas prišla ob koncu tega tedna. Tokrat ne boste odlašali. Takoj boste začeli z akcijo in se lotili nekaterih slabih razvad, ki bi se jih radi znebili, saj se boste dobesedno prestrašili. Ja, povezana je z vašim zdravjem. Doslej ste se slepili, da vaš življenjski slog ni tako slab, da bi škodili sami sebi. Sedaj boste spoznali, da seje čas, v katerem vam je telo še odpuščalo grehe, mimo. Ne bo lahko, bo pa nujno. In kar je nujno, je treba izpeljati. Začnite takoj, vse prevečkrat doslej je vse padlo v vodo, ker ste prelagali na jutri. Bodite trmasti in odločni. Tokrat se bo res splačalo, saj je vaše telo največ, kar imate. Če pa boste videli, da brez strokovne pomoči ne bo šlo, ne oklevajte in jo poiščite. Četudi ta ne bo poceni. Tudi čas, ki ga imate vedno premalo, si boste morali znati vzeti. Tega imate točno toliko, kot si ga vzamete. Partner vas bo podpiral, zato ne boste imeli slabe vesti. Tehtnica od 23. 9. do 23. 10. Že zdavnaj ste se naučili, da v življenju nikoli ne smete čakati na druge. Spet boste sami tisti, ki boste poskrbeli, da se boste imeli lepo. Prav nič več ne boste zaskrbljeni, kar se vaše prihodnosti tiče. Dobro veste, da ste poskrbeli zanjo. Sedaj je čas, da poskrbite še zase. S pomladjo se boste namreč spet zavedali, kako pomembno je vse, kar naredite sami zase. In v teh dneh boste naredili veliko. Spočili si boste, razmislili, počistili z zamerami in gledali le še naprej. Pri tem vam bo partner v veliko pomoč. Spet boste ugotavljali, kakšno srečo imate, ker vas obkrožajo ljudje, ki vas imajo resnično radi. Dobro bo, če še naprej ostanete zvesti svojim občutkom in svojim sposobnostim, ki jih odlično poznate. Sploh, ker vas do konca aprila čaka še nekaj poslovnih preizkusov, ki ne bodo lahki. Čeprav se vam zdi, da ste nanje pripravljeni, se zna zgoditi, da vas bo kakšen vrgel iz tira. A le za kratek čas. 1Tb» Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. V teh dneh boste kar precej pogrešali družbo, saj bodo številni od vam dragih oseb drugje kot vi. Morda je to priložnost, da se dobite s tistimi, za katere si sicer ne znate vzeti časa. Sploh, če boste pogrešali družbo. Lahko pa višek časa izkoristite tudi zato, da pospravite po omarah in opravite temeljito spomladansko čiščenje doma. Boste videli, kako dobro se boste počutili, ko boste to naredili. Pri tem boste obudili še številne spomine na preteklost in se krepko zavedli, kako hitro minevajo leta. Življenju ne pustite več, da vam polzi skozi prste, zato boste tudi v teh dneh sprejeli odločitev, ki bo povezana s prihodnostjo. Partnerju ne bo najbolj všeč, a vam ne bo nasprotoval. Sploh, ker si tudi on želi, da ste srečni. V službi pazite, kaj govorite, pa tudi, kaj počnete. Nekdo od nadrejenih vas že nekaj časa pozorno opazuje, saj ima pri vašem delu osebne interese. Zaščitite se, saj njegovi nameni niso dobri. Zdravje bo še naprej občutljivo, zato pazite nase. U\ Strelec od 23. 11. do 22. 12. Čas je, da začnete intenzivno delati na tem, da se vam uresniči največja želja letošnjega leta. Da se vam bo, ne bo dovolj le nekajdnevna aktivnost, poskrbeti boste morali, da vsaj dva meseca živite drugače kot ste doslej. Vse kaže, da ste že na dobri poti, saj ste znani po tem, da naredite, kar obljubite. Tudi pri sebi ne popuščate, vaša trma pa bo v tem primeru zelo pozitivna. Dogodki naslednjih dni bodo poskrbeli, da se bosta s partnerjem spet zbližala. Oba bosta spoznala, kje sta v preteklosti delala največje napake. Veliko več kot v prvi tretjini leta bosta sama, zato bodo tudi vajini načrti bolj intimni. Tu in tam bo še počilo, saj vajina pogleda na prihodnost nista enaka. Oba sta trmasta, malo tudi naveličana, včasih pa se je dobro spustiti iz oblakov na trda tla. Četudi je lahko pristanek precej boleč. Žal tokrat bo. Kar boste v vašo zvezo vložili v teh dneh, se bo obrestovalo še nekaj mesecev. T- Kozorog od 23. 11. do 22. 12. Še nekaj lepih, brezskrbnih pomladnih dni je pred vami. Taki bodo tudi zato, ker ste se odločili za krepko spremembo vašega življenja, pri odločitvi pa boste tokrat res vztrajali. Nihče vas ne bo mogel prepričati, da skrenite iz začrtane poti. Čeprav veste, da vas v naslednjih tednih čaka veliko dela, ga boste opravljali z velikim zadovoljstvom. Edina težava bo, da vam bo primanjkovalo energije. Letos boste tudi vi med tistimi, ki boste čutili pomladansko utrujenost. Ta bo posledica obilice dela v zimskih mesecih, zato lahko rečemo, da prihaja za vami. A hujših težav z zdravjem ne boste imeli. Tudi na ljubezenskem področju so vam zvezde še naprej naklonjene. Partner vas bo potreboval in vi boste tukaj zanj. Uresničili mu boste številne želje. To bo znal ceniti. Vrnil vam bo že kmalu, saj se zna vajina situacija kmalu obrniti. Trenutno vas potrebuje bolj kot vi njega. Vodnar od 21. 1. do 18. 2. Zmedeni boste. Tudi zato ne boste znali razmišljati pozitivno, saj se v vašem življenju zadnje čase slabe novice kar kopičijo. Manjša skrb, povezana z vašim zdravjem, bo kmalu odpadla. To bo vaša prva majhna zmaga. Slabše bo na poslovnem področju, kjer se vam, kot kaže, obeta vihar. In nekaj zelo težkih tednov. Še nekaj časa ne boste natančno vedeli, kaj se dogaja. Tudi zato vas bo prihodnost močno skrbela. Če boste znali to, kar se vam dogaja, vzeti kot izziv, ne bo tako hudo. Lahko se celo zgodi, da boste za svojo prihodnost poskrbeli bolje kot bi, če se ne bi v vašo prihodnost vpletla usoda. Ta ima sicer svoje obraze, a prednost je v tem, da se jih boste vse manj bali. Sledilo bo spoznanje, da je sedaj veliko v vaših rokah. Pri tem boste potrebovali tudi podporo domačih. Partner ne bo okleval, podprl vas bo, kolikor bo lahko. Tudi nekdo od bližnjih sorodnikov vam bo v veliko pomoč. Čisto nesebično, kar boste znali ceniti. Ribi od 19. 2. do 20. 3. V preteklih tednih ste že spoznali, kako pomembno je zdravje in dobro počutje, saj je, če imate tega, vse ostalo v življenju veliko lažje. Žal pa bo splet dogodkov takšen, da boste morali malo pozabiti na svoje počutje in stisniti zobe. Poslovna situacija bo od vas zahtevala polno angažiranost. Prav nič ne boste smeli oklevati in popuščati. Veliko boste razmišljali in se ob tem spraševali, ali so vaši strahovi upravičeni. Odgovora v tem tednu zagotovo še ne boste dobili, boste pa zato toliko bolj previdni. Sploh pri obljubah. Bojite se namreč, da jih zaradi spleta okoliščin ne boste mogli uresničiti. Ker radi to, kar obljubite, tudi izpeljete, boste zelo zadržani. Zaupali boste redkim. Z razlogom. Spoznali ste namreč, da takrat, ko začne teči voda v grlo, vsak poskrbi zase, na skupno dobro pa hitro pozabi. Bodite tudi vi takšni. Na prvo mesto postavite sebe. Ne bo vam lahko, bo pa nujno. ■ ~r Četrtek, 7. aprila Naš čas, 7. 4. 2016, barve: CM K, stran 20 TV SPORED »«WAS 7. aprila 2016 Petek, 8. aprila Sobota, 9. aprila Nedelja, 10. aprila Ponedeljek, 11. aprila Torek, 12. aprila Sreda, 13. aprila tvsloT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Taksi, kviz z Jožetom Turbulenca: Je avtizem ozdravljiv? Po travnikih ... s Stanetom Sušnikom, dok. odd. Dnevnik, vreme, šport Mednarodna obzorja Slovenci v Italiji Poročila Težišče, tv Lendava Jani Nani, ris. V boju s časom (II.), 6/13 Profil Poročila ob petih Ugriznimo znanost: Videti nevidni svet Novice Na naši zemlji: Vukovci Zajček Belko, ris. Poldi, ris. Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, vreme, šport Tarča Globus Prava ideja: Dejan Roljič Odmevi, šport, vreme Osmi dan Sveto in svet: Ko daruješ sebe Ugriznimo znanost: Videti nevidni svet Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. 05.45 05.50 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 15.45 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.10 18.25 18.55 19.00 20.00 20.55 21.25 22.00 23.05 23.40 00.35 01.00 01.25 01.50 02.45 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Kioka, ris. 07.05 Vse o Rozi, ris. 07.15 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.30 Maks in Rubi, ris. 07.35 Roli Poli Oli, ris. 07.45 Medvedek, ris. 07.55 Kajetan in Plavi lisjak, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Travnik 08.45 Točka, glasb. odd. 10.05 Na lepše 10.50 Kino Fokus 11.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 15.25 Alpe, Donava, Jadran 16.05 Čas za Manco Košir 17.00 Halo TV 17.55 Vem!, kviz 18.25 10 domačih 18.55 Pajkec Piko, ris. 19.00 Simfonorije, ris. 19.05 Male sive celice, kviz 20.00 Avtomobilnost 20.30 Živetiza strast, dok. odd. 21.30 Revival, češki film 23.25 Poskusi na ljudeh, dok. odd. 01.00 Točka, glasb. odd. 01.45 Halo TV 02.40 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. 05.55 Kultura 05.45 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Taksi, kviz z Jožetom 11.40 Ugriznimo znanost: Videti nevidni svet 12.20 Drevesa pripovedujejo: Lipa 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča 14.25 Globus 15.00 Poročila, vreme, šport 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Olivija, ris. 15.50 Studio kriškraš: V televizijskem studiu 16.30 Duhovni utrip 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Kioka, ris. 18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenska polka in valček 2016 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Tri barve - modra, film 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, ponov. 02.10 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Kioka, ris. 07.05 Vse o Rozi, ris. 07.15 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.30 Maks in Rubi, ris. 07.35 Roli Poli Oli, ris. 07.45 Medvedek, ris. 07.55 Kajetan in Plavi lisjak, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Hrček Miha, ris. 08.10 Vetrnica: Lars vozi svoj avto 08.15 Zgodbe iz školjke: Očarljivi Amsterdam 08.30 Dvorišče, anim. film 09.30 Točka, glasb. odd. 10.45 Na obisku: Bilje na Goriškem 11.30 Halo TV 12.25 Dobro jutro 14.50 Posebna ponudba 15.50 Dober dan 16.50 Rokomet: kvalif. za OI 2016, Španija : Slovenija, prenos iz Malmoeja 18.50 A veš, koliko te imam rad, ris. 19.00 Bacek Jon, ris. 19.10 Neli in Cezar, ris. 19.15 Firbcologi 19.40 Infodrom 20.00 Prepovedano območje, franc. film 21.30 TV arhiv, dok. odd. 22.25 Polnočni klub: Orožje da ali ne 23.35 Točka, glasb. odd. 00.25 Zabavni kanal 04.30 Rokomet, kvalif. za OI 2016, Španija : Slovenija, posn. 06.10 Točka, glasb. odd. pop pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Čebelica Maja, ris. 07.30 Smrkci, ris. 08.00 Lena Lučka, ris. 08.10 Tv prodaja 08.25 Italijanska nevesta, nan. 09.20 Tv prodaja 09.50 Komisar Rex, nan. 10.50 Tv prodaja 11.05 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.05 Tv prodaja 12.20 Moja mama kuha bolje! 13.25 Usodno vino, nan. 14.30 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.30 Italijanska nevesta, nan. 16.30 24ur popoldne 16.50 Komisar Rex, nan. 17.55 Moja mama kuha bolje! 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 MasterChef Slovenija 22.20 24urzvečer 22.55 Na kraju zločina, nan. 23.50 Kosti, nan. 00.45 Buden, nan. 01.35 24ur zvečer, ponov. 02.10 Zvoki noči 08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.15 12.20 17.10 17.25 17.30 18.00 18.40 18.45 18.50 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25 Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pop corn:Lačni Franz Kuhinjica Prodajno TV okno Videospotdneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Strokovnjak svetuje: Kajenje Otroški program Regionalne novice 2 Videospotdneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža: ans. Zarja, Jodlar Lojz Regionalne novice 3 Migaj raje z nami Iz oddaje Dobro jutro Videospotdneva Videostrani, obvestila 06.00 24ur 07.00 Čebelica Maja, ris. 07.30 Smrkci, ris. 08.00 Lena Lučka, ris. 08.10 Tv prodaja 08.25 Italijanska nevesta, nan. 09.20 Tv prodaja 09.50 Komisar Rex, nan. 10.50 Tv prodaja 11.05 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.05 Tv prodaja 12.20 Moja mama kuha bolje! 13.25 Usodno vino, nan. 14.30 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.30 Italijanska nevesta, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Komisar Rex, nan. 17.55 Moja maja kuha bolje! 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Bitka parov 21.30 24ur zvečer 22.05 Eurojackpot 22.10 Spletni trikotnik, am. film 23.55 Prevara, am. film 02.00 24ur zvečer, ponov. 02.35 Zvoki noči 08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.20 12.35 12.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.55 20.00 21.00 21.05 22.35 00.05 00.10 06.00 Kultura 06.00 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Reševalci 07.15 Čebelica Maja, ris. nan. 07.40 Biba se giba, ris. nan. 08.05 Studio kriškraš: Laboratorij 08.25 Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke 08.45 Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 20/26 09.05 Male sive celic, kviz 09.50 Ribica izpolni željo, igrani film 10.05 Infodrom 10.20 Kdo si pa ti?, 10/10 11.00 Tv arhiv 11.55 Tednik 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu, svet. odd. 14.35 Ambienti 15.20 Nevidni spomeniki, dok. odd. 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba 18.00 Z vrta na mizo 18.30 Ozare 18.40 Zu, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Vse je mogoče 21.35 Pogrešana, 1/8 22.30 Poročila, vreme, šport 23.05 Slepe stene, film 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, ponov. 02.05 Info-kanal TV SLO T 07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan 10.00 Vitanje v vesolju, dok. film 10.55 Na lepše 11.40 10 domačih 12.30 Slovenija danes 14.00 Gimnastika, sp, prenos iz Ljubljane 17.00 Vlado Kreslin - Moji dnevi, koncert, 2. del 18.20 Rokomet, kvalif. za OI 2016, Švedska : Slovenija, prenos iz Malmoeja 20.15 Bettie gre, franc. film 22.10 Zvezdana 22.50 Neverjetni Jonathan Goodwin, 5/5 23.35 Bleščica, odd. o modi 00.10 Aritmija, ponov. 00.40 Aritmični koncert: Brenci banda 01.45 Zabavni kanal 02.45 Športni posnetki sledi Gimnastika, sp, posnet. 03.45 Rokomet, kvalif. za OI 2016, Švedska : Slovenija, posn. 05.25 10 domačih 05.55 Polnočni klub: Orožje da ali ne pop 24ur Oto čira čara Chuck in prijatelji, ris. Zebra Zigbi, ris. Tačke na patrulji, ris. Trgovinica za živali, ris. Gospodična Žuža, ris. Wendy, ris. Lego Star Wars, ris. Transformerji, ris. Tv prodaja Lassie: Velika avantura, am. film Čista hiša, am. ser. Tv prodaja Znan obraz ima svoj glas Nevestina izbira, am. film Takle mamo, nan. 24ur vreme 24ur Svetovna vojna, am. film Hannibal, am. film Paranormalno 3, am. film Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.25 07.40 08.05 08.30 08.35 09.05 09.30 09.55 10.10 12.10 13.10 13.25 16.25 18.10 18.55 18.58 20.00 22.15 00.45 02.25 Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža: ans. Zarja, Jodlar Lojz Strokovnjak svetuje: Kajenje Prodajno TV okno Videospotdneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Videospotdneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: Jordanija Regionalne novice 3 Srečno, fantje! jubilejni koncert ob 45-letnici ŠFD KOLEDA Velenje Iz oddaje Dobro jutro Videospotdneva Videostrani, obvestila 08.40 08.55 09.00 09.40 10.00 11.15 11.20 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 21.10 22.40 00.30 00.35 Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš Ustvarjalne iskrice (155) Vesoljček Ptuj 2015, posnetek 2. dela festivala Videospot dneva Videostrani, obvestila Videostrani, obvestila Mladi za Veleje, Naj prostovoljec v MOV v 2016 Dotiki gora: Izvir reke Pake Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2379. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Koncert ans. Biseri, 1. del Jutranji pogovori Javna razprava o javnem interesu na področju medijev, posnetek iz Velenja Videospot dneva Videostrani, obvestila 07.00 Živ žav sledi Emilija, ris. 07.05 Zajček Belko, ris. 07.10 Ozi bu, ris. 07.15 Poldi, ris. 07.20 A veš, koliko te imam rad, ris. 07.30 Timi gre, ris. 07.40 Kioka, ris. 07.45 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.55 Prihaja Nodi, ris. 08.10 Sara in Raček, ris. 08.15 Medo in Mica, ris. 08.20 A veš, koliko te imam rad, ris. 08.30 Muk, ris. 08.45 Zu, ris. 08.55 Frančkov Fonzek, ris. 09.10 Knjiga o džungli, ris. 09.20 Moj prijatelj Zajec, nan. 09.40 Pujsa Pepa, ris. 09.45 Biba se giba, ris. nan. 10.10 Pika Nogavička, ris. nan. 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenska polka in valček 2016 15.15 Naj živi junak, am. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Muk, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Broadchurch (II), 4/8 20.50 Intervju 21.45 Poročila, šport, vreme 22.10 Slika, ki je ni, dok. odd. 23.50 Lov (I.), 2/3 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov. 02.45 Info-kanal 05.55 06.10 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.05 10.00 10.08 10.15 10.40 11.10 11.50 12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 15.45 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.15 18.25 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40 00.55 01.20 Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Z vrta na mizo 10 domačih Taksi, kviz z Jožetom NaGlas! Žuželke, dok. odd. Dnevnik, vreme, šport Sveto in svet: Ko daruješ sebe Osmi dan Poročila Dober dan, Koroška Pujsa Pepa, ris. Čebelica Maja, ris. nan. Točka preloma, gospod. odd. Poročila, šport, vreme Razred zase: Kdo je kriv? Novice eRTeVe Pavle, ris. Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Platforma: Prostorska kultura Glasbeni večer: Zaključni večer slov. izbora za Evrovizijske mlade glasbenike 2016 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik 05.40 Kultura 05.45 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Taksi, kviz z Jožetom 11.40 Obzorja duha 12.15 Ribniki, dok. odd. 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city 14.20 Kaj govoriš?=So vakeres? 15.00 Poročila 15.10 Potepanja, tv Lendava 15.35 Muk, ris. 15.50 Srečo kuha Cmok, ponov. 16.25 Profil: Aksinja Kermauner 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Biotopi: Dvoživke, dok. odd. 17.55 Novice 18.00 Utrinek, izob. odd. 18.05 Muk, ris. 18.10 A veš, koliko te imam rad, ris. 18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Anno Domini, 4/12 20.55 Krištof Zupet: Slikar, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Danilo Skomina, pogov. odd. 01.30 Profil: Aksinja Kermauner 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Dnevnik, ponov. 03.15 Info-kanal O 02.15 Info-kanal _ TVSLOr TVSLOr 06.00 Otroški kanal 07.10 Duhovni utrip 07.30 Koroška poje 2015 08.10 17. mednarodni festival ustnih harmonik, 2/2 08.50 Gal v galeriji, glasb. pravljica 09.30 Posebna ponudba 10.30 Slovenija danes 11.00 Zaljubljeni v življenje 12.05 Zgodba izza obrazov, 3/3 13.00 Magazin Fifa - Pot v Rusijo 13.25 Pot na EP 2016, odd. o nogometu 14.00 Gimnastika, sp, prenos iz Ljubljane 16.50 Zvezdana 17.30 Ambienti 18.00 Avtomobilnost 18.35 Rokomet, kvalif. za OI 2016, Slovenija : Iran, prenos iz Malmoeja 20.20 Žrebanje Lota 19.55 Umet. drsanje, sp, revija, prenos iz Bostona 20.30 V divjiniz Benom Foglom, 3/4 21.15 Kraj zločina, 2/3 22.45 Vse je mogoče, ponov. 00.15 Vikend paket, ponov. 01.25 Športni posnetki sledi Odbojka, liga prvakinj, finale, posn. 03.40 Rokomet, kvalif. za OI 2016, Slovenija : Iran, posn. 04.55 Aritmični koncert - Brenči banda pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 OTO čira čara 07.01 Chuck in prijatelji, ris. 07.25 Zebre Zigbi, ris. 07.40 Tačke na patrulji, ris. 08.05 Trgovinica za živali, ris. 08.35 Wendy, ris. 09.05 Lego Star Wars, ris. 09.30 Transformerji, ris. 09.55 Ninja želve, ris. 10.25 Tv prodaja 10.40 Lassie: Odštevanje, am. film 12.05 Vrhunske usluge na Beverly Hillsu, am. ser. 12.35 Tv prodaja 12.50 Ozadje umora, am. film 14.30 Neskončni božič, am. film 16.15 Bitka parov 17.45 Vrtičkanje 18.20 Polona ga žge 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Znan obraz ima svoj glas 23.00 Tisoč besed, am. film 00.50 Ne meč'te se stran, am. film 02.45 Zvoki noči 06.00 Otroški kanal 07.00 Kioka, ris. 07.05 Vse o Rozi, ris. 07.15 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.30 Maks in Rubi, ris. 07.35 Roli Poli Oli, ris. 07.45 Medvedek, ris. 07.55 Kajetan in Plavi lisjak, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Pinka Polonka 08.10 Zgodbe iz školjke: Potem po Egiptu 08.45 Točka, glasb. odd. 10.00 Ženska, 2. del, dok. film 11.10 Duhovni utrip 11.30 Dobro jutro 14.00 Polnočni klub: Orožje da ali ne 15.30 Ljudje in zemlja 16.20 Avtomobilnost 17.00 Halo TV 17.55 Vem!, kviz 18.25 To bo moj poklic: Dimnikar, 1. del 18.50 A veš, koliko te imam rad, ris. 19.00 Bacek Jon, ris. 19.05 Neli in Cezar, ris. 19.15 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. 19.20 Timi gre, ris. 19.30 Jani Nani: Tiskanje z mehurčki, ris. 19.35 Ribica izpolni željo, igrani film 20.00 Zakon srca, 12/14 20.45 Skrivnosti Brokenwooda (II.), 2/4 22.15 Kultura ponarejanja, dok. odd. 23.10 Spomini, pogov. odd. 00.00 Halo TV 01.00 Točka, glasb. odd. 01.45 Zabavni kanal 05.05 Točka, glasb, odd 06.00 Otroški kanal 07.00 Kioka, ris. 07.05 Vse o Rozi, ris. 07.15 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.30 Maks in Rubi, ris. 07.35 Roli Poli Oli, ris. 07.45 Medvedek, ris. 07.55 Kajetan in Plavi lisjak, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Vetrnica: Nastop, ponov. 08.10 Zgodbe iz školjke: Reševalci 09.00 Točka, glasb. odd. 10.15 Tv arhiv 11.05 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.10 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. 16.00 Dober dan 17.00 Halo TV 17.50 Vem!, kviz, ponov. 18.20 To bo moj poklic: Dimnikar, 2. del 18.45 A veš, koliko te imam rad, ris. 19.00 Bacek Jon, ris. 19.05 Neli in Cezar, ris. 19.15 Palček Smuk, ris. 19.20 Timi gre, ris. 19.30 Studio kriškraš: Laboratorij 20.00 Prava cena banan, dok. odd. 20.45 Neverjetni Jonathan Goodwin, 5/5 21.35 Na poljih Flandrije, 10/10 22.40 Ambienti, ponov. 23.10 Zborovski večer, 25. letnica Zbora Slovenske filharmonije 00.10 Točka, glasb. odd. 00.55 Halo TV 01.50 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. 05.40 Kultura 05.45 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Taksi, kviz z Jožetom 11.40 Platforma: Prostorska kultura 12.25 Po travnikih ... s Stanetom Sušnikom: 3 U 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Intervju 14.15 Prava ideja: Dejan Roljič 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Profil: Sanja Neškovič Peršin 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Imenje 18.05 Sara in Raček, ris. 18.15 Medo in Mica, ris. 18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Berlin 1936, nem. film 21.40 Kino Fokus 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Vzhodnoberlinska saga (III.), 1/6 00.00 Turbulenca 00.25 Profil: Sanja Neškovič Peršin 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, ponov. 02.10 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Kioka, ris. 07.05 Vse o Rozi, ris. 07.15 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.30 Maks in Rubi, ris. 07.35 Roli Poli Oli, ris. 07.45 Medvedek, ris. 07.55 Iz življenja družine Hrastkovih, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Vetrnica: Majhen kot miška 08.10 Zgodbe iz školjke: Juvi 08.20 Zgodbe iz školjke: Nazaj in naprej 08.50 Točka, glasb. odd. 10.05 10 domačih 10.55 eRTeVe 11.10 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.30 Vikend paket 16.00 Dober dan 17.00 Halo TV 17.55 Nogomet, pokal Slovenije, Celje : Domžale, polfinale, 1. tekma, prenos iz Celja 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Košarka, liga Nova Kbm za prvaka, Krka : Union Olimpija, 5. kolo, prenos iz Novega Mesta 21.45 Na utrip srca, po sledeh baleta, 2. del 22.35 Bleščica, odd. o modi 23.10 Aritmija 23.40 Aritmični koncert - Ana Pupedan 00.55 Točka, glasb. odd. 01.40 Halo TV 02.25 Športni posnetki sledi Nogomet, pokal Slovenije, Celje : Domžale, polfinale, 1. tekma, posn. iz Celja 04.15 Košarka, liga Nova Kbm za prvaka, Krka : Union Olimpija, 5. ;olo, posn. iz N. mesta pop pop pop PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2378. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek, športna informativna oddaja 10.20 Strokovnjak svetuje: Dolžnosti in pravice v času zaposlitve 11.20 2379. VTV magazin, regionalni informativni program 11.40 Kultura, informativna oddaja 11.45 Koncert ans. Biseri, 1. del 12.35 Fantje, srečno! jubilejni koncert ob 45-letnici ŠFD KOLEDA Velenje 14.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.00 Videostrani, obvestila 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje, Bonton:O kajenju 18.00 Ustvarjalne iskrice (154), Pomladna rožica 18.20 Čas za nas, tabornike: Šaleška zveza tabornikov 19.00 Pop corn: Lačni Franz, skupina Sixtynine 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Zarja, Jodlar Lojz, Grajski kvintet 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Dober večer, gospod predsednik Janez Janša, predsednik SDS 23.50 Videostrani, obvestila 06.00 24ur, ponov. 07.00 Čebelica Maja, ris. 07.30 Smrkci, ris. 08.00 Lena Lučka, ris. 08.10 Tv prodaja 08.25 Italijanska nevesta, nan. 09.20 Tv prodaja 09.50 Komisar Rex, nan. 10.50 Tv prodaja 11.05 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.05 Tv prodaja 12.20 Moja mama kuha bolje! 13.25 Trdoglavci, nan. 14.30 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.30 Italijanska nevesta, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Komisar Rex, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 Dan najlepših sanj 22.30 24ur zvečer 23.05 Na kraju zločina, nan. 00.00 Kosti, nan. 00.55 Buden, nan. 01.45 24ur zvečer, ponov. 02.20 Zvoki noči 06.00 24ur, ponov. 07.00 Čebelica Maja, ris. 07.30 Smrkci, ris. 08.00 Lena Lučka, ris. 08.10 Tv prodaja 08.25 Italijanska nevesta, nan. 09.20 Tv prodaja 09.50 Komisar Rex, nan. 10.50 Tv prodaja 11.05 Nedolžna vsiljivka, nad. 12.05 Tv prodaja 12.20 Moja mami kuha bolje! 13.25 Usodno vino, nan. 14.30 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.30 Italijanska nevesta, nan. 16.30 24ur popoldne 16.50 Komisar Rex, nan. 17.55 Moja maja kuha bolje! 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 Preverjeno 22.00 24ur zvečer 22.35 Na kraju zločina, nan. 23.30 Kosti, nan. 00.25 Buden, nan. 01.20 24ur, ponov. 01.55 Zvoki noči 06.00 24ur, ponov. 07.00 Čebelica Maja, ris. 07.30 Smrkci, ris. 08.00 Lena Lučka, ris. 08.10 Tv prodaja 08.25 Italijanska nevesta, nan. 09.20 Tv prodaja 09.50 Komisar Rex, nan. 10.50 Tv prodaja 11.05 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.05 Tv prodaja 12.20 Moja mama kuha bolje! 13.25 Usodno vino, nan. 14.30 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.30 Italijanska nevesta, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Komisar Rex, nan. 17.55 Moja mama kuha bolje! 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 MasterChef Slovenija 22.15 24ur zvečer 22.50 Na kraju zločina, nan. 23.45 Kosti, nan. 00.40 Buden, nan. 01.30 24ur zvečer, ponov. 02.05 Zvoki noči 08.55 Nap. 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2379. VTV magazin, regionalni informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Videospotdneva 11.55 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Aktualno: Telemedicinska podpora kroničnim bolnikom s srčnim popuščanjem in sladkorno boleznijo na domu 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Zupan z vami, Matej Pečovnik, župan Občine Nazarje 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Ptuj 2015, posnetek 2. dela festivala 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Zupan z vami, Matej Pečovnik, župan Občine Nazarje 11.35 Videospot dneva 11.40 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo, Za uspeh je potrebno trdo delo 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2380. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek 20.35 Dotiki gora: Boč - Velikonočnica 20.55 Napovedujemo 21.00 Javna razprava o javnem interesu na področju medijev, posnetek iz Velenja 22.50 Iz oddaje Dobro jutro 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila 08.55 Nap 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2380. VTVmagazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek 11.10 Javna razprava o javnem interesu na področju medijev, posnetek iz Velenja 13.00 Videospot dneva 13.05 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice, (UI 156), Ogrlica iz rutke 18.15 Zogica Nogica, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn: Skupina Gora 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 7. april 9.00 Velenjska promenada Velenje - mesto zdravja (do 12.00) 10.00 Ljudska univerza Velenje Facebook 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice 17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Odprimo knjige - Bralna značka za odrasle, klepet o knjigah 18.00 Knjižnica Velenje Srečanje članov Gobarskega društva Marauh 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Velenjski plesni oder, območna revija plesnih skupin 19.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Večer 2. U, razstava umetniških del in koncert 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje Aleksandre Zuber Degenerativne spremembe na kosteh 20.30 Max klub Velenje People like you!, koncert (Max klub jazz festival / 5 in izven) Petek, 8. april 7.00 Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: krašna planina -Lepenatka 17.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6 Voščilnice z(a) dušo - 1. del, Ustvarjalna delavnica za odrasle 20.00 Galerija eMCe plac Odprtje razstave Anžeta Kovača Vse moje hibe Sobota, 9. april 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Bolšji sejem 10.00 Stari trg 19, nad Hišo mineralov Indija, ustvarjalna delavnica 10.00 Zelenica ob kulturnem domu O drevesu pod drevesom - drugič, čitalnica na prostem, delavnice za otroke ... ob mesecu krajinske arhitekture 18.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma ZRk Velenje : ZRK Mlinotest Ajdovščina 19.00 Center Zana Shamballa, koncert 21.00 Klub eMCe plac Tribute to Lemmy, koncert 21.00 Havana bar Velenje Ladies night Nedelja, 10. april 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Od Donačke do Boča, planinski pohod 16.00 in 19.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Pozdrav pomladi 2016, Območna revija odraslih pevskih zborov Šaleške doline 18.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Mišo frajer, Janko Hajer, monokomedija Karla Čretnika Ponedeljek, 11. april 11.00 Dom kulture Velenje Družinski muzikal Žaba Greta 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6 FIMO je fajn, Ustvarjalna delavnica za otroke 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Ptički, otroška ustvarjalna delavnica z Vesno Gaber Podhovnik 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: komedija Zaklad Torek, 12. april 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Galerija Velenje Izdelava mehanskih igrač z Miho Cojhtrom 17.00 Vila Rožle Čuvaji zdravja, Torkova peta -ustvarjalnica za otroke in starše z Niko Zupan 17.00 KAC, Efenkova 61 b Zdrave jedi s stročnicami, kuharska delavnica 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v nemškem jeziku 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Trio KlaVis, koncert (Abonma Klasika in izven) Sreda, 13. april 8.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Ostrež, planinski pohod 10.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Moč branja, bralni klub za odrasle 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Na planetih Malega princa 17.00 18.00 19.30 Knjižnica Velenje, pravljična soba Čudežna stopala, predstavitev knjige Ivane Pajenk in delavnica Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Srečanje z Brankom Birso Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Koncert orkestrov ŠOŠTANJ Četrtek, 7. april X Muzej usnjarstva Slovenije Razstava izdelkov dijakov Strojne šole Velenje, ŠCV 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ure pravljic David Melling: Oliver peče tortice Sobota, 9. april 10.00 Šoštanj Ali poznaš svoje mesto? -fotoorientacija za občane 11.00 Kulturni dom Šoštanj Otroška predstava Romeo in Julija Ponedeljek, 11. april 9.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir 18.00 Vila Mayer "Kaj so "čudeži" in kako jih privabiti v svoje življenje" Torek, 12. april 19.00 Mestna galerija Šoštanj Potopisno predavanje, leto in pol v zahodni Afriki z Damjanom Vrenčurjem Sreda, 13. april 13.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj Računalniška delavnica: Microsoft Word 20.00 Športna dvorana Šoštanj Elektra Šoštanj - Portorož (Liga Telemach) ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 7. april 18.00 Marof Prehranski dodatki in osnove masaže in samomasaže (Maruša Tamše, mag. farmacije in Boža Polak); TDŠ, JZ MC ŠoP Petek, 8. april X Glavno igrišče pri OŠ Nogometna tekma NK Šmartno 1928 : NK Celje (starejši dečki); NK ŠOP 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Manca in Benjamin Izmajlov (Pesmi naših krajev); KD ŠOP Sobota, 9. april 8.00 Osnovna šola Šmartno ob Paki Tekmovanje v namiznem tenisu; Društvo upokojencev Šmartno ob Paki 10.00 Marof Kulinarična delavnica Mali kuhar (6 do 10 let) X Glavno igrišče pri OŠ Nogometna tekma NK Šmartno 1928 : NK Brežice 1919 (starejši cicibani); NK ŠOP Nedelja, 10. april 8.00 Marof Pobiranje vzorcev vina; Društvo vinogradnikov ŠoP 10.00 Marof Kuharski tečaj za mlade Glavno igrišče pri OŠ Nogometna tekma NK Šmartno 1928 : NK Hrastnik (mlajši dečki); NK ŠOP Ponedeljek, 11. april 18.00 Sejna soba v Hiši mladih Svetniška pisarna SD 19.00 Sejna soba v Hiši mladih Poslanska pisarna SD 7.00 Marof Ocenjevanje vin; Društvo vinogradnikov ŠoP 18.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Ta vesela urica Torek, 12. april 18.00 Marof Tečaj nemščine; Center medgeneracijskega učenja Šaleške doline Sreda, 13. april 17.00 Marof Kulinarične delavnice (11 do 15 let) 18.00 Hiša mladih Predavanje ''Vse o prijavah prireditev' Lunine mene 7. aprila, ob 13:24, prazna luna - mlaj Naš čas, 7. 4. 2016, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC "^AS 7. aprila 2016 Nagradna križanka »Pekarne in kavarne Vodončnik« RADIO VELENJE od 8. 4. do 14. 4. - 7. in 8. aprila 1978 je bila v Zavodnjah lokalna mladinska delovna akcija, na kateri so kopali jarke za nov vodovod; - v boj za severno mejo leta 1919 je bila vključena tudi Šaleška dolina; v Šoštanju je bila ena od postojank slovenskih oziroma jugoslovanskih enot, v mestu je bila zasilna bolnišnica za ranjene in bolne vojake in eno od izhodišč za akcije na Koroškem; zlom slabo pripravljene ofenzive slovenskih enot na koroški fronti aprila 1919 je močno vplival tudi na dogajanja v Šaleški dolini, ki je v času protiofenzive avstrijskih enot postala neposredno zaledje vojaških operacij; - 8. aprila leta 1990 so bile v občini Velenje prve večstrankarske volitve po 2. svetovni vojni; 21. maja so na zasedanju občinske skupščine novoizvoljeni delegati za predsednika izvolili Pankraca Semečnika, podpredsednik skupščine je postal Anton Lovrec, Todorja Dmitroviča pa so imenovali za mandatarja za sestavo velenjskega izvršnega sveta; - na veliki četrtek, 10. aprila 1941 popoldne, je v Šoštanj po cesti Črna na Koro-škem-Šoštanj prodrl okrepljeni 99. polk 1. divizije planinskih lovcev, ki ji je poveljeval general Hubert Lanz; naslednjega dne so Nemci preko Velenja prodirali proti Celju; nemškim enotam, ki niso naletele na odpor jugoslovanskih enot, je težave povzročalo le slabo vreme; - 11. aprila 1875 je raziskovalec premogovnih slojev Franc Mages po večletnem raziskovanju na globini 101,6 metra v bližini sedanjega jaška Škale odkril debel sloj premoga; to odkritje pomeni tudi pravi začetek Pankrac Semečnik (Foto Arhiv Muzeja Velenje) premogovništva v Šaleški dolini; - zadnji partizanski napad na okupatorjeve postojanke v Šoštanju je opravila Šercer-jeva brigada v noči na 11. april 1945; - 12. aprila 1978 je bil namesto Nestla Žganka za predsednika Skupščine občine Velenje izvoljen Franjo Ko-run; - leta 1995 je 13. aprila v Šoštanju izšla prva številka Šo-štanjskega lista; - v času deklaracijskega gibanja je prišlo tudi do raznih Peter Vodončnik, s. p. Paka Pri Velenju 43, Velenje Tel: 03 5865 000 E-mail: pekarna@siol.net www.vodoncnik.si Pekarna Vodončnik je družinsko podjetje, ki obratuje že od leta 1990. Izdelujejo več vrst kruha, peciva in domačih piškotov. Posebnost pekarne je, da so vsi pekovski izdelki narejeni po domačih receptih, brez škodljivih aditivov, konzervansov in umetnih barvil. Njihovi pekovski mojstri še vedno več kot 90 odstotkov izdelkov oblikujejo ročno. Slan»5 V® Izdelki Pekarne Vodončnik so na voljo v domači prodajalni in kavarni v Paki pri Velenju, ter trgovinah na širšem območju Šaleške in Savinjske doline. Pred nedavnim so v Mislinji, natančneje v centru Lopan, odprli novo poslovalni-co-Kavarna in pekarna Mislinja, kjer vam poleg odličnega kruha in peciva ponudijo tudi izvrstno kavo Illy. Delovni čas prodajalne in kavarne v Paki pri Velenju: pon-sob 5.30 do 22.00 ned 07.00 do 13.00 Delovni čas Kavarna in pekarna Mislinja: pon-sob 06.00 do 22.00 ned 07.00 do13.00 Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »Vodončnik«, najkasneje do ponedeljka 18. aprila. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. incidentov; 14. aprila 1918 je skupina slovenskih fantov in deklet pred odhodom vlaka iz Šoštanja proti Celju zapela pesem »Hej, Slovani« in še nekaj slovenskih pesmi, kar je razburilo skupino nasprotnikov Slovencev; po besednem spopadu so Nemci in nemčurji s kamenjem obmetavali vlak, ko je ta že odhajal s šoštanjskega kolodvora, ter razbili več šip in eno potnico ranili; - 14. aprila 1982 so novoizvoljeni delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine za novega predsednika skupščine izvolili Janeza Basleta, za predsednika izvršnega sveta pa Boža Lednika; - 14. aprila 1986 so na seji vseh treh zborov velenjske občinske skupščine za predsednika skupščine izvolili Draga Šuleka, za podpredsednika Andreja Grebenška, predsednik izvršnega sveta je postal Miran Arzenšek. a Damijan Kljajič D o 8 št levi Ik zastoi 1 j| Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale. »»«AS Pokličite 03/ 898 17 51. Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje. h Gost zdravniških nasvetov: Cvetko Gradišar, specialist psihiatrije in družinski terapevt v ZD Slovenj Gradec; tema: avtizem ČETRTEK, 7. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 8. aprila I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 9. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 10. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje. PONEDELJEK, 11. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercev; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 12. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 13. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 28. marca do 3. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 28. marca do 3. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 7. 4. 2016, barve: CM K, stran 23 7. aprila 2016 OBVEŠČEVALEC "•'SCjIS 19 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 NEPREMIČNINE STAREJŠO hišo v Solčavi ugodno prodamo. Potrebna je obnove. Cena: 48.000,00 evrov. Tel: 03 5846 165 PRIDELKI SILAŽNE bale, odlične kakovosti, prodamo. Gsm: 041 317 434 SLAMO in seno v kockah prodam. Gsm: 031 799 476 OKROGLE silažne bale prodam. Gsm: 041 942 898 HLEVSKI gnoj, jabolčnik, domači kis, mali OGLASI borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. KUPIM ZAJČNIK, do 6 predalov, kupim. Gsm: 041 963 440 FREZO za motokultivator Gorenje Muta (okrogli priklop) kupim. Gsm: 041 799 945 TELETA, mesni tip, starega do 30 dni, kupim. Gsm: 031 799 476 RAZNO ROTACIJSKI plug za motokultivator Gorenje Muta (okrogli priklop) prodam. Gsm: 041 799 945. ODDAM 4-SOBNO stanovanje, v središču Velenja, ob centru Nova, oddam v najem. Gsm: 031 418 249, tel.: 03 5871156 SOBO oddam v centru mesta. Ostalo po dogovoru. Gsm: 041 969 210 PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU [STARO ZA NOVO! Na vse okrasnetraveT. SemenarnalLjubljanaii i nudimo 10% popust! T: +386 3 777 14 23 | E: trgovinaBuniforest.si | www.uniforest.si Nagrajenci nagradne križanke Proteini.si, objavljene v tedniku Naš čas, 24. marca 2016 so: • Tamara Grzinčič, Okrogarjeva 1, 3000 Celje • Nejc Šeruga, Konovska cesta 50, 3320 Velenje • Janko Ponikvar, Polje XX/15 A, 1260 Ljubljana Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. ŽIVALI PRAŠIČE, težke od 50 do 80 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 447 283 ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031 393 502 VOZILA ŠKODA Octavia 1.6 SLXi, 238.000 km, bele barve, klima, elektrika, kljuka, nove zimske gume, nov akumulator. Prodam za 1100 €. Gsm: O41 692 995 KMETIJSKA ZADRUGA I » lil ■ ■ j ji. ŠALEŠKA 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si Velika izbira: - semenski krompir (elita in superelita)1 _ - česen, čebulček, šalotka... - sadike in semena (vrtnin, cvetlic/in tdišavnic)/i**-*-„ ,.i - vrtnice . (vzpenjalka, pokrovna, cajevka" mnogocvetnaii mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30. Naročniki imate 50 % popust. habit nepremičnine Hablt, d.o.o„ Komika 48, Velele tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 Hišo na Sončnem griču na čudoviti sončni parceli, 192 m2, dvojček, zgrajena 1986, adaptirana 2005, 584 m2 zemljišča, K+P+M. Er v izdelavi. Cena 220.000 evr. 4-sobno stanovanje na Kersnikovi z lepim razgledom, 109 m2, adaptirano 2006, 11/13 nad., ER D (60-105) kWh/m2a. Cena 95.000 evr. POIŠČI 10 razlik! več na www.habit.si radio DEŽURSTVA Z DRAVSTVE NI DOMVELEN JE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 9. in 10. 4. - Daša Buršič, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje SMRTI Vrečar Ana, roj. 1940, Velenje, Jenkova cesta 3; Kurnik Justina, roj. 1921, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 59; Ske-la Angela, roj. 1935, Velenje, Jenkova cesta 35; Hriberšek Elizabeta, roj. 1927, Šoštanj, Ravne 132; Gorjup Antonija, roj. 1923, Šoštanj, Kajuhova cesta 7. POROKE Avdic Alija , Šoštanj, Gaberke 237 in Dacic Medina, Srbija, Cetanovice, Sje-nica. Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA PE VODOVOD INMNALIZACIJA POGREBNO POKOPALIŠ JADECAVNOST REKLAMACIJE GLEDE OBRAČUNA ZA INDIVIDUALNE HIŠE.OLOTOVNO GRADNJO IN INDUSTRIJO 080 8(0! 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. Profesionalno In s píetelo poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših naldražllh SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO P0GRE8N0 POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Plačilo na obroke pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama in stava mama JUSTINA KURNIK Skorno 59, Švštanj 14. 4. 1921 - 31. 3. 2016 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih. Zahvala govorniku Filipu Vrabiču, kaplanu Marku Rakunu, pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino, Pogrebni službi Usar ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Naš čas, 31. 3. 2016, barve: CM K, stran 24 So se v CSD pravilno odločili? Postopek pod drobnogledom socialne inšpekcije -Napak ni videti Milena Krstič - Planine Pri direktorici Centra za socialno delo Velenje Lidiji Hartman Kole-tnik so si novinarji dan po tistem, ko so iz vrtca odpeljali otroka umorjene Lidije Škratek k novim rejnikom, podajali kljuko. Zdaj si jo bodo najbrž tudi drugi. Med prvimi bo postopke in pravilnost ravnanja CSD Velenje pod drobnogled vzela socialna inšpekcija. Kakšni so bili razlogi, ki so pripeljali do te odločitve? »O konkretnih razlogih vam zaradi zaščite otrok pred izpostavljanjem v javnosti ne morem govoriti. Center je v takšnih primerih dolžan pridobivati mnenja, predloge, sodelovati z različnimi udeleženimi v okolju. Na osnovi tega smo sprejeli odločitev, ki je v največje dobro otrokoma.« V časopisu, ki je o tem poročal prvi, smo zasledili vašo izjavo, da ste otroke začasnima rejnikoma - dedku in babici - odvzeli zaradi njune starosti. »Glede te izjave smo na časopis že naslovili prošnjo za spremembo izjave. Očitno je prišlo do nekega komunikacijskega šuma med mano in novinarko.« Otroke ste odpeljali iz vrtca, o tem pa babico in dedka obvestili samo po telefonu. Je tako ravnanje običajna praksa? »V primerih, kadar sodelovanje ni možno, v tem primeru pa ni bilo, center izvede postopek z največjo možno mero občutljivosti in skrbnosti v odnosu do otrok, tako da pri namestitvi v rejniško družino otrok ne izpostavlja še večji stiski.« Stara starša ne vesta, kje sta otroka. Kdaj bosta izvedela in kdaj jima boste omogočili stik z njima? »Zavedamo se pravice otrok do stikov z njim pomembnimi osebami, s katerimi so družinsko in osebnostno povezani, to stara starša zago- Lidija Hartman Koletnik: »Če se bodo v postopku pokazale nepravilnosti, sem pripravljena odstopiti.« tovo sta, in jima bomo to tudi omogočili.« Kdaj? »Konkretno na to vprašanje ne morem odgovoriti. Otroka sta v rej-niški družini, ki jo je center skrbno izbral, v njej se bosta dobro počutila, omogočen jima bo vsestranski osebnostni razvoj.« Kaj pa oče, ki je v priporu? Je ta z vami navezal kakšen stik? Si želi priti v stik z otrokoma? »Oče je to željo izrazil, vendar se o tem še nismo pogovarjali in tudi v zvezi s tem še nismo izvedli nikakršnih dejanj.« a Otroka umorjene Lidije pri novih rejnikih Babica in dedek sta v solzah čakala, da bi izvedela, kam jima je center za socialno delo odpeljal vnuka Milena Krstič - Planine Velenje - Družinska tragedija, ko je konec lanskega leta v Velenju 46-letni Romeo Bajde zadavil svojo partnerko in mater njunih dveh sinov, 33-letno Lidijo Škra-tek, še zdaleč ni končana. Njuna otroka, fantka, stara tri in pet let, ki sta po izgubi matere (in tudi očeta, ta je v priporu) dobila nov dom v začasnem rejništvu pri babici Mariji Otorepec in dedku Ivanu Škratku v Pamečah pri Slovenj > Socialna inšpekcija je v ponedeljek začela nadzor v CSD Velenje. Pri nadzoru napotitve dveh dečkov v rejniško družino neuradno ni ugotovila nepravilnosti. Gradcu, je Center za socialno delo Velenje prejšnji teden iz vrtca, ki sta ga obiskovala, odpeljal k drugim rejnikom, stara starša pa o tem menda obvestil zgolj po telefonu. »Fantka sta velik del otroštva že pred tragičnim dogodkom preživljala pri naju. Bili smo navezani drug na drugega, zato sva si vseskozi tudi prizadevala, da ostaneta pri naju, da začasno rejništvo preide v trajno,« objokana pripovedujeta stara starša in starša umorjene Lidije. Posebej ju boli, ker ne vesta niti tega, kam so jima odpeljali vnuka. »V kateri rej-niški družini bivata ...« A obenem pravita tudi, da se ne bosta predala kar tako, da sta ves čas pričakovala, da se bo začasno skrbništvo nad otrokoma spremenilo v stalno. Zato sta se že obrnila tudi na odvetnika. Direktorica CSD Velenje Lidija Hartman Koletnik pa pravi, da je bilo sodelovanje s staršema umorjene nemogoče, da o nobeni drugi možnosti kot o tem, da otroka odraščata pri njiju, nista želela niti slišati. Zaveda se, je dejala, da bodo pravilnost postopka tehtali številni. »Če se izkaže, da je bilo karkoli narobe, bom odstopila,« je povedala za Naš čas. Otroka sta pred štirimi meseci, natančneje 27. decembra lani, izgubila oba starša. Mama je v grobu, oče v priporu. Tega mu je sodišče podaljšalo še za šest mesecev in zelo verjetno je, da bo obsojn umora iz ljubosumnosti v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, za kar mu grozi najmanj 15 let zapora. > Poslanska skupina SDS zahteva nujno sejo odbora državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Spomnimo. Bajde je konec lanskih božičnih praznikov po prepiru na poti s koncerta v Rdeči dvorani proti domu na Jenkovi v bližini vrtca Najdihojca zadavil partnerko Škratkovo. Zadavljeno je pustil skrito na kraju, se vrnil po vozilo pred Rdečo dvorano, truplo naložil v prtljažnik vozila. Nato je odšel domov, od koder se je za dejanje opravičil na svojem facebo-oku, potem pa odpeljal v velenjski zdravstveni dom, kjer je dežurnemu povedal, da je pripeljal partnerko, ki jo je ubil. V podporo starim staršem Velenje, 1. aprila - »Ker nismo za to, da se protestira samo po socialnih omrežjih, smo prišli sem,« so v petek opoldne ob banki, da se jih je videlo skozi okna Centra za socialno delo, pripovedovali trije protestniki. »Nekje je treba začeti in trije smo več kot nič.« V Velenje so se pripeljali iz Ljubljane z zahtevo, da se starima staršema otroke vrne. »Ker kolikor smo videli v medijih, jim je bilo tam čisto v redu.« Naključje ali ne, trije pa so bili tudi tisti, ki so bili za vsak slučaj, najbrž v pričakovanju večjega shoda, pripravljeni, da poskrbijo za varnost. Pred centrom policista v civilu, v centru pa varnostnik. »Trije smo več kot nobeden.« ■ ■ Vse bolj priljubljena destinacija motoristov Na blagoslovu v Šmartnem ob Paki blizu 1000 motorjev in 1500 udeležencev iz Slovenije in Hrvaške Šmartno ob Paki, 3. aprila - 'Noro' so bile prve besede, ki smo jih slišali ob prihodu na prizorišče 9. blagoslova motorjev in motoristov na ploščadi za Hišo Mladih v Šmartnem ob Paki, ki ga je organiziral tamkajšnji moto klub Packenstein. »Blagoslov je prerasel te okvirje. Spremenil se je v celodnevno srečanje, največje na tem območju Slovenije po številu obiskovalcev, razstavljalcev in sponzorjev. Poleg tega smo pripravili moto igre, poskrbeli za zabavo ... Vsako leto smo znova presenečeni nad množičnim obiskom,« je bil zadovoljen predsednik kluba Peter Podgoršek - Ferek. Kot je pojasnil, je bilo v koloni panoramske vožnje v Zgornjo Savinjsko dolino 290 motorjev, kar je največ doslej, na blagoslovu, ki ga je opravil šmarški župnik in dekan dekanije Braslovče Ivan Napret, pa je bilo motorjev blizu 1000, obiskovalcev pa še za 500 več. Iz knjige »prisotnih« je razvidno, da so prišli iz 42 klubov iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Malo kasneje so se jim pridružili še nekateri traktoristi, ki so se vračali z blagoslova traktorjev v Andražu nad Polzelo. Davčne blagajne v »navalu« niso zmogle potrjevati računov in med udeleženci niso bili redki komentarji: 'če bi šlo vse čeznje, bi bili mi danes še kako žejni'. Sicer pa nam je Podgoršek dejal, da zadnji dve leti klub spremlja sreča. Čeprav so znova prevozili veliko kilometrov, se z motorji podali daleč, kakšnega neljubega dogodka ali nesreče niso zabeležili. Moto klub šteje 33 članov, je eden pomembnejših v Moto zvezi Slovenije. Člani se udeležujejo vseh njenih akcij, prav tako prireditev ostalih moto klubov v državi. Poleg blagoslova organizirajo še prav tako dokaj odmevno motomartinovanje ob zaključku sezone, vsako leto izvedejo humanitarno akcijo v sodelovanju z drugimi tovrstnimi klubi, sodelujejo pri izvedbi kolesarskih izpitov v eni od občin Savinjske doline. »Glede na odzive na naše prireditve trdimo, da je usmeritev prava. Zato jo bomo nadaljevali tudi v prihodnje,« je še dejal Peter Podgoršek. a Tatjana Podgoršek Blagoslova, kije prerasel v celodnevno srečanje, se je udeležilo blizu 1000 motorjev in 1500 motoristov. Očiščevalne akcije se nadaljujejo Velenje - Spomladanske očiščevalne akcije se nadaljujejo tudi ta konec tedna in vse do 22. aprila, ko bodo čistili v KS Gorica. Že danes, v četrtek, 7. aprila, bodo okolico Šolskega centra Velenje čistili dijaki Šole za storitvene dejavnosti. Jutri, v petek popoldne, bodo za lepše in bolj zdravo okolje poskrbeli v KS Šmartno. Okolico upravnega objekta velenjske občine bodo v soboto dopoldne urejali člani uprave iz politične stranke SD. V soboto od 9. do 13. ure pa bodo očiščevalne akcije potekale tudi v mestni četrti Levi breg in Desni breg, krajevnih skupnostih Cirkovce, Podkraj in Staro Velenje. Povsod ste vabljeni, da družno zavihate rokave. a