frWS'niiia plačan« » tfotovlnl eto \\ \ Ljubljani, v soboto 11. novembra 1933 Štev. 238 a V eiui 1.30 Din Naročnina mesečno 25 Diu, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 4b Din, za inozemstvo 120 Din UrerlniStvo je v Kopitarjevi ul.6/111 VENEC Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljubljana it. 10.br>() iB 10."549 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79? U prava: Kopitarjeva b, telefon 2991 Obletnica premirja Pred petnajstimi leti ravno na današnji dan je sikajoče rezala zrak zadnja granata in je votlo zagrmei na bojišču zadnji top in zaključil najtemnejšo dobo civiliziranega stoletja. Koliko jih je treskalo in bobnelo po-preje, mesec zn mesecem in leto za letom, a so raznašali strah in zapuščali za seboj tugo, med tem ko je ta nojzadnji, ta poslednji, za katerim je zavladala grobna tišina, nesel odrešilno vest okrog zemeljske oble, da je zavladal mir. Naši mlajši rodovi, stari sedaj že do dvajset let, ki niso videli razdejanja, ne bodo doumeli reakcije, ki se je izvršila v duši slehernega človeka, ko je naenkrat, po tolikem razburkanem življenju, v katerem je vsaka minuta govorila o smrti, tveganju, žalosti, nastopil trenutek popolne varnosti, ko so se pomirili živci in je prenehalo to strašno hropenje sovražnih strasti. Bilo je, kot da bi se vsi potni prebudili iz groznih sanj, kot da bi vsi ožgani in pol odreveneli prišli iz goreče razpadajoče hiše, kot da bi prišli iz boja s pošastmi in bi nas objel občutek, da smo zopet varni, da imamo mir. Vse gorje, ki so ga bojni rodovi prestali, ves križev pot, ki so ga hodili, vse se je zagrnilo v megleno oddaljenost in pred nami se je razlegal samo mir. ki smo gn objemali i. vsemi silami naših duš in ki smo ga pili. pili v slostnili požirkih. pili kot se napaja puščavski potnik ob studencu nn obronku puščave. To je oznanjal »strel premirja«, zadnji v svetovni vojni, dne 11. novembra 1918. Prva reakcija torej je bila nekam nnima-lična, naravno-gonska in jc izražala neizmerno željo človeštvo po počitku. Toda narava se kmalu odpočije in si zbere zopet izgubljenih moči. Nastopil je čas reakcije razuma in srca in to reakcijo imenujemo krščansko. Razum in srce sta se začelo povpraševati, čemu je bilo vse to potrebno. Čemu sovraštvo naroda do narodu, čemu sovraštvo človeka do človeka, čemu uničevanje težko pridobljenih dobrin, čemu uničevanje narodnih bogastev, čemu vse nakopičene razvaline in čemu gomile mladih žrtev ter prelita človeška kri? Čemu teptanje po najosnovnejših naravnih in božjih zakonih? In razum in srce sto začela delati bilanco ter sto razumela in občutila, kako nizkotna je iti ničvredno bilanca našega kulturnego veka ki je ljubezen, gonilno silo človeškega napredka, spremenil v sovraštvo in tvorne sile človekove porabil zo razdejanje njegovega lastnega dela. Ni čuda torej, če se je takoj prve dni po premirju začel dvigati po vsem svetu in to nod vplivom tega premišljevanja ponižane krščanske duše, mogočen vol hrepenenja po organiziranem miru. ki bi zo vselej odstranil nevarnost. dn bi se človeški rod še enkrat pogreznil v slično sramoto. Nastale so velike mednarodne ustanove z nalogo, tla z vsemi sredstvi branijo mir in vzdržujejo med državami vzajemno sodelovanje. Pod tem impulzom je vstala Zveza noro-dov, ie zrasel Mednarodni urad za delo. so se dvigali vsepovsod mednarodni mirovni pokreti iu so nastajale močne politične in gospodarske mednarodne organizacije. Kot do bi se človeštvo sramovalo svojega početja, se je z vso silo vrglo v delo. v ustvarjajoče delo v duhu pobrotimstvn in vesoljne vzajemnosti. Toda tn reakcijo, ki jo smemo imenovati krščansko mirovno reakcijo, kakor silna in iskreno prepričevalno je spočetka tudi bilo. kakor je od kraja bilo olftinenito in širokopotezno. je z leti, ki so šlo mimo, pojemala, meje mednarodne solidarnosti in meddržavnega sodelovali in v duhu vsestranske odjcnljivosti in požrtvovalnosti so se krčile, začele so se kazati lazpokline iu medsebojne vezi so polagoma popuščale. Krik egoizma je zopet siknil skozi človeško občestvo. Čim bolj so razpadale vezi notranje skupnosti, tembolj so se no zunaj množile konference, sestanki, pogajanja, kongresi. čimbolj je človeški rod zapuščala zavest medsebojne povezanosti in odvisnosti, tem bol i vidno je postajalo zunanje hlastanje po sodelovanju, po sporazumih in pogodbah In danes? če bi dones, po petnajstih lotili, ko se je s takšno elementarno silo uprlo krščansko duša samoljubju sovraštvo in zavisti in si hotela z vso silo utreti pot nazaj k ljubezni In spoštovanju, če bi danes, pravimo, po petna istih letih razkrajajočega procesa mirovne nkrij,. hoteli napraviti bilanco, kaj bi našli? Kaj bi našli? Našli bi. da ogromne države na povelje oblasti zažigajo knjige, ki pišejo o miru in pocifizmu, in zapirajo in zatirajo ljudi, ki so se posvetili apostolstvu miru med ljudmi. Našli bi. da ogromne države po navodilih vrhovnih oblasti vzgajajo mladino v sovraštvu do sosedov in dvigajo sovraštvo no ploskvo plemenitega rodol jub ja. Našli bi. da se vršijo širom sveto mrzlične priprave no nove spopade, do dražita egoizem in zavist najnižje človeške gone. Našli bi, do je v tej dirki sebičnosti človekovo osebnost zopet poteptana v tla. Našli bi. da jc že zopet pripravljen top. ki bo z gromom tresknil med človeštvo krvavo vest o začetku žnloigre, o kateri smo mislili, do jo je »top premirja« pred H leti znključil zn vedno. S strahom se moramo vprašati, koko je prišlo, da je ta zdrava, krščansko, da. naravnost božjo reakcijo, ki je v prvih mesecih po sklenjenem premirju razgibala do dna krščansko človeštvo, doživelo v tako kratkem času po-polen polom, t snhniln je. kakor vsak dober pokret naše dobe. v maierijoli/.mu. v katerem loiiemo na vseli poljih. Vzcvetela je. kot žlahtna rožica in ovenela. ko jo je obrilo mrzlo ozračje našega razdobja, ki noče pripoznoti iiubenegn etičnega zakona. Naša politično usmerjenost je mnterijalisfičnn, koristolovskn in ne dosega niti noče doseči ploskve etičnih dobrin. Naše gospodarstvo jc molerijolistično brez vsakega ozira nn etične predpise naravnega iu božjega zakona. Noš socialni red je materi jnlističen. organiziran po ninterijnlisličnih vidikih in noče pripoznati vmešavanja kakšnih nadnaravnih etičnih smernic. Mi sami smo mn-terijalisti, vzrasli v dobi, ki nas j« naučila Volitve in plebiscit za čast in slavo nemškega ndroda Hitler v votivni bitki Unsere Hoffnung Posebne znamke: f,Hitler -naše upanje" Zanimive podrobnosti o edinstveni „voliv ni borbi'4 Pariz, 10. nov. V zunanjem svetu splošno ne pripisujejo posebne važnosti jutrišnjemu »plebisci-v Nemčiji. Za ves svet se je zunanjepolitični tu« položaj razčistil v trenotku, ko se jc oblasti polastil Hitler, in še posebno tisti dan. ko je Nemčija zapustila razorožitveno konferenco in izstopila iz Zveze narodov. Hitler je izbral za dan svojega »ljudskega glasovanja« prav dan 12. novembra, to je dan po premirju, ki je prineslo po mnenju povprečnega Nemca Nemčiji največjo sramoto, saj je zapečatilo nemški poraz in prineslo Nemčiji Versailles. Med kolovodji sedanje Nemčije se je bil precej oster boj, na kakšen klin naj se prav za prav obesi to »ljudsko glasovanje«, da se Hitlerju in njegovi stranki zagotovi čim večji uspeh. Ali naj se postavi nemškemu volivcu vprašanje: »Ali si za narodni socializem ali nisi?«, ali pa drugo vprašanje: »Ali odobravaš Hitlerjevo zunanjo politiko, njegovo kljubovanje vsemu svetu, ki je imelo za posledico j izstop Nemčije iz Zveze narodov?« Po precejšnjem oklevanju se je Hitler odlofil za drugo taktiko, ker je dobro vedel, da se bo v Nemčiji našel malo- \ kdo, ki bi tako trezno mislil, da bi ne odobraval Hitlerjeve demonstrativne geste v Ženevi in pa njegovega kljubovanja »poniževalcem« Nemčije, „Narod, ki se odpove svoji časti..." Vprašanje časti nemškega naroda je postavljeno na dnevni red in nemški volivec naj izjavi, ali je za neokrnjeno čast nemškega naroda ali ne. Ali je on za zmago nemškega orožja ali pa za Versailles, ki je nemški narod ponižal? »Narod, ki se odpove svoji časti, se s tem odpove tudi svojemu vsakdanjemu kruhu«, je vzkliknil dr. Gobbels na »volivnem« zborovanju v Sportpalastu. »Nemški delavci, čast nemškega ljudstva je vaša čast!« je zaključil svoj proglas na nemško delavstvo dr. Ley, »vodja nemškega dela«. Če tn se zdela ta gesla resničnim nemškim miroljubom morda preveč udarna, potem je bilo treba misliti tudi na drugo geslo, ki naj tudi te »omahljivce« privabi na volišče. Zaradi tega se volivni manifest zavzema tudi za mir med narodi, seveda časten mir za nemški narod, in za enakopravnost. Razorožitev? Da! Toda razorožitev, enaka za vse, skratka, enakopravnost tudi za Nemčijo. Na to vprašanje odgovori z »da« tudi lahko vsak katoličan, z »da« je odgovoril vratislavski nadškof kardinal Bertram v svojih navodilih za volitve (o tem poroča drugi brzojav spodaj. Op. ur.). »Stranke.. Tudi pri sestavljanju kandidatne liste, ki je v Hitlerjevi Nemčiji samo ena in vsebuje 685 »kandidatov«, je Hitler gledal, da bi privabil na volišče tudi pristaše nekdanjih demokratskih strank, poleg pravih narodnih socialistov, in med temi so vsi narodni poslanci razpuščenega državnega zbora, je tudi več pristašev starih strank, v prvi vrsti pa nemške nacionalne stranke, ki jo je vodil vele-industrijalec Hugenberg. Nadalje je tudi nekaj članov bivše ljudske stranke, ki jo je vodil preje Stresemann in pozneje Dingeldey. Prav tako so prišli na listo nekateri člani centruma (Papen), oziroma bavarske ljudske stranke (tovarnar dr. Hak-kelsberger in gospodarski minister Quadtl, ki so se vedno nagibali k desnici. Na listi je tudi von Habicbt. vodja Hitlerjeve stranke v Avstriji, ki je bil izgnan. Voiivni znaki za kontrolo Vodja volivne propagande je odredil, naj se skujejo posebni znaki, ki jih deli Hitlerjeva stranka in ki jih bodo prejeli tisti, ki so volili. Tako bo javno dokazano, kdo je voiil in kdo ni, in hit-lerjevci bodo lahko zlepa ali zgrda spravili na volišče tistega, ki še ni volil. Iz Zgornje Šlezije poročajo, da je vodstvo tamkajšnjega kmetskega sindikata sporočilo vladi, da bodo tam vsi kmetje glasovali javno, ker njim ni za volivne kabine, ki so jih postavili liberalci in socialisti! Najprej bodo odkorakali na pokopališče in počastili padle za domovino ter nato odšli na volišče. Nemec, pomisli! Volivna propaganda je v prvi vrsti naperjena proti inozemstvu in seveda proti Franciji. Kakšne metode uporabljajo hitlerjevci, nam kaže ta-lc pri- te čudne dvojnosti, .) kateri je že Ilorocij svoje dni tožil, ko je vzkliknil: Viden meliora, pro-bo(|iie. deterioro se.uor (Vem. kaj bi bilo boljše, tudi priznavam, a kljub temu sledim slabšemu). Kako naj po prodre skozi takšen zid egoizma in hinovščino nežen pokret poci-fizmn. dokler ni ljudi, kj hi zanj »nesli glavo no trg«? Mir. to jc stanje duše. ki je v soglasju z božjimi zakoni. Mir med narodi jc kolektivno stanje vseh duš narodnih občestev, ki so v soglasju z božjimi socialnimi z.nkoni. Mir. to je hotenje duše, do v skladu z božjimi zakoni pomaga pravici do njene zmage s sredstvi ro-znmn in srcu n s silo. Vzemite duši, vzemite občestvom to nadnaravno merilo, pa ji. po jim boste vzeli mir. Naš« doba to merilo odklanja? Noj se potem po tudi nc hlini, da stremi iskreno za mirom. mer: »Biirsenzeitung« je priobčila volivni proglas, ki opozarja volivce, da namerava francoska vlada osnovati na nemški meji čete črncev, ki bodo stalno ogrožali nemški kulturni narod. »Nemčija )e danes izpostavljena neznosnemu imperializmu našega soseda na zapadu. Proti tej Nemčiji je naperjena ofenziva porajajoče se črne armade. Nemec, ta ofenziva je namenjena tebi! Nemec, ne pozabi tega! Pomisli to 12. novembra in voli za politiko Hitlerjeve časti miru in enakopravnosti!« Tudi aikademija pesnikov je priobčila proglas, v katerem odobrava Hitlerjev izstop iz Zveze narodov, ker se je s tem zaključilo neznosno stanje. Podkancler Papen se je oglasil s posebno izjavo glavnemu uredniku »Kreuzzeitung«. Po n|e-govem mnenju inpa Nemčija čisto vest. Nemčija le protestira proti ravnanju ostalega sveta, ki gleda nanjo vedno z nezaupanjem samo radi tega, ker je postala samozavestna in ponosna in ker da vse na samoobsebi umevno narodno čast. Po njegovem mnenju so volitve 12. novembra za zunanjo politi- | ko izredne vrednosti, ker bo z njimi nemško ljudstvo demonstriralo za jasnost, čast in poštenje v mednarodni politiki, za politično moralo, ki naj bo podlaga mednarodnih odnosov »visoko« kulturnib narodov vsega človeštva, za politično moralo, ki edina lahko pospešuje mir med narodi! Stare fraze Torej povsod iste fraze, ki so seveda potrebne za volivno propagando. Kdo naj resno vpošteva take volitve, ki se bodo izvedle na podlagi fraz o politični morali, če pa prav v Nemčiji te morale ni? Nedeljske volitve so za vnanii svet brez pomena ne samo radi tega, ker nemškega volivca z volivnim programom varajo, temveč v prvi vrsti tudi zato, ker bo spričo sedanjega policijskega pritiska v Nemčiji pri glasovanju postavljen pred izbero: ali za kruh ali za lakoto, in včasih celo-ali za življenje ah za smrt? Bavarski škofje o ljudskem glasovanju 12. novembra »...dogodki. Bavarski škofje so z ozirom na ljudsko glasovanje (glede smernic zunanje politike nemške vlade) izdali naslednje pastirsko pismo: »Državni kancler Adoll Hitler je pozval nen»-ški narod 12. novembra k plebiscitu. Storil je to, kakor poudarja v svojih govorih, da pred vsem svetom nemški narod sp.riča svojo mirovno voljo. Nemški škofje, ki so že od nekdaj v vseh svojih govorih in pastirskih pismih nastopali za mir med narodi, pozdravljajo tudi to javno priznanje nemškega kanclerja k miru. Zato bodo katoličani iz domovinskega in krščanskega duha dvignili svoj glas za mir med narodi, za čast in enakopravnost nemškega naroda. „Nočemo reči, da odobravamo" Poudarjamo pa, da pri glasovanju 12. novembra ne gre za to, da z njim odobravamo vse tiste dogodke in naredbe zadnjih mesecev, ki nas napolnjujejo z bridkostjo in skrbjo. Z glasovanjem nočemo reči, da odobravamo vse tiste odredbe proti katoliškim organizacijam na Bavarskem in da odobravamo skrunjenje nedelj in praznikov. Vendar škofje zaupamo, da se bo konkordat izvedel tudi v tistih točkah, ki se nanašajo na varstvo religije in javne nravnosti, dalje glede posvečevanja nedelj in praznikov, glede svobode verskih šol in lamo-dejnosti katoliških organizacij. Z eno besedo: pričakujemo, da bodo prenehale stvari, ki obremenjujejo katoliško vest katoliških državljanov in da ' bo enakopravnost katoličanov pred zakonom in v državnem življenju priznana. Upamo, da to upa- < hi nas navdajajo s skrbjo" nje dele z nami tudi verniki naših škofij in da se bodo 12. novembra udeležili glasovanja in sicer v prilog mednarodnega miru za čast in za enakopravnost nemškega naroda. Mi katoličani znova izpričujemo zvestobo do naroda in države in soglašamo s prizadevanjem voditelja, v kolikor gre za tem, da nemškemu narodu prihrani grozote vojne in strahote boljševizma, da se vzdržuje javni red in da se brezposelnim pomaga do dela. Kar pa tiče volitev v državni zbor, ki se bodo tudi vršile 12. novembra, pa to smatramo za izključno strankarsko vprašanje, pri katerem z ozirom na čL 32 državnega konkordata prepuščamo katoličanom, da dela vsak po svojem svobodnem preudarku.« Izjava bavarskih škofov je vrlo zanimiva. Prvič radi tega, ker ostro razlikuje med ljudskim glasovanjem glede zunanje državne nemške politike in pa med volitvami v državni zbor. Glede unanje politike škofje s poudarkom naglašajo, da kot patrioti odobravajo zunanjo nemško politiko, v kolikor stremi za mirom in enakopravnostjo Nemčije med narodi. V notranje-političnem vprašanju, to je glede volitev v državni zboT, pa pripuščajo katoličanom prosto roko. Vendar pa je to priliko porabil bavarski episkopat in domačemu, kakor zunanjemu svetu v jasnih besedah povedal, da Hitlerjeva vlada ne izpolnjuje določil konkordata in dt se nad katoličani vrše nasilja. Značilno je, da tega oklica bavarskih škofov vodilno glasilo hitlerjev-cev na Bavarskem »Volkischer Beobachter« ni ponatisnilo in da ga tudi niso smeli ponatisniti drugi listi v državi. Katoliška mladinska društva v Nemčiji Škof v Fuldi je po naročilu nemškega episko-pata izdal sledeče pastirsko pismo: V zadnjem času se množe pritožbe radi težav in zapostavljanj, ki jih marsikje morajo prestati člani naših katoliških mladinskih organizacij. V resni dušnopastirski skrbi smatram za svojo dolžnost, da javno izjavim, da ima Cerkev v moči svojega božjega poslanstva pravico vzgajati dorašča-jočo mladino k praktičnemu katoliškemu življenju in sicer tako, kakor se je v od Cerkve ustanovljenih in po njenih smernicah vodenih mladinskih organizacijah pri nas doslej delalo. Prav tako, kakor država smatra za potrebno, da s pomočjo organizacij vrši vzgojno nalogo, enako smatra tudi Cerkev društva in organizacije za sredstvo, ki ga ne more ne pogrešati in ne opustiti za versko vzgojo mladine. Država je v svečano sklenjenem konkordatu to pravico Cerkvi tudi priznala in slovesno izjavila, da jo bo varovala. Tudi škofom je državna vlada izjavila sledeče: »člani katoliških organizacij ne smejo radi tega, ker pripadajo tem organizacijam, trpeti nikakega zapostavljanja in škode ne v šoli, ne v državi. Škofje zaupamo tej besedi in radi tega sklepamo, da se boj, ki se po nekaterih krajih uprizarja proti svobodnemu razvoju katoliških organizacij, ne vrši po namenu državne | vlade. Zato vas nujno prosimo, katoliški starši, da I pošiljate svoje otroke še nadalje v katoliške mla-I dinske zveze in jih pustite v njih včlanjene.« Anglija graja nemško trmo 99 Obnašanje Nemčije je nevarno" London, 10. nov. b. Angleški ministrski predsednik MacDonald jc imel snoči ob priliki ustoli-čenja novega angleškega lorda majorja v Guild-hallu daljši govor. Po starem tradicionelnem običaju je bila na tc i prisotna vsa vlada z vsem diplomatskim zborom, kakor tudi številne ugledne politične in gospodarske osebnosti. MacDonaldov govor predstavlja v glavnem apel na Nemčijo, da jc Velika Britanija stalno izjavljala, da je najboljša evropska politika, da se pomaga Nemčiji, da se osvobodi današnjega stanja. Angleška vlada je tudi danes pripravljena nadaljevati to akcijo v tej smeri, samo če to Nemčija dovoli. Izgledi za uspešno razorožitev so tem večji, čim bolj se bo pri narodih ustalilo prepričanje, da niso izpostavljeni nobeni nevarnosti. Vsako razorožitveno konvencijo mora podpisati tudi Nemčija. Kaj ovira Nemčijo, da nam šc danes noče odkrilo povedati svojih želja in teženj? Obrnila naj bi se na tribuna! mož, ki žeiijo mir in ki nočejo pripustiti niti ene možnosti, da ji dajo vse, samo da jo zadovoljijo. Nemčija dela to temeljito napako. da noče nikdar pravilno razumeti tega problema Naša politika je bila in ostane nespremenjena; politika miru. V tem trenotku sestoji v tem, da se obdrži iskreno sodelovanje med Francijo, Italijo, Veliko Britanijo in Združenimi državami in da se končno pridobi tudi Nemčijo za to, da sede za isto mizo. Sedanje stališče Nemčije je nevarno za njo samo in za vso Evropo. Onn ne preprečuje sa-mo akcijo za mirno likvidacijo sporov, temveč •:> celo ovira in razdira vsako velikodušnost. To m sme trajati dalje. Ob koncu svojega govora je MacDonald do novno naglasil: Sodelovanje med Francijo, Italiji Veliko Britanijo in Združenimi državami je vseka kor potrebno. V zvezi s lem govorom ugotavlja ji: tranji »Dailv Telegraph«. da se v ženevskih poli tičnih krogih govori, da bo nemška vlada v za četku prihodnjega tedna izročila konkretne pred loge o reorganizaciji Zveze narodov in v rvs-i s tem o nadaljevanju razorožitvene konference z njenim sodelovanjem. Vladna hriza v Romuniji Prihod liberalne volivne vlade Mariborska občinska šefa Bukarešt, 10. nov. Vsak hip sc pričakuje ostavka vlade Va.dc Vojcvoda. Splošno se kriza, ki je nastopila v vladi, pripisuje notranjim sporom v kmetski stranki, ki je bila doslej na vladi. Nasprot-stvo med bivšim ministrskim predsednikom Maniu-um, ki je še vedno najizrazitejša osebnost v stranki, čeprav je odklonil mesto predsednika, in sedanjim ministrskim predsednikom Vajdo Vojvodom, je ie staro. Maniu baje tudi ni v prav dobrih odnosih s krono, ki po njegovem mnenju stremi za diktaturo. .Maniu tudi trdi, da jc dvor preveč obdan s Ulko, ki mu jemlje prožnost odločevanja. Ker se je v zadnjem času razmerje med vodjo liberalne stranke Ducom in krono zelo zboljšalo, se širi tudi govorica, da ni izključena možnost, da bi Duca sam prejel nalog, da sestavi novo vlado; vendar je ta možnost rešitve krize malo verjetna, ker nima liberalna stranka dovolj moči med narodom. Poslavlja se tudi možnost, da bi kralj Karel dal nalog, naj se sestavi volivna vlada, ki naj bi ji predsedoval kak uradnik. To naj bi bila torej pre-nodna in nev.tralna vlada. O resničnem vzroku krize kroži tudi druga verzija, po kateri zahteva spremembo vlade tista zunanjepolitična struja, ki želi, da se Romunija de-iinitivno odloči Za francosko linijo. Prav zato naj bi bila potrebna vlada pod predsedstvom g. Duce, ki je znan kot prožen diplomat. V tem primeru bi bržkone sedanji zunanji minister Titulescu ostal na svojem mestu, ker je itak sam zagovornik fran-kofilskc politike. Vse kaže, da la verzija nima dovolj zaslombc, pač pa prihaja oseba zunanjega ministra Titulesca v poštev kot bodoči ministrski predsednik. Titulescu jc bil vselej tisti mož, ki naj reši Romunijo iz stiske, ko sc je pojavila vladna kriza. Znani so tudi njegovi poskusi, da sestavi vlado; toda Titulescu je moral večkrat zapustili Bukarešt in se vrniti na svoje tedanje mesto v London »rebus in-feetis,. Globlji vzroki krize ležijo brezdvomno v silno težavnem gospodarskem položaju romunske države. Bukarešt, 10. nov. c. Jutri bo Vajda Vojvod podal ostavko vlade. Na oblast bodo prišli liberalci, ki bodo izvedli volitve. Ni dvoma, da bodo po stari metedi liberalci dobili v parlamentu večino. Narodna skupščina Belgrad, 10. nov. m. Današnjo sejo Narodne skupščine je otvoril ob 11 predsednik skupščine dr. Kosta Kumanudi. Po izvršenih formalnostih |c bilo sporočeno, da je vojni minister poslal Narodni skupščini v pretres zakonski osnutek o nastanje-vanju vojske in mornarice, za katerega zahteva nujnost, ki jo skupščina odobri. Narodni skupščini pošiljata nadalje trgovinski in zunanji minister v pretres zakonski načit o dopolnilnih spremembah k klirinškemu sporazumu od 27. aprila 1932 in k njegovemu dodatku od 2. novembra 1032, ki jc bil sklenjen in podpisan v Belgradu 29. avgusta 1933 med kraljevino Jugoslavijo in švicarsko konfederacijo. Nadalje se jc sporočilo, da pošilja predsednik ministrskega sveta skupščini v odobritev uredbo ministrskega sveta o izvozu pšenice in uredbo ministrskega sveta o spremembi člena 12 uredbe o posredovalnem postopku in uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti kmeta in stavlja-nju v veljavo posameznih zakonskih sprememb v pogledu zavarovanja. Nato je bil prečitan predlog resolucije predsednika Narodne skupščine o spremembah in dopolnitvah zakona o poslovnem redu v Narodni skupščini. Predsednik skupščine dr. Kumanudi zahteva, da sc prizna resoluciji prvenstvo. Večina poslancev jc zaprošeno nujnost sprejela, proti njej pa so burno protestirali poslanci skupščinskih opozicijskih klubov. Glavne spremembe skupščinskega poslovnika so sledeče: 1. Na vprašanja, ki jih stavljajo poslanci na ministre, se lahko dajejo odgovori na vsaki seji, razen onega dne, ki je določen za interpelacije. Delu na vseh teh krajših vprašanjih lahko traja na|-dalje samo eno uro. 2. O zakonskem načrtu, za katerega ie spre-jeta nujnost, lahko v nadaljnem pretresu govori v imenu vsake skupine samo po en govornik za in po en govornik proti in sme ta govor trajali na|- d»He eno uro.« , 3 .Interpelacij se vlagajo pismeno na pred-Vednika Narodne skupščine. Vsaka interpelacij se mori natisniti in razdeliti poslancem naimani 24 ur pred pretresom.« 4 »Ce zahteva kdo kmed narodnih poslancev za interpelacijo prvenstvo, Narodna skupščina o tem rešuje brez pretresa in brez ustmene mterpe-lantove obrazlpžitvc.« Stalni shupščinshi odbori Potem so sc prečilala šc poročila nekaterih skupščinskih odborov, nakar se je prešlo na dnevni red, na volitve članov v stalne skupščinske Kpri volitvah članov za veriiikacijski odbor jc Glasovalo vsega 235 narodnih poslancev. Za listo Miha jia Jeftiča (JNS) je glasovalo 196, za listo dr. Živana I.ukiča (Jugoslovanski narodni klub| 11 in za listo dr. Ivana Lončarcviča (Narodni kmečki klubi 13 poslancev. Praznih glasovnic je bilo oddanih 13. Lista Jeftiča je dobila 19 članov, lista Lukiča 1 (dr. Lukič) in lista dr. Lončarcviča 1. Za administrativni odbor jc glasovalo 235 poslancev. Za listo dr. Kraljeviča (JNS) je glasovalo 194, za listo dr. Leušiča (Narodni klub Preke) 19 in za listo dr. Slažičn (Jugoslovanski narodni klub) \-> poslancev. Praznih glasovnic je bilo 10. Lista dr. Kraljeviča je dobila 18, lista dr. Leušiča 2, tista dr. Stažiča pa 1 člana. Za imunitetni odbor ie glasovalo 235 poslancev Za listo dr. Milana Sekuliča (JNS) je glasovalo 194, za lislo dr. Franio Gruberja (Narodni kmečiki klubi 15, za lislo fclefana Babiča (Jugoslovanski narodni klub) 12 poslancev, praznih glasovnic pa je bilo 14. I.isla dr. Sekuliča je dobila 1» članov, lista dr Gruberia 1, lista dr. Bačiča I člana. Za odbor zn prošnje in pritožbe jc volilo vse-<o zgradbah državnih in samoupravnih teles pa nc. Za nnstanjcvnnie v mobilizacijskem in vojnem stanju sc ne daje nikakršno odškodnino nikomur. Čl. 4 določa višino odškodnine zn liani*-n jeva ti je v mirnem stuuju. ("I. 3. Pravico za izdajo naredbe /a nastanitev voiske in mornarice v mirovnem sta- nju ima po določbah čl. I tega zakona samo minister /a vojsko in mornarico po odobritvi ministrskega sveta, v mobilnem in vojnem stanju pa imajo to pravico vrhovne komande, odnosno komande operativne vojske, a istotako tudi poveljniki samostojnih armad, divizij in odredov ter starešine v mornarici, ki imajo čin gornjih. Čl. 7. Da bi bilo naslanjevanje vojske in mor- \ narice vedno zagotovljeno ter pravočssno in pni- j vično izvršeno v duhu tega zakona, se morajo voditi statistični podatki o številčnem stanju državnih zgradb, kakor tudi zgradb samoupravnih teles, zasebnih ustanov, privatnih oseb in podjetij, kakor tudi o številu ljudstva, živine in materijah ter drugih stvari, ki se imajo namestiti v takih prostorih. Radi tega imajo dolžnost: 1. poveljniki mesta, da vodijo stalen pregled za vse vojaške in državne zgradbe, kakor tudi za one, ki so vzete v najem; 2. občinske oblasti morajo izvršili popis in voditi razmestitveni pregled za vse zgradbe na področju občine, ki so lahko uporabijo za razmestitev vojske in mornarice in za njihovo uporabi. Vsako tretje leto morajo občinske oblasti izvršiti naknaden popis. Čl. 11. Če občinske oblasti ne izdelajo pravočasno razmestitev in pregled, ali če pri izdelavi teh pregledov pokažejo nemarnost ali vnesejo netočne podatke, se bodo odgovorne osebe kaznovale v mirnem stanju z zaporom od 10—30 dni, ali z odgovarjajočo denarno kaznijo, računajoč za vsak din zapora po r>0 Din. Čl. 12. Občinske oblasti so dolžno, da izvršijo pravilno in pravično nastanjevn nje. No sinejo pa se uporabiti oni prostori, ki so neobhodno potrebni gospodar ju in njegovi družini zn stanovanje. Čl. 13. Poveljniki teh vojnih okro/ij bodo od časa do časa pregledovali razmestitvenc preglede občinskih oblasti. čl. 14. V mirnem stanju občinske ohlnslt ne morejo nastaniti stanovanja odsotnih oseh. v mobilnem in vojnem stanju pn se ta nastanitev lahko izvrši nn njihove stroške, v kolikor so te osebe obvezane po svojem premoženjskem stanju in po komisijskem pregledu. ČL 29. Kakor posamezni državljani, tako •-o ludi občinske oblasti dolžne izpolniti zahtevo pooblaščenih oseb za nastanitev vojske in mornarice. Za neizvršitev naredbe se bodo odgovorne osebe ka/novule v mirnem stanju z zaporom o stanovanjih od strani vojske in mornarice se daje povračilo. Čl. 33. Naslanjevanje vojske iu mornarice v mobilnem in vojnem stanju je obvezno za vse prebivalstvo in nihče se nc more osvoboditi od tega. Čl. 35. Ce dobi občinska oblast nalog za nastanitev. jc dolžna takoj izvršiti razmeslitev čete v zgradbah in prostorih, ki so določeni za nastanitev. Cl. '30. Naslanjevanje v vojnem stanju na sovražnem |x>dročju se vrši brez kakršnekoli odškodnine. Cl. 37. Nastanitev naše vojske in mornarice v vojnem stanju na zavezniškem področju se vrši po določbah, ki so včlanjene v konvenciji med našo in zavezniško državo. je na povratku iz Italije prispel \ Belgrad bolgarski princ Ciril. Nu postaji je princa Cirila pričakoval kralj Aleksander s spremstvom, v katerem szval občinske svetnike, da se udeležijo proslave korporativno. Na vrsto so prišla jioročila odsekov. Za prvi odsek je |Xjročal dr. Strmšek. Davčna komisija za Maribor se spopolni. Mesto odstopivšega člana g. Sabothyja se imenuje zastopnik obrtnikov g. Vahter. Sledilo je poročilo drugega odseka, ki ga je podal podžupan Golouh. Naredba lianske uprave o podpiranju brezposelnih je spravila mestno občino v nc|>rijetno zadrego. Po naredbi banske uprave bodo deležni brezposelne podpore vsi, ki so delovali na teritoriju kake občine vsaj tri mesece. Ce so pa bili laki ljudje v tej občini zaposleni tri leta, imajo isto pravico do |xxipore kakor oni, ki so pristojni v tej občini. Pravilnik mariborske občine o |xxlpi-ranju brez|x>seluih pa je do sedaj določal osem let zaposlitve na teritoriju občine. Zaradi tega bo občinska pomožna akcija letos dosti bolj obremenjena kakor prejšnja leta, ker se je bati, da bodo okoliške občine, katerih občani so bili večinoma za|>osleni na teritoriju mariborske občine, pošiljale te breziio-selne za podporo v meslo. Občinski svet je naredbo banske uprave sprejel, toda s j>ogojem, da se vsota iz hanovmskega fonda za |xibijaitje brezjxiselnosti, ki jo plačajo mariborski podjetniki v ta fond, res prizna Mariboru, obenem [ia da se uredba akoino-tlira novemu zakonu o občinah. K temu je pripomni l župan, da namerava mestna občina v novem proračunskem letu uvcsli posebno davščino, iz katere se bo osnoval bednostni fond za pobijanje brez-jioseliiosli. — Referent je nato prečilal novi j>ra-vilnik mestne oskrbnišnice, ki je znatno spopolnjen. V kuratorij, ki ga določa ta pravilnik, bo imenoval meslni ubožni svet dva nova člana. Nato je referiral občinski svetnik Tumpej za tretji odsek. Mnogo hišnih posestnikov je vložilo na občino prošnjo, naj se pred njihovimi poslopji posekajo divji kostanji v drevoredih. Prošnje so se odstopile gradbenemu odseku. — Živahna debata se je razvila nalo o kompletiranju gradbenega odbora. Izvolili so se v ta odbor novi člani, in sicer dr. Sekula, dr. Vauhnik, ing. Debevc, ing. Vanek in občinski svetnik Tumpej. Na predlog svetnika Ošlaka in ing. Jelenca pa še ing, arh, Dev. Namest-niki pa so dr. Kac, ing. Uinterlechner in ing. Vičič. — Gradbena taksa in pristojbina za nove zgradbe se znatno znižata. — Pokazala se je tudi potreba nastavitve novih tehničnih moči pri mestnem gradbenem uradu. Do prihodnje seje se bodo razpisala mesta gradbenega inženjerja in še nekaterih drugih tehničnih uradnikov. Sledilo je poročilo četrtega odseka, ki ga je podal mestni svetnik Sabothy. Priporočal je naknadno odobritev sklepov gradbenega odbora, med katerimi je mnogo prošenj za odstop hišic v delavskih ulicah. Predlog je bil sprejet. — Sprejet je bil tudi predlog, da se preui