mamdie&m: http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik 1251 ČETRTEK, 17.MAJ 2018 / ŠTEVILKA 1251, LETO XXIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR I v'l 8 9 6 1 21,4 4 O 6 7 1 Veni TOPLE MALICE IN KOSILA tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com NOVO! NOVO! MtaTOlk ZBIRAMO PREDNAROČILA ZA KNJIGO Marino Šinkovič: RIBIŠKI DNEVNIK od Izole do Savudrije in malo čez Naročite jo na: 040 211434 ali: tajnistvo@mandrac.si Nihče si ne upa obljubiti sreče Prišel je čas velikih obljub. Tako je pač pred vsakokratnimi volitvami na državni in lokalni ravni. Obljube so vseh vrst, od reševanja obmejnih težav s Hrvaško do gradnje cest, v resnici pa si ljudje najbolj od vsega želijo srečo. (Mef) Sreča je nekaj neopisljivo velikega in pomembnega, čeprav jo velikokrat spravimo na raven ugotavljanja, da so bili na Titani-ku mnogi zelo bogati in zdravi, le sreče niso imeli. Filozofi imajo celo vrsto definicij sreče, najbolj uveljavljena pa je tista, da gre za stanje popolne zadovoljitve in odsotnost vsakršne želje. Moram priznati, da si takšne sreče ne predstavljam niti ne želim, še manj si je želijo tisti, ki vodijo svet in se bodo pri nas čez slab mesec potegovali za vsaj malo obvladovanja tega našega delčka sveta. Takšna sreča namreč pritiče kakšnemu antičnemu ali budističnemu mislecu, kapitalizmu pa gotovo ne. Kapitalizem namreč gradi svoj družbeni red prav na željah ljudi. Želje so tiste, ki ustvarjajo potrebe in potrebe so tiste, ki so gibalo sodobnega sveta. Si predstavljate, da ležite na topli travi, s slamico med zobmi, soncem med vekami in si ne želite ničesar.. »Če bi imel še hladno pivo bi morda bil srečen« je filozofiral mimoidoči kratkoprogi popotnik in za popolno srečo dodal še zvišanje socialne pomoči, kar da misliti, da smo ljudje bolj srečni, če nam oblast zagotovi boljše življenjske razmere. In prav to bodo obljubljali kandidati v naslednjih dneh. Boljše plače, boljše zdravstvo, boljše okolje, le sreče ne upa obljubiti nihče. Zanimivo, da je v Deklaraciji neodvisnosti ZDA prizadevanje za srečo ena izmed treh neodtujljivih pravic vseh ljudi. V slovenski ustavi sreče ne boste našli zapisane niti med opombami, v občinskih statutih in drugih dokumentih še toliko manj. Pa bi sodila tja, med prve člene, kjer bi bilo dovolj zapisati, da je država Slovenija ali pa občina Izola skupnost srečnih ljudi. Predstavljajte si, koliko bi bilo tistih, ki ravnajo v nasprotju z ustavo ali statuti, ki jim je za srečo vseh ljudi bolj ali manj vseeno in jih zanima predvsem lastna sreča, ki pa je v resnici ne poznajo. Preveč imajo namreč neizpolnjenih želja, da bi bili srečni. Zagotavljanje sreče državljanom bi bila velika obveza vseh tistih, ki bi si jo naložili na ramena, zato so že prisotne teorije, da je sreča stanje, ko je zadovoljna večina ljudi, ker je seveda nonsens, saj ne more biti nek narod srečen, če je srečnih za odstotek več kot nesrečnih. Pa vendar Združeni narodi vsako leto pripravijo poročilo o sreči po svetu in letos se je na vrh prebila Finska. Nasploh so v vrhu evropske in posebej skandinavske države. Na seznamu je 156 držav, Slovenija pa je zasedla šele 51. mesto. Kljub temu sreče ni v nobenem predvolilnem programu, čeprav jo imamo takorekoč na dlani. Hrvati so namreč šele 82-ti. nnn INTES4 SNNDIOK) BANK NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. PRAVICA DO PRAVICE Vse se je začelo v vasici Deir Jasin, niti dvajset kilometrov od Jeruzalema. Sosednja vas je Givat Šaula. Sosedi so živeli tako, kot živijo povsod drugod, pomagali so si, poročali so se med seboj, otroci so šli v iste šole, vodo so si delili, enake oljke so obirali. V Deir Jasinu so, pa to takrat ni bilo pomembno, živeli Paestinci, v Givat Šauli (pa to takrat ni bilo pomembno) so živeli Židje. In pride država, v kateri so bili ljudje, ki so želeli živeti tako, kot so živeli sosedje v Deir Jasinu in Givat Šauli, a tudi drugačni ljudje, za katere je bilo premalo države in preveč Palestincev. Pripadali so državi Izrael, organizacija se je imenovala Irgun in vodil jo je Menahem Begin. V aprilu leta 1948 so Ir-gunovci poklali in pobili vse, kar je živelo v Deir Jasinu in Menahem Begin je izjavil: »Masaker v Deir Jasinu ni bil le nujen. Še več. Če ga ne bi bilo, danes ne bi bilo države Izrael.« Izvolili so ga za predsednika vlade na demokratičnih volitvah v najbolj demokratični državi Srednjega in vsega Vzhoda in je, nato, skupaj z egipčanskim predsednikom Anvarom el Sadatom, dobil Nobelovo nagradu za mir. Pokolu v Deir Jasinu je sledil pregon 750 tisoč ljudi in 529 z zemljo zravnanih vasi. Hajrudin Somun, novinar, pisatelj in diplomat. Upokojeni. V svojih knjigah in zapiskih, pa v intervjuju za Delo, je pojasnjeval, da je holokaust, v hebrejščini »šoa,« najhujši zločin v zgodovini, odkar obstaja pisana zgodovina. Palestinska tragedija, ki traja že celo stoletje se, po rezultatih in trajanju, lahko primerja s holokaustom. »Tam kjer se konča holokaust za en narod, se začenja nakba za drugega,« je zapisal Edwars Said in v svoji znameniti knjigi Orienta-lizem in dodal, da smo priče svojevrstni ironiji zgodovine. Židje kot »klasična žrtev« antisemitskih pogromov in holokausta so zdaj za žrtev naredili drug narod. Palestinci so tako postali žrtev žrtve, Deir Jasin pa palestinska Guer-nica, Katin, Srebrenica. Palestince, pa ne le njih, so pregnali s svoje zemlje. Danes je na svetu 65,6 milijonov ljudi, ki so nasilno pregnani s svojih domov; 22,5 milijonov beguncev: vsaj deset milijonov jih je brez državljanstva. Ena polovica od teh številk so otroci. Tako kaže statistika OZN in tudi zaradi njih je bila napisana in sprejeta Univerzalna deklaracija o človekovih pravicah. V uvodu je zapisano: »Te pravice ti pripadajo. To so tvoje pravice.« A res? Logično, da se tega zavedamo, da nam te pravice pripadajo, živimo in gremo kamor hočemo, prehajamo mimo vseh mej, ker imamo en kup listkov z imenom in ostalimi podatki in celim kupom štampiljk, okvirjenih v kartonasti ovitek rdeče, modre ali kakšne druge barve, na katerih piše Potni list, Passport, Pa-soš. To mi zagotavlja, da lahko koristim pravice, ki mi pripadajo. Pravice pa ne pripadajo tistim ljudem, ki nimajo tega kartonastega ovitka rdeče, modre, ali kakšne druge barve z izpisanimi podatki in kupom štampiljk. Te pravice ne pripadajo vsaki osebi, čeprav so napisane tako, da bi vsako osebo zaščitile. Pripadajo samo osebi, ki lahko dokaže, da je državljan. Pred šestdesetimi leti je Hannah Arendt napisala en stavek. Takrat je zbežala pred nacizmom v ZDA in je bila tudi sama oseba brez državljanstva. Trajalo je polnih osemnajst let, da je šele leta 1951 postala naturalizirana državljanka ZDA. Stavek se je glasil: »Pravica do pravice.« Pravice bi v teoriji morale pripadati vsaki osebi že s tem, ker se je rodila. Toda, kaj je zagotovilo tega? Ker danes obstaja na desetine milijonov ljudi, ki so »Nihče« in živijo v državi »Nikjer«, in te številke so grozljive. Nimajo pravic, ki pripadajo vsem ljudem, ker ni človeštva, ki bi jim zaščitilo te pravice. Pa, da ne omenjam izbrisanih, ki so postali Nihče v deželi Nikjer tako, kakor je smešno, če ne bi bilo ogabno, kreganje med občinami v državi Sloveniji in državno birokracijo države Slovenije, na čigav strošek bodo šli pogrebi utopljenih beguncev v Kolpi. Utopili so se ljudje, ne nelegalni migranti. Utopili so se v Kolpi, Egejskem morju, umrli so v puščavskem pesku, zato, ker so jim ukradli in jim ne priznajo pravic, ki jim pripadajo že s tem, ker so rojeni v ljudski družbi in pripadajo človeški skupnosti. Če bi spoštovali njihove pravice, ne bi umirali. Če ne bi umirali, ne bi bilo kreganja med občinami in državo. Če bi jih sprejeli kot ljudi, ne bi bilo pogrebnih stroškov. Najbolj poceni bi bilo z buldožerjem izkopati jame in jih pometati noter in zažgati. A pravica do pravice? Jebiga, nimajo pasporta. Stari volilni vzorci ostajajo Tistih slabih 15 odstotkov izolskih volivcev, ki so glasovali na nedeljskem referendumu o zakonu o drugem tiru je podprlo Zakon o gradnji nove železniške povezave med Koprom in Divačo. Pravzaprav nič novega, saj so, tako kot na volitve, tudi na referendumu glasovali tisti, ki to odločanje razumejo tudi kot dolžnost in ne le kot dobro voljo. Tudi tokrat so se ponovili znani volilni vzorci. Ista volišča so glasovala ZA zakon in ista so glasovala PROTI. Glede na to, da je referendumska pobuda v veliki meri spolitizirana je tako potekalo tudi glasovanje v naši volilni enoti. Kako smo glasovali po posameznih voliščih V dvorani Rdečega križa je glasovalo 166 od 1214 volivcev. Za zakon jih je bilo 99, proti pa 64. V palači Manzioli je od 1170 glasovalo 153 volivcev. Od tega jih je bilo 91 ZA, 61 pa proti zakonu. V športni dvorani na Kraški je od 715 glasovalo 109 volivcev, od tega je bilo 63 ZA in 45 PROTI zakonu. V kulturnem domu je bila spodobna udeležba, saj je od 1334 prišlo na volišče 215 volivcev. 131 jih je bilo ZA, 83 pa PROTI zakonu. V mestni knjižnici je na volišče prišlo 249 od 1845 volivcev, ZA jih je bilo 153, PROTI pa 94. V OŠ Livade je od 2142 glasovalo 252 volivcev, ZA jih je bilo 137, proti pa 112 volivcev. Spodobna udeležba je bila v Keltiki. Od 1333 volivcev jih je glasovalo 240, od tega 130 ZA in 106 PROTI. V KS Jagodje Dobrava so bili neodločni, saj je od 485 volivcev glasovalo le 36 krajanov, od tega jih je 18 glasovalo ZA in 18 PROTI. Na Baredih je glasovalo vsega 17 od 114 volivcev. 12 jih je podprlo, 4 pa so bili PROTI. Na Šaredu je od 486 volivcev prišlo na volišče kar 90, od tega je 52 podprlo, 38 pa zavrnilo Zakon. V Cetorah je od 122 glasovalo le 16 volivcev. 9 jih je bilo ZA in 7 Proti. Na Maliji je od 445 glasovalo 76 volivcev, 40 ZA in 33 PROTI. V Kortah je na volišče prišlo 77 od 670 volivcev. 45 jih je podprlo, 32 pa glasovalo proti uveljavitvi zakona. Predčasno je volilo kar 138 volivcev, ki so večinoma podprli zakon (75 ZA, 61 PROTI) OMNIA (izven kraja bivališča). Glasovalo je 7 volivcev, od tega jih je 5 zavrnilo, 2 pa sta podprla zakon. Zanimivo je da je bilo skupaj kar 21 neveljavnih glasovnic, kar pomeni, da so volivci v velikem številu izrazili svoje nezadovoljstvo z referndumom ali čemerkoli drugim. Prav tako je nenavadno, da ni nihče zahteval glasovanja na domu. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehni_ka@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtietna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT UNE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Turistična taksa z 1,27 na 2,00 Eur na dan Tudi izolska občina bo sprejela nov Odlok o turistični taksi, ki prinaša 26 odstotno povišanje te dajatve. Odlok bo, če bo sprejet, veljal od 1. januarja prihodnjega leta. Skoraj polovico denarja bo dobilo Turistično združenje Izola. Državni zbor je 15. februarja sprejel nov Zakon o spodbujanju razvoja turizma, ki je začel 15. marca, občine pa morajo svoje odloke uskladiti najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi zakona. Po novem zakonu lahko občine določijo turistično takso v znesku do 2,5 EUR. Novost je tudi takoi-menovana promocijska taksa, ki se obračuna poleg turistične takse in znaša 25% zneska turistične takse, namenjena pa je dodatnemu sofinanciranju Slovenske turistične organizacije (STO). Niso šli do konca Zakon določa, da občine same določijo višino turistične takse v znesku do 2,5 EUR, občinski odlok pa ukinja dosedanjo ločitev na turistični območji z višjo in nižjo turistično takso. Omenjena delitev, po prepričanju predlagateljev, v preteklih letih ni dosegla pričakovanega učinka. Odlok tako predvideva enotno turistično takso v znesku 1,60 EUR na osebo na dan, tej turistični taksi pa je treba prišteti še promocijsko takso, ki naj bi znašala 0,40 EUR na osebo na dan. Tako bi turistična in promocijska taksa skupaj znašali 2,00 EUR na osebo na dan. Doslej je turistična taksa znašala 1,27 oziroma 0,92 Eurov na območju z nižjo turistično takso. To predstavlja 26% dvig sedanje turistične takse, kar pomeni zmerno povišanje, ki je še sprejemljivo tako za turiste kot ponudnike. Taksa za vikendaše Nov zakon določa višino turistične takse za lastnike počitniških hiš in počitniških stanovanj glede na stanovanjsko površino. Razvršča jih v 5 kategorij, občinski odlok pa predvideva plačevanje turistične takse za posamezno stanovanjsko površino v naslednjih zneskih: - do 30m2:90,00 EUR, - nad 30m2 do 50m2:135,00 EUR, - znad 50m2 do 70m2:180,00 EUR, - nad 70m2 do 90m2: 225,00 EUR - nad 90 m2: 270,00 EUR. Taksa za navtike Novost je, da se, kot stalni privez v turističnem pristanišču šteje tudi začasni privez v občinskem pristanišču, ki se uporablja na podlagi zakupne pogodbe sklenjene za obdobje 1 leta in po namenu ustreza stalnemu privezu v turističnem pristanišču (marini).Odlok določa turistično takso v pavšalnem letnem znesku za lastnike plovil glede na dolžino plovila, in sicer - do 8m... 60,00 EUR letno - od 8m do 12m ...120,00 EUR - nad 12m ... 180,00 EUR Turistično in promocijsko takso v imenu in za račun občine oziroma agencije pobirajo pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenočevanje. Ti so pobrano turistično in promocijsko takso dolžni nakazati do 25. dne v mesecu za pretekli mesec na poseben (prehodni) račun občine, Uprava RS za javna plačila pa bo nato razporejala turistično takso občinam ter promocijsko takso na Slov ensko turistično organizacijo. Lastniki počitniških hiš in počitniških stanovanj ter upravljavci posameznega pristanišča plačajo turistično takso v pavšalnem letnem znesku na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni občinski organ. Kdo je oproščen plačila? Na podlagi zakona so plačila turistične in promocijske takse po odloku oproščeni otroci do sedmega leta starosti, osebe z zdravniško napotnico v naravnih zdraviliščih, invalidi, otroci s posebnimi potrebami, učenci, dijaki in študenti ter njihovi vodje oziroma mentorji, ki so udeleženci strokovnih ekskurzij, osebe do 18. leta in mentorji društev ki delajo v javnem interesu, osebe, ki prostovoljno odpravljajo posledice elementarnih nesreč, pripadniki Slovenske policije v obdobju opravljanja nalog iz svoje pristojnosti, osebe, ki so na začasnem delu in prebivajo v nastanitvenem obratu neprekinjeno več kot 30 dni in tuji državljani, ki so plačila oproščeni po mednarodnih pogodbah. Polovično takso bodo plačevali mladi od 7. do 18. leta starosti in mladi od 18. do 30. leta starosti, ki prenočujejo v nastanitvenih obratih, vključenih v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč. V celoti ali deloma bodo plačila turistične takse oproščeni organizatorji in aktivni udeleženci mednarodnih prireditev in prireditev na nacionalni ravni, ki so pomembne za turistično promocijo občine in katerih prenočitev plača organizator prireditve. O tej oprostitvi odloča župan s sklepom, na podlagi pisne vloge zavezanca. Stalno prebivališče pomaga Odlok določa, da bodo plačevanja turistične takse v pavšalnem letnem znesku oproščeni lastniki počitniške hiše, počitniškega stanovanja in plovila s stalnim prebivališčem v občini Izola. Taksa za Turistično združenje Odlok predvideva, da so sredstva iz naslova turistične takse prihodek občine njihova poraba pa se določi vsako leto s sprejetjem proračuna. Odlok predvideva, da bi se 45% pobrane turistične takse preteklega leta praviloma namenilo delovanju Turističnega združenja Izola, g.i.z. oziroma za delovanje turistično informacijskega centra (TIC). Turistična inšpekcija? Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Občinski inšpektorat in redarstvo občine Izola. Za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike, ki ne bodo posredovali podatkov ali do 31. marca ne bodo plačali turistične takse v pavšalnem letnem znesku, odlok določa globo v višini 2.000,00 EUR. Za fizične osebe pa je predvidena globa v višini 500,00 EUR. Letos po starem Nov odlok bo začel veljati 1. januarja 2019, turistična taksa v pavšalnem letnem znesku pa se bo po tem odloku, za leto 2019, prvič obračunala v letu 2020. ur Volitve 2018 Kandidatom je še kar nerodno Ali pa enostavno nimajo denarja za predvoililno propagando, saj so veliki oglasni panoji v Izoli zelo slabo zasedeni. Pravzaprav sta se plakatno obelodanili le kandidatki Socialnih demokratov in Nove Slovenije. Očitno so po strankah ubrali različne taktike, kar napovedi še bolj zapleta. Državna volilna komisija je objavila končne sezname kandidatov za volitve v državni zbor. V drugi volilni enoti s sedežem v Postojni kandidira 23 strank in list oziroma 203-je kandidati. V izolskem okraju nastopajo vse stranke z izjemo Stranke slovenskega naroda. Vsi izolski kandidati Lista novinarja Bojana Požarja - Melisa Avdičevič Slovenska nacionalna stranka SNS - Petra Mežnarc Nova Slovenija Krščanski demokrati - Marjana Fatovič Andrej Čuš in Zeleni Slovenije - Valter Krmac Lista Marjana Šarca - Ivan Marc Stranka Alenke Bratušek - Ana Volčič Gibanje zedinjena Slovenija - Desire Joras Kangler & Primc Združena desnica - Darinka Jurjevec Piratska stranka Slovenije - Mojca Golob SLS Ljudska stranka - Bojan Zadel Združena levica in Sloga - Majda Prijon DeSUS - Branko Simonovič SMC - Gregor Perič Levica - Alan Medveš GAS - Gospodarsko aktivna stranka - Nataliya Chubar Socialni demokrati - Romina Kralj Gibanjeskupajnaprej - Danijel Bešič Loredan DD Dobra država - Igor Črnič Solidarnost Za pravično družbo - Boris Furlan Gustinčič Socialistična partija Slovenije - Vahdeta Dragosavljevič Rutar SSN - Stranka slovenskega naroda - nima kandidata Slovenska demokratska stranka SDS - Majda Vrtovec Za zdravo družbo - Valentina Flander Na volilnih lističih bomo imeli v nedeljo 3. junija kar 13 kandidatk in 9 kandidatov, od katerih v uredništvu poznamo slabo polovico, tudi zato, ker nekateri prihajajo iz drugih krajev. Med kandidati je približno polovica Izolank in Izolanov, vendar nekateri med njimi doslej niso bili zelo aktivni v javnem življenju mesta in občine, večina ne-izolanov pa je iz sosednjih občin, nekateri pa prihajajo tudi z drugega konca Slovenije.. Na kandidatnih listah je, v drugih volilnih enotah in okrajih še nekaj na pol Izolanov in sicer je med kandidati Liste Marjana Šarca nekdanji direktor Leka, Vojmir Urlep, ki je do še nedolgo tega živel na Velikem trgu v Izoli, zdaj pa na Kolombanu. Kandidat SMC v Novi Gorici je direktor izolskega doma upokojencev, Vasja Medvešček, ki je bil pred tem član SD. Spoštovane Izolanke in Izolani, vabimo vas, da se nam pridružite na klepetu s predsednikom stranke DeSUS Karlom Erjavcem in kandidatom za poslanca DeSUS Brankom Simonovičem Začelo se bo v torek, 22. maja ob 18h, na terasi Hotela Delfin v Izoli, zaključilo pa s krajšim glasbenim nastopom Lada Leskovarja Vljudno vabljeni, da se v pogovor ali prepevanje vključite tudi vi DeSUS z Erjavcem na Mandraču V sklopu predvolilnih aktivnosti je predsednik Desusa, Karl Erjavec, skupaj s kandidatom za poslanca Državnega zbora, Brankom Simonovičem in strankinim kandidatom za izolskega župana, Danilom Markočičem, obiskal tudi uredništvo Mandrača. Seveda je pogovor potekal o pomenu lokalnih medijev, potem pa se je delegacija odpravila na krajši sprehod po starem mestu in končala ob kozarcu vina na Largu Pri špini. Vstop bo prost. Branko Simonovič, predsednik DeSUS Izola I DeSUS i -§ I 2 Kandidati, priložnost je tukaj Na tej strani Mandrača bomo vse do volitev objavljali napovedi ali kratka poročila o predvolilnih aktivnostih strank in kandidatov v izolskem volilnem okraju. Informacije, vključno s fotografijami (predvsem dogodkov) nam lahko pošiljate na elektronski naslov: urednistvo@mandrac. si Na ta naslov lahko pošljete tudi morebitne predvolilne objave v sklopu vaše kampanje. 0 ZAŠČITI OKOUA Kam izginjajo izolski hudourniki ? Vsa leta smo imeli vodo iz potoka, potem pa se je začelo zasipavanje in zdaj vode enostavno ni več, je omenil eden od zakupnikov kmetijskih zemljišč med cesto za bolnišnico in hitro cesto. Poleg že znanega odlagališča nad tunelom je v bližini še eno, morda celo večje. Na deponijo nas je opozoril tudi eden od kmetovalcev iz soseščine, ki je pripomnil, da nič ne pišemo o največjem črnem odlagališču v občini. Resnici na ljubo moramo priznati, da smo ga tudi mi spregledali. Napako popravljamo in čakamo na odgovor pristojnih. ur Žal do zaključka redakcije nismo dobili odgovora na vprašanje, kako je nastalo odlagališče zemljine in gradbenega materiala na omenjenem zemljišču in kakšni so nameni zakupnikov oziroma lastnikov zemljišča, dejstvo pa je, da je nad Pivolom zrasel visok nasip zemlje, skal, opek in drugega gradbenega materiala. Predvidevamo, da obstaja kakšna logična razlaga, saj res ne verjamemo, da bi lahko takšen poseg v prostor šel mimo neopažen s strani občinskih redarjev in inšpektorjev ali pa celo predstavnikov Sklada, oziroma Zavoda za varstvo kulturne dediščine. O tem, da je nasutje nastalo v zadnjih nekaj letih priča tudi goo-glov letalski posnetek tega območja izpred nekaj let, na katerem nobenega od dveh nasutij v tem območju še ni videti v sedanjem obsegu. Nekdo je očitno poskrbel, da na to območje ne bi vozili težki tovornjaki, saj je s severne strani IjjPs”■ f™'^ (s strani bolnišnice) promet za rVTj"" tovornjake omejen na težo 5 ton, "li po nekaterih velikih skalah sodeč pa tja ne dovažajo samo z apiji. - Rikorvo ne bo več poplavljal? Neurje, ki je 22. oktobra zajelo Izolo, je prizadelo tudi vodotoke v občini. Poplavljala sta oba največja izolska vodotoka, Rikorvo v Jagodju in Morer v vzhodnem delu Livad. Da sta vodotoka tako neurejena, po mnenju odgovornih za vodotoke, pripomorejo tudi nekateri lastniki bližnjih zemljišč, ki bi morali bregove - skladno z zakonom o vodah - pokositi ter z njih odstraniti naplavine in odpadke. Direkcija za vode je kmalu zatem na dveh interesnih zborih o nujnih posegih v struge seznanila krajane, tam pa so tudi obljubili, da bo urejanje hudournikov predvidoma zaključeno do 20. decembra. Seveda tako hitro ni šlo, saj so se izvajalci podjetja Drava takrat šele lotili del in kot smo izvedeli so ta trajala vse do nedavnega, ko so se gradbeni stroji le umaknili s struge Rikorva, ki so jo v Jagodju dobro utrdili. Neurje je namreč odneslo velik del starih kamnitih bregov, ki so jih zdaj temeljito popravili in učvrstili. Stanovalci seveda upajo, da bo popravljena struga vzdržala in da se stoletne vode ne bodo ponavljale vsakih nekaj let. ur 1 * mam .m0, Narobe svet Na nedavnem pogovoru o kažetah in stopnji varovanja posameznih delov izolske občine smo slišali utemeljitev predstavnikov Zavoda za varstvo kulturne dediščine, da nekaterih območij ni treba več varovati, ker so že povsem zaraščena. Torej so tisti kmetovalci, ki so čistili in popravljali terase sami sebi delali škodo. Če bi pustili vse zaraščeno kot je bilo bi danes imeli bistveno manj težav z Zavodom. ur SLOVENSKA HRANAV HRVAŠKI LASTI piše: Franc Krajnc Informacija, da Podravka in konzorcij lastnikov ljubljanskega Žita pripravljajo vse potrebno za prevzem naše pekarske in konditorske industrije samo še potrjuje kako slovenska podjetja, pa naj bodo v lastništvu SDH ali zasebnem, počasi dobivajo nove lastnike, povečini iz Hrvaške. Coloten prevzem Žita bi veljal okrog 60 do 65 milijonov evrov, navaja Dražen Gudič. Slovenska politika se tolče po prsih in ob tem omenja gospodarsko rast, vzporedno s tem zvišanje BDP, nerada pa prizna, da naši nekdanji paradni gospodarski konji kar po vrsti prehajajo v tuje roke. Ni daleč od napovedi, da bomo postali tujci na svoji zemlji. Da se to lahko zgodi kažejo tudi nekatera dejstva; slovenski prehrambni sektor, ki je bil v nekdanji skupni državi prepoznan po blagovnih znamkah; Droga Portorož, Kolinska, Radenska, Fructal, Ljubljanske mlekarne - Alpsko mleko, Mercator, v zadnjem času pa tudi gostinski del - hoteli, vsekakor potrjujejo navedena dejstva. Se torej že dogaja hrvaška dominacija slovenskega prehrambnega sektorja? Začelo se je pred osmimi leti. Zagrebška Atlantic Grupa je leta 2010 za takratnih 382 milijonov evorv kupila Drogo--Kolinsko, vsa kupnina pa še zdaleč ni pristala v blagajni takrat že zadolženega Bavčarjevega Istrabenza, pač pa si je, če se ne motim, 180 milijonov evrov vzela banka upnica. Družba Atlantic Grupa se danes rada pohvali z odličnim poslom! Tu je še zgodba, za mnoge nerazumljiva, o prodaji Mercatorja trgovskemu koncernu Agrokor. Za velike, tudi kadrovske spremembe, šteje avtor članka Dražen Gudič čas, ko je oblast prevzel Janez Janša. Začele so se menjave direktorjev v takrat še uspešnih (tudi obalnih) podjetjih (Istrabenz, Droga--Kolinska, Luka Koper, Intereuropa) in imenovanje novih po vzorcu »ti si naš, ni pomembno kaj veljaš« - in rezultati so bili kmalu vidni. Tudi banke z novimi upravami so se podredile t.i. kazino-kapitalizmu. Slovenija se je v letu 2007 začela močno zadolževati; Za začetek leta 2007 za prvih 7 milijard evrov. Javni dolg je potem z leti strmo naraščal in je do danes narasel za 400%. Slovenski mini tajkuni niso mogle več vračati najetih posojil in podjetja (primer Portorož) izgubljajo kapitalsko vrednost ter so lahek poceni plen za tujce, ki pa tudi špekulirajo o tem koliko bodo zaslužili z razliko med nakupom in skorajsšnjo prodajo. Franc Krajnc je diplomirani ekonomist, dolgoletni vodilni delavec Primorskih novic, urednik spletnega postala Slovenski utrip ter občasni finančni komentator Mandrača. Naš prostor Medgeneracijski center je odprl vrata V petek so v Livadah ob bogatem medgeneracijskem kulturnem programu odprli Medgeneracijski center. V Livadah v novih oskrbovanih stanovanjih je v petek svoja vrata odprl Medgeneracijski center Izola, čigar vodenje je Občina Izola zaupala Domu upokojencev Izola. Bogat kulturni program so ob odprtju popestrile vse generacije, naj mlajši iz vrtcev in šol ter pevke Univerze za tretje življenjsko obdobje Andragoškega društva Morje in recitatorka Vlasta Fabjan. »Dočakali smo kvaliteten prostor združevanja generacij, ki se nahaja v bližini šole, vrtca, univerzitetnega kampusa in kmalu novega centra odličnosti,« je ob odprtju poudaril župan mag. Igor Kolenc in se zahvalil vsem, ki so verjeli v projekt in pomagali pri njegovi uresničitvi. Obenem je župan k druženju pozval vse tiste starejše, ki doslej niso bili dejavni v okviru društev, da bi se odločili za kvalitetnejše preživljanje prostega časa in se pridružili aktivnostim, ki so na voljo v medgeneracijskem centru. Center je nastal na pobudo Društva upokojencev Izola, Društva upokojencev Jagodje - Dobrava, Andragoškega društva Morje - Univerze za tretje življenjsko obdobje, Društva invalidov Izola, Združenja borcev za vrednote NOB Izola, Centra za socialno delo Izola in Doma upokojencev Izola. Medgeneracijski center bo še poglobil sodelovanje navedenih organizacij in drugih starejših z vrtci, šolami in univerzo. »Kvalitetno življenje vseh generacij bodo zagotovile tiste občine, ki že danes razmišljajo o vsebinah in programih za starejše,« je povedal Vasja Medvešček, direktor Doma upokojencev Izola, ki verjame, da bodo sodelavci Izola ni pozabila na čebele Občina Izola se skupaj s svojim komunalnim podjetjem pridružuje svetovnemu dnevu čebel, ki ga bomo letos prvič obeležili 20. maja. V ta namen smo v rekreacijskem parku na Maliji posadili medovita drevesa. Po večletnih prizadevanjih Slovenije so Združeni narodi lani decembra 20. maj razglasili za svetovni dan čebel. Strokovnjaki, čebelarji in drugi, ki se zavedajo pomena čebel in opraševalcev za preživetje človeka, bodo na ta dan vsako leto opozarjali na pomembnost ohranjanja čebel, ki so vse bolj ogrožene. Po besedah predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča je Slovenija predlagala, da se svetovni dan zaznamuje v maju iz več razlogov. Ravno v tem mesecu so čebele na severni polobli najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, na južni polobli pa je tedaj jesen, čas spravila čebeljega pridelka. Poleg tega je 20. maj tudi rojstni dan Antona Janše, ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva. Bil je prvi učitelj sodobnega čebelarstva na svetu, ki ga je cesarica Marija Terezija leta 1770 imenovala za stalnega učitelja na novi šoli za čebelarstvo na Dunaju. Predstavniki občine in komunale so v tem tednu posadili šest medovitih dreves na izolskem podeželju. Tri češnje in trije mandeljni so obogatili rekreacijski park na Maliji. V soboto, 19. maja dopoldan pa nas bodo obiskali prijatelji iz pobratene občine Tolentino. Na Lonki in Sončnem nabrežju bodo predstavili svoje izdelke in tradicionalne dobrote. Domačini in obiskovalci našega mesta pa bodo na stojnici lahko kupili tudi med obalnih proizvajalcev. Na dogodku bo plapolala čebelja zastava. S temi aktivnostmi bo tudi Izola naredila korak pri ozaveščanju širše javnosti o pomenu čebel. Podatki Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) namreč kažejo, da imajo čebele in drugi opraševale! neprecenljivo vrednost pri zagotavljanju svetovne varnosti preskrbe s hrano. Od opraševanja je namreč odvisna kar tretjina vse pridelane hrane na svetu oziroma vsaka tretja žlica hrane. v novih prostorih izvajali kvalitetne programe. »Program aktivnosti pripravljamo v sodelovanju s prostovoljci ter javnimi zavodi, društvi in drugimi organizacijami. V maju in juniju so tako že na voljo številne dejavnosti,« je o programu dela v medgeneracijskem centru povedala Lijana Trontelj, vodja centra. »Obenem ste vsakodnevno, od ponedeljka do petka, dobrodošli v družabnem medgeneracijskem kotičku centra, kjer bodo na voljo pikado, igre s kartami, šah, družabne igre za spodbujanje miselnih sposobnosti in še marsikaj, v čemer bodo mlajši in starejši našli skupni jezik,« je z vabilom zaključila vodja centra. Iščejo še več prostovoljcev Medgeneracijski center bo uporabnikom vse aktivnosti ponujal brezplačno. K sodelovanju v programu še posebej vabijo tudi prostovoljce, ki bi s svojim znanjem in dobro voljo radi vodili katero od aktivnosti. Kaj se v centru dogaja? Trenutno je v Medgeneracijskem centru program od ponedeljka do petka. Vsako jutro je od 8.00 do 9.00 ure jutranja telovadba, v petek pa je že ob 7.00 uri na sporedu fitnes v rekreacijskem parku v Livadah (zbor: pred centrom). Med 9.00 in 11.00 uro imajo vsak dan z izjemo srede meritve krvnega tlaka in pulza, dnevno pa tudi zanimive delavnice in predavanja. Tako bo v ponedeljek med 10.00 in 11.00 uro delavnica o praktični uporabi pametnega telefona, v torek bo med 11.00 in 12.00 uro pogovor o sprejemanju radosti življenja, ki ga bo vodilo Slovensko društvo hospic. V sredo bo predstavnik PP Izola predaval o prometu, med 14.30 in 15.30 bo predavanje o zdravilnih zeliščih, med 16.00 in 17.00 bo predavanje s predstavnikom Prostovoljnega gasilskega društva Izola o začetnem gašenju v gospodinstvu. V četrtek bo med 10.00 in 11.00 uro predavanje z naslovom Soočamo se z aktualno problematiko upokojencev in starejših, med 11.00 in 13.00 pa kuharska delavnica, na kateri se bo pripravljala zelenjavna lasagna. V petek bo med 10.00 in 11.00 uro Urica za poezijo, za konec pa v nedeljo med 7.00 in 10.00 uro še pohod hitre hoje iz Izole čez klife do Strunjana in nazaj. Poleg tega je vsak dan, v času delovanja Medgeneracijskega centra odprt Medgeneracijski družabni kotiček. Pozabili pa niso niti na najmlajše. V torek med 17.30 - 18.15 je na sporedu gibalna delavnica ContaKids za otroke od 2. do 4. leta in starše, v sredo med 17.00 - 18.30 pa Likovna ustvarjalna delavnica za otroke od 4. leta ter njihove starše in stare starše. Za več informacij pokličite na tel. številko 041 437 141 oziroma pišite na mail: medgeneracijski.center@ du-izola.si. JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM Vse zainteresirane obveščamo, daje v Uradnem listu RS št. 31/2018 z dne 04.05.2018 in na spletni strani Komunale Izola d.o.o. (http:// www.komunala-izola.si/jom3/index/php/sl/) objavljen javni razpis za oddajo poslovnih prostorov v lasti Občine Izola. CONCORSO PUBBLICO PER UASSEGNAZIONE IN AFFITTO Dl LOCALI D’ESERCIZIO Si informa il pubblico interessato che sulla Gazetta Ufficiale della Rs n. 31/2018 del 04.05.2018 e sul sito web ufficiale di Komunala Izola s.r.l. (http://www.komunala-izola.si/jom3/index/php/sl/) e stato pubblicato il bando di concorso per 1'assegnazione in affitto di locali d’esercizio di proprieta del Comune di Isola. V komunala izda - šoia J Podlistek: Franko Hmeuak - oseminšestdeseto MAJ 68 s pol stoletja dolgo brado 7. nadaljevanje in konec 1.5.1971 je izšel Manifest zasedene filozofske fakultete, zato kratek povzetek: “ Ena naših temeljnih zahtev je eksteritori-alnost in avtonomnost univerze, ki v osnovi omogoča svobodo znanosti. Na zasedeni fakulteti smo skušali postaviti temelje nove univerze, jih preveriti v praksi ter samostojno oblikovati študentsko gibanje. Preizkusili smo mnoge nove oblike študijskega dela, ki so omogočale večji interes in aktivnosti študentov ter spremenjene odnose med predavatelji in študenti, ki niso temeljili na principu avtoritete. Šele nadaljevanje začetega dela bo pokazalo vrednost in moč teh pridobitev. - Osvobajamo univerzo, univerza osvobaja nas. Zasedli smo fakulteto in se tako vrnili na univerzo - vračamo se v družbo, ne da bi pristajali na pravila igre, kakršna bi nam radi vsilili tisti, ki jih naše samostojno delovanje in iskanje moti v njihovi (ne)načrtno-sti in prikritih računih. Vračamo se, da bi razbili današnje prepričevalske politike in da bi vrnili politiko depolitiziranemu človeku. Naša taktika je razgaljanje, revolucionarna strategija gverilski pohod skozi institucije. Gibanje študentov je v tem trenutku subverzivno, je emancipacija samoupravljanja. S tem potrjujemo pravico do presoje in kritike. Če se borimo za svobodo misli in svobodo znanosti, se ne borimo za oblast. - Gospodarska kriza je del celotne družbene krize, ki jo poraja izkrivljeni samoupravni sistem. V obstoječem proizvodnem procesu je človek reduciran na enodimenzionalno bitje brez prave vrednosti v svojem soustvarjanju celote družbenega življenja, tako je brez možnosti dejanskega vplivanja na družbene procese. Človek je zgolj neodgovoren potrošnik. Množična kultura je orodje vzdrževanja takšnega položaja. Prepad med študenti in delavci ne izhaja iz našega privilegiranega socialnega položaja, pač pa iz vklenjenosti obojih v položaj, kjer nimamo možnosti dejanskega odločanja. - Osvobajanje resnično avtonomnega samoupravnega subjekta mora naleteti na pozitive odmeve v družbi. Gre za svobodo kritike znanosti, umetnosti, svobodo človeške produkcije, kije celovito osvobajanje. - Problem ZK je problem nekdanjega revolucionarnega gibanja, ki si je samo zvezalo roke, ko se je postavilo na pozicijo oblasti establishmenta. ZK mora ohraniti svoj gverilski značaj v odnosu do institucij. ZK se še ni zavedla svojega zgodovinskega položaja in odmika od stalinističnega koncepta partije. - Ob vsem tem moramo ostro postaviti vprašanje sredstev javnega (ne)obveščanja. Ta sredstva z zamolčevanjem prav tako ustvarjajo javno mnenje, kot če bi o stvareh neobjektivno poročala. Sestavila teoretska skupina pri AO SŠ LVZ Za Radio študent sem leta 1974 poročal z IX. kongresa Saveza socialističke omladine Jugoslavije, ki je bil v beograjski dvorani sindikatov, kamor so skorajda prinesli Tita, ki nas je na kratko pozdravil in zaželel plodno delo, sicer pa smo tri dni žurali. Pri novinarskem delu sem uporabil nasvet odgovornega urednika Radia Koper, Bogdana Tometa, da velja sogovornike pred snemanjem prositi, naj dajo uro na mizo s priporočilom da na vsako vprašanje odgovorijo v manj kot treh minutah. Prav vsi okravateni mladinski funkcionarji so spoštljivo sodelovali in tako sem se izognil mučnemu krajšanju z rezanjem magnetofonskega traku. Predsednik jugoslovanske mladine je postal Azem Vlasi, podpredsednik pa Izolan, Boris Muževič, kot predsednik študentske organizacije. V nasprotju z Janezom Kocjančičem, Boris Muževič ni uspel tako blesteče vnovčiti politične funkcije. V Ljubljani je kasneje vodil tiskovni svet republiške konference SZDL, bil je član zveznega partijskega vodstva, ko je bil v že zakuhanem Beogradu žrtev fizičnega obračuna, zatem pa, zaradi Ruplovega nasprotovanja ni uspel postati diplomat na Portugalskem. Tako se je, do upokojitve preživljal z uvozno-izvoznimi deli, danes pa z družino živi v Ljubljani. Politični obračun z liberalizmom in padec Kavčičeve vlade, spopad z nacionalizmom na Hrvaškem ter, na 21. seji predsedstva ZKJ sprejeti ustavnimi amandmaji in nova ustava iz leta 1974 so pometli z možnostmi študentskega protesta. Razpustitev Skupnosti študentov in njeno prelitje v Zvezo socialistične mladine leta 1974 je postopno zmanjšalo možnost samoorganiziranja študentov. Iztek študentskega gibanja (1972-1974) Notranja razcepljenost gibanja po končani zasedbi Filozofske fakultete je bila vse večja. Kulturniški del gibanja se je umaknil v že na pol istitucionalizirano ..subkulturo", ki so jo dopolnjevale, v disperzijo obrnjene majhne, skoraj konspirativne skupine novih modelov ..življenja." Predvsem pa je pragmatizem v vodstvu Skupnosti študentov pri balansiranju interesov med posameznimi aktivističnimi skupinami in UK ZKS pri nadaljnjemu zaostrovanju odnosov do oblasti, privedel do prvih simptomov razkrajanja študentskega gibanja. Kot pridobitev velja omeniti ŠKUC - študentski kulturno-umetniški center in Časopis za kritiko znanosti, novo antropologijo in domišljijo. Slednji je nastal na tedanji FSPN, današnji FDV kamor se je po zasedbi FF preselila glavnina študentskega aktivizma. »Študentska partija" GibanjelS. november je obstajalo le kratek čas, so pa medtem na različnih fakultetah izhajala posamezna glasila, na FSPN tudi satirična Težka sapa, tudi Radio študent je izbor govornih oddaj izdal v ciklostiranemu Drugemu programu, omeniti velja še spomladi 1972 izdani projekt Alternativna univerza. Podlistek končujem z besedami pisatelja Marka Švabiča iz spisa Kritika medenega cvetličnjaka: “Jaz se zavedam, vi pa mi morate verjeti na besedo, da svet počasi postaja naš, mi pa postajamo družba in oblast. Zato moramo nemudoma prenehati zapravljati moči v nesmiselni borbi proti obstoječemu sistemu. Zdaj je to naš sistem. S starimi se torej ne bomo več borili, z njimi mi nimamo kaj obračunavati, vse to bo naredila narava. “ Tribuna 14.maja 1973 Za zaključek še zadnja zmaga sezone 3. SNL- zahod Rezultati 26. kroga: Farna Vipava : Elta Izola 7 : 0 (3 : 0) Jadran HK: Vitanest Bilje 1:4 (1:2) IKK Tolmin: Ilirska Bistrica 7:1 (1:1) Adria : Ajdovščina 3 : 2 (2 :1) Farna Vipava : Elta Izola 7 : O (3:0) Vipava, 13.05.2018 ob 17.00, gledalcev 100 Elta Izola: Gustinčič Tomaž, Koščak Jan, Pletikos Chris, Eči-movič Nikola, Vidakovič David, Zyba Adem, Osikel Joel Aiyetoya, Mingotti Lucas, Lee-Him Kristian Franklyn, Franjčič Klemen, Nikolič Žan Strelci: 1:0- Leban Tilen (17'), 2:0-Pahor Žiga (22'), 3 : 0 - Vidmar Nejc (32', 11 m), 4 : 0 - Tutuš Branko (47'), 5:0- Bratina Aleksander (75'), 6 : 0 - Bajc Luka (77'), 7:0-Leban Tilen (88') Rdeči kartoni: Osikel Joel Aiye-toya (25') Lestica: 1. Vitanest Bilje 6, 2. TKK Tolmin 50, 3. Elta Izola 43, 4. Adria 42, 5. Farna Vipava 40, 6. Ajdovščina 27, 7. Jadran Hrpelje--Kozina 18, 8. Ilirska Bistrica 7. Za zaključek zmaga v gosteh BREŽICE - BUTAN PLIN IZOLA 24:25 (10:13) BUTAN PLIN IZOLA: Jurič 2, Smej 1, Božič 4, Beganovič-Zorič 2, Logar, Korošec , Puhar, Peharc 1, Poberaj 4, Konig 1, Čolič 3, Madžarevič 4, Milunovič 1. Trener: Peter Pucelj. Gostovanja izolskim rokometašem niso močna točka, zato gre ta uspeh toliko bolj ovrednotiti pozitivno. Tudi zato, ker se pretežni del srečanja bili boljši tekmec in so se tako s prikazanim nastopom v Izolo vrnili dobre volje. Tekma ni bila odločujoča za nobeno moštvo, saj sta obe v varni sredini lestvice. Do 20. minute do izida 7:7 sta se moštvi izmenjevali v vodstvu, zatem pa so naši fantje prišli tudi do štirih golov prednosti. Čeprav bi lahko naskok treh golov označili kot soliden, Izoli ni zagotavljal mirnega nadaljevanja, zato so prednost kmalu podvojili. Sredi drugega dela pa je nepričakovano v izolski vrsti nastopil deset minutni strelski mrk, s katerim so domačini v 58. minuti prišli do zgolj enega gola zaostanka (22:23). V zadnjih minutah je ob poskusih domačih za izenačenje Filip Madžarevič še dvakrat zadel, kar je zadoščalo za minimalno zmago Izole. Izola je v sezoni zbrala 13 zmag, en remi in 12 porazov, s čimer je osvojila šesto mesto. To je zelo dober dosežek, glede na to, da gre za pomlajeno ekipo, ki pa je v letu dni dobro ujela svoj ritem. V njej ni več Domna Stoparja, ki bo odslej igral za koprski klub. Bravo fantje! Žan Luka Zelko 29. jadralec Evrope V severnem delu Atlantskega oceana, natančneje v Biskajskem zalivu se je danes končalo evropsko prvenstvo olimpijskih razredov laser standard in laser radial ženske. V olimpijskem razredu laser standard je Žan Luka Zelko na koncu osvojil 43. mesto v odprti mednarodni konkurenci ter 29. mesto v konkurenci evropskih jadralcev. V skupnem seštevku je slavil Avstralec Matthevv We-arn, drugi je bil Novozelandec Sam Meech. Na tretje mesto se je uvrstil prvi Evropejec in sicer Ciprčan Pavlos Kontides, ki je tako postal evropski prvak v tem razredu. Kim Pletikos je v razredu laser radial osvojila 56. mesto v odprti konkurenci in 47. mesto v konkurenci Evropejk. Evropska prvakinja je postala Nizozemka Mark Bouvvmeester. Drugo mesto je osvojila Nizozemka Maxime Jonker, tretje pa Belgijka Emma Plasschaert. Nik Pletikos evropski prvak V severnem delu Atlantskega oceana, natančneje v Biskajskem zalivu se je danes končalo evropsko prvenstvo olimpijskih razredov laser standard in laser radial ženske ter neolimpijskega razreda laser radial moški. Nik Pletikos, svetovni podprvak iz leta 2016, je na regatnem polju v razredu laser radial dominiral že od samega začetka in na koncu zasluženo osvojil naslov evropskega prvaka. Drugo mesto je osvojil Federico Tocchi iz Italije, tretje pa Marcin Rudawski iz Poljske. Maks Vrščaj je bil 34. Slovenci uspešni v VVorkumu V Workumu na Nizozemskem se je pretekli podaljšan vikend odvijala tradicionalna mednarodna regata za mladinske razrede. Tudi tokrat so se je udeležili slovenski predstavniki in dosegli lepe uspehe. V razredu optimist je Luka Zabukovec zasedel 12. mesto, Daniel Cante je bil 15., Alja Petrič pa 43. V konkurenci kadetov je odlično 3. mesto zasedel Maj Petrič. Voungsters Jadro zmagovalci jadralne lige Včeraj se je uspešno zaključila 1. sezona Slovenske jadralne lige (SJL), ki je štela tudi kot državno prvenstvo klubov in društev JZS. Zmagovalci SJL in obenem državnega prvenstva so včeraj postali Voungsters Jadro (JK Jadro Koper) v sestavi Liam Orel, Jan orel, Martin Peternelj, Mitja Simčič in Marko Štanta. Na drugo mesto se je uvrstila Eureka jadralnega kluba MIPC, z Bojanom Rajarjem in aktualnim evropskim podprvakom Dejanom Pre-senom, ki sta si krmilo delila. Tretje mesto je zasedla posadka Jadralneg kluba Aurora v organizaciji vsem znanega vrhunskega jadralca in izdelovalca svetovno znanih jader (One sails) Željko Perovič-Huck. Vse tri posadke so zasluženo pridobile pravico nastopa na polfinalih Sailing Champions League, ki bodo potekala v poletnem času na lokacijah Porto Cervo v Italiji in St. Petersburg v Rusiji. SJL je hkrati del evropske jadralne lige Sailing Champions League, potekala je v formatu 6 jadralnih dni razporejenih med oktobrom 2017 in majem 2018, sodelovalo pa je 12 klubov. Glede na izredno uspešno izpeljano prvo sezono SJL se bo liga nadaljevala z oktobrom 2018, ko pričakujemo sodelovanje vsaj 16 klubov JZS. Dramatičen razplet v Piranskem zalivu V Piranskem zalivu se je v nedeljo odvil zadnji regatni dan Pokala Portoroža za razred RC44. Dan preobratov je prinesel novega zmagovalca, britansko ekipo Team Aqua, slovenski Ceeref Igorja Laha je bil drugi, tretji pa francoski Aleph Racing. Ruska ekipa Team Nika, ki pluje pod slovensko zastavo, a na njej jadrajo trije Slovenci, je zaključila kot zadnja. Če bi se zadnji regatni dan zaključil po dveh, namesto treh plovih, bi se veselili zmage slovenskega Ceerefa, ki je po sobotnem skupnem drugem mestu z dobrim jadranjem v prvih dveh plovih prevzel vodstvo. A ker ni v jadranju nič končano, dokler zadnja jadrnica ne pripluje skozi cilj, je skupna zmaga portoroškega pokala pripadla britanski ekipi Team Aqua Chrisa Bakea. Igor Lah: “Žal, prišli smo v primež, želeli smo ven, dobili kazen ... se zgodi. Zmaga na tej regati je bila eden od cljev te sezone, nismo ga izpolnili, ampak mislim, da je tudi drugo mesto velik uspeh, glede na to, da so bile štiri barke znotraj dveh točk. Smo zadovoljni, vsekakor pa bi bila zmaga boljša. ” Nekoliko manj sreče je imela ekipa Nike, ki je prvi dan končala na tretjem mestu, v naslednjih dneh imela nekaj smole in naredila nekaj napak in končala kot zadnja. Tomaž Čopi, Team Nika: “Danes in včeraj smo dobro startali, ampak kot kaže, smola se je nadaljevala. Malo imamo probleme s hitrostjo, saj imamo najstarejša jadra v floti, naše glavno jadro je staro že eno leto, kar ni ravno primerno za ta nivo jadranja. Drugače pa ne moremo, ker smo pogojeni s številom jader, in mi hranimo jadra za svetovno prvenstvo. Sigurno bi bilo z novimi jadri boljše. Po mojem mnenju, in to sem povedal tudi Deanu (Barkerju, taktik na Niki, op. a.), se preveč ukvarjamo z nastavitvami in premalo z jadranjem. Toliko o prednosti domačega terena, dodatno pa mi je težko, ker je Igor (Lah, op. a.) dobil kazen od nas, s tem pa izgubil prvo mesto. Dean najprej niti ni želel dati kazni, a se je (Ceeref, op.a.) toliko približal, da je Dean dvignil protestno zastavico. Tako da je Deanu zdaj res žal. ” Jadrnice razreda RC44 vsako leto obiščejo pet regatnih prizorišč. Prva letošnja regata je bila na Lanzarotu na Kanarskih otokih, druga je bila portoroška, sledijo še švedski Marstrand, portugalski Cascaisu in zaključek na Jakiča Jesih RNK liga zaključena Po 6. turnirju v Ilirski Bistrici 21. in 22.4.2018 ter zaključnem 7. turnirju na Vrhniki 6.5.2018, ki bistveno nista odstopala od predhodnih, so tekmovalci strelskega kluba Izola spravili pod streho tudi Primorsko-Notranjsko-Kra-ško ligo Zahodne Regije v streljanju z zračnim orožjem. Končni rezultati sezone razen redkih izjem in dveh pokalov sicer niso bili razlog za slavje, pač pa za motivacijo za še večjo angažiranost predvsem pri najstnikih. Rezultati sezone: Cicibani (ekipno 4. mesto): Jaša Barut 2. in Vito Radujko 13. mesto. Mlajši pionirji (ekipno 3.): Martin Frank 5. in Vasja Kitič 10., Alex Zubin Cvijič 17. in Rene Mu-zlovič 23. mesto (le ena tekma); mlajša pionirka Sara Toromano-vič 5. mesto. Pionirji (ekipno 4.): Aljaž Bajt 8., Jaka Hrvatin 10., Martin Memon 11., Luka Samuel Rihter 16. mesto ter z le 2 tekmama Leon Krbavčič Bandelj 18. in Dženan Toromanovič 20. mesto. Mešana m/ž članska ekipa 3. mesto, posamezno pa: Člani: Ivan Božič 5., Aljoša Frank 8., Dorjan Rožac 9., Robert Germanis 10. mesto; Članice: Dolores Šuštar 4. in Patricija Memon 7. mesto. Veteran 50 Bojan Šuštar 7. mesto. Pištola (ekipno 5. mesto): Kadeta Mark Rožac 2. in Timotej Germanis 7. mesto; člani: Andrej Jakomin 7. in Ivan Božič 14. mesto ter z le 1-2 tekmami Andrej Derniko-vič 21. in Aleš Mahnič 23. mesto. Kadeti/nje s standard zračno puško (ekipno 5.): Kadeti Vito Ka-valič 3. ter z več odsotnostmi Val Lorbek Ivančič 14. in Dan Lorbek Ivančič 19. mesto. Kadetinje z zračno puško Lara Frank, Eneja Zečo in Manca Kermc so z le 1 tekmo zasedle 4., 6. in 7. mesto. Za pravo prijetno presenečenje je poskrbela začetnica Eneja, ki je na svoji prvi tekmi (zadnji turnir) dosegla 2. mesto kljub le nekaj treningom, v kombinaciji (puška-pištola) pa se je Ivanu Božiču za las izmuznil bron. d* Alex Sovdat de Faveri državni prvak med ml. dečki Dne 13.5.18 je v Slovenski bistri-ci potekalo državno prvenstvo v judu za mlajše dečke in deklice do 12 let. Sodelovalo je 218 tekmovalcev iz 35 klubov Slovenije. V kategoriji ml.dečkov do 27kg je Izolan Alex Sovdat de Faveri osvojil 1. mesto. Klubski uspeh pa je dopolnila Lara Deržek s 3. mestom med ml.deklicami do 27kg. Balinarski klub Korte in OŠ Vojke Šmuc Izola - Podružnica Korte, smo konec aprila na balinišču v Kortah organizirali predstavitev balinanja. Najprej so pod vodstvom trenerja Mirana Kleva imeli preizkus tretji, četrti in peti razred, nato pa še prvi in drugi razredi. Skupaj je bilo 44 otrok (na sliki). Otroci so spoznavali osnove balinarske igre in osnovna pravila tekmovanja za najmlajše. Po končani predstavitvi obeh skupin, se je vpisalo deset otrok (pet dečkov in pet deklic). Nova skupina že pridno trenira vsak petek med 18.00 in 19.00 uro. V letu 2019 bodo lahko tekmovali v državni ligi, državnih prvenstvih in turnirjih. Vabljeni vsi. Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic.... 10 ^ __________________________________________Odbojkarska stran __________ V Južni Koreji se počutim (skoraj) kot doma Izolski odbojkar Mitja Gasparini bo tudi naslednje leto preživel v Južni Koreji, kjer je s svojo ekipo v lanski sezoni osvojil naslov državnih prvakov. V Koreji se počuti povsem domače in ga je tudi že zamikalo, da bi tam ostal po koncu kariere. A do takrat je še veliko časa, pravi. Mitja Gasparini po srebrni kolajni s slovensko odbojkarsko reprezentanco na zgodovinskem evropskem prvenstvu leta 2015, ni nehal nizati uspehov. Zadnji v nizu je zmaga v državnem prvenstvu Južne Koreje z ekipo Incheon Korean Air Jumbos, kjer je igral zadnji dve leti, pripravlja pa se že na prihajajoče svetovno prvenstvo, na katerem bo Slovenija sploh prvič zaigrala. - V tretje si vendarle uspel zmagati v Južni Koreji. Kakšne plane imaš to poletje? Počitek ali priprave? - Državna reprezentanca je že začela s pripravami, a starejši in bolj izkušeni igralci imamo zaenkrat prosto. Reprezentanca igra namreč Evropsko ligo, kar pa ni ravno na nivoju, ki bi si ga izkušeni igralci želeli. Lani smo zmagali Svetovno ligo in se uvrstili v njen prvi rang, nakar so nas kratkomalo vrgli ven in ustanovili novo tekmovanje, v katerega nas niso povabili, kar se nam zdi za malo. Zato bomo začeli zares šele julija, ko se bodo začele priprave na svetovno prvenstvo, ki ga septembra igramo v Firenzah. Upam, da nas bo zaradi bližine prišlo podpirat čimvečje število Slovencev. - Verjetno je še prezgodaj, ampak kakšne cilje imate na svetovnem prvenstvu? - Zaenkrat o tem še nismo ne razmišljali, niti govorili, ampak takšni kot smo, bomo vsekakor šli vsako tekmo na zmago. Drugače tudi ne more biti. V odbojki ali zmagaš, ali izgubiš. Jasno, ve se kdo je favorit, kdo je močnejši, kdo ima močnejšo ekipo, ampak vsaka tekma sta tisti dve uri, ko se lahko zgodi karkoli. - Povej nam kaj o Južni Koreji. Zmagali ste prvenstvo in slišati je, da te v ekipi izjemno cenijo, ne samo iz športnega, ampak tudi iz človeškega vidika. Menda si eden redkih tujcev, ki se je vključil v korejski življenski slog. - Jaz se vključim skoraj povsod, to mi res ne dela težav. Se prilagodim, kar je lahko velikokrat slabo, ampak tako pač je. V Koreji so ljudje na začetku hladni in nimajo preveč radi tujcev. Jezik je vsekakor ovira, a ko jih spoznaš, vsaj tiste, ki sem jih jaz spoznal, so pa zelo dobri in vse bi dali zate. Pomagajo ti, če le lahko. Znajo biti res dobri prijatelji. - Je pa prvi korak ta, da jih poskušaš spoznati. - Ja, kar je zelo težko. Že tako ni lahko spoznati prijatelje izven kroga ekipe. V teh dveh letih sem dobil štiri dobre korejske prijatelje, in še to preko nekoga, ki živi v Južni Koreji že petnajst let. V Koreji je težko narediti prvi korak. V Italiji, naprimer, ni težko spoznati sosede, medtem ko te večina Korejcev še pozdravila ne bo, če ne boš sam prvi pozdravil. Res so zelo zaprti vase. - Južno korejska liga ima poseben način izbora tujcev, kjer sami ne morete izbrati ekipe, v kateri boste igrali. - Ja, to je ta njihov nabor. V Koreji imajo lahko le enega tujca na ekipo. Tujci se moremo tam prijaviti na nabor, nato malo treniramo in predstavniki ekip si te treninge ogledujejo. Nato po treh dneh izžrebajo vrstni red ekip, glede na uvrstitev v prejšnji sezoni, kjer imajo slabše uvrščene ekipe večjo možnost, da izbirajo prve. Pred dvema letoma me je izbrala ekipa Incheon Korean Air Jumbos in letos sem se moral spet prijaviti na nabor. Na srečo je moj nekdanji klub, kljub zmagi na prvenstvu, izbiral kot tretji, prva dva, ki sta izbirala, pa sta potrebovala drugačne igralce, tako da bom še naprej igral v istem klubu. Za kar sem izjemno vesel. - To je bila tvoja želja, kajne? - Ja, res je. Tam sem doma, tam poznam vse. Vem, kako vse deluje, kaj si lahko dovolim. Tukaj vem, da ko sem preveč utrujen, lahko prosim za počitek. Le še en klub v ligi deluje na podoben način, in tudi tam bi se verjetno dobro počutil. Ostali pa delujejo drugače. - Kakšen pa je nivo odbojke v Južni Koreji? - Pred šestimi leti, ko sem tam prvič zaigral, sem bil kar presenečen. Mislil sem, da bo šlo vse na lahko, pa ni res. Tam igrajo dobro odbojko, morda ne kot v italijanski prvi ligi, ampak imamo nekaj ekip, ki bi se mirno kosale z evropskimi klubi. - Kako to, da si se odločil za Korejo? Ti je všeč država, finančni vidik ali morda pomembna vloga v ekipi? - Seveda je lepo imeti pomembno vlogo, ker rad dobivam dosti žog (smeh). Odbojka pa je dobra, v tem klubu se odlično počutim. V nekaterih klubih v Koreji trenirajo po štirikrat na dan, mi pa dvakrat. Trener je domačin, ampak govori italijansko in se lahko z njim pogovarjam in mu povem kje so težave, lahko malo usmerim trening in je veliko lažje. Živimo v res dobrem predelu mesta, finančno gledano pa je prav tako zame, pri 33 letih, najbolj ugodno prav tukaj. Otroci so dobili prijatelje in si želijo čim prej nazaj, žena prav tako. V tistih sedmih ali osmih mesecih sem verjetno jaz tisti, ki najbolj pogreša dom (smeh). Tam nam je res lepo. Pred leti sem se vsako leto selil, kar je grozno, vsako leto drugje, vsako leto novi ljudje, nov sistem. Vsako leto se je treba na novo ambientirati. Morda je slišati smešno, ampak v Južni Koreji mi tega ni treba. - Očitno se je družina dobro prilagodila. Otroci obiskujejo mednarodno šolo? - Ja, letos gre družina še pred mano v Korejo, ker se mora hči vpisati v mednarodno šolo, jaz pa imam septembra obveznosti z reprezentanco in pridem za njimi. Ampak to je še en razlog, da sem res zadovoljen s klubom, v katerem igram, saj je odlično organiziran in dobro poznam ljudi. Vem, da mi bodo pri tem v veliko pomoč, da bodo poskrbeli za papirologijo in da mi bodo šli na roko. - Hčerki govorita korejščino? - Ja in ne. Mlajša je bila v vrtcu in se je naučila nekaj besed, starejša pa hodi tudi na balet, kjer s prijateljicami govori malo angleško, malo pa korejsko, tako da nekaj korejšči-ne zna, a mi tega noče povedati, tako da v bistvu sploh ne vem, koliko zna. Se pa večkrat zgodi, da me popravi, ko poskušam kaj po korejsko, tako da mislim, da mi nekaj skriva (smeh). - Menda si eden redkih tujcev, ki gre s korejskimi soigralci na kosilo in uživa v lokalni gastronomiji. - Ja, res je. Tujci pogosto ne marajo pikantne hrane, pa tudi okusa korejske kuhinje ne, ki je nekoliko specifičen. Jaz pa rad jem pikantno in imam resnično rad njihovo kuhinjo, tako da res nimam problemov in jem z njimi. Razen tradicionalnih roštiljad, ker ne jem več mesa. - To je v Južni Koreji kar problem, kajne? Skoraj, kot v Srbiji? - Ja, morda ne ravno toliko, ampak le malenkost manj. Nori so na meso, na svinjsko meso, na piščanca, na telečje meso. V trgovinah pa sicer dobiš čisto vse, s pašto Barillo vred. Zato ne bi bil niti začuden, če bi kje našel Delamarisove sardele (smeh). - Pa si se za vegetarijanstvo odločil iz športnih ali osebnih razlogov? - Osebnih in to pred desetimi meseci. Želel sem videti, če bom zdržal vso sezono in morem povedati, da se počutim resnično dobro. - Si kdaj pomislil, da bi po koncu kariere ostal v Južni Koreji? - Sem, ja. Ampak sem se kasenje tudi premislil. V Koreji se imamo lepo, a videli smo tudi že lepše kraje. - Koliko pa bo do konca kariere? - Bo, dokler se mi bo dalo in bom imel veselje do igre. Zaenkrat ga imam. Ko se pa ne bom več veselil, bom razmislil tudi o tem, da zaključim to zgodbo. No, saj pridejo dnevi, ko se mi res ne da, a to me spremlja že skozi vso kariero. - Del mediteranskega značaja. - (Smeh) Posebej, ko začnejo s korejskimi treningi, ki jih v Evropi nikakor nismo vajeni in zdi se ti ne le, da mečeš stran čas, ampak da treniraš neumnosti, ki se jih ne sme delati. Takrat poči v glavi in si želim domov, ampak pogovoriš se s prijatelji, pogovoriš se s trenerjem in se tega treninga ne dela več. Ampak ja, tako je to v našem klubu, drugod seveda ne. - Imaš takšno avtoriteto pri trenerju, da ti toliko zaupa? - Ja, a to je bil kar dolg proces. Danes mi tako soigralci kot trener zaupajo. AM Kultura Prefinjena pot v doživetje lepote V petek bodo piranska Hiša Tartini, izolska galerija Insula in Manziolijeva palača, gostili otvoritev Spominske razstave Martine Žerjal. 'X . ;. . te , ^ ' ■ ' : . 9 - ■ . - v tv./, > Ls/-' */.i •*'.: > • f. 7 'mm?* '%