vinj-
liter
> p«
:rga 3-5« na )ift e le' zes iro-
LIST
Časopis za trgovino, industrijo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Vi leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravnlštvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69.
Leto XVI.
V Ljubljani, v soboto, dne 8. julija 1933.
Štev. 76.
<za duišU/a!
2e na zadnjem občnem zboru društva »Merkur« je grajal njegov predsednik, kako se pri vseh društvih opaža, da je Udeležba članstva pri občnih zborih vedno bolj pičla in nezadostna. Ta majhna Udeležba na občnih zborih ni le dokaz Premajhne zavednosti članov, temveč tudi nad vse škodljiva za delovanje društev samih. Kajti društva imajo samo ta pomen in samo to veljavo, ki jo dobe °d članstva. In če ti ne kažejo zanimanja za delo društev, potem smejo še ftianj pričakovati, da bi se za delo teh društev zanimala javnost, že zato je treba, da se članstvo bolj zanima za svoja društva.
Je sicer res, da je pri nas društveno življenje zelo razvito in še bolj je res, da je vse društveno delo vedno na ra-enih in istih ljudi, ki se zato mo-ra3o na vse zadnje naveličati, da bi de-lali vedno le za druge. Ali vse to znova dokazuje veliko dolžnost članstva, da se zanima za društveno življenje in da vsaj v tem daje priznanje delu onih, ki dejansko opravljajo vse društvene posle.
Delo v društvih dostikrat ni prijetno in to je tudi. vzrok, da se mu mnogi odtegujejo. A je zato tem bolj potrebno. Kje bi bil ves naš veliki razvoj, če ne bi imeli društev! Analfabetizem bi bil pri nas še tako razvit, kakor je v drugih deželah na zapadu in vzhodu od nas. Naše kreditne organizacije ne bi brez društev nikdar postale resnica in niti en stan ne bi doživel te veljave, če mu je ne bi priborila njegova društva. In kaj bi bilo danes slovensko trgovstvo brez plodonosnega dela društva »Merkur« skozi vse četrtstoletje! Vse njegove socialne in kulturne organizacije so nastale iz tega dela.
A kakor je imelo društvo »Merkur« Velike naloge v preteklosti, tako nima nič manjše v prihodnosti. Baš v sedanji gospodarski krizi čutimo, da mora imeti še večje, kajti vsa naša trgovina bo propadla, če se trgovstvu ne pribori večja veljava v javnosti, če si trgovstvo ne Pridobi te pravice, da se ne bo niti ena stvar, ki se njega tiče, obravnavala brez njegovega sodelovanja. To nujno pravico si more trgovstvo priboriti le po svojih organizacijah, osnova in temelj vseh teh organizacij pa so društva.
Društva vežejo trgovce med seboj, društva ustvarjajo med svojimi člani oni osebni kontakt, ki je najboljši cement ^a reprezentativne stanovske organizaci-3e- Za nobeno organizacijo ne zadostuje, so njeni člani zvezani samo po istem javnem naziranju, temveč vsaka organizacija mora gledati, da tudi družabno zbliža svoje pristaše. Le na ta način postane organizacija v resnici ena družina Pristašev ene misli, le na ta način je njena borbenost zagotovljena. Pot k zmagi vodi le skozi društva.
Zlasti so pa važna društva za stanove, ki vsled svoje maloštevilnosti v času splošne volilne pravice ne morejo nikdar sami osvojiti politično moč. Takšni stanovi morejo le s prvovrstnostjo svoje °rganizacije nadomestiti minus, ki izhaja iz njih maloštevilnosti. To težko resnico je zlasti slovensko trgovstvo že več ko dovolj spoznalo, če n. pr. naš kmet ne bi imel niti ene stanovske organizacije, se mu vendar ni bati, da bi se sklepali zakoni direktno proti njego-vim interesom. Ob vsakih volitvah bodo Agitatorji iskali njegovih glasov in ti Slasovi bodo vplivali tudi še po volit-vah. Zakon o zaščiti kmeta, žitni monopol in drugi zakoni so živa priča, kako je številnost kmeta vedno zanesljiv poetičen argument. Nobenega dvoma pa t^di ni, da bi bil zakon o zaščiti kmeta ^a trgovca mnogo manj nevaren, če bi “ili vsi trgovci Jugoslavije strnjeni v eni krepki organizaciji. Dobre organizacije
so tudi za gmotno stanje članov največje važnosti in že samo ta egoistični ozir narekuje vsem dolžnost, da se bolj zanimajo za društva.
Delo za društva je temelj vsakega organizacijskega dela in zato treba to
delo izvrševati, pa naj bo prijetno ali ne. Toda brez tega ni nobenega napredka in zato več zanimanja za društva, od katerih je odvisen napredek vsega trgovstva in s tem tudi vse naše trgovine.
In asa takšna porfovatifa še pdvilegiie!
i
V zadnji »Domovini« se nekdo sprašuje, odkod da prihaja odpor proti zadrugam. Nekateri pravijo, da izvira odpor odtod, ker da se nekateri boje, da bi se kmet osamosvojil. Toda pisec ni čisto tega mnenja in pravi, da je že mogoče, da poklicna trgovina ni naklonjena zadrugam (razume se seveda le konzumnim), ker jim te odjedajo kruh, ali je tu še drug vzrok, da nastaja odpor proti zadrugam. In pisec v »Domovini* pravi dobesedno to-le:
»Tesno v zvezi z vprašanjem vodstva zadrug je tudi poštenost pri izvrševanju naročil. Neko društvo na primer je naročilo pri neki manjši sadjarski zadrugi 80 zabojev namiznega sadja, za katero je poslala zadruga lepe vzorce, a poši-ljatev sama je imela le obtolčeno in delno nagnito sadje. To društvo seveda ne bo več naročalo sadja pri takšni zadrugi.
Imamo še neko vrsto zadrug, ki upravičeno vzbujajo odpor. To so zadruge le l*o imenu; od teh imajo korist le načel -ništva, medtem ko zadružniki nimajo v njih nobene besede. Takšne zadruge so najhujši kamen spotike, ker le izkoriščajo za poedince davčne olajšave in druge javnopravne ugodnosti zadružnega zakona.
Tako vidimo, da je v hiši našega zadružništva mnogo smeti, katere kaj radi pozabimo, ko iščemo vzrokov za odpor proti zadružni misli. Te smeti je treba odločno pomesti, da bo lahko lepa zadružna misel uspevala, kakor je treba.«
Z največjim zadoščenjem beležimo odkrite in tudi pogumne besede. Nič nimamo proti temu, če prave in res le zadružni misli posvečene zadruge uživajo tudi kakšne posebne ugodnosti, ker smo tudi mi za to, da se kmetska proizvodnja čim bolj podpira, ker vemo, da je kmetijstvo steber vsega našega gospodarstva.
Toda nikdar in nikoli ne bomo mo-
gli razumeti, da se obsipajo s privilegiji neprave zadruge, takšne, ki so zadruge le po imenu. Od takšnih zadrug imajo korist, kakor pravilno pravi »Domovina«, le načelništva, med tem ko zadružniki nimajo v teh zadrugah nobene besede in tudi nobene prave koristi. Ali pa mar daje država konzumnim zadrugam privilegije zato, da bi dobro živeli gospodje iz načelstva?
»Takšne neprave zadruge samo izkoriščajo za poedince davčne olajšave in druge javnopravne ugodnosti zadružnega zakona,« kakor nad vse pravilno kon-statira »Domovina«. Ali pa naj daje država takemu izkoriščavanju še potuho s tem, da še naprej dovoljuje privilegije, ki jih potem nekateri izkoriščajo v to, da ubeže svoji davčni dolžnosti! Na ta način mora propasti vsaka davčna morala in že samo radi nje bi se morali uničiti takoj vsi privilegiji konzumnih in nabavljalnih zadrug. To tem bolj, ker imajo nekatere večmilijonske čiste dobičke.
Mnogo smo že pisali, kako se zlorablja lepa zadružna misel in opozarjali pristaše prave zadružne misli, da nastopijo za čistost zadružne misli in odpravijo vse zlorabe te lepe misli. Opozarjali smo, da bo diskreditirana tudi zadružna misel sama, če se ne bo preprečilo, da bi neprave zadruge živele na račun pravih. Veseli nas, da moremo konstatirati, da se tudi listi našega podeželja sedaj pridružujejo našemu stališču.
In zato ponavljamo s tem večjo odločnostjo svojo staro zahtevo: proč z vsemi privilegiji konzumnim trgovinam in gostilnam, proč z izkoriščanjem lepe zadružne misli, ker enake pravice morajo veljati za vse! Proč s takimi privilegiji pa tudi zato, ker so privilegiji glavni vzrok, da so se »v hiši našega zadružništva pojavile tudi smeti«. Te smeti je treba pomesti, kakor pravi »Domovina?, in zato proč s privilegiji.
fg češkastovaška - iugasfct/an-sUiU tcfywut$luU odna$a$ev
Z nobenim narodom ni bil jugoslovanski narod v tako prisrčnih in dobrih od-nošajih ko s češkoslovaškim. Kljub temu pa se je tudi v teh dobrih odnošajih vedno in znova oglašal neki disakord. Našla so se naša srca, bili so isti naši politični in kulturni cilji, a v gospodarstvu ni bilo nekaj v redu. Kar ni šlo in ni šlo, da bi tudi v gospodarstvu zavladali enako prisrčni odnošaji in zato so se vedno znova oglašali z jugoslovanske strani očitki, da sicer mi dosti uvažamo iz češkoslovaške, zato pa tem manj če-hoslovaki iz naše države.
Vse pa kaže, da nastaja v tem pogledu med čehoslovaki samimi preokret in da se pričenja resnično zbližanje med nami in čehoslovaki tudi na gospodarskem polju. Pred kratkim je »češke Slovo« odločno nastopilo proti omejevanju jugoslovanskega izvoza živine v češkoslovaško. Sedaj objavlja v vodilnem češkem listu, v brnskih »Lidovih Novinah« inž. Rudolf Lowit članek o nujni potrebi, da se češkoslovaško-jugoslovanski trgovinski odnošaji popolnoma preorienti-rajo.
V svojem članku poudarja inž. Lowit, da politika Male antante pri vsej svoji politični pravilnosti ne bo nikdar dosegla popolnih uspehov, če ne bo podprta tudi z realnimi vrednotami, če ne
bo okrepljena tudi z dobrimi gospodarskimi in trgovinskimi zvezami držav Male antante. Naravnost čudno je, da te zveze še ne obstoje v zadovoljivi meri, ker imata vendar Rumunija in Jugoslavija tako ogromne zaloge sirovln za industrijo, da bi mogle čisto zalagati češkoslovaško industrijo. Pri tem pa bi se mogel vršiti dovoz še po naj cenejši poti, po Donavi, češkoslovaška uvaža letno za 400 do 500'milijonov Kč sirovin in pol-fabrikatov, ki bi jih skoraj vse mogla dobiti v Jugoslaviji. S tem se ne bi samo utrdilo češkoslovaško-jugoslovansko politično prijateljstvo, temveč bi mogla potem češkoslovaška tudi v mnogo večji meri izvažati svoje industrijske izdelke v Jugoslavijo. Dobiček bi torej bil na obeh straneh.
Nato govori inž. Lowit o zaprekah, ki se delajo jugoslovanskemu izvozu. 80% vsega jugoslovanskega izvoza se upravlja od žitnega in živinskega sindikata češkoslovaške. Ta uvoz se upravlja na način, da se po nepotrebnem povišuje cena, kar ima za posledico, da se znižuje kupna moč češkoslovaškega konzu-menta. Poleg tega dela še nepotrebne težave čsl. Narodna banka, ki zahteva, da se vsa plačila vrše le po kliringu.
Zastopniki češkoslovaške in jugoslovanske trgovine morajo zato z energijo
delati za poživitev gospodarskih zvez med obema prijateljskima državama. Stotine milijonov, ki jih pošiljamo sedaj v nam politično nasprotne države, moramo odslej pošiljati v Jugoslavijo, ker nam more Jugoslavija dobavljati vsake vrste blaga po cenah, ki so konkurenčne s svetovnimi. Danes češkoslovaški uvoznik še ne ve, kaj vse more kupiti v Jugoslaviji, prav tako pa tudi ne ve jugoslovanski uvoznik, kaj vse mu nudi češkoslovaška. — Zveze trgovskih združenj, trgovske zbornice in tudi posamezni trgovci bi morali tu pomagati, čisto v podrobnosti bi bilo treba poučiti interesente, kako povečati trgovinski promet med obema prijateljskima državama.
Samo pozdravljamo to preorientacijo češkoslovaškega javnega mnenja glede trgovinskih odnošajev med našo in češkoslovaško državo in upamo, da bo imela ta preorientacija tudi važen vpliv in da bo naše prijateljstvo prav tako iskreno in globoko na gospodarskem polju, kakor je že na političnem in kulturnem.
Pri tej priliki pa bi ponovili še svojo staro zahtevo, da se namreč morajo imenovati v gospodarski svet Male antante praktični ljudje iz gospodarskega življenja. Samo takšni ljudje vedo, kaj potrebuje ena ali druga država, samo takšni ljudje bodo tudi v resnici poglobili gospodarske odnošaje, dočim od birokratov ni pričakovati nobenih praktičnih uspehov. Zato pa tudi v gospodarske svete držav Male antante le gospodarske ljudi!
Dc&<u/m dohodki it* izdatki
Po poročilu finančnega ministrstva so znašali izdatki po proračunu splošne državne uprave v prvih dveh mesecih novega proračuna 720,2 milijona, dočim so bili proračunani na 1.164,9 milijonov. Prihranek znaša torej 444,6 milijonov. Od teh 720,2 mil. odpade na osebne izdatke 593,4, na materijalne pa 126,8 milijonov.
Dohodki po proračunu državne uprave so v istem času znašali 938,8 proti 1.164,9 milijonom proračunanih. Dohodki so bili torej manjši od proračunanih za 226 milijonov. Dejansko pa so bili dohodki nekaj večji, ker še niso upoštevam dohodki od vozarinskih taks in nekaterih podjetij. če se primerjajo dohodki in izdatki, potem se vidi, da je bil dosežen suficit v višini 218,6 milijonov Din.
Po proračunu državnih podjetij pa so znašali v prvih dveh mesecih proračunskega leta 1933/34 izdatki 351,8 milijonov in je bil torej dosežen z ozirom na 574,7 mil. proračunanih izdatkov prihranek v višini 222,8 milijonov. Dohodki pa so znašali 474,7 milijonov in so bili za 189,1 milijona nižji, kakor pa so bili proračunani. Dohodki pa so bili večji od izdatkov za 122,9 milijonov in bi torej bila za to vsoto državna podjetja v prvih dveh mesecih aktivna.
Ta ugodna slika pa se malo spremeni, če se upoštevajo še izdatki, ki so se izvršili v teh dveh mesecih po starem proračunu. Kajti pravilno angažirani krediti se izplačujejo po starem proračunu še do konca avgusta. Po starem proračunu pa so znašali ob koncu 14. meseca dohodki državne uprave 6086,4 milijonov ali 80,4°/o proračunanih, izdatki pa 6380,6 ali 84,2% proračunanih in je toraj ostal deficit v višini 294,2 milijonov Din.
Dohodki državnih podjetij pa so znašali v tem času 3390,5 milijonov ali 75,3 odstot. proračunanih, izdatki pa 3423,3 milijonov ali 91,3% in so bila drž. podjetja torej pasivna za 32,8 milijonov. Skupno znaša torej deficit nekaj manj ko 300 milijonov.
Omeniti je še, da so likvidni, a še ne izplačani računi državne uprave znašali ob koncu maja 176,4 milijonov, oni državnih podjetij pa 400,5 milijonov, skupno torej 576,9 milijonov Din.
76.
»mo*
žtnOHfšcut \tco^ccun fond. \wntyu&Mt
Na četrtkovi seji predsedstva londonske I konference je bilo sklenjeno, da konferenca zboruje še naprej, a da se reducira njen dnevni red. Zastopniki Francije so sicer zahtevali, da o usodi konference sklepa njen plenum, ne pa predsedstvo, toda Chamberlainu in ameriškemu odposlancu Moleyu se je posrečilo, da je večina pristala na njih predlog in je sklepalo o od-goditvi konference njeno predsedstvo.
Ker pa je ostalo nasprotje med pristaši m a zlati veljavi stabilizirane valute lin njih nasprotniki nezmanjšano, ni preostalo predsedstvu nič drugega, ko da reducira dnevni red londonske konference. Vsa* vprašanja, ki se tičejo valutnih vprašanj, so odstavljena z dnevnega reda in ker izjavljajo zagovorniki zlate valute, da so s temi vprašanji v zvezi vsa druga vprašanja, je dnevni red londonske konference tako omejen, da 'izgublja ona iskoraj ves svoj pomen. Ne vprašanje mednarodnih kreditov, ne pereče vprašanje carin, ne enako pereče vprašanje deviznih omejitev ne bo več na dnevnem redu londonske konference. Obe glavni nalogli, ki jih je imela londonska konferenca, sta že črtami z dnevnega reda.
Preostaja le še'eno važno vprašanje: ureditev produkcije in njena razdelitev po posameznih trgih. Samo o tem bi še mogla sklepati londonska konferenca. Treba prLznatii, da je tudi to vprašanje nad vse važno in vredno, da se zaradi njega konferenca nadaljuje. Toda vprašanje je, če more pri talko glino naTastlem nasprotju na
konferenci priti še do sporazuma v tem velikem vprašanju. To se bo kmalu videlo iz poročil odborov, ki morajo do ponedeljka poročati, o katerih vprašanjih l>i mogli ti pododbori še razpravljati, nakar bo določen novi in močno reducirani dnevni red konference.
Med tem pa bo prišel v London že tudi nov 'odposlane Roosevelta, ki je sedaj odločno za nadaljevanje londonske konference. Morda prinese novi Rooseveltov odposlanec tudi nove predloge, ki bi omogočili kompromlis. Toda to upanje je le majhno in v časopisju ter med delegati prevladuje pesimizem.
JUGOSLOVANSKA SPOMENICA
Jugoslovanska delegacija je predložila gospodarskemu pododboru spomenico, v kateri predlaga, da bi vse države, ki so zastopane na svetovni gospodarski konferenci, sklenile sporazum o sledečem:
1. da se obvežejo, da bodo obvestile vse interesirane države, ali vsaj vse one države, ki bi podpisale ta sporazum, o vsakem novem carinskem davku in o vseh carinskih poviških, ki jih nameravajo uvesti;
2. da se obvežejo, da bodo vse nove davke in carinske poviške uveljavile šele v določenem roku, ki bo tako dolg, da bo moglo blago, ki je na potu, priti v namembno državo še brez plačanja novih poviškov;
3. da od teh načel v nobenem primeru ne odstopijo.
Holandski eptcUnac
pMurfiušttia osa trferta i/eiicu/a
Prva ataka špekulacije na zlato veljavo je veljala holandskemu goldinarju. Ta ataka je bila prava preizkušnja za zlato veljavo in zato je stanje holandskega goldinarja odločilnega pomena za ves boj proti zlati valuti.
2e v začetku leta 1932 se je govorilo, da bo holandski goldinar moral opustiti zlato veljavo. Ker je takrat opustila Japonska zlato veljavo, so pisali nekateri angleški listi, da čaka sedaj ista usoda tudi holandski goldinar. Čeprav je Nizozemska banka te vesti demantirala, so se ohranile še nekaj časa.
Te vesti so nastale deloma tudi vsled tega, ker je koncem decembra popustil holandski goldinar napram dolarju za pol odstotka. Toda že kmalu nato se je kljub
Soffic/
intrigam opomogel in zadobil svojo staro veljavo. To tudi zategadelj, ker je od leta 1931 naraslo »lato kritje holandskega goldinarja od 74-62°/o na 102’2«/o koncem leta 1932.
Zelo težke posledice za goldinar pa je imel padec funta. Bivši guverner Nizozemske banke Bisering je bil odločen pristaš zlatega kritja. Za časa njegove uprave od leta 1925 do leta 1931, ko ga je nadomestil sedanji guverner Trip, je imela Nizozemska banka poleg zlatih zalog tudi veliko deviz. Samo funtov je imela za 10,7 milijonov in vsled padca funta je izgubila banka 29,8 milijonov goldinarjev. Z državno pomočjo pa je bila banka rešena. Kljub tej izgubi in kljub ozkim gospodarskim zvezam, ki obstoje med Nizozemsko in Anglijo, pa je ostala Nizozemska tudi po padcu funta na zlati veljavi. Pričel pa se je odliv zlata in v času med 14. decembrom 1931 in 15. februarjem 1932 je bilo iz Holandske izvoženo zlata za 47,8 milijonov goldinarjev. Nato pa si je Holandska zopet opomogla in tečaj goldinarja je bil v primeri s tečajem funta ugoden.
Koncem leta 1932 se je začel nov odliv zlata iz Holandske. Ta odliv je nastal, ker je bil Amsterdam svoboden trg za zlato. Zasebne banke so kupile v Indiji in Londonu zlato po nižjem tečaju, kakor pa je bil v Amsterdamu in banke so to razliko uporabile in prodale zlato. Ta odliv zlata za Holandsko torej ni bil nevaren, ker je to zlato odšlo iz Holandske, kakor je v deželo prišlo.
Gospodarski položaj Holandske ni neugoden. Njen proračun za leto 1933 je sicer izkazoval primanjkljaj v višini 147,6 milijonov, a je bil pozneje ta primanjkljaj z energičnimi odredbami vlade reduciran na 22,1 milijonov, natančno toliko, kolikor
je država dovolila železnicam predujma. Tudi stanje holandske zunanje trgovine ni slabo. Je sicer tudi ta nazadovala, vendar ne v prevelikem obsegu. Leta 1929 je krila Holandska 72-3°/o svojega uvoza z izvozom, leta 1932 pa 65°/o.
Tudi danes je gospodarski položaj Holandske ugoden. Holandska je sicer morala povečati obtok svojih bankovcev in sicer od 906 na 1.005 milijonov, ali zlato kritje znaša kljub zmanjšanju zlate podloge še vedno le malo izpod 80°/o. Ima pa Holandska še druge aktivne postavke, da more brez skrbi ohraniti svojo zlato valuto. Vsi njeni denarni zavodi ne poznajo nobene krize in delajo v polnem obsegu. Holandski kapital je zaposlen po vsem svetu in donaša v deželo vedno nove dohodke, ki čisto nadoknadijo deficit v zunanji trgovini. Bogata kolonijalna posest je nadalje za Holandsko neizčrpen vir stalnih dohodkov.
V	splošnem je večina holandskega naroda za zlato valuto, prav tako tudi Holandska banka in vlada. Le nekateri industrialci, zlasti petrolejski, so za odpravo zlate valute, ker se boje, da ne bi mogli več tako uspešno konkurirati z Američani, če je vrednost holandskega goldinarja v primeri z devalviranim ameriškim dolarjem previsoka.
Holandska je danes članica zlatega bloka in odločno za Ohranitev zlate veljave. Vse kaže, da bo mogla Nizozemska banka tudi gladko odbiti vse napade na holandski goldinar, ki bo ostal, kar je bil že od nekdaj, ena najbolj trdnih zlatih valut.
Naš obmejni železniški promet
»Siaobnačajni pregled« je objavil zanimive podatke o našeim obmejnem prometu. Po teh podatkih je bilo 1. 1931. uvoženega blaga čez obmejne postaje:
izvoz uvoz skupno v tisočih ton Rakek	268	76	444
St. Ilj	144	104	248
Gjevgjelija	206	22	228
Subotica	153	49	202
Jesenice	104	95	199
Promet tranzitnega blaga pa je znašal čez postaje:
sprejeto oddano skupno v tisočih ton
Rakek	473	524	997
St. Ilj	282	352	634
B. Bistrica	212	102	314
Jesenice	128	222	350
Kotoriba	143	53	196
Viroviitica	104	40	144
Skoraj ves tranzitni promet gre torej skozi Slovenijo.
NOVA ZAVAROVALNA ZADRUGA
V	MARIBORU
lV	Mariboru se je ustanovila Drava«, gospodarska zavarovalna zadruga, r. z. z
o.	iz., ki se bavi z ljudskim zavarovanjem, z zavarovanjem dote, gospodarske osamosvojitve in koles proti tatvini. Zadruga ima od ministrstva trgovine in industrije odobrene pravilnike. Centrala zadruge se nahaja na Kralja Petra trgu 6.
TROŠARINA NA ŽGANJI?
Finančni minister je izdal ta odlok: Za žganje se morejo smatrati samo tisti destilati sadja, vina in grozdja, ki nimajo več ko 35°/o alkohola. Destilati, ki imajo več ko 35°/o alkohola, plačajo državno trošarino kakor za špirit.
Od/da pzaoe&fi 6og&
Razrez skupnega davka na gotove izdelke
Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo o razrezu skupnega davka im gotove izdelke, ki so narejeni iz sestavnih delov, na katere je že plačan skupni davek pri uvozu ali od proizvajalcev.
Ker ni v tarifi skupnega davka navedeno, da je v skupnem davku na sestavne dele, ki ga plača uvoznik ali domači producent, obsežen tudi skupni davek na gotove izdelke, tedaj izhaja iz smisla § 2. zakona o skupnem davku, da podleže gotovi izdelki, narejeni doma kot novi predmeti, skupnemu davku in sicer po postavki, ki je določena za iste gotove izdelke domačega porekla. V nasprotnem primeru bi moglo priti v praksi do izigravanja zakona na ta način, da bi se nabavljali, oziroma uvažali namesto gotovih izdelkov samo njih sestavni deli ter bi bili neposredno od proizvajalcev v promet stavljeni sestavni deli višje obdačeni po skupnem davku kakor isti predmeti, ki bi bili sestavljeni le od pri njih nabavljenih sestavnih delov.
Pri razrezu tega davka treba vzeti za osnovo skupnega davka vrednost gotovega izdelka po računu s stranskimi stroški, a odbiti vrednost sestavnih delov, iz katerih je predmet sestavljen in za katere je dokazano, da je bil skupni davek plačan pri uvozu ali od domačega proizvajalca. Kot dokaz o vrednosti sestavnih delov bo služila faktura in pa carinska deklaracija.
n j	1	barva, plesira in ke-
Ze v 24 urah »«*>	<*««*•>
klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manlete. Pere, suši, monga in lika domate perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6.	Selebnrgora ni. 3.
Telefon St. 22-71
OPOZORILO IZVOZNIKOM ŽIVINE
Urad za kontrolo živine pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine poživlja vse izvoznike, zadruge in producente, ki nameravajo v avgustu izvoziti živo živino in svinje (pitane in nepitane), govejo živino, Zaklane svinje in zaklana teleta v Avstrijo, da to prijavijo uradu najkasneje do 15. ju-ilija. Obenem naj prijavijo uradu tudi, če hočejo izvoziti žive svinje, mast in slanino
v Češkoslovaško. Opozarjajo se izvozniki, da smejo izvoziti samo ono živino in blago, za katero so dobili od urada dovoljenje. Ne smejo torej mesto mesnatih svinj izvoziti pitanih. Ce se izvozniki ne bi strogo ravnali po izdanih dovoljenjih, jim bo odvzeta pravica za izvoz.
Izvoz deželnih pridelkov, volne, kož, črev, hmelja, vina, vinskega kamna in zdravilnih zelišč iz Jugoslavije v Nemčijo.
Interesentom se je direktno obrniti na tvrdko Andra, Bartsch & Drewitz, G. m. b. H,
Dresden A, Serrerstrasse 1.
kupuje In prodala
ALOJZ GREBENC, Ljubljana
Tyrševa (Dunajska) cesta 36
Današnji številki smo priložili čekov-ne položnice in prosimo vse svoje cenjene naročnike, ki še niso poravnali naročnine, da se teh položnic poslužijo in poravnajo naročnino. — Uprava »Trgovskega lista«.
Janjičev« radikalno socialno stranko je notranji minister dovolil.
Prve kandidatne liste za občinske volit v« v Moravski banovim so potrjene. Vložil# jih je Jug. narodna stranka.
Litvinov je Imel daljši razgovor z Dal»' dierom in Boncourom. V zvezi s temi razgovori se govori, da ni izključeno, da bi Rusija vstopila v Društvo narodov in zasedla v Svetu D. N. stalno mesto, ki ga j8 zavzemala Japonska.
Poljski predsednik vlade Jedrzejewii‘& je izjavil o novem vzhodnem paktu: da »e je prvič zgodilo, da je sklenila kakšen pakt skupina držav, ki ima več ko četrt milijarde ljudi. Novi pakt bi moral imeti še obvezo držav o uvedbi arbitraže in potem bi bil popoln.
Japonci so aretirali na obrežju Makanro 30 sovjetskih državljanov in zaplenili 30 velik in en majhen parnik, ker da' je prišla policija na sled veliki špionaži v korist Rusije.
Pogajanja za sklenitev tajnega dogovora
se vodijo po trditvi lista »Daily Telegra pha« med Nemčijo du Japonsko.
Na seji londonskega parlamenta je dejal angleški zunanji minister Simon (izg. Saj-mon), da je Nemčija vsled svoje brutalne politike popolnoma osami,jena.
Nepričakovano so pričeli hitlerjevski li’1* spravljivo pisati o Avstriji, nato pa je še bolj nepričakovano po radiu napadel iz Avstrije izgnani nar. soc. emisar Habicht Dollfussovo vlado ter pozval vse Avstrijce, da se tej vladi uprejo, ker da je te eksponent izdajalskega, od Francozov podpira' nega separatizma.
Avstrijski Radio se bo zaradi proti-avstrijske propagande nemških radio-po-staj pritožil na svetovno Radio-z,vezo v Ženevi.	^	|
Hitlerjcvci so v Avstriji zapet izvršili več bombnih atentatov, ki so zahtevali tudi smrtne žrtve.
Giimbos je predložil parlamentu zakonski načrt, po katerem naj bi se podelila Horthyju kraljevska oblast.
Centrum je objavil, da se je v sporazumu s Hitlerjem, razpustil. Nekaj poslancev bo vstopilo v Hitlerjevo stranko, nekateri pa nočejo nič slišati o vstopu v Hitlerjevo stranko. Med zadnjimi je tudi bivši kancelar Briining.
Monakovski kardinal Faulhaber je pod policijskim, nadzorstvom, kakor poroča dunajski »Wiener Mittagsblatt«. Palačo srn« zapustiti le po posebnem dovoljenju in v spremstvu Hitlerjevih čet.
Velika nemška dijaška zveza >KoSen«‘f Korpsstudenten«, ki je hila ustanovJj«*nfl
1.	1848. in ima 22.000 starešin, se je up^a poenotenju z nar. socialistično dijaško zvezo.
Pruska vlada je odredila, da se katoliškim mladinskim društvom vrne njih zaplenjeno premoženje.
Bivši argentinski ministrski predsednik Irigoyen je umrl. Bil je voditelj radikalov, po preobratu desničarskih elementov pa obsojen zaradi korupcije. Pomilostitev je odklonil 'in umrl v zaporu.
Na Filipinskem otoku Patian je prišlo do upora domačinov. V boju z vladnimi četami je bilo 13 domačinov ubitih.
Tuniški hej je podpisal dekret o uvedbi osemurnika.
Amerika bo odpovedala v 1. 1927 sklenjeno mednarodno konvencijo proti trge*-1 v inskim oviram.
Po zadnjem štetju ima Nemčija 653 milijonov prebivalcev. Skupno s Saarskini ozemljem pa celo 6f>'l, za 2-6 milijona več ko 16. junija 1925.
Na tešinski državni cesti na Češkoslovaškem so prvič poizkusili z železni m tlakovanjem ceste.
Usnjarska proizvodnja na Češkoslovaškem je padla lani v primeri z 1. 1931. za več ko eno tretjino.
Junija meseca se je število brezposelnih znižalo na Češkoslovaškem za 55.500.
Solitrski monopol je uvedla chilska vlada. .
Pred šestimi meseci med Madjarsko i'1 Češkoslovaško sklenjeni kompenzacijski dogovor se ni obnesel in je bilo doslej tem dogovoru zahtevano blaga le za 210 tisoč Kč.
Denaerfi/a
POŠTNA HRANILNICA V JUNIJU
S-'*vik> vlagatefljev je v juniju naraslo za
"•532 na 238.287, vloge pa so se dvignile Za 5-3 na 487-9 milijonov Din. OJ začetka teta so vloge narasle za 44-9 milijonov. Število imejiteljev računov v čekovnem dometu je naraslo za 100 na 22.585. Vloge v. računih so se zvišale od 884 na 890 milijonov. Ves promet v čekovnem prometu le znašal 4.994 milijonov.
POSTNE HRANILNICE
, Praška poštna hranilnica je izdala v svo-.letnem poročilu tudi pregled o stanju ?&nih poštnih hranilnic na svetu. Iz tega Ogleda je razvidno, da je imela največ ‘®6jiteljev čekovnih računov Nemčija in s‘cer 1 '02 milijona. Na drugem mestu je ^andja s 0'57 milijona, nato slede: Belgija ”5l, Japonska 0-28, Nizozemska 0‘20, Av-strija 0-13 in Češkoslovaška O-ll, nakar sle-Švica in Italija. (Jugoslavija jih ima ne-S nad 22.000.)
, Tudi glede skupnega prometa je Nemoi-z 831 milijardami Kč na prvem mestu. ^ato slede Francija s 630, Belgija z 263, češkoslovaška z 240, Švica s 179, Nizozemca s 155, Avstrija s 107 in na zadnjem ^estu je Latiška z 1’8 milijarde Kč. (Jugo-8^vija j© imela približno 11 milijard.)
Najbolj intenziven je čekovni ipromet v "Bigi ji, kjer pride en čekovni račun že na prebivalcev. V Franciji pride na 73, v Češkoslovaški na 129, v Nemčiji na 63 in v Jugoslaviji na 636 prebivalcev.
DEVALVACIJA VALUT
Države z zlato valuto imajo 170 milijonov prebivalcev, države, ki so odpravile zlato veljavo pa 400 milijonov. Ni se pa v v«eh državah izvršila devalvacija valut v enaki meri.. Tako je znašala devalvacija Posameznih valut dne 29. junija: dolarja 19%, funta 29-9, danske valute 43.1, noriške 36-1, švedske 34’5, finske 39-9, grške °5-2, španske 56-2, portugalske 29-6, egipt-^ke 29, argentinske 47-3, brazilijanske 57-4, kanadske 27-6 in japonske valute 57°/o.
Po zadnjem izkazu avstrijske Narodne ^nke je obtok bankovcev narastel za 99 07 ;,a 893-27 milijonov šilingov. Zlata in deviz-Ila podloga je ostala skoraj neizpremenje-!*a na višini 188-6 milijonov. Zlato kritje se
znižalo od 18 na 17-6°/o z upoštevanjem 7-veznega dolga.
Češkoslovaški londonski poslanik Masajk je izjavil, da ostane razmerje češkoslovaške krone do zlata neizpremenjeno.
Zlate rezerve Amerike so se povečale v Zadnjih štirih mesecih za 75 milijonov in zUa'šajo sedaj 4318 milijonov dolarjev.
75 zabojev zlata v skupni teži 6000 kil so Poslali sovjeti iz Moskve v Berlin.
Agencija Leta demantira vest, da bi La— opustila zlato veljavo.
Mednarodni borzni indeks
Na svetovnih borzah je v preteklem ted-aU vladalo še naprej prijazno razpoloženi6, kakoir kaže spodnja tabela tečajev. Koncerni, 1927
= 100% Berlin London Pariz Bruselj ■Amsterdam Stockholm Cunih Praga Dunaj Newyork
10. VI. 17. VI. 24. VI. l. VII.
39-3	32-7	30-7	31-2
61-3	61-9	62-9	64-9
64-6	62-8	64-7	65-6
32-9	31-9	32-1	32-7
34-6	34-1	35-6	35-7
11-5	11-3	11-4	11-3
47-3	48-4	49-0	49-4
'54-4	54-3	54-6	54-6
37-7	34-8	34-6	34-6
58-7	54-2	58-8	60-3
 -vuui mn/An mums je izračunan
te6ajev na desetih borzah, na-14% Va ' preteltleiin tednu za približno
TEDEN
iANSKl-BORŽl
Devizno tržišče
Tendenca nestalna; promet Din 2,432.339-76.
V primeri s preteklim tednom je zaključil tekoči teden le z nekoliko manjšim skupnim deviznim prometom, ker znaša nazadovanje le Din 266.000. Omenjeno nazadovanje je pripisati manjšim zaključkom dinarske devize, katere je bilo v tem tednu nabavljeno — po privatnem kli-ringu — za več kot Din 1,096.000 manje nego v minolem tednu, dočim izkazuje promet v avstrijskih šilingih tokrat porast za nad Din 868.000. Narodna banka je dala v celem za Din 200.000 deviz na razpolago, in sicer Curiha za Din 101.000, a Londona za nad Din 99.000. Iz naslednjih prometnih številk:
li.	julija	19.53.	Din	64'2.041'7:>	Dunaj,
4.	„	„	„	850.908-14	Din — Dunaj,
5.	„	„	„	362.014-88	Dunaj — Berlin,
0.	„•	„	„	234.107-19	Dunaj,
7.	„	„	„	342.007-82	Dunaj — Din,
je razvidno, da je bil na torkovem borznem sestanku dosežen največji, na predvčerajšnjem pa najmanjši dnevni devizni promet in da so na poedinih borznih dnevih prevladovali zaključki v devizah Dunaj, Berlin ter inoz. dinarjih.
Porast odnosno padec prometa v posameznih devizah tekom tega tedna (vse v tisočih dinarjev) napram prejšnjemu tednu (številke v oklepajih) je bil ta-le: Amsterdam 0 (11), Bruselj 29 (2), Berlin 0 (169), Curih 234 (154), London 194 (140), New-york 2 (8), Pariz 6 (25), Trst 7 (1), Dunaj (incl. priv. kliring) 1356 (488) in slednjič din. deviza v priv. kliringu 605 (1701).
V tem tednu je ostal tečaj avstrijskega šilinga nespremenjen in so bili perfektu-irani največji zaključki na bazi 8-85 — skozi ves teden.
Devizna tečajnica očituje močan padec devize Newyork, ker je po spodnji tabeli:
Dne 3. julija	Dne 7. julija
najnižji najvišji najnižji najvišji Amsterdam	2306-51	231787	2312-07	2323-43
Berlin	1362-91	1373*71	1364-03	1374-83
Bruselj	803-85	80779	803-57	807-51
Curih	1108-35	1113-85	1108-35	1113'85
London	19897	195-57	191-42	193-02
Newyork	438C04	4414-30	4174-93	4203-19
Pariz	225-88	227--	225-43	226-55
Praga	170-84	171-70	170-79	171/65
Avstr. šil. v
priv. klir	8-85	885	8-85	8-85
oslabel njen najnižji tečaj od 4386-04 (dne 3. t. m.) na 4114-30 (na včerajšnjem borznem sestanku) in znaša samo totedenska tečajna razlika 211-11 točke. Poleg New-yorka je v tem razdobju oslabel tečaj Bruslja za 0-28 točke, Londona za 2’55 točke in Pariza za 0-45 točke, dočim je bil tečaj Prage le 0’05 točke nižji. Curih je bil trgovan skozi ves tekoči teden ob nespremenjenem tečaju, medtem ko izkazuje tečajno okrepitev — v razdobju tega tedna — 5-56 poena Amsterdam, 1-12 poena Berlin in 1-94 Trst.
Devizi Budimpešta in Dunaj še vedno nista beležili; notic ostalih deviz ni bilo.
V	bonih grške Narodne banke ni bilo niti .prometa niti notic.
Efektno tržišče
Tendenca stalna; brez zaključkov.
Izmed industrijskih papirjev je tekom tega tedna beležila samo Trboveljska pre-mogokopna družba, in sicer vsakokrat Din 135-— za denar, ker pa ni bilo blaga, tudi do zaključkov ni prišlo.
Državni papirji so notirali skozi vse borzne dneve tekočega tedna s čvrstejšo tendenco, izvzemši Beglučkih obveznic, ki so beležile začetkom in koncem tega tedna 33-50, vmesno pa 32’— v povpraševanju, a v ponudbi 34-— (dne 4. t. m.).
Največjo tečajno okrepitev izkazuje Vojna škoda, ki je na včerajšnjem borznem sestanku učvrstila svoj ponedeljkov tečaj (190—195) za 7 točk v povpraševanju in za 5“ točk v ponudbi.
Agrarne obveznice so bile nudene samo v četrtek po Din 29-—, dočim je njih denarni tečaj porasel od ponedeljka do včeraj za 3 točke nalik 7°/o investicijskemu posojilu, ki pa je v tem času okrepilo svoj denarni tečaj le za dve in pol točke. Edini blagovni tečaj investicijskega posojila (46) je bil zabeležen na četrtkovem borznem sestanku.
V Blairovih posojilih ni bilo prometa, notice pa so bile naslednje:
3. t.	m.	za	8°/o	—	34	(denar)	36 (blago)
3.	t.	m.	za	7°/o	—	31	(denar)	33 (blago)
7. t.	m.	za	8°/o	—	35	(denar)	brez blaga
7.	t.	m.	za	7°/o	—	32-50	(denar)	brez blaga.
Seligmanove obveznice so med tednom tečajno oscilirale in včeraj beležile v povpraševanju za eno točko više nasproti ponedeljku (51), medtem ko je ponedeljkov ponudbeni tečaj (53) oslabel na torek za en poen ter ostal na tej bazi do četrtka; včeraj je blagovna notica tega efekta izostala.
Lesno tržišče
V početku poletne sezone je že itak slab izvoz popolnoma popustil. Kupujejo se trami v manjših količinah po noti, v drugih vrstah lesa pa je precejšen zastoj.
Pač pa so se pojavila v zadnjem času povpraševanja po dogah, tako po hrasto-Ivih kakor po bukovih. Tega blaga se do 'sedaj pri nas ni izdelovalo v velikih množinah in bi bilo priporočati, da se ta produkcija razširi posebno v krajih, kjer je izvoz sicer lepih hlodov radi slabih po-itov nemogoč, oziroma otežkočen. Izdelava dog pa zahteva strokovno izvežbanih moči. Zelo veliko verziranih delavcev za izdelavo tega blaga te vrste pa je v okrajih okrog Čabra. Kakor i zgled a se pri kvalitativno dobri produkciji lahko računa na velik odjem.
Povpraševanja:
35.000 komadov brsta, 38X158 X 2100 milimetrov, 5000 komadov brsta 33X228X 2100 mm, franko Postojna tranzit.
Cirka 100 ms bukovih testonov franko podbrod Sušak pristan.
Les za celuloze od 1 do 4 m, od 10 do 16 cm v vrhu, smreka z do 30% jelke. Cena franko vagon meja Jesenice.
; Išče se večja količina zvočnega lesa (Tonholz), franko vagon nakladalna postaja.
20.000 kosov jesenovih remeljnov I., ravnih, brez grč, blago suho, dolžina 1-42 m, debelina 30/30 mm, dobava v juliju 1933., cena franko ital. meja z označbo teže za 1 m8.
Podmera paralelna 24 mm, 4 m, smreka jelka, franko podbrod Sušak.
Oglje prima bukovo, franko ital. meja.
ŽIVAHNEJŠA TRGOVINA Z VINOM
V	DALMACIJI
S srednjedalmatinskih otokov poročajo, da v zadnjem času zelo raste potrošnja vina in da je tudi izvoz vina večji. Prihod tujcev je zelo povečal potrošnjo, ker tujci precej pijejo vino vsled njegove nizke cene. Posebno mnogo se proda vina vino-gradarskih zadrug. Vsled večje potrošnje je tudi cena vina v lahnem dvigu. Iz Splita pa poročajo, da se opaža, da tujci mnogo manj pijejo pivo. Zato tudi uvoz piva zelo pada. Lani se je od aprila do junija uvozilo na področju splitske občine 741 lil piva, letos pa samo 304 hektolitri.
KAKO JE V NEMČIJI
Heinz Hermann opisuje v »Prager Tag-blattu« v člančiču »Skok v Draždane« svoje opise tako-le: »Kar se vidi v Draždanih, to se vidi tudi drugod: Na hišnih stenah manjka veliko napisnih tabel. Odvetniki, notarji in zdravniki, ki niso bili dovolj plemenski, so morali iti. Ena največjih trgovskih hiš, Schlesinger razprodaja vse blago »zaradi popolne opustitve trgovine«. Mnogo trgovin, cela nadstropja se oddajajo. Nemški hišni posestnik zdihuje. Tudi »čisto krščanska podjetja«, ki jih je kot taka potrdil bojkotni odbor, trpe za pomanjkanjem kupcev. Kaj pomagajo nova borbena imena cigaret, kaj zastavice s kljukastim križem v izložbah? Kaj pomagajo najlepše S. A. omasti soldati in S. S. lutke v trgovinah z igračami? Kaj pomagajo poenotene knjige pni knjigotržcih (»Cvetk© iz vojašnice — noč za mlada dekleta«, »Vojaške šale« in neskončna literatura- o voditeljih), kaj pomagajo v izložbah lekaren rimani izgovori: »Le brez skrbi, ti nemški mož vstopi — latinski jezik v lekarni 'te naj n© motik ... Vse zaman! Trgovine so tako prazne, ko hoteli in kakor gostilne. Celo za tekstilne tvornice je konec konjunkture, odkar smejo nositi rjave uniforme samo tisti, ki so bili že pred zmago Hitlerja v njegovi vojski. Zato se vid,i tudi primeroma malo S. A. in S. S. ljudi. Malo, zato pa povsodi. Tudi otroci so v uniformah. 1’udi deklice. Tudi v otroškem zon nadzira uniformiranec, morda kakšen učitelj. Otroško igrišče je Okrašeno s kljukastimi zastavicami. Celo našobana človeška opica, ki je spravljena za steklom v učne namene, ima puško na rami in sabljo opasano. Borbeni kriki zbujajo speče. Alarmi in pohodne pesmi, sprevodi uniformiranih otrok, rožljanje z odlikovanji. Znaki v gumbnici, traki dijaških društev, kamor pogleda oko — pisana slika. In brez dvoma zelo bojevita. Pa je tudi nekaj pogumnih Nemcev, ki ne nosijo nobenih znakov.
*
Zakonski načrt o kazenski odgovornosti predsednika republike in ministrov je bil
predložen češkoslovaškemu parlamentu. Po tem načrtu se more predsednik republike obtožiti le za dela proti republiki in njeni varnosti in se more kaznovati le z odpustom iz urada. Ministri pa se kaznujejo za kršitev zakona, tudi prekoračunje proračuna, z globo do 500.000 Kč, v primeru neizterljivosti s polletnim državnim1 zaporom. Če so se obogatili v službi, se more njih premoženje zapleniti. O krivdi -odloča senat s tnipetinsko večino na predlog poslanske zbornice, ki mora pri dvotretjinski navzočnosti poslancev sprejeti predlog o obtožbi ministra z dvotretjinsko večino.
Angleški tarifni odbor je sklenil, da se ne poviša carina na moko.
Maja meseca je izvozila Nemčija v Francijo za 43 odstotkov več žarnic ko v prejšnjem mesecu. V prvih petih imfesecih tega leta je izvozila Nemčija v Francijo 2,666.200 žarnic, za 808.300 več ko v isti dobi leta 1932.
ŽITNI SPORAZUM DOSEŽEN
Iz Londona poročajo, da je prišlo do sporazuma med štirimi velikimi: žitnimi državami in sicer na. podlagi ameriškega predloga. Vsi posevki se znižaijo za 15%. Ta sporazum' bo predložen sedaj evropskim državam s pozivom, da se tudi one obvežejo, da ne bodo povečale posevkov. Enako bo predložen sporazum državam, ki uvažajo žito, s poaivom, da znižajo carine na žito. Po novem sporazumu je vsaka država obvezana, da kontrolira višino žitnih zalog v državi.
TRGOVCI! Širite »Trgovski Ust*.
Dr. P. rčeva
slad
na
kava
je prvovrsten domač izdelek, g katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in eeneno pijačo za Yas in TaAe otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega oknsa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
HtadtoixUa	iuisUofieotn
Maribor, 6. julija.
Minuli torek je bil v prostorih hotela Orel Vil. redni občni zbor mariborske Tujskoprometne zveze. Proti dosedanjemu upravnemu odboru je nastopila močna opozicija, ki je s svojimi prizadevanji tudi v polni meri uspela, tako da je vodstvo zveze s tem občnim zborom prešlo v povsem
druge roke.
Občni zbor je vodil banski inšpektor dr. Rataj kot dosedanji predsednik. Navzoči so bili za bansko upravo ravnatelj dr. Šter, za Zbornico za TOI in za avto-klub veletrgovec Pinter, za mariborsko občino podžupan Golouh in občinska svetnika Roglič in Ošlak, za celjsko občino ravnatelj mag. uradov Šubic ter drugi zastopniki skoro vseh v zvezi včlanjenih organizacij. Že takoj pri poročilu predsednika se je opazilo, da je na zborovanju ozračje precej elektrizirano. Po uvodnih pozdravnih besedah je prešel predsednik na že omenjene nerednosti, ki so se dogajale v minulem 'letu. Glavno krivdo je pripisoval nestrokovnemu vodstvu, ki je šlo tako daleč, da ni radi pomanjkljivega knjigovodstva mogoče predložiti občnemu zboru bilance, temveč le običajno društveno blagajniško poročilo. Nastaviti se je morala nova strokovna moč, ki je uredila knjigovodstvo na trgovski podlagi. V delu zveze v minulem letu se je poznalo pomanjkanje vodilne moči, ki bi bila organizirala vso propagando in reklamno delovanje na enotni podlagi ter ustvarjala tesnejšo vezo med posameznimi krajevnimi činitelji.
Sledil je pozdrav banskega zastopnika dr. štera, ki je v svojih izvajanjih posebno naglašal potrebo po strokovno šolanem osebju v tujskoprometni službi. Dosedaj se je polagalo mnogo premalo pažnje na to in zato je naše delo za prospeh tujskega prometa v velikem zastoju. V bodočnosti bo potreba zahtevati poseben strokovni izpit, da se izbegne očividni škodi, ki jo naše gospodarstvo trpi radi zastoja v tujskem prometu.
Pozdravili so občni zbor še zastopniki mariborske, celjske in ptujske občine, Mariborskega tedna in drugi, na kar je predlagal predsednik, naj se ustanovitelj in bivši prvi predsednik mariborske Zveze podban dr. Pirkmajer imenuje za častnega člana. Predlog je bil soglasno in z odobravanjem sprejet.
Sledilo je poslovno poročilo sedanjega ravnatelja Zveze Končana, ki prikazuje delovanje Zveze v minulem 'letu. Zveza je delala v treh smereh: v propagandni, reklamni in notranje organizacijski. V propagandnem oziru se je zlasti veliko napravilo za Savinjsko, Mežiško dolino, za kraje okoli Slovenjgradca in Sv. Lovrenca na Pohorju. Zveza je v svrho reklame izdala v minulem letu več brošur, prospektov in tudi pokrajinske razglednice v lastni nakladi, podpirala pa je tudi privatno inicijativnost v tem pogledu. V organizaciji notranjega dela je beležiti povečanje števila Zvezinih biljelarn in kolodvorskih prodajaln, ki obstojajo v Mariboru, Celju,
Rog. Slatini in Čakovcu ter menjalnico v Mariboru. Mariborska biljetarna je prodala lani 26.(390 voznih kart za 1,762.328 dinarjev. Zveza šteje 52 članov in 6 ustanovnih članov. Člani so samo korporacije, kakor mestne občine, zdravilišča itd. — Isti referent je podal nato tudi blagajniško poročilo, ki ga je sestavil na podlagi svojih tozadevnih zapiskov, ker ni imel na razpolago potrebnih knjig: Pisarna je imela lani 3,979.187 Din prometa, kolodvorska menjalnica pa 10,146.832; premoženje Zveze pa znaša Din 432.157'—.
Sledilo je poročilo nadzornega odbora, ki ga je podal ravnatelj inž. Oskar Dračar.
V	poročilu konstatirajo člani nadzorstva, da je bi'! pod prejšnjim vodstvom pisarne v knjigovodstvu absoluten kaos. Manjkajo knjige za celo vrsto mesecev. Nadzorstvo je na to napako pravočasno obvestilo upravni odbor, ki pa nasvetov in zahtev nadzorstva ni upošteval in ni nastavil strokovne moči, ki bi vodila knjige po trgovinskih principih. Šele z aprilom letošnjega leta se je izvršila tozadevna remedura na zahtevo nadzorstva, ki je zagrozilo s svojo demisijo. Opaža se v notranji organizaciji pomanjkanje kontrole ter je n. pr. nemogoče kontrolirati prodajo vozovnic itd. Rekonstrukcija knjigovodstva za minulo leto je nemogoča, ker ni nobenih vknjižb. Radi lega ne more nadzorstvo odobriti bilance za leto 1932 ter ne more dati upravnemu odboru razrešnice.
Poročilo nadzorstva je bilo uvod v ostro, toda stvarno kritiko. V glavnem se je očitalo upravnemu odboru Zveze premalo upoštevanje tujskoprometnih potreb vsega področja. Zveza bi morala podpirati z vsemi sredstvi vsako inicijativnost na tujsko-prometnem polju, zlasti pa še zasebno, ker ravno ta bo nam porok za pravilen in res s časom korakajoč razvoj tujskoprometne službe. V tem oziru se je veliko grešilo in v bodoče bo moralo novo vodstvo dosedanjo prakso temeljito revidirati. Debata se je zavlekla v pozne nočne ure.
Končno se je ozračje pomirilo ter je prišlo do prehoda na dnevni red, ki je predvideval izpremembo pravit in volitve novega odbora. Pravila so se izpremenila v dveh točkah. § 7. se izpremeni tako, da bo bodoči odbor štel 10 članov in nobenega namestnika. § 10. se doda še dostavek, da v primeru razida ali razpusta pripade premoženje Zveze mariborski občini, ki ga mora upravljati po posebnem kuratoriju, sestoječem se iz župana in članov Zvezi-nega odbora tako, da se bo uporabljalo v iste svrhe in za isti teritorij, kakor dosedaj. Izprememba je bila sprejeta.
Pri volitvah je bit izvoljen za novega predsednika prvi državni pravdnik dr. Jančič, odbor pa sestavljajo: predsednik mariborskega SPD inž. Šlajmer, predsednik gostil, zadruge Gjuro Valjak, industrijalec Drago Roglič, magistratni ravnatelj Šubic iz Celja, ravnatelj Rog. Slatine inž. Die-trich, predsednik zimskošportnega podsa-veza Bruno Parma, dočim so namestniki podžupan Golouh, Andrej Oset in Kravos.
Nadzorni odbor je ostat isti in sicer inž. Dračar, mag. ravnatelj Rodošek in bančni uradnik Loos. Po izvršenih volitvah se je zahvalil ravnatelj Šubic v prisrčnih besedah dosedanjemu predsedniku dr. Rataju za njegovo delo, ki ni bilo lahko, ker je zadnje leto dr. Rataj stalno bival v Ljubljani ter ni mogel voditi sam posle predsedstva.
vseh	vrs
folog rafija/2-ali risbah,
/nrriu/e
najscrlidn ejče ki šjt o rna
ST*DIU
IlUB LIANA
DALMATINOVA 13
VIII. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO 0 STANJU HMELJSKIH NASADOV.
Žalec v Sav. dolini, 7. julija 1933.
V	minulem tednu so se vremenske razmere le v toliko spremenile, da je bilo manj padavin, temperature — posebno močne — pa so se prej znižale kot povišale. Rast že itak vitkih rastlin je šla sicer malo navzgor, ne pa v širino.
Če ne bo kmalu solnčnih dni in toplih noči, bo letina le srednje velika.
Društveni odbor.
Dne 10. julija t. 1. bo pri intendanturi Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu ofertna licitacija o dobavi petroleja^ Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 13. julija t. 1. ponudbe za dobavo žarnic in špage. — (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani inteiresenitom na vpogled.)
Prodaja dog za sode bo dne 18. t. m. pri direkciji šum v Vinkovcih. Predmetni prodajni oglas je v pisarni Zbornice /e TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Jrjm jiornnl.i
Tržne cene v Celju, dne 1. julija 1933. Rleso: l kg volovskega mesa I. vrste Din 10—12, II. vrste 8—10, 1 kg kravjega mesa 6—8, vampov 6, pljuč 6, jeter 8, ledvic 8, loja 5. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste Din 12—14, II. vrste 1® do 12, jeter 12, pljuč 10. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste Din 18, II. vrste 16, III. vrste 14, pljuč 10, jeter 12, glave
8,	slanine od 16—18, suhe slanine’ 18 do 22, masti 18, šunke 22, prekajenega mesa I. vrste 18, II. vrste 16. Konjsko meso:
1 kg konjskega mesa Din 4. Klobase:
1 kg krakovskih Din 20, debrecinskih 18. hrenovk 20, safalad 18, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 26, braun-šviških 10, salame 60. Perutnina: piščanec od 10—15, kokoš 20—25; domači zajec od 5—10.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 2, kisle smetane 12, 1 kg surovega masla 26, čajnega masla 36, masla 22, bohinjskega sira 24—28, trapistovskega sira 16—20, sirčka 8, eno jajce 0-50.
Kruh: 1 kg belega kruha Din 5, pol-belega kruha 4-80, črnega kruha 4, žemlja mala 0-50.
Sadje: 1 kg marelic Din 12, orehov 6, luščenih orehov 24, črešenj 4, suhih češpelj 4-50—7-50, suhih hrušk 6, 1 limona 075.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko Din 76, Santos 54, Rio 46, pražene kave od 56—94, čaja 76—100, kristal belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 16, medu 18—20, kavne primesi 18, riža od 4 50—11, 1 liter namiznega olja 14 do 16, olivnega olja 17—30, bučnega olja 13, vinskega kisa 4 50, navadnega kisa 3, petroleja 7, špirita denat. 11, 1 kg soli 2-75, popra 38—40, paprike 22—24, testenin 8—11, mila 13, kvasa 25, marmelade 7, 18, 28, sode za pranje 2.
Mlevski izdelki: Na drobno: 1 kg moke št. 00 Din 4-50, št. 0 4-50, Št. 2 4 25, št. 4 4, št. 5 3-85, št. 6 3-80, ržene enotne moke 3-50, pšeničnega zdroba 4-75, koruznega zdroba 2, pšeničnih otrobov 1 35, koruzne moke 1-75, ajdove moke 5> kaše 3-25, ješprenja 3-50, ovsenega riže 5-60. žito: q pšenice Din 230. rži 174, ječmena 150, ovsa 130, prosa 180, koruze 120, ajde 200, fižola 250—400,’ graha 1200, leče 1200.
Krma: q sladkega sena Din 50, polsladkega sena 40, kislega sena 35, slame 40, prešana stane 8 Din več.
Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate Din 2-50, zgodnega zelja 5, ohrovta
4,	karfijola 6, špargljev 12, 1 komad kolerabe 0-50, 1 krožnik špinače 1, 1 kg paradižnikov 12, kumar 4, graha v stročju 2, fižola v stročju 6—10, čebule 4, česna 10, krompirja novega 2, 1 krožni^ jurčkov 5.
Kdor ne podpira svojega glasil*' zaničuje samega sebe in škodi skupnim interesom trgovstvo•
Pleskarsko in sobo-slikarsko delo izvršuje po najugodnejših pogojih
Ivan Genussi
Ljubljana
Igriška ulica štev. 10
Telefon 22-67
S&rzojavi: SKrispercoloniale JEjubljana — 'Gele j on št. 2263
Ani Krisper Coloniale
Easimh: Jo sip Vevlič
‘Veletrgovina koloni-jalne robe. ‘Velepražarna kave. fklini za dišave.
‘Gočna postrežba.
£juhljoma
iDunajska cesta 33
‘Ustanovljeno leta 1840
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka, tMineralne vode.
Ceniki na razpolaga
K A T E H A VELETRGOVINA
In sicer kjerkoli, i večjem električnim omrečjcm^bUsposlUn prvovrstno trgovsko Uveli,snega
SkladltC, IR — dalovodju — elektrulehnIK
ZAVAROVALNICA, MARIBOR zavaruje osebe <1° 60 lot starosti, doto, gospodarsko osamosvojitev, kolesa. Zahtevajte
prospekte I
Sprejemamo zastopnike.
.KUVERTA*
O. Z O. z.
LJUBLJANA
Karlovška c. 2 Uožarski pot 1
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
J. HLEBS, LJUBLJANA
DRUŽBA Z O. Z.
CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 19
Sobo-črkoslikarstiro in pleskarstvo
Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 30-70.
TISKOVINE
osejrmfbgmke, uradne,mklam-"TM3Tne,časopise, knjige, večban
liois	in	nfrrdJii	l
-lisk hibo in porami!
TISKARNA MERKUR
L1U B HANA ,G R EGORČI č EVA §1-23
Vd-25-ŠliJdeqram:7iskarmillkrkuv.
Naročajte ,,Trgovski !«*<“ -
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za Trgovabo-lndue,rijeta, d. d. .MERKUR« ko, izdajatelj. ,□ «*«,)«: O. MIHALEK, Ljubljana.