3^*~ST> 4£c? C, - /$7 ('Jìrfens. tJcosJ ■'
«&,.
I^fSMWfciÉi©*-**# ìuNrellfc* mU&*w IO vtaiMrJ©*'
fferMniaa lista:
Š& Seto	,	.	K	5fc—
f%! tela ,	i	,	,	28*—
C$??t tela	,	,	„	J3*—
£swi*j Jugoslavije: feti# l*to	s	.	«	69.—
f m&msmè številka
sa Itfrfb itraaeh 60 v.
Sfsfei-ltvo bupravništvo: ^tSfcor, Koroška ulic« fth IL Telefon št, 220.
p€ilitl#e«i il«» *& mMmrmumUm ijwdtefv«».
129 itevilk»
Maribor dne 22. novembra 1920
Inserat! al!
se računajo po 8 118 od enòredne pg&vrste pri večkratnih oznanilih — popust *•“
„Straža" izhaja v pon* deljek, sredo in petek* Rokopisi se ne vračajo i
Z uredništvom ee mor« govoriti vsak dan osi U, do 12. ure dopoldne.
Letnik XII
Dr. Korošec govori*
Zadnji torek, 16. f. m., je imel minister dr. 'A'. Jvcnošee v Mariboru v veliki dvorani Oficirskega do* na volilni shod Slovenske kmetsko zveze — Ljudske stranke. Govoril je v glavnem sledeče:
Laži ds sprotnikoY»
Ljudje pravijo: Kadar se človek ženi, zve za .svoje napake, resnične in neresnične. Tudi mi, ki kandidiramo, zvemo svoje resnične in neresnične grelle. Jaz sem n. pr. v volilni borbi postal bogat filo -vek. Velikopotezno sem zagrabil celili 9 2 milijonov in jih skrivam po Svici. Ce je kateri nasprotnik to vest verjel ali širil, naj pride k meni, poklonim mu jih. G r a j š č i n e k u p u j e m, imam že 70 grajščih, Tudi te poklonim svojim nasprotnikom, bravili so, da sem bil že večkrat o ž e n jen. Tudi žene jim poklonim. A nisem samo politik. Razodet se je n; meni velik talent : postal sem veletrgovec. S imi ste se lahko prepričali, da so ležali za časa železničarskega štrajka o e 'I i v a g oni j a j c za Avstrijo v Mariboru. Kdo jih je kupil, tega mi ne vemo, pa moji nasprotniki vedo. ( eia dva mesca vprašujejo: Korošec, povej-nam, kje so tisti vagoni! Jaz jim nisem odgovoril, ker človek ne odgovarja na io česar ni kriv. Ker pa hočejo od mene odgovora, rečem : Gospod j e o k o 1 i ./ST a b o r a“, a k o t a-k o p i š e j o b r e z d o k a z o v, so čist o n a v a-d n i la ž njiv i 1 u> m p i i n l op o v i, k i h o 8 ft -j o človek u p r i onih, k i n i m a j o p a m e t i, vzeti dobro ime.	$
Kaj sem Še napravil? Da nimamo povsod miru in reda, da glavarstva vedno redno ne poslujejo, da so vojaki kaznovani, da železnice 'ne gredo, da so predrage: vsega je kriv dr. Korošec. In kdo je kriv draginje? Nikdo drug kot dr. Korošec.

Draginja.
Za nami je petletna vojna. Evropa krvavi iz i an, ki se ne morejo zaceliti. Vojska nam je uničila rudokope, tovarne se izpremenile v tvornice za topove, vojska je uničila železnice, domove, upravo. Povsod krvavimo na posledicah boja, Bog kaznuje še sedaj narode in jih bodo še kaznoval.
Ena največjih ran, ki nam jih je zadaia vojska, je draginja. Mi imamo dovolj žita, še preveč; toda to žito je tako drago, da ga oni, ki ga hočejo kupiti, ne morejo kupiti. Zakaj je tako drago ? Ker kmet, ki ima živila, potrebuje denar za druge stvari, ki jih mora tudi drago plačati; obleko, perilo, čevlje. Tega ne
proizvajamo v naši državi. Železne rude imamo, pa jih ne kopljemo, ker še nismo v stanu, da bi lahko železo spravili na dan, posebno, ker nimamo strojev. Vse te- jo treba dobiti iz tujih držav, zato je tako silna drago. Zadnje leto smo izvozili za 600 milijonov K našega blaga, lesa in žita, uvozili pa smo za blizu 2 milijardi, primanjkljaj je torej 1 milijarda 400 milijonov, Primanjkljaj, se izrazuje v tem, da moramo davku. plačevati, da imamo povsod 'draginjo. Draginje je pa kriva vojska. C e j e dr. K o r o š e c k a j k r i v, je (ega kriv, 'da se je vojska prej končala, kakor bi se sicer, ker smo mi delali na to, da se je avstrijska moč prej zrušila.
Kako zmanjšati draginjo?
Prvič, da kolikor mogoče mnogo pridelujemo, da lahko prodamo; več kot izvažamo, bolje je. Drugič, da to, kar sedaj uvažamo, odslej doma pridelujemo; zato moramo v korist kmetskega stanu pospeševati industrijo za obleko, perilo, obuvalo. Tretjič, da se po celi Evropi zopet umiri skakanje in plavanje našega 'denarja.
Proti t oj s ki iu vojnim izdatkom
Gledati moramo, da se napravi mir po celi Evropi, posebno v naši državi. Mi moramo plačevati 4 milijarde, od tega samo za vojska 1 % milijarde dinarjev vsako leto. To so strašni izdatki, ki se čutijo pri vas na različnih davkih. Pod težo teh 4 milijard je začel iezti skupaj kmet, delavec, uradnik. Saj vidimo, kako hodijo z zakrpanimi suknjami in čevlji naokrog, ker nimajo dovolj plače. Vsakdo, ki ljubi dr-* avo in ljudstvo, si mora misliti:	Zakaj moramo te
4 milijarde plačati? Ali moramo ta grenki kelih izpiti naenkrat? Zakaj se ne bi to breme razdelilo na žO—25 let? Zakaj si ne najmemo posojila? Gledali smo, da bi dobili posojilo. Prosili smo Ama^ko. Francosko, Anglijo, a nobena nam ga ni hotela dati. Zakaj ne? Rekli so: Poglejte si, kake so vaše meje!*' Bolgarija je vaša nasprotnica, Rumunija vam ni prijateljica, Madžarska ima na meji proti vam vse polno vojakov, Avstrija bi vam še rada odjedla k ■.-.i mora, z Italijo pričakujemo vsak dan, da pridete z njo v spor. Dve leti smo vsak dan plavali v nevarnosti, da se začne vojska. Največ gorja in skrbi nam jo uelala
Italiia.
Delala nam je krivico za krivico, preganjala jo
LISTEK.
NSaiibersk« gledališče»
(Konec.)
To je v glavnem vsebina te globoko zasnovane Strindbergovo drame. Režiserju je bi]o treba izkle -fiati in postaviti na oder tri nasprotujoče si značaje, ki se vedno, zbližujejo ih vedno oddaljujejo, dokler se ne strnejo v smrti najjačjega izmed njih. Prvi značaj je kapetan Edgar, ki ga je podal g. Nučič. Ni bilo lahko, so vglobiti v psihologijo tega Strindbergovega junaka. Na zunaj grob in surov, na znotraj veš zagoneten, poln vprašanj. Njegova volja je bila igračka silne grozo pred življenjem, ki ga je razočaralo. Njegovo srce je bilo v bistvu mehko in polno hrepenenja, a napram ženi, otrokom in prijatelju Kurtu se jo kazal brez srca. Edgardovi živci so bili do skrajnosti razkrojeni in ubiti, a vsled kljubovanja se je kazal hladnega in OTnozavestnega v svojem nastopu. Njegov um je docela podlegel živcem in ni več ločil resnice od laži, dovoljenega od nedovoljenega , prijatelja od sovražniki; ni se zavedal, kaj se godi za njegovim hrbtom, da je prepričanje o lastni moči, ugledu in veljavi samo novo slepilo, s katerim je hotel pokriti prvo razočaranje. Edgard je tip psihopata, hkrati pa tip izgubljenega genija. To se mi je zazdelo vredno omeniti, da bo bolj umljiv uspeh, ki ga je dosegel g. Nučič s svojim Edgarjem. G. Nučič ga je podal s tako resničnostjo, da je mariborski oder doživel le malo tako dobrih vlog. Zlasti dober je bil sr prvem delu. V Vampirju pa je prezrl, 'da je tukaj
Edgar psihološko drug tip, kakor v Smrtnem plesu. Izza groze, ki mu jo je pripravila Aliča, domnevajoč, da je mrtev, je nekak® odmrl za zunanje življenje; živi še samo v tem, da se hoče maščevati nad ženo, nad Kurtom, nad hčerjo Judito, nad vso okolico. To je vampir. To je mrtvec, ki živi, da druge muči. — Kuit in Alice se vprašujeta na nekem mestu: „Kdo je ta človek?“ Tudi Edgar sam se čuti tujca med ži-Vimi. Ta poteza tajinstvenosti je bila v Nučičevi igri premalo izrazita. Drugače pa je Nučič z Edgarjem pokazal, da resničen umetnik najboljše dopolnjuje dramatiko in da je delo obeh eno in isto v svojem intuitivnem nastajanju. Drugi značaj je Edgardova žena Alice. Strindberg je namenoma zabrisal poteze ženskosti, ki bi jih človek pričakoval v razmerju z Edgardom. Hotel je pokazati, da sta moški in ženska oba človeka, podvržena istim strastem srca in isti blodnji duše. Gospa Bukšekova je imela z Alino težko nalogo, spraviti svojo igro v sklad z Nučičevo. To ji po večini ni uspelo, dasiravno je bila na nekaterih mestih zelo dobra; zlasti proti koncu dela je skupaj s Kurtom z veliko preciznostjo predstavljala izmirenje in olahkotenje, ki je nastalo v duši obeli vsled Edgardove smrti. Vendar je v Svoji igri pre --a ab o razvila zlobnost in ljubezensko sovraštvo, ki ga goji Alice do Edgarda. Ravno tu se ni mogla po-csp.eti na višino Nučičeve igre in gledalec, ki se jo -, globi! v igro, je to razdaljo dobro občutil.
Kaj naj rečem o igri g. Škrbin Šeka, k-i je po „ dal sorodnika Kurta? Da bi igral slabo, ni mogoče trdijti. Igral je mestoma zelo dobro. Toda dve napaki ima, ki ga motita pri izpolnitvi igralske rutine: nervoznost in nesimpatičen glas. Te napake je opazil tu-
naše ljudi, odvzemala zemljo, po Dalmaciji je Širila svojo oblast. Naša država je morala vsako zaušnico takniti v žep. Noben Človek ni upal vzeti na svojo vest, da bi vas tirali v novo vojsko. To bi bil zločin nad varni, .ki ste celo izkrvavijeni. Zato smo rekli? Vemo, kaj trpimo, kako težko je nositi vsako zaušm to; toda lia drugi strani svojih ljudi ne moremo dali ubijati. Zato smo morali gledati, da se pobotamo. Na lihem smo z Grško sklenili zvezo, ki nas ščiti prov Turkom in Bolgarom. Tako smo proti vzhodu zava Jovani. Z Rumunijo smo skušali dobiti zvezo. Toda Italija je rekla: Ne! Vendar imamo ustmen dogovor, da nas Rumunija ne napade, ako bi nas napadli Madžari. Ustanovila se je zveza in sporazum s Cehu-slovaško. Ostala je samo ena rana: proti Itavi. Velika napaka je bila, da se niso že prej uredili naš; odnošaji do Italije. Prav smo imeli, ko .smo pravili, aa naša diplomacija ne dela prav, ker tako dolgo za-v ačuje. Mi nismo postajali močnejši; pač pa jo s sla-bevanjem in razpadanjem entente rasila moč Italije .-Čimbolj je zveza velesil razpadala, tembolj je bilo golečo. da nas pred Italijo ne bo niti ena šila branila, ne Francoska, ne Amerika, pač pa bi nas mnogo malih sil z Italijo vred napadlo. Naša moč je padla. Iu zato je bilo samo politično, da se brzo sklene z Ila -lijo sporazum. Ker se je odlašalo, smo morali zadnje dni plačati te velike žrtve. Ne vemo, kako se je vse to zgodilo, ker so naši delegati šli v pogajanja z drugimi instrukcija mi in mejami, kakor pa še je to po -kazalo iz-njihovega ravnanja ter se bo stvar šele pojasnila. Vsekakor bi mi morali doprinesti, če.udv ne takih žrtev, vendar žrtve, da dobimo mir.
Mogoče se nam polagoma posreči, da do5.po po drugod kaka denarna sredstva, ki nam bodo poma -gala nositi breme. Naša država ni najslabša. Poglejte Francosko, Anglijo! Vse so bolj v blatu dolgu v , nego mi, ker imajo vse države izpred vojske velik« dolgove.
Mi stojimo mnogo bolje
\sled tega, ker vendar nekoliko produciramo, česan vse države ne delajo. Mi smo izmed najboljših, kljub’ temu stojimo slabo. Naša država si je zasigurala hr-, bet na vse strani. Toda ne vemo, kaj bo z Avstrijo.. ,To je malo dete, ki more živeti, z vodeno glavo — Dunajem. Madžarska ne producira toliko, da bi mogla živeti, Poljska je tako razorana, da nikdo ne ve, ah se bo držala. Cehoslovaška je tako okrožena od Nemcev in ima toliko nemškega mesa v sebi, da tudi vsak navaden gledalec. G. Skrbinšek je v trenutkih, ko bi moral podati močne efekte: n. pr, vzburjenje, ogorčenje, obup, strah, prestopil tisto mejo, ki loči dovršeno igranje in igralčevo osebno nervoznost. On je s svojim glasom in s svojimi kretnjami pokvaril vtis, ki bi gà sicer napravil. Te napake je pokazal tudi v mojstru Antonu (Hebbel, Marija Magdalena), v kmetu Kremenu (Schönherr, Zemlja) j. dr, O ostalih vlogah — nihil nisi bene. Že same na sebi so manj pomembne in jih je Strindberg postavil v prvi vrsti radi tega, da pretkejo in požive za gledalca pre dolgočasni dialog treh glavnih oseb. G. Železnik in gdč. Podgorska sta bila dobra, če bi jima že delil klasifikacije. Sicer pa upamo, da nain mariborski o~ der prinese še več podobnih res umetniških večerov. Priporočal bi, da se v tej igri kakor tudi v drugih po sveča v,eč skrbi 'iluminaciji, .Eksperimenti kakor so se vršili v 1. dejanju prvega dela, ne spadajo pred občinstvo. Neznosno je prihajanje gostov med predstavo. Pri „Smrtnem plesu“ so se med celim prvim de-i jaiijem — 40 minut — odpirala in zapirala vrata zdaj I v ložah potem v galeriji, da ne omenjam nenaročene-I ga orkestra novemberskega kašlja. Drugod se strogo Ì pazi, da zakasneli gostje ne vstopajo med predstavo. Pri nas vladajo v tem ozliru take manire, kakor pri dekliških igrah kje v patriarhalnem Veržeju.
Ruska p r e d s t a. v a.
Zanesla jih je v naše kraje žalostna usoda velike matuške Rossije. Jugoslavija Je postala nekak Eldorado za ruske begunce. Sprejemajo jih v službo kot profesorje in učitelje, inženerie, igralce itd. Kolikor sem poučen, je bila balerina Klavdija isačenko prva ruska- umetnica, ki je poselila naš obmejni Ma-
2.
:S T XX 2 A’
22. novembra 1920#
di oikđo ne more vedeti, ali se bo mogla obdržati v samostalnosti. Pa če bodo tudi vse te države mirne, č6 so obdržijo in bodo. imele dovolj življenjske moči
v st;bi: tako dolgo bomo imeli draginjo
ut no bo trgovina v redu, 'd okle r Rusija n. ebc m i r n a. Dokler se bo Rusija v svojih bolečinah zvijala kakor danes, dokler ne ozdravi svoje velike bolezni, tako dolgo bo trepetala in drhtela cela Evropa, ter Rusija je tako velik kompleks zemlje, iz katere smo dobivali toliko rud, lesa in drugih dobrin, da Evropa komaj čaka, da dobi zopet teh dobrin in bo -gasiva iz Rusije.
Vsak, kdor pravi: „Ce zmaga liberalna stranka, ali samostojna, bo draginja padla“, ima plitvo glavo, ali pa se igra z ljudstvom. Četudi KZ zmaga, ne bo draginje takoj konec.
Podraženje žeL zrnc.
Toda Korošec, ti si nam podražil železnice. — ■laz sem bit 6 mescev železniški minister in vam nisem podražil tarifa niti za 1 krajcar. Dokler je naš iinančni minister ves primanjkljaj plačeval radevolje, jaz kot železniški minister nimam interesa, da bi siili na povišanje. Železnice imajo mesečno nad 100 milijonov deficita, letno nad 1 milijardo. To milijardo ste morali v obliki davkov vsi plačevati. Ti, ki se nisi vozil, si moral plačevati tudi za one, ki so se vozili, Prišel je finančni minister in rekel: „Jaz ti ne bom več plačeval deficita,“ Ker sem moral imeti denar, sem moral železnice zvišati, toda za blagovni promet, za živila, samo za 25% —35%. Najbogatejša žetev v železniškem prometu je v mescih september, oktober, november, december. A kljub povišanju i-mamo po računih od zadnjih mescev samo za mesec september 5 milijonov dinarjev deficita, v 4 mesecih 20 milijonov. Samo uradnikom in. delavcem moramo plačati letno nad 1 milijardo doklad, 1 prag stane 27 dinarjev (prej par kron), vsako olje, vsako kapljo bencina moramo kupiti od zunaj, kjer gredo cene gor. ne dol. Železniški minister ni napravil s povišanjem draginje, ampak draginja je njega prisilila, da je povišal železniške tarife. Glavno je, da mi zmanjšamo draginjo. Zato je izključeno, da bi se v prihodnjih letih delalo v državi kaj novega. Mnogi zahtevajo nove železnice, to stane milijarde dinarjev. Mi bodemo lahko zidali samo* male reči. Tako ne moremo pustiti cele pokrajine, da bi bila od nas odrezana. Zato bomo zvezali Prekmurje z ljutomersko železnico in tc zopet z Ormožem ali Središčem, kakor bodo odločili strokovnjaki v sporazumu z ljudstvom. Železnice 15-20 km, kakor Rogatec—Krapina, bomo morali zvezati % glavno progo. Velikih železnic pa še zdaj ne bomo mogli zidati. Važno je sedaj, da to, kar pač imamo, ohranimo v dobrem stanju in da se ne dela mnogo novega, ker novo pomeni za vas novo draginjo, nove davke.
Kriv sem dalje, da som vas prodal
Srb
m
Toda moji nasprotniki še niso zaključili knji -ge, da bi zvedeli, za koliko milijonov sem vas prodal. Nihče vas ni prodal Srbom. Mi smo v to državo šli,
ribor. Njen ples je imel malo ruskega na sebi. Samo ena točka, Rahmaniva „Ruska revoluci'a“ nas je spomnila, da je plesalka Rusinja. Želeli smo videti nekaj nacionalno-ruskega. V Ljubljani so ruski igralci vprizorili Andrejevljevo „Amf'so“. Raz» esej Ti smo A*, ko smo slišali, da pride tudi v Maribor ruska igralska družba. In res nas je poselila operetna družba, ki nosi čudno francosko ime „Chanoir“ tOriu maček).. Deloma gola radovednost, deloma pa zanimanje za rusko umetnost je v pondeljek napolnilo naše gledalšee. Po imenu skladatelja in imenih glavnih o-seb soditi, je opereta ruskega izvora. Toda že prvo dejanje je pokazalo, da ni na nji prav nič ruskega, razen lopodoneeega jezika, ki smo ga z velikim ve -eeljem poslušali prvič na mariborskem odru,. „Noč liubezni“ je posnetek raznih oper in operet, zmes vseh mogočih arij in operetnih plesov, z eno besedo: plagijat. To je bilo prvo razočaranje. Med igralci smo spoznali par dobrih moči: M. Minjen, Volkov-ska, Gregorjev, Djmijlov. Druge so pa bile take, da ne spadajo v Talijin hram. Ruskega ni bilo nikjer nič. Publika še je seve zabavala, toda na isti ali še na zabavnejši način bi jo lahko silili k smehu francoski, angleški ali magari japonski kabaretni igralci. Mi smo pa venomer iskali v ruskih igralcih — Rusijo. Veliko, mučeniško, v svoji krivdi in boli, v svo -jem grehu in pokori tajinstveno Rusijo. Nič od vsega toga. Samo zvoneči jezik nas je prepričeval o resničnosti Turgenjeve hvale ruskega jezika. Končno ! Po predstavi je g. Minjen s svojim globokim, prekrasnim glasom zapel pesem o Volgi. Spremljal gaje mešan zbor. To rusko petje na mariborskem odru nas je zazibalo v sen o Rusiji, o njenih mestih, njenih stepah, njenih širokih vodah. Po petju so zaplesali inski narodni ples. V torek je bila na programu „Svečenico ognV‘, Opereta, ki se godi v Indiji, a je v resti tei nekaka persiflaža na rusko družabno razmerje med aristokracijo in' meščanstvom, „Ogenj“ je je simbol ljubezni, svečenica — ženska, ruši predsod ke kaste in stare običaje. Tudi ta komad je sam na sebi tak, da služi zgolj v zabavo malomeščanski publiki. Igrali so nekoliko boljše, kakor na prvi večer. Brez dvoma je med igralci nekaj dobrih umetnikov , ki se pa no morejo dvigniti radi splošno nizkega nivo'a potujoče igralske družbe. Zlasti je ugajal Gregorjev, Minjen in Volkovska. Umetnosti je malo, zabave preče». Izvirno na tem je samo to, da igrajo v ruskem jeziku,	B. B.
ker so v tej državi drugi naši bratje, Hrvatje in Srbi. Vsak narod, vsako pleme, Slovenec, Hrvat, Srb , ima svoje dobre in slabe strani; imajo Slovenci svojo napake, Hrvati svoje in Srbi svoje napake. V celoti pa noben narod ni slab. „Srbski kmet je narod, ki ga moram sovražiti“, to je kriva politika. Mi smo v državi skupaj in ostanemo skupaj. Kaj je srbski kmet kriv, kaj je srbski uradnik kriv, da ne zna še vsega tako, kakor bi mi želeli? Vi se tudi jezite nad našimi uradi in ste hudi, če vam ne gre prav. Napako so gode povsod, pri nas, Hrvatih in Srbih. Kaj naj pričakujemo dobrega, če hujskamo proti Srbom in Hrvatom? Nevoljni ste zlasti radi. carine. Toda naše meje sc tako velike, da smo morali pošiljati v carinsko službo'ljudi, ki prej niso mislili na to, ljudi, ki na cesti niso indi kaj jesti in so šli v urad. Upamo, da se bo vse to ugladilo. Naša država je kakor hlod, ki ga jo treba obtesati. Dobro je, da kritiziramo, toda reči: „To so Srbi krivi;“, je nespametno. S ten se začnejo nasprotstva. So res napake, te moramo videti in moramo jih skušati odpraviti. Toda to niso napake celega naroda. Gode se tudi hude krivice . Na Hrvatskem se je batiniralo. Nikdo tega ne odo -brava. Vso misli, da so Hrvate Srbi batimrali. Toda ne. Hrvate so batinirali Hrvatje, največ žandarji, ki so bili oblečeni v srbsko obleko. Orožnik je videl kmeta, ki je drva kradel ; dal mu je 25 batin. Kdo je kriv? Srb, ker ima orožnik srbsko vojaško obleko!
Oni, ki hujskajo proti Srbom, imajo namen — razdreti našo državo. Mi lezemo v kapitalistično dobo, ki bo delovala strašno na našega kmeta in (Mav ca. Največji naš sovražnik, ki zdaj raste, je kapital. Ta kapital nima nobenega povoda delati na to, da draginja mine. Verižništvo se nadaljuje po bankah in veletrgovcih, Ti hočejo, da je v državi vojska med nami. To so večinoma oni, ki hujskajo in pravijo — Srbi so krivi!
Toda vi ste dobili pisma, da se našim vojakom hude godi, da jih batinirajo. Toda ne batina jih srbski narod, ampak oficirji, Srbi ali Hrvatje ali Slovenci. Pri vojaštvu, ki je organizacija moči in sile, so povsod izrastki in surovost poganja korenine. Dokler bo vojska, bomo imeli surovost, tako dolgo bomo morali imeti nož v roki, ki bo te izrastke obrezoval. Mi smo storili za naše vojake vse, kar smo zamegli. Od koder smo dobili pisma, smo šli k • regentu in k vojnemu ministru, da se to odpravi. Pri obeh smo našli odprto srce.
Zdaj dobivamo pisma, da so se razmere zbolj -šalo Glede hrane so se pritoževali vojaki, da dobijo razne jedi vse skupaj nametane, Ce so pripravljali našim vojakom tako mešarino, niso imeli slabega namena, ampak oni imajo svoj način življenja. Taka mešarina je za Srbe najboljša jed. Pri njih zopet nikdo ne je nekaterih jedi, ki jih imamo mi. Oni živijo na Balkanu, pod drugim solncem, drugim zrakom Naši fantje se seveda srbsko pripravljene jedi niso mogli takoj navaditi in so na črevesih oboleli. Sedaj pa dobivajo jed po našem načinu vsako posebej.
„Pa naši vojaki morajo v solne* gledati!“ Tisto pismo, od nekega Šušteršiča,, se je izkazalo, da je lažnjivo. Šušteršič je bil od komunistov najet; prišel je v bolnišnico v Maribor in pravil, da je oslepel vsled tega, ker je moral v soln-ce gledati. Zdravnik ga je preiskal in dognal, da i-ma oko vneto vsled lastnega drgnjenja. Nadaljne preiskave so dokazale, da so komunisti pisali v Srbijo , naj pišejo vojaki domov taka razburljiva pisma, da bi tako našo vojsko razkrojili. V tej zadevi so bile po večkrat ministrske seje, kjer se je o tem govorilo, pa nobenega dokazanega slučaja nisem mogel izvedeti. Ako pa bi se vendar kaj takega dogodilo, imam za -polovilo, da se tak oficir odstrani. Ce izveste slučaj, naznanite mi, da. stvar zasledujem; Mi imamo dolžnost in voljo, da tam, kjer treba, tudi pomagamo.
Za zmaii sanj e števila vojašt?*.
Naša stranka je bila od nekdaj za to» da zmanjšamo število vojaštva. Zdaj izgine za vojaštvo H4 milijarde. Dokler pa imajo sosedje vojake, moramo tudi mi imeti vojaštvo. Toda gledati moramo, da se to „manjša in sporazumno odpravi, da imamo samo to-Lko vojaštva, da se ohrani mir in red. Toliko ga pa moramo imeti. Komunisti so prej pravili, da so proti rojski. Ko pa so prišli v Rusiji do moči, vzdržujejo naj večjo vojsko. Zato sedaj tudi pri nas ne govorijo proti vojski.
O nasprotnih streli «ah*
O demokratski stranki ni treba go -voriti. Ce Bog da srečo, ji 28. t. m. zapojemo pogrebno pesem. Škodovala si je pri inteligenci zlasti z lažjo, pri ljudstvu pa s surovostjo.
Samostojna kmetijska stranka. Že prva beseda je laž: samostojna. Ako bi ne bilo demokratske stranke, tudi samostojne ne bi bilo. Rodila se je z lažjo, zato tudi povsod laž prodaja^ Mi nimamo navade, da bi govorili o dr. Kukovcu, Ureku
i.	dr. Oni pa z lažmi ravno osebe napadajo, ker pač stranke ne morejo. Ce gledamo, kaj oni delajo, nas mora srce boleti. (Omenja surovost, ki so jo pokesati
14.	t. m. v Kozjem, kjer so napojili mladino, fante in dekleta, da bi motili Koroščev shod.) Ce ljubim ljudstvo, moram gledati, da ga napravim boljšega, gibč-nejšega na duhu in na telesu. Ce pa hočem uničiti kmeta, moram naročiti na shod muziko in pijačo. Naj hodu samostojni, če so takega prepričanja! Toda naj s surovostjo ne zavajajo ljudstva na tako pot, ki mu je na škodo. Naj ne gonijo našega ljudstva v pijaa -stvo, k nožem in razbijanjem ! Pot, ki jo hodijo samostojni, je slaba in vodi v brezdno.
O n a r o d n o - s o c i j a 1 n i strank t\ n® bom govoril, ker nam ne hodi v pšenico- Ona prihaja samo v one kroge, ki so bili prej liberalni : libe -ralni uradniki, ki niso zadovoljni z liberalno stran -'ko. Nas ne motijo, mi tudi njih ne.
Socijalni demo k r a t j e so dogospoda * rili in skoro vse svoje premoženje izgubili na komu -niste,
K o m unisti so prišli med kmetsko ljudstvo, zlasti med one, ki nimajo svojega posestva. Razdeliti hočejo vse produktivne stvari, zemljo, stroje in pridelke med vse. Produkcija bodi skupna. Od socijalnih demokratov se razločujejo v tem, ker pravijo, da morajo s silo, krvjo in orožjem dobiti oblast v roke. Kaka je ta sila, vidimo na Ruskem. Tam vsakega delavca, ki ni z njimi, dajo zapreti ali usmrtiti; kmetje stojijo pod žandarmerijo, ki jih sili, da morajo delati za komuniste. Groza je na Ruskem tolika, da je vsak dan blizu 400 usmrčenih. Tam je smrt na dnevnem redu, smrt med brati. Kdor hoče kaj takega, drago mui Toda gotovo je, da je naše ljudstvo, zlasti na Slovenskem, tako kulturno in ne tako malo izobraženo kakor rusko, da ako bi komunisti začeli jemati v svoje roke revolverje In puške, se bo našlo tudi dovolj kmetskih in delavskih ljudi, ki Bodo zabranili, da tiste puške ne bodo pokale. Mi se ne bomo dali strahovati od komunistov. Njih je premalo, pa tudi preveč so neizobraženi, da bi pri nas izvršili to, kar se .ihn je posrečilo na Ruskem.
Del > naše stran1? e
28. novembra, ako soglašate z našim progra -mom, volite nas! Mi bomo storili za vas* kolikor bo mogoče. Da bomo vse dosegli, tega ne moremo obljubiti. Toda dovolj poštene in krepke volje imamo, dovolj’ jakosti in sile, da premagamo marsikatero zapreko.
Samostojni niso še med vami ustanovili niti e-nega i. z o\b r a ž e ,v a Itn e g a d r u š t v a, ker jim jo vseeno*? ali ste izobraženi ali ne, Naša stranka je ustanovila v vsaki župniji najmanj' eno izobraževalno društvo, da kmetsko ljudstvo ve o državi, kar je treba državljanu vedeti. Mlade Orle zbiramo. Ne za pa rado, ampak vidimo: če hočemo kmetskemu in delavskemu'ljudstvu pomagati, ga moramo izobraževati telesno in duševno. Mlad človek hoče vse videti* vs® čuti. Narava ga žene ven, da pokaže, kako je lep in pameten.. Ce ga pustimo popolnoma prostega, jih polovica za.jde na kriva pota, do,strupenih loncev, kjer se vam zastrupijo. Zato moramo mladega človeka voditi v izobraževalna društva, na oder, v pevska društva, k Orlu. Tako smo ga obdržali do 30. leta, mn o go je dobil za svojo glavo, da jo ohrani zdravo. To n! zapravljanje, ampak velika pridobitev za celo življenje.
Samostojni vam niti ene p o s o j i 1 n i e e niso ustanovili, Cez nekaj let boste morali zopet za vsako nesrečo hoditi v posojilnico. Ako bi posojilnic ne bilo. boste morali hoditi k bogatašem, da vas odirajo . Cez par let boste zopet videli, kaj so posojilnic© vredne, Banke že zdaj odirajo vsakega, M pride k njim. Naša stranka je pred vojsko ustanovila nad 100 posojilnic in vas obvarovala pred odiranjem.
Naša dolžnost je, da delamo za ljudstvo, ali dobimo mandate ali ne, Mi hočemo storiti to v Beogradu. pa tudi
v Sloveniji.
Mi hočemo, da Slovenci svoje zadeve sami a « pravljamo, ravnotako Hrvati svoje in Srbi svoje. Ce Bog 3a srečo, bomo imeli po volitvah politično*
g o s p o d a r s k o in kulturno zed&njeno S 1 o v e n i j o,
Dr. Koroščevi shodi.
Ako je bil med nami §e neverni Tomaž, ki bi dvomil, da naše preprosto kmetsko ljudstvo ne zna ločiti lulike od plevela, poštenosti od nepoštenosti. resnice od laži in da ni zmožno spoštovanja in ljubezni do svojih iskušanih voditeljev, ta se je lahko prepričal, da se temeljito moti in dela krivico ljud -stvu.
Oglejmo si samo shode v Ptuju, v Mariboru, pri Sv. Križu in v Ormožu, torej kraje, kjer ljudstvo Korošca in Roškarja najbolj pozna! Kdo se je zbral na teh shodih? Kaj se je sklepalo?
Na vseh imenovanih shodih se.Jje zbralo stoti-m in stotine ljudi, poštenega kmetskega ljudstva; ljudi trdega dela in globokega krščanskega prepričan -ja.
Povsod si videl v prvih vrstah naše stare znan ee in bojevnike za slovensko krščansko kmetsko stvar: naše župane. Med njimi so bili deloma osiveli možje častitljive starosti, a bili so tudi možje razboriti in navdušeni za našo dobro in pošteno stvar iz mlajše dobe. Na to svojo gardo je naša* „Kmetska zveza“ lahko posebej ponosna., saj So 'to može, katerim so občani sami izročili prostovoljno vodstvo svojih zadev. In ti naši župani so se zbirali v vr stah ter pozdravljali svojega starega znanca in pri-iatelja in voditelja dr» Korošca. Solze radost so stopile človeku v oči in ponosno je tudi zrl na vrste teh naših najboljših, ko so pozdravili na vseh shodih , posebej pa še v Ormožu in pri Sv, Križu talco pri -srčno svojega voditelja.
Povsod je nastopila bodisi v kroju, bodisi brez kroja tudi sprednja, prva četa naše armade, naši Orli,. Tudi oni so prišli, da izrazijo svojemu vod te-fju in njegovemu drugu Roškarju svo;e spoštovanje in svojo zvestobo. Kdor je videl te naše mlad©,; sve-
že. čisto, nepokvarjene moči, kako si urijo telo in ve- | mio in odločno obsojalo laži in obrekovanja nasprot* žbajo i* izobražujejo um, ta jo moral zaključiti : seme prav* krščanske vzgoje in slovenske zavesti 'je padlo na rodovitna tla: naša stranka ima bodočnost, ker ima takšno mladino!
Okoli svojih dveh voditeljev:	dr. Koro&ča, in
Roškarja se je zbralo v silnih množicah naše %kmetsko in delavsko ljudstvo. Prišli so možje in mladeniči, a v znatnem številu so bile povsod zastopane tudi žene in mladenke. Pustili so vsi svoje delo in lui-teli ob delavnikih po več ur daleč na zborovalne pro store, 4a vidijo, spet svojega izkušenega voditelja in slišijo njegov program za bodočnost. Globoka res -nošt, vedra odkritosrčnost, trdna možatost, ženska nežnost in skrbnost, vse se je zrcalilo iz obrazov te ogromne množice, katero je preveval samo en duh : pošteno, krščansko nesebično delo izvršujemo mi in naš voditelj in takšno nesebično delo hočemo tudi za bodočnost.
Kalce lepo in prisrčno je bilo videti, ko s opri-hajati in odhajali možje s svojimi ženami iz zbirališč!
Skupaj živijo, skupaj delajo in trpijo, skupaj se izobražujejo fn branijo svoj stan.
Vsi zborovalci so bili s svojima- voditeljema vred ena sama ogromna, krščanska družina, vsak na svojem mestu: župan, kmet, delavec, obrtnik, duhovnik in posvetni izobraženec. Ti ljudje vedo: vsak izvrši svojo nalogo, vsak ceni in spoštuje tudi delo svojega bližnjega: Vsi skupaj pa Še posebej cenimo in spoštujemo mirno, stvarno, nesebično, vstrajno in težko delo našega voditelja.
In ljudstvo je slišalo1, kaj in kako se je delalo do sedaj, zakaj se to in ono ni moglo izvršiti, Z iskreno odkritosrčnostjo je soglasno odobravalo izvajanja Koroščeva in Rošker jeva ter pritrdilo tudi dru -gira govornikom iz vrst našo Kmetske zveze ter Ja -
znotraj.
skupščina, ki ni imela ugleda ne znotraj, ne zunaj. Brez vsakega pooblastila in mandata od naroda so se shajali ti zastopniki s svojimi zmožnostmi in de -lom si niso mogli pridobiti veljave, nikdo ne žaljuje za njimi, da gredo vendar glede vse z neko bojez -mjo v negotovo bodočnost. Kakšna bo nova skupščina? Ali pridejo vanjo po veliki večini možje, ki bodo po svojih načelih in zmožnostih dajali jamstvo, da se bo država utrdila in okrepila, ter zadobila dovolj odporne sile napram nevarnostim ocl zunaj? Doživljali smo neprestana razočaranja, kdo nam jamči, da nam ustavotvorna skupščina ne prinese novega? Kaj pa potem, če tudi ta skupščina ne bo delazmožna? Ce nam ne bo mogla niti za silo izdelati ustave, ne glede na vse drugo? Bojazen ni tako brezpredmetna. V zbornico prideta brez dvoma kot najmočnejši stranki radikalna in demokratska. Pri prvi se bo ojačilo desno, velikosrbsko krilo, druga izide slabo med Slovenci in Hrvati, zadobi pa mandate po novo osvobojenih srbskih krajih in v srbski stari kraljevini, ter nam ne daje nobenega jamstva za pametno socijalno posiavodajo, kar bo podžigalo radikalnejše socijalne struje. V precejšnjem številu pridejo Radičevci, ne-icaj Frankovcev, precejšnje število komunistov, ki bodo izključevali vsako sodelovanje z\ meščanskimi strankami. Kako se bo tukaj sestavila večina, je negotovo.
Ta bojazen pred negotovim položajem v bodoči ustavotvorni skupščini je gotovo tudi sodelovala, da se je tako naglo sklenil mir z Italijo. Gotovo bi bilo mogoče sklepanje zavleči za nekaj tednov, ali celo mescev in, ako bi skupščina delovala dobro, bi se dosegli ugodnejši pogoji. Kaj pa, ako bi skupšRna delovala slabo ali sploh ne delovala? V najslabšem slučaju bi riskirali celo obstoj države.
Pomigliti je treba, da obstoji na Hrvatskem močna skupina, ki zahteva neodvisno hrvaško republiko, Čeprav obstoječo samo iz treh županij. Mi ne moremo dopustiti, da bi se obravnavala taka vprašanja pred očmi Evrope, dokler je odprto naše obmejno v-prašanje z Italijo. Mir z Italijo smo sklenili v naj-siabšem trenotku, a kdo nam jamči, da ne bi mogel priti še slabši?
Preživeli smo dvoje težkih let, a dnevi negoto-vostt še niso minuli. Vsa naša skrb se mora sedaj obračati napram ustavotvorni, skupščini, ki se poraja v predstoječih dneh. Ako zmagajo stranke, ki stojo na državotvornem stališču in bi imele v svoji sredi tudi može primernih državniških zmožnosti, bi bil naš položaj tudi na zunaj utrjen. Ako pa pridejo v znatnem številu stranke s samo razdirajočimi name -ni in ako voditelji drugih strank ne bodo odkrivali veti državniških zmožnosti, kakor doslej, bo naš položaj negotov. V tem oziru bodo sedanje volitve ogromnega pomena, gre za biti ali ne biti vsega, kar nam je kot plod svetovne vojne dala usoda in ako ta dar zapravimo po lastni krivdi, se ne povrne prilika nikdar več.
Zunaj in
Na Grškem so se ravnokar vršile volitve. Volilni boj se je bil pod geslom: Venizelos ali Konstantin? Venizelos je padel z velikim porazom. Pravijo., da je njegova stranka dobila 118 mandatov, nasprotniki pa 250. Zmagala je stranka bivšega kralja Konstantina, svaka bivšega nemškega cesarja Viljema, ki je pod vplivom svoje žene delal izključno nemško politiko. , Venizelos je baje že zbežal, Konstantin se pripravlja, da zopet zasede prestol, To bi bil prvi pregnani vladar, ki se je vrnil na zapuščeni prestol. Venizelosu nikdo ne oporeka, da ni državnik velikih zmožnosti. Imel je s svojo politiko tudi izvanredne u-spehe. Začel je s svojo politiko, ko je po nesrečni gr-ško-turški vojni bila Grčija ponižana in razdrapana. Dvignil jo je iz razpada, povečal za dvojno, pridobil colo važno in bogate pokrajine v Aziji ter ji preskrbel dobrih mednarodnih prijateljev. Njegovega poraza se vesele Nemci in Italijani, obžalujejo ga Francozi in Angleži.
Venizelosov poraz je samo nov in važen člen v verigi narodnih dogodkov. Najprej je na Madžarskem zavladal Hortliy s programom, da hoče vzpostavili monarhijo in povrniti madžarskemu orszagu iz- | gubljene pokrajine. Mi temu dogodku nismo pripiso-1 vali posebne važnosti. Nedavno so zmagali v Avstriji | krščanski socijalci. V kolikor so nam drugače sim f patična njihova načela, nas mora vendar navdajati z bojaznijo dejstvo, da so njihovi voditelji habsburžan-ski pristaši in prepojeni z velikoavstrijskimi stremljenji. Začenja se torej okrog nas tvoriti krog, ki stremi za obnovitvijo prejšnjega stanja, to se pravi: da se razbijejo novo ustanovljene države, v prvi vrsti češka in naša. Najbrže so tudi nemiri,, ki so iz -bruhnili na Češkem in imajo povod v arogantnem obnašanju čeških Nemcev, nekoliko prezgodnji pojav tega gibanja.
Zunanjepolitični položaj se torej razvija v-sme-ri kateri moramo posvečati našo največjo pazljivost. Gotovo ne stojimo v bližini velikih dogodkov, istota-ko je pa tudi gotovo, da se stvari razvüajo v taki smeri, ki mora dovesti v prihodnjosti do težkega položaja za našo državo.
Brez dvoma je tudi ta zunanjepolitični položaj bil eden izmed glavnih vzrokov, da so naši državniki tako hiteli z mirovnim sklepom z Italijo, da si tako zavarujemo hrbet vsaj na severozapadni strani. Seveda nam mir z Italijo ne bo prinesel sigurnosti, ker Italijan je nezvest zaveznik, vendar zaenkrat o lajša nekoliko naš položaj. Treba je še drugih diplo-natičnih potez. Ena izmed njih je že storjena s Cehi, Padec Venizelosa je razrahljal polje na Balkanu, in treba bo pričeti sejati semena zaveze z Bolgarsko. Z Rusijo ne moremo zaenkrat —- kakor je nedavno razpravljal v jako stvarnem članku „Slovenec“ — početi ničesar, treba bo -pa naglo in marljivo presti niti s Poljaki.
Pred veliko negotovostjo stojimo tudi v notranjosti države. Dve leti je zborovala prva državna
Posebej pa j'e ljudstvo razumelo klic svojega vo diteli a, ko je zahteval in utemeljeval potrebo po zje-limjeni Sloveniji s svojo lastno najširšo politično In « gospodarsko samoupravo. Naši ljudje vedo: ako gre J dr Korošec v., boj za samoupravo, ima on zato glo - j boke vzroke in. bo tudi s svojo odločnostjo sjoril in { žrtvoval vse svoje moči, da je bo iz voj e v al,	. |
Naši nasprotniki se bojijo. Ker nimajo resnice, f se poslužujejo laži, Ker nimajo dejstev, pa sumniči - f m in obrekujejo, Ker proti mirnemu in jasnemu delu j nimajo poštenih sredstev, kvarijo in zastrupljajo lju- | dstvo. Kaj bodo ti ljudje govorili o vzgoji! Slabo j drevo rodi le slab sad in tako od liberalcev nič do - l brega do sedaj 'ni bilo in v bodoče ne bo.
Mi pa hočemo imeti ljudstvo dobro, pametno , zrelo, izobraženo in zdravo. Mi hočemo, da služi temu cilja vse naše javno delo, vsa naša država s svojo organizacijo. Sporazumno delo vseh stanov za zemeljsko srečo, v kolikor je dosegljiva tukaj na zemlji, a za večno srečo onstran groba, to je,smisel in cilj vsega našega izobraževalnega političnega in gospodarskega dela. To sta povdarjala tudi naša voditelja dr. Korošec in .naš Roškar.
Mi hočemo, da bode tako, kakor je na shodih povdarjal naš voditelj Korošec: Vzgoji ti in voditi ter delati mora naša stranka vselej in povsod tako, da bo ostalo naše ljudstvo gospodarsko močno, socijalno vsem pravično, duševno in telesno zdravo. Moramo Hi za ciljem: „Ko boš ti krščanski oče ob koncu svo jega življenja svojemu sinu podajal ključ in ti bo on držal luč, da boš mirno v Gospodu zaspal z zavesijo: dobro oskrbljen je moj dom in pošteno se bo živelo ih gospodarilo v njem naprej."
J. Vesenpk.
Tudi demagoštvo mora biti preradunjeno.
Naši demokrati so glede izbiranja volilnega ko p a prav malo izbirčni. Slepo udrihajo v svoji sveti in „državotvorni“ jezi na levo in desno, ne da bi v marsikaterem slučaju mislili na nevarne kónsekvence, ki bi se znale roditi ob priliki preobračanja njihovih Kurnalističnih kozlov.
Tako so n. pr. štajerski demokrat je na zborih stojih zaupnikov izrazili „željico“ po avtonomiji slovenskih „okrožij“. To misel je ogreval tudi dr, Kukovec na svojih shodih. Drugače pa mislijo neprevi-
dni kranjski JDSarji, ki pišejo helgrajski „Epohi“ o volilni borbi v Sloveniji, 541. številka tega lista prinaša solzav dobiš „od našega dopisnika“, ki je datiran: Ljubljana, 10, novembra.
Uvodoma napade g. demokratski dopisnik klerikale, „ki-se baje cepijo, ker stoji ljubljanska centrala na stališču separatizma, dočim ga mariborska cen trala pobija,“ To je pobožna misel, ki naj bi reševala na dan. 28, novembra. Dopisnik hvali nadalje zmož -nosti in ugled du. Žerjava, ki ima „povsem čisto pro-
šlost“, a pozablja na tem' mestu omeniti izjemo: agr«-merknr-zadevico, Ta mož je nosilec liste demokratov
v kranjskem okrožju, O teh demokratih pa- v» povedati „Epohin“ dopisnik iz Ljubljane sledeče: „Demokrati hočejo močno državo z eno vlado in enim parlamentom; državna uprava mora biti centraliziran a in je boj zoper klerikalce radi tega iako ljut, ker hočejo klerikalci vpo&taviti v Ljubljani vlado in naročiti zakonodajno tvorbo, ki bi imela z zajedno državo skupno samo nekatere stvari, kakor: vojsko, zunanjo politiko, promet, carine ijtd,“
To je najnovejši „taktični uspeh“ »aših ‘demo -kratov, V Beogradu se hlinijo in rotijo srbske demokrate, da so zvesti sinovi centralizma, doma pa,^obetajo svojim političnim backom „samoupravo okrožij“ , ki naj bi na dan 28. novembra potegnila jugoslovansko demokracijo iz nesrečne polomije. Povedali so jasno, da so centralisti! Z njim stojijo in padejo gotovo, kar bo dokazal 28. november.
politični pregled.
Jugoslavija.
Sedaj od vseh ministrov raz ven dr. Ko -rosea ratificirana rapallska pogodba je bila v nedeljo predložena v podpis regentu od ministrskega predsednika Vesniča.
V. sle d ratifikacij ,e rapai iške pogodbe od naše strani je razneslo časopisje v svet vest, da bo poselil naš regent v najkrafšem času Italijan -skega Emanuela. Tozadevne,časnikarske vesti so žur nali stična izmišljotina.
Po končanih volitvah bo baje takoj odstopila sedanja vlada in bo imenovana druga, ki bo sorazmerna z močjo posameznih strank v že no -vem parlamentu.
Po ratifikaciji ra pa Ii ^ k e pogodbe bo začela delovati jugoslovanskc-italijanska komisija, ki bi naj uredila trgovinske odnošaje* med nami in Italijani. Ta komisija bo uredila železniške koncesije m pogoje uporabljenja tržaške in reške luke.
Eksnikita se obrača s posebno spomenico na zvezo narodov, da izposluje ta umik srbskih čet iz Crnegore.
Italija.
Italijanski parlament je uzakonil žensko občinsko volilno pravico pod istimi pogoji kot za moške z 240 glasovi proti 10. Predlog o volilni dol žnosti je bil odbit s 144 glasovi proti 30.
D A n n u n zio še drži vedno zasedena otoka Krk in Rab, D’Annunzijevo brodovje je vedno na preži ob Primorju, da onemogočuje vsak promet z o-toJn.
Ako pa bi se drznil D’Annunzijo nadaljevati s svojimi pustolovskimi zasedbami, mu bo njegove samooblastne pohode preprečila jugoslovansko, vojska, ki je pripravljena za take židovsko pesniške izlete g. Gabrijela.’
Italijansko časopisje landra v javnost vesti, po katerih je D’Annunzio pripravljen, da se podvrže pogojem rapallske pogodbe in se bo vrnil v Rim s svojimi legijonarji,
Reški občinski svet je sklenil aneksijo Reke po Italiji.;
Avstrija.
Novi avstrijski korščanskosocijalni svet je sestavil novo vlado iz sledečih članov : zvezni kan -celar in deželni tajnik za zunanje zadeve je postal dr. Mihael Mayr; notranje zadeve in vojno prevzame dr, Egon Glanz; uk in bogočastje- dr. Walter Bfeisky; finance dr. Ferdinand Grimm; prehrano Al fred Gruenberg; promet Karol Pespa; pravosodsfvo dr. Rudolf Baltauf; trgovino Eduard Held; poljedelstvo Alojz Haueis; socijalno politiko Jože Reseli. Proti temu krščanskosocialnemu kabinetu bodo sto -pili v najhujšo opozicijo socijalni demokratje.
Dunajski Nemci so vprizorili demonstracije kot znak protesta napram nasilju Cehov proti nemškim manjšinam na Češkem, Nemški demonstranti so hoteli demolirati češki hotel na Dunaju „Z. Post“, kjer so istočasno zborovale češke dunajske manjšine radi češkega šolstva na Dunaju. Na pritisk policije in orožništva so se razšli nemški demonstranti brez posebnih incidentov.
Cehoslovaška,
Cehoslovaška vlada je ukrenila vse potrebno, da obvaruje nemške manjšine na Češkem proti nadaljevanju protinemških demonstracij od strani čeških legijonarjev.
Grška.
Anglija in Francija protestirata proti vrnitvi ekskralja Konstantina na grški prestol. Ako b' se Grčija protivila izpolnitvi tozadevnih angleško-francoskih zahtev, je nevarnost, da se prekinejo prijateljski odnošaji med Grčijo in tema dvema velesilama. Na vpostavitev princa Jurija na grški prestol bi pristale Anglija in Francija pod gotovimi pridržki.
Kašlja.
Boji med Ukrajinci in sovjetskimi če -tami še niso končani. Boljševiška kayalerija je predrla ukrajinsko fronto na črti P-roskurow—Woloezyska« Froskurow je v ruskih rokah. Mnogoštevilni ukrajinski begunci se zatekajo na poljsko ozemlje. Vse oborožene ukrajinske čete, ki so prekoračile poljsko o-zemlje, so bile razorožene. Sovjetske čete so se ustavilo ob poljski meji in se drže premirne pogodbe, sklenjene v Rigi.
Od b’o 1 j š e v i k o v premagani, pregnani in iz Krima pobegli general WTangel pride v Beograd, kjer žr pripravlja zanf stan rusko poslaništvo.
Bemata politika.
Br. Korošec fa demokratje, Nekak res čuden politični nestvor so naši slovenski demokratje. Kadar si prigoljufajo kak majhen uspeh in se čutijo varne, so polni bahavosti, državotvorne zavesti in trosijo po svojih glasilih psovke in posmeh napram osebam drugih strank. Najbolj se pač zaganjajo v osebo ministra dr. Korošca, ki jim je popolnoma nezmožen, minister Krjavelj itd. Sedaj pa bi rad beograjski ministrski svet ratificiral rapalisko pogodbo. Koliko brzojavk je romalo iz Beograda na dr. Korošca, ki se mudi doma, kako ga roti napredno časopisje, naj se vrne v Beograd, da še reši, kar se bi dalo rešiti. Sedaj, ko so naši slovenski interesi na vagi, pa ni nič vreden dr. Kukovec, ampak za vse je odgovoren, vse bi naj uredil še pred kratkem skrajno nezmožni dr. Korošec. Kje je tukaj liberalna doslednost. Fakt je, da liberalci na debelo lažejo, ko pisarijo O dr. Koroščevi nezmožnosti in pehajo tozadevne race v javnost proti svojemu prepričanja. Vsaka številka liberalnega časopisa ima gotovo po deset do dvajsekrat ime dr. Korošca tiskano. Ako bi bil minister dr. Korošec le duševna ničla kot je na pr. dr, Kukovec, bi se ne zaganjali liberalci dan na dan v moža, ki je vodja Slovenije in še nekaj v^č.
Dr. Korešec ia razparvka „Domovina“ št. 127 z dne 17. novembra t. I, prinaša z debelimi črkami vest, da je dr. Korošec sa razporoko. V dokaz citira „Uradni list“ od dne 9, avgusta, ki prinaša naredbo, izdano 21. junija t. 1. v Beo gradu in podpisano tudi od dr. Korošca, člen 08te naredbe določa: „Ako je en zakonec, če je dragi po tej uredbi proglašen za mrtvega, pa se pozneje pojavi ali oglasi, med tem stopil v nov zakon, je smatrati ta zakon za polnoveljavnega, v kolikor je trajal in otroke, v ujem rojene, za zakonske, če se zakonca prejšnjega zakona v roku treh mesecev izza dne, ko se je pojavil pogrešanec, ne zedinita, da bi nadaljevala zakon, ostane novi zakon v veljavi.“ — „Domovina“ se temu čudi. Menda bi rada, da bi železniški minister dr. Korošec imel moč spreminjati tudi srbske ali celo turške cerkvene postave. Saj je znano, da srbska pravoslavna, še bolj pa turška in judovska vera dopušča pod gotovimi pcgoji ločitev zakona. Ta ministerska odredba velja seveda za pravoslavnega Srba, Tarka in Juda, toda ne razdira neločljivosti katoliškega zakona. Minister-stvo se mora ozirati na te razmere in železniški minister, tudi če je slučajno duhovnik, mora pustiti Srbom, ali Turkom, da se ravnajo po svoji veri
Demokratska stranka — močna stranica. Glavna fraza, s katero agitirajo demokratje, je, da je treba voliti njihovo stranko, ker to bo „močna“ stranka, ki bo štela 150—180 poslancev in je vendar bolje biti tam, kjer jih je veliko, kakor pa tam, kjer- jih je malo — Zares komodno načelo: vsak naj se drži tam, kjer jih je največ, pa bo najbolje opravil. Seveda bi takG načelo ubilo vsak napredek. Vsako novo gibanje se je pričelo od malega števila in se je polagoma širilo. Po načelu demokratov bi pa moralo ostati vse pri starem, pa naj bo tudi najbolj neumno in izprijeno, in najbolje bi bilo vedno tam, kjer je največja drhal. Zares demokratsko! To načelo pa ne samo, da je v teoriji napačno, zagrešeno je tudi že v praksi. Recimo, da bi dobili demokratje res 150—180 poslancev, kar pa ne bo res in bodo zadovoljni tudi, ako jih dobe polovico ali celo samo tretjino tega števila. V večji družbi je dobro biti, ako je ta družba tudi dobra. Ako je pa družba slaba, potem kolikor večja, toliko slabša je. In demokratska družba je slaba, ker to je družba kapitalistov, bankirjev, izseso-valcev. Kdor bo stopil vanjo, ne bo mogel doseči za ljudstvo ničesar, tudi ako bi hotel, ker ga bodo ovirali drugi, katerih bo velikanska večina.
Straška za vse sloje in plemena je naša JDS, tako povdarja vseh petero programov, katere so spustili demokrati iz svoje preluknjane barke v javnost. Akp pa čitamo danes tik pred volitvami slovenska liberalna glasila, se obračaj » član ki in notice naprednega časopisja samo le do nradništva državnega in privatnega. Kje pa so drugi, posebno manjši stanovi, saj so vendar JDSarji stranka malega človeka? Med programom za malega človeka in med uradnikom, ki še edini tu in tam vleče za trhlo politično nit ministra dr. Kukovca, je velika razlika. JDS po stane stranka za male ljudi vseh slojev in plemen še le po 28. novembru. JDS ujedinjeni program se bo torej ndejstvil še le po volitvah.
Liberalst) <as>pisje se zaganja v naše in kandidate narodnih socijalcav. Vsak najmanjši pra* lek, resnični in izmišljeni najde na kandidatnih ]
? možeh teh dveh strank. Gospoda e d JDS pa ne
f vidi svojih : Kakoveev, Žerjavov in Krainerjev,
I ki niso škodovali s svojim političnim nastopom,
I sadnega spomina, posameznikom, ampak Slove-I liji, «eli državi in nas oropali ugleda tudi na I zunaj pri sosednih državah. O politični, gospo-I tarsko finančni la razmejitveni škodi tega JDS f trifolija bi lahko pisali cele „črne knjige“. Ia I ravno ti trije največji jugoslovanski politični I grešniki volijo pred svojo politično smrtjo naj i ostuđnejši osebni volilni boj. Materijalizem pač 1 posurovi in pobesni človeka, četudi je minister f ali agromerkur —- pokrajinski predsednik.
„Tabor“ vabi v svoji 71. štev. Primorce pod f JDS rešeto, češ, da je JDS edina stranka v Ju-f go sla vij L ki bi lahko spasila in enkrat osvobo-f dila od Italijanov nam ugrabljeno Primorje. Radi ! tega za Primorce svetega poklica, mora iziti I JDS kot zmagovalka iz volilnega boja. Vsak pa-I meten človek, ki je prečita! „Taborov“ uvodnik I od četrtka, se je nasmehnil, češ : Ljudje, ki pili šarijo take sanje o JDS poklicu, so ponoreli kot I včasih dr. Kukovec. Kaj pa. kar bo gotovo daj-I atvo, ako propade JD3 v mariborskem volilnem I okrožju? Kedo bo potem zastopal v Beogradu
Ì Primorce, ako bi sedaj sledili JDS glasu in zatrobili v dr. Kukovčev zveriženi volilni rog? Tako « poniževalno še ni doslej beračila krog Samostojne, f NSS ni pri Primorcih nobena stranka kot kon-I kurzna JDS. Glas pa gre po mestih, trgih in I vaseh, da je vsa JDS beračija zastonj in da bo socijalno pravični dr. Kukovec po volitvah lahko zopet preobračal moralne kozolce v celjski okolici, mesto da bi premeta val kot doslej politične kozle po Beogradu.
Esetesarp la „Tabor“. Mariborski liberalci j nazivajo v svojih govorih In po svojem surovem glasilu našo stranko „Eselesarji“. Dae 28. novembra bomo videli, kedo bo ostal — osel? Pisava demokratskih listov pred volitvami itak ni druzega kot prepir za oslovsko senco, pod katero bodo obsedeli politični eselesarji: Kukovec, Voglar, Koderman itd.
Takšni ijadj-ì naj zastopajo naše delavstvo v kosati-taants? Socijalni demokratje go iz nerazumljivih razlogov onečastili svojo kandidatno listo z ime-I nom človeka, ki naj bi s pomočjo delavskih gla-5 sov zlezel v ustavotvorno ‘skupščino. Da bi mu j pridobili sigumeje „mestece“, so ga porinili precej I visoko, namreč na drugo mesto. Ta človek, „mali j posestnik“ in bivši rudarski tajnik Filip Kisovar,
I je znan v Rogozi, deloma pa tudi v Sp. Hočah, j kot odpadnik katoliške cerkve, ki se je zatekel I v naročje protestantizma. To še ni navsezadnje I najhuje; katoliška cerkev ni izgubila s tem člo-I vekom prav nič, N jfaujše je to, da ble di na listi takozvanih „delavskih zastopnikov“ ime moža, ki 1 je zapustil svojo ženo in ki živi v konkubinatu z ločeno protestantko. Ta človek vzgaja svoje otroke v duhu luteranstva. Torej: odpadnik, ki živi v konkubinatu z odpadnico, bo zastopal v ižeograđu (ako bo izvoljen) interese tistih soci jalnodemokratskih kalinov, katerim pridigujejo rdeči listi navidezno versko toleranco. Dejstvo, da je soc. demokratska stranka postavila Kisovarja visoko na volilno listo, je nov dokaz, da hoče spraviti take ljudi v konstituanto, ki bi tam pod pira li na vse kri pije kulturnobojna stremljenja ostalih brezverskih strank. Ta dični „narodni po i slanec in spe“ torej »e dela kandidatski listi rdečkarjev nobene časti. Nekaj pa so dosegli z njegovo kandidaturo: polom na dan 28. novembra. Vsak pameten delavec bo gotovo obrnil ta dan hrbet stranki, ki kandidira verskega odpadnika naj8trupenejšega kova Delavci! Pokažite 28 nov. j z volilno kroglji co, da nočete podpirati te ogabne kandidature in giasnjte za stranko, ki bo »ne möge čila nastop „kulturnih bojevnikov“ v kon-atitnanti.
Volilno gibanje.
Naš voditelj in minister dr. Korošec je te dni j veličastno^sijajno zboroval v Nazarju v Savinjski do- j ! lini, v Celju in v Slovenski Bistrici, Kaj neki pore- i ’ če cel ska „Nova doba“, ko je bilo ravno v Kukovec- f
Spindlerjevi celjski liberalni trdnjavi najsijajnejše . Koroščevo volilno zborovanje.. Ko bi bil videl dr. Ku-! kovec celjski Korošcev shod, b5 se mu bile gotovo h-1 le solze lastne politične ničevosti, nemoči in popolnega nezaupanja od strani ljudstva. Naš celjski Koroščev Shod je „Novi dobi“ pokazal- ^ dovolj jasno :
V katerih vrstah je minister Krjovelj.
Zborovanje dr. Korošca v Slov, Bistrici. V nedeljo, 21. novembra, se je na poziv Slovenske kmetsko zveze zbralo ogromno število naših volilcev ter
je napolnilo veliko dvorano slovenjbistrišk» hranilnice. Tudi naše značajno ženstvo je bilo Sterilno za-*
stonano. Predsedoval je vrli in ugledni kmet Zafoš -šnik, Zborovanje se je vršilo mirno in v lepem redu, 6e -tudi je bilo prisotnih nekaj nasprotnikov, (tovoril je minister dr. Korošec, Njegov govor je vzbudil nasamo največjo pozornost marveč tudi navdušeno pri trjevanje. Za njim sta govorila poslanec dr. Holm j ec in naš politični starinar Peter Novak, Nedeljsko zborovanje je bilo sijajna manifestacija naše stranke Ljudstvo je javno dokazalo, da je po veliki večini r taboru naše slovenske in krščanske strank«.
Demokratska stranka v smrtnih krčih. Demo-!■ ratio v Sloveniji so na pomoru. Neusmiljeno jih davi m stiska jetika. Jetičnemu pa se vsak izogne, komm jo do zdravja. Zato se demokratske stranke pri nas ogibljejo vsi ljudje, ki hočejo rešiti svoje politično zdravje. Zborovanja demokratov so podobna obiskovanju bolnika: pridejo le najzvestejši prijatelji -in še ti kmalu odidejo. Nedavno je demokratski poglavar minister dr. Kukovec napovedal zborovanje v 2ale,u, ki je prej bil glavna trdnjava liberalizma in takozvanega naprednjaštva. Sedaj se pa liberalni Žalec niti zmenil ni za liberalnega papeža. Oe prav je bilo zborovanje v gostilni, je prišlo samo okoli Sh ljudi in še ti niso vsi bili pristaši dr. Kukovca, Di-. plomat in državnik dr. Kukovec je takoj pregledal I ves položaj tor je napovedani veliki politični zbor iz-! premunii v najožji zaupni bolniški obisk. Demokrats-I ki ključavničar Rebek je priredil zborovanje obrtni-! kov v Celju. Godilo pa se mu je kakor koklji, katera I je bila začudena in prestrašena, ko so ji račke, o katerih je menila, da so piščeta, zbežale v vodo. Rebek pa se ni tako prestrašil, kakor ona koklja, marveč je mirno dejal: Ce me nočete voliti, bom pa doma za pečjo sedel. V Mariboru je demokrat in naro-dno-gospodarski strokovnjak Brezigar, ki je svoje finančno sposobnosti med drugim ovekovečil v razmerju med dinarjem in krono 1:4, hotel loviti pod firmo begunstva ljudi na liberalne limanice. Pa se mu je i avno tako ponesrečilo, kakor Kukovcu in Rebeku , Ker demokratski poglavarji ne zmorejo več pravili političnih zborovanj, hodijo od kraja do kraja ter s klobukom v roki moledujejo pri učiteljih, uradnikih, obrtnikih za glasove. In če jim kateri obljubi, se ponižno zahvalijo: Bog lonaj!
Vendar en JDS usp h. JDSai^i so toliko be* j račili po svojih glasilih, da so preprosili po „Na-I rodove m“ poročilu novo gorenjsko stranko samo-jj stojnih trgovcev in obrtnikov, ki bodo baje gla* j sovah za liberalnega kandidata
Liberalci nam očitajo laž glede objave naše f kandidatne liste., Gospodje od JDS, saj vendar sami I povdarjate, da smo objavili našo'kandidatno listo po \ abcednem redu, Ako sami objavimo, da jo lista po a-! boednem redu, kje je potem nam očitana laž? Prok-! inurca Pintariča pogrešate na naši listi, kje sta pa j vaša dr. Gregorin in mlinar Zadravec? Strah pred j volitvami je tako zmedel voljo liberarne žurnalistike i Puča, da pri sedaj s klobukom pokriti glavi ne loči resnično objavljenega dejstva od laži. Čudno se nam zdi, da farba svetovni novinar Pirc celo napredno časopisje od „Tabora" do „Naroda“ in „Jutra“,,
Or. Milko Brezigar liberalni kandidat, in zaščitnik beguncev. Demokrati so p« btično ubili dve znani naroinobudai osebi dr. Rybara in dr. Gregorina. Možema se je pristndiU liberalna gonja in sta rajši pustila kandidaturi, kot da bi ju grizi» po časopisju. Mesto G egorina so se sedaj porinili demokrati v svojo kan bd otno listo dr. Milko Brezigar, ki bi rad nastopal kut zaščitni vitez ugrabljenega nam Primorja. Dr. Bre* zigar ima samo to edino zasingo, da )e oil narodni ekonom pri JDS stranki, ki ima na vesti doslej samo ekonomska »grome* kurstva Ako se bo lotil dr. Brezigar še rešitve Prim « ja, potem bomo doživeli z begunci in a cehm . d (uhanov nam ugrabljenim ozemljem ne sam » ekonomskega, ampak tudi politično agr4,m:vr<urstvo. Begunci, katerim je res pri sren rešitev Primorske, naj se ogiblje dr. Brezigarja in cele agro-merkurske JDS.
No*a črho*«lota*ka stranka se je pojavila v požeški županiji in bo nastopila z lastno kandidatno listo, katere nosilec je kmet Deovida. Stranka je brala v svojem okraju vse češke in slovaške napredne elemente krog Požege.
Cokorjlovci in srbska vojaška stra »<a so SO združili 15 t. m. v skupno z*ezo z geslom: „Velika Srbija“.
V Zagrebu bo na voliščih 9 volilnih škatel in sicer: demokratska, komunistov lev ič« rje v, socialistov, komunistov centro maš* v, radikalov, frankovcev, Hrvatske zajednice, seljačte in iz-venstranske skupine.
Mi lisifski predsednik Setn t je nosilec radikalne liste v skopeljskem okraju.
Kat-š>o znameBjr imajo samostojni n» volilni škatli? Zname >je samostojnih na kandidatni listi je krava (pogrnntali so jo) in na dm fi strani j» mož s škropilnico (menda Škropi Mrm njeve čreš* nje). Imena kadidatov so tiskana na zelenem papirju.
9d;§n smeha bo po deželi, ko bo našo ljudstvo avedalo in zaznalo, da s» izbrali samostojni kot svojo volilno zvezdo vodnico kravo. Mi smo
ki je znal le par besed lomiti nemški, la tako je izkazala občina Ranca nad 70% ljudi z nemškim občevalnim jezikom. Dajte osčiao danes
pričakovali, da bomo zagledali kot znamenje ; pr iskati in ne najdete dveh Nemcev. In tako Samostojne na kandidatni listi — bik», pa je j je v vseh občinah Spodnje in Zgornje Sv. Kun* krava . . . No, saj sta si bik in krava tndi v S gote, št. Jurja ob Pesnici in Svečine. Tam so žlahti. Obnašanje samostojnih v volilni borbi je | službovali samo nemškoaacijonalno zagrizeni nad-bilo dosedaj res bolj 'živinsko, radi tega vodi | učitelji Jaaaig, Kelleaberger, Sernetz itd Ti so njihovo kandidatno listo — kra*a, ki ni glede I izvrševali ljudsko štetje v nemškonacijonalaem pameti bsš na prvem mestu, Sjamostojni kra- j duhu. la ta potvorba naj bo Nemški Avstriji v varji to se bodo ljudje smejali. Pod zastavo j zaslombo, da odreže zopet kos z našega telesa?! krave se bije toraj politični boj za nemška tarsko S Jugoslovenska delegacija ali spiš? Zahtevaj, naj staro pravdo Samostojne.	I gredo iskat v te kraje pristne Nemce z Dijogeaovo
Koliko volflalh škatel bomo imeli na voliščih ? | „laterno“ in naj jih naštejejo v vsaki občini deset!!! Vseh škatel bo 7. Prva je SLS, draga so na- j — pa jih nimajo. Ali pa že sme res prokletstvo rodni socijalisti, tretja demokrati, četrti socija- | vsega sveta svoja goljufive kremplje zarivati v listi, psfca samostojni kravarji, šesta komunisti | nas uboge trpine Slovence? Ali naj zremo v in zadnja prekmurska samostojna, katerih lista | možeh mirovne konference figamoža? Ne ! Ti so pa še ni predložena.	p Izrekli in podpisali, da je naša obmejna želez-
¥ ©krajšem glavarstva Sloveajisrradec so se vr- 1 niška postaja Št. lij, v to vernjemo in v to zašili jako dobro obiskani volilni shodi v Slovenjem* I upamo in to naj pove naša delegacija v Pariza ... gradcu, Št. liju pod Turjakom, pri Sv. Primoža | Di\ Saura — Pascolo — JDS. V nedeljo, 14. no na Pohorju, Sv. Antonu na Pohorju in Sv. Duhu 1 vembra, ko smo se. vračali s shoda Kmetsko zveze v na Ostrem vrhu. Na zadnjem sestanku je govo I Svečini, na katerem je poročal naš kandidat Roškar,
ril nadrevizor Vladimir Pušenjak, na vseh drugih I se H mucVl v Svečini organizator nemškega Schul-,	...	„	,	...	. /	m I vereina znam slovenozerec dr. Baum iz Dunaja. Bil
shodih m sestankih pa oba kandidata M, Ste- , ,0 v <3^2^ raznih Smoniggov, Anderlov, 'Jaunig-
blovaik in Vladimir Pušenjak o programa stranke | guv in enakih zagrizenih naših narodnih nasprotni -in o vseh važnih gospodarskih vprašanjih. Ljud- j-kov. Dr, Baum je s to družbo šel k velikemu Voglar-stvo odobrava navdušeno program stranke in bo | jevemu prijatelju Paskolu. Kaj so tam sk’epali, je ogromna večina ljudstva v okrajnem glavarstvu | jasno. Gotovo jim je Giuseppe Paskolo poročal, da
vnlila kandidate Slov Kmetske vveze	dola Voglar-Kodermanov „.Tabor“ za njih propagan-
volua kaaa	a.0 so .	8 -	-©•	|	do, ko razglaša razburjajoče vesti	o naši severni	me-
¥ okraja	Slovenjigradec	se vrši shod zaupnikov	j	jX To je tista
družba, katera bi nam rada požrla na Kmetske zveze v petek dae 26. t. m. v Smart- s še lepe Slovenske gorice, Paskolo je eksponent veli -nem pri Siovenjamgradcu.	f ke vsonemške ideje, ki hoče vzeti nam še naše kraje
V okraj®	Šoštanj se vrše volilni shodi Kmetske	|	severno od Maribora. In ta Paskolo! ta človek s	čr-
zveze v soboto 20. t. m.	v Št. liju pri Velenju,	f	»°.	}?. celo svoje življenje,	kar ga je živi	na
,	„ *	1	, Aa j sih krajih, bil eden najbolj zagrizenih sovragov Ju~
V nedeljo 21. t. m. v Št. Andražu, v sredo 24. t. m. v Zavodnjem in na prazniš Sv, Katarine dne 25. t. m. v Sv. Križu nad Belimi vodami.
V onrsjtt G rujigrad se vrše volilni shodi Km«t .«ko zveze v nedeljo 21. t. m. v Mozirja in v Vologa pri Šmartnem.
¥ okrajtr Mirentierg se vršita volilna shoda Kmetske zveze v Breznem in Pernicah dne 21. t. m.
goslovanstva, ta Paskolo je bil pri sedanjih volitvah v konšt tuanto glavni zaupnik JDS. Na reklamacije, ki jih je vlagal v občinah: Sv. Jurij, Sv. Kungota, Svedina, Plavč, Vrtiče, Slatinski dol itd. se je pod-p.soval „zaupnik demokratske stranke“. Ali vas ni S sram, vi JDSarji, vi Voglar, vi dr, Koderman, vi I dr. Sernec, vi dr. Lipold in vi vsi patent narodnjaki i v JDS ? S takim človekom, ki komaj, čaka, da M N, I Avstrija pogoltnila naše lepe obmejne slovenske krar I je, s takim strupenim sovragom slovenskog;^ imena 1 se vi družite, ž njim paktirate! In vi častiti gospoda. I je „narodni“ sodniki, vi ki kar strepečete gnjeva, če j vidite, kakega Slovenca, kateri je svetovnega kršč . I naziranja, vi ste ponosni, ste srečni, da smete biti v
.Nasilje namškonacfjonainega difaštva proti luga* sianaasidffl in želkiin yiiokoiaicens a M. Oštriji.
Češke visokošolce so nemški naciionalci vse iz- j družbi tega človeka, vi vtaknete vse to mirno v žep! t/rali z brahijalno silo iz visokih šol na Dunaju. Ju- j „Jugoslavija“, ki gotovo ni nam „klerikalcem“ na-gosiovanskj nemški dijaki so začeli gonjo proti svo - \ klonjena, je'prinesla dne 19. nov. članek od severne jim sodržavljanom iz Jugoslavije. Zdenku Verstovše- j meje, katerega podpišemo z obema rokama. Vsi tre -ku, eksportnomu akademiku, so poslali deputacijo 10 j znomisleči Slovenci obsojajo narodno izdajstvo JDS-clanov in zahtevali od njega, da zapusti eksportno a- ? frjev na naši državni meji. Lepa družba to : Dr. kademijo. ker ga sicer z brahijalno silo vržejo iz a-f Baum Postolo Voglar Koderman „Tabor , častiti kademije. Rektor posreduje ; toda dijaki nemške na-i h8; sodniki JDSarji ! Vi ste „sol Jugoslavije ! \i rodnosti s« dali Verstovšeku rok do 23. t. m., da se kniete dobiti sodni oh volitvah «ria sovo zavod ml
na prikaže več na višjo šolo. Poslaništvo SHS je posegle« vmes! razburjenje zlasti med hrvatskimi in bosanskimi akademiki je veliko, toda da hočejo s silo iif oboroženi nastopati proti vsakemu nasilstvu. Vso gonje sc vprizorili lastni državljani, visokošolci nem-
hočete dobiti sedaj ob volitvah glasove zavednih Slovencev, vi ki se družite z največjimi propalicami, z { izdaji e ami, ne boste dobili nobenega glasu poštenega in zavednega Slovenca, Vi pa zavedni volilci, vrzite izdajalsko stranko JDS med staro šaro. Ona se iz slepe strankarske strasti druži z grobokopi sloven-
ska narodnosti, ki študirajo v Gradcu in na Dunaju. f stva on meji. heil dr. Baum. Heil „Tabor , Heil Vo ; Ì ozovemo državno oblast, da vtakne vse te gospodiče, f glar-Koderman. Heil Paskolo. Heil Sernec. Heil vsi 5 45.• si drznejo v inozemstvu vprizarjati nasilstva proti l drugi JDSarji.
L@v;s£à naših obmejnih občin so zopet zdraž-
bali sami Nemci in najbolj zagrizeni nemškutarji. Naše merodajne obla ti bi se morale zavedati, da so ravno prireditve velikih lovov v obmejnih krajih glavna zbirališča naši meji in državi najbolj nevarnih elementov Ako že res kak Nemec
lastnim sodržavljanom, pod ključ, kakor hitro se povrnejo v domovino.
Pfievne vesti.
K>i (e se aj s Koroško? Plebiscitna komisija i ." ", novom,o ».,»»« '>«" '■» aaa
je imela svojo sadnjo sejo 18. t. m Po seji je i ,n"ž«os“ “e“^at?.r I’onud, sleP°. Pre‘,rM“
objavila ententna komisija razglas, v katerem z?tnpn° <=«"» » lonäoe, pa mu na, odtegne
Lntavlia konec svoie misiie in navlaša da ie 1 £iavar8tvo Pavico do orožnega lista. Brez orož * ugotavlja Konec svoje misije m naglasa, aa je }	...	»ikrio na lov še nemšku-
vsak prebivalec bivše Avstro-Ogrske tudi nadalje ? fe^a “sta pa.ne ®m® B1,.° . ‘ov’ S® ne ,
, /....	,x f i tarii m Nemci ne! Ako bi obmejna okrajna gla
nedotakljiv radi svojega političnega prepričanja f J	J	&
po § 92 mirovne pogodbe. Avstrija zagotavlja, j
varstva posluhnila ta naš narodnoobrambni na-da se bo driala i» določbe in je svojo tozadevno | 8T6t’ bi “	Mravl“»,’'i’ Paskoli ltd Prf8aet0
obljubo tudi ponovila v posebnem razglasu. Ko-
premislili, predno bi se spustili v dražbo obmej
roški Slovenci pa entantarjem in Nsmcem tudi ! ‘»viäSa. Caveant consnlesl Svarimo pravo-
tokrat ne verjamejo. Laška in nemška beseda sta si brat in sestra!
Kaj je i Itiliiani na Koroškem? Italjanske čete krog Beljaka bodo ostavile te dni Koroško.
Jugoslovani, ki so bili v zastopstvu plebiscitne komisije na Koroškem kot poseben odsek, bodo zapustili Celovec 23. t. m, in se prepeljejo v Ljubljano. Zpet n©ž v na4e raeso? Govorica gre, da za-
časno ter upravičeno.
Nat podi stek S prihodnjo številko začnemo izdajati zanimiv prevod iz francoščine pod naslovom: „Moj stric in moj župnik“. Vsebina je prvovrstna in tudi prevod je mojstersko delo znanega prevajalca, ki je že znan pod pseudonimom — Panins.
Župnija Kostrivnica je dobil č. g. Slavič, do-
htevajo zast »pniki Nemške Avstrije naše ozemlje j sedaj kaplan v Marnbergu severno od Lajteršperga. Ali že spi naša dele | Potovalnim učiteljem za čebelarstvo na Štajer-gacija zimsko spanje? Nemška Avstrija naslanja j skem in v Prekmurja je imenovan naš pristaš, menda svojo zahtevo na pretežno nemško ve- \ vsem čebelarjem znani Jarančič iz Slov. troric čino teh obmejaih občin?! Ali kako stoji s to j Jurančič je sprejet v državno službo pri kme-večino! Naj bo navedena le obči a Ranca pri tijskem poverjeništva v Ljubljani. Čestitamo! Pesnici: Tam ni bilo ob ljudskem štetja 19tO	Poročil se je 20. novembra v Ptuju tr- Anton
niti enega Nemca. A žnpan nemčnr je vodil Brenčič, trgovec, z gdčno. Ivo Riegelbaner Bilo ljudsko štetje in vsakega je vpisal za Nemca, srečno 1
Alkoholna prepoved za dobo volitev. Pe vo- ' iilneai zakona je že izdana naredba, ki prepoveduje točenje alkohola na daa pred volitvami, na daa velite v in na dan po volitvah. Prestopek tozadevne naredbe se kaznuje z zaporom 15 dai do 6 mesecev in z globo 1600—iOOO K.
Za časa volitev ne bo na marjborskem sodišča nobenih razprav tri dni pred in tri dni po volitvah. Vse na te dni razpisane razprave so preložene na pozneje.
Šmarski sa mosto jnežt v svoj9m podivjanem elementu. Naši pristaši so priredili na večer 18. t. m. sestanek stranke v Bobovem pri Šmarja. Ko so spsfsli naše pristaša šmarski samostojni rogovileži, so navalili na hišo, kjer so zborovali naši in hoteli šiloma udreti v zborovalni prostor. Ea samostojuež bolj po Habjanovo mesarkega prikroja ja lopnil hišno posestnico zborovalaice s kolom po glavi. Ker niso mogli vdreti v zbo-ro vališ če, so začeli z divjaškim zmerjanjem In grožnjami pod oknom. Ko so naši končali zborovanje, so začeli vreti iz zborovališča, samostojni zajci pa pot pod noge in so jo brasili v strahu pred našimi fanti na vse pretege, Habja-! novi samostojni pristaši bodo dobili priliko, da jih pouči sodnija: Ne l »paj ženske s kolčem po glavi in ne moti mirnega zborovanja s surovimi in življensko nevarnimi grožnjami.
Vo|lar kupuje Prekmurce. Liberalni prvak pro-
Ifesor Voglar se je pred nekaterimi dnevi peljal z avtomibilom neke verižniške banke iz Mari-. bora v Prekmurje. Peljal je s seboj 50.000 K f denarja za volilno agitacijo. To svoto dobi „Sa-! mostojna prekmurska stranka“, ki so jo usta-I noviii liberalci v Prekmurju. Tako hočejo libe-! ralci zvoditi pošteno prekmursko ljudstvo v brez-! verski liberalni brlog,
Stjepan Zagorac — needvisen deh©va k Na I Hrvaškem se dobè ljudje, ki mislijo, da je v de-I želi še premalo kolobocije in vsled tega bi radi i k drugim zmešnjavam dodali še versko godljo. Vsled t8ga skušajo ustanoviti neko „neodvisno narodno cerkev“. Na čelu tega gibanja stoji Stjepan Zagorac, župnik v Koprivnici. Ta mož je resnična slika najbolj zmešane glave. Bil je že vse, kar je mogoče. Ko se je snovala takozvana „koalicija“ iz katere se je po svetovni vojni izlevila j demokratska stranka, je tudi Zagorac, ki je bil poprej že vse mogoče, pristopil h koaliciji, imel zanjo nošfcevilno shodov, ter jo vdomačil v deželi. Od koalicije je prestopil k pravašem, od pravašev k Frankovcem, od Frankovcev k Ra-dičevcem. Ni enino, da je človek, ki je sam tako zmešan, zmešal tudi svojo župnijo, da ni megoč tam nobeden župnik več in ljudje nič ne vedo, kaj bi hoteli. To je hrvaška narodna cerkev!
Vsem srednješolskim profesorjem sa bodo uravnale plače še pred začetkom konstituante po srbskem plačilnem ključu.
V o'avO'h*ni sinod izvoljeni škofje so. sledeči: Nikolaj iz Niša, Dožič in Letič. Te volitve se ja udeležilo pod predsedstvom patrijarha 14 vladik. Srbski patrijarhat bo osnoval tri nove metropole za: Cetinje, Skoplje in Sarajevo,
Beiiinctm! Ker traja rok za kreditiranje vozarine le do konca t. 1. in je sedanje poslovanje vidiranja potnih listin ze!o dolgotrajno, se poživljajo oni begunci, ki se mislijo vrniti do konca leta, da se javijo takoj radi propustnice ori politični oblasti svojega bivališča (v Ljubljani policijsko ravnateljstvo), ki *jim izda prepustnico, Obiasti, ki izdajo propnstnice, vpošljejo le-te skupno podpisanemu urada, ki bo ukrenil potrebno glede pravočasnega vidiranja od strani italijanske delegacije.
Znane hrvatske kmetske punte bo začela sedaj preiskovati parlamentarna preiskovalna komisija, ki je že odpotova v bjelovarsko županijo.
Ži«inoid'a»nixi v Jugoslaviji bodo d »bivali poleg stalne plače še 2 dinarja od kilometra na službenem potovaaju ia 16 dinarjev dnevaic. Vmk.vci v Slavoniji so proglašeni mestom.
¥el ke poneverbe, t« tviae in zlorabe so izsledili te dni na carinarnicah v: Zagreba, Beograda in Skoplju. Preiskave so v teku.
Ate* tot itaijanskih fašistov na naše zavedne Goričane. Dne 19. t. m. so vrgli italjanski fašisti dve bombi proti vratom dvorane Pevskega in glasbenega društva v G «rici. Vsled eksplozije je nastala panika med mnogoštevilno z iranisti slovenskim občinstvom, k« je vrelo in dr/trio proti izhoda. Od eksplozije bomb je bilo nefcaj lahko ranjenih, a mnogo nevarno poškodovanih in pogaženih pri vsled eksplozne panike povzročeni
gnječf. S fašisti - atentatorji je bila v zahrbtni zvezi kakor vedno itaijanska varnostna oblast. Kaj takega pa sedaj po rapallski pogodbi! Iz tega slučaja je razvidno, koliko je verjeti itaijanskemu zagotovilu glede varstva manjšin.
Italijani zopet z ognjem. Italijanski divjaki-po-žigaiei so zažgali vas Brdo pri Kastvi. Upepeljenih je 60 poslopij, resilo si je prebivalstvo pred upepel-njenje® najpotrebnejše.
Po j»joslo* arskt navadi smo pogoreli tudi pri sporni razdelitvi donavskih monitorjev, od katerih smo morali razim štirih vse izročiti za-vezmkes».
Gepčevič „Serbokroatisches Gesprächsbuch“. Cena 15 K. Izšlo v založbi Julija Groosa v Hei delberga, — Prejeli smo to knjigo že pred krat kina, ki je v vsakem ozira dobra in vredna, da jo omenjamo. To je nekaka učna knjiga srbohrvaškega jezika za Nemce, ki je prirejena po novi jezikovni metodi, ki bo dobro slnžila vsem onim, ki se hočejo na lahek način priučiti grbo hrvaščine. Založba je pokazala, da razume potrebo časa.
Iz fHaribor*. ,
Fiasko mariborskega protestnega zborovanja. 1 ..'labor" od petka se ne more načuditi, zakaj da je j bila prazna dvorana mariborskega Narodnega doma f ob priti protestnega zborovanja . Odgovor - na. tozadevna liberalna vprašanja je dokaj jednostaven: Protestnih shodov se je začela ogibati mariborska slovenska javnost, ker se riiuejo pri. takih prilikah v ospredje razni JDSarski prvaki, ki imajo na vesti samo narodno izdajstvo, pogone za varstvo nemšku-t ari je itd. Drugi, in glavni vzrok Haska zadnjega pro testnega zborovanja pa je surovi napad staroste dr. j S er ne o a na slovensko duhovščino in celo SLS, Ako • hočete biti liberalci povsod sami, pa ostanite sami, -potem pa ne javkajte o neuspehih. Liberalna nadu - f iost, surovost in bahavost odbija vse pošteno in tre- J zno misleče občinstvo. Fiasko zadnjega protestnega f shoda je bil očiten in jasen protest riapram nesram- \ nim nastopom raznih Sernecov, Voglarjev in Koder- | manov, katerih narodne zasluge obstoje samo v po - i pivanju na narodni Spas. Ako bodo imeli na protest- j nih shodih glavno besedo JDSarji, bo vedno polo - | mi j at
Gospoda od mariborske sodnije je še vedno radovedna, odkod neki smo zvedeli, da je daroval g, Paskolo raznim svetnikom in sodnikom 1351 visa? G. gostitelj JDS gospođe — Paskolo sam je javno pravil pe svečinski okolici, da so mu narodno zavedni gospodje polnckali preko ene stotine litrov. Ako nas bodo gospodje še nadalje ščegetali z radovednostjo, bomo našo trditev tudi epričali. Nemškutarski gostitelj Paskolo je pač tako gostoljuben, da rad postreže, a pe laški maniri tudi človeku potem predbaci va pov-žite dobrote.
f ar borski dcaokrat dr. Vladimir Sernec je razvil iz maščevalnosti strupen političen boj proti SLS. Svojčas je mladoliberalec dr. Sernec sam odobraval naš boj preti kurupcijonistu dr. Pfeiferju, ker je sanjal, da zasede on po Pfeiferju mariborski županski stolec; Gospoda dr. Serneca so varale njegove sanje, radi tega je dolgo prekuhaval svojo liberalno maščevalnost napram SLS, dokler ni buknil Djegov bolj podivjani liberalizem na dan, ko je ga postavila JDS na števni kandidatni stolec. Dr. Sernec se danes niti zaveda, koliko si je škodoval s svojimi tako dolgo in hinavsko prijazno zatajenimi izbruhi jeze napram SLS, ki mu ni pripomogla do mariborskega županstva,
I. umetniška razstava v Mariboru. Kakor smo že svojčas javili, se pripravlja v Mariboru početkom meseca decembra t. 1. umetniška razstava, ki bo obsegala predvsem dela štajerskih uemtnikov. Misel, .ki jo je sprožil akademični slikar profesor Viktor Cotič, je našla povsod živahnega odziva. Številni naši umetniki, kakor tudi nekateri nemški domačini so prijavili svojo udeležbo na tej prireditvi. Skupno se priglasilo čez 30 umetnikov, ki so po večini tudi žo poslali svoja dela, čez 100 na številu. Tako bo obsegala razstava, po izločitvi nekaterih ne popolnoma zrelih, okrog 100 dobrih del. Širši odbor, ki se je pred kratkim sestavil, je pod predsedstvom g. generala Maistra prevzel vse podrobne priprave za razstavo in obeta njegovo delovanje prireditvi popolen vispeh. Razstava se priredi v modernem slogu v treh proti jugu ležečih sobanah I. nadstropja bivše kazine. Sobane bodo opremljene s 2.50 m visokim ozadjem ter bodo zaradi svetlobnega učinka še posamezno primerno razdeljene. Razstava, za katero vlada žf sedal vsestransko mnogo zanimanja, se otvori dne .5, decembra t. !.. ob 9. uri dopoldne in ostane odprta do 26. decembra t. 1. Cim nam bodo podrobnejši poppila ha razpolago, se bomo na ta važni kulturni dogodek v zgodovini našega mladega Maribora še povrnili. Že danes pa opozarjamo občinstvo na to prireditev, ki ji je treba želeti prav obilnega uspeha.
Za Katoliški tlom v Mariboru, so darovali: Po 1000 K Lenart Janez, dekan v Šmartnem pri Slo-venjgradcu in Zidanšek J., bog., profesor v Maribo -ru. Po 500 K prevzv. kriez in škof dr. A. B., Jeglič in Štrakl M., župnik, Sv. Peter, Po 200 K: Bohak J., kaplan Braslovče, Podvinski A,, dekan Zavrč, Zi gier M., trgovec Maribor in neimenovan. Po 140 K: Pšunder P., župnik Sv. Bolfenk v- Slov. gor,, Pečnik
F., župnik Podgorje. Po 100 K: Pišek F;, poslane« Orehova vas, Svet A., župnik Sv, Va d, Vršič S., kaplan Sv. Lovrenc v Slov. gor., Meško M ,, župnik Kapela,, Kiiiman A., Maribor, Krohne J., župnik Pod sreda, Selih J., župnik Sv, Kunigunda n. P., Doktor Brejc j., dež, predsednik Ljubljana in kneza Win-disebgrätza tajništvo Konjice, Po 80 K: Dr, Pšeničnik A., vseuč. prof. Ljubljana, Po 50 K: Dr, Benkovič J., odvetnik Ljubljana, Vesenjak P„ kaplan Or -mož, Magdaleuski samostan, Studenice, Jelenko M., vodja konzuma Ruše, Špindler F,, župnik Sv. Jurij ob P., Greiner F., trgovec Maribor, Radolič J,, viš- f ji sodni oucijai Maribor, dr. Medvod A., profesor | Maribor. Po 40 K: Sernec D., poverjenik Ljubljana, J Lom F., župnik Sv. P e tei-Meža, Posch J., trgovec j Maribor. Po 30 K: Niefergal J., trgovec Maribor. | Po 20‘K: Ihl H,, trgovec Maribor, Hornböck J., žup j nik Mežica, Sijaneč A., župnik Sv. Jurij v Slov. g., f Mirt J-, vikar Konjice, Zadravec M., kaplan Ljuto - jj mer, dr. Tomiinšek J„ gimn, ravnatelj Maribor, Soho- j her F., pek. mojster Maribor, Mešiček A., kaplan f Sv. Tomaž pri Ormožu, Krevh M., kaplan Sv. Peter | pri Mar., Doberšek F., župnik Koprivnica, Šegula j F , župnik v, p, Pragersko, RantaŠa L,, minorit Ptuj, Cede J., župnik Studenice. Po 10 K: Kotnik J«, ka- j plan Makole, Kraner V., župnik Sp, Sv, Kungota, j Raktelj R., župnik Bizeljsko. Po 5 K: Janžekovič L., \ župnik Veržej, Stolni kapitelj v Mariboru 230K. Na- j brali so: Cvahte Lovro, Mesarič Mat. in Gajšek J. j a sak po 200 K, Krepek A. 70 K, Zorec M., 58 K, Sku- j .paj dosedaj nabrano 9495 K, Vsfem blagim daroval j cem m -iskreno zahvaljuje odbor društva „Katoliški j dom" v Mariboru.	■	j
Glasbeni Matici v Mariboru so pristopili kot ] i,Stanovniki s 400 K gospodje: Ivan Kejžar, narodni j predstavnik v Mariboru; Kiffmann Anton, trgovec na ! Aleksandrovi cesti, in Florjane Ljudevit, kavarnar v Mariboru. Odbor izreka dobrotnikom najsrčnejšo zahvala za njih velikodušnost in priznanje. Naj bi naša obilo posnemovalcev v teh težkih časih obstoja tega važnega društva. Število učencev je naraslo na 300 in vsaki dan se oglašajo novi. Slavno občinstvo se opozarja že sedaj na pevski koncert Glasbene Matice dne 4, dec. t, 1,
Jfarodn© jospedarsfro.
Naša uvezita la izvozna carina se ni povišala samo za 100%, ampak za 200%,
Nove isamke smo dobili iz Amerike in sicer 80 milijonov komadov.
K ressi i feaafeavci bodo zamenjani meseca decembra t, L, ker je tozadevni pravilnik že iz gotovljen.
Kongres goshlsiforjev, ki se je vršil v Beogradu, je ustanovil jugoslovansko gostilničarsko zveze, katere predsednik j© Hrvat, hotelir Šmid iz Zagreba, podpredsednik pa Srb Todor Perišič iz Beo grada. Kongresa se je udeležilo 1200 zastopnikov iz cele Jugoslavije. Novo ustanovljena zveza gostilničarjev zahteva ustanovitev gostilničarske-samostojne zbornice, ustanovitev gostilničarskih šol v Zagrebu (je že), v Ljubljani in Beogradu. Beograd dobi gostilničarsko banko, Zagreb in Ljubljana pa filiaiki. Cilj teh gostilničarskih denarnih zavodov bo skopna nabava gostilničarskih potrebščin. Ujedinjeni gostilničarji so določili tudi samo 3 naslove za svojo obrt ia sicer: hotel, gostilna in kavarna.
Za božične prašnike dobimo večje množina sladkorja, katerega je že nakazalo prehranjevalno ministrstvo.
Invalidai davek se bo začel pobirati za leto 1920/21- Podlaga temu davku je skupni znesek vseh v Jugoslaviji uveljavljenih davkov. Do svoto 80 K, katero kdo plača na na vseh davkih, je plačati invalidnaga davka 8 K. Ta davek potem raste s svoto plačujočih davkov in ne presega nikdar 20% predpisa na davkih, ki so podlaga za odmero. Invalidni davek se bo tirjal naknadno od'vseh onih, ki so že poravnali plačilo davkov za leto 1920. Zamudne obresti tega novega davka se bodo zaračunale od 1. deeembra t. 1.
Poljaki is Halja«! se pogajajo radi Trsta. Poljska bi imela rada Trst kot tranzitno luko za blago, ki prihaja za Poljake iz Egipta, Indije in Avstra lije. Tozadevna pogajanja so že v polnem tiru.
Trgovci ia obrtniki! Protestno zborovanje se a rši v sredo dne 24. ob pol 81 url zvečer v, restav -raciji „Maribor“ s sledečim dnevnim redom. 1, Neupravičeno postopanje od strani verižniškega urada.
2.	Se enkratno plačilo vojnega davka, 3. Zopetni povišek 100% carine, 4. Čudno postopanje tukajnšnje oblasti zaradi tehtnic. 5. Slučajnosti. Pridite polno-'Številno k termi važnemu protestnemu zborovanju. — Trgovski gremij.
Peročile. Na svinjski sejam v Maribor g« je prignalo 134 deloma odraslih prašičev, Gene so bile okoli 30—32 K za 1 kg žive teže. Razpredalo se je večinoma vse.
Bankeret roškega gospodariti a, Buška sovjetska vlada je odpravila denar, ker je rabe! glede cene čisto zgubil svojo vrednost, se ne splača več tiskati vedno novih rufcelskih bankovcev. Mesto bankovcev bodo sedaj speljali za uslužbence in delavstvo plačilne nakazni*©, ki bodo imele dvomesečno veljavo. Te nakaznic e bodo imele dvomesečno veljavo. Te n* kaznice bodo plačilno sredstro. samo za sovjetske urade in zadruge. Finančni krah bo zapečatil v Rusiji židovsko vlado sovjetov.
Popisi.
Ormož. Zadnjo nedeljo smo imeli kar kop« | raznih shodov. Prav dobro pa je uspel le shod Kmetske zveze, na katerem je govoril naš poverjenik gosp dr. Verstovšek, Zborovalce N SS smo lahko prešteli na prste ene roke. Zborovalcev Kmetske delavske zveze (komunistov) pa je bilo nekaj več. Tam je pred sedeva] vojni dobičkar mlinar Vernik, ki je sedaj postal zato komunist, da razdeli svoje med'vojno pridobljeno premoženje ubogim ljudem, od katerih je po stal vojni dobičkar. Njegov zvesti sodrug birt Zabavnik, pa dela stranki socipatriotov vso čast, da niti .oliti ne sme. No, dokler je na čelu SDS trifoliu» Bernik, Zabavnik in neki laliran škrie, je lahko mirna Bosna, Popoldne so zborovali JDSarji, ki so v re- fj sniei napredni. PrifuraU so se z automobili in v e -kvipažah, kakor to pristoja vojnim dobičkarjem. Da navadno ljudstvo v taki družbi nima prostora vemo. Večkratni Specijalist dr, Lašič je navzočim pojasnjeval, kako treba sestavljati občinske račune in kake se konservira občinsko vino, da ne izpuhti. Vse mu je veselo ploskalo in gospodje iz Središča so se prijemali za, svoje debele trebuhe, da jim niso razpočili. Nedeljski JDSarski shod je pokazal, da JDSarji gi-mevajo kot sneg in da jih po volitvah sploh ne bo.
Sf, Urban pri Ptuju. Urbansko pokopališče nim» si mo krasne lege, ampak je znamenito tudi radi divnega razgleda, ki nam ga nudi daleč naokrog. Lepi kraji, ki jih po pravici smemo prištevati med najlepše pokrajine naše Jugoslavije, ge razprostirajo pred nami. Razu n omenjenih po s&bnosti, slovi tukajšnje pokopališče zlasti rad! tega, ker hrani zemske ostanke slavnih mož, ki so bili dika in ponos slovenskemu narodu v časih, v kojih je še vihrala kruta nemška strahovlada. ! ki je hotela zadušiti sleherni slovenski napredek. Sredi pokopališča stoji majhna mrtvašnica. V js žni steni, na desni strani vrat opazimo vzidano priprosto kamenito ploščo s skromnim,napisom: Leopold Volkmer. Pod neznatnim spomenikom počiva slavni in po svojih delih veliki mož: duhovnik - učitelj, pesnik in pisatelj Leopold Volkmer. Dne 7. februarja 1. 1916 je preteklo 100 let od Volkmerjeve smrti. Nihče se takrat ni zmenil za to. Kako tudi ? Saj je bilo vse naše zanimanje v istem času posvečeno svetovni vojni; nismo se ozirali na preteklost, le sedanjost in boljša bodočnost je bila edina misel. Po vojski povzročeni preobrat nam je vstvaril našo državo. Postali smo svobodni Jugoslovani in kot takšnim nam je pred vsem dolžnost, se spominjati svojih mož, ki so pred 100 leti že delovali v istem smislu za procvit našega naroda. Vendar nimam namena seznaniti drage bralce s Volkmerjevimi proizvodi, temveč le vzbuditi zanimanje za pevca Biov. go rie, da se spominjamo z dostojno hvaležnostjo | nanj. V to svrbo bi bilo želeti, da se mu postavi v doglednem času primeren spomenik na javnem prostora pri Sv. Srbanu.
Ha dek, Tukaj je dne 11. t. m. zatisnila oči za vedno blaga Marija Stanič v starosti 64 let. Rajna je bila prava mučenica. Mučil jo je revmatizem, potem jo je še zadela kap ter jo položila v posteljo, v kateri je dolgo dobo štirih let trpela grozne bolečine. In ko je bila mera trpljenja polna, se je Vsedobri usmilil ter jo poklical k sebi, kjer se v družbi svojega moža ve- j seli in uživa plačilo, kate o si je s svojem trpljenjem zaslužila. Na svidenje nad zvezdami!
Galicija pri Celja. Dne 9. nov. je na Zavrhu umrl mladenič Anton Novak po dolgoletnem, hudem trpljenju, 32 let star. Skoro 18 let je bil priklenjen na posteljo, ker so mu ohromele : noge v starosti 15 let. Nepopisno veliko je trpel, pa se odal v božjo voljo. Počivaj mirno, Tonček, Bog je obrisal tvoje solzel
Pišece. Dne 15. t. m. se je poročil Ogorevc Jože iz Pavlavasi z Marijo Pšeničnik. Na gostiji je nabral g. Podvinski Franc 160 K za volilni sklad SLS. Mladima poročencema ©Mio sreče!
..
Rdeči preroki, socijalisti in komunisti
lastjo med kmetskim ljudstvom, ga razburjajo, sirijo laži in delajo velikanske obljube, ki jih nikdar izpolniti ne morejo. Med vojsko so kričali:
„Kmet je oderuh, zatorej te
rekvirirajte!
zdaj pa vabijo kmete v svoje mreže. * Socijalisti in komunisti so pvoti oseéséf, iimtmimi• Po njihovih načelih niti hiša, niti zemlja, mfó pridelek ni tvoja lastnina, s katero po svoji volji razpolagaš, ampak je lastnina vseh, ali so delali ali ne. Socijalni demokratje so bili in so še
proti starostnemu zavarovanju
kmetskega delavstva9
pa se viničarjem in kmetskim elelavcem hlinijo kot njihovi največji prijatelji in jim obljubljajo zlate gradove. Ko je še bil minister za agrarno
reformo
socijalist K orač ni zemlje kmetskim delavcem,
M znajo zemljo obdelovati, ampak socialističnim fahr iškim delavcem, ki so zemljo popolnoma zanemarili Sod. Korač je javno izrekel, da se naj
denar izmenja 4	1 Min.
in je pristavil češ: Nič ne škodi, če kmetje kaj zgubijo, saj so vojni dobičkarii in oderuhi!
Voditelji	socijalistovso milijonarji ! civilno poroko in ločitev zakona.
Nekdanji voditelj socijalistov Bebel je zapustil ob svoji smrti 1 milijon mark. Kristan je milijonar ; Korač jn bil pred vojsko čevljar, zdaj ima
' več milijonov.
f
komunisti	hočejo revolucijo
Na Buškem so jo s svojo rdečo armado napravili. Razdejali so vse, morili, požigali, ropali, delali pa skoro nič. Uničevali so tovarne. Železnice so zastale in živeža ni bilo mogoče prevažati. Nastalo je grozno pomanjkanje, draginja in lakota. V zadnjem času je zbežalo iz Petrograda nad 200.000 ljudi, da Se rešijo glada. Kmetje morajo prisilno dajaii žito v držama skladišča. Kmetje so se uprli. Državljanska vojska divja. Podobno so delali na Ogrskem in poskusili tudi v Nemčiji. Bolj-ševiško vlado so hoteli vpeljati ob železniškem štrajku tudi v Jugoslaviji.
Socijalisti	in	komunisti so
vere in cerkve.
Ustanovitelji socijalistov so jud Marks, jud Lassalle, brezverec Engels. Vodje socijalistov v Nemčiji in Avstriji so judje. Vodja ruskih boljže-mlcov Trocki (Bronstein) je jud. Madžarske boljšerike so najbolj podpirali judje, ki so razširjali letak: Proklet bodi vsak, ki se pokristjani ! Vodja madžarskih boljševikov je bil jud Bela Kun. Bavnotako je bil jud drug njiho vodja Szamuely. Tudi slovenski socijalisti in komunisti so brezverski. Njihovo glasilo „Naprej“ je lansko leto pisal
bogokletno o prese. Rešujem Telesu
m se norčeval iz vere in presvete Evharistije. Socijalisti zahtevajo
brezversko šolo.
V svojem programu zahtevajo, da se šola osvobodi vsakega vpliva cerkve.
Socijalisti zahtevajo
Pisali so : Nobenemu človeku ne pride na um, da bi se za celo življenje vezal. Na Češkem so socijalni demokratje
oplenili H## cerkev in razbili imo svetih podob in razpel.
V Libušinu na Češkem so komunisti 28. oktobra
zasedli in onečastili župno cerkev
f in imeli v njej komunistični shod. Govornik je govoril s prižnice. Po-I	časi bodo še v cerkvi prirejali
jveselice s plesom in pijančevanjem.
i
è •	'
Socijalisti in komunisti znajo obljubljati, zmerjati, razdirati, koden>* pa
pridejo na vlado, pa
ne znajo gospodariti, ampak zapravljati.
To so dokazali zlasti na Ruskem in na Ogrskem. V Nemški Avstriji so
socijalisti vladali dve leti, pa tako slabo, da jih je ljudstvo že sito in
i
so pri zadnjih volitvah propadli.
Komunisti pa niso dobili niti enega
poslanca.
Še bol) ko v drugih državah morajo socijalisti in komunisti
propasti v
r
Zato pa mora tem častneje zmagati SLOVENSKA KMETSKA ZVEZA!
Plemenska kobila
težka, § let stira, sa zamenja sa težkega kes ja. Ribiška ulica 9, Maribor.	870
belo nemško jelilno v vrečah nađi cele vagone kakor manjše
količine zn takoj ■ -	....
..*18
Antdn Toieje m drag Maribor
*11


um
vsake vrsto ee sprejmejo
? Popravilo.
-*&:**•’•* Zaloga ur slstnine In srebra las. Cene amerce. Postrežba točna.
m mm, mmm
«SUSSI TE8 v graia (Barg).
869 podpirali® 0tertnik8>SI@¥®n€@l
Stavb, in umet. ključavničar
Fnijc Inert, Mer,
Pod mostom št. 10
se priporoča eeuj. občinstvu za vsa v njegovo široko spadajoča dela : kot popravila poljedeljskih strojey, toplovodov io parnih kurjav.
Delo solidne! Cene morsei
Dražba lo?a.
Lovska pravica krajev»« cbčise Sl»t:nski nhf se da potom dražba dj 80. jalija 1926 v sakap. Ta dratba se vrši eb u/ađnem das? a okrajnega glavarstva Maribor v detrtek, dne 9. dccsmbra 1920 ob 10. uri dopoldne pri 8v. Lenarta v Slov. gor. Okrajno glavarstvo Maribor, dne IS. novembra 1920. Okrajni glavar: dr. L&jnšič. 981
mi g
Hiša v Maribora
6 mirrai od Glavnega trga, s vrtom is a svinjskim! hlevi, se zamenja sa gosd, ali kako gozdno posestvo. V hišo se tskoj h h ko naseli. Oziralo se bo samo na resne ponudbe. Ponrdba pod naslov „Hiša v Mariboru* na upravništvo lista,	912
UjXn enonadstropna s stav-.1X101» biščem je na prodaj na cesti Ob broda. Vprašati j* v Mariboru, Tattenbaehovs al. 23, 1. nadet opje,	932
Majis Baše liste!
ZA ZIMO!
ee dobi raznovrstno manufakturno blago v največji izberi v
VELETRGOVINI MANUEAKTURNEGA BLAGA
Karels W0KSCHE, Maribor
GOSPOSKA ULICA.
Zajamčeno debro blago ! * ■ - Najoižje cene !
Postrežba točna !	920 j
JAKOB VEZJAK,
Israjašfea «flirt In ls©iif@ls©Ijg§ ss4
Mari bor, Vètrlnjslca ul* 17
priporoča večjo zalogo izgotovljenih deških oblek, površnikov za gospode, ter Snega blaga za obleke po meri. Cene solidne. Postrežba točna.
ft K 0
Kimat® feni na m&mii
tingisi® Itn! km» iti !
ilMsiüItaf
iBserirsjie Tiatm UsGfe in uspeli is gelon i
Ravno so došlo
Tijeiioliieìliiaiiiiz®-stva, zato razsoliljampo oeieio ìraljesi. p zelo nizìm cenali;
	m&m&msmamaasfm	
	Cai	Kave
	ISfeSO	Siž
&&	Handeljne	Cii«
fm	Čokolado	Mie
	Papriko tsiran	Bombona Konjak
	Taailtje	Bom
	loišde	Slivovko
	PSge	Slive
m	Paradižnik	Kremo
BS	Sosino	Svečo
	Diiave	testenina
	Limon«	Svspls
	Pomaranč«	Galica
Koruzo in oves
919 cele vagona, kakor tedi manjše
Ba*3gaBaat»Basa«3MaMa^axaa^.^*MtonwagaBwa«BnMwiwiiiii um ...
količine nudi po dnevnih cenah
Autos Toneje in drag Maribor
P9HISTVO
LASTNIH IZDELKOV
iz trdega m msikega lesa m zavedo p-manjkanja prostora p rmimik oeaak predaja pri
Pufer HOChh«0gar I* dr.
MARIBOR, mmm»«est* 48 53-Predele tudi proti	edpfižllti, m
Anton Močniki
Celje, aura m
IVAN KRAVOS, NARISOR
Trgovina in saloga: Sedlarski, jamenar- S«®«*sk9 fidavate*: Aleksandrova o. 13. ski in tòrbarski te- Kor «fesa cesi* St 17. delfei. Raaìiéae opreme ssa koaje, torbic« sa petovacje, nahrbniki, dokolesice (gamaše) is vsaja itd. kak jr tari; vse v te stroko spadajoče pritekliue.-Niklasti okovi (garaitare) za vprege,
SM»NSfc|fI JUElft VSEMI sa stroje is la ugaja v rasnih širinah v zteiogi. Bivalni in veralni jermeni. Postrežba tečna fa seiiiaa. ms
NAZNANILI > Dsvoljujeva si cenjenemu občinstva
naznaniti, da je RESTAVRACIJA
„MARIJIN DOM“ w
od 1®, t. m. zaprta. Z odlič. spoštov. A, 0. üydlif,
Razglas.
Ofertalna licitacija za dobavo mesa za garnizon Maribor za dobo od 1. jan. do 30 junija 1921 po 1000 kg dnevno in proti položitvi kaucije od 400,000 K se vrši dne 3. decembra t. h ob 10. uri predpoldne pri Mariborski puk. okružni komandi.
Ofert kolkovan z 10 din. kolekom se ima oddati v zaprtem zavoju adreairan na komando, Cena mesa se ima vpisati za 1 kg in ta v kronski vrednosti.
Po 10. uri se ne sprejema oferte.
Pogoji so dnevno od 8. do 12. ure pri navedeni komandi (Dravska vojašnica, soba 28) za spogled na razpolago.
ZADRUŽNA BANKA
CENTRALA« SPLIT
PODRUŽNICE: MARIBOR. ZAGREB, NOVI SAD
Afilijaciie: Zadružna banka Reka, Zadružna štedionica Trst
OSNOVNU GLAVNICA 50 mili. K
Bankovni oddelek
03£S3H£
DANICA KREMA
844
2fi
OBUVALO
listi, sjaji in
konzervira kožo
PROIZVAJA:
„SLAVIJA" It ornila MmMmlh d» d, lASRiB
Telefon 5-48	ILIČA 213 Bnojevi : „CESSA"
Bavi se z vsemi bančnimi posli. Obavlja izpažila na vsa tuzemska in inozemska tržišča pod najugodnejšimi pogoji.
Blagovni oddelek:
Kupuje in prodaja na veliko vse domače 'm prekomorske proizvode.
Henia&ika
Vloge
Kupuje in prodaja tuje valute, devize in èeke ter vseh vrst domačih In tujih papirjev.
Sprejema denar na vložni žiro in tekoče račune ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji.
Podružnica Maribor
Cäospos&a ulica 20 CPirchanova hiša) prilite % peslovcniem dn© 1» decembre 1920.
Rabite aaist®
sa Ueš® perils I Glavno zastopstvo za Kranjsko:
E. BUNC in DRUG ::: LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 7.
Prva msrib, tovarna mila preje C. Bros Maribor«
te s&JaMSs Stessaceli »Shsäte*
Odgovorni nrM»ifc:; Kranja Zsbot»
SÉ tìsferae «a, Obrila ® MsÄ«fe