LJUDSKE KNJIŽNICE V CELJSKEM OKRAJU
A ko hočemo spoznati razvoij, dejavnost in pirobleine ljudskih knjižnic celjskega okraja, je potrebno imeti pred očmi tudi obsežnost okraja in njegoivo pokrajinsko razdelitev. Celjski okraj šiteje nad 200.000 prebivalcev. Razdeljen je na sedem občin, med katerimi je najpomembnejša celjska občima, ki predstavlja okraju Celje kulturno, politično, gospodarsko in družbeno središče. Razen dveh občim, ki rima je glavni gospodarski vir kmetijska proizvodnja, je drugim občinam osnova za njihov razvoj industrijska proizvodnja. Gospodarska moč posameznih občin se seveda odraža potemtakem tudi v razvijanju in 'delovanju negospodarskih ustanov, med katere spada 'tudi šolska in kulturna prosveta.
Ljudske knjižnice celjskega okraja so bile skoraj vse usitamorvLjene takoj po osvoboditvi. Ljudska pro-sveta Slovenije se je prva po vojni intenzivno bavilla z ustanavlja-
njem ljudskih knjižnic, ki so kmalu zaživele. Njihov knjižni fond je bili sestavljen v pretežni večini iz dairoivamiih knjig in iz del, ki so jih vse knjižnice, predvsem večje, obvezno morale nabavljati oid založb v določenih izvodih, ne glede na to, ati so bile knjige v tolikih primerkih knjižnici potrebne ali ne. Sredstva za nabaivo knjig so knjižnice prejemale deloma od okrožnega oziroma okrajnega ljudskega odboru in sindikalnega sveta. Ta neproračunana, dirigirana nabavna politika in darovanje najrazličnejših knjig je imelo za posledico, da so neštete knjižnice še danes založene s čtivom, ki vsebinsko ne ustreza našemu času in leži mrtev po pollicah. Knjižnice so vodili ljudje najrazličnejših poklicev, zato je ljudska prosveta sama in s pomočjo okrajev organizirala več knjižničarskih tečajev, da bi vodje knjižnic pridobili več znianja za uspešnejše delo v knjižnicah.
Toda že po nekalj latih so se knjižnice začele boriti iz najrazličnejšimi težavami, predvsem za prostore in za finančna sredstva, s katerimi bi lahko naba vil ja k; nova dola, dopolnjevale z njimi knjižno zalogo in jih nudila bralcem, kor so biila prejšnja že vsa preči-taina. Toda knjižnice niso kljub prošnjam prejemale nobenih sredstev več in le velika prizadevanja posameznih knjižničarjev so oihra-!ija;la knjiižnice, manjše pa so bille primorane ptrenebaitii s poslovanjem.
Te težave so spremljale knjižnice, boilje rečeno knjižničarje, več let iin se je stanje izboljšalo šele, ko je bil pni okrajnem svetu Svobod in prosvetnih društev izvoljen sosvet za ljudske knjižnice, ki se je zavzeto lotili sikrbii za rast ljudskih knjižnic.
-Čeprav se je sitamje knjižnic v zadnjem času vendairle izboljšalo, je klljub vsemu še mnogo premalo storjenega glede na potrebe, ki jih čutimo, saj so knjižnice še daleč za našim gospodarskim in splošnim napredkom. Zaito bom v naslednjem prikazala sedanje stanje in načrte za boiljše delovanje v prihodnje.
V	celjskem okraju je evidentiranih 72 ljudskih knjižnic, ki imajo več kakor 500 knjig. Od teh so 3 samostojne, t. j. Mestna ljudska knjižnica v Celju, občinska ljudska knjižnica v Žalcu in manjša na Vrainslkorn; 2 sindikalni, izmed katerih je tiisita v Šoštanju colo javna občinska knjižnica, druga v mozirski občini v Nazarju pa je last sindikalne podružnice Gozdnega gospodarstva, vendar deluje izven gospodarskega upravnega prostora in je dostopna vsemu prebivalstvu; v Vdlenju deluje jaivua knjižnice Delavske univerze; 63 je knjižnic prosvetnih društev; 4 so bolniške knjižnice. Razen navedenih delujeta še, sicer |xxl upravo Mestne ljudske knjižnice v Celju,
vendar v ločenem prostoru, pionirska knjižnica in potujoča knjižnica, ki je last okrajnega sveta Svobod, strokovno pa jo urejuje in dopolnjuje s knjižnim fondom Mestna ljudska knjižnica v Celju; potujoča knjižnica obiskuje kraje v šmairslki, šentjurski in konjiški občini. Poleg te potujoče knjižnice ima Dobrna še svojo, s katero obiskuje gorski predel Paškega Kozjaka.
V	vseh knjižnicah je 113.201 knjiga, in sicer v 3 samostojnih knjižnicah 40.557, v knjižnici pri Delavska univerzi 6.207, pri društvenih knjižnicah 56.458 in v bolniških knjižnicah 9.959 zvezkov. Najmočnejša je Mostna ljudska knjižnica v Celju, ki poseduje s pionirsko knjižnico vred skupaj 37.392 knjig, ima nad 5.000 rednih bralcev dn je v lot/u I960 izposodila 34.254 bralcem 101.957 knjig, in sicer v ljudski knjižnici 79>.84<), v pdonir-siki pa 22,117 knjig.
Z nenehno rastjo števila bralcev in z večanjem števila izposojenih knjig so v Mestni ljudski knjižnici nastajale vedno težje razmere. Manjšal se je prostor za knjižne police, kakor tudi izposojevalni prostor. V teh pogojili je bilo knjižničarjem delo vsak dan bolj otožkočeno, Zairadi navala na majhnem prostoru pred pultom, se knjižničarji niso mogli zadostno posvečal ti bralcem in so ibiili primorani, omejiti se celo na najhi-itrejši tehnični postopek. Kolikor so dopuščale možnosti, je billo delo preusmerjeno, tako da je knjižničarjem odpadlo vse administrativno in blagajniško poslovanje z bralci in da so se, sproščeni tega dola, lahko bolj zbrano posvetili bralcem pri izbiri knjig. Tudii celjski pionirski knjižnici, kjer je uveden prosti pristop, že zdavnaj primanjkuje prostora. ,Ne samo, da sta izposojanje in namestitev knjig v majhnem prostoru skrajno nerodna in omejena, marveč
v njem tudi ni mogoče razviti kakršno kolii druge oblike pionirskega izobraževanja.
Oba prolblema bosta rešena z veliko uvidevnostjo občinskega ljudskega odbora v Celju verjetno še to loto, ker so ljudski knjižnici dodeljeni novi prostori v neposredni bližini celjskega gledališča in «o v teku že priprave za ureditev in prezidavo prostorov. Pionirska knjižnica pa se bo preselila iiz svojih dosedanji h prostorov v sedanje prostore Mestne ljudske knjižnice. S tem bodo izpolnjeni načrti vodstva knjižnic, ki je že dolgo stremelo po uvedbi naprednejšega sistema pri izposojanju knjig, to je prostega pristopa, Celju pa bosta v ponos dve hkrati in lepo urejeni kulturni ustanovi.
Od navedenih 72 knjižnic imajo le trn knjižnice čitalnico, in sicer v Coljtu, Braslovičah in Preboldu, v Velenju pa lahko pri miizah, ki so v 'knjižnici, bralci oitaijo časopise in revije, ki so tam na razpolago.
V vseh knjižnicah je vpisanih 25.645 rednih bralcev, in sicer v tireh samostojnih 12.824, v knjižnici Delavske univerze 804, v društvenih knjižnicah 10.770 in v bolniških knjižnicah okoli 1.050 bralcev. V letu I960 je knjižnice obiskalo 209.768 bralcev, od tega v 5 samostojnih il09.876, v knjižnici Dellaivske univerze 6.927, v društvenih knjižnicah 91.715 in v bolniških knjižnicah 1.250 bralcev. Bralci so si izposodili 4>2.080 knjig, vendar število lahko dvignemo najmanj za 50%, ker skoraj vsako knjigo prečita še vsaj eden družinski član, v mnogih primerih pa še več.
V preteklem letu so knjižnice nabavile ,16.266 knjig. Od toga 3 samostojne knjižnice 5.133 (Mestna lju<lska knjižnica v Celju 5.075), knjižnica Delavske univerze 1.077, društvene knjižnice 9.503 in bolniške knjižmiCe 255 knjig.
Več kakor Vs del ije bilo lepo-stovmih, preostali odstotek pa sd delijo sitrokovna, politična in poljudna znanstvena dela. Vzrok temu nesorazmerju je, ker imajo občinske, kalkor tudi druge večje knjižnice v občinah tako malo finančnih sredsitev za nalbavo novih knjig, da z njimi kupujejo, največ tiste knjige, po katerih izprašujejo bralci, in to so v največjem številu leposlovna dela. Toda tega zanimanja ni podcenjevati, ker je dokaz, da kulturne rubrike naših časopisov, v katerih so objavljena nova literarna dela, opravljajo svojo nalogo. Pirav gotovo pa bodo morale v pniihodinje knjižnice preusmeriti svojo nabavno politiko, saj je ncšitetim obiskovalcem večernih šol in tečajev, ki jih prirejajo ddlaivske univerze, kakor tudi pri izrednem študiju, ne-obhodmo potretbna družbenopolitična in strokovna literatura,.
Z veseljem pa knjižničarji ugotavljajo, da je vedno večje zanimanje za vsebinsko vrednejšimi knjigami, da osvajajo čiitailce družbeni karakternii romani, zgodovinski in biografski. Zaželeni iso seveda tudi še kriminalni in pustolovski romani, dočiim je po .psiholoških manj povpraševanja, čeprav bo treba navajati bralce, da bodo segali tudi po njih. Zadnja lota se opaža, tudi veliko zanimanje za knjie, ki opisujejo zgodovinske dogodke iz narodnoosvobodilne borbe. Razveseljivo je, da vpraišuje po njih posebno mladima.
Ce iraizeleniiimo čitalce po starosti, ugotovimo, da je na prvem mestu mladina, po soeiailnem sestavu pa v mestu poleg mladine, gospodinj in upokojencev uslužbenci in nato delavci, katerih število iz leta v leto narašča. V občinskih knjižnicah, fraizem v treh, pa mladini taikoj sledijo delavci. To dejstvo nam narekuje, da moramo izkoristiti željo po izobraževanju in
čitamju knjig t<sr brezpogojno zagotoviti knjižnicam ustrezne pogoje za njihovo nemoteno delovanje.
Knjižice hi dobile brez dvoma večji pomen in bi dostojneje pre-stapljali e v občimi edino kulifumo-izobražovalno ustamorvo, če bi imele ustrezne im lepše urejene privlačne prostore. Že v začetk u sem omenila, da se večina knjižnic nahaja že v lastnih prostorih, ti pa so v kulturnem, izadruižnem aili telovadnem rlomu. Zal pa je bil dodeljen v največ primerih knjižnici najmanjši prostor. Koliko je
i'e bilo treba dokazovanj, da so se ;njižn ice preselile iz kinematografskih čakalnic, ,iiz prostora nad kokošnjakom, iiz garaže gasilskega doma 'itd. Te preselitve so pogo-stokrait uispe'le ,1c na odločno intervencijo predsednika občinskega odbora aili posameznega odboru ikn, ki ije vzitraijno prikazoval potrebo po ureditvi občinske knjižnice. Ko pa je bife pred dobrim letom zasnovana in od vseli forumov krepko podprtai akcija za klubsko življenje, kair sicer pozdravljamo, so že skoraj vse občine, hitreje kot za knjižnice, našle v Ikraitkem času primeren prostor za klub. V Šmarju so na primer ob formiranju komune izselilii knjižnico in preuredili! njen prostor v pisarno. Knjige so spravili v zaboje in jih deponirali v prostor pred garažo, kjer so bile izpostavil jen e vsem vremenskim nepriilikam in so bile vsakomur na voljo. Ljudje «o jih odnaša!! brez .vsakršne evidence. Sele prod kraitlkim je uspelo dobiti človeka, ki je knjige prenesel iz garaže v šolski raizired itn jili zložil v omare. To delo je opravil le pod pogojem, da ne odgovarja za manjkajoči knjižni fond. Ni pa se našel tisti, ki bi odgovarja! za to nekulturno dogajanje s knjižnico ter za matnjkajoče in poškodovane knjiige. Sedaj so knjige na razpolago hralcem, manjka pa novitet, ker občina ni prispevala
za knjižnico ničesar. Prav tako ni prispevala v lansikem letu za knjižnico niti diimairja laška občina, čeprav je že izdaileč ne uvrščamo med tako pasivne, kakor je šmarska.
V	Nalzarju je knjižnica dobila prostor v bližini klubskega prostora, kar (je vsekakor hvale vredno. Vendar pa je nerazumljivo, da so tila v celem nadstropju pokrili s parketom, vštevši dolg, ozek hodnik, v klubskih prostorih namestili skoraj preveč inventarja', za knjižnico pa je parketa zmanjkalo. kor ga zanjo niso predvideli. Drugi dve občinski' knjižnici sta v taki bližini dvoran, da služi n ju 11 prostor ob vsaki zabavi za bife. Na mizi kuhajo klobase, kavo itd., kair pušča za sabo žalostne posledice, pa čeprav je imventair že star im pripeljan z neke graščine.
Velik del knjižnic je odvisen od posameznih odborov', (sindikalnih podružnic, občinskih svetov Svobod itd. Pri pregledovanju novo nabavljenih knjig sino nekje opazili, da je knjižnica v enem iletu znaitno osvežila knjižno zalogo, naslednje leto pa je nabavila le nekoliko iizvodov. Knjižničarka je ojasnilla, da je vselej takrat, o je lahko nabavljala več knjig, vodili sindikalno podružnico ali upravni odbor dober predsednik, za katerega je celo sama, zaradi njegovega razumevajočega odnosa do knjižnico, pred občnim zborom propagirala. Raizen tega mora knjižnica pošiljati zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pozimi šotake otroke na žago po lesne odpadke, s katerimi si greje prostor.
Razen neprimernih prostorov in nezadostnih finančnih sredstev, skratka nepravilnega, odnosa do knjižnic, je občutno tudii pomanjkanje knjižničarskega kadra. Na razpisana! knjižničarska mesta v poklicnih ustanovah ni nikoli odziv takšen, da bi knjižnice lahko izbirale med prosilci. V lanskem
letu sc je odločilo v celjski gimnaziji več maturantov za odhod v službe, toda niiti na razpis Mestne ljudske knjižnice niti Studijske knjižnice se ni nihče odzval. Se težje pa, je v občinah, kjer opravljajo to delo nezapaženi, nehonori-rani in le redko nagrajeni prostovoljci. Dočimn je bilo do nedavnega naljveč knjižničarjev iz vrst prosvetnih delavcev, jih je sedaj vodno imamj. Zato je nujno, da mislimo na organiziranje talkih šol ali oddelkov, kjer se bodo izabraiže-valli knjižničarski kad ni, če hočemo, da bodo občinske knjižnice začele služiti svojemu namenu in opravljale nalogo, kateri so namenjene.
Ker je potreba po knjigah spričo širokega izobraževalnega načrta delavskih undiverz vedno večja, predstavljal utrditev občinskih knjižnic in drutgiih večjih 'knjižnic v olbčinah važem družbeni problem, ki ga je trciba začeti odločno ireševati. Zaito je Sosvet za ljudsko knjižnice pri okrajnem svetu Svobod na podlagi razgovora s cel jsko podružnico Društva bibliotekarjev ölovonije sprejel nasledil je naloge:
1.	Zaradi večje skrbi za knjižnice boidio pni viseli občinskih svetih Svobod ustanovljeni občinski sosveti za ljudske knjižnice, Iki bodo skrbeli za nenehni razvoj teh knjižnic. V tesnem sodelovanju z okrajnim sosvetom im z inštruktor-sko komisijo za ljudske knjižnice pri okrajnem ljudskem odboru bodo skrbeli za neneh ni miz voj teh knjižnic.
2. iZa pravilno vodenje knjižnic in zaradi boljšega izpolnjevanja vzgojnih nalog, bo prirejen za občinske knjižničarje okrajni seminar.
3. Skupno se že naprej odločno zavzemati, da bodo vsatj občinskim knjižnicam zagotovljeni materialni pogoji, toda ne samo za vzdrževanje prostora in morda za nagrajevanje knjižničarja, mairveč zlasti za redno nabavljanje strokovnih in poučnih knjig, kakor tudi novej-šiih leposlovnih del, upoštevajoč pri tem sestav in potrebe prebivalcev.
4. Pri vseh večjih knjižnicah bodo uirejeni mladinski oddelki.
5. Prizadevati si za ustanovitev knjigoveznice, ki bo služila izkjuč-no potrebam ljudskih knjižnic celjskega ofcralja, ker bi s tem ohranili mnogo knjižnega fonda in zmanjšali stroške za vezavo.
Naj ob zaključku in v zvezi s temi nalogami povzamemo nekoliko misli tov. Miilentije Popoviča, ki jo poudaril na drugem plenumu zveznega odbora SZDL, da ni naloga propagiram j a knjige samo naloga prosvetnih delavcev, temveč da morajo SZDL in vse družbene politične targaniizaeiije, zlasti sindikat in mladina stalno propagirati knjigo. Ta slkrb pa se ne bi smela kazati samo v obliki kulturnih tednov ali ob drugih občasnih priložnostih, temveč mona biti naša skupna naloga, stalna in načrtna!
Marica Zorko