Glasilo delavcev vzgoji, izobraževanju ln znanosti Slovenije, ^Ljubljana, 26. maja 986 - št. 10-
letnik XXXVII
;e
)0
i
itj(
:o
“Ob dnevu mladosti
v ® Mladim se moramo pribli-<oti % večjim zaupanjem. V vseh Us°dnih obdobjih naše novejše Rodovine se je naša partija z naj-Vecjim zaupanjem opirala na Nadino — in slede teea se nismo n‘koli zmotili.
rJT>TO I968
io«1
i ^ Mladi rod moramo vzgajati Iva v duhu bratstva, enotnosti in ena-j KoPravnosti narodov Jugoslavije,
' i zvestobe svoji socialistični —/ Otnovini, svobode in neodvisno-I v duhu humanizma in vse-\ ganskega enakopravnega sode-\l°vanja in medsebojne pomoči narodi.
Tito ,958
,8(1
d!
le(j. “ V naši družbi moramo ]E bojevati, da bo imel vsak sposoben mlad človek možnosti za šolanje in ustrezno strokovno Usl osabljanje, da se bodo izrazile 0ln Ustvarjalne sposobnosti vsakega \očPosameznika. Ne smemo dopu-stlt‘, da bi bilo to odvisno samo od ko'hotnega položaja staršev.
ije r«0 1968
-----------------------------
)bj
jisi!
Antun Auguštinčič: Maršal Tito
Pedagoško šolstvo
se prenavlja
lefl1!
S seje Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo
rslj dandanes ni nikomur lahko — ne tistim, ki snujejo in usmerjajo šol-iteV^oPolitiko, ne tistim, ki te usmeritve uresničujejo. In vendar skuša na-, rediti vsak na svojem področju največ, kolikor je mogoče. Tudi v šol-'zfStVl‘Se marsikaj premika, od časa do časa slišimo, da smo spet korak ■ n‘>prej.
/oj1.	* V zadnjih dveh letih se je marsikaj spremenilo, spremembe pa bomo
° čutili šele v prihodnjih letih. Drugače smo začeli obravnavati re-udf { rmo usmerjenega izobraževanja, predvsem kot strokovno in tie samo n°! v°l družbenopolitično akcijo. Videti je, da se bo tudi gmotni položaj pti1 zS°je in izobraževanja v prihodnjih letih zboljšal, da bo za to dejavnost ;r( ^ denarja. Začel se je spreminjati odnos do znanja, le-to smo začeli . rugače vrednotiti. Uveljavlja se spoznanje, da vsak narod potrebuje SVojo elito, ustvarjalce, ki bodo pomikali kolesje razvoja naprej. is«! l.emelji so postavljeni, ostali pa so seveda problemi, nič manj zaple-jn ,.f!'ln zahtevni, kot so bili včeraj. Komite čaka torej tudi v prihodnje ve-jna 1 p trdega in nap‘ornega dela.«
:	rtbližno take uvodne besede je povedal dozdajšnji predsednik Re-
hskega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo dr. lic’6 Z°r'č’ k° je na nedavni seji komiteja, 14. maja predal štafetno pa-^	0 sv°je funkcije Franciju Pivcu, novemu predsedniku komiteja.
.nrfc,Sej°. na kateri so obravnavali „\p i;-/tlouPravni sporazum o teme-
vJusmer'tana PIS za Pe.dag°ško
V99o p" °bdobje j[v ;	Poročilo o stanju
'n izobraževanja v SR
‘X°^en'ljiaUao 1984—85 in In-
basi/'	v srednjem
rtlS]en^^izo^*ževanju v šol-
skem letu 1986—87, je vodil že novi predsednik.
Obravnava Samoupravnega sporazuma o temeljih plana PIS za pedagoško usmeritev za obdobje 1986—1990 je bila priložnost, da so člani komiteja na tej seji širše spregovorili o vprašanjih, ki so bistvena za razvoj izobraževanja pedagoških delavcev
v omenjenem obdobju. Kot pod-lagoza razpravo so dobili ugotovitve in stališča republiškega komiteja, ki so se izoblikovala ob sporazumu.
Na seji so kronološko povzeli, kako so nastajale programske zasnove izobraževanja pedagoških delavcev, ugotavljali, da le-te še zmeraj niso usklajene, to pa ovira in otežuje nadaljnje delo pri pripravi programov. Poudarjali so, kako nujna je pri oblikovanju novih VIP v visokem izobraževanju interdisciplinarnost, povezanost in prepletenost družboslovnega, pedagoškega in psihološkega znanja in znanja ustrezne stroke in ugotavljali, da so v vseh VIP zajete vsebine programskega jedra pe-dagoško-psiholoških predmetov. Komite podpira ustanavljanje kateder za specialne didaktike, obenem pa ugotavlja, da zelo primanjkuje habilitiranih visokošolskih učiteljev, ki bi izpolnjevali pogoje, določene v vzgojno-izobraževalnih programih. V prehodnem obdobju naj bi se odprle možnosti za podiplomski študij specialnih
didaktik, v vzgojno-izobraževalnih programih pa je treba predvideti učitelje s posebnimi nazivi.
Kakšno pedagoško šolstvo potrebujemo?
V razpravi so opozorili na več vprašanj, ki se pojavljajo pri nadaljnjem razvijanju izobraževanja pedagoških delavcev: opozarjali so na potrebno racionalizacijo tudi na področju visokošolskega izobraževanja pedagoških delavcev, ha to, da so za zdaj vzgojno-izobraževalni programi na obeh univerzah in med univerzama razmeščeni tako, da ni omogočen vpis v skladu z minimalnimi normativi, sprejetimi v Izobraževalni skupnosti Slovenije. Nekatere visoke šole niso pripravile programov spo-polnjevanja učiteljev, ki imajo po sklepu Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje ustrezno stopnjo izobrazbe v določeni stroki, morajo pa se obvezno spopolnjevati po posebnih programih (te določi PIS za pedagoško usmeritev). Nadaljevanje na 4. str.
Med drugim preberite
•	PRED NOVIM OBDOBJEM, str. 2
•	ZBRANI PODATKI O PROSVETNIH POKOJNINAH, str. 2
•	MOČ IN NEMOČ REFORME, str. 3
•	KRITIČNOST IN ZAUPANJE, str. 3
•	NEMIRNA ŠOLA, str. 4
•	MATEMATIKA IN RAČUNALNIŠTVO, str. 5
•	POKOJNINSKEGA SISTEMA NI USTVARILA SPIZ, TEMVEČ ZAKONODAJALEC, str. 6
•	RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA UČENCE IN ŠTUDENTE, str. 10
•	REDNI RAZPISI, str. 11
0 reformi odprto, strokovno in strpno
Prva celostna predstavitev evalvacijskih raziskav
Nismo za vračanje k stari šoli in ne soglašamo s preveč črnogledimi ocenami reforme. Tako zahtevnega procesa, kot je reforma, ni brez zmot in pomanjkljivosti; sproti jih moramo popravljati in dopolnjevati začeto delo.
S to mislijo je dr. Janez Sagadin, vodja evalvacijskih raziskav, sklenil svoje poročilo o izsledkih evalvacije srednjega usmerjenega izobraževanja na prvi celostni predstavitvi gpravljenega raziskovalnega dela, ki je bila na skupni seji Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje in Sveta za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu Republiške konference SZDL. Seja je bila 20. 5. 1986 v Srednji šoli tehniških strok Franca Leskoška Luke, temeljne organizacije Litostroja, ki se je izkazal kot gostitelj posveta. Dopoldanski čas je bil namenjen poročilom raziskovalcev. Dr. Janez Sagadin je podal sintezo vseh projektnih raziskav, dr. Vera Doma izsledke prvega in drugega projekta (predmetniki, učni načrti, učbeniki, vzgojno-izobraževalne dejavnosti). Izsledke tretjega projekta (proizVodno delo in delovna praksa) je podal mag. Jože Režonja, izsledke raziskav o vpisu, usmerjanju in.napredovanju učencev (4. projekt) pa mag. Darja Piciga. Raziskave o samoupravni organiziranosti in mreži srednjih šol je predstavil mag. Ferdo Rečnik, mag. Ivan Kosovel in mag. Bogomir Novak sta seznanila udeležence z nekaterimi ugotovitvami tako imenovane racionalne evalvacije, mag. Tanja Šeme, Zdenko Kodelja in mag. Zdenko Lapajne pa so dopolnili predstavitev z drugimi izsledki.
Popoldanski čas je bil namenjen prvi splošni razpravi o poročilih. Obsežno ražiskovalno delo in poročila bodo namreč podrobneje obravnavali še drugi družbenopolitični in strokovni organi, saj s temi raziskavami prvič dokaj vsestransko in s poglobljeno kritičnostjo razčlenjujemo srednjo šolo in mnoge pojave, povezane z usmerjenim izobraževanjem mladine. O tem, kako reformirana srednja šola skrbi za izobraževanje odraslih, na posvetu žal nismo slišali niti besede.
Ker bo v Prosvetnem delavcu objavljenih več prispevkov samih nosilcev posameznih raziskav, naj se omejimo na nekaj temeljnih spoznanj, ki so se izrazila v raziskavah in v razpravi na posvetu.
Raziskovalci Pedagoškega instituta in Zavoda SRS za šolstvo ter njihovi sodelavci so zbrali izredno veliko podatkov, mnenj in predlogov o tem, kaj je dobro, kaj pa bo treba spremeniti v zdajšnjih programih in učbenikih, v vsebini, oblikah in metodah dela v srednjem izobraževa-
nju. Spremembe, ki bodo nastale v prihodnjem obdobju, bodo tako odprte z raziskavami, ki združujejo tudi mnenja učiteljev, učencev in uporabnikov izobraževanja. Reforma se bo s tem demokratizirala: prisluhnila bo izvajalcem programov in učencem, ki so jim programi namenjeni. Če smo zadnja leta nemara kar preveč previdno in počasi odpravljali očitne po-. manjkljivosti in napake nove srednje šole, bomo odslej pogumneje, a brez zaletavosti, dopolnili programe ter spopolnili oblike in metode dela pa tudi izobraževalno tehnologijo. Programi seveda še zdaleč niso vse. Reforma se bo morala bolj opreti na učitelje, na njihove sodelavce v organizacijah združenega dela in tudi na učence. S tako imenovane zunanje reforme bo treba prenesti težišče na notranjo reformo, za kakovosten napredek vzgojno-izobraževalnega dela in njegovo večjo uspešnost.
Programsko sestavo'srednjega izobraževanja, kakršno je vpeljala reforma, bo treba v nekaterih pogledih korenito spremeniti. Znotraj posameznih vzgojno-izobraževalnih programov bo treba predmete skupne vzgojno-izobrazbene osnove bolj naravno povezati z drugimi programskimi vsebinami v skladne celote, v katerih se učna snov ne bo podvajala. Vsebina predmeta osnove tehnike in proizvodnje naj bi bila vključena — delno ali v celoti—v strokovne predmete. V posameznih programih bo treba znova opredeliti delež praktičnega pouka in usposabljanja, saj so na primer kovinarji slabo usposobljeni za začetek dela.
Reforma je temeljila med drugim na zamisli, da je lahko srednja šola enotna tako kot osnovna šola — brez zunanje diferenciacije in delitve na programsko bolj in manj zahtevne smeri, na programe, ki vodijo predvsem v delo in tiste, ki so namenjeni predvsem pripravi za visokošolsko izobraževanje. Petletne izkušnje in evalvacijske raziskave . so pokazale, da so take zamisli za naše zdajšnje razmere utopične. Razmeroma zahtevna vsebina skupne vzgojno-izobrazbene osnove ni pretežka za sposobnejše učence, manj sposobni, zlasti pa tisti, ki so se s težavo prebijali skozi osnovno šolo, pa je ne zmorejo. Taka enotnost vsebin in zahtev učencem ni v prid.
Nadaljevanje na 2. str.
dogodki
novosti
NOVOST ZA OSNOVNO ŠOLO
Uvajanje programa življenja in dela v 7. razred
V osnovnih šolah uvajamo in uresničujemo Program življenja in dela že tretje leto, to je od šolskega leta 1983/84, ko so bila načela in usmeritve programa uvedena na šolo kot celoto, prenovljeni predmetnik in učni načrt pa v 1.—3. razred. V šolskem letu 1984/85 sta bila predmetnik in učni načrt uvedena v 4. in 5. razred, v šolskem letu 1985/86 v 6. razred, za šolsko leto 1986/87 pa je bilo predvideno hkratno uvajanje prenovljenega predmetnika in učnega načrta v 7. in 8. rezred.
Dozdajšnje uvajanje prenovljenega predmetnika in učnega načrta v več razredov hkrati je pokazalo na slabosti, ki bi jih sočasno uvajanje prenovljenega predmetnika in učnega načrta v
7.	in 8. razred še stopnjevalo.
Zato učitelji in ravnatelji osnovnih šol ter pedagoški svetovalci Zavoda SR Slovenije za šolstvo, ki uvajajo in spremljajo, program, zastopajo stališče, naj se s šolskim letom 1986/87 uvedeta novi predmetnik in učni načrt samo v 7. razred. Zavod SR Slovenije za šolstvo je dal strokovnemu svetu SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje v zvezi s prenosom prenove v 8. razred v šolsko leto 1987/88 utemeljitev.
•	Učitelji praviloma poučujejo isti predmet tako v 7. kot v 8. razredu, to pa bi otežila njihovo usposabljanje za delo po prenovljenem programu. Izkušnje pri hkratnem usposabljanju učiteljev za velik obseg dela (na primer za izvajanje učnih načrtov za dva razreda) kažejo, da je tako usposabljanje tudi manj učinkovito.
•	Sočasno uvajanje prenovljenih učnih načrtov v 7. in 8. razred bi v letu pred uvajanjem za-
htevalo izdajo učbenikov in drugih gradiv za aktivne oblike dela pa tudi opremljanje šol za pouk naravoslovnih predmetov. Dozdajšnje izkušnje opozarjajo, da izid učbenikov pogosto spremlja zamuda, že ko gre za učbenike za en razred. Eden izmed bistvenih razlogov za zamudo je v tem, ker avtorji pripravljajo učbenike poleg, svoj ega rednega dela.
• Uvajanje programa življenja in dela osnovne šole je zateklo šole na različni stopnji opremljenosti za uresničevanje programa. Z enoletnim časovnim premikom pri uvajanju predmetnika in učnih načrtov v
8.	razred bi pridobili nekaj časa, v katerem bi se šole lahko vsaj delno materialno pripravile na uvajanje programa. Ob uvajanju prenovljenega predmetnika in učnega načrta v 7. in 8. razred bi morali učitelji hkrati opravljati tudi spremljavo za oba razreda. Zaradi velikega obsega in zahtevnosti teh nalog ne bi mogli pričakovati ne ustrezne kakovosti ne prave motiviranosti učiteljev.
Pričakujemo, da bo Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje utemeljitev sprejel, in v prvi polovici junija 1986 izdal sklep o prenosu uvajanja prenovljenega predmetnika in učnega načrta v 8. razredu v šolsko leto 1987/88.
Za delo po prenovljenem predmetniku in učnem načrtu v šolskem letu 1986/87 v 7. razredu je treba izrabiti čas, ki je še na voljo, za izboljšanje gmotnih in kadrovskih razmer na šoli. Posebna pozornost naj velja prostorom in opremi za pouk tehnične vzgoje, gospodinjstva, fizike, biologije in kemije.
DARINKA SIVEC
Zbrani podatki o prosvetnih pokojninah
Udeleženci družbenega dogovora o usklajevanju pokojnin (Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Zveza sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije) so ob koncu minulega srednjeročnega načrtovalnega obdobja temeljito obravnavali gmotni položaj upokojencev v naši republiki. Dogovorili so se, da je treba nekatere razlike med vsemi pokojninami, uveljavljenimi v različnih časovnih obdobjih, odpraviti. V ta namen je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji konec leta 1985 sprejela sklep o uskladitvi pokojnin nekaterih kategorij upokojencev. Na podlagi tega sklepa so bile s 1. januarjem 1986 usklajene pokojnine upokojencev, ki so bili razvrščeni v zavarovalni razred, od katerega jim je bila odmerjena pokojnina glede na kategorijo delovnega mesta in dopolnjeno pokojninsko dobo, in pokojnine upokojencev, pri katerih je bil kot zadnji za izračun pokojninske osnove, od katere jim je bila odmerjena pokojnina, upošte-
van osebni dohodek iz leta 1974 oziroma 1975.
Udeleženci navedenega družbenega dogovora pa so se dogovorili, da je treba še posebej preučiti gmotni položaj upokojencev iz določenih panog dejavnosti, med njimi tudi upokojenih delavcev iz vzgoje, izobraževanja in znanosti.
Odbor za plan in finance skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je na svoji seji dne 25. aprila 1986 dokončno oblikoval gradivo, ki naj bi odgovorilo na to, kakšen je gmotni položaj teh upokojencev v naši republiki, rabilo pa naj bi tudi kot podlaga udeležencem druž-oenega dogovora o usklajevanju pokojnin za sprejem stališč in predlogov. Gradivo je poslal drugim udeležencem dogovora v nadaljnjo razpravo.
Na podlagi enotno dogovorjenih stališč vseh udeležencev družbenega dogovora bo morebitne ukrepe za izboljšanje gmotnega položaja teh upokojencev sprejela skupščina Skupnosti.
J. K.

Pred novim obdobjem
S seje skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije
Niko Žibret, predmetni učitelj in dosedanji podpredsednik IS skupščine občine Krško, je novi predsednik skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije. Izvolili so ga na nedavni (19. maja) skupščini četrtega mandata, ki je bila tudi sicer predvsem ustanovitvena.
Za podpredsednika skupščine so delegati izbrali Borisa Gabriča, predmetnega učitelja in sekretarja medobčinskega sveta ZKS za Dolenjsko. Za predsednico zbora uporabnikov so med dvema kandidatkama izvolili Viktorijo Gorjup, diplomirano sociologinjo in direktorico psihiatrične bolnišnice v Idriji, za predsednico zbora izvajalcev pa so prav tako med dvema izbrali Silvo Vaupot, profesorico peda-
gogike in psihologije v srednji šoli Edvard Kardelj v Slovenj Gradcu.
Odbor za osnovno izobraževanje bo poslej vodil Leopold Kejžar, politolog in svetovalec IS skupščine SRS iz Škofje Loke, odbor za usmerjeno izobraževanje pa dr. Peter Vencelj, izredni profesor Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Odbor za organizacijska in kadrovska vprašanja bo vodil profesor Stane Čehovin, odbor samoupravne delavske kontrole pa agronom Martin Puhan.
Pri volitvah za člane posameznih odborov je prišlo do manjšega zapleta. Posebni izobraževalni skupnosti za pedagogiko in kulturo sta namreč vložili amandma k enemu delegat-
Japonski lesorez v Narodni galeriji
Hirošiga. Nevihta, okrog 1832
IGOR GEDRIH
0 reformi odprto, strokovno in strpno
Nadalj. s L str.
Programska sestava prihodnjega srednjega izobraževanja bo morala torej misliti na bolj in manj sposobne, na tiste, ki bodo šli po šoli na univerzo, in tiste, ki se bodo takoj zaposlili. Takšna šola mora biti notranje prehodna — pri tem lahko precej pomagajo izbirni predmeti; vsekakor pa ne sme biti sestavljena iz slepih ulic. Teh ciljev ne bo težko doseči v štiriletnih programih, ki vodijo v nadaljnje izobraževanje; precej težje pa bo zasnovati izobraževanje v usmeritvah, ki imajo hkrati dve, tri in štiriletne programe.
Evalvacija je dala mnogo novih spoznanj tudi o usmerjenju, mreži šol, proizvodnem delu, delovni praksi in pripravništvu, o metodologiji snovanja, usmerjanja in spremljanja reforme. Težko bi rekli, da je kar
JOŽE VALENTINČIČ
F
skemu mestu v odboru za usmerjeno izobraževanje, vendar je dobil podporo samo v zboru izvajalcev. Zadevo so salomonsko uredili, tako da so preložili usklajevalni postopek, delegati pa bodo o tem delegatskem mestu glasovali na prihodnjem sestanku skupščine.
Po ustanovitveni proceduri, ki
vsaka ugotovitev raziskovalcev že tudi povsem zanesljiva in vsak predlog dokončno sprejemljiv. Pomembno je, da imamo za oceno in nadaljnje načrtovanje reforme bolj trdno podlago kot doslej in da o njej razpravljamo odprto, strokovno in strpno.
Raziskave bodo dosegle svoj cilj štele tedaj, ko bomo s skupnimi močmi preoblikovali zdajšnjo srednjo šolo in storili vse potrebno, da bo boljša od stare pa tudi od prve reformirane srednje šole. Zasnovo in načrt sprememb bo pripravil Zavod SRS za šolstvo ob pomoči raziskovalcev Pedagoškega inštituta. Končno podobo pa naj bi zamisli dobile v Strokovnem svetu SRS za vzgojo in izobraževanje in v Svetu za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu RK SZDL, ki bo jeseni v akcijskem načrtu opredelil, kako bomo zamisli uresničili.
Žagarjevih nagrad in priznan o materialnem položaju vzf in izobraževanja. Vse to jc nilo brez kakega posebnega meva med delegati, le pri njem so govornika — Frai Pivca, predsednika Rep' ji škega komiteja za vzgojo in braževanje ter telesno kultu! povprašali, kako je s poračui' p ___________________________
DAJMO SKUPŠČINI MOŽNOST, NE LE ODGOVOR NOST!
Iz uvodne besede Nika libreta, novega predsednika Skupščin^
Skupščina, kije marca letos končala svoj mandat, je svojo de ^ legatsko dolžnost opravljala v izredno težkih razmerah. Bila n j.
vpeta v sprejete srednjeročne programe, načrtovane v drugačni1!1 v razmerah od tistih, kakršne so bile tedaj, ko so se uresničevali c
vpeta v izvajanje reforme usmerjenega izobraževanja ob vsek.
notranjih neskladjih in nedorečenosti tega projekta. Delo skupš\
d
čine je padlo v obdobje gospodarske stabilizacije in številnA ^ omejitev, od katerih so bile nekatere na nepravem mestu in nerd- 2 zumne. Te birokratske omejitve so povzročile šolstvu veliko mn 2 ralno in gmotno škodo, spravile učitelja kot temeljnega izvajald j. vzgojno-izobraževalnih programov skoraj na rob eksistenčne# minimuma. Hkrati pa so od šolstva zahtevali, da uresničuje s vi program nemoteno v enakem obsegu in kakovostno.	<
Spoznanja slovenske družbe, da vodi taka politika do družb? i n ih dejavnosti v zastoj celotne družbe, je imelo svoj epilog na In ( seji CK ZKS, ki je kritično in prizadeto ocenila položaj družb? \ nih dejavnosti v SR Sloveniji in obračunala s pojmovanjem, d i so družbene dejavnosti samo skupna poraba, ne pa tudi so? s stvarjalke družbenega razvoja.	1
Tudi na novo oblikovani skupščini Izobraževalne skupnost s Slovenije ne bo vedno lahko najti prave poti med možnostmi K c zahtevami, med potrebami in zastavljenimi cilji. Strpen dialol č med uporabniki in izvajalci o programih in skupno sprejemanj1- 1 kar najboljših sklepov nam mora biti cilj in pot. Če pa mora >l \ skupščina nositi velik del odgovornosti za uresničenje sprejet 1 politike v vzgoji in izobraževanju, potem ji moramo dati tu! i možnost, da to odgovorno nalogo lahko opravi.	t
_________________________________________________________
Povsem izjemna razstava, ki jo ponuja ljubljanska Narodna galerija v mesecu maju, omogoča ljubiteljem umetnosti, da lahko občudujejo sto listov japonskega lesoreza iz muzeja Ukiyo v Matsumotuju, največ-jega japonskega muzeja za tovrstne lesoreze.
Najstarejšilist je izleta 1615, najmlajši pa sega v trideseta leta našega stoletja. Premišljen izbor, s posluhom za specifiko umetnikov in motivov. Poenostavljeno lahko rečemo, da so pred nami trije tematski krogi: veliko pozornosti je namenjeno portretom žensk — zelo pomembna so oblačila in prizori z zabav. Drugo tematsko področje se navezuje na gledališče kabuki. Tretji veliki motivni krog pa prikazuje krajine v neizčrpnih možnostih opazovanja, upodabljanja in doživljanja. Sprva so bile upodobitve krajin podrejene klišejem, s težnjo po idealni, fiktivni upodobitvi. Hokusai je uvedel »neliterarno krajino«, vrh pa je dosegel Hirošige. Tako na razstavi sledimo lesorezom od neznanega avtorja, Utamare, Kunisade, z močnim poudarkom na lesorezih Hirošige, pa do Kumijošija, Jošitošija, Jošide in še drugih. Spet poenostavljeno rečeno: od močnejših začetkov, do »zlate dobe«, pa do dekadence, kot slednje označujeta Suzuki in Oka (pri tem ne smemo misliti na evropsko pojmovanje dekadence). Čeprav se srečujemo s tujim svetom, pa je ta zelo vabljiv, poetičen in živ. Skratka, od doživetij, ki se nam trajno zariše v spomin. Zgodilo se je, da je razstava japonskega lesoreza v Narodni galeriji edina v Jugoslaviji, zato bo gotovo zbudila veliko zanimanja.
je vzela kar precej časa, so delegati bolj prisluhnili več, leto 1985 zadevajočim poročilom, in sicer o delu skupščine v preteklem mandatu, o stanju v vzgoji in izobraževanju — kakor ga je posnel Zavod SRS za šolstvo, o delu Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje, o gradnji domov za učence in študente, o delu odbora za podeljevanje
J L
za minulo leto in kaj je z op: litvijo tako imenovane &' \ enostavnega dela. Odgo’ ‘ bodo dobili prihodnjič, p ] stavnik sindikatov pa je tako jasnil, da je enota enostav? j dela kot merilo za izračuna'1
razmerij med osebnimi dofc j tik pred presojo v republiški'
lesih.
BRANIMIR NEŠOVIČ
Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev v novi sestavi
i
Skupščina Posebne izobraževalne skupnosti za pedagošk1; t usmeritev je 24. 4. 1986 izvolila nove organe. Skupščini b . predsedoval tudi v prihodnjem mandatnem obdobju Boris F«! ( din, podpredsednik pa bo Ivan Justinek.	r
Zbore bodo vodili: zbor uoorabnikov Zdenka Sleiko (no<i ;
sednik Tone Velikonja).
Odbor za načrtovanje in programiranje bo vodil Dušan IZ gore, odbor za mrežo šol, usmerjanje in štipendiranje Alenk1 Dolžan, odbor za kadrovska in organizacijska vprašanja t -. Vladimir Verdenik.	j j
Predsednik strokovnega sveta v novem mandatnem obdob)1 ( je Vinko Skalar (podpredsednik Jože Valentinčič).	j
Skupščina je imenovala svoje delegate tudi v svete pedag® v
je Vinko Skalar (podpredsednik Jože Valentinčič).	\
Skupščina je imenovala svoje delegate tudi v svete pedag® v ških šol.	! (
Novi organi posebne izobraževalne skupnosti so že zac« delo ali pa bodo to kmalu storili.
j:

Grafika Avgusta Černigoja
v 'SJ
v-.*
Moč in nemoč reforme
^ogovor z mag. Jožetom Režonjo s Pedagoškega inštituta o izsledkih evalvacijskih raziskav
. ® V javnosti so različna mne-, P p reformi, usmerjenem izo-faževanju in novi srednji šoli. ' . aiglasnejši so tisti, ki pravijo, da P lereforma »korak nazaj«, »papir-n nad
tiger«, »kulturni genocid«
> •	z/hlukukiu gtiivrvau"
^ 'Pd. Kakšna bi bila — na kratko u P°vedano — stvarna ocena re-
J 'orme?
[I Tokrat ne bi govoril o terminoloških zadregah, ki so sesta-! 'na vsake znanosti (vprašanje J Vsebuje nekaj teh zadreg, kot so reforma, usmerjeno izobraževale, evalvacija...), ne glede na ‘ jyeganje, po katerem se nemara le |Sti’ ki raziskujejo reformo, ra-ji |'kujemo v pogledih nanjo, pa bi [(-ji lanko odgovoril na zastavljeno tli, vPrašanje z zadržkom. Ko tako ef odgovarjam »kot neposredni so-delavec« pri dveh reformnih ra-A ^skavah, je še zmeraj možnost, .J “a me strokovnjaki, ki so skrbeli ; J z? usklajevanje programa teh ra-fj 2l.skav, tako ali drugače dopol-.f,, ni)o ali popravijo.
] Glede kritikov reforme bi lfi . jal, da je večina izmed njih I« 'Zrekala svoje kritike povsem 11 °dkrito, javno in so tako dali i, Vsakomur možnost, da sodeluje v razpravi. Če tega ni bilo dovolj, 7 f3 bile posamezne utemeljitve, s katerimi so kritiki reforme na-jtoPab- najbrž le takšne narave, [, :abi jih bilo težko zavrniti. (Ali
lo\ če
povemo natančneje: nekatere
'j Kribvke bi lahko pomagale pre ! ( Prediti kasnejše stranske poti, v atere se je reforma vendarle ^ dfala. Prizadevanja takšnih kri-Ukov je treba ceniti, saj so se od-J- ‘očili za javno utemeljevanje i sVojih pogledov na priprave in ^ Uresničevanje reforme. To je & prav gotovo boljše, kot da bi se !0' skrivače ali da bi ocenjevali P orormo »od strani«, oj <
ivj Javne razprave v preteklih 3v etlh so ponovno pokazale, da vlij Pjura smisla razglašati pretežno k!: 'deoloških in političnih izhodišč reforme, kot so npr.: šolanje naj u° demokratično, čim več ljudi . naj dobi čim širšo izobrazbo, ■č skupno šolanje naj zbližuje r°čne in umske delavce itd. V um se najbrž naša mnenja ne razlikujejo. Koristnejše bi bilo stvarno presoditi, koliko je bila i Baša družba tedaj, ko se je odlo-cua za reformo, pripravljena (in zaradi- težav v gospodarstvu Srnotno zmožna) odšteti za njeno Uresničevanje. Pred začetkom reforme bi se morali bolj odkrito Pogovoriti o ideoloških predsodkih glede načelne manjvrednosti ■d s°lskega dualizma in o vnaprejš-b' U)" večvrednosti enotne srednje 'el ^°le (ki usposablja za začetek Uela in za nadaljnje izobraževanj nJe). Izsledki nas za zdaj opozar-J lalo, da se je po »reformi« mesto Učenčev in učiteljev v vzgoji in 'jt 'Zobraževanju poslabšalo, po-ilii jUbšal se je formalnopravni popi ozaj oseb, ki se na novo zaposlu-Kjo, z zdajšnjo mrežo šol (zlasti s pji Policentričnim načelom njenega oblikovanja) smo ponekod še gf D°lj otežili možnost za izobraževanje bistrih mladih ljudi, pro-ulem socialnega razslojevanja odprava tega problema je bil J euun izmed ciljev reforme) se je z reformo še zaostril (raziskave | rugod po svetu opozarjajo na [j °. da šolski sistem le neznatno ri vPuva na reševanje problema socialnega razslojevanja) itd. Silni-; vej ki so delovale pri uvajanju ^o ake reforme, bi zagotovo do-■j 'le močno podporo, če bi se j '^ohutočilc na spreminjanje tihega, kar je bilo res treba spre-[j peniti. Vedelo se je, da se je do Lr reforme vsako leto okoli 12.000 eencev po šest mesecev izobra-J. rievalo.y poklicnih šolah (šole s J Peiuodičnim poukom). To se je ~ Y,ckl° zares sramotno dolgo, uuhar za rešitev tega problema n j?! 0 utemeljenih razlogov, na J, g0<ubigi katerih so v Sloveniji po
-	Približno štiristoletnem obstoju
-	8'rnnazije le-to ukinili. (Podatki
em, da je bilo precej gimnazij-ey.’ ki se niso nadalje izobraže-a U pa so tako ostali brez pokli-
ca, niso prepričljivi). Še dobro, da so se ljudje potem, ko je bila na obzorju že naslednja »žrtev za odstrel« (naravoslovno-matematična usmeritev, ki se »nikakor ni ustrezno ujemala z zasnovo reforme«) povezali in so v javnih nastopih z utemeljitvami preprečili, da bi bila še ta ukinjena.
Izsledki reformnih raziskav kažejo različne pomanjkljivosti in slabosti — tudi gledano s tistih zornih kotov, ki jih tu še nismo mogli navesti (te slabosti se kažejo pri uresničljivosti in učinkovitosti vzgojno-izobraževalnih programov, ki usposabljajo mladino za začetek dela, pa tudi pri tistih, ki jo usposabljajo za nadaljnje izobraževanje). Če bi se pri uresničevanju reforme tudi v zadnjem letu prepustili takšni dinamiki, kot smo se prepuščali prvi dve leti. bi se danes še bolj oddaljili od njenih temeljnih smotrov, kot smo se. Tudi same smotre bi morali še spopolniti ne glede na to, da le-ti temeljijo na pomembnih družbeno-političnih dokumentih, zlasti na resoluciji 10. kongresa ZKJ. Čeprav je zbudil ta dokument precej zanimanja med strokovnjaki doma in na tujem — zlasti posameznih skupin izvedencev v UNESCO, nastane vprašanje, ali nemara ne bi bil že čas, da bi po tolikih letih tudi nekatera tam zapisana izhodišča ponovno obravnavali.
•	Precej dobronamernih kritikov reforme je zaskrbljenih, ker menijo, da srednješolci, ki so končali štiriletne programe srednjega usmerjenega izobraževanja, niso tako pripravljeni za visokošolski študij kot njihovi predhodniki. Ali lahko to objektivno ocenimo na temelju eval-vadjskih raziskav?
— Žal to vprašanje ni bilo eden neposrednih ciljev mojega preučevanja. Z njim so bolj seznanjeni raziskovalci na Centru za razvoj univerze v Ljubljani, kjer imajo bogate empirične podatke o uresničljivosti in učinkovitosti štiriletnih programov srednjega usmerjenega izobraževanja. Na inštitutu ostajamo za zdaj brez prave podlage, ko iščemo odgovore na to vprašanje tudi zaradi nedokončane evalvacijske raziskave Racionalna evalvacija vzgojno-izobraževalnih programov. Pri tej nalogi so nastale spremembe, kar zadeva nosilce naloge, tako da bodo izsledki raziskave na voljo letošnjega junija. Iz podatkov, ki so zdaj na voljo, razberemo, da večina visokošolskih programov zahteva čimveč temeljnih znan| kot vstopnico za vpis v visokošolsko izobraževanje. Zdajšnji štiriletni programi so vse preveč dajali prednost tako imenovanim uporabnim disciplinam (craft scien-ces)ria škodo tradicionalno uveljavljenih akademskih disciplin (academic Sciences). Tudi to, da se pripravlja prenova omenjenih programov, dokazuje, da učenci, ki so doslej končali štiriletne programe za visokošolski študij, niso toliko pripravljeni, da bi bili lahko s temi programi zadovoljni. Nemara nas na neustreznost omenjenih programov opozarjajo stališča Slovenske akademije znanosti in umetnosti do. vprašanj reforme univerzitetnega študija (glej Delo, februar 1985. PP 29). Akademiki" so že tedaj menili, »da te šole ne dajejo tistega znanja, ki bi dijaku omogočilo uspešen študij na višji ali visoki šoli«. SAZU je že tedaj opozorila, da velika večina učencev v reformiranih štiriletnih šolah ne dobiva temeljnega znanja, ki bi zagotavljalo uspešen nadaljnji študij na posameznih fakultetah. Četudi je bila ta ugotovitev podana nekoliko prej. preden je bilo mogoče dobiti stvarne podatke, pa kaže, da bodo dobljeni izsledki takšno oceno potrdili.
•	Tisti, Id zaposlujejo strokovne delavce, — le ti se usposo-
bijo v programih druge, tretje in četrte stopnje usmerjenega izobraževanja — sicer niso tako glasni pri kritičnem ocenjevanju reforme, imajo pa o njej svoje mnenje. V nekaterih panogah so zadovoljni z mladimi, drugod pa pravijo, da niso dovolj pripravljeni za začetek dela...
— Vzgojno-izobraževalni programi srednjega izobraževanja so zasnovani na nekaterih domnevah, ki jih je treba temeljito pretehtati. Ena izmed njih je usposabljanje mladine za širša področja dela oziroma za več poklicev; to naj bi omogočalo večjo prožnost pri zaposlovanju. Ta domneva je že od začetka vsebovala nevarnost, da se bodo učenci pri izobraževanju v šoli po marsikaterih programih manj usposobili za samostojno opravljanje nekaterih del in nalog. Temeljila je tudi na upanju, da bo predvideni »manjko« mogoče nadomestiti kasneje s programi usposabljanja, saj naj bi programi srednjega izobraževanja omogočali, da se bodo pripravniki v razmeroma krajšem času lahko usposobili za konkretno delo v primerjavi s prejšnjim (poklicnim) šolstvom. To pa je verjetno pomenilo preveliko breme za združeno delo, saj kažejo podatki, da sta bila priprava in uresničevanje programov usposabljanja šibki točki pri uresničevanju te domene. V veliki večini so se morali ozdi bolj omejiti na »trening« tistih mladih ljudi, ki so te programe končali (da bi tako zagotovili ustrezno kadrovsko reprodukcijo v proizvodnji), namesto da bi se posvetili organskemu povezovanju vzgojno-izobraževalnih programov in programov usposabljanja, kot je to zamišljeno v smernicah in v Zakonu o usmerjenem izobraževanju.
#	Kritike združenega dela — tako pri nas kot v drugih republikah — kažejo, da bi morali z mnogo večjim posluhom prilagoditi obseg praktičnega usposabljanja potrebam dela v posameznih panogah. Kaj menite o tem po evalvacijskih raziskavah?
— Gre za občutljivo vprašanje, ker pa ga nismo ustrezno reševali, so posamezne panoge ostale brez ustrezno usposobljenih mladih ljudi. Menim, da bi pomenilo togo uresničevanje načela »s posluhom prilagajati obseg praktičnega usposabljanja potrebam dela v posameznih panogah« to, da bi usposabljali mladino za nekaj, česar tedaj, ko bo za to usposobljena, več ne bo. Hitre spremembe v sestavi dela pomenijo za mnoge mlade ljudi, ki so preozko usposobljeni, slepo ulico, iz katere jih skušamo reševati s tako imenovanimi uvajalnimi programi v nove delovne razmere. Za zdaj bi bilo treba nekaj storiti zlasti v tistih panogah, kjer so praktično usposabljali ne glede na potrebe dela. Če v teh panogah vendarle ne gre za pretežno »repetitorsko delo«, bi morda (podobno kot ravnajo drugod v svetu) bolj prenesli uresničevanje posameznih delov programov v tiste ozde, kjer imajo za tako uresničevanje ustrezne možnosti.
•	Veliko je kritik na račun predmeta osnove tehnike in proizvodnje. Kaj se je pri tem predmetu obneslo, kaj ne, kaj bi bilo treba spremeniti?
— Če bi bilo v vzgojno-izobraževalnih programih zadovoljivo rešeno vprašanje temeljnih predmetov (materinščine, tujih jezikov, skupine naravoslovnih učnih predmetov, matematike, filozofije z logiko, sociologije in morda še katerega učnega predmeta) bi bilo več možnosti, da bi se rešili iz nekaterih zadreg, ki se pojavljajo pri tem predmetu. Sestava tega predmeta spominja še zmeraj na pele-mčle, kamor so uvrščene vsebine iz družboslovnih, pedagoško-psiholoških, na-ravoslovno-matematičnih in čistih učnih predmetov s proizvod-
no-tehničnega vzgojno-izobra-ževalnega področja. Nastaja vprašanje, ali je takšno učno-vzgojno področje še pedagoško mogoče in smiselno? To je neprijetno zaradi prekrivanja učne snovi. Prav gotovo bo treba poiskati rešitve v krepitvi korelacij med znanji iz različnih učno-vzgojnih področij. Dodati je treba, da je bilo dozdajšnje število ur v posameznih usmeritvah za ta učni predmet previsoko. Med dobre stvari moramo šteti razmeroma dobro opremljenost šol z opremo in učili in primerno urejenost kabinetov. Škoda, da ni bilo dovolj poskrbljeno za ustrezno usposabljanje učiteljev za to področje.
• Načrtno uvajanje mladih v delo s proizvodnim delom in delovno prakso in med pripravništvom nalaga združenemu delu in tako imenovanim uporabnikom nove obveznosti. Kako jih izpolnjujejo in koliko to vpliva na končno usposobljenost mladih za delo?
— Pri načrtovanju in uresničevanju proizvodnega dela in delovne prakse smo žal prepogosto zmotno pričakovali, da bomo dosegli smotre delovne vzgoje že, če bomo pošiljali mladino na takšno »vzorčno« proizvodno delo. Prevečkrat smo zanemarjali resnico, da lahko dosežemo smotre le pri dobro organiziranem proizvodnem delu in delovni praksi. Kaže, da imajo pri organiziranju proizvodnega dela in delovne prakse odločilno vlogo vsebinska izbira dela, medsebojni odnosi delavcev v delovnih skupinah, strokovno vodenje delovnega procesa in smotrnost le-tega. Načrtno uvajanje mladih v delo s proizvodnim delom najbrž ne more obroditi omembe vrednih uspehov, ker v dveh ali treh tednih takšnega uvajanja tako ali tako ni mogoče izpeljati, četudi bi proizvodno delo in delovna praksa potekala v idealnih razmerah. Ne gre za to, da bi v tem kratkem času usposobili mladino za to ali ono vrsto dela. Gre pa za grenko spozna je, da pri prvem rodu učencev usmerjenega izobraževanja ni bilo mogoče zaradi prevelikega števila udeležencev (čez 20.000) pripraviti in izpeljati dovolj kakovostnega proizvodnega dela in delovne prakse. Zaradi tega je mladina tu in tam opravljala proizvodno delo in delovno prakso z odporom. Glede tega so za prihodnje šolsko leto predvidene posamezne spremembe, da bi omilili težave iz preteklosti. Vprašanja:
JOŽE VALENTINČIČ
RAZLIČNI POGLEDI NA REFORMO
Kritičnost in zaupanje
Mnenja o reformi in usmerjenem izobraževanju se danes zelo 'razlikujejo — ne samo v naši republiki, marveč v vsej Jugoslaviji. Tistih, ki bi reformo v celoti zagovarjali ali jo celo hvalili, pravzaprav ni več. Nemara je bilo preveč visokih napovedi in lepih pričakovanj, premalo pa možnosti, da bi jih v nekaj letih tudi uresničili.
Ocene reforme pri nas nihajo med zmerno in ostrejšo kritičnostjo na eni strani ter popolnim razvrednotenjem reformnih zamisli in prizadevanj na drugi. Najglasnejši so tisti, ki govorijo o popolnem polomu reforme in njenih zlobnih nakanah, o zaznamovanosti celih rodov, ki jih je reforma oplazila.
Nič čudnega torej, če je tudi slovensko javno mnenje, če sodimo po letošnji raziskavi, reformi malo naklonjeno. 43 odstotkov vprašanih meni, da je izobraževanje zdaj slabše urejeno kot pred reformo, le 16 odstotkov pa misli, da je boljše — drugi menijo, da je enako kot prej ali pa se niso opredelil. Samo 15 odstotkov soglaša z ukinitvijo gimnazij, 45 odstotkov anketiranih pa meni, da bi gimnazije ne bili smeli ukiniti. Domala polovica je torej skeptična do reforme.
Vemo, da javno mnenje ne nastaja samo po sebi. Vemo, da se spreminja, in torej nikakor ni nujno verodostojno. To, kar nas ob tem mora skrbeti pa je, ali ustvarjanje takega javnega mnenja ne pomeni obenem tudi sejanje nezaupanja v šolo, v pedagoške delavce in njihovo delo.
Ocene reforme se zelo razlikujejo tudi v strokovnih krogih, celo med njenimi raziskovalci. Medtem ko so nekateri prepričani v to, da je mogoče premagati ugotovljene napake in pomanjkljivosti, so drugi nezaupljivi do celotne zasnove reforme. Nekateri pravijo, da so svetle strani reforme zelo redke in da so imeli bolj prav njeni nasprotniki, kot pa njeni zagovorniki. Na posvetu o evalvacijskih raziskavah smo te dni slišali povsem drugačno mnenje nekaterih ravnateljev srednjih šole
Rekli so, da niso učni uspehi v sedanjih štiriletnih naravoslovnih, družboslovnih in pedagoških programih nič slabši, kot v prejšnjih gimnazijah, prej nasprotno. Predstavniki strokovnih šol so prav tako menili, da prikazujemo javnosti usmerjeno izobraževanje mnogo bolj črno, kot je v resnici. In ti ravnatelji upravičeno trdijo, da so njihova mnenja verodostojna, saj delajo že desetletja na šolah in poznajo uspešnost prejšnjih in današnjih rodov.
Med udeleženci posveta o evalvaciji je bila opravljena improvizirana anketa s podobnimi vprašanji kot pri slovenskem javnem mnenju (vprašalnik je izpolnilo 58 udeležencev). Izkazalo se je, da udeleženci posveta — člani Strokovnega sveta SR za vzgojo in izobraževanje, Sveta za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu RK SZDL, raziskovalci in drugi povabljeni gostje — precej ugodneje ocenjujejo stanje po reformi: 42 % jih meni, da je srednje šolstvo zdaj bolje urejeno kot prej in le 28%, da gre na slabše. Ta anketa, ki je bila narejena po predstavitvi izsledkov evalvacijskih raziskav, kaže, da ima optimizem stvarno podlago. Vendar bi po sedanjih izkušnjah in spoznanjih polovica udeležencev gimnazije raje posodobila, kot pa jih odpravila.
Ob taki pestrosti mnenj je odprta in strpna razprava ne samo demokratična nujnost, marveč tudi edina možnost. Nič manj pa ni pomembno, da se skupna prizadevanja usmerijo v nadaljnje oblikovanje in spopolnjevanje usmerjenega izobraževanja — z jasnimi cilji in načrti, pa tudi z zaupanjem v našo skupno sposobnost in voljo, da izoblikujemo šolo, ki jo zahteva jutrišnji čas.
Vzgoja in izobraževanje je dolgoročen proces. Za njegovo uspešnost so potrebni primerni gmotni temelji, nič manj pa niso potrebni moralni temelji, h katerim spada zaupanje učencev, staršev in celotne družbe v šolo in uči- < telja.
J. V. '
Sindikati o osnovnem izobraževanju
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je z amandmajem k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli predlagalo spremembo 55. člena, tako da se 3. odstavek v celoti spremeni in doda 4. odstavek. Besedilo 3. in 4. odstavka bi se tako glasilo:
Izobraževanje odraslih se organizira v posebnih oddelkih osnovnih šol, v osnovnih šolah za odrasle in na delavskih univerzah, katerih ustanovitelj je občina. Organizacija in razporeditev vzgojno-izobraževalnega dela se prilagaja delovnim in drugim obveznostim odraslih.
Za osnovno izobraževanje odraslih, ki ga organizirajo delavske univerze, veljajo določbe tega zakona o pogojih za delo in pedagoškem nadzoru.
Za kaj pravzaprav gre?
Po Zakonu o osnovni šoli, sprejetem leta 1980, se »osnovno izobraževanje odraslih organizira v posebnih oddelkih osnovnih šol ali v osnovnih šolah
za odrasle ter se opravlja v sodelovanju z delavskimi univerzami in izobraževalnimi centri.« (55. člen, 3. odstavek). Delavske univerze tako niso mogle same ustanoviti osnovne šole za odrasle, razen če ta ni bila organizirana kot samostojna temeljna organizacija združenega dela znotraj delavske univerze.
V obdobju, ko tudi sicer med delavci (čeprav jih je v slovenskem gospodarstvu več kot 150.000 brez uspešno končane osnovne šole) ni ustreznih spod-nud za izobraževanje, je taka določba zakona dodatno vplivala na zmanjšanje priliva odraslih v osnovno izobraževanje. Število udeležencev osnovnega izobraževanja se je od 3579 v letu 1979/80 zmanjšalo na 1003 v letu 1985/86. Osnovne šole za mladiho niso strokovno usposobljene za izobraževanje odraslih in tega področja ne razvijajo. Prav tako jim ni db tega, da bi pridobivale odrasle za izobraževanje, saj za odrasle to izobraževanje ni obvezno. Upoštevati pa
je treba tudi to da se odrasli noče vračati v okolje (šolska zgradba, učiteljski kader), kjer je doživljal neuspehe v izobraževanju.
Gotovo ne gre zanemariti skrbi za kakovost osnovnega izobraževanja odraslih. Spričevalo o končani osnovni šoli mora zagotoviti enako raven temeljnega znanja, kot ga zahtevamo od mladine, ne glede na to, kdo je izvajalec osnovnega izobraževanja. Praksa kaže, da so osnovne šole za mladino po večini zgolj formalne nosilke osnovnega izobraževanja odraslih, saj andragoško vodenje tudi zdaj v celoti prevzemajo delavske univerze. Tako predlagana sprememba 55. člena Zakona o osnovni šoli bi torej delavskim univerzam dejansko omogočila samostojno organizacijo osnovnega izobraževanja odraslih. Kakovost tovrstnega izobraževanja pa bo treba zagotavljati z ustrezno verifikacijo šol oziroma oddelkov in s stalnejšim pedagoškim nadzorom.
M. V.
;an
Srečanje s slušatelji Filozofske fakultete v Celovcu
V četrtek. 8. maja je bilo v sejni sobi Mladinske knjige ob 10. uri srečanje s slušatelji filozofske fakultete v Celovcu, ki ga je v sklopu kulturnega sodelovanja v programu Alpe-Jadran priredila Slovenska prosvetna zveza. Študente iz sosednje Avstrije je spremljal predstavnik založbe Drava Alois Wieser. Srečanja so se udeležili slušatelji celovške univerze na oddelku germanistika, kjer se ukvarjajo tudi s predmetom zgodovina založništva na Koroškem in namenjajo posebno pozornost temu, da je bilo do sredine 19. stoletja založništvo na Koroškem večinoma slovensko. V Mladinski knjigi so jim predstavili svojo založniško dejavnost ter sodelovanje s sosednjimi in tujimi založbami. odgovorni urednik in di-
rektor založbe Borut Ingolič pa jim je natančneje predstavil založniški program.
Študentje so si že na Koroškem ogledali središči naše založbe — Mohorjevo družbo in založbo Drava—želeli pa so tudi natančneje spoznati slovensko založništvo in sploh založništvo v sklopu Alpe-Jadran; zato so se odločili, da bodo obiskali Slovenijo — slovenske založbe Mladinska knjiga, Cankarjevo založbo in Trubarjev antikvariat.
Po srečanju so odšli v Staro Gorico, tam so si ogledali razstavo grafične dejavnosti v Furlaniji, pozneje pa jih je pot vodila v Trst, kjer so spoznali delo in založniško dejavnost založbe Tržaški tisk.
V. K.
Razmišljanje
V zadnjem času se vse pogosteje pojavljajo razni članki, ki ostro (toda ali tudi objektivno?) drezajo v učiteljske kroge.
Res, da je po ustavi dovoljena svoboda misli, govora, pisanja, a vendarle ne bi bilo napak preveriti pisanja nekaterih poklicanih in nepoklicanih piscev. Saj se predvsem slednji ne morejo imeti za kritike, ki pripomorejo do izboljšav. Ob njihovih besedah se učitelj nehote vidi v nekem sodobnem blatnem dolu, -pa četudi pozna resnične razmere in trenutni položaj. Najhujše pa je, da pišejo takšne kritike ljudje, ki na žalost še niso delali v šolstvu in zato gledajo na položaj v vzgoji in izobraževanju in na učitelja iz
povsem drugega zornega kota. Očitajo nam, da vse prepogosto javno in v zbornicah razpravljamo o osebnih dohodkih, češ da se ves naš svet — po njihovi razlagi tudi vzgojno-izobraževalni proces — vrti le okrog denarja, nič pa ne govorimo o »nedelu«.
Ko množična občila objavijo novico o povišanju učiteljevega osebnega dohodka, je javnost prepričana, »koliko prosvetni delavci zaslužijo«. Zdi se, da bi morali upravičevati svoj mesečni dohodek za delo, delavci iz drugih panog dejavnosti pa se celo hvalijo s tem, kako debel kos kruha jim reže družba.
SONJA VOTOLEN
»Stori več iz svojega življenja — kdor počiva, ta rjavi.«
(Khol)
Pred nedavnim je bil v Domu starejših občanov Ljubljana Šiška prvi od petih enodnevnih seminarjev za mentorje izobraževanja za tretje življenjsko obdobje. Pripravila ga je Univerza za tretje življenjsko obdobje, prva tovrstna ustanova pri nas, ustanovljena letošnjega februarja.
Seminar so zaradi precejšnjega zanimanja priredili dvakrat zapored (9. in 10. aprila), vsakokrat v skupini, v kateri je bilo približno trideset udeležencev. Ti so prišli z delavskih univerz, iz centrov za socialno delo in domov za starejše občane iz raznih krajev Slovenije.
Temeljna izhodišča izobraževalne problematike za tretje življenjsko obdobje je osvetlila dr. Ana Krajnc, prof. Duša Finteisen pa je udeležence seznanila z razvojem univerz za tretje življenjsko obdobje v svetu. Na tem področju pri nas šele orjemo ledino in najbrž bo preteklo precej časa, da se bomo kosali s Francijo, Švedsko ali katero drugo deželo, kjer je izobraževanje za ljudi te starosti že utečeno. Zato je naloga mentorjev, ki naj bi pomagali spreminjati mišljenje ali odnos do starejših v naši družbi, izjemno pomembno. Odpraviti moramo diskriminacijo »sive sile« (tako imenuje ljudi nad 65 let Dorothea Michelman iz Virginije), ki je prevečkrat postavljena ob rob; utrditi moramo njen položaj v družbi. To je temelj napredka na tem področju.
Pri izobraževanju za tretje življenjsko obdobje niso na prvem mestu izobraževalni cilji, kot smo sicer vajeni. Gre predvsem za odkri-
vanje se neznanih razsežnosti življenja, za oživljanje sposobnosti, ki zaradi preobremenjenosti s poklicnimi, družinskimi in drugimi obveznostmi prej niso bile razvite ali pa so bile potisnjene ob zid. Navsezadnje izobraževanje pomaga pri ustvarjanju novih socialnih stikov, saj so prejšnje socialne vezi nasilno pretrgane z upokojitvijo.
To je lepo ponazorila video kaseta o desetletnih izkušnjah z izobraževanjem za tretje življenjsko obdobje v ZRN (inž. .1. Tomše).
Gerontološke raziskave so pokazale, da se starejši bolje počutijo, če nadaljujejo poprejšnje dejavno življenje.
Univerza za tretje življenjsko obdobje pomaga ohranjati dejavnost, ponuja .polnejše življenje do zadnjega trenutka. Starejši ljudje so kljub marsikaterim predsodkom sposobni navezovati stike in se izobraževati, zato pa potrebujejo ustrezno zahtevne ponudbe^
Seminar, o katerem poročamo, in prihodnji seminarji za mentorje, ki se bodo zvrstili do konca leta in nadrobneje obravnavali psihološke in sociološke značilnosti »sivih let«, skušajo dati udeležencem čimveč znanja in informacij s tega področja, da bo mogoče oblikovati kakovostne programe izobraževanja in dejavnosti, kakršne starejši želijo in potrebujejo.
Če upoštevamo, napovedi futuro-logov, da bo čez borih petnajst let na svetu 600 milijonov ljudi starejših od 65 let, je skrajni čas, da tudi pri nas širše odpremo vrata univerze za tretje življenjsko obdobje. Starejši morajo postati soustvarjalci naše družbe, seminarji za njihove mentorje pa so pomemben korak k temu.
Pedagoško šolstvo se prenavlja
Nadaljevanje s 1. str.
Težave nastajajo pri končnem usklajevanju programskih zasnov za izobraževanje pedagoških delavcev. Veliko jih povzročajo srednješolski programi, ki so prehodni programi za višješolsko in visokošolsko izobraževanje. Po zadnjih predlogih iz leta 1985 naj bi imeli na srednji stopnji v pedagoški usmeritvi tri programe; družboslovnojezi-kovnega z izbirnimi pedago-ško-psihološkimi predmeti, na-ravoslovno-matematično tehnologijo z izbirnimi pedagoško-psihološkimi predmeti in pedagoški program s smerema A — za vzgojitelja predšolskih otrok in varuha in B — za učitelja razrednega pouka. Tretji program naj bi bil prehoden — za višješolsko izobraževanje vzgojitelja predšolskih otrok in visokošolsko izobraževanje učiteljev razrednega pouka, defektologije, gospodinjstva, telesne in druž-beno-moralne vzgoje. Po mnenju strokovnega piša za pedagoško usmeritev naj bi pedagoški program ohranil značilnosti dosedanjega programa smeri za razredni pouk — s tem ko bi povečali število ur za splošno izobraževalne predmete pa bi bil še boljša podlaga za višješolski študij vzgojiteljev predšolskih otrok.
naj bi izdelal projekt raziskave o pedagoškem šolstvu, in o tem naj bi razpravljali tudi javno. Že zdaj pa je jasno, da bo treba programske zasnove za izobraževanje pedagoških delavcev čimprej uskladiti v Izobraževalni skupnosti Slovenije in sprejeti v Skupščini PIS za pedagoško usmeritev, o vseh nerešenih vprašanjih pa naj bi Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo skupaj z univerzama pripravil posvetovanja; teh bi se udeležile ustrezne visokošolske organizacije in srednje šole, sodeloval pa naj bi tudi strokovni svet PIS za pedagoško usmeritev.
V vseh visokošolskih organizacijah, ki uresničujejo VIP v pedagoški usmeritvi, bi morali pripraviti operativne programe za kadrovsko spopolnitev po zakonu, zlasti za specialne didaktike, denar za to pa naj bi dali Izobraževalna skupnost Slovenije in PIS za pedagoško usmeritev.
Veliko strokovnega dela in temeljite presoje
Kljub dolgotrajnim pripravam še zmeraj ni sprejet vzgojno-izobraževalni program za učitelje razrednega pouka na visokošolski ravni. Ker je na tem področju veliko spornih vprašanj, strokovno delo pa še ni končano, utegne biti zaradi tega onemogočena temeljita strokovna javna razprava, zamuda pri sprejemanju programa pa bo oteževala šolam, ki bodo ta program uresničevale, da bi se nanj ustrezno pripravile.
V tistih visokošolskih organizacijah, kjer na posameznih smereh .ni dovolj vpisa, naj bi razčlenili vzroke in predvideli potrebne programske spremembe.
Poskrbeli naj bi tudi za tiste smeri študija, iz katerih dobivamo premalo učiteljev; načrt za to naj bi sprejel koordinacijski odbor za poklicno usmerjanje in usmerjanje vpisa, PIS za pedagoško usmeritev pa naj bi pomagal uresničiti to akcijo z denarjem. Znova bo treba preveriti, kako je organizacijsko porazdeljeno delo med šolami znotraj univerz in med univerzama, pri tem pa upoštevati tudi prostorske možnosti za delo.
Visoke šole naj bi čimprej začele uresničevati programe za spopolnjevanje, ki jih je za učitelje posameznih predmetov v srednji šoli določil Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje.
Prvi seminar za nentorje izobraževanja za tretje življenjsko obdobje
Vsa ta vprašanja bodo zahtevala še veliko strokovnega dela, predvsem pa se je treba določno dogovoriti, kakšno pedagoško šolstvo na Slovenskem želimo in potrebujemo. Pedagoški inštitut
Ker ni mogoče uvesti ene same smeri prenovljenega srednjega pedagoškega programa — vzgojitelj predšolskih otrok (ne da bi bila sprejeta usklajena programska zasnova in priprav-
ljen celotni program) predlaga komite, naj bi še nadalje strokovno prenavljali ta program, tako da bi bila usklajena programska zasnova čim prej sprejeta.
Profile poklicev za predšolsko vzgojo bo treba dokončno določiti, zato predvidevajo, da bo mogoče v celoti izvajati prenovljeni pedagoški program šele v šolskem letu 1987—88.
Visokošolske organizacije, ki izobražujejo pedagoške delavce, čaka v prihodnjem obdobju zahtevna naloga; pripraviti morajo programe za spopolnjevanje pedagoških delavcev. Tako naj bi se stalno izobraževanje učiteljev, ki je zdaj premalo načrtno, zboljšalo — strokovno in organizacijsko.
MARJANA KUNEJ
Poleg mnenj, ki so se oblikovala ob teh stališčih, so na zadnji seji komiteja ugotavljali, da namenjamo pri nas učitelju veliko manj pozornosti, kot pa jo namenjajo drugod, v razvitejših deželah sveta. Na njihovo podiplomsko izobraževanje skoraj ne mislimo, učitelj z magistrskim nazivom je v naših šolah prava redkost, pri republiškem načrtu 2000 novih raziskovalcev v pri-
Nemirna šola
Na nedavni seji Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo so obravnavali tudi poročilo o stanju vzgoje in izobraževanja v SR
Sloveniji za šolsko leto 1984—85. O poročilu je govoril direktor Zavoda SRS za šolstvo PETER WIN K L ER in posebej poudari! nekatera bistvena vprašanja, ki so pogoj za nadaljnji razvoj vzgoje in izobraževanja v naši republiki. Ob tem je opozoril tudi na razmere, v katerih so v preteklih letih delate naše vzgoj-noizobraževalne organizacije, na ozračje, ki ga je čutiti v naših vrtcih, šolah in domovih, med pedagoškimi delavci v razredih in zbornicah. Takole je dejal:
» Vzgoje in izobraževanja ni mogoče vrednotiti zunaj časa in prostora, vse, kar se dogaja v šoli, je odsev naših razmer in odnosov družbe do šole, predvsem pa tudi odsev cene, ki jo ima znanje v naši družbi. V naše dokumente smo zapisali veliko lepih besed o šoli kot temeljnem vzvodu napredka, od deklaracij pa se nismo bistveno premaknili.
Zboljšave na materialnem področju sproti razvrednotijo inflacije, poračuni so le delni poskusi, da bi izboljšali gmotne razmere in bolje vrednotili učiteljevo delo.
V šolstvu se je, kar zadeva možnosti za delo, marsikaj izboljšalo:	ustrezen prostor
imajo v predšolski vzgoji in osnovnem izobraževanju pa tudi v večini srednjega šolstva. Izteka se akcija za zgraditev domov za učence in študente, v novem srednjeročnem obdobju pa smo na najboljši poti, da se uredijo življenjske in delovne razmere v organizacijah za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju. Vse to je ustvarilo primerno gmotno podlago za kakovostne premike v vzgoji in
(i
hodnjih nekaj letih smo na pedagoške delavce preprosto pozabili.
Koliko naših učiteljev odide v tujino na strokovno spopolnjevanje, koliko jih dobi v ta namen štipendijo in končno — koliko je šolam do tega, da bi dobile podiplomsko izobražene pedagoške delavce — in jih tudi ustrezno nagradile? Prav ti učitelji pa so se doslej — le malokje so imeli takšno priložnost — prav imenitno izkazali: vzgojili so obetavne mlade raziskovalce, in ti so dosegli lepe uspehe ne samo na tekmovanjih, temveč tudi kasneje na visokih in višjih šolah in v organizacijah, kjer so danes zaposleni.
izobraževanju, žal pa so se gmotne razmere v preteklih letih zelo poslabševale prav v srednjem šolstvu. Nenehno zaostajanje osebnih dohodkov povzroča nezadovoljstvo med učitelji in preusmerja njihovo pozornost od vzgojno-izobraževalnega procesa k reševanju gmotnih težav. Spet odhajajo učitelji v druge poklice — to se, dogaja najpogosteje v srednjih šolah, saj imajo zlasti učitelji strokovnih predmetov in praktičnega pouka več možnosti za zaposlitev v gospodarstvu. Malodušje in razočaranje, ki sta zajela del pedagoških delavcev, povzročata nepopravljivo škodo.
Obvestilo
NAKNADNE IN DRUGE RAZPISE
Kunijoši: Pomlad, okrog 1843—47
bomo objavili 9. in 23. junija. Pošljite nam jih čimprej ali pa jih sporočite po telefonu.
It
D.,
oii
ttei
kšt
•bti
edn
sat da ■ Pti % 'Uk: lfit <1,1 Idil črt «ni de.
Zavedati se moramo, da prav taki ljudje naše šolstvo rešujejo in da zato upravičeno pričakujejo, da bodo navedene težave odpravljene. Le tako se bo vrnil v naše šole mir, ki je tako potreben za ustvarjalno in delovno ozračje.«
•ir
9a
;„j
fec
'Ija
idr
joti
da,
ih
iite ter do 'jo esr ;a; Hh :dj he <v( !Vo Oso
‘nji
itd;
'JO
la; ; n
Ne
'da
iot
rad
i
V javnosti je začelo prevladovati mnenje, da šola ni dosti vredna, in takšno prepričanje je zajelo tudi del učiteljstva, prenaša se na učence. Težavnim gmotnim razmeram v vzgoji in izobraževanju se je pridružila torej izredno slaba slika o šoli in njenih dosežkih, s tem pa se razvrednoti celo tisto, kar je v šoli dobro in napredno. V mladini ustvarjajo taki pogledi in mnenja občutek, da je zavožena generacija. To razlagajo odrasli prav tistim mladim ljudem, ki dosegajo na raznih tekmovanjih nadpovprečne uspehe, ki se merijo v številnih inovacijskih dejavnostih in ki uspešno nadaljujejo šolanje v visokih šolah. S tem izgublja veljavo tudi delo mnogih učiteljev, ki kljub težavam zelo odgovorno in zavzeto opravljajo svoje delo, učiteljem, ki so gibalo razvoja v naših šolah.
Na i v ed ov{ ''o Pr
Pit
Val
drti
ete
obl a v nje
1 F
ati(
din
Ha
ate
m
'Čin
'itii
ate:
lor
id
>uk
Čut
ati<
aloj
>st
'ate
^se
'ob
los
se,
£
Pr,
for
te
ove
Čur
ei
eds
išn
»uk
ma
>go
aču
sn°vna šola se prenavlja
(ako se uresničuje učni načrt za spoznavanje •arave in družbe________________________
esničljivost učnega načrta je neposredno povezana s problema-, ^uresničevanjem vzgojno-izobraževalnih ciljev v posameznem • vau- Zato ne moremo vrednotiti uresničljivosti učnega načrta v . nem razredu samo z učnimi vsebinami, ne da bi upoštevali poleg ^benih tudi funkcionalne in vzgojne naloge pouka posameznega 'Ueta. Tako je ob oceni uresničljivosti učnega načrta pomembno ila,no mnenje o uresničevanju ali obravnavi vsebine glede na čas, ki v°ljo, ali glede na število ur na leto, temveč tudi to, koliko znanja Lk'.bili učenci, kako (z aktivnimi metodami) in koliko so ob tej ilil!111 razviii tudi svoje sposobnosti in nagnjenja ter kako in koliko so L7°vali svoje osebnostne lastnosti. To poudarjam predvsem zato, I® lahko učni načrt uresničljiv tudi, če je preobsežen in prezahte-f.račun preobremenjenosti učencev ter zapostavljanja funkcio-v h m vzgojnih nalog. Zato je treba ocenjevati uresničljivost učnega etn |Ce*ostno inJ?ri te,n upoštevati ciljeposameznega razreda. V šol-r letu 1984—85 smo s pomočjo učiteljev ocenili tudi uresničljivost ®8a načrta za spoznavanje narave in družbe.
[j ženijo učitelji o obsegu 89 učnega načrta
Ki. učiteljev 1. razreda f )ulejo učni načrt z ocenami t primemo obsežen« do sežen«. Večina jih ugo-’ da celotno število ur v .^tniku ne zadošča za n„n.0 *n celostno utrjevanje in j. v|Janje zlasti širših temat-:jte^°t (življenjski prostori). teriJ1vtucH ugotavljajo, da ne-j](. perici iz socialno in kul-f abše razvitega okolja ni-e dovolj razvitih duševnih in a ‘n sposobnosti, ki so pod-rth3 Pddobivanje in urejanje ,n- sPoznanj in za dejavno lie6 ^pdina teh učencev obi-jVe tUcJi minimalni obseg pri-aašolo, to pa ne zadošča za L I nekaterih pomembnih f bnosti in ne odpravlja pri--t Ijajev v socialnem in inte-■ ualnem razvoju. Zato namero učitelji več časa temeljnim , ®ani 'n uvajanju v opazova-aravnih in drugih pojavov.
j^ateri aktivi učiteljev 2. ra-.aso menili, da je učni načrt lad'Se^n’ saj »praktično delo« 1 Počasnosti in nespretnosti
učencev vzame veliko časa. Težava je tudi v tem, ker je obseg vsebin premalo določen, nekatere vsebine se ponavljajo iz 1. rezreda. V aktivih, kjer prevladuje ocena primeren, pa dajejo učitelji večji poudarek tistim temam, ki so pomembne za posamezno okolje in izbirajo teme glede na življenjske potrebe, izkušnje in sposobnosti učencev. Aktivi učiteljev 3. razreda pa so menili, da je treba večino ur nameniti obravnavi učne snovi, časa je zmanjkovalo zlasti za praktično delo, poskuse, opazovanja, oglede in ekskurzije.
Aktivi učiteljev so tudi predlagali, naj bi skrčili ali črtali nekatere teme v posameznem razredu. Tako so v 1. razredu preobsežne teme Sorodstveni odnosi. Geografski pojmi, skrčili bi lahko tudi snov o domačih živalih. Nekatere teme so sestavni del celotnega vzgojnega procesa in jih zato ne kaže obravnavati samo kot teme v učnem načrtu, pač pa kot trajno nalogo vzgojnega vplivanja in moralnega oblikovanja učencev. V 2. razredu so po mnenju aktivov učiteljev preobsežne teme o tem.
kako so si ljudje uredili bivališča, o vodi, o prometu, o domačih živalih, dvomljiva je obravnava krajevne skupnosti in ozdov, težko je uresničiti tudi temo' Gradnja modelov gradbenih objektov in preprostih tehničnih naprav. Aktivi učiteljev 3. razreda predlagajo večjo uskladitev vsebin spominskih dnevov in praznikov od 1. do 3. razreda ter povezanost z vsebino teme Naša ožja domačija v sedanjosti, preteklosti in prihodnosti. Uskladiti je treba tudi snov o prometni vzgoji, skrčiti pa snov o občinski skupščini in o delavskem svetu.
V zvezi z oceno o obsežnosti učnega načrta je treba opozoriti na ugotovitve pedagoške službe, da je nekaj težav pri uresničevanju smotrov in ciljev nalog predmeta SND tudi v tem, ker učitelji nepravilno razbirajo učni načrt. Pogosto širijo učne teme, namesto da bi obravnavali snov in oblikoval' pojme po metodi vzorca. Dogaja se celo, da uvrščajo tiste vsebine in primere, ki niso značilni za okolje in niso učencem izkustveno blizu. Učitelji tudi premalo poznajo učne načrte naravoslovnih in družboslovnih predmetov v celotni vertikali osnovne šole pa tudi razredne stopnje, zato se snovi podvaja in kopiči. Vse to pa se zrcali v prevelikem številu pojmov, ki jih obravnavajo pri posamezni temi, posredno pa tudi v neaktivnih metodah dela in preobremenjenosti učencev. Vsebine, ki se iz razreda v razred razširjajo v koncentričnih krogih, učitelji mnogokrat obravnavajo ponovno ne glede na poprejšnje znanje učencev.
Kakšen je učni načrt po zahtevnosti?
Aktivi učiteljev 1. in 2. razreda menijo, da je učni načrt za spoz-
f°Rmatizacija pouka matematike
Matematika in računalništvo
začetke pouka računali v slovenskih srednjih šo
1 C 1	.. .	...
~*vžvcilMUIl MCUI1J1I1 oL
15 leti in na vsebinsko
Računalniške pismenosti.
v v°’ so računalništvo p km* u^‘telj’ matematike: f R1 vranje je bilo zasnov '3 ,e2no na matematičnih z; J^ajprej v fortranu, pote
-pujiej v rortranu, pote L| u)- Čeprav je pri rešev; ‘eniov njihova matemal
Vd IlldlCIIIdl
.Večinoma res temeljno v
J6' pa imajo vendarle d: 1 Pont,, ________
Pouku računalništva m Problemi lahko podr
Računalništvo vpliva na f f cina tike tudi v obrnjeni sr i kturiran in algorite: r® reševanja problemo' ,. enič|na sestavina pt j C^tike. Sicer je razvij ,< ,nttri>čnega mišljenja L?al eden temeljnih sme v a matematike, zdi pa si a aalniški čas narekuje n
*los>neniu v izobraževanju >st Računalnik daje p Za drugačno
at u
Plematike, 'odpirajo se ■ofciza reševan.ie 1
Sov 7 UL uosiej. vpra
tueveda, kako najti v učne
;««t"”£epro!,orza Jemtšjjanja 0 možnost te ^bzacijo pouka mai ovp0' V°dila Državno za
ei „,	. im v matemati
eik, Pina domačih av SVoje Ppgiede
tale
>aQ R-r Poglavja:	t
« 'Kacunanje s celimi ^nanje z velikimi števi
čunanje z realnimi števili, Naključna števila. Kombinatorični problemi, Tolmači, Pisanje izobraževalnih programov.
Knjižica je prvo tovrstno delo pri nas in bo zanimiva za mnoge, ki iščejo pravo mesto računalnika v izobraževanju in si na tem področju širijo računalniško obzorje.
Možnosti
Uvajanje informatike in računalništva v osnovno šolo in razmah računalništva v srednji šoli na eni strani ter uveljavljanje pouka s pomočjo računalnika na drugi strani bo prav gotovo vplivalo na zdajšnja didaktična načela. Pričakovati je treba torej premike tudi pri pouku matematike. Morda bo določene rezultate prinesla sedanja prenova osnovne šole in programov srednjega izobraževanja. Vendar potekajo spremembe v šoli počasi in to je še posebno izrazito ob hitrih spremembah na računalniškem področju.
Nekatere možnosti, ki jih prinaša informatizacija pouka'matematike, so:
—	konkretizacija vsebine z uporabo računalnika
—	poudarjanje konstruktivnih prijemov
—	integracija različnih področij matematike in povezava z drugimi predmeti
—	obravnava realnih problemov.
Zlasti obdelave realnih podatkov morajo dati predstavo o uporabi računalnikov v praktičnem življenju in občutek za delo z večjo količino podatkov. Kot zelo primerna učna oblika se pri tem kaže skupinsko in projektno delo. Glede na velike možnosti.
ki jih daje uporaba računalnika matematiki, bi kazalo s tega zornega kota dopolniti smotre in vsebino učnih načrtov. Ta problematika je pri matematiki, manj pa tudi pri nekaterih drugih predmetih, zelo celostna in verjetno zahteva posebno raziskovalno obravnavo. Nekatere ugotovitve pa je mogoče povzeti tudi na podlagi tujih izkušenj, npr. iz raziskav v ZDA (Več avtorjev, Computers in teaching mathe-maties, Addison-Wesley, 1983) in ZRN (Več avtorjev, Computer in der Schule, B. G. Teubner Stuttgart,. 1985).
Pri reševanju matematičnih problemov je mogoče že v osnovni šoli dati poudarek njihovi algoritmizaciji in končni realizaciji s programom na računalniku. V srednji šoli pa sega uporaba računalnika prav zaprav na vsa področja šolske matematike, to so zlasti numerično računanje, raziskovanje funkcij, problemi teorije števil, trigonometrija in analitična geometrija, verjetnostni račun in statistika (simulacije) itd.
Informatizacija pouka bi lahko ostala na ravni nižjih strategij poučevanja z računalnikom in programiranjem v basicu, če se ne bi pokazalo, da tako še zdaleč niso izrabljene možnosti za uporabo računalnika. To ne pomeni, da sta omenjeni sestavini informatizacije pouka zanemarljivi. Prve strategije poučevanja z računalnikom so pač samo posnemale učbenike in učitelja. Nove generacije računalnikov odpirajo nove možnosti za uporabo računalnikov pri pouku. Velikanski spomin, logične sestave, grafične možnosti oblikujejo močan interaktiven in prožen učni pripomoček. Za matema-
navanje narave in družbe primerno zahteven. V I. razredu so zahtevnejše teme o geografskih pojmih in sorodstvenih odnosih. Diferenciacija in individualizacija dela se je bolj nanašala na delitev nalog in dela v zvezi z zbi-
ranjem gradiva in pri opazovalnih nalogah. Učitelji 2. razreda pa menijo, da so nekoliko prezahtevne teme o krajevni skupnosti, o delovni organizaciji in o vremenu. Učitelji tudi opozarjajo, da nekatere naloge v zvezi s
»praktičnim delom« presegajo sposobnosti, zmogljivosti in spretnosti učencev. Ob tem navajajo: pretakanje vode, izdelovanje gradbenih modelov z uporabo vzvoda, kolesa in vrvi. Večina aktivov učiteljev 3. razreda ocenjuje učni načrt kot primerno zahteven, nekaj aktivov pa ga je ocenilo kot prazahtevnega. Ocena je namreč tesno povezana z razmerami, v kakršnih učitelji in šole delujejo. Prezahtevne so zlasti teme: Tloris, Zmanjšano merilo, Zemljepisna skica. Krajevna skupnost in nadaljnji razvoj kraja, Skupščina občine in njene naloge, Delavci v proizvodnji in družbenih dejavnostih, Nalezljive bolezni, Spoznavanje enostavnga električnega kroga. Risanje shematskih električnih vezij, Razstavljanje in sestavljanje enostavnih tehničnih predmetov in spoznavanje funkcij njihovih sestavnih delov.
Kako je z utrjevanjem in ponavljanjem oziroma pridobivanjem trajnega znanja, spretnosti in navad
V 1. razredu namenjajo učitelji potrebno pozornost utrjevanju in ponavljanju, tako da učenci pridobijo potrebno znanje ter si razvijajo različne spret-
tiko pomeni to orodje za ustvarjanje matematike.
Uvajanje računalništva v pouk matematike
Računalnik je pri pouku matematike le učni pripomoček, in kot pri vsakem pripomočku se tudi pri računalniku postavlja vprašanje, koliko je njegova uporaba smotrna. Računalnik podpira samo del vzgojno-izo-braževalnih smotrov učnega načrta. Uporaba računalnika za vsako ceno, tudi če v ničemer ne prinaša nove kakovosti v primerjavi s tradicionalnimi učnimi pripomočki, bi kaj hitro izgubila svoj motivacijski učinek. Zato je ena izmed prvih nalog pri uvajanju računalnika v pouk matematike raziskava primernosti tem za tak pouk.
Poudariti je treba, da se pouk matematike ne bi smel izroditi v programiranje, pač pa bi morala možnost za obdelavo realnih podatkov spremeniti vsebino matematičnega izobraževanja. Matematika ponuja veliko priložnosti za uporabo že izdelanih programskih orodij, npr. za obdelavo besedil, uporabo preglednic in za grafično prikazovanje podatkov.
Prizadevanja za posodabljanje pouka matematike z uvajanjem računalnikov v pouk spominja na modernizacijo pouka osnovnošolske matematike pred dvema desetletjema. Tedanja reforma ni dala pričakovanih uspehov. Tudi zato, ker je bila reforma »z vrha«, in je pomenila precejšen odmik od ustaljenega v vsebinskem in metodičnem pomenu. Mar skriva tudi računalniško podprto matematično izobraževanje seme neuspeha? Danes pri
nc^sti in navade. Vendar pedagoška služba ugotavlja, da utrjevanje in ponavljanje pogosto ni kakovostno. Pogosto je na stopnji »enostavne reprodukcije«.
Kljub napredku glede ustvarjalnosti učiteljev in dejavnosti učencev se pri pouku še uporabljajo takšne oblike samostojnega dela učencev, ki so vezane na uporabo delovnega zvezka in podobnih" nalog tipa »papir-svinčnik«, ki jih pripravijo učitelji, premalo pa je neposrednega opazovanja ob različnih ogledih, pri praktičnem delu v učilnici in v naravi. Pomembna je tudi ugotovitev, da je uresničevanje vzgojnih nalog zelo odvisno od učiteljeve pripravljenosti in usposobljenosti, od njegove zavzetosti pa tudi od lastnosti njegove osebnosti. Tako lahko učitelj bolj ali manj izrablja vzgojne okoliščine in učne vsebine za dejavno delo in moralno oblikovanje učencev.
Aktivi učiteljev 2. razreda opozarjajo, da jim zmanjkuje časa za utrjevanje in ponavljanje. Učitelji tudi navajajo številne teme, pri katerih je mogoče uveljaviti dejavno in samostojno delo učencev. Uvajanje učencev v opazovanje, poskusno delo in elementarno preučevanje zahteva temeljitejšo pripravo učitelja in ustrezno strokovno in pedagoško-psihološko znanje.
i uvji aivuvi u^ucijcv j. razreua menijo, da je za utrjevanje in ponavljanje učne snovi premalc časa. Učne vsebine so že zahtevne in terjajo od učenca jasne prostorske in časovne predstave logično razumevanje in sklepanje. Ugotovitve ob snemanji pouka kažejo, da so učitelji še močno vezani na prejšnji učni načrt in da so premalo samo-
stojni pri oceni ustreznosti učne vsebine za doseganje ciljev. Učitelji niso še uveljavili funkcionalne in vzgojne naloge in premalo upoštevajo cilje prenove.
Tudi »praktičnemu delu« namenjajo premalo pozornosti oziroma ga izvajajo v minimalnem obsegu tudi zato, ker ni na voljo primernih tehničnih sestavljenk, gradiva, orodja in potrebščin za poskuse. Opazna so prizadevanja nekaterih učiteljev pri usposabljanju učencev za načrtno opazovanje. Učence navajajo na razlikovanje bistvenega od nebistvenega, na pravilno tehniko zapisovanja opažanj in podatkov, na pripravo na opazovanje, na postavljanje vprašanj ipd.
Dogaja se tudi, da na terenu ali v naravi učenci ne rešujejo naloge na podlagi samostojnega opazovanja in lastnega razmišljanja, pač pa jim je temeljni vir informacij učiteljeva razlaga. Utrjuje se zavest, da je nujna večja vzgojna usmerjenost pouka, ki pa je še zmeraj predvsem odvi-
sna od posluha posameznega učitelja za vzgojno oblikovanje.
Zbrali sme tudi predloge in pripombe v zvezi z učnimi sredstvi oziroma z didaktičnim gradivom. Učitelji zelo pogrešajo zlasti priročnik za praktično delo in naravoslovne dejavnosti. Pri strokovnem spopolnjevanju se zavzemajo za seminarje o praktičnem delu, o ekskurzijah v naravo, uresničevanju vsebin tehnične vzgoje in o diferenciaciji in individualizaciji pouka.
MILAN ADAMIČ
novi »novi matematiki« prav gotovo ne gre za reformo »z vrha«, seveda pa zahteva uporaba računalnika pri pouku od učitelja drugačen pedagoški prijem in tudi drugačno znanje. Preobrazba vsebine in organizacije pouka je nedvomno dolgotrajnejši proces.
Pri pouku matematike je od nekdaj velik poudarek na razvijanju algoritmičnega mišljenja. Da so algoritmi prastara domena matematike, pove npr. »Evklidov« algoritem, postopek za določanje največjega skupnega de-litelja dveh naravnih števil. Vendar gre pri obravnavi algoritmov pravzaprav za dvoje: konstruiranje algoritmičnih rešitev problemov in izvajanje algoritmov. V preteklosti je računanje potekalo »peš« in dolgotrajno. Temu so morali biti podrejeni tudi algoritmi. Probleme je bilo treba poenostavljati in prirejati za skromne računske obdelave (li-nearizacija). Počasno izvajanje algoritmov je vodilo tudi v njihovo podcenjevanje. Računalnik kot izredno hiter računski pripomoček je človeka osvobodil mučnega računanja ter spodbudil razvijanje novih algoritmov in obravnavo bolj zapletenih modelov. Tudi s skromnimi matematičnimi sredstvi je mogoče reševati zapletene probleme. S tem dobiva konstruiranje algoritmov drugačno mesto v matematičnem izobraževanju.
Računalnik omogoča, da se tudi matematiki zasnuje pouk bolj empirično. Ni se treba več izogibati realnim podatkom in nelinearnim problemom, čeprav je reševanje realnih problemov seveda povezano tudi z njihovim poenostavljanjem. Ob skrbno
izbranih primerih, lahko učenci razbremenjeni računanja namenijo več pozornosti spoznavanju in razumevanju problemov. Računalnik omogoča reševanje zapletenih problemov, s tem postaja zelo pomembne razčlenitev problema na podprobleme, ki morajo biti pregledne sklenjene celote. Sestavitev delnih rešitev v celoto pomeni končno rešitev problema.
Temeljni prijem pri operativnemu učenju »Kaj se zgodi, če...?« je pisan na kožo sodobnega računalniško podprtega pouka, ki mora torej omogočiti načrtno spreminjanje parametrov v uporabniškem programu. Tak prijem spodbuja ustvarjalnost učencev pri iskanju različnih rešitev problema, pokaže pa se tudi zahtevnost bolj celotnega raziskovanja.
Konstruktivni prijem, obenem z empiričnim zasnovanjem pouka in operativnim delom je verjetno večini učencev bližje kot aksiomatsko deduktivni pri-jcm.
Cernu torej dati prednost: abstraktnemu aksiomatičnemu prijemu ali reševanju problemov resničnega sveta? Težko je reči, da bodisi učni načrt za matematiko v osnovni šoli ali pa v srednji šoli zrcali težnjo po računalniški in tehnološki pismenosti. Mnogi menijo, da je v učnih načrtih vsega preveč in da ni mesta za nove smotre, da je težko doseči že temeljne, kaj šele uvajati nove. Drugi pa trdijo da se morajo temeljni smotri izobraževanja nasploh in tudi matematičnega izobraževanja spreminjati glede na potrebe časa, ki prihaja.
ALEKSANDER COKAN
Kdo je kriv za nizke pokojnine učiteljev?
Iz pisanja o pokojninah razberemo, da so za nizke pokojnine učiteljev precej krivi tudi nesorazmerno nizki osebni dohodki, predvsem v'zadnjih letih dela, ki bistveno vplivajo na višino pokojnine. To je med drugim tudi posledica pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, ki so prirejeni tako, da tistim, ki so pred upokojitvijo, ne priznavajo primernega plačila za minulo delo. Tudi zadnji Pravilo o delitvi osebnih dohodkov, objavljen v Prosvetnem delavcu, ne prinaša glede tega nobene spremembe. Menim, da bi za minulo delo vsaj zadnjih nekaj let morali odstotek za to postavko občutno zvišati, če naj bi bila pokojnina ustrezna osebnim dohodkom aktivnih delavcev. Le kdo si je izmislil in s čim je utemeljil tistih 12%?
Seveda bi ob tem morali takšno zvišanje upoštevati vsaj pri poračunu dajatev za SPIZ tudi za nazaj za vse tiste upokojene učitelje, ki tega v preteklih letih niso dobili, da bi se jim lahko odmerila pokojnina na novo. Tudi to, kako dodeljuje denar za izplačevanje osebnih dohodkov šolam Izobraževalna skupnost Slovenije z naknadnim poračunavanjem, spet najbolj prizadene tiste, ki odhajajo v pokoj. Primer: učitelju, ki se je upokojil s L 9. 1985, je bila tudi na podlagi doseženih osebnih dohodkov v osmih mesecih leta 1985 odmerjena pokojnina, ki bi bila lahko višja, če ne bi bilo zakasnelih poračunov. Po 1.
9.	1985, ko se je upokojil, je bil še štirikrat deležen poračuna. To se je vleklo vse do 2. 4. 1986, ko je bil izplačan zadnji poračun. Zaradi takšnega izplačevanja osebnih dohodkov je prizadeti upokojenec ob že tako nizki pokojnini oškodovan še za nekaj tisoč dinarjev, ki bi jih moral dobiti, če bi bil pri izračunu pokojnine upoštevan znesek vseh kasnejših poračunov.
Koliko nepotrebnega dodatnega dela nastane ob takem pora-čunavanju v računovodstvih šol in tudi SPIZ ob ponovnem izračunavanju pokojnine! Nič kaj prijetno se upokojenec ne počuti, če mora po tolikih poračunih hoditi okrog delavcev v računovodstvu in moledovati, naj pošlje potrdilo o dodatnem izplačilu osebnih dohodkov na SPIZ in potem mesece čakati, če bo iz tega še kaj! Kakšne bodo pokojnine učiteljev, je torej odvisno tudi od ljudi v Izobraževalni skupnosti Slovenije, ki odmerjajo in razporejajo denar v te namene. Potem so tu še tisti, ki izdelujejo predloge Pravilnikov za delitev osebnih dohodkov. Tu nekaj ni vredu, vendar tega najbrž ne bodo občutili tisti, ki nam te pravilnike sestav-. Ijajo, ker imajo pač drugačne osebne dohodke.
Č. M.
ODGOVOR
Menim, da moj komentar na pismo, kdo je »kriv za nizke pokojnine učiteljev« ne bo pravi odgovor njegovemu piscu. Dopolniti ga bo moral še kdo od sestavljavcev pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov oziroma tistih, ki so sodelovali pri oblikovanju družbenih stališč za takšne pravilnike...
Moj komentar se bo nanašal le na tisti del pisanja, ki se nanaša na pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Moram reči, da se ne morem strinjati z vami, ko pravite, da bi morali biti osebni dohodki učiteljev vsaj v zadnjih desetih letih pred upokojitvijo bistveno višji, če naj bi bila pokojnina ustrezna osebnim dohodkom aktivnih delavcev. Osebni dohodki učiteljev in drugih delavcev vzgoje in izobraževanja bi morali biti glede na delo, ki ga opravljajo, na ustrezni višini ves
čas njihovega aktivnega dela. Potem prav gotovo tudi pokojnina ne bi bila problematična.
Osebni dohodki imajo y veljavnem sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja prav gotovo najpomembnejšo vlogo. Višina pokojnine je povečini odvisna od osebnih dohodkov, ki so bili podlaga za izračun pokojninske osnove in le manj od drugih sestavin, kot so pokojninska doba, spol zavarovanca, vrsta predpisa, ki je veljal v času upokojitve, datuma upokojitve itd. Pri tem ne gre le za osebne dohodke iz zadnjih desetih let dela, temveč za osebne dohodke od vključno leta 1966. Pokojninska osnova se namreč oblikuje na podlagi osebnih dohodkov iz katerih koli zaporednih deset let dela od vključno leta 1966, ki so za zavarovanca najugodnejša!
Na videz je sicer logična zahteva, da bi (vsaj iz zornega kota prihodnjega upokojenca) morali biti osebni dohodki najvišji tik pred upokojitvijo. Vendar le na videz! Osebni dohodek predstavlja plačilo za opravljeno delo. Najvišji mora biti tedaj, ko je človek na višku svoje ustvarjalnosti. To pa, kot vemo, ni tik pred upokojitvijo. Iz teh razlogov se za izračun pokojninske osnove; tudi ne jemlje zadnji osebni dohodek, temveč osebni dohodek iz najugodnejšega obdobja dela. To je zakonodajalec ob razpravah o novem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v letu 1982 tudi izrecno izpostavil. Menim, da je takšna rešitev še najbolj poštena do vseh možnih profilov izobrazbe posameznih zavarovancev. Ne dosegajo namreč vsi delavci svojega vrhunca tik pred upokojitvijo! Zato pri marsikaterem osebni dohodki pred upokojitvijo niso najvišji. Pri teh seveda zadnjih deset let dela ne predstavlja tistega obdobja dela, iz katerega so bili ujroštevani osebni dohodki za izračun pokojninske osnove in odmero pokojnine.
Povišanje osebnih dohodkov pred upokojitvijo zgolj z namenom, da bi ti vplivali kasneje na višjo pokojnino pa po mnenju našega in drugih ustavnih sodišč v Jugoslaviji sploh ni zakonito oziroma je celo neustrezno.
Izhod je torej treba poiskati v ustreznem vrednotenju živega, pa tudi minulega dela, ki bi učiteljem in drugim prosvetnim delavcem dajal ustrezen gmoten položaj v času aktivnega dela, jih še bolj stimuliral k dobremu delu in jamčil, da bo nekoč tudi pokojnina v celoti odsev tega položaja.
Pokojnine so tudi danes odsev gmotnega položaja aktivnih (prosvetnih) delavcev. Ker je ta že nekaj let v zastoju, se seveda to precej zrcali tudi v gmotnem položaju upokojencev, katerih pokojnine so v celoti rezultat teh obdobij. Pri nekaterih, ki jim je šlo bolje so višje, pri drugih, ki jim ni šlo, pa nižje...
Naknaden poračun osebnih dohodkov tistim, ki so šli v pokoj, pa tudi tistim, ki so še aktivni (v bistvu so oboji v enakem položaju) v načelu nima škodljivih posledic. Pri tistem, ki je odšel v pokoj, ima tak kasnejši poračun osebnih dohodkov za posledico ponovno odmero pokojnine. Če je bila pokojnina odmerjena od pokojninske osnove, izračunane na podlagi osebnih dohodkov, doseženih v zadnjih desetih letih dela, tak poračun vpliva na višjo pokojninsko osnovo in s tem višjo pokojnino. Če pa je bila pokojnina odmerjena od pokojninske osnove iz kakšnega drugega obdobja, ima lahko naknaden po-
Pokojninskega sistema ni ustvarila SPIZ, M temveč zakonodajalec_____________________f
SPOŠTOVANI TOVARIŠ KUHELJ!
Vaš odgovor na članek Kaznovan povojni rod je sprožil v naši zbornici nekaj komentarjev. Začudeni nad njegovo vsebino smo se vpraševali: gre za nerazumevanje, sprenevedanje, vzvišenost ali še kaj? Vso pravico imate seveda imeti svoje mišljenje o nečem. Toda nekatere konkretne navedbe v članku ste razlagali drugače, kot so bile zapisane ali ste jih celo obšli. Zaradi tega se tudi ponovno oglašam in ne morda zato, da bi oporekala vašemu videnju stvari, če to videnje zadev seveda ne sprevrača.
1.	Zakaj trdim, da je kaznovan povojni rod?
Zato, ker 40 let po vojni odhaja v pokoj generacija, ki je s presežno vrednostjo svojega minulega dela največ in najdlje prispevala k ustvarjanju današnjih zmogljivosti združenega dela, saj je pol svojega delovnega staža opravljala 48-urni delavnik ob neprimerno manjšem deležu osebnih dohodkov in trdih delovnih razmerah, a ima to »srečo«, da se upokojuje prav v obdobju prehodnih določb pokojninskega zakona, ki skupaj s skokovito injlacijo prepolovijo upokojenčeve prejemke.
Injlacija in prehodno obdobje pokojninskega zakona prinašajo v pokojninski sistem nekatere nepravilnosti. To v svojih prispevkih javno priznavate tudi vi in napovedujete, »da bo novo izračunavanje osnove odpravilo marsikatero nelogičnost«. Te nelogičnosti, žal, najbolj občutijo ljudje, ki odhajajo v pokoj po izteku svojega 35 do 40-letnega delovnega staža, torej rod, ki je od leta 1945 dp danes res dal nekaj od sebe, a je »padel« v primež visoke inflacije in prehodnih določb, če od-
mislimo vse drugo (npr. specifično minulo delo, ki ni priznano in še kaj)..
2.	Na problem povečanega obsega dela, ki ga šole v svojih samoupravnih aktih, žal, niso opredeljevale kot posebni delovni pogoj, ker pač nimamo za to pravno usposobljenih ljudi, niste odgovorili. Kaj se všteva v pokojninsko osnovo in kaj ne, smo prebrali v dnevnem tisku in nam je znano, z novo tehniko obračuna vred. Srž našega problema je v tem, da smo v šolah povečan obseg dela vštevali v osebni dohodek, od katerega gredo vse pravice iz dela šele potem, ko je bil sprejet republiški samoupravni sporazum o skupnih osnovah za razporejanje čistega dohodka iz delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v osnovnih šolah (skrajšan naslov!). Prej smo povečan obseg dela izplačevali v obliki 100% plačanih nadur, od katerih so šli precejšnji prispevki v republiške blagajne. To delo je bilo poseben delovni pogoj, le naši akti ga tedaj niso tako opredeljevali. Zdaj ga. Gre pa za isto delo. Moral si prek delovne obveznosti učiti še nekaj ur, ker za to ni bilo mogoče dobiti delavca in bi bil sicer pouk okrnjen. Menimo, da bi zdaj ne smeli biti tako togi in tega opravljenega dela ne vštevati v pokojninsko osnovo. Pa tudi če bi morali dodatno prispevati v pokojninsko blagajno. Od prispevkov so se debelili republiški skladi. Nič narobe ne bi bilo, če bi z njimi zdaj reševali ta problem.
Zanima nas- torej, ali je ta problem rešljiv in kako? Pričakovali smo vaš odgovor na to našo specifičnost, a ste ga obšli.
3.	Zapisali ste: To, da je nekdo prosvetni delavec, na višino njegove pokojnine ne vpliva. S to
vašo trditvijo se ne strinjamo. Smo še daleč od svobodne menjave dela. Naše delo, neprimerno ovrednoteno, se indeksirano in tako rekoč proračunsko določa zunaj resnične svobodne menjave dela.
In naprej: Vse reforme šolstva, ki zahtevajo seveda več denarja, tega pa ni, smo povečini prevrgli na pleča učiteljev in povečane izdatke poravnali na račun nizkih osebnih dohodkov delavcev v vzgoji in izobraževanju. Iz teh nizkih osebnih dohodkov pa izhajajo pokojnine, mar ne? Večjim osebnim dohodkom delavcev bank, monopolnih podjetij, itd., sledi pač tudi večja pokojnina, ali ne? Zahtevana stopnja strokovne usposobljenosti za opravljanje del v šolstvu ni prav nič manjša od pravkar navedenih primerov, nasprotno. Torej je naše delo najmanj toliko zahtevno. Toda, ker mi blaga ne prodajamo in ne kopičimo denarja, nas nedorečena delitev po delu potiska na dno družbene lestvice. Mi na lastni koži še kako čutimo, da na višino naše pokojnine še kako vpliva to, da smo prosvetni delavci. Čutimo konkretno in ne skozi papirje, statistike in povprečja.
4.	Zagovarjate mnenje, da oskrbnina v domu za starejše občane ni merilo za primernost višine pokojnine. Mi vsi pa mislimo, da bi polna starostna pokojnina za 35 (40) let dela šeste zahtevnostne kategorije vendarle morala biti vsaj tolikšna, da bi bilo mogoče z njo plačati polno oskrbnino v domu upokojencev in še kaj bi moralo ostati za kulturne potrebe. Mislimo celo, da bi katerikoli delavec, (ne le prosvetni) moral imeti tolikšno polno starostno pokojnino, da bi z njo lahko poravnal izdatke bivanja v domu za starejše občane.
Ali delamo 35 (40) let mot1' f zato, da bomo na stara leta sj,Sa cialnipodpiranci? Ali 35 (40) dela ni vredno skromne oskrbe1 stara leta? Kreditna sposobn1 j upokojenca, da s polno starost’v , pokojnino skromno, a dostof hh preživlja tretje obdobje življM ^ bi pa že morala biti imperativs'ni) Holistične družbe.	Uc'
5. Ob koncu objavljenih ^
zmišljanj Kaznovan povojni t str sem bila popolnoma jasna. Trti ^ sem, da polna starostna pok sVc nina mora zadoščati za dostof' Pn Življenje in da je popolnoOn nevzdržno, če ni tako. S kraj
nehumano je te pokojnine — H1' ^
Ijene so torej polne starostne f kojnine za 35 (40) let dela —* -
pati z raznimi socialnimi nVj močmi. O socialnih korektbhf, (kar se lepše sliši kot miloščitjko pri pokojninah, ki so nizke zaU te' kratke pokojninske dobe, iHi lidnosti idr., nisem govorila, j!?' manj sem jim oporekala. Zato: vem, zakaj to mojo tezo prenaša na na te kategorije upokojencev, ?e smo jim omogočili pravico lpr pokojnine. Človeško je pomag1 T jim. Tisti, ki so delali 35 (40) ’ 'j; pa si s svojim minulim delom K* V2 rajo prislužiti pokojnino, ki t ^ zadostila potrebam starega ’ veka brez dodatnih socialnih 1 tjj rektivov.	ds
Ne nameravam z vami poleH^ zirati. Mi stvari čutimo, kot «4 jih pač kaže življenje, sredi
rega smo in nas zadeva. Zfl vzemite te pripombe dobrot' mer no. Delavcem v vzgoji in /3 I braževanju ne bi mogli očitati t * strpnosti in nerazumevanja " gmotne težave družbe. Ne prti1, v jamo pa več na neenakoprav ča družbenogospodarski polot zato se zadnje čase V S e bolj
šamo.
TONČKA ŽIBERT
Pl
ODGOVOR
Moram reči, da sem tudi sam presenečen nad odzivom tovarišice Žibertove (in njenih sodelavcev v zbornici?), nad mojim komentiranjem njenega prispevka. Nekateri izrazi, ki jih uporablja v samem začetku, so izredno hudi. Najbrž^ zavoljo tega, ker tovarišica Žibertova jemlje mojo vlogo precej širše od tiste, ki jo v resnici imam. Le tako lahko namreč razumem besede sprenevedanje, vzvišenost ... K sodelovanju v Prosvetnem delavcu sem bil povabljen, da bi pojasnjeval, komentiral in obrazlagal predvsem strokovne probleme, ki se pojavljajo na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Odgovarjal naj bi na vprašanja, na katera tisti, ki se s to problematiko širše ne ukvarjajo ne najdejo ustreznih odgovorov. Prvo pismo tovarišice Žibertove je te okvire znatno presegalo, zato morda občutek, da ni dobila odgovora na vsa vprašanja oziroma da tisti odgovori, ki jih je dobila, niso popolnejši. Na takšna vprašanja seveda ne morem odgovoriti, kolikor pa jih vendarle komentiram, je to le moje osebno gledanje na določen problem. Tako bo tudi tokrat.
K vprašanju pod tč. 1 nimam več kaj dodati k tistemu, kar sem
napisal že prvič. Dotaknil bi se le stavka: »to v svojih prispevkih javno priznavate tudi vi in napovedujete..« S tem ko v svojem odgovoru pojasnjujem, da veljavni sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v prehodnem obdobju (in tudi že poprej) povzroča nepravilnosti, ki jih stopnjuje inflacija, ničesar ne priznavam, temveč le ugotavljam pomanjkljivosti sistema. To pa ni skrivnost, ki bi jo bilo morda treba skrivati pred javnostjo. Sistema ni ustvarila skupnost, temveč zakonodajalec. Le-ta je te neugodne učinke želel odpraviti, ko je vpeljal drugačen način izračunavanja pokojninske osnove od zdajšnjega. Uresničitev te nove določbe pa je bila, predvsem iz gmotnih razlogov, odložena na kasnejši čas. To je ocenila celotna družbena skupnost po svojih delegatih v zveznem zboru Skupščine SFRJ, ki so tak zvezni zakon sprejeli.
O tem, kako je z nadurami in vštevanjem osebnega dohodka za takšno delo, sem tudi že pisal. Menite, da pri obravnavi posameznega primera ne bi smeli biti tako togi, da dohodka, izplačanega za takšno delo, ne bi upoštevali pri izračunu pokojninske osnove, če samoupravni splošni akti o delitvi sredstev za osebne dohodke, veljavni v preteklosti,
račun za posledico odmero pokojnine od druge pokojninske osnove, ki je postala po izvršenem poračunu osebnih dohodkov ugodnejša od dosedanje, kar ima za posledico spet višjo pokojnino. Takšen osebni dohodek torej za prihodnjega upokojenca ni izgubljen. Izgubljen je le v toliko, kolikor je zaradi visoke inflacije, ki smo ji priča v zadnjih dveh letih, manj vreden. Ta izguba pa se nanaša le na poračun osebnega dohodka, ne pa tudi na pokojnino, če obdobje med začetkom izplačevanja pokojnine in poračunom osebnega dohodka ni predolgo. V nasprotnem primeru to seveda velja tudi za poračun pokojnine, ki je manj vreden kot bi bila pokojnina, pri
kateri bi že od vsega začetka bil upoštevan ves osebni dohodek pri izračunu pokojninske osnove.
Kasnejši poračun osebnih dohodkov ima pri upokojencu praviloma trajne posledice. Njegova pokojnina je zaradi poračuna osebnih dohodkov višja, ne le v trenutku ponovne odmere, temveč ves čas uživanja pokojnine. Dokler se bodo osebni dohodki določenih delavcev ravnali tudi po gibanju osebnih dohodkov drugih delavcev (denimo v gospodarstvu), ne pa po opravljenem delu, ki ima svojo vrednost in ceno, bodo seveda takšni poračuni nujni.
JOŽE KUHELJ
tega vprašanja niso urejali. Pri tem ne gre za vprašanje o takšni ali drugačni togosti, temveč za način ravnanja v določenem položaju. Veljavni predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določajo, da se za izračun pokojninske osnove upošteva le tisti osebni dohodek, ki ga je dobil zavarovanec za delo v polnem, krajšem ali daljšem od polnega delovnega časa, po osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, določenih v samoupravnem splošnem aktu delovne organizacije, v kateri je bil zavarovanec v delovnem razmerju. Osebni dohodek za delo prek, polnega delovnega časa je všteven le tedaj, če ga je zavarovanec dobil za delo, ko je moral po zakonu delati dalj kot polni delovni čas, če se takšno delo šteje kot poseben delovni pogoj in je konkretizirano v samoupravnem splošnem aktu. Določbe so povsem jasne in ne dopuščajo nobenega prostega preudarka. Všteven bo torej samo osebni dohodek za tiste primere, ki so bili v skladu z zakonom urejeni v samoupravnih splošnih aktih že tedaj, ko je delavec v resnici delal takšna dela, ne pa šele zdaj.
Stavka: »dejstvo, da je nekdo prosvetni delavec, na višino pokojnine ne vpliva,« niste pravilno razumeli, saj ni bil mišljen tako, kot ga vi v odgovoru obra-zlagate, temveč v povezavi s podatki o upokojencih, ki prejemajo pokojnino, in z načinom, kako priti do teh podatkov. Če odstavek še enkrat preberete, boste videli, da je tako. Sama trditev, kot ste jo vi sprejeli, v nadaljevanju namreč nima nobenega smisla, če bi jo tudi jaz tako razumel kot vi.
Še zmeraj zagovarjam trditev, da oskrbnina v domu za starejše občane ne more biti merilo za primerno višino pokojnine. Povezave pri oblikovanju ene in druge namreč ni. Pokojnino oolikujemo na podlagi osebnih dohodkov, pokojninske dobe itd., oskrbnino v domu pa glede na stroške v njem in funkcionalne obveznosti, ki jih mora
dom poravnavati. V celoti' pabSP strinjam z vami, da bi polna st rostna pokojnina morala biti11 Sr' likšna, da bi vsak upokojen’ de lahko z njo poravnal izdatke! di bivanje v domu, pa tudi še V gi drugega, ne le svojih kulturn potreb. Na žalost ni tako in ve’ra jetno še nekaj časa ne bo. Pa’ d( to, verjemite mi, ni kriv sistfl pokojninskega in invalidske!te zavarovanja. Ta daje, če so v osebni dohodki v aktivni de ni dokaj v redu, čisto dostoi’S(: polne starostne pokojnine, s k’ d' terimi upokojenec lahko pokri’ a\ tako oskrbnino v domu pa te’ ja druge potrebe. Če pa osebni <4 ^
hodki, ki so podlaga za odme’ _
■	• •	•	’	•	• tu so
pokojnin, niso bili primerni, ni mogoče pričakovati drugaS1 rezultatov od ožjega si štet1 oj (pokojninskega), ki se v bistvi1 lo svojih posledicah neposred’ navezuje na širši sistem (delit'1 U ni).	^
Polne starostne pokojnine * 2t zelo različne, tako kot so bilif nj zlični osebni dohodki, pa čept re gre za delavce istega profila’ strokovne usposobljenosti. ' Vs razlike dopuščamo med aktiva'1 sv delom, zato je prav, da jih—vs dokler imamo tak sistem — ta u< tedaj, ko smo upokojenci. , to Polna starostna pokojnina.1 jo družba jamči vsem ne glede( __ njihovo delo (zadostuje, da grd delavca, ki je delal 35 oziroma* ^
let), znaša po povečanju pokc er
nin s 1. majem letos 46026 d' ^
Ta pokojnina ni obremenjen* |j.
nobenimi socialnimi pomočI,, 2 niti ne s korektivi. Znesek je’ prvi pogled morda nizek. Čet ga primerjamo z zneskom 2' vi jamčenega osebnega dohodi ^
ki ga ista družba zagotavlja zap 0s slenemu delavcu ne glede nad1 ^
polnjeno pokojninsko dobo, l ja vendarle dobi precej drugad v, dimenzijo in tudi vrednost. | v tem ne mislim na nomina’’ n, vrednost tega zneska, temveč' ^ njegovo vsebinsko vrednnj ^
Znesek zagotovljenega ose‘ [j(
nega dohodka znaša trenutf nj 30.000 din, s 1. majem pa se jj, povečal na 35.000 din. Zagot°’ te
P<
Kakšnega učitelja telesne vzgoje potrebujejo učenci?
3 1 fjj Pj0010 sem prebral članek tova-5|bu' ^ Proieta Osnovna šola potre-1)LJe tudi dvopredmetnega učitelja, iffp Javljen 14. aprila 1986 v 7. številki d petnega delavca. lS|fv 6 želim polemizirati z njegovimi rfizh81!^?' izbranimi in dokazanimi jLe |'^ei. Ker obravnava temeljno in ' n z*asf' v sedanjem družbenem tre-^ učit r'Zre^no °bčutljivo torišče, kot ,7 te‘J telesne vzgoje in svetovalec f llsVOda za šolstvo, OH Ljub-morem in ne želim stati ob rrf aa>- Rad bi opozoril na nekatere »k1 sv ■e^e’ Pričakujem pa, da bodo ni' Dr°)ie rnnenje javno povedali tudi Jjjj^tavniki drugih prizadetih strok
'4 Misli,
Ifli barle
m, da temeljni problem ven-ti v tem, ali današnja osnovna
feindaSI
ravnatelji ali kdor - P rie" drug potrebuje »dvopredmet-p, y Sa« učitelja telesne vzgoje ali ne.
SeISok°šolskega izobraževanja nav-.J k 2acinje ne smemo uravnavati po ("Prtu današnjih prakticističnih r "
ttP, Meni,
D, to
je bistvo problema v
‘ > kakšnega vzgojitelja po-Juf EBUJEJ0 in SPREJEMAJO ™ n^nri osnovnih šol, vzgojeni v da-v, ^ 2 ,Snjem času. Njihove ugotovitve so ? I n !0. Pomembne, pa jim premalokrat net Tn!i- .emo>ae manj jih upoštevamo. 1)1 lia^* nj'*10va mnenja, stališča, doživ-'j vanja in sprejemanja učitelja telesne • I va?°je 50 riobra podlaga za razisko-‘i „ ni prijem v vzgojno-izobraževal-$ nem delu.
tik ...^avprašanje o tem, kako vredno-io nekatere vidike učiteljevega a’ je nekoliko poskušala odgovo-
riti tudi raziskava Analiza nekaterih pedagoških lastnosti in kvalitet učiteljev telesne vzgoje (Cankar, 1985). O 180 učiteljih telesne vzgoje (90 žensk, 90 moških), ki učijo v 90 slovenskih osnovnih šolah,- je odgovarjalo 546 učencev (273 deklic, 273 dečkov) sedmih razredov. Učenci so bili izbrani naključno, vendar po šolski uspešnosti. Odgovarjali so predstavniki zadostnih, dobrih in odličnih učencev. Anketiranje je bilo opravljeno maja 1983, po poprejšnjih skupnih dogovorih pa so ga vodili svetovalni delavci omenjenih šol. Namen raziskave je bil ugotoviti sestavo nekaterih pedagoških lastnosti učiteljev telesne vzgoje, ki določajo njihov slog vodenja vzgojno-izobra-ževalnega dela v šolski telesni vzgoji. Uspešnost njihovega dela pa je bila ugotovljena z medsebojnim vplivom njihovih pedagoških lastnosti z njihovo izobrazbo in delovno dobo.
Glede na prostor odmerjen v časopisu, je empirične ugotovitve mogoče kratko strniti ter izpostaviti učiteljevo izobrazbo, ki je glede na izbrani vzorec v primerjavi z delovnimi izkušnjami vendarle spodbud-nejša sestavina pri vodenju učencev. Poleg verbalnega komuniciranja učitelja z učenci značilno vplivajo še učiteljeve strokovno čustvene lastnosti, poznavanje programa dela ter skupaj dogovorjene vsebine, roki in zahteve preverjanja pa tudi vključevanje učencev v organiziranje in vodenje dela in upoštevanje njihovih interesov. Zaupanje zbujata tudi pedagoški lastnosti, ki opredeljujeta učenčevo doživljanje uspešnosti ter nava-
Danes je težko biti
učitelj in učenec
n. šolo in učitelja letijo zadnje «'•; c®se hude kritike:
4 —- šola ne opravlja vzgojne
ne daje dovolj znanja ne razvija ustvarjalnosti ^ pn sPosobnejših učencih
„ ne skrbi dovolj za manj
>a posebne...
sl Univerza krivi srednjo šolo, '1 Hre,v^a šola žuga osnovni, starši 'i(l[ ,olž>J° učitelje, učitelji starše in e .ružb°. Vsi pa smo drug z dru-j nezadovoljni.
1111 m sredi tega nezadovoljstva vej ,aste in dozoreva otrok — neza-’3; goljen učenec. st£ . ~akaj je danes težko biti uči-kej 'elj?
i ^ Sola ni več edini in najpo-d& aiembnejši vir informacij. Več oj* pobnega, zanimivega, atrak-’ i „ ,eSa znanja ponujajo druga : j . vdiovizualna sredstva, televizi-Wl la, film, radio, revije, klubi, knji-i ui ge..,
lV’: . Preden pride novo znanje v tD oiske programe, je že zastarelo. ^ n' as torei zahteva spreme-;<> ^Jeno vlogo učitelja; njegova na-°8a ni več samo posredovanje , jdanja in informacij, vedenja. i*'1 2,Cltelj naj v učencih najprej nudi veselje, zanimanje, željo po znanju; kje in kako bo svoje zna-
*f ,sProti dopolnjeval. Lahko bi ptj rekh takole:
3 i v .ence naj nauči, da se bodo ^ življenje z veseljem učili in /fl) oje znanje uporabljali pri delu.
V anes pa učitelju očitajo, da tU mencujemlje voljo do učenja. In I le huda obdolžitev.	rem.
3efr Prva naloga učitelja — tudi v MARICA NAKRST
te'
današnjem času — je še vedno prenašanje znanja. Toda ne kakršnega koli, ampak temeljnega vedenja, na katerem bo učenec kasneje lahko dopolnjeval svojo izobrazbo.
Le s podajanjem pravega znanja lahko učitelj tudi vzgaja. Zato očitek, da šola preveč izo-bražufe in premalo vzgaja, ne drži. Če je izobraževanje ustrezno, vsebuje tudi prvine vzgoje — humane) domovinske, delovne in vsakršne.
Problem pa je v tem, da učitelja nihče ni usposobil, da bi znal presoditi, kaj je to temeljno znanje in da tega tudi učni načrti ne določajo. Navedena je samo snov, veliko snovi, ki sili učitelja, da grmadi podatke in učencu jemlje veselje do učenja.
Kajti tisto, česar je preveč, še s kruhom ni dobro.
In v tej naglici, v tej obveznosti, da »predela« učni načrt, ki je zanj zakon, »zaradi dreves ne vidi gozda«. Kje je zdaj zbujanje veselja, želja, potrebe po učenju vse življenje?
Lahko bi rekli, da gre za greh brez grešnikov in da sta učenec in učitelj žrtvi nedorečenega šolskega sistema.
Spremenjena učiteljeva vloga bi zahtevala dvoje: najprej drugačno usposobljenost prosvetnega delavca, potem pa drugačne možnosti za delo.
Pri nas pa se ponavadi zadovoljimo s tem, da reformiramo učni načrt, vse drugo pa ostane po sta-
J
L ^ena pokojnina se povečuje v $ v'šini in v istih rokih kot n> i-a§e Pokojnine, vsakokrat z vejit J vnostjo za nazaj, od 1. januar-e( Ja' e n
? vi--a lahko zavarovanec dobi dk:	starostno pokojnino, mora
Jp r, asa’;' njegova pokojninska dj ^nova več kot 54148 din. Tak . f	Pokojninske osnove pa
ičf v ? dosežejo le tisti zavaro-f C1, ki so se jim osebni dohodki 4 Prosti gibali kar precej č l P°vprečnimi osebnimi do-'0i ki 7 Vse^ zaposlenih v republi-4 (L ^ato se število upravičencev Jtf m-t' mere pokojnine od naj-tistlu Pokojninske osnove (ne le to’ t s polno pokojninsko dobo, J Dni VeC tu^* ristih s krajšo od ' ne Pokojninske dobe) iz leta v
leto veča. Trenutno jih je med vsemi upokojenci — le teh je okoli 275000 — nekaj čez 55000. To je kar precej. Nekateri menijo, izhajajoč prav iz te številke, da je tolikšna raven socialne varnosti, ki jo zagotavlja sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, previsoka!?
Gotovo boste rekli, da tolikšen znesek najnižje pokojnine ni in-ne more biti odsev minulega dela posameznikov v 35 ali 40 letih dela. Na to lahko rečem le tole: dokler bo edino merilo za minulo delo osebni dohodek, dosežen med aktivnim delom in pokojninska doba, višjih pokojnin ne bo mogoče določati, niti ne izplačevati.
JOŽE KUHELJ
janje učencev na razumevanje in spremljanje lastnega napredka in razvoja. Kažeta in poudarjata delež, ki ga ima izobrazba pri ustvarjanju učiteljeve pedagoške veljave kot nujne razsežnosti svobode v vzgoji, in ne kot priveska tej svobodi.
Na učiteljevo usmerjenost, da pritegne učence k organiziranju dela in upošteva njihove interese, namesto da jih podreja, se načrtno dogovarja glede zahtev preverjanja, namesto da tradicionalno ocenjuje, pa tudi ne moremo gledati naivnomoralistično ali kot nekaj, kar zahteva le malo pozornosti in časa. Nasprotno, to zahteva nujne premike v učiteljevi osebnosti in ne le v razmerju do njegovega poklica.
Seveda je uspešnost učiteljevega dela izredno zapleteno vprašanje. Ni ga mogoče dokončno opredeliti z učiteljevo izobrazbo na eni strani in na drugi z izključevanjem pomena delovnih izkušenj. Ni mogoče izločiti osebnostnih lastnosti, razvoja pri do-življenjskem spopolnjevanju in natančnejšem poznavanju mnogih drugih dejavnikov. Vrednostno je to nujno dialektiziranje in povezovanje. Vendarle pa je mogoče ugotoviti, da izobrazba s kakovostnejšimi informacijami in večjo demokratičnostjo pomaga oblikovati učiteljev način vodenja učencev. Pomeni uveljavitev, povezano s kakovostjo dela. Izraža težnjo po včlenjevanju sistema vrednot, ki predstavlja človeško vrednostne sestavine.
Opozoriti pa moram na sorazmerno majhen skupni del spremenljivih pedagoških učiteljevih lastnosti s kriterijem. Za to je seveda več vzrokov, nekaj pa jih lahko poiščemo tudi v specifičnosti vzorca merjen-cev. Kar 75% učiteljev je namreč imelo srednjo in višjo izobrazbo, 25 % pa visoko.
Sodoben čas zahteva sodobne informacije. Očitno jih nižja izhodiščna startna osnova ne zagotavlja. Kaj in koliko pomenijo delovne izkušnje, oprte na nižjo izhodiščno osnovo je dilema, ki me sili k razmišljanju.
Zakaj pišem to? Bojim se namreč, da v štiriletnem dvopredmetnem študiju telesne vzgoje in, denimo, biologije v današnjem času ni mogoče temeljito dojeti poglobljenih strokovnih izhodišč na eni strani ter na drugi nujnih interdisciplinarnih prepletenosti in vpetosti vsega v družbeno dogajanje. Pri tem seveda ne mislim na kakršna koli strokovna izhodišča, ampak na celoten sistem poklicnega znanja, ki ga današnji učitelj telesne vzgoje ali biolog potrebuje. Ne trdim, da se mogoče komu to ne bi posrečilo, lahko še celo
dobro. Težko pa verjamem, da je s takšno sistemsko rešitvijo mogoče to zagotoviti večini.
Zakaj se mi zdi to pomembno? Predvsem zato, ker ne maram pozabiti, da se skriva kapital s katerim razpolaga naša družba, v učenčevih glavah in rokah. O njihovem razvoju (osvobajanju) ni mogoče govoriti brez poznavanja, priznavanja in upoštevanja njihovih specifičnosti glede motoričnih sposobnosti, od njih odvisnih tehnično športnih znanj, učenčevih potreb, interesov, stališč, vrednot, lastnosti, konfliktnih položajev, pričakovanj in načrtov. Upoštevati pa je treba vse bolj dinamičen družbeni razvoj, njihove življenjske razmere, ki jih hočeš nočeš spreminjajo in delajo to, kar so.
Na večino tega tudi znanost in najrazličnejših razlogov danes še ne zna odgovoriti. Pa vendarle poskuša počasi zoževati krog. Res je tudi, da sta danes eksaktnost in praktična uporabnost v vsakdanji učiteljevi praksi najmanj konkurenčna cilja. Verjetno mi tovariš Proje ne bo preveč oporekal, če pravim, da nikdar in nikoli ne bo mogoče izločiti učiteljevih intuitivnih ravnanj. Vendarle pa je mogoče vplivati na učiteljevo intuicijo in jo znanstveno usmerjati. Za začetek vsaj že v dovolj obsežnem in kakovostno zasnovanem visokošolskem študijskem procesu, ki bo učitelju telesne vzgoje ali biologu omogočil omenjeno identifikacijo.
V	času, ko k logiki usmerjeno in vzgojeno bitje, kar človek menda je, komajda najde ravnovesje sredi mnogih protislovij v naši družbi, pa bi ga »uporabili« za poklicnega vzgojitelja in učitelja biologije, telesne vzgoje in morda še kaj. Ne'smemo pozabiti, da ga potem tudi podvojene obremenjujoče odgovornosti ne bo nihče odvezal. Pri tem zlasti mislim na izredno zahtevno in razvejeno področje poseganja učitelja telesne vzgoje v osnovni šoli. Na drugi strani pa na njegovo strokovno rast, saj je znano, da v šoli pridobljeno znanje (tudi pri nas) hitro zastari.
V	času, ko bo neomejena samo človekova ustvarjalnost, ko žal mnogi odgovorni iz različnih objektivnih in subjektivnih razlogov omalovažujejo in z različnimi odločitvami izkrivljaj« pomen in bistvo antropološke kategorije, je nujno, da je učenčev sodelavec, pomočnik in komentator tisti, ki bo najbolje znal in zmogel uresničevati prizadevanja za njegovo kakovostno rast, skladna z odločnimi zahtevami razvoja naše družbe. Menda je bil G. Santayana tisti, ki je zapisal: Kdor pozabi preteklost, je obsojen, da jo doživi znova. ACO CANKAR
Krivico spoznaš že zgodaj
Sem učenka prvega letnika usmerjenega izobraževanja. V šoli mi je po naključju prišel v roke Prosvetni delavec, in ko sem ga prebirala, se mi je pogled ustavil na naslovu Šola v naravi —da ali ne? Spet mi je postalo hudo, oči so mi zalile solze, tako da sem še komajda videla črke.
Ne vem, ali ima to moje pisanje sploh kakšen smisel, vendar bi z njim rada opozorila tiste, ki načrtujejo šolo v naravi, da vsi starši, čeprav z družbeno pomočjo, še zmeraj ne morejo poslati svojih otrok za teden dni na smučanje. Preprosto zato, ker nimajo denarja za smučarsko obleko in opremo. Tako je bilo tudi z menoj, ki prav zaradi tega letos nisem mogla s sošolci na smučanje, čeprav bi mi v šoli posodili čevlje in smuči in tudi poravnali del izdatkov za oskrbo. ■
Sošolke so se že tri mesece pred odhodom pogovarjale, kakšna oblačila bodo vzele s seboj, koliko denarja, kakšno potovalko idr. Moje bivanje v šoli je postalo muka. Vedela sem, da ne bom mogla iti z njimi, saj doma ne premoremo ne potovalke, kaj šele, da bi mi kupili pižamo, pu-' lover, kakšne lepe hlače, smučarske rokavice. Razredničarka me je po vsaki razredni uri gnjavila, zakaj ne grem, čaprav je dobro vedela, kako jez menoj. Pošiljala me je k socialni delavki, a tudi ona ni mogla razumeti moje stiske.
V razredu nas je bilo pet takih, ki smo bili »s finančne plati problematični« (tako se je izrazila socialna delavka), vendar so
Rekreacijski odmori da ali ne?
Že večkrat sem razmišljala o tem, ali so rekreacijski odmori res potrebni našim učencem in poleg njih tudi učiteljem ali ne?
Takšna misel se mi je nehote utrnila, ko sem opazovala otroke na naši šoli — ta ne spada med velike — kako doživljajo te odmore, in razmišljala, ali so po rekreacijskih odmorih sposobnejši za dojemanje pouka. Ugotovila sem, da se mi učitelji ne zavedamo povsem, kaj pomeni daljši odmor med učnimi urami. Samo nekaj primerov iz prakse:
Po tretji šolski uri, ko so učenci že nekoliko utrujeni, jih daljši odmor osveži, zlasti, če je lepo vreme in se lahko gibajo na svežem zraku. Če jim pri tem pomagamo tudi učitelji tako, da jim pripravimo razne razvedrilne igrice, zaleže tak odmor še veliko bolj. Učitelj in učenec se zbližata, in to je tudi smisel pedagoškega dela.
Kako pa je videti vse to v prak-
MED TEORIJO IN PRAKSO
Učna ura v domovih za učence
si? Na naši šoli je nekaj učiteljev, ki se vsak odmor pomešamo med otroke, se z njimi igramo itn. Kaj pa drugi? Posedajo v zbornici, kadijo in se pogostokrat tudi prepirajo ali pa se drug drugemu pritožujejo zaradi dela, odnosov na šoli, izražajo nezadovoljstvo s starši, z družbo itd. Ko mine odmor, gredo v razrede le tisti učenci, ki so se sami odločili, da bodo prebili svoj prosti čas v naravi. Drugi posnemajo učitelje, ki so s svojim »zgledom« pokazali, da se ne strinjajo s šolskim delom in da jim je pravzaprav vseeno, kako se učenci pripravljajo za naslednje ure pouka.
V svojem zapisu sem bila nekoliko kritična, toda le zato, da bi se položaj izboljšal in da bi o tem vprašanju spregovoril še kakšen strokovnjak, ki bi znal tudi teoretično utemeljiti pomen rekreacijskih odmorov.
UČITELJICA IZ PRAKSE
drugi štirje vendar nekako izsilili, da so šli.
Spoznala sem, da tudi v socializmu ni za vse enako debel kos kruha in da je zelo pomembno, kakšen položaj imajo starši. Pri zaposlovanju in dodelitvi štipendij so posebno pomembne »zveze«, saj si brez njih ničla. Mogoče se bo zdaj po kongresu ZSMS, ki je bil v mojem kraju, v Krškem, kaj premaknilo.
Lepo vas pozdravljam in se vam opravičujem, ker nočem izdati svojega imena. Ne želim, da bi se spet posmehovali moji »malenkosti«. Čeprav imam komaj šestnajst let, sem že spoznala kaj je krivica.
Še enkrat vas lepo pozdravljam in želim uredništvu veliko uspeha pri vašem zahtevnem delu.
JERICA
Diplomanti domske pedagogike smo med študijem zelo malo zvedeli o tem, kaj je učna ura. Z njo smo se seznanili šele med obvezno študijsko prakso v domovih za učence. Takrat smo nemalo razočarani spoznali, da so obvezne učne ure tisti del vzgoje v domovih, ki jih vzgojitelji najštevil-neje izvajajo, učenci pa najmanj radi obiskujejo.
Učenci prihajajo v domove iz najrazličnejših okolij, ponavadi obiskujejo tudi različne programe usmerjenega izobraževanja. Domovi morajo poleg dobrih gmotnih razmer poskrbeti tudi za nemoten duševni in telesni razvoj vsakega posameznika.
Vzgojitelji v domovih pa morajo še zmeraj zagotoviti predvsem primerne možnosti za uspešno učenje, in to pričakujejo tudi starši učencev, ki se nastanijo v domovih. Vzgojitelji bi morali biti torej na ta del vzgoje tudi dobro pripravljeni in zanj usposobljeni. To je naporna in odgovorna naloga, ki zahteva celega vzgojitelja, vendar ne takšnega, ki v trenutku »stlači« v učilnico vseh trideset učencev, sede za kateder, zahteva popoln mir, nato pa reče: »Zdaj pa tri ure učenja za vse.« Ne čudim se, ko mi učenci pripovedujejo, da nočejo bivati v domovih za učence zato, ker se morajo v domovih učiti vsi ob istem času, v istem prostoru, večkrat celo iste predmete. Pred leti sem v nekaj domovih opravila tudi anketo o liku vzgojitelja o tem, kakšen je vzgojitelj v očeh učencev. V enem izmed domov sem učencem prekinila učne ure. Ozračje v učilnici je bilo žalostno in napeto, dobila sem občutek, da v tistem trenutku še sama nisem preveč zaželena. V ozadju je nekdo rekel: »Težijo nam z učnimi urami, zdaj pa še z anketo.«
Pri obdelavi podatkov anketnega vprašalnika sem ugotovila, da se vsi učenci zelo dobro zavedajo obveznosti do šole in tega, da morajo doseči primerne učne uspehe. Večina je menila, da jim vzgojitelji s svojo togo organiziranostjo uspešnejše učenje prej onemogočajo kot pa spodbujajo. Odgovori učencev so povedali podobno. Želijo si, da bi jim vzgojitelj: — dal več svobode pri učenju, — pomagal tudi pri težjih predmetih
Matematika v praksi
V Matematiki za 2. razred osnovne šole je pod številko 344 napisana naloga, ki ima po mojem mnenju za to starostno stopnjo premalo podatkov. Pa vendar jo poskušajmo rešiti v razredu, sem si oni dan rekla.
Naloga: Janko porabi 2 din na dan. Kaj lahko izračunaš?
Po kratkem premisleku se oglasi Alan:
—	Tovarišica, če lahko porabi Janko samo 2 din na dan, jih lahko samo na cesto vrže.
Zaskrbljeno (pedagoško) se zgrozim:
—	Na cesto?
—- Ja, saj za -2 din na dan ne moreš res nič kupiti.
ERIKA FERBAR
(matematiki, fiziki, kemiji, tujih jezikih), — omogočil učenje v sobi, — omogočil učenje v času, ki ni predviden za učenje, In nazadnje: vzgojitelji naj bi jih bolj razumeli, tudi kar zadeva obvezne učne ure. 96 odstotkov učencev je izjavilo, da je dober vzgojitelj tisti, ki pripravi obvezne učne ure tako, da upošteva posameznikov vsestranski razvoj, njegove želje, potrebe, sposobnosti in navade.
Dober vzgojitelj je zanje tisti, ki jim omogoča uspešno učenje. To pa ne bi smele biti frontalno vodene in organizirane obvezne učne ure za vse učence ob istem časovnem razporedu, istem prostoru in za iste predmete. »Obvezno« — to ne bi smele biti zgolj navedene prvine, ki povzročajo statično in dolgočasno ozračje, z drugimi besedami neustvarjalnost, nedelo, neučenje.
Že kmalu po začetku vzgojnega dela sem spoznala, da ustrezna organizacija in členitev obveznih učnih ur veliko pripomoreta k uspešnemu učenju in vzgoji v domu.
Vsak dan, še preden se začno učne ure se z učenci sestanem v skupni učilnici. Pogovarjamo se o ocenah, o težavah pri posameznih predmetih, o dogodkih v šoli in zunaj nje, o praktičnem pouku idr. Na podlagi teh informacij motiviram učence za nadaljnje delo med učnimi urami. Učenci z dobrim učnim uspehom se ponavadi učijo po sobah.
To dopuščam tudi vsem tistim s slabšim uspehom, pri katerih sem ugotovila, da je njihovo učenje učinkovitejše, če so v prostoru sami.
Na željo učencev pripravim učenje tudi tako, da jih razdelim v manjše skupine, ki se pripravljajo na isti učni predmet. V vsaki takšni skupini so tudi učenci z dobrim učnim uspehom, ki so pripravljeni pomagati slabšim, zastavljajo jim vprašanja iz snovi, tako kot to delajo posamezni učitelji v šoli. Ne vem, zakaj se učenci med obveznimi učnimi urami ne bi smeli s knjigo napotiti v park ali se učiti na klopci pred domom.
Obvezne učne ure ne Bi smele biti klasični model učenja, podoben tistemu iz šole. Za učence je danes že velika duševna in telesna obremenitev 32-urni predmetnik, zato jim ga togo nehumano ne podaljšujmo še mi, vzgojitelji v domovih. Dovolj časa imamo, da lahko učence spoznamo in prisluhnemo njihovim željam in potrebam. Vzgoja mora vendar potekati po načelu pozitivnega čustvenega doživljanja, katerega šola ponavadi učencem odtujuje.
Ta razmišljanja so nastala ob mojem delu — vzgojiteljice v domu in učiteljice v šoli. Čeprav je delo v domu veliko težje in zahtevnejše, po svoje pa tudi bolj izzivalno, je veliko lepše, humanejše in bolj celostno. Čeprav sem se v članku dotaknila le nekaterih vprašanj o obveznih učnih urah kot sesfavini vzgoje v domovih, te izkušnje vsaj nekoliko prispevajo k teoriji domske pedagogike. ALENKA LAUKO
dopisniki
poročajo
TROJNI JUBILEJ NA VIČU
Dobro sodelovanje z okoljem in združenim delom
90 let ustanovitve šole na Viču, 75 let graditve šole na Tržaški in 10 let šole na Nanoški. To so obletnice, to je trojni jubilej šole na Viču, ki mu je treba nameniti več kot zgolj besedo ali dve.
Kaj vse je pomenila šola včeraj in kaj pomeni danes?
Poseči je treba celo v prejšnje stoletje, ko so naprednejši Vičani pošiljali svoje otroke v ljubljanske šole. Da bi zgradili svojo, so začeli razmišljati okrog leta 1870. Dobili so jo leta 1896, ko je ljubljanska občina onemogočila šolanje viških otrok v mestnih šolah. Pouk je potekal sprva vzasebnih hišah, leta 1898 so zgradili prvo šolo ob Tržaški cesti, toda ta je bila kmalu premajhna. Veliko, novo prostorno šolo so zgradili leta 1911 in ta šola še zdaj rabi svojemu namenu. Poznamo jo vsi, saj stoji ob »gimnazijski« stavbi na Tržaški cesti. Že ob odprtju je bila šestrazrednica, pouk v njej je obiskovalo 600 otrok, dve leti kasneje pa se je številka povzpela na 844. Kot zanimivost je treba omeniti, da je bil tedanji šolski upravitelj oproščen pouka, in to je bil prvi primer na Kranjskem. Med prvo svetovno vojno je bil pouk zelo skrčen in oviran, ker se je v šoli nastanila vojska. Šola se je razširila v osemrazrednico leta 1919, ko je bil uveden obvezen pouk telovadbe za deklice. Začela se je tudi obrtna nadaljevalna šola in pomožni oddelek za manj nadarjene učence. Kmalu zatem je šola dobila elektriko in vodovod. Leta 1935 je bil Vič priključen občini Ljubljana, šola pa je postala ljubljanska. Ob začetku druge svetovne vojne je bila šola šestra-zredna, imela je 22 oddelkov in 788 učencev. Leta 1941 je bil pouk za mesec in pol prekinjen, med okupacijo pa večkrat oviran (»žica« je prerekala šolski okoliš v dva dela), saj je šolo uporabljala tudi vojska, vanjo pa so vselili tudi več družin. Nekaj časa sta jo uporabljali meščanska šola in II. redna ženska gimnazija. Dan pred osvoboditvijo, ko so se Nemci umikali, jo je poškodovala tudi eksplozija. Po osvoboditvi je bila šola sprva šestrazrednica, zatem sedemletka, nato je deset let imela le štiri razrede. Z reorganizacijo šolstva (1958—59) smo na Viču dobili dve samostojni osnovni šoli z osmimi razredi in tidve sta se v šolskem letu 1962—63 združili v osnovno šolo Ljubljana Vič. Od takrat deluje kot samostojna osnovna šola z razrednim
poukom do 4. razreda in s predmet nim poukom od 5. do 8. razreda. Ke je bilo učencev Čedalje več, je bil 1966 zgrajena osnovna šola Bičevj (današnja Osnovna šola Franc Le skošek Luka). Šolski jrrostori na Ti žaški cesti so bili temeljito preurejen Zaradi gradenj novih stavb na vi škem območju se je število učence spet povečalo. Šolski organi so resn opozarjali, da je treba zgraditi,n Viču novo sodobno šolo, ki bo ustre zala sodobnim zahtevam pouka i vzgoje. Tako je bil leta 1969 usta novljen pripravljalni odbor za grač njo nove šole. Graditev novega sc dobnega šolskega poslopja na Nanc ški ulici so omogočili Ljubljančani denarjem, zbranim s prvim samopr spevkom. Šolo, ki se imenuje p borcu — domačinu Marjanu Novak Jovu, obiskuje 111 učencev v obe šolskih poslopjih. Pouk je sodobn organiziran, šola zadovoljivo opren Ijena. Otrokom je ob dobro usposot Ijenih učiteljih omogočeno kake vostno šolanje.
Prav na temo Šola včeraj, dane jutri je bila ob trojnem jubileju 21 aprila organiziran tudi pogovor i okroglo mizo. V njem so sodelova predstavniki strokovnih ustano' družbenopolitičnih in družbenih oi ganizacij, društev, krajevnih skupnt sti, združenega dela ter organov šol in prosvetnih delavcev.
V poglobljeni in razvejeni razpra' je bila pravzaprav predstavljena p< vzgojno-izobraževalnega proces, posebno pozornost pa so nameni povezovanju v širšem družbenei prostoru in neposredni povezavi okoljem, kjer šola deluje, in z zdn ženim delom, s katerim se povezuj Prerez te poti skozi celotno zgodi vinsko obdobje te šole je udeležer cem pogovora razgrnil zanimivo n zvojno pot šole vse do današnjih d
in pogled v prihodnost. V ospredju pa sta bila vsekakor skrb in prizadevanje šole kot pedagoške in družbene ustanove za vzgojo in izobraževanje učencev.
Precej mnenj in zelo dobrih ocen pa smo slišali o dolgoletnem poglobljenem sodelovanju viške osnovne šole z neposrednim okoljem in z združenim delom; to potrjuje tudi podatek, da šola trenutno deluje s sto zunanjimi sodelavci. Pa vendar smo v razpravi slišali, da se da še marsikaj storiti glede spoznavanja delovnih procesov v združenem delu pa tudi v krajevni skupnosti, kjer morda obveščenost še ni najboljša. Slišati je bilo tudi predlog, naj bi krajevne konference SZDL vsaj enkrat na leto spregovorile o delu in življenju na osnovni šoli.
Ob tej priložnosti so podelili najzvestejšim sodelavcem in organizci-jam spominske plakete. Spominske plakete pa so dan poprej podelili tudi učiteljem, ki delajo v šoli deset in več let ter učiteljem, ki so se v tej šoli upokojili. Ob tej priložnosti je ravnatelj Osnovne šole Marjan Novak, Jovo Franc Malovrh dejal: »Spoštovani upokojeni učitelji in delavci šole! Veseli smo, da ste danes med nami. Na tej šoli ste opravili veliko delo; na to ste lahko ponosni, tako kot smo ponosni mi, ki nadaljujemo tradicijo šole in skušamo narediti vse za kulturni dvig mladih. Vemo, da smo družbi v tem trenutku najbolj potrebni, saj danes z velikim optimizmom in prepričanjem spodbujamo, vzgajamo in izobražujemo mladino za življenje v prihodnjem stoletju. Zvesti ostajamo stroki, kot ste ji bili vi, v prepričanju, da naša vloga narašča ter se utrjuje misel — šola raste in pade z učiteljem!«
Ob trojnem jubileju šole se je zvrstilo več prireditev, posebej pa naj omenimo razstavo likovnih izdelkov nekdanjih učencev in pedagogov likovnih umetnikov. Na razstavi, ki so jo odprli 22. aprila v šolskih prostorih, so po tri svoja dela razstavili: Andrej Bratina, Tine Gorjup, Tomaž Gorjup, Rudolf Gorjup, Marjan Kozamernik, Ivo Mršnik, Zmago Modic, Dušan Pirih, Marjan Pliberšek in Tanja Špenko. Ob tej priložnosti je bila odprta tudi fotografska razstava o razvoju viške šole.
Posebno doživetje pa je bila osrednja proslava v počastitev jubilejev šole, ki je bila 24. aprila. Ob prisotnosti gostov iz Beograda, Celovca in drugih krajev so prosvetni delavci te šole skupaj z učenci, učenci glasbene šole in še predvsem s pomočjo nekdanjih učencev, danes priznanih kulturnih delavcev (Milan Dekleva, Mitja Kreft, Jasna Škrinjar, Janez Škof, Janez Vrhunc, Nataša Zorman in Petra Žiher), »pričarali« utrip in ozračje, ki ga lahko s trdim in odgovornim delom izoblikuje prav ljudska šola v najboljšem pomenu besede. Takšna šola pa je bila, je in bo viška osnovna šola Marjan Novak Jovo.
Ni neskromno, če zapišemo, da bolj doživetega in lepšega slavja ni mogoče pripraviti! Naj strnem ta zapis s sklenimi mislimi slavnosnega govornika Petra Winklerja, direktorja Zavoda SRS za šolstvo:
»V štiridesetih letih našega povojnega razvoja smo naredili ogromen korak naprej, ki nas je pripeljal v svet razvitih in nam odprl perspektivo nove humanejše družbe. Za ta razvoj smo veliko žrtvovali, zato se kljub težavam, ki jih imamo, ne moremo in ne smemo umakniti s te poti, ampak se moramo z vsemi močmi jrrizade-vati, da si zagotovimo boljši jutrišnji dan.
Rodovom, ki prihajajo za nami, ne bomo zapustili le velikih dosežkov in bogate dediščine, ampak tudi veliko težav in slabosti, zato je prav, da jim zagotovimo vsaj tisto, kar jim lahko damo in kar bo postalo gibalo razvoja in napredka naše družbe — znanje in sposobnost za njegovo ustvarjalno uporabo. To je naš dolg do mladega rodu pa tudi do vseh tistih žrtev, ki so bile potrebne, da smo dosegli to, kar imamo.«
JANJA DOMITROVIČ
Učitelj veliko daje, zato mora tudi prejemati
Skoraj vsak dan, ko odpremo časopis, lahko preberemo kaj o šolstvu. O učitelju pa le poredko. O učitelju kot človeku, o njegovi osebnosti, o njegovih problemih je napisanega zelo malo. Kot da pozabljamo, da je (bolj kot predmetnik, bolj kot nova šola) učitelj tisti, ki šolo lahko dvigne, jo spreminja, ji da novo vsebino, da bo naprednejša, bližja otrokovi naravi ali pa jo kljub vsem spremembam naredi pusto in dolgočasno, neprijetno za učence in grozečo za starše. Zato je nujno nameniti učitelju — človeku prav toliko ali še več skrbi kot šoli —instituciji. Prvi korak k temu je narejen s tem, da odkrivamo, kako je to delo naporno, koliko stvari učitelja obremenjuje, da je pogosto čezmerno utrujen, še posebno v celodnevni osnovni šoli. Posledica te utrujenosti je nezadovoljstvo, predvsem s samim seboj, občasna prenasičenost in nekakšna topost, praznina, ki jo zasledi v sebi. Postane živčen, in to občutijo predvsem otroci. Utrujen in pobit učitelj pa ne more biti ustvarjalen. Z nje-voljo odklanja novosti, ni sposoben sprejemati in uporabljati novih metod. Z njim vred so v razredu nesrečni tudi učenci.
Raziskave kažejo, da si učitelj nalaga resnično več, kot zmore. Verjetno prav zaradi teže svojega poslanstva sprejema vse težave v razredu za svoje. Tako nosi učitelj svoje delo zmeraj s seboj. 7,a njegovo delo je značilno, da ni dokončno.
Učitelj je tudi neprimerno bolj čustveno obremenjen, kot so' delavci v drugih poklicih. Med njim in učencem nastaja zahteven in zapleten odnos. Seveda pa učitelj čustva tudi sprejema. Otrok ga ima lahko rad, ali pa ga sovraži, je jezen nanj.
Učitelja moti tudi položaj, ki ga ima v družbi. Še sami ne vemo povedati kako, kdaj in zakaj smo se na družbeni lestvici pomaknili navzdol. Morda zato, ker smo pozabili, da narod, ki da kaj nase, izbere za učitelje mladega rodu svoje najboljše ljudi. Kaj bi bilo mogoče storiti, da bi bil učitelj manj obremenjen, bolj srečen in zadovoljen, bolj ustvarjalen in samozavesten?
Predvsem mora poznati naravo svoje obremenjenosti, vzroke utrujenosti. Potruditi se mora za človeško pristnost, spet mora najti samega sebe, vedeti mora, kaj zmore in česa ne, da se bo tako rešil občutkov krivde, misli, da svoje delo ni dokončal ali dovolj dobro opravil.
Učitelj veliko daje, zato mora tudi prejemati. Biti mora odjemalec naravnih in kulturnih dobrin, narave, glasbe, knjige, filma in gledališča.
Učitelj lahko zase veliko naredi sam, nekaj pa morajo vsekakor storiti tudi tisti, ki so za šolstvo odgovorni, in družba sama, ki dobrega in ustvarjalnega učitelja potrebuje.	,
Povezovanje osnovne šole z okoljem omogoča družbeni vpliv na življenje in delo šole, je torej pot, da postaja šola središče družbenega življenja.
Podružbljanje objektivno pomeni 'spremenjene, zahtevne in dodatne naloge za šolo in njene delavce. Če primerjamo te naloge in družbenogospodarske odnose, ki danes prevladujejo in ki sami po sebi ne spodbujajo delavcev v vzgoji in izobraževanju k iskanju novega, lahko ugotovimo, da tak družbenogospodarski položaj, kakršen je, ovira šolo, da bi opravljala svojo animatorsko vlogo pri povezovanju družbenega okolja z njo. Ker pa je animatorsko vloga šole pri spodbujanju okolja za sodelovanje z njo bistveni dejavnik podružbljanja ■ glede ustvarjanja čim širših in čim boljših možnosti za celosten razvoj naših učencev, moramo ob tem spoznati in vedeti, kakšne bodo možnosti za nadaljnje podružbljanje, če le-tega ne bo spremljalo tudi sprotno izboljševanje družbenogospodarskega položaja pedagoškega delavca in vse šole.
Naj strnem svoja razmišljanja z besedami: Človek ne more živeti na svetu, če ne pričakuje nič novega, veselega, boljšega.
(Iz govora ob prazničnem dnevu osnovne šole Josip Broz Tito Trbovlje.)
DARINKA KOSTANJŠEK
Na pravi poti
Praznični dan Osnovne šole Josip Broz Tito Trbovlje
18. april — dan, ko je bil leta 1937 na Čebinah nad Trbovljami ustanovni kongres ZPS, si je trboveljska osnovna šola izbrala za svoj praznik. Že več let smo ga delovno praznovali s številnimi kulturnimi, športnimi in zabavnimi prireditvami.
Letošnji 18. april pa se je globoko vtisnil v spomin mladih Trboveljčanov, saj je prav na ta dan dobila osnovna šola Trbovlje ime JOSIP BROZ TITO.
Ko je na pobudo občinskih, medobčinskih in republiških družbenopolitičnih organizacij Zvezni izvršni svet sprejel sklep o poimenovanju, so se v nas porajala najrazličnejša vprašanja in dvom, ali smo vredni tako velikega imena. Toda temeljita razčlenitev našega dela in dosežkov nam je utrdila samozavest in zbudila v nas ponos in sklep, da bomo svoje delo samo še bogatili in poglabljali.
Prav zato smo letos zasnovali naše delo še posebno pestro. Posebno bogati so programi šolskih organizacij. Želimo, da bi vsak učenec in delavec šole doživel poimenovanje kot nekaj velikega, obvezujočega.
18. april 1986 bo tako v naši šoli zapisan z zlatimi črkami, kot je dejal ravnatelj pobratene šole iz Lazarev-ca, ko nas je pozdravil in nam čestital.
Ta dan je imel posebno bogato praznično vsebino. Učenci vseh pedagoških enot so se srečali na prireditvah, tekmovali so v znanju o Titu, pomerili so se v raznih igrah.
Nato smo se delavci šole zbrali na slavnostni seji, ki so se je udeležili tudi učenci delegati, sveti staršev pedagoških enot, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, sosednjih in pobratenih šol, republiških organov in Zavoda SRS za šolstvo.
Govorila je naša učiteljica Da-
rinka Kostanjšek, predsednica zbora delavcev, in v svojem govoru posebej opozorila na pomen vzgoje in učiteljevo vlogo v šoli in zunaj nje, pa tudi na vlogo šole pri povezovanju z družbenim okoljem.
Predsednica sveta šole Marija Lipovšek je nato prebrala sklep o poimenovanju šole po Josipu Brozu Titu. Veselje učencev in učiteljev. Čestitke.
Ravnateljica šola Slava Pirnar je podelila priznanja šole. Komisija za priznanja je tudi letos izbrala nagrajence: , izredno dejavnega in odličnega učenca Klavdija Koritnika, pedagoginjo Maro Burkeljc, učiteljice Manico Kočar, Vilmo Žnidaršič, Vido Pogačar in Cvetko Kolenc ter pobrateno šolo Dule Karakljajič iz Lazarevca.
Po slavnostni seji so pionirji ob novem napisu, ki ga je iz lesa oblikoval naš likovni umetnik magister Leopold Hočevar, izrekli zaobljubo. Obvezali so se, da se bodo učili, uresničevali prijateljstvo, razumevanje in medsebojno spoštovanje ter gojili ljubezen do svobode in miru.
Popoldne smo se spet zbrali v kulturnem domu. Odprli smo likovno razstavo naših učencev in se udeležili slavnostne prireditve. Zdaj je govorila podpredsednica Republiške konference SZDL Božena Ostrovršnik. Poudarila je, da zaslužimo Titovo ime ne samo zato, ker smo edina šola v Sloveniji, ki zajema vse osnovnošolce v celodnevno organizacijo, temveč predvsem zato, ker ob bogati vsebini dosegamo zelo dobre vzgojne uspehe.
Ob nastbpu mladih, ki so navajali Titove misli, smo ponovno dobili potrdilo, da smo na pravi poti.
NANDA GUČEK
Po priznanje na Tolminsko
V	aprilu je okrog 350 osmošolcev severnoprimorskega območja v Tolminu prejelo priznanje za osemletno zvestobo dobri knjigi. Vsi so namreč kar osem let zapored osvojili bralno značko.
Mlade bralce so spremljali njihovi mentorji in knjižničarji. Tretje območno srečanje so pripravile občinske ZPM in Šolski center Vojvodina.
V	kulturnem sporedu sta sodelovali gledališka skupina srednjega usmerjenega izobraževanja in Šolskega centra Vojvodina z igro Kozlovska sodba v Višnji gori in gostja Svetlana Makarovič s Čukom na Palici:
Popoldne so se mladi bralci odpeljali na Vrsno in se poklonili spominu Simona Gregorčiča. Bralna značka, ki so jo kar trikrat osvojili, se namreč imenuje po njem.
Srečanje mladih bralcev na Tolminskem je uvod v praznovanje 80. obletnice smrti Simona Gregorčiča.
M. N.
'D
Sl
L
Pesem se izroča — mi se izročamo njej
jid;
Užt
|tn
iso
&jn
Jat
Niko Grafenauer — gost na Pedagoški fakulteti v Mariboru'te
Šestnajstega marca je obiskal Pedagoško fakulteto v Mariboru pesnik, prevajalec in urednik Niko Grafenauer. Pogovor je spretno in domiselno vodila predavateljica mladinske književnosti Darka Tancer-Kajnih, razstavo ustvarjalčevih del in njegovega portreta, ki ga je upodobil slikar Bojan Galija, pa je pripravila višja knjižničarka Anka Robnik.
Pesnikova spoznanja so obogatila prihodnje učitelje in vzgojitelje; pomagala jim bodo pri pedagoškem delu, da bodo znali knjigo približati mlademu bralcu. Niko Grafenauer se ne strinja s šolskim načinom ugotavljanja, kaj je pesnik hotel napisati, saj je napisal prav to, kar je hotel. Pomemben je otrokov stik s pesmijo in
njegov osebni doživljaj. Osi......................
Jstvarjalec je med drugim povedal, da je poezija zanj hram skrivnosti, nekaj, čemur razum ne more priti do dna, je čudežnost v igri in začudenje hkrati. Porodijo jo naključja, ki so povezana z usodnim; sem sodijo rojstvo, smrt in ljubezen — vse to so usodne stvari, določevalke našega bivanja. Prav tu se godita tako poezija za otroke kot tudi za odrasle; v obeh primerih gre za eksistencialno raven infantilizma, ki pomeni odprtost, vendar pa je drugačna, kar zadeva pe-snikovanje za otroke na eni strani in za odrasle na drugi. Vir je sicer isti, razlika pa je velikanska, zakaj ustvarjalec je usmerjen k povsem določenemu občinstvu. Treba je upoštevati, da je otrok nepripravljen za hujše avanture. Poezija je zares iskanje skrivnosti in avantura, kajti vnaprej ne moreš vedeti, kaj te »tam« čaka, seveda pa je otroku treba dati določeno stopnjo varnosti, da se ne zgubi. Otroška poezija je zato tematsko fabulativna (gre za ohišje, ki pomeni dom, kamor se otrok lahko naseli). V pesništvu za odrasle se pojavlja večja odprtost — vsak se lahko naseli po svoje, saj je hiša odprta na vse strani in so zato mogoče različne razlage, odkrivanje sveta in drugačne skrivnosti; človek vstopi v hišo, ki še ni definirana in zatorej tudi sam gradi. Otroku pa je treba dati vodilo.
Niko Grafenauer je tudi teoretik mladinske književnosti: glede temeljnih prvin in meril dobre literature za otroke je demokrat ter ne zastopa objektivnega, znanstvenega razloga in pogleda, ampak izhaja iz lastne skuš-
nje in jo prenaša tistim, ki se za to za- r nimajo. Tudi tukaj pripisuje pomen ' iskanju skrivnosti in igre, ki se v poe- ! “ ziji dogaja, vendar je ni primerno i enačili z igračkanjem, temveč je treba "O imeti v mislih tisto, kar se nanaša na i usodo, srečo in sveto v filozofskem di(j pomenu besede. V pesniški pisavi je šsc ena izmed bistvenih razsežnosti prav g j, pesniška igra — nenehno se pojavlja J kot začudujoča stvar, novum, saj v L vsakem verzu skušaš odkriti kaj no- p1 vega; uporabiš, na primer staro temo, (r4 zazveni pa drugače in zbudi začude-nje. Inovacija je nekaj, česar prej ni bilo; poezija je nanjo nujno vezana, informacija (spravljanje v obliko) pa ,. je tisto, kar je glede na kaotično zavest ls in svet informativno postavljeno v j družbeni prostor.	S 1
Da lahko pesnik po svojih močeh nadaljuje, kar se je že zgodilo, mora seveda upoštevati kulturno zaledje. )£ Očitno ustvarjalčevo merilo je torej estetska inovativnost. Ne gre za to, da ? bi bile v otroški poeziji zanjo manjše I možnosti, temveč so slednje kvečjemu P ' drugačne. V tako imenovani nonsen- "C
drugačne. V tako imenovani nonsen- f sni poeziji se lahko pojavlja bistroil- ■ mni nesmisel.	az
Z znano in priljubljeno pesniško L. zbirko Skrivnosti (študenti družbe- '^ no-moralne vzgoje in slovenščine na Pedagoški fakulteti v Mariboru joL. imajo pri etiki za seminarsko temo) jt ■ Niko Grafenauer, kot je sam povedal, p-prispel na mejo med otroškim pesniš-\ tvom in tistim, ki ga piše za odrasle t0 Izkazalo se je, da je s tem prišel do konca in se je zato lotil pisanja prav ijs Ijic za otroke, kajti zamikala ga je\ nova avantura. Ekstatični trenutek p namreč pomeni, da se človek dvigne L iz sebe, pa tudi pri eksotičnem polo- ^s žaju izhajaš iz sebe in si najbolj dovze- “C ten za svet, ki te nekako poziva. Tudi to< ljubezen je vsa takšna, zato ni nak- lli ljučje, da se velikokrat povezuje sU( smrtjo. Pesem se izroča, mi se £ZZW' H)| čarno njej, skratka, brez erotizma >’! [:( branja in pisanja poezije (le-ta je na-mreč privlačna in zavajalna).
Pesnikov obisk je privabil veliko poslušalcev. Popoldan se je Niko&) Grafenauer srečal še z mladimi bralci'^] v mariborski Pionirski knjižnici, se- av stavini Mariborske knjižnice, ki spv zelo prizadeva, da bi knjiga našla Poi^ do bralcev vseh starostnih stopenj, iU pripravlja vrsto domiselnih srečanj'^ MARIJA ŠVAJNCER
------------------------------------'Sc
o
Tomaž Gorjup: Izgon iz Utopije, 1982, olje	j ^
TOMAŽ GORJUP V MESTNI GALERIJI
Razstava slik in risb Tomaža Gorjupa v ljubljanski Mestni galeriji tiii znova opozarja na samoniklega umetnika. Obsežen izbor slik in risb jbn sega od leta 1981 do letos, kar daje vpogled v slikarjev ustvarjalni lok', od stopal kot lupin izpraznjenosti do fragmentarnih figur lupinasti*®!
forme, s preseki, zevi, ko gre za širše zasnovane relacije in spoznanju-_
Gorjupova slikarska pa tudi risarska rast je organska, je logično nadaljevanje tistega, kar smo lahko videli pred leti. Votle figure pričajo 0 tni> človekovi stiski in izvotlenosti, o (ne)moči ožje stičnosti, tudi o nasilju in skepsi. Njegove risbe so v marsičem predhodnice, študije za slikarski izpeljave, v njih se še bolj izraža Gorjupov smisel za linijo, za bistvo- !pj Močne barve imajo simboličen pridih, o prostoru dogajanja ni sledd saj ne gre za konkretizacijo naslikanega kot odseva resničnosti. V Got' R, jupovem slikanju najdemo tudi nadrealnost, toda ne po načelih nadrealizma iz dvajsetih let. V vseh slikah, pa če imajo mitološko, versko ali H' Odi terarno predlogo, ostaja umetnik v našem času in se odziva z indivi' i. \ dualno zavestjo zdajšnjega človeka. Tudi ko figure postanejo »spete11-človeške celote in ko barva postaja bolj umirjena, blaga, se slikar odzivi na zdaj in tukaj, najsi gre za naslove kot so Apolon in Dafne, FaustUS’ Judita, Tri gracije ipd. Razvojna pot Tomaža Gorjupa priča, da jj Cj( umetnik našel samosvoje slikarske rešitve. V primerjavi s sodobnik1 nj| Gorjup ne želi slediti kakšni smeri, ki prevladuje v sodobnem slikarstvu, raje ostaja samosvoj, nenehno v iskanju, morda s pridihom »klu- Odi sike« v izpeljavi figur, a daleč od harmoničnega utripa nekdanjih čašo'' avj in slikanja, zato pa z več ali manj dvoma — te posledice splošnih razrnC ^ in časa, ki nezadržno vdira v umetnikov svet.
I.	G.
"I) OSNOVNA ŠOLA SLAVKO ŠLANDER CELJE
’Su)e prosta dela in naloge
KVNATELJA
|?ati morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene z Zakonom Zenern delu, Zakonom o osnovni šoli in Družbenim dogovorom načelih kadrovske politike v občini Celje, in imeti:
.otCo ali višjo izobrazbo pedagoške smeri in intanj 5 iet delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu. -r traja 4 leta.
| z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom ru. e v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Razpisna komisija za a-, Vanje ravnatelja TOZD Osnovna šola Slavko Šlander Celje, ,n lanska 46. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku e- Za Prijavo.	- . ...
'ia ‘°Močnika ravnatelja
na
t j at' za t0 delovno mesto morajo imeti: jv jSo^° ali višjo izobrazbo
'ja rimanj 3 ieta delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalni dejav-
o- jstrezne organizacijske sposobnosti, izpolnjevati pa morajo tudi
o, Rge pogoje iz družbenega dogovora za vodilne delavce.
_____________________________
«1
a,
oa
'SBENA ŠOLA VINKO VODOPIVEC AJDOVŠČINA
’st rsuje prosta dela in naloge za šolsko leto 1986/87
h ?^edo,0«n čas:
fe .....................................
ELJ/
ELJA KLAVIRJA (s polovično delovno obveznostjo)
ie. j^EUA FLAVTE (s polovično delovno obveznostjo)
še
m Maločen čas:
■n- PClTpi
STELJA NOG (s polnim delovnim časom)
se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za uči-,ž. na glasbeni šoli. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poš-««5 naslov: GLASBENA ŠOLA VINKO VODOPIVEC AJDO-^ aa Strancarjeva 8, Ajdovščina, v 15 dneh po objavi.
\je l(1ate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po objavi razo:
30 dneh po objavi razpisa.
g°VNA ŠOLA VINKO PADERŠIČ-BATREJA, BRUSNICE

yZj "uje za nedoločen čas dela in naloge: m^ITELJA TEHNIČNE VZGOJE s polovično delovno obvez-
ze \_____ t
P RIJ1
PETELJ A TEHNIČNE VZGOJE pRU
. .EJTELJA likovne vzgoje
s polovično delovno obvez-
^ITelja tehnične vzgoje in likovne VZGOJE s
učno obveznostjo, PRU
,a. uEITELJA GLASBENE VZGOJ E s polno delovno obveznostjo a dela in naloge na OŠ Brusnice in OŠ Otočec ob Krki, PRU ko
r ua v0lJ0 enosobno stanovanje.
, c[ ' dobre prometne zveze z Novim mestom. s ji .^dokazili o izpolnjevanju pogojev, predpisanih z Zakonom o Vni.š°li, pošljite v 15 dneh po objavi razpisa.
f«
i fisija za delovna razmerja
-in^O-VARSTVENE ORGANIZACIJE UZICE FLANDER, Fochova 5 1, MARIBOR
,:>'Suje prosta dela in naloge
JjARUHINJ za nedoločen čas s polnim delovnim časom ''KUHINJ za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom
N dela L 9. 1986.
za vsa dela: končana šola za varuhinje in starost najmanj 18 let.
*Ve z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite Komisiji za delovna Crja Vzgojno-varstvene organizacije Jožice Flander, Fochova [j 00 Maribor, v 10 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo o p^.bveščeni v 15 dneh po sprejetju sklepa komisije za delovna
•žaleč
•; OŠ PETER ŠPRAJC-IUR ŽALEC
|rSuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in
1 Ornosimi
pom,
OČNIKA RAVNATELJA
Jljldidati
l atl morajo izpolnjevati splošne pogoje po Zakonu o osnovnem ;u m imeti
Rokovni izpit
et delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu
?ati nai pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in z / Zt? d(jjSe,danjega dela v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Svet 1, OŠ Peter Sprajc-Jur Žalec.
* P dela: 1. septembra 1986.
ju K^a 7-a delovna razmerja
m *^E ŠOLE FRANC BELŠAK BUČKOVCI
ti, •3'Suje dela in naloge
l R vvNATELJA
/-1 \?at rnora izpolnjevati pogoje po 137. členu Zakona o osnovni ?«f iandat traja 4 leta. Začetek dela: 20. 8. 1986.
matematike
je	FIZIKE in telesne vzgoje
ki UCtT^LJA BIOLOGIJE in kemije
t- 81ELJA GLASBENE VZGOJE za polovičen čas
5v	naj Pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po
er\ a?'Plsa- O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po objavi razpisa.
Etika in socializem
Pred nedavnim je drugič izšla knjiga Vojana Rusa Etika in socializem. Avtor je za drugo izdajo pripravil besedilo nekoliko drugače, tako da je velik del knjige na novo napisal. V tej izdaji so namreč izpuščeni deli, ki so iz zornega kota sodobne etike pomembnejši: vprašanje enotne filozofije in odnosa etike do drugih filozofskih »disciplin« ter obče teorije vrednot. V knjigo so uvrščeni novi deli, ki obsegajo več kot tretjino novega besedila in še temeljiteje osvetljujejo in razlagajo teoretske domene te etike, njeno uporabo in uresničevanje v sodobnem razvoju družbe in socializma — s tem naj bi postala podoba dejavne etike v dejavni filozofiji še izrazitejša.
Avtorjeva pozornost je namenjena predvsem sodobni jugoslovanski problematiki. Knjiga je tematsko prilagojena problematiki, zanimivi za širši krog bralcev, vanjo so zajeti predvsem odnosi med moralo in pravom, med moralo in religijo ipd. Uvodni del knjige se ukvarja z etiko v dejavni filozofiji, osrednji trije tematski deli pa so razdeljeni na poglavja: Moralno dejanje, Moralna norma in moralni sistem ter
Etika, socializem in sodobno človeštvo.
Etika je dolgoletno področje piščevega dela, saj je precej svojega dela namenil preučevanju družbenih vprašanj socializma, zlasti etike, in je napisal veliko študij iz ekonomije, politologije, mednarodnih ekonomskih in političnih odnosov, študij iz zgodovine filozofije, filozofske teorije sveta in človeka.
Ena bistvenih spodbud k pisanju je bila predvsem avtorjeva Želja, naj bi poskusili ob koncu dvajsetega stoletja ob tej knjigi premisliti, kaj se je zgodilo, iz tega izluščiti čim boljše izkušnje in se odločiti za prave vrednote, pomembne tudi za to, da bo na tej podlagi mogoče oblikovati družbo na trdnih temeljih. Ob branju nas knjiga skuša pritegniti v razmišljanje o tem, kakšne so človekove bistvene potrebe, pota, možnosti — stališča pri nas uveljavljenih in veljavnih, pievladu-jočih idejnopolitičnih usmeritev, s stališča komunizma in socializma. Tako zamišljena, meni avtor, bo knjiga zaradi konteksta, v katerem je nastala, dosegla svoj namen, če je delec sodobnih prizadevanj za avtentični socializem.
V. K.
Svet
OSNOVNE ŠOLE MILAN MRAVLJE, LJUBLJANA,
Klopčičeva 1
razpisuje dela in naloge
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU, za nedoločen
ČclS
—	UČITELJA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA, PRU, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, PRU, za nedoločen čas Začetek dela 1. 9. 1986.
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet Osnovne šole Milan Mravlje, Klopčičeva 1, Ljubljana.
OSNOVNA ŠOLA H. GRUPE ODREDOV MOZIRJE
razpisuje prosta dela in naloge
nove
knjige
Novi Srbohrvaško-slovenski slovar
Slovarsko delo postaja z razvojem obeh jezikov — slovenskega in srbohrvaškega — vedno zahtevnejše, tako vsebinsko kot po obsegu; novejše težnje v jezikovnem razvoju je treba dvigniti vostno raven, potrebna pa je bila tudi natančnejša, nadrobnejša
ki
je, tako kot prejšnji, delo profesorja Janka Jurančiča, se po vsebini in obsegu precej razlikuje od prejšnjih dveh. Napisana je na novo, sestavljalec je pri svojem delu uporabljal več gradiva in upošteval najsodobnejša leksikografska načela. Tako je slovar nastajal kar v treh stopnjah, ki so bile, vsaka posamezno, končane v letih 1950, 1955 in 1960, koso izšli vsi trije slovarji. Zanimanje slovenske leksikologije je bilo sprva dolga desetletja usmerjeno na jezikovna področja, ki so bila takrat za slovensko kulturno in narodno področje bolj aktualna, na področje latinskega in nemškega jezika, zato leksikografija v pdvezavi slovenski-srbohrvaški jezik precej let ni prav zaživela. Šele po Vojni, leta 1950, se je položaj zboljšal. Tedaj je Državna založba Slovenije dotiskala Slo-vensko-srbohrvatski slovar, ak-centuiran in z izreko slovenskih gesel, ki pa je bil, žal, natisnjen samo do gesla pravi. Nadaljeval se ni zaradi Škerljevega Slove-načko-srpskohrvatskega rečnika, slovarja »troimenega« naroda.
Leta 1956 je Državna založba Slovenije izdala novi slovar, sestavljen po sodobnejših leksikografskih načelih. Leta 1972 je izšel v drugi izdaji, precej razšir-
slovarska izdaja.
Tretja izdaja tega slovarja,
kažejo, da ga na višjo kako-
jen; zdaj smo dobili tretjo izdajo s približno 110 tisoč samostojnimi gesli in 'z na tisoče pomenskimi sintagmami, kar nekako ustreza zdajšnjim jezikovnim potrebam. Avtor, ki se je s tem slovarjem uk-varjal skoraj pol stoletja, se je v njem skušal čimbolj približati sodobni leksikografski teoriji in praksi.
Zdajšnja izdaja si prizadeva spremljati jezikovni razvoj slovenskega in srbohrvaškega jezika do sodobnosti, zato upošteva tudi pogosto rabljene besede in veliko terminoloških izrazov iz sodobne sociologije. Gesla so izbrana predvsem tako, da so v sloVarju zaobsežene vse panoge človekovega delovanja, vsi izrazi za pojave v naravi; iz posameznih strokovnih in znanstvenih ved pa so v slovar sprejeti tisti izrazi, ki so kljub strokovnosti še dovolj razširjeni in znani. Slovar pa, če je le mogoče, upošteva tudi izvor besed iz tujih jezikov, ki jih v stoletjih govorijo ljudstva blizu nas ali med nami; pri tem je avtor uporabljal domačo in tujo znanstveno literaturo. Prof. Janko Jurančič, meni, da je s to knjigo končal nalogo, ki si jo je bil zastavil pred pol stoletja, namreč: na znanstveni podlagi približati lek-siko slovenskega in srbohrvaškega jezika, nalogo, ki se ujema z obširnim leksikografskim programom, ki se s svojim delom nagiba h koncu. A vtor je pri zdajšnjem delu v srbohrvaški leksiko-logiji s pridom uporabljal svoje izkušnje, pridobljene pri delu za slovar slovenskega knjižnega jezika, pri katerem je sodeloval dvajset let.
V. K.
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za podružnično šolo Nazarje, PRU, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) s 1. 9. 1986
—	UČITELJA ZGODOVINE, PRU, za določen čas (za šolsko leto 198'6/87) s polnim delovnim časom
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom s 1. 9. 1986.
Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh.
OSNOVNA ŠOLA OSKAR KOVAČIČ, LJUBLJANA, Dolenjska cesta 20
razpisuje dela in naloge
za nedoločen čas in s trimesečnim poskusnim delom:
—	UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P
—	UČITELJA GOSPODINJSTVA — VODJA ŠOLSKE PREHRANE, PRU ali P
—	KNJIŽNIČARJA, PRU ali P
—	3 UČITELJEV ZA DELO V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA, PRU ali U — razredni pouk
za določen čas:
—	UČITELJA KEMIJE, PRU ali P (od 1.9. 1986 do 15.4. 1987)
—	UČITELJA MATEMATIKE, PRU ali P (od 1.9. do 15.4. 1987)
—	UČITELJA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA, PRU ali P (od 1.9. 1986 do 1.2. 1987)
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PRU ali U (od 1. 9. 1986 do 23. 1. 1987)
—	UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA, PRU ali U (od 1.9. 1986 do 28. 2. 1987)
Prijavite se v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
KATALOG UČBENIKOV 1986-87
Kot samostojno prilogo te številke Prosvetnega delavca smo natisnili Katalog učbenikov za osnovne in srednje šole za šolsko leto 1986-87.
Natis kataloga so financirale slovenske založbe, vendar v omejenem številu. Zato prejmejo kot brezplačno prilogo katalog samo vzgojno-izobraževalne organizacije. Nekaj posameznih izvodov je na voljo v našem uredništvu (cena: 200din).
Fotografija: Rajko Ranfl, član DLOS
Presek
Zadnja, šesta številka Preseka v letošnjem šolskem letu ima le 32 strani, a ni nič manj zanimiva od drugih. V njej si lahko preberemo članek O spektrih, napisal ga j e J anez Sttnad. Članek bo gotovo v pomoč in dopolnilo pri pouku fizike v prvem letniku skupne vzgojno-izobrazbene osnove, saj govori o različnih vrstah spektrov (črtastem, zveznem, emisijskih in absorpcijskih), dodane pa so tudi zanimivosti iz zgodovine le-teh.
V rubriki Matematika je tokrat pisal o prijateljskih številih Jože Grasselli. Pove nam, katera števila so to, opiše njihovo zgodovinsko pot do danes in nas seznani z nerešenimi problemi tega področja. Bojan Mohar pa bralcem ob tem predlaga, naj poiščejo čim več parov prijateljskih števil. Seveda si lahko pomagajo z računalnikom.
Računalnikarji najdejo v šesti številki Preseka tudi članek zase. Vladimir Batagelj seznanja bralce z znanimi programi za risanje, podrobneje pa opiše delo s programom Melbourne draw, katerega poslovenjena in dopol-
njena različica kroži tudi pri nas. Ta program je za Spectrum 48 K, omogoča pa znakovno (mozaično) in pravo grafiko. Članku so dodane tudi slike, narisane na opisani način.
V Preseku sta objavljena članka dveh mladih matematikov. Roman Drnovšek piše o 26. mednarodni olimpiadi na Finskem, Peter Anastasov pa nas obvešča o lanski letni matematični šoli v Pečki v SR Srbiji. To je desetdnevna šola za osnovnošolce in srednješolce iz vse Jugoslavije. Slovenski predstavniki so se vrniliz lepimi spomini, prinesli pa so tudi nekaj zanimivih nalog.
Naj naštejem še nekaj prispevkov iz rubrike Razvedrilo. Presek je ponovno začel objavljati naloge z vžigalicami. Sestavil jih je Roman Rojko, našli pa jih boste tudi v naslednjem letniku. Bralci si lahko preženejo dolgčas z reševanjem številske križanke Pitagorov izrek in z nalogo Bistrovidca. Take naloge so mladim všeč, zato verjetno ni treba ponavljati, da se jih da koristno uporabiti tudi pri pouku. DUŠICA BOBEN
objave
Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev bo v šolskem letu 1986/87 štipendirala učence, ki se bodo vpisali v srednješolske programe pedagoških smeri ali pa so vanje že vpisani in se bodo po končanem izobraževanju odločili za študij pedagoških smeri na visoki stopnji
in štipendirala študente pedagoških smeri na visoki oziroma višji stopnji za potrebe srednjih šol in domov za učence v SR Sloveniji.
Prijave bo sprejemala Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev, Ljubljana, Aškerčeva 9 — oddelek za štipendije — do 15. julija 1986.
1.	SREDNJA TEHNIŠKA ŠOLA, Pot na Lavo 22,63000 CELJE
a)	dipl. inž. gradbeništva — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s
1.	9. 1988) _
b)	dipl. inž. elektrotehnike — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1988)
2.	SREDNJA KMETIJSKO ŽIVILSKA ŠOLA, Ljubljanska 97, 63000 CELJE
a)	dipl. inž. agronomije (vrtnarstvo-sadjarstvo) — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1990)
b)	dipl. inž. agronomije (kmetijska mehanizacija) — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1990)
3.	SREDNJA KOVINARSKO-STROJNA IN METALURŠKA ŠOLA, Štore 61, 63220 ŠTORE
a)	inž. strojništva (oblikovalec kovin) — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1990)
b)	inž. strojništva (preoblikovalec in sp. kovin) — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1990)
c)	prof. biologije in kemije — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1990)
4.	SREDNJA ŠOLA DRUŽBOSLOVNE IN KOVINARSKE USMERITVE E. KARDELJA, Kidričeva 20, 68340 ČRNOMELJ
a)	prof. kemije —- 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9.
1987)
5.	ŠC J. JURČIČ — TOZD SREDNJA ŠOLA DRUŽBOSLOVNE USMERITVE, 61295 IVANČNA GORICA
a)	prof. fizike — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1.9.1990)
b)	učitelj strojepisja—1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1.9. 1990)
6.	SREDNJA GOSTINSKA IN TURISTIČNA ŠOLA, Ul. Prekomorskih brigad 7, 66310 IZOLA
a)	prof. fizike ali prof. matematike — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1987)
7.	SREDNJA EKONOMSKA IN KOVINARSKA ŠOLA Z ITALIJANSKIM UČNIM JEZIKOM, Gregorčičeva 21, 66310 IZOLA
a)	prof. ekonomije (program S8) — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1987)
8.	CENTER SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA, Bratov Ruparjev 2, 64270 JESENICE
a)	inž. strojništva — 2 štipendiji (možnost za zaposlitev s 1. 9.
1987)
9.	SREDNJA EKONOMSKA IN NARAVOSLOVNA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA, Novi trg 41 a, 61240 KAMNIK
a)	prof. matematike — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9.
1988)
10.	DOM UČENCEV HEROJ TITO, Cankarjeva 5,6600 KOPER
a)	prof. glasbe (glasbeni pedagog) ali učitelj glasbene vzgoje z zborovodstvom — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1.9.
1988)
b)	dipl. domski vzgojitelj oziroma vzgojitelj v domovih (z znanjem knjižničarstva) — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1.9. 1988)
H. SREDNJA KOVINARSKA IN PROMETNA ŠOLA, Izolska vrata 2, 66000 KOPER
a)	inž. strojništva — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1987)
b)	inž. strojništva — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9.
1989)
c)	dipl. inž. strojništva (energetik) —- 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1988)
č)- dipl. inž. strojništva (tehnolog) — 1 štipendija (možnost zaposlitve s 1. 9. 1990)
12. ISKRA — SREDNJA ŠOLA KRANJ, Kidričeva c. 55, 66000 KRANJ
a)	prof. fizike— 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1.9.1987)
b)	dipl. inž. strojništva — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1988)
c)	dipl. inž. elektrotehnike — energetik — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1987)
č) dipl. inž. elektrotehnike — elektronik — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1987)
d)	inž. elektrotehnike — jaki tok — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1990)
e)	inž. elektrotehnike — šibki tok — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1987)
f)	inž. strojništva — kovinar —-1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1990)
13 SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA B. KIDRIČ, Prešernova 6. 61000 LJUBLJANA
a) prof. angleškega jezika s književnostjo — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1990)
Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev
razpisuje za šolsko leto 1986/87
200 štipendij za učence 100 štipendij za študente
Kandidati morajo prijavi za štipendiranje na obrazcu DZS 8,40 Vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic priložiti:
1.	overjene prepise dokazil o učnem uspehu (prepis indeksa oz. sporočilo o vseh do sedaj opravljenih izpitih, vajah ipd.);
2.	uradno potrdilo o osebnih dohodkih staršev za koledarsko leto 1985 oziroma odrezek pokojninske nakaznice za december 1985;
3.	potrdilo skupščine občine o premoženjskem stanju in potrdilo o številu članov gospodinjstva;
4.	svojeročno napisano kandidatovo izjavo, da ne prejema druge kadrovske štipendije oziroma potrdilo dozdajšnjega kadrovskega štipenditorja, da štipendist nima obveznosti iz dozdajšnjega štipendiranja;
b)	prof. slovenskega jezika s književnostjo — 1 štipendija (možnost za zaposlitev* s 1. 9. 1988)
c)	prof. ekonomije (program S 8) — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1989)
č) prof. ekonomije (program S 8) — 1 štipendija (možnost za za-"	poslitev s 1. 9. 1988)
d)	prof. biologije — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9.
1990)
14.	SREDNJA ŠOLA ZA ELEKTRONIKO, Prušnikova 98,61000 LJUBLJANA
a) dipl. inž. elektrotehnike — elektronika — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1987)
15.	SREDNJA ŠOLA TEHNIŠKIH STROK IN OSEBNIH STORITEV, Titova 78, 61000 LJUBLJANA
a)	dipl. inž. strojništva — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1987)
b)	dipl. inž. strojništva — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1988)
c)	dipl. inž. elektrotehnike — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1987)
č) dipl. inž. tekstilne tehnologije — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1988)
d)	dipl. obramboslovec — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1987)
16.	SREDNJA PEDAGOŠKA ŠOLA, Resljeva 12, 61000 LJUBLJANA
a)	dipl. obramboslovec — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1987)
b)	prof. slovenskega jezika s književnostjo — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1990)
c)	prof. geografije — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1.9. 1990)
č) prof. glasbene pedagogike — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1990)
17.	PTT SREDNJEŠOLSKI CENTER, Celjska 16, 61000 LJUBLJANA
a)	dipl. inž. elektrotehnike (telekomunikacije) — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1987)
b)	dipl. inž. elektrotehnike (telekomunikacije) — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1988)
c)	dipl. inž. elektrotehnike (telekomunikacije) — 1 štipendija (možnost zaposlitve s 1. 9. 1989)
č) inž. felektrotehnike (telekomunikacije) — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1987)
d)	inž. elektrotehnike (telekomunikacije) — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1988)
e)	prometni inž. (za PTT promet) — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1987)
f)	prometni inž. (za PTT promet) — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1989)
18.	SREDNJA ŠOLA DRUŽBOSLOVNE USMERITVE F. MIKLOŠIČ, Prešernova 34, 69240 LJUTOMER
a)	prof. angleškega jezika s književnostjo in francoskega jezika s književnostjo — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1990)
b)	prof. geografije in zgodovine — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1990)
19.	SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA, Trg B. Kidriča 3, 62000 MARIBOR
a) prof. ekonomije (program S 8) — 2 štipendiji (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1990)
20.	SREDNJA AGROŽIVILSKA ŠOLA, TOZD Kmetijska šola, Vrbanska 30, 62000 MARIBOR
a)	prof. biologije (enopredmetna) — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1989)
b)	prof. geografije — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1990)
21.	SREDNJA GLASBENA IN BALETNA ŠOLA, Mladinska ul. 12, 62000 MARIBOR
a)	prof. glasbene pedagogike (glasbenik za pihala) — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1988)
b)	prof. glasbene pedagogike (glasbenik za klavir) — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1990),
c)	dipl. muzikolog — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1.9. 1987)
č) plesalec (V. zahtevnostna stopnja izobrazbe) — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1987)
22.	SREDNJA KOVINARSKA, STROJNA IN METALURŠKA ŠOLA, Smetanova 18, 62000 MARIBOR
a)	dipl. inž. strojništva (kovinar) — štipendiji (možnost za zajjo-slitev s 1. 9. 1989)
b)	dipl. inž. strojništva (kovinar) — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1990)
c)	prof. geografije — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1990)
5.	kratek življenjepis in opis socialnega in materialnega položaj*
žine;	1
6.	mnenje šole in mnenje Zveze socialistične mladine;
7.	kandidati študenti morajo v vlogi natančno navesti tudi, ** ( tero štipendijo kandidirajo.
Pri štipendiranju bodo imeli prednost kandidati, ki imajo boljsf r uspeh in so v slabšem materialnem položaju.
Odbor ne bo obravnaval prijav z nepopolno dokumentacijo, prij(j -ne bodo v skladu z razpisom ali prijav, ki bodo odposlane po 15- jf 1986.
Za študente razpisujemo štipendije za potrebe naslednjih-domov za učence v SR Sloveniji:
č) prof. angleškega jezika s književnostjo in nemškega je/ književnostjo — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s -
1989)
d)	prof. slovenskega jezika s književnostjo — 1 štipendija f11 ^ nost za zaposlitev s 1. 9. 1990)
e)	prof. fizike — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1.9.1' -
f)	inž. strojništva — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s
1990)
23.	DOM ZA UČENCE SREDNJIH ŠOL JANEZ HRIBAR o
sposvetska 89, 62000 MARIBOR	I š
a) dipl. domski vzgojitelj—1 štipendija (možnost za zaposl ]
1.	9. 1988)
24.	DOM UČENCEV ŠTEFAN KOVAČ, Tomšičeva 15, « C MURSKA SOBOTA
a) prof. slovenskega jezika s književnostjo — 1 štipendija (f 1 nost za zaposlitev s 1. 9. 1988)
(
25.	SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA RAKIČ AM, 69000 MUK?.
SOBOTA	r
a) prof. matematike ali prof. fizike — 1 štipendija (možne zaposlitev s 1, 9. 1990)
DOM ŠOLSKIH CENTROV, Erjavčeva 8, 65000 NOVA* ' RICA	;
a)	dipl. domski vzgojitelj — 1 štipendija (možnost za zaposli' 1 1.9.1988)
b)	dipl. domski vzgoiitelj — 1 štipendi ja (možnost za zaposlir
1.9.1990)
27.	SREDNJA ŠOLA PEDAGOŠKE IN TEHNIŠKO-NARA *
SLOVNE USMERITVE, Cesta herojev 5, 68000 C
MESTO
a)	prof. matematike ali prof. fizike — 1 štipendija (možnč r zaposlitev s 1. 9. 1989)
b)	prof. biologije in kemije — 1 štipendija (možnost za zap tev s 1. 9. 1987)
28.	DRUŽBOSLOVNA IN EKONOMSKA SREDNJA ŠC
68000 NOVO MESTO
a)	prof. matematike — 1 štipendija (možnost za zaposlitev* *
b)	prof. ekonomije (program S 8) — 1 štipendija (možno' -
zaposlitev s 1. 9. 1988)	^
29.	DOM ZA UČENCE MAJDE ŠILC, Ul. Milke Šobar 24, č
NOVO MESTO	*
a) dipl. domski vzgojitelj —1 štipendija (možnost za zaposli' c 1. 9. 1990)	C
1 d
30.	GOZDARSKI ŠOLSKI CENTER, Tržaška 36. 66230 f
STOJNA
a) dipl. inž. gozdarstva — 1 štipendija (možnost za zaposlite' K 9.1989)	0
31.	STEKLARSKA ŠOLA, Steklarska 1, 63250 ROGAŠKA W n
TINA
a)	prof. matematike ali prof. fizike — 1 štipendija (možno' 1 zaposlitev s 1. 9. 1987)
b)	prof. matematike ali prof. fizike — 1 štipendija (možno' zaposlitev s 1. 9. 1990)
c)	prof. kemije — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s'
1987)	E
č) prof. kemije — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s1 S
1989)	j ir
d)	prof. slovenskega jezika s književnostjo ali prof. umetno' zgodovine — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1.9.1* 2
e)	prof. telesne vzgoje — 1 štipendija (možnost za zaposlite'
9. 1987)
32.	SREDNJA TEKSTILNA ŠOLA, Savska c. 2,68290 SEVA1
a) prof. matematike ali prof. fizike — 1 štipendija (možne* J zaposlitev s 1. 9. 1990)	I
, Ij
33.	SREDNJA DRUŽBOSLOVNA IN EKONOMSKA Š<? .
Stjenkova 3, 66210 SEŽANA	J
a)	prof. fizike—■ 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1.9.1 2
b)	prof. kemije — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s ( 1988)
c)	prof. telesne vzgoje—1 štipendija (možnost za zaposlite' r 9. 1988)
34.	SREDNJA KOVINARSKA IN CESTNOPROMETNA Šoi ~
Podlubnik 1 B, 64220 ŠKOFJA LOKA	z
a)	dipl. inž. strojništva-—1 štipendija (možnost za zaposlite' J
9. 1988)	‘	š
b)	dipl. inž. strojništva—1 štipendija (možnost za zaposlite’ S
9. 1990)	f
35.	SREDNJA DRUŽBOSLOVNO-JEZIKOVNA ŠOLA RC j
ZIHERL, Podlubnik 1 B, 64220 ŠKOFJA LOKA	5
a) dipl. obramboslovec — 1 štipendija (možnost za zaposl'
1. 9. 1990)
^6. CSŠ — TOZD Elektro, kovinarska in računalniška šola, Trg mladosti 3, 63320 TITOVO VELENJE
a) prof. matematike — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1988) -
o) dipl. inž. strojništva — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1987)
c)	dipl. inž. strojništva — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1988)
^ CSŠ — TOZD Srednja družboslovna šola, Vodnikova 2, 63320 TITOVO VELENJE
a) prof. angleškega jezika s književnostjo in nemškega jezika s književnostjo —- 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9.
1990)
38.	ZASAVSKI SC, TOZD Srednja šola elektrotehniške usmeritve. Cesta zmage 3 A, 61410 ZAGORJE OB SAVI
a)	inž. elektrotehnike — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1989)
b)	prof. fizike — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1.9.1988)
39.	ZASAVSKI SC, TOZD Srednja šola rudarske usmeritve, Cesta zmage 5 A, 61410 ZAGORJE OB SAVI
a)	dipl. inž. rudarstva — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1990)
b)	dipl. inž. geologije — 1 štipendija (možnost za zaposlitev s 1. 9. 1990)
ODBOR ZA MREŽO ŠOL, USMERJANJE IN ŠTIPENDIRANJE
objave
REDNI RAZPISI DEL IN NALOG VZGOJITELJEV IN UČITELJEV IN DRUGIH STROKOVNIH DELAVCEV V VZGOJNO-VARSTVENIH IN VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ORGANIZACIJAH
°sNOVNA ŠOLA BAZA 20, DOLENJSKE TOPLICE
Opisuje prosta dela in naloge
rij8 5. j

p
s
l(!
1' 1 S
" UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU, za določen čas (od 1. 9. 1986 — 31. 8. 1987)
" UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNEGA POUKA, PRU, za nedoločen čas (od 1. 9. 1986)
" 2 UČITELJEV ANGLEŠKEGA JEZIKA, PRU, za nedoločen čas (od 1.9. 1986)
" 2 UČITELJEV LIKOVNEGA IN TEHNIČNEGA POUKA, PRU, za nedoločen čas (od 1. 9. 1986)
" UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, RU, za nedoločen čas (od 1. 9. 1986)
■" UČITELJA GLASBENEGA POUKA, PRU, za določen čas (od 1. 9. 1986 — 31. 8. 1987)
" SVETOVALNEGA DELAVCA — PEDAGOG, za določen čas (od 1.9. 1986 — 31. 8. 1987)
Komisija za medsebojna delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE JANKO RIBIČ CEZANJEVCI
razpisuje prosta dela in naloge:
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PRU — razredni pouk, za določen čas od 1. 9. 1986 do 31. 8. 1987.
—	UČITELJA NEMŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU
za določen čas od 1. 9. 1986 do 31. 8. 1987 za polovični delovni čas.
—	VARUHINJE za VVE Cezanjevci, končana šola za varuhinje, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom.
—	VARUHINJE za VVE Stara cesta, končana šola za varuhinje, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa.
O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo.
OSNOVNA ŠOLA SOLKAN, NOVA GORICA
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA GLASBENEGA POUKA, PRU ali P, za nedoločen čas
—	UČITELJA MATEMATIKE, PRU ali P, za nedoločen čas
Začetek dela 1. 9. 1986.
Stanovanj ni.
Prijave s kratkim življenjepisom in z dokazili o izobrazbi pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Solkan, Šolska 25, Nova Gorica.
OSNOVNA ŠOLA LOG — DRAGOMER, Šolska cesta 1, 61351 BREZOVICA
^ andidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z Zakonom o .snovni šoli. Prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti naj poli l;)ejo v 15 dneh po objavi razpisa, na Osnovno šolo Baza 20, Dolenjske loplice.
^ ® izidu razpisa bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri.
1 ^ komisija za delovna razmerja
°SNOVNE ŠOLE DR. FRANCE PREŠEREN, RIBNICA
razpisuje prosta dela in naloge :noi
" UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU — končana PA, za ne-. določen čas
A1 PSIHOLOGA, P — diplomiran psiholog
)sli' Začetek dela: 1. 9. 1986.
jsf' ^diavite se v 15 dneh po objavi razpisa.
^ Komisija za delovna razmerja
^SNOVNE ŠOLE HEROJA GRAJZERJA TRŽIČ
no razpisuje prosta dela in naloge
ap *a centralno šolo:
UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P UČITELJA GLASBENEGA POUKA, ki bo dopolnjeval de-lovno obveznost na enoti glasbene šole, PRU ali P
v s za enoto glasbene šole:
UČITELJA KLAVIRJA, P ali PRU n° " UČITELJA HARMONIKE, PRU
J ?r°sta dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim w asom in s trimesečnim poskusnim delom.
.1 ^andidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 isl1 Oneh po objavi razpisa na naslov: Komisija za delovna razmerja ^snovne šole heroja Grajzerja Tržič. O izbiri jih bomo obvestili v 30 i ar>eh po objavi razpisa.
ite': K
J
omisija za delovna razmerja
usN0VNE ŠOLE SPOMENIK NOB CERKNO
razPisuje naslednja dela in naloge:
11 za nedoločen čas s polnim delovnim časom J " UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE ^ UČITELJA TELESNE VZGOJE za fante s | " UČITELJA MATEMATIKE — FIZIKE
s 1 s/1 UČiteIj bo dopolnjeval obveznost v oddelku podaljšanega bivanja.
■ an°Vanj ni. Prednost pri reševanju stanovanjskega vprašanja bo n0l IInel učitelj telesne vzgoje.	'
\> 2
te' ' ? ‘tolučen čas — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem ^ dopustu.
^ RAZREDNEGA UČITELJA za podružnično šolo Novaki. Sta-,|d n°vanje je v šoli.
nV K
I aadidati morajo imeti ustrezno pedagoško izobrazbo. Nastop dela je n' ’ 986. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkiip živ-Jd' nJepisom pošljite v 15 dneh po objavi razpisa.
s' 'uSBDEZNAAKš^LTURO INIZOBRAŽEVANJE GROSUPLJE —
azPisuje prosta dela in naloge:
UČITELJA HARMOl UČITELJA TROBIL
50* ' E£ITEUa HARMONIKE za UČITELJA TROBIL
tet poned°ločen čas s polovično delovno obveznostjo.
zahtevana izobrazba ustrezne smeri po zakonu o gla
te'; Stanovanjni.
£<movanj ni.
naj pošljejo prijave in dokazila o izobrazbi v 15 dneh 10 Javo132*5183' ^ 'z^*r* bodo obveščeni v30dnehpopreteku roka
sli!1 Cetelc dela je 1. september t986.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE PREŠERNOVE BRIGADE ŽELEZNIKI
razpisuje prosta dela in naloge:
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA ANGLEŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA,
PRU ali P ali pripravnik,
—	UČITELJA NEMŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU
ali P ali pripravnik,
—	SOCIALNEGA DELAVCA (kandidati za dela in naloge socialnega delavca morajo imeti višjo ali visoko izobrazbo ustrezne smeri in opravljen strokovni izpit)
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE (zdravstvena telesna vzgoja; pogoj je visoka izobrazba z ustrezno usmeritvijo)
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN MATEMATIKE (ali tehnične vzgoje in fizike), PRU ali P ali pripravnik.
Začetek dela 1. 9. 1986.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi s kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po poteku prijavnega roka.
Komisija za delovna razmerja pri
OSNOVNI ŠOLI »8 TALCEV« LOGATEC
razpisuje prosta dela in naloge za šolsko leto 1986/87:
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, PRU (za nedoločen čas s polnim delovnim časom)
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN LIKOVNE VZGOJE,
PRU (za nedoločen čas s polnim delovnim časom)
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, RU (za določen čas s polnim delovnim časom — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu)
—	GLASBENIKA ZA TROBILA v oddelku glasbene šole (za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom).
Nastop dela je 1. 9. 1986.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola »8 talcev« Logatec, Notranjska 3. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po izteku objave.
Svet
TOZD OSNOVNA ŠOLA VERA ŠLANDER, POLZELA
razpisuje prosta dela in naloge
—	RAVNATELJA
Kandidati za opravljanje del in nalog ravnatelja morajo izpolnjevati splošne pogoje in imeti:
—	višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri
—	opravljen strokovni izpit
—	najmanj 5 let pedagoških delovnih izkušenj
—	organizacijske in vodstvene sposobnosti ter ustrezne moralno-po-litične lastnosti.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 1 5 dneh po objavi razpisa Svetu TOZD Osnovna šola Vera Šlander, Polzela z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
razpisuje prosta dela in naloge
— UČITELJA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA, za
nedoločen čas s polnim delovnim časom
Začetek dela: 1. september 1986.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z Zakonom o osnovni šoli.
Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa komisiji za delovna razmerja Osnovne šole Log-Dragomer.
Svet
VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Tržaška 79, Ljubljana
razpisuje
L po 179. členu Statuta VVO Ljubljana Vič-Rudnik prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa
—	RAVNATELJA VVO
Za ravnatelja je lahko imenovan:
—	kdor izpolnjuje splošne z Zakonom o združenem delu določene pogoje
—	kdor izpolnjuje pogoje za opravljanje del vzgojitelja ali strokovnega delavca po določbah 73. člena Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, ali izpolnjuje pogoje za opravljanje del učitelja po določbi 96. člena zakona o osnovni šoli
—	kdor ima 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok
—	kdor ima organizacijske in strokovne sposobnosti, kar dokazuje s svojim preteklim delom
—	kdor ima dejaven in pozitiven odnos do socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, ustvarjalnosti in zavzetosti za razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov, družbene samozaščite in ljudske obrambe ter do doslednega uveljavljanja načela delitve po delu;
2.	po 203. členu Statuta VVO Ljubljana Vič-Rudnik prosta dela in naloge
—	VODJE DELOVNE ENOTE MALČI BELIČ III
Za vodjo delovne enote je lahko imenovana oseba, ki poleg z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike izpolnjuje naslednje pogoje:
—	da je vzgojitelj, pedagog, psiholog, socialni delavec, specialni pedagog ali učitelj
—	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok
—	da ima dejaven in pozitiven odnos do tradicije socialističnih interesov, revolucije, do samoupravljanja, do sodelovanja in povezovanja združenega dela in do družbenih interesov nasploh
—	da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo lahko s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog VVO.
Mandatna doba za razpisana dela in naloge ravnatelja in vodje delovne enote je 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev v zaprti ovojnici v 1 5 dneh po objavi na naslov: VVO Ljubljana Vič-Rud-nik, Tržaška c. 79, Ljubljana, za »razpisno komisijo«.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem postopku za imenovanje.
Svet
OSNOVNE ŠOLE JOŽE SLAK-SILVO, TREBNJE
razpisuje dela in naloge
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, za določen čas (za šolsko leto 1986/87)
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN MATEMATIKE, za nedoločen čas
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN MATEMATIKE, za določen čas (do 1. 4. 1987)
Začetek dela: 1. 9. 1986.
Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh
po objavi razpisa.
Komisija za delovna razmerja pri
OSNOVNI ŠOLI FRAN KOCBEK GORNJI GRAD
razpisuje prosta dela in naloge:
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE
—	UČITELJA MATEMATIKE Z USPOSOBLJENOSTJO ZA POUČEVANJE FAKULTATIVNEGA PREDMETA INFORMATIKE IN RAČUNALNIŠTVA V OŠ
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela 1. 9. 1986.
Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom predpisane pogoje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo na šolo v I 5 dneh po objavi razpisa.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE TOMA BREJCA KAMNIK, Kidričeva 37
razpisuje prosta dela in naloge:
a)	za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA v oddelku podaljšanega bivanja, PRU;
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA na podružnični šoli Motnik, PRU;
—	UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE, PRU
b)	za določen čas s polnim delovnim časom:
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA na podružnični šoli Šmartno v Tuhinju, PRU;
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA na podružnični šoli Sela (od l. 9. 1986 do l. 4. I 987 — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu), PRU.
Nastop dela je l. 9. I 986.
Prijave sprejemamo v 8 dneh po objavi razpisa.
r. VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD VELENJE
razpisuje prosta dela in naloge:
—	3 PEDAGOŠKIH VODIJ ENOT (reelekcija)
—	PEDAGOŠKEGA VODJA DRUŽINSKEGA VARSTVA
Pogoji:
—	da izpolnjuje pogoje, določene z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike
—	ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok
—	ima organizacijske in strokovne sposobnosti
—	ima dejaven in pozitiven odnos do samoupravljanja in do družbenih interesov.
Vodje enot se imenujejo za 4 leta.
Prijave pošljite na SVET VZGOJNO-VARSTVENEGA ZAVODA VELENJE, Prešernova 3 v 15 dneh po objavi razpisa.
2. Komisija za delovna razmerja
VZGOJNO-VARSTVENEGA ZAVODA VELENJE
razpisuje prosta dela in naloge:
!• 4 VZGOJITELJIC za nedoločen delovni čas za dnevno varstvo 3 VZGOJITELJIC za določen delovni čas za dnevno varstvo 6 VZGOJITELJIC za nedoločen čas za izvajanje priprave otrok na šolo izven .dnevnega varstva
2 VZGOJITELJIC za določen čas (1 leto) — za KS Paka, Šentilj 2 VZGOJITELJIC pripravnic za določen čas (6 mesecev)
2. 4 VARUHINJ za določen delovni čas s oolnim del. časom VARUHINJE za določen delovni čas s polovičnim, del. časom n
Pogoji:
Pod 1.: Končana srednja vzgojiteljska šola in opravljen strokovni izpit.
Za vzgojiteljice pripravnice: Končana srednja vzgojiteljska šola. Pod 2.: Končana šola za varuhinje in starost 18 let.
Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za delovna razmerja Vzgojno-varstvenega zavoda Velenje, Prešernova 3.
Komisija za delovna razmerja
VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE ANTON MEDVED, KAMNIK, Kidričeva 23
razpisuje prosta dela in naloge
—	21 VARUHINJ za poln delovni čas
—	4 VARUHINJ za polovičen delovni čas
Pogoj: šola za varuhinje.
Če se prijavijo varuhinje, ki nimajo ustrezne izobrazbe, je mogoča zasedba del in nalog za določen čas, do enega leta.
Začetek dela 1. 9. 1986. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovni izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa.
Svet
SREDNJE ŠOLE PEDAGOŠKE IN KULTURNE USMERITVE MARIBOR
razpisuje dela in naloge s polnim delovnim časom
1.	POMOČNIKA RAVNATELJA (za nedoločen čas)
2.	UČITELJA GLASBENE VZGOJE (za določen čas)
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še tele: pod tč. 1. —pogoje, določene s 1 75. čl. ZUI in vsaj pet let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu, pod tč. 2. — pogoje, določene s 175. čl. ZUI, in znanje kitare. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Srednja šola pedagoške in kulturne usmeritve Maribor, Gosposvetska cesta 4.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo izbrani v 15 dneh po poteku razpisnega roka. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po poteku razpisnega roka.
Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bo-
OSNOVNOŠOLSKI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD MURSKA SOBOTA, Trstenjakova 73
razpisuje po sklepu Komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge:
1.	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, PRU ali P, s polnim delovnim časom in za nedoločen čas;
2.	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, PRU ali P, s krajšim delovnim časom in za določen čas;
3.	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P, s polnim delovnim časom in za nedoločen čas;
4.	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P, s krajšim delovnim časom in za določen čas;
5.	UČITELJA SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, PRU ali P, s krajšim delovnim časom in za določen čas;
6.	UČITELJA ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE, PRU ali P, s polnim delovnim časom in za nedoločen čas;
7.	UČITELJA ZGODOVINE IN ZEMLJEPISA, PRU ali P, s polnim delovnim časom in za določen čas;
8.	UČITELJA GOSPODINJSTVA IN BIOLOGIJE, PRU, s polnim delovnim časom in za nedoločen čas;
9.	UČITELJA GOSPODINJSTVA IN BIOLOGIJE, PRU, s krajšim delovnim časom in za nedoločen čas;
10.	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, U ali PRU, s polnim delovnim časom in za nedoločen čas;
11.	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, U ali PRU, s krajšim delovnim časom in za nedoločen čas.
flc n v
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA LAŠKO*!4
•IH
razpisuje dela in naloge:
A — DIREKTORJA delovne organizacije
B — VODJO RAČUNOVODSTVA
9(
6ti
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje in imeti:
Pod A:
1.	v skladu z Zakonom o osnovni šoli ustrezno pedagoško izobt*
2.	najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju individualnil* 1 2 slovodnih del in nalog v vzgoji in izobraževanju, za predme11 učitelja oziroma 3 leta za profesorja
3.	organizacijske sposobnosti in biti družbeno politično dejav« Pod B: višjo ekonomsko šolo in 3 leta delovnih izkušenj ali sre' ekonomsko šolo in 5 let delovnih izkušenj.na takih in podobnih^ in nalogah.
Kandidata za razpisana dela in naloge bosta izbrana za 4 leta.
V TOZD OŠ PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO:
A —. RAVNATELJA osnovne šole B — POMOČNIKA RAVNATELJA osnovne šole
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še posebn£ goje, določene z Zakonom o osnovni šoli, in imeti najmanj 5 Id lovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju. Kandidata bosta izbrat 4 leta.
Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na Tajništvo zavoda, Trstenjakova 73, Murska Sobota.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE
razpisuje prosta dela in naloge
1.	na centralni šoli v Kočevju:
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE za pouk telesne vzgoje v 4. razredu
—	UČITELJA GOSPODINJSTVA IN DELNO ZA POUK PRVE POMOČI
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE s polno učno obveznostjo in za vodenje pevskega zbora
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE s polovično učno obveznostjo in za vodenje pevskega zbora
Stanovanj ni. Osebni dohodek po pravilniku.
2.	v podružničnih šolah:
za podružnično šolo v Strugah
—	UČITELJA SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, PRU
ali P s polnim delovnim časom; stanovanje je v šolski stavbi.
za podružnično šolo v Podpreski
—	UČITELJA ZA POUK VEČ PREDMETOV v kombiniranih oddelkih na predmetni stopnji. Prednost pri izbiri imajo predmetni učitelji matematike in fizike. Stanovanja ni, osebni dohodek po pravilniku in dodatek za težje delovne razmere.
Vsa prosta dela in naloge razpisujemo ža nedoločen čas. Kandidati
bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa.
Svet
SREDNJE KOVINARSKE STROJNE ŠOLE TAM MARIBOR,
Zolajeva 12
razpisuje po določilih 94. člena statuta prosta dela in naloge
1.	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE
2.	DVEH UČITELJEV STROKOVNIH PREDMETOV
3.	UČITELJA ZGODOVINE
4.	UČITELJA SAMOUPRAVLJANJA S TEMELJI MARKSIZMA
5.	UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA
6.	UČITELJA UMETNOSTNE VZGOJE
Dela in naloge pod zaporednima številkama 1 in 2 so razpisane za nedoločen čas, poln delovni čas, vse druge pa za določen, poln delovni čas (nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu).
Za dela in naloge pod zaporedno številko 2 se zahteva poleg pogojev, predpisanih z Zakonom o usmerjenem izobraževanju, še pogoj, da ima kandidat visoko izobrazbo (diplomiran inženir strojništva).
Za vsa razpisana dela in naloge veljajo določila in pogoji Zakona o usmerjenem izobraževanju.
Prijave z ustreznimi dokazili sprejema Komisija za delovna razmerja Srednje kovinarske strojne šole TAM Maribor; Zolajeva 12, 30 dni po objavi razpisa.
Začetek dela je 1. septembra 1986 ali po dogovoru.
Stanovanj ni.
Komisija za medsebojna delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE LENART V SLOVENSKIH GORICAH, Ptujska c. 25, 62230 LENART
razpisuje prosta dela in naloge za šol. leto 1986/87
—- 5 SPECIALNIH PEDAGOGOV, smer DPO, za nedoločen čas
—	2 SPECIALNIH PEDAGOGOV, smer DPO, za določen čas
—	SPECIALNEGA PEDAGOGA* smer DPO za delo v oddelku podaljšanega bivanja, za določen čas
Vsa dela in naloge razpisujemo za poln delovni čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in s kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh.
gdan Cepič, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Franci .Kržan, Marjana Kunej, Vida Nered, Albin Puclin, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž
Direktor: Jože Valentinčič
Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko
Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič^ glavni urednik, Marjana Kunej,: odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104
Stanovanj ni.
Izbrani kandidati bodo začeli delo 1. septembra 1986. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa na fl2 Vzgojno-izobraževalna organizacija Laško, Titova 28 (za razp> komisijo).
Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 30 dnelj izteku roka za prijavo.
GLASBENA ŠOLA SEŽANA
razpisuje prosta dela in naloge:
—	UČITELJA KITARE
—	UČITELJA FLAVTE
—	UČITELJA TROBIL
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o glasbenih Začetek del L 9. 1986.	'	'i
Prijave z dokazili o strokovnosti in s kratkim življenjepisom sp!'e mamo 8 dni po objavi razpisa na naslov: Glasbena šola Sežana, P^c zanska 4 1. o izbiri bodo obveščeni v 30 dneh.	lil
jai
----------------------------------------- — ---------------------—jej
Zbor delovne skupnosti
GLASBENE ŠOLE KAROL PAHOR PTUJ, Hrvatski trg 3,
razpisuje prosta dela in naloge:
UČITELJA KLAVIRJA, P ali PRU UČITELJA KITARE, PRU ali STU UČITELJA KLARINETA, P ali PRU	l°
UČITELJA v dislociranem oddelku Kidričevo ZA POUK MJ1
VIRJA, HARMONIKE, PIHAL IN TROBIL, P ali PRU
Začetek dela 1. 9. 1986.
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delo'1 časom.
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 15 dn( končanem zbiranju prijav.
Se
ka:
sv(
ko
de:
et
ve
POPRAVEK
TOZD GLASBENA ŠOLA SLOVENSKE KONJICE
razpisuje za določen čas dela in naloge:
sta
Po
let
Pri
— UČITELJA ZA NAUK O GLASBI od L 9. 1986 do 30. 6. if1
nadomeščanje učiteljice, ki bo na porodniškem dopustu — f1! nedoločen čas, kot je bilo po pomoti objavljeno dne 28. af 1 986 v Prosvetnem delavcu.
POPRAVEK
SREDNJA TEKSTILNA ŠOLA SEVNICA
razpisuje prosta dela in naloge
VZGOJITELJA za nočno delo v domu pri šoli, za nedoločen polovičnim delovnim časom; pogoji: višja strokovna izobr#* pedagoške smeri.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v I 5 dneh po obl razpisa tajništvu šole. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa'! dneh po opravljeni izbiri.
35,.OBLETNICA MATURE
Maturantke 4.b letnika ljubljanskega učiteljišča 1950/51 se M zbrale ob 35. obletnici mature v Ljubljani, na Vrhovcih v gostiščul čarič (300m od končne postaje proge 14 mestnega prometa), in sk* soboto, 28. 6. 1986 ob 11. uri.
Za pripravljalni od'1!
Julči Strnad-Ž',lj!
Bratovševa ploščad 20, Ljub
Rokopisov in fotografij ne- vračamo.
Naročnina za leto 1986 znaša 1200 din za posamezniKe in 2200 din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških^smeri znaša letna naročnina 900 din. Cena posamezne številke je 70 din, pri povečanem obsegu pa 100 din. Številka tekočega računa: 50101 -603-46509.
Tiska ČTP Ljudska pravica-ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega k? teja za vzgojo in izobraževal časnik »Prosvetni delanj prost temeljnega prometu” davka od prometa proizv01 (glej 7. točko 1. odstavka člena zakona o obdavče^kn proizvodov in storitev v p!0’ tu).