PoStntns pliuSuis t gosovtndU Leto XVII., št 219 opravmfitvoi i-jupjjtuitt, n. natljeva ulica 5. — Xelefon 3t_ 3122, 3123, 3124, 3123, 812»» Lnseratm oddelek: LJubljana, Selen« Durgova tu. H, - Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St.lL — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova Ulica 6t 2. — Telefon St. 190. Računi pn pošt. CeK_ zavodih: LJubljana št. 11.842. Praga čisio 78.180. W1en št 105541. Ljubljana, torek 22. septembra 1936 Gena 2 Din vsak dan, masen ponedeljka. Naročnina znate mooeftno Din 25^— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Teieton 3122, 3123, 3124, 3125. 8126. Maribor, Gosposka niica 11. Telefon 6t_ 2440. Celje, Strossmajrerjeva ulica šter. 1. Telefon St_ 65. Rokopial ae ne vračajo. Italijanska politika v srednji Evropi Obisk avstrijskega zunanjega ministra dr. Schmidta v Rimu je dal evropskemu, zlasti pa italijanskemu in avstrijskemu časopisju povod za zanimive komentarje o sedanjem položaju v Srednji Evropi. Skor0 vsi komentarji soglašajo v sodbi, da se pripravljajo nove smeri z.i razvoj tega predela našega kontinenta. Italijansko časopisje piše o potrebi večjo aktivnosti italijanske politike v podu navskem bazenu. Pri tem izrecn0 po udarja, da ne gre za kako reakcijo pro! bratislavski konferenci Male antante, marveč edino za utrditev rimskega bloka brez kakršnihkoli tendenc po izključevanju sodelovanja z drugimi srednjeevropskimi državami. V tem smislu je posebno prepričevalno pisal oficiozni »Giornale d' Italia«, ki tudi o napovedani dunajski konferenci Italije, Avstrije in Madžarske poudarja, da v nobenem pogledu ne bo naperjena proti interesom Male antante. Ker so v približno enakem tonu pisali tudi avstrijski listi, sodijo diplomatski sotrudniki velikih evropskih listov, da se pripravlja preusmeritev italijanske politike v Srednji Evropi. Po njihovem mnenju se je pokazalo, da Italija in Nemčija pač lahko do neke mere sodelujeta v splošni evropski politiki, da pa se za kulisami med njima še vedno vrši huda borba za večji vpliv v Srednji Evropi. Italija hoče nejasni mednarodni položaj izkoristiti, da poboljša svojo srednjeevropsko pozicijo, ki se je bila zaradi abe-sinske vojne poslabšala na korist Nemčije. Formalno bo Italija gradila dalje na znanih rimskih protokolih, podpisanih med njo, Avstrijo in Madžarsko 17. marca 1934 in izpopolnjenih z dodatnim sporazumom .z dne 23. marca 1936 Kakor je razvidno iz raznih opazk v fašističnih listoh, so italijanski krogi malo razočarani zaradi posledic dne 11 julija t. i. med Avstrijo in Nemčijo sklenjenega sporazuma, ki so se pokazale v precej drugačni luči, kakor so v Italiji sprva pričakovali. Tudi madžarsko približevanje Nemčiji, ki je prišlo zlasti do izraza ob nedavnem obisku regenta Horthyja pri Hitlerju, vzbuja resn0 pozornost v rimskih krogih. Dunajska konferenca, ki je že napovedana, a ji še ni določen datum, bo imela zato nalogo, še bolj poudariti povezanost treh držav rimskega bloka in njihovo voljo, upreti se slehernemu poskusu po oslabitvi tega bloka, pa naj pride od koderkoli. Vsekakor je diplomatska akcija v Srednji Ameriki zopet nad vse živahna. Stališče Male antante je tako jasno in znano, da lahko narodi zavezniških držav mirno pričakujejo dogodkov, kakorkoli se bodo razvijali. Z zadoščenjem bodo pozdravili, ako prevlada trezni razum in pride med vsemi podunavskimi državami, ki so zlasti gospodarsko tako tesno navezane druga na drugo, res do tesnejšega sodelovanja. Iz italijanskega časopisja je razvidno, kako velik pomen pripisujejo v Rimu dunajski konferenci. Po njihovi sodbi bo bistveno vplivala na nadaljnji razvoj političnega pokžaja v Podu-navju. Ker se pri tem vedno na novo s poudarkom ugotavlja, da napovedani sestanek v nobenem pogledu ne bo naperjen proti politiki Male antante, sklepajo nekateri francoski in angleški listi, da bo namen te konference ravno nasproten, to je: poskus zbližanja med državami rimskega bloka in Male antante. Pri tem se opozarja na paralelno akcijo, ki jo je s strani češkoslovaške inavguriral ministrski predsednik dr-Hodža, ko je bil obenem še zunanji minister. Tudi v komunikeju bratislavske kanference, kjer je bilo rečeno, da so vse akcije Male antante dostopne tudi za sosedne države, vidijo ponekod možnost tesnejšega zbližanja srednjeevropskih držav. Glede Avstrije je splošna sodba, da se taki preorientaciji ne upira, ker je tudi ona razočarana po praktič nih posledicah sporazuma z Nemčijo. Težje bo z Madžarsko, ki se momenta-no nadeja za svoj revizionizem večje podpore od Berlina kakor od Rima. Na to stran bo važen obisk madžarskega zunanjega ministra Kanye v Rimu. Ali bo njegov rezultat pozitiven, se bo najbolje videlo pač po tem, če se bo ob ali neposrebno po obisku sporočil datum dunajske konference. Da Nemčija s svoje strani ne drži rok križem, je dokaz >zasebni« obisk nemškega ministra Neuratha v Budimpešti, ki bo gost madžarskega regenta Horthyja na »slučajno« prirejenem lovu. Titulescova bolezen St. Moritz, 21. septembra. w. O zdravstvenem stanju Titulesca je bil danes izdan naslednji komunike: Izvedena preiskava dovoljuje ugotovitev, da je slabokrvnost Titulesca posledica bolezniv zadnjih dneh meseca julija. Krvna reakcija, ki je nastala po zadnji transfuziji krvi, je ugodna ter dovoljuje upanje, da se bo sedaj sicer še vedno resno stanje bolnika izboljšalo. I ABESINSKI GLAVOBOL ŽENEVE Plenarna seja skupščine Društva narodov v navzočnosti Abesincev in odsotnosti Italijanov — V pričakovanju končnega sklepa o usodi abesinske delegacije Ženeva, 21. septembra. w. V prisotnosti treh abesinskih delegatov in v odsotnosti italijanske delegacije je bila ob 11. dopoldne otvorjena 17. redna skupščina Društva narodov. Delegacije so bile zbrane polnoštevilno in tudi na galerijah je bilo zelo mnogo občinstva. Med delegati je mnogo aktivnih zunanjih ministrov. Vse je z napetostjo pričakovalo posebno odločitev glede procedure, ki naj bi dovedla do izključitve abesinskih zastopnikov in s tem do zopetnega prihoda italijanske delegacije. Ko so abesinski delegati stopili v dvorano, je vladala popolna tišina. Optimistični govor predsednika Vicunhe V svojem otvoritvenem govoru je predsednik. čilski delegat Rivas Vicunha, izjavil med drugim, da se mora storiti vse. da bi se vse države pridobile za pristop ali za povratek v Društvo narodov. Naloga sedanje skupščine je, da pridobi Društvu narodov večjo učinkovitost. Reforma Društva narodov je potrebna. Politične razmere zadnjih mesecev so postavile ženevsko mirovno institucijo pred nove probleme. Za popolno sanacijo sveta so potrebni ne samo politični, temveč tudi gospodarski ukrepi. Pri tem je treba ugotoviti razveseljivo dejstvo, da gospodarska kriza pojema in da se kažejo znaki za novo oživljenje gospodarskega delovanja. Društvo narodov ne sme opustiti nobene možnosti pri kateri ne bi 1 doprineslo svojega deleča za konsolidacijo miru. Da se prepreči vojna, bi moralo prav za prav zadoščati, da sledimo glasovom na-rodov, ki vsako vojno ostro obsojajo. Izvolitev verifikacijskega odbora Po otvoritvenem govoru predsednika se je vršila voiitev kandidatov za verifikacij-ski odbor. Predsednik Vicunha je predložit listo članov odbora So to Tubela (Peru), Eden (Anglija). Delbos (Francija), Litvinov (Rusija), Limburg (Nizozemska), Osuski (Češkoslovaška), Polit is (Grčija), Jordan (Nova Zelandija) in Ruždi Aras (Turčija). Na predlog abesinskega delegata se je glasovanje vršilo tajno. Angleški in ruski kandidat sta dobila po 47 glasov, francoski kandidat 46. grški in češkoslovaški po 43, turški in peruanski po 41, novozelandski 40 in nizozemski 39 glasov. Nizozemski kandidat Limburg je bil postavljen na željo tako imenovanih nevtralnih držav, ter namerava izsiliti v verifikacijskem odboru glede Abesinije odločitev, ki bo odgovarjala mednarodnemu pravu. Ako mu to ne bo uspelo, bo predlagal, naj se to vprašanje predloži v odločitev mednarodnemu razsodišču v Haagu. Abesinska delegacija bi medtem ohranila svoje mesto na skupščini Društva narodov, s tem pa bi bila za prihodnji čas tudi nemogoča razjasnitev itali- Stalin na smrt bolan Izvoljen je že triumvirat, ki bi po Stalinovi smrti prevzel vodstvo Sovjetske unije Rim, 21. septembra o. Po poročilih iz Mo= skve je Stalin obolel na angini pectoris in se je njegovo stanje tako poslabšalo, da je katastrofa neizbežna. O tem ne smejo v Rus siji ničesar poročati, ker se boje, da bi resnica o Stalinovi bolezni izzvala nove ne* mire. Po Stalinovi želji, naj bi po njegovi smrti prevzel vodstvo Sovjetske unije trium. virat. Svet ljudskih komisarjev je o tem že razpravljal in je določil za člane triumvi-rata komisarja za vojsko Vorošilova, komi- sarja za promet Kaganoviča. ki je tast Sta* lina in komisarja za težko industrijo Ordžo* nikidza. Berlin, 21. septembra w. Iz Varšave pri* hajajo poročila, da 5e množijo pri Stalinu napadi dušljivosti. Stalinovo bivanje v gorskem zraku Kavkaza ni prineslo nobenega izboljšanja. Dosedanji bolnikov tele6n.i zdravnik prof. Smirnov je bil odstavljen ter imenovan za njegovega naslednika prof- Pletmi-nov. Sestanek Neurath—Kanya Poizkus vmešavanja Nemčije v pogajanja med državami rimskega bloka, ki bodo te dni na Dunaju Budlimpešta, 21. septembra, o. Vsd listi brez razlike na strankarsko usmerjenost se obširno bav.ijo s posetom nemškega zunanjega ministra dr. Neuraitha. Veliko važnost pripisujejo zlasti njegovemu nad dve uri trajajočemu razgovoru z zunanjim ministrom Kanyo. O razgovorih, ki sta jih imela, je bilo izdano samo kratko službeno poročilo, da sta državnika govorila o prijateljskih zvezah, ki vežejo obe državi. Listi domnevajo, da sta razpravljala o vseh vprašanjih, ki zanimajo Madžarsko :.n Nem čijo, v prvi vrsti pa o bodočih odnošajih do Male antante ter o bodočem stališču Nemčije do držav rimskega sporazuma. »Pester Lk>yd« in »Pesti Hirlap« na.gla* šata v svojih komentarjih, da so odnosa j i Nemčije dio držav rimskega pakta še vedno zelo nejasni in da je nadaljnji razvoj v tem pogledu odvisen predvsem od tega, kako se bo obnese! avstri jsko-nemškj spora- zum, ki je bil sklenjen na pobudo Italije, v drugi vrsti pa od tega:, kako se bodo razvijali odnošaji med Nemčijo in Italijo na eni ter Nemčijo in Malo antanito na drugi strani. Madžarska sama za enkrat ne more skleniti nikakega tesnejšega zavezništva z Nemčijo, ker bi spričo reakcije, ki bi jo to izzvalo, prišla nemška pcmoč za Madžarsko prepozno. »Pesti Hirlap« je zaradi tega tudi mnenja, da še ne bo tako hitro prišlo do rešitve podunavskega problema, ker so stališča zainteresiranih držav še vedno zelo nasprotujoča in ker zlasti Mala antanta ne pristane na koncesije, ki jih smatrajo v Budimpešti im Rimu za predpogoj vsakega podunavskega sporazuma. Vsekakor pa smatrajo vsi listi, da je bil poset nemškega zunanjega ministra v ooigled dunajskega sestanka zunanjih ministrov rimskega pakta izrednega pomena za Madžarsko. na Balkanu GoefebeSsova politična misija nadaljevanje akcije, ki jo je započel dr. Schacht važnost. Nemški li:ti odkrito pišejo o politični misiji Gobbelsa, ki naj predstavlja nadaljevanje one akcije, ki jo je započel nfniški gospodarski minister dr. Schacht na svojem potovanju po Balkanu. Politični pomen Gdbbelsovega peseta v Atenah fe vidi tudi po tem, da se je v Grčiji pričela sedaj odločna borba proti komunimu. Po mnenju »Tribune« je baš borba proti komunizmu ona politična osnova, ki naj dovede do tesnejšega zbližanja med Nemčijo in Grčijo. Atene, 21. septembra. AA. Havas: Nemški propagandni minister Goebels je prispel snoči z vsem svojim spremstvom z letalom v Atene. Na letališču sta ga pozdravila šef protokola grškega zunanjega ministrstva in tajnik zunanjega ministrstva. Danes se je Goebbels vpisal v dvorno knjigo, nato pa je obiskal predsednika vlade g. Me-taxasa, državnega podtajnika za tisk in tujski promet Nikoludisa in atenskega guver-Kim, 21. septembra, o. »Tribuna« pravi, da bo Gobbels estal v Atenah 10 dni. Njegovemu potovanju pripisujejo v rimskih političnih krogih veliko politično Kriza v avstrijskem Heimatschutzu Dunaj, 21. septembra, b. Veliko pozornost je v tukajšnjih političnih krogih zbudila vest iz Innsbruoka, da se tirolski Ileimat-schutz. ki tvori jedro te avstrijske vojaške in patriotične organizacije, misli popolnoma odcepiti od dunajske centrale pod vodstvom kneza Starhemberga in Feya. Tirolska zveza je odposlala sedanjemu avstrijskemu konzulu v Trstu dr. Steidleju brzojavko. v kateri ga prosi, naj se čimprej vrne in prevzame vodstvo organizacije. Dr. Steidle je takoj odgovoril, vendar se domneva, da njegov odgovor ni povsem pozitiven. ker ga dr Steidle veže na nekatere pogoje notranjepolitičnega značaja. V zvezi z dogodki v tirolskem Heimatschutzu je knez Starhemberg, že včeraj zapustil Dunaj, da na licu mesta razčisti položaj s svojimi podrejenimi. Zaimisovo truplo v Atenah Atene, 21. septembra. A A. Truplo bivšega prezndenta gršike republike Zaimisa je bilo danes z Dunaja prepeljano v Atene m položeno v katedrali na mrtvaški oder. Jutri se bo vršil svečani pogreb. j janskih odnosov do Društva narodov, ker Italija toliko časa noče sodelovati v Ženevi, dokler bo tam abesinsko zastopstvo. Druga seja Vprašanje verifikacije abesinskih mandatov 4a drugi plenarni seji skupščine, ki je bila otvorjena ob 17., je skupščina sprejela prvo poročilo verifikacijskega odbora. Odbor je verificiral mandate 51 delegacij. Kar se tiče abesinskega vprašanja, bo ta primer predmet posebnega poročila, ki ga bo dobila skupščina v dveh ali treh dneh. Medtem sodeluje abesinska delegacija pri delu skupščine ter se je tudi udeležila volitev predsednika, ki je nato sledila. Novi predsednik argen* tinski zunanji minister Za predsednika je bil s 44 od 49 oddanih glasov izvoljen argentinski zunanji minister dr. Savedro Lanas. Neguš prispel z letalom Za časa seje je neguš z letalom prispel v Ženevo. Neguš namerava najprej počakati na odločitev verifikacijskega odbora ter se v primeru odklonitve obrniti na hzeško mednarodno razsodišče. Do končno veljavne odločitve haaškega razsodišča pa bo težko najti proceduro, ki bi onemogočila abe- sinski delegaciji pristop v dvorano Društva narodov. Jugoslovenska delegacija Jugoslovanska delegacija na zasedanju DN je takole sestavljena: šef delegacije in prvi delegat dr. Milan Stojadinovič. predsednik vlade in zunanji minister, njegov namestnik pariški poslanik dr. Purič. Delegati: dr. Božidar Purič, poslanik v Parizu, dr. Ivan Gosar. univ. prof. v Ljubljani, dr. Ivo Subotič. stalni delegat kraljevine Jugoslavije. Namestnik dr. Ivo Andrič, načelnik političnega oddelka v zunanjem ministrstvu. Tehniška svetovalca dr. Stojan Gavrilovič. šef odseka za DN pri zunanjem ministrstvu, in dr. Slavko Stojkovič, tajnik zunanjega ministrstva. Generalni tajnj.k dT. Vladimir Manojlovič, tajnik stalne delegacije pri DN. Danes sestanek delegatov Male antante Kakor doznavajo v tukajšnjih diplomatskih krogih se bodo najbrže že jutri sestali delegati Male antante, da sklepajo o vprašanju postopanja pri rešitvi nekaterih važnih vprašanj v Svetu in na skupščini Društva narodov. „Kelih sramote je treba izpiti do dna" Pariz, 21. septembra, o. Vsi današnji listi se obširno bavijo z abesinskim vprašanjem in naglašajo, da se ne more večno dopustiti, da država, ki dejansko ne obstoja več, stalno vznemirja mednarodni položaj. Najbolj jasno stališče zavzema glasilo radikalne starnke jOeuvre«, ki pravi, da je pač treba že zaradi lokarnske konference izpiti ta kelih sramote do kraja in to je tudi stališče Anglije. Tudi Francija ne bi smela dovoliti, da neguš otežkoča mednarodne odnošaje. Eden pri Blumu Proučevala sta mednarodni položaj in razpravljala tudi o nameravani konferenci petih velesil Pariz, 21. septembra, o. Angleški zunanji minister Eden je na poti v Ženevo prispel včeraj v Pariz, kjer je prekinil svoje potovanje, da bi se mogel sestati s predsednikom francoske vlade Leonom Blirmom. Sestanek se je vršil v nedeljo zvečer in je trajal nad štiri ure. 0 razgovorih ni bil izdan uradni komunike, pač pa je Loon Blum po sestanku izjavil novinarjem, da sta z Edenom proučila mednarodni položaj in zlasti vse probleme, ki so na dnevnem redu tokratnega zasedanja Društva narodov. Obširno sta razpravljala tudi o pripravah za nameravano konferenco petih velesil. Blum je naglasih da se je razgovor vršil v prijateljskem duhu in v znaku popolnega med- sebojnega zaupanja. V obojestransko zado-voljnost sta ugotovila popolno soglasnost v vseh perečih zadevah. Na vprašanja novinarjev je Blum izjavil, da bo konferenca lokarnskih držav obravnavala samo lokarn-ski problem. Šele potem, če bo prišlo v teku razprav in pogajanj do načelnega sporazuma, bodo lahko pritegnjene tudi druge države, pri čemer je očividno mislil na Rusijo in Malo antanto Reforme Društva narodov sta se Blum m Eden v svojih razgovorih samo mimogrede dotaknila in je Blum izrazil mnenje da na tokratnem zasedanju Društva narodov v tem pogledu še ni pričakovati nobene konkretne odločitve. Tajno oboroževanje komunistov v Franciji Tihotapljenje bojnega orožja in municije iz Švice za francoske komuniste Pariz, 21. septembra, o. Francoske obmejne oblasti so zadnje dni izsledile več tihotapskih transportov orožja, ki so bili očividno namenjeni francoskim komunistom. Pri Chandeni je privozil iz Švice težko obložen tovorni avtomobil, ki pa se na meji ni hotel ustaviti, marveč je z največjo brzino drvel dalje. Carinski organi so ga na motornih kolesih zasledovali. Ko sta šofer in njegov spremljevalec uvidela, da ne bosta mogla uMi, sta pustila avtomobil na samotnem kraju in brez sledu izginila. Na avtomobili so našli 100 pušk, 50 brzostrelnih pušk in 10.000 nabojev. Drugi avtomobil so izsledili oirožniiki v bližini Aix le Bainsa. Na njem so našli 50 težkih strojnic, par sto revolverjev in 40.000 nabojev. Oba avtomobila sta prišla iz Švice. Policija vodi sedaj preiskavo, da bi ugotovila, kiomu je bilo orožje namenjeno. Desničarski listi opozarjajo v zvezi s (tem na neprestano tajno oboroževanje komunistov, kar smatrajo za dokaz, da pripravljajo komunisti tudi v Franciji slione dogodke, kakor se odigravajo v Španiji. Nje V. kraljica Marija z materjo v Splitu Split, 21. septembra. AA. Davi ob osmih je privozil na splitsko železniško postajo dvorni vlak, s katerim sta se semkaj pripeljali Nj. Vel. kraljica Marija in rumunska kraljiea-mati. Prebivalstvo je prihod Nj. Veličanstev zelo prisrčno pozdravilo. Na postaji so se zbrali k sprejemu ban dr. Josip Jablanovič, namestnik odsotnega župana Duje Ivani še vič ter mnogo članic, ženske zadruge, ki so Nj. Vel. kraljici obsule s cvetjem. Ves Split, je bil okrašen z zastavami. Ko se je Nj. Vel. kraljica, s svojo materjo rumunsko kraljico odpeljala s postaje, je krenila z avtomobilom po Strossmaverjevi, Dioklecijanovi in francoski obali v zahodni del mesta, kjer je atelje gosp. Meštroviča. Prebivalstvo je začelo razobešati zastave in vzklikati Nj. Vel. kraljicama in kraljevskemu domu. Na dvorišču Meštrovičeve delavnice sta si visoka gosta ogledali ka-riatide. ki jih umetnik izdeluje za spomenik na Avali. Tam sta se pomudili kake pol ure. Iz Splita se je Nj. Vel. kraljica Marija s svojo kraljevsko materjo odpeljala v Dubrovnik, kamor je prispela ob 14.20. Posetila je Lapad in nekatere druge bližnje kraje ter nato nadalje- vala pot z avtomobilom preko Herceg-novega v Kotor in od tam dalje preko Budve v Milocer. V vseh krajih so domačini in tuji gostje, ko so spoznali visoke goste, prirejali Nj. Vel. kraljici navdušene manifestacije. V Miloceru so pozdravili visoke goste ban zetske banovine Ivaniševič, episkop črnogorski dr. Dožič in komandant zetske divizije general Petkovič ter jim poželeli prijetno bivanje. Volitve v švedski parlament Stockholm, 21. septembra. AA. Pri včerajšnjih volitvah v švedskii parlament so socialisti in drugi levičarski elementi dobili mnogo novih mandatov. Levičarske stranke 90 od 230 mandatov dobile 123 mandatov. Po strankah je izid volitev naslednji: konservativci 44, agrarci 36, ljudska stranka 27, socialisti 112. socialistična stranka KiJ-bona 6, komunisti 5 mandatov. Leta 1932 so dobili konservaitivai 58, agrarci 36, ljudska stranka 24, socialni demokrati 104, Kil-bom 6 Ln komunisti 2 mandata. Predsednik vlade je izjavil, da bo vlada v sredo odstopila. Ker so volitve dale večino socialnim demokratom, je zanesljivo pričakovati, da bodo v novi vladi imeli glavno besedo socialisti in da bo vlada tu-I di nadalje vodila politiko DN. Alcazar se še vedno brani I Beležke Borbenost vladnih miličnikov pojema — Nasprotstva med katalonsko vlado in anarhisti Pariz, 21. septembra, o. Alcazar, ki je že skoraj popolnoma v ruševinah, se še vedno ogorčeno brani. Vladne čete so zaradi velikih izgub, ki so jih imele zadnje dni, opustile vsako nadaljnjo akcijo in se omejujejo zgolj na topniško obstreljevanje razvalin nekdanje trdnjave. Po vesteh iz Madrida znatno popušča borbenost vladnih miličnikov. Potrjujejo se vesti, da so se posamezni oddelki miličnikov uprli in niso hoteli oditi na bojišče. Zaradi vedno pogostejših napadov uporniških letal je zavladala v Madridu velika panika, zlasti še, ker se je izkazalo, da je vlada brez moči in nima dovoljnih sredstev za uspešno obrambo proti uporniškim napadom. Iz Katalonije, ki je dcslej najbolj zalagala Madrid z vojaki in živili, prihajajo vedno manjše po- V Kataloniji sami se vodi ogorčena borba med katalonsko generalido in sindikalnimi anarhisti. Čeprav se trdi, da so sindikalisti v Kataloniji prevzeli vso oblast, dokazujejo dogodki zadnjih dni baš na-sporteo. Katalonska vlada je že brez vsakega vpliva in se nihče več ne pokori njenim naredbam. Današnji pariški listi potrjujejo angleške informacije, da sodelujejo na strani madridske vlade številni frane-oski in ruski letalci. Navajajo celo imena nekaterih letalcev, ki so deloma aktivni, deloma pa rezervni oficirji francoske vojske. Uporniške radijske postaje poročajo o celi vrsti manjših zmag in navajajo, da je inicijativa v rokah upornikov. Prav tako zatrjujejo, da odpor rdečih miličnikov vedno bolj pojema. Uporniški generali napovedujejo skorajšnji padec Madrida, ki je že obkoljen od vseh strani. Odločno tudi de-mantirajo vesti o uporu v Maroku, navajajoč, da uživa tam general Franco nezmanjšan ugled. Pred odločilnim napadom na Bilbao Saint Jean de Luz, 21. septembra AA. Nacionalistične čete se pripravljajo na odlos čilni napad na Bilbao. Posrečilo se jim je že zavzeti Ascotio, ki je precejšnje važnosti za uspeh nadaljnjih operacij proti Bilbau. Vladne čete in miličniki se utrjujejo na črti Aibar-Elgoibar. General Molla je uradno objavil, da se bo napad na Bilbao začel 25. t. m. ob 1. uri zjutraj in bo izvršen z vsemi sredstvi, če se mesto do tedaj ne preda. Čim zavzame Bilbao, bo general Molla svoje čete prepeljal na aragonsko fronto, kjer bo začel ofenzivo proti .Madridu. Položaj v Malagi resen Gibraltar, 21. septembra, b. Poročila, ki prihajajo iz Malage, si sicer zelo nasprotujejo. vendar se zdi, da je položaj v tej luki zelo resen. Okoli S00 miličnikov je odreklo pokorščino vladi in se sklenilo predati upornikom. Pri tem je prišlo do ostrega medsebojnega obračunavanja, ker so uporni miličniki pričeli streljati na komuniste. Baje je po teh bojih ostalo nad 100 mrtvih. Guverner mesta je zaprosil Madrid, naj mu pošlje čira prej ojačenja. Companys umorjen Sevilla, 21. septembra. AA. Po vesteh iz Barcelone se upor proti avtonomni vladi g. Companysa v Kataloniji čedalje bolj širi. Uprli so se precejšnji oddelki prostovoljnih delavcev, ker jih hoče vlada poslati na aragonsko bojišče, kjer so vladne čete imele zadnje dni velike izgube. Pariz, 21. septembra. w. Po vesti agentu re Radio je brezžična postaja v Valado-lidu razširila poročilo, da je bil predsednik katalonske vlade Companys umorjen. Velike izgube marksistov pri Talaveri Burgos, 21. septembra. AA. (Havas). Na fronti pri Talaveri utrjujejo nacionalisti svoje postojanke. Marksisti so imeli v zadnji bitki velike izgube. Izgubili so tudi dva topova in so nato brez boja prepustili nasprotniku še dva druga. Zaplenjena vladna podmornica Rabat, 21. septembra. AA. Radijska postaja v Heresu de la Conteri poroča, da so nacionalistične pomorske sile zaplenile neko vladno podmornico. Bivši notranji minister pred sodiščem Madrid, 21. septembra. AA. Po dvodnevni razpravi pred vojnim sodiščem zoper bivšega notranjega ministra Alfonza Salazarja zaradi sodelovanja pri pripravah za upor ie državni tožilec predlagal smrtno kazen. Zapleten položaj v Maroku Tanger, 21. septembra, b. V sioboto je potekel petletni rok, ki ga je v svoji noti španskim oblastem določil francoski konzul v Tetuanu, zahtevajoč zadoščenje zaradi umora franooskega državljana Aguiilara-Francoski konzul je danes poslal svoj referat o incidentu zunanjemu ministrstvu v Pariz. Vprašanje je sedaj, ali bo francoska vlada izvedla sankcije in popolnoma ukinila ves trgovinski promet med obema conama. Ako se bo to v resnici zgodilo in nc bo ostalo samo pri grožnji, potem bo trgovina francoskega Maroka zelo trpela, še bolj pa bodo čutili posledcce takega koraka francoske vlade domačini v španskem Maroku, ki so glede živil popolnoma navezani na francosko cono. Toda francoska vlada hi šla v primeru, da se odloči za re-presa.li.je, še dailje in bi prekinila tudi vse prccnetne in telefonske zveze, tako da bi bila španska cona popolnoma odrezana od svojega zaledja. Seveda bi imel tak korak francoske vlade za posledico energične proteste v Tangerju interesi rami h velesil. Svetozar Pribičevič ni zapustil nikakega političnega testamenta Zagreb, 21. septembra, o. Danes sta se vrnila, iz Prage nar. posl. Sava Kosanovič (in dr. Milan Kost i č. Posl. Kosanovič je izjavil vašemu dopisniku, da ne obstoja ni-kak testament pokojnega Svetozarja Pribi-čev.iča. Pribije vtič je Vildl&rju in dr. Kriz-manu ob prilika njunega poseta v Pragii narekoval le navodila za glavni odbor stanlke, ki je bil sklican za 3. oktober. V teh navodilih govori le o splošnih strankarskih zadevah jn se ne dotika ničesar, kar bd bilo v zvezi z morebitno njegovo smrtjo, ker takrat še nihče ni niti mislil na to. Zato tudi Prebičeviič ni zapustil nobene poslednje volje glede svojega naslednika v vodstvu stranke. Širši glavni odbor SDS bo skli cae za 15. ali 17. Oktober. Pri tej priliki bodo prečitana omenjena navodila Svetozarja Pr.ibičeviča, ki priporočajo nadaljnje sodelovanje v okviru KDK, obenem pa bo izvoljen novi predsednik strank" Mednarodna parlamentarna konferenca za trgovino zaključena Jugoslovensko delegacijo bo danes v Sinaji sprejel kralj Karol Bukarešta, 21. septembra. AA. Mednarodna parlamentarna konferenca za trgovino je danes končala svoje zasedanje. Sprejete so vse resolucije s spreminjevalnimi predlogi delegatov raznih dTžav in z amandma-no-m o zadružništvu, ki ga je predlagal ju-goslovenski delegat Mita Dimitrijevič. (Predsednik mednarodne parlamentarne konference in predsednik rumunskega parlamenta Save-anu je nato s prisrčnim nagovorom še enkrat pozdravil delegate ter zaključil konferenco. Jugoslovenska delegacija se je včeraj z dr. Miroslavom Plojem, podpredsednikom senata na čelu. ustavila na vožnji v Kon-stanco v Medjediji, kjer je položila venec na spomenik vojakom prve prostovoljske divizije, padlim v Dobrudži. Po vseh ulicah so delegate viharno pozdravljali. Mesto je bilo okrašeno z jugoslovenskimi in rumunskimi zastavami. Pred spomenikom se je vršila žalna svečanost na čast padlimi borcem. Dr. Ploj je poudarjal v svojem govoru, da so tu pokopani junaki na bojišču cementirali edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so se borili z ramo ob rami in uresničili jugoslovanske ideale. Izrekel je pri tej priliki priznanje in zahvalo tudi jugoslovanski kraljici Mariji, ki se je bila tiste težke dni vsa posvetila negi jugoslovanskih ranjencev v Dobrudži. Previdnost je hotela, da se je jugoslovenska kraljica že tedaj kot mlado dekle duhovno zvezala z jugoslovenskim narodom. Jutri ob osmih se bo jugoslovenska delegacija odpeljala z avtomobili v okolico mesta Prahova in si tam ogledala petrolej-ske vrelce, nato pa bo nadaljevala vožnjo v Sinajo. kjer jo bo ob 17. sprejel Karol. Zvečer se bo jugoslovenska delegacija vrnila v Bukarešto. Pred končnim sporazumom pri tekstilcih Včeraj dopoldne so se zastopniki tekstilce industrije in delavstva vnovič sešli in predstavniki delodajalcev so delavski delegaciji izročili izčrpno formuliran predlog o splošnem in mezdnem delu kolektivne pogodbe, hkratu pa so jo zaprosili, naj čimprej pismeno sporoči svoj odgovor. Do večera je delavska delegacija na predlog že odgovorila Pogajanja se bodo danes dopoldne nadaljevala in upati smemo, da bo še danes dosežen končni sporazum. Banska uprava je o položaju izdala naslednji komunike: »Pogajanja o kolektivni pogodbi se približujejo h koncu. Ni izključeno, da bodo tekom torka, dne 22. t. m. končana. Tekstilne tovarne so oživele v toliko, v kolikor se v sporazumu med delodajalci in delavci v njih vrše čiščenja, popravila in priprave za delo.« Za absolvente trgovskih pomorskih akademij Beograd. 21. septembra. AA. Na podlagi mnenja glavnega prosvetnega sveta, je prosvetni minister izdal odlok, da se absolventi pomorskih trgovskih akademij lahko vpijejo kot redni slušatelji visokih trgovskih šol. Državno posredovanje pri trgovini s slivami Beograd, 21. septembra, p. Službene No-vine objavljajo uredbo ministrskega sveta o državni intervenciji na tržišču suhih sliv. Intervencijo bo vršil Prizad, ki mu je finančni minister v to svrho odobril kredit v znesku 25 milijonov Din. Prekomasacije občin S kraljevim ukazom se na predlog notranjega ministra na osnovi člena 5 in 6 zakona o občinah izločijo v srezu Maribor levi breg iz občine Senarska bivše občine Sv. Benedikt, Sv. Trije kralji m Trotkova ter iz občine Sčavnica bivši občini Drvanja in Ihova ter se iz teh bivših občin osnuje nova občina Sv. Benedikt v Slovenskih goricah s sedežem istotam. Z drugim ukazom se v črnomeljskem »rezu kraja Dragoše in Griblje izločita iz občine Adlešiči in priključita občini Gra-dac. Ponovne razrešitve pri občini v Litiji Kakor poroča nedeljski »Slovenec« je ban dr. Natlačen razrešil predsednika občine Litije g. Franca Lajovica zaradi »potvorbe sejnega zapisnika« in na podlagi § 52. fin. zak. ter § 129. občinskega zakona. Nadalje je razrešil kot »občinske dobavitelje« člane občinske uprave Vojka Hribarja, gostilničarja iz Litije, in Marka Drnovška, gostilničarja iz Save ter občinske odbornike gg. Jožeta Boriška, Joška Vidoviča, Nika Krh-likarja, Ivana Krhlikarja, Karla Simončiča, Franca Osolnika in Martina Kunstlcrja.« Županske funkcije prevzame član uprave g. Luka Bizjak. Kakor znano, je bil litijski občinski odbor že enkrat razpuščen. Vložil je pritožbo, ki do sedaj od upravnega sodišča še ni rešena. Po zakonu o občinah ostane do konč-noveljavne rešitve pritožbe občinski odbor v svoji funkciji. Sedaj je z utemeljitvijo, da je župan potvoril zapisnik in s tem zagrešil nečastno dejanje in pa da so nekateri člani občinskega odbora občinski dobavitelji, dosežena takojšnja razrešitev vsaj enega dela litijskega občinskega odbora. Seveda bodo župan in prizadeti občinski odborniki tudi proti temu odloku vložili pritožbo na upravno sodišče, venda- pa pritožba v tem slučaju nima odložilne moči. Minister dr. Miha Krek o radikalni stranki Na nedeljskem shodu JRZ v Krušcvcu v moravski banovini, kjer bodo prihodnjo nedeljo splošne občinske volitve, je govoril tudi minister dr. Miha Krek. »Vsi Slovenci pod vodstvom dr. Korošca so vstopili v JRZ, ki jo vodi dr. Stojadino-vič. Toda to dejstvo ni od včeraj ali od lanskega leta. Pri otvoritvi železniške proge Gradsko-Prilep leta 1921 je dr. Korošec kot železniški minister poudarjal važnost radikalne stranke. V onem času se je zlasti v Srbiji vodila močna agitacija proti takratni radikalni stranki s parolo, da je to neka stara stranka, ki je svoje dni po-vedla srbski narod v borbo za svobodo in demokracijo, ki pa je sedaj oslabljena in ni več sposobna, da vodi veliko Jugoslavijo. In pri tej priliki je dr. Korošec še nagla-šal: Jaz kot neodvisna osebnost, ali kot poznavalec razmer, kot politik in državnik vam pravim, da zremo mi v radikalni stranki posebno jako silo srbskega naroda, ki bo vse nas pripeljala v lepše in boljše čase, v napredek in veliko bodočnost vse Jugoslavije. Jaz sc nadejam, je rekel takrat dr. Korošec, in jaz sem prepričan, da bomo mi Slovenci in vi radikali tesno in bratsko sodeloval' na enem in istem političnem programu in se s skupnimi močmi borili za isti program. Dr. Korošec je že v času. ko so iskali načine, kako bi državo izvedli po vojnih perturbacijah na pravo pot, predvideval to sodelovanje in kot prorok napovedal ono, kar je danes oživotvorjeno pod vodstvom dr. Stojadinovica.« Razprava proti nadškofu dr. šariču zopet preložena V soboto 19. t. m. sc je vršila pred sre-skim sodiščem v Sarajevu razprava proti sarajevskemu nadškofu dr. Šariču na tožbo načelnika ministrstva pravde dr. Avgusta Cičiča zaradi razžaljenja časti in obrekovanja in na tožbo nar. posl. Milana Božiča zaradi istih prestopkov. O stvari smo že pisali. Sodnik je bil dr. Djuro Glanz. Toži-telja dr. Čicič in Milan Božič sta bila osebno navzoča. Dr. Cičiča je zastopal odvetnik dr. Savo Bcsarovič, Božiča pa odvetnik dr. Šime Juričič. Nadškof dr. šarič na obravnavo ni prišel, zastopal ga je dr. Ivan Suba-šič. Pred otvoritvijo razprave je dr. Ciči-čev zastopnik dr. Bcsarovič predlagal, naj se kazenska stvar proti nadškofu dr. Šariču poveri drugemu sodniku. Besarovičeve-mu predlogu se je pridružil tudi Božičev zastopnik dr. Juričič. Sodnik je nato razpravo odgodil za nedoločen čas. Razsodba okrožnega sodišča o dr. Besarovičevem predlogu bo izdana pismenim potom. Odbor za narodno prosveto Beograd, 21. septembra, p. Službene No-vine objavljajo pravilnik o organizaciji in delokrogu odbora za narodno prosveto, katerega naloga je »pospeševanje in širjenje pismenosti, pobijanje slabih razvad in zablod, pobijanje zastarelih predsodkov ter poučevanje najširših ljudskih slojev.« Odbor bo posloval pri prosvetnem ministrstvu sestavljajo ga pa pomočniki ministra, načelniki splošnega oddelka za srednje šole in oddelka za osnovne šole, dalje pravni referent in šef odseka za narodno prosveto. Odbor ima nalogo, da daje smernice za vse delo za povzdigo narodne prosvete ter da kot .posvetovalni organ prosvetnega ministra stavi svoje predloge. Dalje je naloga odbora, da snuje ljudske knjižnice in čitalnice in da podpira gradnjo prosvetnih domov. V to svrho se osnuje pri prosvetnem ministrstvu poseben »fond za narodno prosveto«. Iz učiteljske službe Beograd, 21. septembra, p. Učiteljica Marija Grašanovič-Grobclnik je premeščena iz Črenšovcev v Trnje, srez Dolnja Lendava. Smrt zagrebškega arhitekta Zagreb, 21. septembra o. Danes je premi« nul profesor tehnične fakultete in dopisni član Jugoslovenake akademije Inž. arh. Hu-go EhrMch. Bil je znamenit arhitekt in je zgradil mnogo monumentalnih stavb v Zagrebu in drugod po državi ter ludi v inozemstvu. Direktor Anton Jug mrtev Zvečer smo prejeli obvestilo, da so v poznih popoldanskih urah v gozdu blizu Gori-čan pri Medvodah našli direktorja Antona Juga mrtvega. Slično obvestilo je prejela tudi direktorjeva rodbina v Ljubljani. Potrdila se je torej na žalost slutnja, da sc direktor Jug, ki je pred skoro tremi tedni izginil, ne bo več živ vrnil. Obistinilo se jc tudi mnenje, da se je v globoki duševni de- Eresiji odločil za obupen korak in si je sam ončal življenje. Truplo pokojnika bo po opravljenih oblastvenih formalnostih prepeljano v Ljubljano, tako da bo pokopan v kraju, kjer je vse življenje služboval. Vest o smrti bo odjeknila po vsej Sloveniji, saj je bilo ime direktorja Juga v naši javnosti splošno znano. Na tisoče deklet je izšlo iz šole, ki jo je on vodil, a tudi izven šole je lepo vrsto let posegal v naše javno življenje in se v prejšnjih letih zlasti agilno udejstvoval kot predsednik Zveze kulturnih društev. Zelo razsežna so bila tudi njegova družabna znanstva, saj je bil izborcn družabnik, ki so ga imeli povsod radi. Pokojnik je bil po rodu iz Št. Vida pri Celju, kjer se je rodil dne 9. januarja 1881. Dočakal je torej starost 55 let Gimnazijo jc študiral v Celju, filozofsko fakulteto na Dunaju in v Pragi. Leta 1908 je dobil prvo stalno službo v Ljubljani na takratnem liceju in je na tem zavodu ostal vse do svoje tragične smrti. Kmalu po vojni je postal ravnatelj mestne ženske realne gimnazije, v katero se jc bila razširila prejšnja višja dekliška šola, kakršno je bilo službeno ime za licej. Svojim dijakinjam je bil dober učitelj in v profesorskem zboru blag tovariš. Direktor Anton Jug je bil človek velikih sposobnosti in velike marljivosti. Kljub temu ga je življenje v zadnjih letih strlo, kar pa ne more zmanjšati zaslug, ki si jih je bil pridobil s svojim delom. Kako globoko se je njegova usoda dojmila vse naše javnosti, je pokazalo izredno s sočutjem združeno zanimanje za njegovo usodo. Sočutje se bo brez dvoma pri vseh še poglobilo zdaj, ko bodo čitali o njegovi tragediji. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin! Občinske volitve V nedeljo je volilo 12 občin naše banovine — V treh občinah ni bilo volilnega boja, od ostalih je v 6 zmagala JRZ v 3 pa opozicija V nedeljo so bile volitve v 12 občinah naše banovine. Volile so v ljubljanskem srezu občini Devica Marija v Polju in Do brun je, v kamniškem srezru občini Blagovica in Tuhinj, v kranjskem srezu občina Mavčiče, v brežiškem srtzu občina Sromlje, v logaškem srezu občine Planina pri Rakeku ter Dolenji in Gorenji Logatec, v šmarskem srezu pa občine Šmarje, št. Vid pri Grobel. nem in Ponikva. V treh občinah, cd katerih sta dve bili sedaj na novo ustanovljeni, odnosno zopet oživljeni, je bila vložena le po ena lista, v eni občini so bile tri, v ostalih osmih pa po dve listi. Volilna udeležba ie bila zelo velika pri občinah v logaškem src.iu, kar priča, kako napeta je tam bila volilna borba. Slabša je bila volilna udeležba v šmarskem srezu, najslabša pa v občinah, ki so imele le po eno listo. Volilni izidi so naslednji; Devica Marija v Polju: volilnih upra. vičencev 1515, glasov 931 ali 62%. Lista JRZ je dobila 507 glasov, opozicijska lista pa 427. Dobrunje: volilnih upravičencev 1230, glasov 736 ali 68%. Lista JRZ je dobila 553 glasov, opozicija pa 283- Blagovica: volilnih upravičencev 317, glasov 201 ali 63%. Vložena jc bila samo ena lista. Tuhinj: volilnih upravičencev 607, glasov 446 ali 73%. Dobila je JRZ 321 glasov, opozicija 125 glasov. Mavčiče: volilnih upravičencev 245, glasov 105 ali 43%. Vložena je bila samo lista JRZ. Sromlje: volilnih upravičencev 290, glasov 145 ali 50%. Vložena je bila samo ena lista. Šmarje pri Jelšah: volilnih upravičencev 1443, glasov 828 ali 57%. JRZ je dobila 687 glasov, opozicija 141. Št. Vid pri Grobeinem: volilnih upravičencev 353, glasov 255 ali 72%. JRZ je dobila 193, opozicija 62 glasov. Ponikva: volilnih upravičencev 710, glasov 422 ali 60%. JRZ je dobila 168 glasov, opozicija pa 254. V občinskem odboru bo imela opozicija 16, JRZ pa dva odbornika. Planina pri Rakeku: volilnih upravičencev 412, glasov 329 ali 80%. Vložene so bile tri liste: ena JRZ in dve od nacionalne opozicije, ki se ni mogla sporazumeti na skupnega nosilca liste. Obe nacionalni listi skupaj sta dobili 172 glasov, JRZ pa 157. Ker pa so se opozicijski glasovi delili na »dve listi, je dobila JRZ 15 odbornikov, Kiavtova opozicijska lista s 132 glasovi 3 odbornike, Rlažonova lista pa s 40 glasovi nobenega odbornika. Dolenji Logatec: volilnih upravičencev 612, glasov 553 ali 90%. JRZ je dobila 274 glasov in 3 odbornike, opozicija pa 279 glasov in 15 odbornikov. Gorenji Logatec: volilnih upravičencev 305, glasov 240 ali 80%. JRZ je dobila 117 glasov in 3 odbornike, opozicija pa 123 glasov in 15 odbornikov. Tožbe o terorju Z ozirom na tak izid občinskih volitev objavljata »Slovenec-?: in njegova opoldanska izdaja obširne komentarje, v katerih tožita, kako zelo je na volitve vplival teror političnih nasprotnikov JRZ. Tako zatrjujeta, da so pri Devici Mariji v Polju nasprotniki JRZ ponoči od sobote na nedeljo napadli stražo JRZ. v nedeljo pa so zasedli volišče, da volilci JRZ niso mogli iti glasovat, šele popoldne ob 2. so orožniki napravili red. Tudi na volišču v Zalogu, ki spada pod isto občino, so nasprotniki JRZ »uganjali pravo nasilje« in prepovedali »našim (JRZ) ljudem dostop na volišče, ali pa jih kratkomalo z grožnjami prisilili, da so volili nje.« Še mnogo huje je bilo po »Slovencu« in »Slovenskem domu« v Logatcu. Tam so s« nasprotniki JRZ vozili celo na tovornem avtomobilu ter »kričali na vse pretege: Vsi za Tršarja! Dol Maček! Dol klerikalci! itd.« (Maček ni zagrebški dr. Maček, marveč nosilec liste JRZ). Igrali so tudi harmoniko in to kravaliranje je trajalo ves dan. »Slovenski dom« prihaja končno do zaključka, da so dale nedeljske volitve njegovim pristašem pred vsem en nauk: »Ob takih primerih se moremo pred anarhijo zanesti samo na lastno moč.« Taki in slični so komentarji »Slovenče-vega« časopisja. Spremembe v učiteljski službi Postavljeni so ia Šolske upravitelje: Bre* gant Albert v Ribnem (Radovljica); Bratuš Marij na deški osnovni šoli v Konjicah; Bir-6a Josip pri Sv. Križu pri Litiji; Clemente Avgust v Breznici (Radovljica); Dacar Mel-hior v Mošnjah (Radovljica); Dolenc Stani? slav v Stari Lipi (Črnomelj); Ferk Ivan v Limbušu (Maribor desni breg); Jarh Josip v Dobrni (Celje); Jovan Leopold v Sv. Pes tru pri Novem mestu; Kotnik Zorko v Rečici v Savinjski dolini; Kuharič Martin v Trs bojah pri Kranju; Kmecl Edmund v Sv. Jur-ju pod Kumom (Krško); Koze! Alojzij pri Sv. Marjeti (Laško); Korban Anton pri Sv. Lovrencu na Dravskem p°'iu (Ptuj); Koren-čan Lado v Retečah (Škofja Loka); Kristan Srečko v Notranjih Goricah (Ljubljana oko« lica); Kodrič Rudolf v Haidini pri Ptuju: Lebar Anica na šoli za defektne otroke v Ljubljani; MilkoviČ Adam na Homcu (Kani; nik); Petrun Josip pri Sv. Lovrencu na Pohorju (Maribor desni breg); Pohar Anton v Kapelah (Brežice); Prah Karol v Vurbergu (Ptuj); Rožič Viljem v Jaršah (Kamnik); Senica Anton v Brežicah; Tavželj Josip v Framu (Maribor desni breg); Tavčar Liu? devit v Borovnico (Ljubljana okolica); Valja-vec Franc v Črnomlju; Zalar Marija v Pre-danovoh (Murska Sobota). Dodeljeni so; Nadler Nežica na deški osn. Soli v Ribnici;* Petelin Mara na dekl. osn. šoli v Ribnici; Zupančič Gabrijela na deški osn- šoli v Tržiču; Vidic Edvard na deški osn. šoli v Kranju, a je prideljen pisarni okrajnega šolskega nadzornika v Kranju; Hafner Kristina na vadnico v Ljubljani; Kramar Franc na deško osn. šolo v Trbovlje? Vode: Pogačnik Stanislav na deško osn. šo* lo v Hrastnik; Mežan-Gogala Irma na dekl. osn. šolo v No%'o mesto; Žukovec Franc na deško osn. šolo v Novo mesto; Kavčič Dra* go na deško osn. šolo v Novo mesto; Cenčič Josip na deško osn. šolo v Ptuj in prideljen v pisarno okr. šotek. nadzornika za Ptuj II; Cenčič-Beljak Josipina na deško osn. šolo v Ptuj; Poznič-Hočevar Ana z dekliško osn. šole v Ptuiu na deško osn. š. Istotam; Me« tlika«(Merala Leopo'dina na osn. šolo pri Sv. Petru v Ljubljani; Pokorn Janko na I. de? ško osn. šolo v Ljubljani in je prideljen na prosvetni oddelek banske uprave v Ljubljani; Radinja Anton na II. deško osn. šolo v Ljubljani in je prideljen prosvetnemu od* delku banske upr. v Ljubljani; Molic Mari« ja na I. dekHfcko osn. šob v Ljubljani in prideljena dnevnemu zavetišču pri Sv. Flo« rijanu v Ljubljani: Pahor-Sušnik Mariia na ocnovno šolo Ljub'jana«Mocto in prideljena prosvetnemu oddelku banske uprave v Ljubljani; Vagner.Grum Ljudmila na IV. dekl. osn. šolo v Ljubljani in prideljena računos vodstvu banske uprave v Ljubljani; Klemen? čič Alojzi i na osn. šolo Ljub!iana-Barje; 2i« gon-Hribernik Frania na IV. deško osn. šo'o v Ljub'jani; Lovše Anton na osn. šolo v Ljubljani-Bežigrad; Menase?Koman Hele« na na 1. osnovno šolo v Ljubljani in pridelje« na računovodstvu banske uprave v Lj.; Trebše-Res Avgusta na osnovno šok> Ljubljana sMoste; Šifrer Dietz Marija na ldcejsko dekliško osn. šolo v Ljubljani, prideljena prosv. odd. banske uprave; Kopriva?Lešnik Frania na IV. deško osn. šolo v Maribor; Vrečko Martin za upravitelja Miladinsicega doma v Maribor; Kotnik Franc na vadnico v Maribor; Pollak Marija v razred za defekt-no deco v Celju; Rak*Plevel Zora v razred za defektno deco v Mursko Soboto; Sivec Franc v .računovodstvo banake uprave v Ljubljani; Ahačič Albina na dekliško osn-šolo v Novo meeto; Divjak Vera v računovodstvo bansike uprave v Ljubljani; Metkovič Marija na osnovno šolo za defektno de« co v Ljubljani; Leveč Ana v razred za de* fektno deco Ljubijana-Moste; Miheloič Vik* tor v pisarno okrajnega šolskega nadzornika za Ljubliano-okolico (zahodni del); Baje Maksimilijan na prosvetni oddelek banske uprave v Ljubljani; Samec Janko na osnovno šolo LjublianasMoste; Jaklič Vida nai šolo za defektno deco v Ljubljani; KozaksSeljak Ljudmila na L dekliško osn. šolo v Ljublja« ni; Lubej Frania na osnovno šolo Ljubljana-Bežigrad; Mihler Ivan na osnovno šolo Ljub-Ijana-Vič; Cehovin G. na dekliško osn. šolo v Kranju; Rupret«Lipovec Ivana na dekliško osn. šolo v Kranj; Kontler Julij na dekl. osn« šolo v Studencih; Klun Neža na dekliško osn. šolo v Ribnico. Predsednik JUU Ivan Dimnik je premeščen iz Ljubljane v Beo? grad. Trocki se bo preselil iz Norveške v Katalonijo Pariz, 21. septembra, b. Po vesteh agencije Ridio je katalonska vlada danes izdala Troekemu dovoljenje, da se naseli v Kata^ loniji. Zatrjuje se. da bo Trocki že prihodnje dni prispel v Španijo. Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved za torek; Kobene bistvene izpremeoibc. Usoda naših letovišč Nova uredba o pospeševanju tujskega prometa še ni uveljavljena Ljubljana, 21. septembra. Ko je konec februarja letos izšla nova I uredba o pospeševanju turizma, ki je dotedanja načela za kriterij glede proglasitve kakega kraja za turističnega bistveno iz-premenila in modernizirala, je tudi dosti slovenskih letovišč kakor Kamnik, Sv. Križ nad Jesenicami, Bohinj, Sv. Lovrenc na Pohorju in drugih upravičeno pričakovalo, bodo uvrščeni med turistične kraje in si s tem pridobili vse pravice in ugodnosti, ki jih nova uredba določa za naše turistične kraje. Konec maja je izšel seznam vseh tistih naših krajev, ki po železniških tarifnih določbah morejo nuditi svojim obiskovalcem različne ugodnosti, zlasti železniške. Po pa znem pregledu novega seznama jo bilo lahko ugotoviti,, da generalna direkcija državnih železnic nikakor ni izpremenila svojega 8tališča, kakor to določa nova turistična uredba, nego je tudi svoj letošnji, seznam izdala na podlagi proslulega § 11 železniške tarife, ki kot kriterij za podelitev železniških ugodnosti turističnim krajem še zmerom določa birokratskih 700 m nadmorske višine. Vsa pričakovanja prizadetih slovenskih tujsko prometnih krajev so se tako izjalovila. Člen 2. nove Uredbe o pospeševanju turizma določa: »Kraji, ki privlačujejo obiskovalce s podnebjem, toplimi vrelci, rastlinstvom in ži- valstvom, b prirodnimi lepotami, zgodovinskimi in umetniškimi spomeniki, narodno nošo, običaji ali z drugimi turističnimi znamenitostmi in. ustrezajo določenim pogojem glede nastanitve in oskrbe obiskovalcev, se proglase za turistične kraje. Odlok o proglasitvi kraja za turistični kraj izda minister za trgovino in industrijo na predlog ali po zaslišanju banske uprave. Če se proglasi kraj za turistični kraj, pridobi pravico do vseh ugodnosti, ki so predpisane s to uredbo ali z drugimi zakoni o pospeševanju turizma; prav tako pa se s tem podredi tudi vsem obveznostim, ki jih predpisuje ta uredba. Obiskovalci turističnih krajev uživajo ugodnosti pri vožnji po predpisih, ki jih izda po svoji pristojnosti prometno ministrstvo.« Pričakovalo se je. da bo naše prometno ministrstvo spričo jasnih odredb nove turistične uredbe z zakonsko močjo izpremeni-lo svoje stališče o 700 m nadmorske višine in usvojilo kriterij nove uredbe s kratkim in jasnim odlokom, da morejo svojim obiV kovalcem nuditi olajšave pri vožnji z železnico vsi tisti kraji, ki jih ministrstvo za trgovino in industrijo proglasi za turistične. Prav tako bi človek upravičeno pričakoval. da bo ministi?tvo za trgovino in industrijo v najkrajšem čnsti revidiralo seznam turističnih krajev naše države in ga prilagodilo določbam nove uredbe, saj je Jenkova slavnost v Cerkljah Odkritje spomenika je privabilo množiee naroda Cerklje, 21. septembra. Prijazne Cerklje so se že dolgo časa pripravljale na včerajšnji praznik s svečanim odkritjem poprsja slovenskega in jugoslo-Vanskega skladatelja, Cerkljana Davorina Jenka, stvaritelja naše marzeljeze »Naprej .zastava Slave« in naše državne himne »Bo- Zgornji del spomenika, s poprsjem ie, pravde« ter na stotine drugih, večine ponarodelih slovenskih skladb. .Spomenik stoji pred kaplanijo na podstavku po načrtu g. vseuč. prof. arh. V urnika, je 70 cm visok, 60 cm širok, zelo posrečeno delo g. kiparja Lojzeta Dolinarja, Da stoji spomenik, je predvsem zasluga odbora, ki mu je načeloval cerkljanski rojak g. stolni dekan dr. Franc Kimovec v družbi z domačimi veljaki in zastopniki ljublj. Glasbene Matice 'ter pevskih organizacij. Veliko breme je težilo aranžiranje pomožne slavnosti ramena preizkušenega izkustva g. ravnatelja Karla Mahkoie. Cerklje so se bile včeraj v najkrasnejšem vremenu odele v praznično obleko, hiše so imele ozaljšane z zastavami in venci, ki bo jih spletla domača dekleta. Uvod v slavnost je tvorila dopoldanska služba božja v nabito polni cerkvi. Sv. mašo je daroval predsednik Prosvetne zveze g. vseuč. prof. dr. iMkman, pri maši je pa vzorno prepeval zbor domačih in okoliških pevk in pev-ccv, ki ga je tedne sem vadil g. dr. Kimovec. Poleg ljudskega petja se je zbor odlično postavil z dvema skladbama D. Jenka. »Kerubinskaja pesma« in »Blagoslovljen za 7 glasni moški in mešani zbor iz »Liturgije sv. Janeza Zlatousta«. Ubrano petje je tudi pri razvajenih ušesih ostavilo globok, nepozaben vtis. Po popoldanskih petih litanijah so zasedli tribuno odličnikov tik ob zastrtem spomeniku zastopnik Nj. Vel. kralja g. podpolkovnik Jaklič, zastopnik ministra vojske in mornarice podpolkovnik Paunovič, odposla- nec komandanta dravske divizijske oblasti g. kapetan inž. Golobič, g. podban dr. Majcen, g. senator Ivan Hribar, za prosvetnega ministra g. direktor Dolar iz Kranja, za Hu-badovo župo JPS g. Zorko Prelovec. za učiteljski pevski zbor g. skladatelj Emil Adamič, za Udruženje gledaliških igralcev gg. Drenovec in Mencin, za opero g. direktor Polič, za operni orkester gg. Bravničar, Neffat, Stanič in še mnogo odposlancev kulturnih, zlasti pevskih društev, med njimi predsednik Slovenske Matice, dr. Lončar. Dokaj številni moški zbor je pod vodstvom g. Cirila Moharja iz Kranja veličastno zapel D. Jenkovo »Molitev«, nato pa je v izklesanem, poljudnem govoru ogromni množici raztolmačil pomen D. Jenka za jugoslovansko glasbo ter je spomenik blagoslovil g. dr. Kimovec. Domača godba je za-svirala »Naprej« in »Bože pavde«, cerkljanski župan pa je prevzel spomenik v občinsko varstvo. — Odtod se je formirala dolga povorka z godbo na čelu v bližnje Dvor-je, kjer je tekla rojstna zibelka Davorina Jenka, tam kjer danes stoji valjčni mlin njegove sorodnice g. Helene Jenkove. Dala je postaviti spomenik, ki ga je tudi včeraj blagoslovil po besedah domačina g. Cirila Pred Jenkovo rojstno hišo v Dvorjah pri Cerkljah za časa proslave po odkritju spomenika v Cerkljah, v sredi njegova spominska piramida Hudobivnika g. dr. Kimovec, pevski zbori so zapeli »Tiho luno« in »Lipa zelenela je«, godba je zaigrala D. Jenkovo »Strunam« v priredbi g. višjega kapelnika dr. Josipa Če-rina, pevski zbor Glasbene Matice, ki je pohvalno na slavnost prispel korporativno, pa je vse poslušalce razveselil z ubranim, dovršenim petjem. Na veseličnem prostoru se je nato začelo veselo gibanje do poznih večernih ur, dokler se niso množice zadovoljne z lepo proslavo začele z avtobusi, vozovi, kolesi m peš razhajati na svoje domove. Cerklje menda še nikoli niso doživele tako prisrčne slavnosti, na kateri je narod zaslužno počastil spomin svojega nesmrtnega sicer ista brez vsake praktične vrednosti. Banska uprava dravske banovine je že pred meseci pripravi'3 seznam tistih krajev, ki izpolnjujejo vse pogoje, zahtevane v novi uredbi o pospeševanju tujskega prometa. Na višjih mestih je bil ta seznam zelo okrnjen in so bili ponovno izpuščeni nekateri lepi kraji Slovenije, ki naziva letovišče oziroma turistični kraj ne zaslužijo le po prirodnih lepotah in starih tradicijah, temveč prav tako tudi po marsikdaj za naše razmere ogromnem investiranem kapitalu, ki je bil naložen v razne hotelske zgradbe, kopališča, parke in druge potrebe letovišč, tujcev in tujskega prometa. Za usodo teh krajev se ni zmenil nihče in predlog banske uprave, ki po jasnih določbah nove turistične uredbe more biti edini merodajen, ni obveljal. Kako velika anarhija vlada v našem turizma dokazuje že dejstvo, da se n. pr. Dubrovnik že nekaj mesecev brezuspešno bori za naziv turističnega kraja in ga nikakor ne more doseči. Celo številne depu-tacije, ki so zastran tega odhajale v Beograd. niso nikoli ničesar dosegle. Podoben slučaj je z našimi slovenskimi letovišči in pričakujemo upravičeno, da bo to vprašanje urejeno še tekom letošnjega leta tako, kakor to z jasnimi določbami določa nova turistična uredba in kakor to zahtevajo interesi našega čedalje bolj se razvijajočega tujskega prometa. rojaka. Spomenika sta v velik ponos njegovega rojstnega kraja in fare in želeli bi, da dobi D. Jenko čimprej tudi na svojem grobu pri Sv. Križu v Ljubljani nagrobni kamen. Vsem, ki so se za včerajšnjo slovesnost trudili bodi izrečen posebno priznanje! Z. P. Nemirovie—Bančenko f Zadnja slika rajnkega ruskega pisatelja V. I. Nemiroviča-Dančenka. Posneta je bila pred nekaj dnevi v Jachymovu ter kaže pisatelja v družbi prijateljic na terasi hotela »Radium-Palace«. Glej članek v »Kulturnem pregledu« Pogled »a prostor pb šoli med odkrivaujem, spomenika 90letisi Kanmičan Kamnik, 21. septembra. čil n zdrav praznuje daneg 901etnico g. Andrej Slejko, nekdaj vsem dobro znani lastnik trgovine z južnim sadjem >pri Vipavcu« na Glavnem trgu. Pred 54 leti je prišel v Kamnik iz Vrhpolja pri Vipavi, kjer mu je tekla zibelka. Najprej je pekel na trgu maroni, nato pa je odprl trgovino z južnim sadjem, zvečer pa je nosil po kamniških gostilnah v pleteni košari najrazličnejše dobrote. Gostje sa ga imeli zelo radi zaradi njegove originalne duhovitosti, s katero je znal kratkočasiti vsako družbo. Visoki jubilant je bil celo svoje življenje vzgled pridnega in vztrajnega dela. Ko so se zaprle kamniške gostilne je šele legel k počitku, zjutraj pa je bila spet njegova trgovina prva odprta. Poleg svoje delavnosti pa je bil g. Slejko izredno plemenitega srca in darežljivih rok, posebno pa je rad pomogal kamniškim študentom v raznih neprilikah. Dolgo v rit o let je imel g. Slejko v oskrbi vse trte v Kamniku, saj se je kot rojak iz vinorodne Vipavske doline najbolj spoznal na tako reč. Ob visokem življenjskem jubileju mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let! Že petdesetič sprejet v bolnišnico Ljubljana, 21. septembra. V bolnišnici so prejšnji teden na tihem praznovali izredno zanimiv jubilej dvakrat zanimiv še spričo dejstva, da preživlja zavod v zadnjih letih svojo najtežjo krizo in se je svet že zdavnaj naveličal stare, neskončne pesmi o pomanjkanju prostora. Na svojevrsten način bi se namreč lahko srečnega štel siromašni sedemdesetletni brezposelni hlapec Lojze Janša iz Loga pri Ljubljani, ki je te dni doživel redko čast, da je bil v zadnjih letih že petdesetič za i2*to bolezen sprejet na interni oddelek. ■ Kakor pripoveduje Janša sam, je bil vse življenje izredno zdrav, za kar gre zasluga brez dvoma tudi njegovi solidno-sti, saj nikoli ni pil he kadil. V redu je pod staro Avstrijo odslužil vojake, med vojno se je bil na italijanski fronti, a ko j9 dosegel lepo starost, so se polagoma začele oglašati posledice težkega dela in .trpljenja. Leta 1931. je obolel za srčno ČumrVasega^ * zdravja NEGA UST 183 je označilo še bolj izpopolnjenega Odola, čigar lantiseptični učinki so izredno zvišani. Bakteriološki in klinični poizkusi so znanstveno dokazali, da Odol uničuje bakterije. hibo in od tedaj mu bolnišnica večkrat nudi streho kakor pa hiša njegovega poslednjega gospodarja v Kczarjah, pri katerem je služil zadnjih 25 let, dokler ni zaradi svojega nesrečnega srca povsem obnemogel. Zadnjih pet let se je moral drugo za drugim tako pogostokrat zate-zatekati v bolnišnico, da prebije vsakokrat po navadi kakšna dva tedna doma, kakšne tri, štiri pa zmerom iznova v bolnišnici. Na internem oddelku so kar za trajno rezervirali posteljo v sobi št. 7 v pritličju, ki si jo zmerom po.^tilja sam. Spričo žalostnih razmer, v katerih mu poteka večer življenja, si lahko mislimo, da je od vsega srca vesel, kadar postane njegov križ tako težak, da sme spet prositi za sprejem na oddelek. Bolnišnica mu zavoljo velike stiske žal ne more za stalno odstopiti postelje, na katero se zmerom iznova vrača iz Kozarij. Vsekakor je obžalovanja vredno, da naša obla-stva ne morejo bednemu starčku preskrbeti mesta v kakšnem zavetišču, v katerem bi mogel v redu in miru pričakovati svoje poslednji dni. » I Kino Union, tel. 22-21 Danes poslednjič BOLVARY-jeva ljubka in razkošno izdelana veseloigra Ob 16., 19.15 in 21.15 uri IGRA LJUBEZNI Gustav Frohlich — Elma Bulla in drugi Ce se hočete dobro zabavati in od srca nasmejati si morate ogledati ta film! PRIDE! VELESENZACLJA! Železni demoni 1 Ljubljana in svetovna razstava v Parizu Francoski konzul o pomenu našega sodelovanja in ustanove Ljubljana, 21. septembra. Znano je, da bo prihodnje leto v Parizu velika svetovna razstava. Francija že nekaj časa zbira svoje najboljše sile, da pokaže ob tej izredni priliki gostom z vseh strani sveta veličino in sijaj svoje stare civilizacije, zlasti pa bogastvo in napredujočo kulturo svojih obsežnih kolonij, obenem pa združi pod okriljem mednarodne razstave tudi civilizacijske produkte drugih narodov in tako pokaže mogočno podobo sodobnega človeškega dela in stremjenja. Pariška mednarodna razstava bo največja evropska prireditev prihodnjega leta iu ponosna atrakcija vse naše celine. Tudi Ljubljana, v kateri je imela francoska civilizacija vsekdar velik ugled, se pripravlja, da po svoje pripomore do uspeha tej mogočni manifestaciji francoske stvarjalne in organizatorične sile. 2e v maju se je po prizadevanju tukajšnjega konzula g. Gabriela Kemčranda sestavil j/ropagan&ni odbor, ki si je postavil na VI. Pintar, univ. prof. dr. Iz. Cankar za; Narodno galerijo, B. Borko ln B. Borštnik za redakcije kancema »Jutra«, dr. A. Kuhar za redakcijo >Slovenca«, dr. Stanko Jug in primarij dr. Mindf. m Propagandni odbor je imel y soboto zvečer v prostorih Francoskega instituta pod predsedstvom g. konzula Remčranda svojo prvo sejo. G. konzul je v svojem ekspozeju poudaril zanimanje, ki ga kažeta francoska vlada in pariški razstavni odbor za delo ljubljanskega komiteja, razložil delokrog in naloge odbora in predlagal razdelitev d:la med posamezne odseke. Naša javnost, zlasti direkcije dnevnikov in radijske postaje, je pokazala polno razumevanje za propagando velike svetovne prireditve v Parizu. Ob koncu svojega ekspozeja je g. konzul Re-merand zavrnil vesti, ki so jih razširili nekateri inozemski listi, češ da bo spremenjen datum pariške razstave. Po odločni izjavi pariškega obč. svetnika g. Francoisa Latourja, ki je pomočnik generalnega komisarja razstave, ostane da- NAJMODERNEJŠE KINO-GLEDALIŠČE ELITNI KINO MATICA bo otvorjeno v petek, dne 25. septembra 1936 ob 20. uri. O tem nam je čast obvestiti p. n. občinstvo ter objaviti, da se bo kot otvoritveni film predvajala znana in priljubljena, z vsem razkošjem in s sodelovanjem najznamenitejših umetnikov izdelana opereta mojstra Millockerja fitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirttTitiiiTiiitiiniirfititiMriiiiiiiiifiiiiKiiiiiiitfitiiiiiiiiiniiri tiTiffifftriiriirtnfitrrititfiiitiiiirtiffiiiiftitttttr I * DIJAK PROSJAK * j ^111|||fIIItlllItKI1111 lil!■■■IIf■lllllfl■llffItiIII lili 11lllft lili 11■■■!IllltfIIIlIftlllllfllKilllllItllllliHlllllllllllllllItlllllllllllilllllllltlli: ki bo tega dne doživela v Ljubljani svojo jugoslovansko krstno predstavo. V novem kinematografu se bodo predvajala le najnovejša in naj-izbranejša filmska dela s katerimi hočemo zadovoljiti ljubljansko publiko in ljubitelje dobrih filmov v vsakem oziru. V nadi, da bomo s svojim sporedom ugodili okusu in zadovoljili željam cenjenega občinstva se že vnaprej zahvaljujemo za naklonjenost in se priporočamo. UPRAVA čelo inicijatorja g. konzula Remčranda, podpredsednika pa delegata banovine g. prof. Sušnika in pomočnika generalnega direktorja TPD g. inž. Julliarda. Tajnik odbora je direktor Francoskega instituta g. Lacroix, ki ga začasno nadomešča g. prof. Jaklič, ostali člani odbora pa so gg. dr. Brilej in dr. Graselli, kot zastopnika magistrata, dr. Ivan Pless kot zastopnik Trgovske zbornice, intendant Oton Župančič, Iv. Bonač in dr. Dular kot zastopnika velesejma, J, Sodia kot delegat Radijske postaje, dr. Ciril Pavlin kot zastopnik športnih krogov, direktor >Putnika« tu m nespremenjen in razstava Se odpre prvo nedeljo ▼ maju 1937. Ob koncu je g. konzul zaželel mnogo uspeha propagandnemu odboru in izrazil prepričanje, da bo delo tega odbora nov člen v verigi medsebojnih simpatij in prijateljstva, ki tako tesno veže Francijo in Jugoslavijo in ki daje vsem manifestacijam, kakršnekoli so že, če služijo prestižu obeh narodov in držav, značaj nerazdružljive skupnosti. Ne dvomimo, da bo pariška svetovna razstava vžbudila v naši javnosti izredno zanimanje, ki bo olajšalo delo propagandnega odbora« i Prizor z velike razstave psov Sobota in nedelja je bila na velesejmu v znamenju pasje razstave, ki je k tekmi privabila precej gledalcev in še več tekmovalcev. Reja čistokrvnih, plemenskih pasjih pasem je pri nas na visoki stopnji. Med raznimi pasjimi konkurencami je. zbujala, (ozosr nost tekma »Dama in pes*, na kateri so se naše dame postavile s svojimi ljubljenci. Na naši sliki je videti promenado dam s psi, na levo stroga žirija, spredaj ga. prof. Hribar — Jerajeva « svojim dolgodlakim Domače vesti * Tristo let varaždinske gimnazije. Va- raždinska gimnazija slavi 3. ia 4. oktobra 300-stoletnico svojega delovanja. Tak jubilej je redek tudi pri dosti večjih narodih, kakor je naš, in zaradi tega moramo biti še bolj ponosni, da že 300 let v lepem Varaždinu odlično deluje važna kulturno-prosvetna ustanova. Jubilejni zavod je dal narodu in domovini veliko število zaslužnih mož in iskrenih rodoljubov. V jubilejnih dneh bo izšla spominska knjiga z bogato vsebino in okusno opremo. Odbor, ki organizira proslavo, vabi k udeležbi vse bivše profesorje in dijake varaždinski gimnazije. Prosi jih, naj se javijo pri odboru, ki skrt>i za prenočišča, do 24. t. m. Program proslave je naslednji: v soboto bo zvečer koncert gimnazijske mladine v mestni gledališki dvorani. V nedeljo 4. oktobra ob 9. bo slovesna služba božja v gimnazijski cerkvi. Po službi božji bodo odkrili spominski plošči na starem gimnazijskem poslopju (jezuitska gimnazija) in v današnji gimnaziji. Po odkritju ob 11. bo slavnostna akademija v mestni gledališki dvorani, popoldne ob 4. bodo otvorili gimnazijsko razstavo ter priredili izprehod po mestu. Zvečer ob 9. bo v mestni gledališki dvorani zabavna prireditev. 5. in 6. oktobra bodo izleti; Trakovščan_Ptuj, Lepoglava —Ravna gora—Varaždinske Toplice. Va-raždinsko gimnazijo je obiskovalo tudi več Slovencev. Med njimi je sodni svetnik g- Ivan Erhartič iz Celja, ki je matu-riral pred 57 leti. Najstarejša še živa maturanta varaždinske gimnazije pa sta upokojeni železniški ravnatelj Horvat in upokojeni sodni svetnik Mikac, ki sta znaturirala pred 61 leti. Žene zamorejo po večkratni nosečnosti z dnevno uporabo pol kozarca naravne Franz-Josefove grenčice, užite na tešč želodec, doseči lahko izpraznjenje črevesja in urejeno delovanje želodca. — Franz-Josefova voda — je davno pre-skušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod. Ogl. reg. 8. br. 15485/35 * Konferenca naših in češkoslovaških železniških strokovnjakov, ki se je v Splitu vršila od 13. t. m., je zaključena. Kot gostje so prisostvovali tej konferenci tudi predstavniki madžarskih in avstrijskih žeKznic ter zastopniki Bubrovniške in Jadranske plovbe. Konferenca je razpravljala o uvedbi kombiniranih vozovnic za železnice in parnike in bilo je sklenjeno, da bodo v prihodnji sezoni vse češkoslovaške večje železniške postaje izdajale kombinirane železniške in parobrodne vozovnice, ki bodo veljale za dalje časa na na železnicah in parnikih ravno tako, kakor je bilo letos uvedeno v naši državi. Na poznejši konferenci bo sklenjen tak dogovor tudi z madžarskimi in avstrijskimi železnicami. * Zborovanje železniških upokojencev se je vršilo v nedeljo v Zagrebu in se ga je udeležilo osebno in s pooblastili nad 1.200 članov združenja. Predsednik g- Kiš je poročal o delovanju upravnega odbora za zboljšanje položaja staroupokojencev. Zborovalci so sprejeli blagajniško poročilo ter proračun za prihodnje leto. Zasedena so bila izpraznjena mesta v odboru, delegati iz Ljubljane in Sarajeva pa so naglašali v svojih poročilih, da je potrebna najožja vzajemnost med organizacijami upokojencev državnih železnic. S posebnim poudarkom je bila na zborovanju naglašena zahteva, naj bodo staroupoko-jenci deležni pokojnin, ki omogočajo skromno življenje. Važen uspeh organiza- KINO ideal PREMIERA Georg 0'Brien v filmu VRAG na konju Danes ob 16., 19. in 21.15 uri. cije je v tem, da je vdovam železniških upokojencev vrnjena režijska vožnja. Ko je bila ta vožnja ukinjena, se j a organizacija pritožila pri državnem svetu in s svojo pritožbo uspela. * Na banovinski kmetijski šoli v št. Jur; ju ob j. ž. se prične novo šolsko leto v za« četku novembra. Zimska šola traja 2 zimi po 5 mesecev, in sicer se letos vrši I. tečaj, prihodnjo zimo pa II. tečaj. Spričevalo dobj le tisti gojenec, ki je dovršil oba tečaja. V letošnji I. tečaj 6e sprejme do 24 pridnih, dovolj nadarjenih sinov kmetskih staršev, ki bodo po šolanju oslaH na kmeti« ji. Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, od 16 do 25 let stari; le izjemoma se dovoli vstop tudi starejšim. Pri vstopu v šolo preišče šolski zdravnik njih zdravstveno stanje in se bolni odklonijo. Dovr« siti morajo vsaj 4 razrede oziroma oddelke osnovne šole s pozitivnim uspehom. V6i učenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Oskrbnina znaša mesečno od 50 do 300 Din po premoženjskih razmerah prosil« ca in se plačuje mesečno vnaprej. Kr. ban-ska uprava dovoljuje potrebneišim primerne prispevke k oskrbnini, upoštevaje njih gospodarsko stanje. Lastnoročno pisane p ros« nje, kolkovane s 5 Din, je treba poslati rav. nateljstvu kmetijske šole v Št. Jurju ob j. ž. najkasneje do 1. oktobra t. 1. Prošnji je priložiti knstni list, domovnico, zadnje šol* sko spričevalo, nravstveno spričevalo, izjavo staršev odnosno varuha (kolek 2 Din), s ka« tero se zavežejo plačati stroške šolanja in da ostane prosilec po dokončani zimski šoli na kmetiji; končno davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov, to pa samo tedaj, če prosilec želi do« seči banovinski prispevek. Navesti je tudi točen naslov prosilca; zadnjo pošto in najbližjo železniško postajo. * Nov grob. V Leonišču ie umrla gospa Ivanka Novakova, ki je uživala kot vzorna narodna žena najlepši ugled. Bila je od m'a« dih nog zavedna Slovenka in je kot pristno gorenjsko dekle sodelovala na odru in v pevskih zborih v Radovljici. Dolgo vrsto let je bila članica radovljiškega Sokola in sta-rostinja ženskega odseka. Ponosni radoviji« ški Sokolski dom stoji na bivši njeni obsežni njivi. Blag spomin vrli narodni ženi. Žalujočim družinam izrekamo iskreno 60Žalie! * Izrednj občni zbor podružnice Slovenskega planinskega društva v Boh. Srednji vasi bo v nedeljo 4. oktobra ob 14. v dvo« rani občinskega doma v Srednji vasi z dnevnim redom: poročilo predsednika. re« vizorja SPD Ljubljana, rešitev pritožb, spre. jetje novih pravil, volitev odbora in sklep za najetje posojila. * Igra prirode. V sadovnjaku g. Draga Ziherla v Zalogu št. 19 sta dve jablani v bujnem cvetju. * Iz našega skautsk. ga pokreta. Ker so se v nedeljo mnogi predstavniki skaut-skih žup in stegov udeležili v Beogradu proslave Rdečega križa, je glavna uprava naše skautske zvez-; priredila konferenco, na katerem se je med drugim razpravljalo o udeležbi naše skautske zveze na mednarodnem skautskem taboru v Holandiji ter o organizaciji vseslovanskega skautskega tabora v Jugoslaviji. Kot gost Beograjske medicinske fakultete in srbskega zdravniškega društva je ostal po vsem slovanskem zdravniškem kongresu v Sofiji v Beogradu dr. Josef Har-vat, profesor medicine na praški univerze ter podpredsednik slovanske skaut:ke zveze. Dr. Harvat je predaval pod okriljem srbskega zdravniškega duuštva, sestal se je pa tudi s predstavniki naše skautske zveze. * Veliko zanimanje za šah med beograjsko mladino. Prostori beograjskega šahovskega kluba so bili v nedeljo poprišče živahnega tekmovanja. Tekmovalo je za šaliovsko prvenstvo 186 dečkov in deklic. Vedno večje navdušenje za šah med mladino se jasno vidi r>b pregledu dosedanjih dveh dečjih šahovskih turnirjev. Pred dvema letoma je bilo samo 18 malih tekmovalcev, lani jih je bilo že 40, zdaj pa jih je 186 in se toliko zanimanja za šah (kaže med mladino samo v Rusiji in Angliji. Za finalno tekmovanje je bilo v nedeljo kvalificiranih 62 malih šahistov. Finalni turnir se bo vršil prihodnjo nedeljo. Zanimanje za njegov izid je ogromno. Saj ni šala, biti prvak med 186 mladimi beograjskimi šahisti. * Spominske svečanosti ob 2C-Ietnlcl j bojev v Dobrudži. Na beograjskem pok o- j pališču so v nedeljo dobrovoljci počastili spomin bivšega komandanta L dobrovolj-sike divizije generala Stevana Hadžiča in višjih oficirjev te divizije Stojana Popo-viča, Koste Barjaktareviča in Miloša Stankoviča. Na grobove so položili lepe vence. O zaslugah pokojnikov je govoril predsednik zveze dobrovoljcev slepi podpolkovnik Lovrič. Pozneje je o bitkah na Dobrudži predaval general Vojin Maksi-movič, ki je bil načelnik štaba dobrovolj-ske divizije. V Dobrudži in Medžidiji pa se bo vršila 24. t. m. glavna spominska slavnost ob 20-letnici bojev na Dobrudži in bodo, kakor znano, grobove naših junakov obi;kaU naši dobrovoljci in tudi češkoslovaški legijonarji. * V Sarajevu bo sedež islamskega verskega poglavarja. Te dni no 6e v Sarajevu vršile 3eje vodstva islamske verske zajed-nice. na katerih se je razpravljalo o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z uveljavljenjem rove islamske verske ustave. Sedež islamskega verskega poglavarja reis,- ul uleme bo prenesen iz Beograda v Sarajevo in zdaj je treba najti primerno poslopje, kjer bo nastanjeno islamsko versko poglavarstvo. Bivši reis ui ulema Cauševič je stanoval do svoje upokojitve v poslopju medžlisa pri Carevi džamiji. Ti prostori pa so premajhni za nastanitev verskega poglavarstva. Novi reis ul ulema mora biti izvoljen do konec februarja 1937. * Zastrupljen obed sedemčlanske družine. Na pristavi kikindskega veleposestnika Budušine živita kot hlapca Ivan Boč in Peter Fekete, ki imata oba veliki družini. Obe ženi sta hudo skregani in je oni dan Bočova na skrivaj nasula mišnice v paprikaš, ki ga je Feketova žena pripravila za obed. Po prvih grižljajih zastrupljenega obeda se je vsa družina, ki šteje 7 članov zvijala v krčih. Vse so odpremili v bolnišnico v Veliko Kikindo, kjer se zdravniki trudijo, da bi jih rešili. Zastrup-ljevalko so zaprli. * Štirje primeri zastrupi'en ja krvi. Bivši 37-letni rudar Franc Serdinšek. doma v Podlehniku. se je zbodel na žreblju v palec desne noge. Rani ni posvečal potrebne pozornosti in mu je noga kmalu začela otekati. Zdaj ležri nesrečnik v ptujski bolnišnici, kjer se boni s smrtjo. 24-letna hčerka posestnika Cecilija Erfratiče« va iz Cvetkovcev se je ranila s srpon na levi nogi, 26«kfina Lucija Cafuta iz Po« brežja na palcu desnice in 60-let-na žena posestnika Katarina Šerona iz Spodnjega Brega pa na levi nogi. Tudi te tri poškodovanke so v ptujski bolnišnici- ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Šiški, telefon 33-87 V torek, sredo in četrtek ob 8. uri Film orijentalske razkošnosti in lepote ali baba in 40 razbojnikov chu- chin- cho w Ana May-Wong in Fritz Kortner. V soboto: »ZVEZDNI UTRINKI« * Zagoneten samomor mladeniča. Iz Dolenjskih Toplic nam poročajo; V noči od sobote na nedeljo so se zbrali 201etni Janko Osana. I81etni Nace Peršina in 20ietni Jožef Strniša na gričku nad Dolenjskimi Topli« cami, da bi stražili vinograde pred nočni, mi tatovi. Med 21. in 22. uro je Janko Osa« na zapustil oba tovariša v hramu, rekoč, da mora ven na zrak, izstrelit dva streha. Res je pred hramom dvakrat ustrelil v zrak, takoj nato pa se je podal za hram ter si prestrelil glavo nad desnim sencem. Kakih 5 minut po tem strelu je šel tovariša iskat Peršinov Nace ln ga je našel ležečega za hramom. Na vprašanje, zakaj ei je to na« pravil, je Janko Osana mirno odvrnil, da ne more več živeti. Poklicali so zdravnika in fant je bil prepeljan v bolnišnico usmiljenih bratov v Novem mestu, kjer je v nedeljo zjutraj ob 8. izdihnil. Topliški orož« niki preiskujejo podrobnosti tega zagonetnega samomora. * 27. t. m. avtoizlet po Koroški. In form a« cije in prijave; Izletna pisarna Okorn, Ljub« Ijana, hotel Slon. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Bolgarski živinozdravniki med nami Po prisrčnem sprejemu so si ogledali zavode Ljubljana, 21. septembra. Dopoldne je Ljubljana na prisrčno mani-festativen način pozdravila v svoji sredi skupino bolgarskih veterinarjev, ki se mudi na prijateljskem izletu po naši državi in je bila enako toplega sprejema deležna po vseh večjih mestih v Jugoslaviji. Njihov prihod je bil najavljen z brzcem, ki prispe ob 9.36 v Ljubljano, a dasi je imel skoraj pol ure zamude, je množica občinstva, ki je prihitela k sprejemu, polnoštevilno vztrajala na peronu. Miimo drugih odličnikov so bili navzoči i tudi šef veterinarskega odseka dr. Stegu kot zastopnik bana in banske uprave, podpredsednik mestne občine dr. Ravnihar, veterinarski referent kapetan Rožestvin za divizionarja in divizijsko komando. starosta Ljubljanskega Sokola Kaj-zelj za ljubljansko sokolsko župo, predsednik Jngoslovenske-bolgarske lige ravnatelj Pustoslemšek s tajnikom Bučarjem, celotni odbor ljubljanske sekcije Jugoslovenskega veterinarskega združenja s predsednikom dr. Vebletom na čelu. direktor državnega bakteriološkega zavoda dr. Hribar in še množica veterinarjev iz bližnjih in oddaljenih krajev. Goste, ki jih je 36 in ki sta jim v imenu veterinarskega združenja že do Zidanega mosta pohitela nasproti De Gleria in dr. Kocijan. je vojaška godba pozdravila z vedro koračnico, množica pa jih je obsula z navdušenimi vzkliki. Najprej jih je o?o'"->rii mčelnik dr. Stegu in jim v bano-vciii imenu- uivkel -prisrčno dobrodošlico. V imenu Bolgarov se mu je zahvalil univ. prof. dr. Bičev iz Sofije, ki je hkratu izrazil njihovo radost, da morejo v Ljubljani seči v roko številnim tovarišem, ki jih poznajo že od lani, ko so naši veterinarji obiskali Bolgarijo Predsednik dr. Veble je v imenu slovenskih, tovarišev poželel. da bi Bolgari odnesli od nas prav tako lepe vtise, kakor so jih naši veterinarji lani prinesli iz njihove domovine. Ko je govoril še podpredsednik mestne občine dr. Ravnihar, ki je poudaril, da je Ljubljana že dolgo v najtesnejših stikih z bolgarsko kulturo, je goste pozdravil še predsednik Jugosloven-sko-bolgarske lige Pustoslemšek.. V izčrpnih izvajanjih se je spominjal za četkov sodelovanja Slovencev in Bolgarov za okrepitev slovanskega bratstva. Ko se je pred 30 leti vršil v Sofiji jugoslovenski kongres književnikov in novinarjev, se je začelo živahno skupno udejstvovanje na kulturnem področju. Ko je govornik pod črtal zasluge Viteškega kralja Aleksandra Uedinitelja in carja Borisa za naše vzajemno zbližanje, je občinstvo na prisrčno lep način počastilo spomin 'našega blagopokoj-nega vladarja, carju Borisu pa priredilo iskrene ovacije Na koncu je predsednik Pustosle-mšpk izrekel nado, da bo kjnalu prišlo d<" popolnega zbližanja in združitve slovar ' narodov od Triglava do Črnega moTj-- to pa je še starosta Kajzelj na-pros" +e naj poneso pozdrave naših Soko.~ • /olgarskim Junakom. Vsem se je še enkrat toplo zahvalil za vse izraze bratstva in ljubezni univ. prof. dr. Bičev, ki je hkratu poudaril, da je treba idejo jugoslo-vensko-bolgarskega in vobče slovanskega bratstva zanesti med najširše ljudske plasti. S perona je vsa množica spremila goste preko ceste v hotel Metropol, kjer so bile sobe zanje že pripravljene, čakala pa jih je tudi okusno prirejena malica. Kmalu po 11. je posebna deputacija bolgarskih veterinarjev. v kateri so bili vseučiliški profesorji dr. Bičev, dr. Angelov, dr. Pavlov in dr. Georgijev in ki sta jih spremljala dr. Veble in dr. Hribar, obiskala bana dr. Natlačena, nato pa še predsednika mestne občine dr. Adlešiča. Oba predstavnika naših ohlastev sta odposlancem in vsem njihovim tovarišem izrekla iskreno dobrodošlico. Nato so se gostje zbrali pri kosilu v Slamičevi restavraciji. ki je poteklo v najlepšem razpoloženju. popoldne pa se je začela vrsta strokovnih obiskov. Oh 15. so se Bolgari v dveh velikih avtobusih odpeljali v Lipi-čevo ulico, da si ogledajo bakteriološki veterinarski zavod. Gostje 60 vzorno ureditev zavoda, ki je stisnjen sicer v precej siromašne prostore v šentpetrski kasarni in navezan na precej «kromne dotacije, iskre no pohvalili. Strokovnjaki so pred bolgar skimi tovariši hkratu predvajali izredno zn nimiv film o čebeljih boleznih, ki so g" izdelali sami. Zatem so bolgarski veterin*1 r ji obiskali šf mestno klavnico, nato pa N" rodni muzej in Narodno galerijo, ob 30. p jim je ljubljanska sekcija Ju?oslovpnsker. Milan Ropaš spet redno ordinira. Film se v četrtek ponovi, v soboto zvečer pa bo predstava filma »Igra z ognjem«. Pri vseh predstavah se bo predvajal tudi knasen zvočni tedmik. Pri otvoritveni predstavi bo govoril o pomenu RK predsednik dr. Orel. Ker ta teden ne bo drugega nabiranja v korist RK. so iskreno naprošeni vsi Litijani, Šmarčani in sploh vsi okoličani, da obiščejo te predstave in podprejo človekoljubno nalogo. Kakor vsako leto, bo odbor tudi letos obdaroval najpotrebnejše z živili. Vstopnice se bodo prodajale po hišah, so pa tudi v predprodaji pri Kon-čarju. Segajte pridno po njih! Člane zbira tajnik Drago Keber. ČE RABITE DOBRO OBLEKO, kupite naše blago, ker Je nase blago danes boljSe in cenefše kot kdaj prej. (Dene našega blaga za obleke so od 120-— do 180-— dinarjev po metru VLADA TEOKAROVIČ \ KOMP. P A R A Č I N Tkanine za vsak žep in vsak okus. Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 in v vsakem večjem mestu Jugoslavije. Gospodarstvo Uredba o odpisu kmečkih dolgov Na sobotni seji gospodarsko-finančnega odbora ministrov je bila v glavnih točkah redigirana uredba o kmečkih dolgovih, o kateri bo v četrtek razpravljal ministrski svet. Predvsem je sklenjeno, da bodo kmečki dolgovi odpisani za 50% ne glede na to ali je upnik denarni zavod ali zasebnik. Seveda je še mnogo važnih vprašanj, glede katerih še ni prišlo do končne odločitve. Po sedanjem stanju razprav bi uredba v glavnem določala naslednje: Malim kmečkim dolžnikom, ki imajo do 25.000 Din dolga, bi se dolg pavšalno odpisal za 50%, le pri večjih Kmečkih dolžnikih, bi se odpis določal individualno v razmerju z zadolžitvijo posestva. Vsa likvidacija kmečkih doigov, naj bi se izvedla preko Privilegirane agrarne banke (PAB), tako da bi bili kmetje dolžni samo še tej banki. Za znesek dolga, ki bi ostal po odpisu, naj bi Privilegirana agrarna banka izdala upnikom (denarnim zavodom in privatnim upnikom kmetov) bone z državno garancijo, ki bi se obrestovali s 3% in bi se amortizirali v 15 do 20 letih. Te bone bi denarni zavodi lahko lombardirali pri Narodni banki. Kmetje dolžniki pa bi v 20 letih odplačali preostali dolg z obrestmi v višini letnih 4.5%, tako da bi Privilegirana agrarna banka na obreetni razliki za stroške likvidacije zaslužila 1.5%. Odpis dolga bi privatni upniki kmetov morali v celoti sami utrpeti. Denarnim zavodom, to je bankam, zadrugam in hranilnicam pa bi država povrnila del izgube pri odpisu, in sicer toliko, kolikor posamezni zavod ne bi mogel sam kriti s celotnimi rezervami in s polovico glavnice. Povprečno bi država povrnila zavodom polovico izgube, to je 25% od prvotnega zneska kmečkih dolgov. Ker znašajo kmečki dolgovi pri zadrugah, hranilnicah in bankah skupaj okroglo 3.800 milijonov Din, bi država torej prevzela na svoje breme okrog 950 milijonov. Povrnila pa bi denarnim zavodom socializirani del izgube v državnih obveznicah, ki bi se amortizirale v 20 letih in bi nosile 3% obresti. Kakor rečeno, nekatere važne podrobnosti gornjega načrta še niso definitivno določene. Zlasti predstavniki zadružništva so zadnje dni intervenirali na merodajnih mestih in opozarjali na nekatere tehtne posledice predvidene rešitve, ki jih je treba v pravem času upoštevati. Kakor znano je bila v Glavni zadružni zvezi pretekli teden konferenca, ki so ji prisostvovali predstavniki vseh zvez v državi. Sprejeta je bila važna resolucija k vprašanju kmečkih dolgov. Ta resolucija (ki jo je »Jutro« že objavilo) zahteva predvsem, da mora iti ves odpis kmečkih dolgov pri zadrugah na breme države, ker zadruge nimajo lastnih sredstev in niso nikdar delale za dobiček. V nasprotnem primeru bi morale iti zadruge v konkurz. Ta resolucija nadalje zahteva, da mora Narodna banka vrednostne papirje, ki bi jih zadruge dobile od države ali od Privilegirane agrarne banke, prvenstveno lombardirati po nominalnem znesku in po isti obrestni meri, kakor jo nosijo ti papirji. Kmetom pa naj bi bilo omogočeno, da svoje dolgove odplačujejo Privilegirani agrarni banki s temi državnimi papirji odnosno z boni Privilegirane agrarne banke. Predstavniki zadružništva so zadnje dni tudi izrazili tehtne pomisleke proti temu, da bi znašala obrestna mera bonov Privilegirane agrarne banke in vrednostnih papirjev, ki bi jih država dala zadrugam za povračilo izgube, le 3%, ker smatrajo, da bi to hudo škodovalo zadružni štednji, zlasti tam, kjer se je zadružništvo razv.lo na podlagi kmečkih hranilnih vlog. Ce bodo zadruge za konvertirane terjatve nasproti kmetom dobivale le 3% obresti, je jasno, da bodo morale vlagateljem znižati obrestno mero na 1 do 1.5% in bi bili s tem znižanjem obrestne mere prizadeti predvsem kmečki vlagatelji. Tako oškodovanje vlagateljev pri zadrugah, zlasti pri onih, ki imajo velik del denarnih sredstev od vlog naloženih v posojilih kmetom, bi brez dvoma prizadelo hud udarec kmečki zadružni štednji. V dravski banovini znašajo kmečki dolgovi pri bankah, hranilnicah in zadrugah okrog 700 milijonov in se računa., da bi znašal odpis povprečno 40%, to je okrog 280 milijonov. Vprašanje je tudi, v kakšni meri bi bila Narodna banka pripravljena lombardirati bone Privilegirane agrarne banke, odnosno državne papirje, ki bi jih zadruge prejele za povračilo izgube, če bo obrestna mera teh papirjev znašala samo 3%. Zaradi hitrejše likvidacije kmečkih dolgov pa bi bilo tudi nujno potrebno, da se vnese določba, po kateri naj bi bila država dolžna za plačilo davkov prevzeti izdane državne papirje, Privilegirana agrarna banka pa za povračilo dolga izdane bone. Je pa še mnogo drugih podrobnih vprašanj, ki so važna in jih je treba še dobro proučiti. Glede odpisa pri privatnih dolgovih ni mogoče vsakega kmečkega upnika enako tretirati. Ce se zelenašu v južnih krajih odpiše polovica terjatve nasproti kmetu, to morda ne bi bila še krivica spričo visokih obresti, ki jih je prej zaračunaval kmetu. Drugače je n. pr. s terjatvami trgovcev. ki so dali pred uvedbo zaščite kmetu blago na kredit in s terjatvami obrtnikov, ki so kmetu izvršili obrtniška dela. Odpis polovice takega dolga brez vsakršne odškodnine lahko povzroči mno-g okrivic in bi pozneje gotovo izzval potrebo sanacije takih podeželskih trgovcev in obrtnikov. Med kmečkimi dolgovi pa je tudi mnogo takih, kjer kmet dolguje kmetu za posojeni denar. Vse take primere bi bilo vsekakor potrebno individualno reševati. Prenagrliena rešitev bi lahko povzročila tudi kmečkemu stanu več škode nego koristi. Proti nabavi inozemskih briketov LITIJA. Krajevni odbor Rdečega križa bo v tednu RK priredili v litijskem kinu v svoji režiji filmske predstave. Dvorano je brezplačno odstopil odbornik Janko Končat, za kar se mu odbor toplo zahvaljuje. V sredo ob 20. se uprizori pravi umetniški film: »Ljubi me večno!«, v katerem poje najboljša pevka na svetu Grace Moor. Kakor smo že poročali, je generalna direkcija državnih železnic razpisala licitacijo | za nabavo 130.000 ton briketov, ki imajo najmanj 7800 kalorij in izdržijo vskladišče-nje najmanj 15 let. Že takrat so se čuli glas sovi, da so pogoji taki, da pridejo v poštev le inozemski dobavitelji. Ta dobava bi bila v nasprotju z interesi naše domače premogovne industrije. Predvsem se protivijo tej dobavi tvornice brLketa. V teku zadnjih let je naša država predvsem iz razlogov državne obrambe ponovno priporočala, da bi naši rudniki zgradili moderne tvornice briketov. Sedaj, ko so te briketnice zgrajene, pa naj bi se briketi kupovali v inozemstvu. Beograjski tednik ^Industrijska odbrana^ prinaša v najnovejši številki od 12. septem* bra članek pod naslovom »Proti nabavi inozemskih briketov«, iz katerega posnemamo naslednje; Naša premogovna industrija na tej licitaciji sploh ne more sodelovati zaradi tega, ker se zahteva, da briketi izdržijo najmanj 15 let. Pred nekaj leti so na inis ciativo nase železniške uprave trije domači rudniki zgradili briketnice, in sicer Brača Miinch na Rtnju >Dobra sreča« I. Sibinoviča pri Knjaževcu in »Srpski Balkan« Dj. Gen« čiča pri Zaiečaru. y te obrate je bilo investiranih 20 milijonov Din in so rudniki smatrali, da bo mogoče to investicijo polago* ma odpisati, ker so računali, da bodo železnice trosile domače brikete, zlasti, ker kakovosti briketov docela ustrezajo potrebam naših železnic. Seveda izdržijo ti briketi na skladišču z vso sigurnostjo le 3 do 4 leta. Ker pa licitacijski pogoji zahtevajo sigurno vskladiščenje za 15 let, so domača podjetja vnaprej izločena od licitacije in je inozemskim podjetjem zasigurana kupčija v višini okrog 45 milijonov Din. Postavlja pa se vprašanje, ali je bilo res potrebno staviti ta pogoj, da briketi izdržijo 15 let in kaj bo, če se ta pričakovanja ne uresničijo, kajti znano nam je. da noben inozemski briket ne izdrži 15 let V licitacijskih pogojih je med drugim na-, vedeno, da bo uvoz teh briketov oproščen carine, ki znaša sicer 80 Din pri toni, tako da bo državna blagajna samo pri carini oškodovana za 12 milijonov Din. Briketi torej ne bodo stali 45 milijonov, temveč 57 milijonov. Ta dejstva pomenijo velik udas rec za domačo produkcijo premoga, ki se bori s krizo in ie le delno zaposlena. V dobavnih pogojih je nadalje določeno, da bodo dobavitelji briketov dobili plačilo v obliki drobnega premoga iz državnih premogovnikov, kar {k>meni, da bodo inozems ci. dobavitelji briketov, dobili monopol za prodajo drobnega premoga za Industrijske svrhe iz državnih rudnikov- Država bi plačala torej brikete na ta način, da bi dobavitelj briketov, ki bi imeli monopolni položaj pro« dajali premog iz državnih rudnikov in bi po odbitku zaslužka vplačevali oni del, ki pripade državi, v kliring. Po realni kalkulaciji bo treba prodati najmanj 600.000 ton drobnega industrijskega premoga iz državnih rudnikov, preden bodo plačani briketi v vrednosti 45 milijonov. Kaj bi vse to pomenilo za ostalo domačo premogovno industrij jo ni treba še posebej poudariti. Domača premogovna industrija ne bi bila elemini-rana samo z licitacije temveč tudi s pro« stega tržišča v Jugoslaviji, vsaj v drobnem premogu, ker bi imeli tu inozemcl monopolni položaj. List zaključuje z ugotovitvijo, da se mora omogočiti domačim briketnicam delovanje in to v interesu narodnega gospodarstva in državne obrambe. Gospodarske vesti = Okrepitev cen pšenici. Ob koncu preteklega tedna so se cene pšenici na našem trgu spričo čvrste Tendence v inozemstvu naglo okrepile in plačujejo sedaj izvozniki potisiko blago že po 145 Din za 100 kg, dočim znaša Prizadov acena le 133 Din, torej 12 Din manj. Pri tej situaciji je razumljivo, da Prizad že 14 dni mič ne kupuje. Tudi dovozi so zadnji čas zelo slabi, ker pričakujejo kmetje nadaljne okrepitve cen. — Najnovejše poročilo mednarodnega poljedelskega urada v Rimu znova potrjuje, da je letošnji svetovni pridelek pšenice manjši nego znaša svetovna potreba. Izvozni presežek izvoznih držav se ceni rta 120 do 130 milijonov metrskih stotov, uvozna potreba pasivnih držav pa na 155 milijonov metrskih stotov in bo itorej mogoče vso potrebo uvoznih držav kriti le s starimi zalogami, ki se bodo ponovno zmanjšale za 25 do 35 milijonov stotov. Ker je stara svetovna zaloga pšenice sredi tekočega leta znašala le še 105 milijonov metrskih stotov nasproti 205 milijonom v letu 1933. bodo stare zaloge sredi prihodnjega leta padle na 70 do 80 milijonov metrskih stotov. kolikor so znašale povprečno pred nastopom nadprodukci ie, ki je v letu 1929 in pozneje izzvala tako hud padec cene. = Nostrificirane obveznice Blairovega posojila. V »Službenih Novinah« od 19. t. m je objavljen definitivni seznam obveznic 7% in 8% Blairovega posojila, za katere se obrestna služba vrši v dinarjih preko oddelka državnih dolgov in državnega kredita in s katerimi se lahko trguje na naših borzah. Vse te obveznice so perforirane z označko »Pavable en Dinars«. Ta opravič-ba je na plašču obveznice kakor tudi na vsakem kupom. = Licitacije. Dne 5. oktobra bo pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani javna ofertna licitacija za obnovitev tlaka ob desinfekcijskih tirih, za rekonstrukcijo vodnega stolpa in za napravo novega kopališčnega poslopja na stanioi Za-'og. Dne 7. oktobra bo pri strojnem oddelku direkcije pomorskega prometa v Splitu ofertna licitacija za nabavo delov za stroje parobroda te dkekcije. Dne 13. oktobra bo v pisarni direkcije drž. rudarskih poduzeča v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo kompletnega tuirboagregata za direkcijo drž-rudnika v Zenici an dne 20. oktobra za nabavo kalcijevega fosfata za direkcijo državne železare v Verešu. 21. septembra. Na ljubljanski borzi so ofioielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8-56. za angleške funte pa je bilo popraševanje po 234. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.53. v angleških funtih po 234 in v grških bonih po 30.25. medtem ko je bilo za šnan=ike nezete povipraševanje po 5.75 Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 13.41. v Beogradu 13.3490 in v Zagrebu 13.3250. odnosno za konec oktobra 13.25. Na zagrebškem efektnem tržišču je noti ra! a voina škoda 366—367 (v Beogradu ie bil pir^met 267). zaključki pa so bili v 7 odstot. Rlairovrm posojilu po 73 in v delnicah Trboveljske, ki so se dvignile najprej na 145, potem pa je bil promet po 155 in 150. Curih Beograd 7, Pariz 20.20375, London 15.5450. Nevvvork 306.875, Bruselj 51.85, Milan 24.15. Amsterdam 2083250, Berlin 123.40, Dunaj 56.70. Stockholm 80.15. Oslo 78.10, Kobenhavn 69.40. Prag* 12.68. Varšava 57.80. Budimpešta 60. Atene 2.90. Ljubljana. Amsterdam 2967.07 — 2981,67, Berlin 1754.91 _ 1768.78, Bruselj 737.75 — 742.&1, Curih 1424 22 — 1431.29, London 220.87 — 222.93. Newyoric 4335.01—4371.32 Pariz 287.71—289.15, Praga 18047 — 1S1.58 Efekti Zagreb. Državne vrednote: vojna škoda 366 — 367, 7 odstot. invest. 62.75 d^n., 7 od-stot. stabiliz. 82.50 — 83.75, 7 odstot. Drž. hip. banka 86. den, 7 odstot Blair 72.75_ 73.50. 8 odstot Blair 82.50 — 83.50; delnice: PAB 239 den.. Trboveljska 145 — 155. Še-čerana Osijek 120—130, Isis 10 den. Beograd. Vojna škoda 367 — 367.25 (367), 4 odstot. agrarne 48.50 bl„ 6 odstot. beglu-ške 68-75 — 68.90 (68.90), 7 odstot. invest. 84.25 den. (84.25), 7 odstot. stabiliz. 83 end. 7 odstot. Drž. hip. banka 68.50 den., 7 odstot. BlaiT 73.75 — 74. 8 odstot Blair 83.25 — 83.75 (83.50), Narodna banka 6550 den-, PAB 241 — 242.50 (241—241.50). Blagovna tržišča ŽITO 4- Chicago, 21. sept. Začetni tečaji: Pšenica: za sept. 115.50, za dec. 114.25, za moj 113; koruza: za sept. 114.75, za dec. 96. + Winnipeg, 21. sept. Začetni tečaji: Pšenica: za okt. 108, za dec. 106.50, za maj 108. + Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Tendenca čvrsta. Pšenica (v svobodnem borznem prometu): baška okoidca Soimbor, Novi Sad, srednjebaška, južnobanatska, sremska in slavonska 128 —130; gornjeba-natska 130— 132; baška ladja Tisa in Be-gej 142 —144; baška, banatska ladja Dunav 140 —142. Ječmen: baški m sremski, 64 kg 96 — 98. Oves: baški, sremski in slavonski 87.50 — 90. Rž: baška 106-- '.08. Koruza: baška in sremska 91—92; banatska 89 — 90. Moka: baška, siremska, slavonska in banatska »Og« in »Ogg« 210 — 220; »2« 190 — 200; »5« 170_ 180; »6« 150 — 160; »7« 130— 140; »8« 97.50 — 102.50. Otrobi : baški, sremskii in banatski 69 — 73. Fižol: baški in sremski brez vreče 162.50 — 165. + Budimpeštanska terminska borza (21. t. m.) Tendenca čvrsta. Koruza: za sept. 12.45 — 12.46, za maj 11.28 — 11.30. HMELJ 4- Hmelj. Po poročilu nemške sekcije hmeljarskega združenja v Žatcu (CSR) so v žateškem okolišu prodali že 80000 starih stotov letošnjega pridelka. Nalcupovalci so sedaj predvsem zaposleni s prevzemom in ekspedicijo. navzlic temu pa je povpraševanje nadalje živahno in so cene čvrste. Gibljejo se med 600 do 960 Kč za stot. Tudi zadruga hmeljskih trgovcev poroča, da je spričo velikih prodaj za izvoz, zlasti pa velikih nakupov za ameriški dn belgijski račun prišlo do okrepitve v cenj in da je doslej prodanih 80.000 do 85.000 metrskih stotov. V dobrih legah je hmelj že docela razprodan. Zaradi naglega nakupovanja primanjkuje prostorov za vskladiščenje in vreč Le hmelj slabše barve ponujajo producen-fci. Tudi iz Nurnberga poročajo o velikih nakupih za izvoz v Ameriko, kjer je bila letos letina slaba. Iz sodne dvorane Se en nepojasnjen roparski napad Ljubljana, septembra. V začetku julija sta v noči od sobote na nedeljo dva možaka napadla v gozdiču blizu Predoselj na Gorenjskem delavca Rudolfa Belcijana, ki se je vinjen vrača) domov, in mu odzvela denar. Belcijan je potem zatrjeval orožnikom, da je v eoem spoznal delavca Leopolda Cimžarja, s katerim je prej v par gostilnah p c piva! in je tudi omenil, da ga je med spopadom vgriznil ter bi se mu morala ta poškodba vsekakor poznati, in ko s0 hoteli Cimžarja aretirati, je bilo še bolj sumljivo, da je bežal pred njimi. Ko pa so ga ujeli in iskali na njem sledove ugriza, so našli le prasko za ušesom. Danes se je moral 20-letni Lecpold Cimžar zagovarjati proti obtožbi razbojniškega nočnega napada pred velikim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s.o.s. Ivan Kralj. Nočni napad sredi hosie je opisoval Belcijan zelo zgovorno. Ko ie je usodne noči vinjen vračal sam domov po gozdni poti, sta se nenadoma, kakor bi zrastla iz tal, pojavila dva moška. Eden mu je spretno izpodnesel noge, da je padel na tla, drugi pa se ga je trdno oklenil okrog ramen in ga udaril s pestjo po obrazu, da mu je izbil zob, zaradi česar je pričel močno krvaveti in mu je na eni strani obraza ostala močna oteklina, da je na eno oko komaj gledal. Medtem ko ga je ta napadalec obdeloval a pestjo, pa mu je drugi pobral iz žepa ves denar, kar ga je imel pri sebi, okrog 250 Din. * Cimžar pa je v-;e očitke zanikal. Potrdil je sicer, da so res skupaj popivali v par gostilnah v družbi še tretjega tovariša Franceta Urbančka in tudi to, da je Belcijana po odhodu iz gostilne res presil na posodo kovača, ker ni imel več denarja pri sebi. Trdil je, da mu denar sic r ni bil potreben, ker je imel doma nekaj spravljenega in je s tem pojasnjeval svoje par dni trajajoče popivanje po roparskem napadu. Da ima denar doma spravljen, je Belcijanu tudi povedal, ko si je hotel od njega izposoditi. Državni tožilec g. Branko Goslar Je zahteval obsodbo, zagovornik dr- Sajovic pa je predlagal oprostitev in poudarjal, da se je napadeni glede oseb; lahko motil ,ker je bil sam zelo vinjen, da pa tudi ni mogel tako dobro videti, če je res dobil močan udarec v obraz, kar je povzročilo, da ni mogel jamo gledati. Kljub verodostojnosti pričevanja edine obremenilne priče Rudolfa Belcijana, je sodišče Leopolda Cimžarja oprestilo obtožbe iz razloga, da se je napadeni res utegnil zmotiti v osebi napadalca, ker je bil pc lastnem priznanju tudi sam vinjen in g» je vrhu tega tudi močan udarec v obra2 zmešal. K tej razsodbi pa je pripomogla z ene strani tudi okolnost, da je Cimžarje-va preteklost doslej neoporečna, nepopisan je doslej njegov kazenski list in tudi pismo o glasu ni vedelo o njem povedati nič slabega. Z druge strani pa dejstvo, da se po Gorenjskem klatijo številni brezposelni in da tudi nočni roparski napadi niso več redek dogodek. Iz Juliiske Krajine Imenovanja duhovnikov in sprememb« župnij. Z nadškofijskim dekretom goriške nadškofije je ustanovljena nova samostojna fara v Brjah pri Rihemberku, ki je doslej spadala pod rihemberško faro. Z drugimi dekreti pa so ustanovljeni naslednji novi dekanati: 1. dekanat v Mirnu pri Gorici, ki mu pripadajo naslednje fare: Mirn, Bilje, Vrtojba, Sovodnje, Gabrije ob Vipavi in Opatjeselo, ki je spadalo doslej pod devinski dekanat; 2. dekanat v Dornbergu na Vipavskem za fare Dornberg, Rihem-berg (prej pod dekanat Komen), Brje nad Rihemberkom, Prvačina, Gradišče in Renče; 3. dekanat v Grgarju za fare Grgar, Ravno, Bajnščico, Trnovo, Lokve, Cepovan (vse do sedaj podrejena dekanatu v Solkanu), Tribuša (preje pod tolminski dekanat) in Lokavec pri Kanalu, ki je spadala doslej pod devinski dekanat, Doberdobska fara pa, je dodeljena dekanatu v Tržiču. Goriški nadškof v Drežnlci. V soboto je goriški nadškof Carlo Margotti podeljeval birmo v Drežnici pri Tolminu. t Tužnih src naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša ljuba soproga, mama, stara mama in teta, gospa IVANKA NOVAK, roj. Mule j, POSESTNICA ki je nenadno po kratki, mučni bolezni, previdena 8 tolažili sv. vere, danes zjutraj ob pol 2. uri v Leonišču za vedno zatisnila oči. Pogreb bo v sredo, dne 23. t. m. ob 17. (5.) uri na radovljiško pokopališče. Maša zadu&nica za blago pokojnico se bo bral«, v farni cerkvi v Radovljici, v četrtek 24. t. m. ob 7. uri zjutraj. Radovljica, Maribor, G raz, dne Zl. septembra 1936. Žalujoče rodbine: NOVAK, BUCHER, MULEJ, BAJDE. Stara pravljica v modernih časih Nerentabilno sonce V San Diegu v Kaliforniji so zaprli »sončno elektrarno«, ki so jo bili zgradili šele pred dvema letoma. V tem podjetju so lovili senčne žarke s pomočjo zrcal in jih uporabljali za segrevanje olja, to je pa spet poganjalo stroje za proizvajanje električnega toka. Dveletne izkušnje s tem načinom pridobivanja energije so pokazale, da je pri sedanjem stanju tehnike nerentabilen. Režijski stroški so prilično desetkrat večji nego pri običajnem načinu pridobivanja elektrio- ===== Torek". 22. IX. 193d. = Obroč okrog Madrida se vedno bolj zožuje ne energije. ANEKDOTA Vojvoda RoQuelaureski je dejal nekoč v navzočnosti kraljice in njenih dvornih dam, da pozna na dvoru samo tri dostojne ženske. »Vaše Veličanstvo«, je odgovoril Ro-quelaure, »druga je moja žena, tretje pa nočem imenovali, da si to lahko vsaka izmed navzočih dam mislila, da je ona sama«. Tretji na levi je predsednik min. sveta Largo Caballero, prvi na levi zun. minister del Vigo, na desni pa koraka polkovnik Rubia. — Vsi so si ogledali bojišče pri Sierri Guadarrami ovci v i Kraljica Viljemina in prestolonaslednica princesa Julijana se peljeta k otvoritvi holandskega parlamenta v zlati kočiji . Spomini „kralja igel" Angleški >kralj igek, Charles Bird, je eden najbogatejših Britov. Njegova tvrdka izdela vsako leto šest milijard bucik in ne pozna krize. Ta ča6 izhajajo v nekein londonskem listu spomini kralja igel in tu ugo« tavlja mož med drugim, da so bila leta 1922. do 1927. najtežja v njegovem življenju. Takrat sta se neki drugi kralj igel, Prvin, in češkoslovaški krali te stroke Waldes združila v zvezo proti Birdu. Da bi se tega konkurenta iznehila, sta uvozila na Angle« ško velikansko število bucik in jih prodaja« la pod ceno. Toda Bird je zmagal. Svoje spomine zaključuje z besedami; »Bucika človeka nikoli ne ostavi: uporabljajo jo že pri njegovem rojstvu in mu sledi v grob«. Tisočletni papir Leningrajski laboratorij za konserviranje in restavriranje dokumentov pri knjižnici akademije znanosti pripravlja sedaj papir, ki se ohrani tisoč let, ne da bi ga mogel čas uničiti. Recept so našli s proučevanjem egiptskih in drugih vrst papirov, pri čemer jim je uspelo rešiti skrivnost njih trpežno-sti. Novi papir ni nič dražji nego navadni papir. V Leningradu ga bodo izdelovali na veliko. zato ojačuje španska vlada svoje čete najbolj v okolici Talavere Drama v Alcazarju Zidovje trdnjave je porušeno, kleti pa še stojijo Tatarske grozote španske državljanske vojne Alcazar, ponc* španske stavbarske umet« nostj in junaštva ie porušen, v njegovih kleteh pa se še vedno branijo zadnji kade* ti, ki so sklenili rajši umreti, kakor priti živi nasprotnikom v roke. Zadnji poziv napadalcev, naj se udajo, ni imel uspeha. Ob-leganci niso niti odgovorili nanj. Mine, ki so bile že prej položene v izvrtane skale, Španska vlada je obiskala bojišče so zažgali, nastala je strašna eksplozija. Streha se je prelomila na kose, kakor lepenka, zrak se je napolnil s prahom in di« mom... In še preden se jc ozračje razči« stilo, so miličniki naskočili srednjeveško trdnjavo z granatami. Med napadalci in I40o branilci Alcazarja se je vnela strašna bora ba od moža do moža na nož. Naska kovale i pripovedujejo, da so bili obleganci blizu smrti, kajti v zadnjih dneh so dobivali samo majhen košček konjskega mesa in kos kruha dnevno. Navzlic razslrelitvi trdnjave pa hrumija okolu Alcazarja še vedno hudi boji. Eksplozije so vrgle stavbo v zrak, temelji pa so ostali več ali manj nedotaknjeni. Kadeti so se zatekli v podzemske kleti, kjer so jih debeli zidovi dobro zaščitili pred bombnimi napadi. Zato so vladne čete zdaj pripc« Ijale pred Alcazar lahke topove, s kateri« inj obstreljujejo upornike. Najhujši boji se razvijajo v bližini gostilne »Pri kaplji krvi«. Londonski >Daily Maik prinaša od svoje? ga i>oročevalca ve^ti, ki baje niso pretirane, dasi se zdijo skoro neverjetne. Tako so n. pr. letalcu Franciscu M edini, ki so ga ujeli miličniki, iztaknil oči, nato so ga pa še vsega porezali z britvico. Medtem, ko so Medi-no tako mučili, je njegov mehanik izvršil samomor iz strahu pred enakimi mukami. Pri Huelbi so metali napadalci dinamitne bombe v prenapolnjene prostore ondotne ječe. Booibardement je trajal tako dolgo, do« kler niso bili vsi jetniki ubiti. V Loreni so miličniki nekoga duhovnika pribiti na steno z glavo navzdol. V Couslantini so dvajset žensk slekH, jih poHli z bencinom, nato pa jih zažgali in vrgli na grmado. V Cazalli della Šierra so nekega duhovnika živega sežagali na kose. V Almendraleji so pribiii trideset moških, žensk in otrok k steni, jih polili z bencinom in sežgali. V samostanih Santa Clara in Santa Ana v Almandraleji so miličniki postavili jetnike v cerkveno ladjo, sami pa so izpred oltarja streljali v množico. Takšne in podobne vesti objavlja Iondon« ski lisi, 6eveda tudi odgovarja za njih res* ničnost. Blagoslov dveh španskih menihov Če bi se Španci trenutno ne tepli nied seboj, bi imeli priliko proslaviti štiristolet-cico, odkar so v Evropo uvedli krompir. Ta zemeljski sadež, ki ima svojo domovino v Peruju in ČPeju, sta prinesla namreč dva meniha 1. 1536. kot prva v Španijo in Evropo, od tam je prišel v Italijo in na Burgund« eko. Toda prešlo je še mnogo, mnogo let, preden so se Evropci naučili ceniti ta sad po njegovi pravi vrednosti in ga uporablja« ti kot živilo. To je bila pred vsem zasluga slovitih angleških pomorščakov VTalterja Ra« leigha in Francisa Drakea, o katerih po krivem trdiio, da sta kot prva seznanila evropski svet 6 krompirjem. Tudi on je utonil Poveljnik potopljene »Pourquois pas« kapitan Conninat VSAK DAN ENA >Prosim, prinesite mi čašo mleka?« »Obžalujem, pri nas ne točimo mleka. Če si ga želite, vam ga lahko pokažemo v ^ _ £»Politiken«) Pred mikrofonom K zaroki holandske prestolonaslednice Zaroka holandske prestolonaslednice Ju« liiane je rešila holandske monarhislične kroge rahle skrbi, ki so io doslej gojili. Ka« kor znano, ie prestolonaslednica zadnja svojega rodu in če bi umrla brez upravičenega prestolonaslednika ali prestolonaslednice, bi morali obe holandski zbornici stopiti skupaj, da bi sklepali o tem, ali naj ostane Holandske še nadalje monarhija ali pa se spremeni v republiko. Sedaj pač upajo, da bo z roj« stvom novega dediča prestola odpadla ta skrb, ki bi utegnila povzročiti kakšne zmeš« niave. A če bi navzlic poroki prišlo do te« ga, da bi bodoča kraljica umrla brez jx>-tomstva, tedaj ne bo imel nje mož v nobenem primeru nič odločati o bodoči obliki vladavine na Holandskem. Predsednik francoske vlade Leon Blum se je v svojem zadnjem velikem javnem govoru priznal k tradiciji francoske revolucije iz 1. 1789. mpn Naročniki ponedeljskega „Jut?a" prejemajo revijo življenje in svet" zastonj« se Je Znani letalec Campbell Black, ki je dansko leto v družbi z letalcem Scottom zmagal v zračni tekmi London«Melbourne, se je te dni na liverpoolskem letališču smrtno ponesrečil. Dvignil se je v zrak z letalom, da bi od* letel proti Johannesburgu, kma'u po startu pa se je s svojim aeroplanom zaletel v dru« go letalo. Aeroplan se je zrušil na zemljo in Blacka so potegnili smrtno nevarno ranjenega Izpod razbitin. Odpeljali so ga v bolnišnico, kier je podlegel poškodbam. Campbell Black ig bil eden izmed najuspešnejših angleških letalcev. Udeležil se je svetovne vojne, nato pa ie postal pilot za potniški promet na progi Lonnon —Afrika. V Afriki so mu ponudili službo predsednika neke ondotne zračne družbe. Na svojih poletih se je ponovno izkazal, tako na Vr- na vožnji v Kisumi, Mombasso in Daresalam. Oktobra 1934 se je Black pridružil letal« cu Andersonu Scottu ter z njim premagal razdaljo 20-000 km iz Londona v Melftcume v 2 dneh, 22 urah in 58 min. Nagrado v znesku 10 tisoč funjov sta si zmagovalca de« lila, dobila pa sta povrhu v dar še letalo »Comet«. Black si je s tem poletom pridobil tudi ženo. Njegova" oboževanka, slovita Ion« (ionska revijska plesalka Florenca Desmon-dova je namreč izjavita, da ga vzame za moža. če prispe v tej zračni tekmi prvi na cilj. Ko se je izvedelo, da sta Black in Scott prva, je Desmondova poslala v Melbourne radiogram da hoče postati njegova žena. Black je imel tudi letalsko šolo in mrs. Markhamova, ki je nedavno kot prva ženska preletela Atlantski ocean, je dovršila njegov tečaj za vožnje po zraku. Ko je slavni GaMlej izumil prvi termo« meter, so si mnoge glave mnogo prizadeva« le, da bi ta izum izpopolnile. Prvi, ki mu je uspelo doseči termometre, ki so v svo= iem delovanju soglašali, pa je bil sin nekega trgovca v Gdanskem, Gabriel Daniel Fahrenheit. Rodil se je 14. maja 1686. in bi moral postati trgovec, pa je začel na Holandskem študirati rajši fiziko. V Amsterdamu je živel kot steklar in izdelovalec fizikalnih instrumentov ter je umrl 16. sept. 1736., torej pred 200 leti. S svojim delom je postal celo član slovite londonske kraljeve znan« stvene družbe. Ostavil je le pet razprr^ opise svojih ter« mometrov in prvega uporabnega areometra. Prvi je uporabljal skale, ki so kolikor toli« ko soglašale, prvi je začel za termometre rabiti tudi živo srebro. Za toplomere je imel različne skale, eno med njinl uporabljajo Anglosasi še danes in 'o imenujejo po njem. Vendar je bila ta skala v teku časa že toliko prirejena, da ima »e malo podobnosti z nekdanio Fahrenheitovo, ki ni segala niti do vrelišča vode čeprav ga je. kakor kaže neka razprava, poznal. Bil ie tudi prvi. ki je opisal pojav preohlajene vo« de, to je liste, ki meri manj nego 0 stopinj, pa je še vedro tekoča. Sploh mu je dalo de« lo s termometri priliko za vsakovrstna opa« zovanja. Opazil je med drugim, da vie voda ob nižjem zračnem tlaku pri nižji temperaturi in je na tei podlagi predlagal posebno . s Kupuj domače blago J _ Umrl je pred dvesto leti metodo za meritev zračnega tlaka. Šele 6to let pozneje je Wollaston ta njegov predlog vzel v roke. Valutni tihotapci na Dunaju — »Vzorec brez vrednosti" V zadnjem času so v nekem dunajskem poštnem uradu ponovno oddali pošiljke usnjenih gumbov kot vzorec brez vrednost; za Curih. Poštna oblast je zadnjič eno teh pošiljk preiskala in ko je enega izmed gumbov odprla, je odkrila v njem v svoje presenečenje te?no zložen bankovec za sto šilingov. Opozorila je gospodarsko policijo, ki je nato odprla seveda vse gumbe in od« kriia v njih bankovce po sto in celo po tisoč šilingov. Smatrajo, da je bilo na ta na« čin iztihotapljenih že za kakšnih 100.000 ši- lingov v inozemstvo. Pošiljke so bile naslovljene na ženo nekega zloglasnega tihotapca z valutami, pa so aretirali njenega sina, 37-letnega trgovca dr. Benjamina NVeinberga, ki se ni mogel izviti, ker so našli na nje« govem domu priprave za izdelavo takšnih »gumbov«. Policija ga je za sedaj obsodila na 5000 šilingov globe in na 6 mesecev za« pora in ie seveda zaplenila tudi vse ban« kovce v znesku 26.400 šilingov, ki jih je hotel iztihoiapiti v Švico. Njegove starše, ki so glavni krivci, policija še išče. Po katastrofi ladje „Pourqtiois pas" Posebna francoska ladja bo prepeljala mrtvece v domovino Dr. Charcotova ekspedicija z ladjo BPour. (juois pase, ki se je pred tednom dni ponesrečila blizu Islandije, je odrinila na pot letos 25. aprila iz K°danja in je najprej obšla zapadno obalo Gronlandije. V polovici maja je bila pri Christianshaabu, kjer se ji je pridružil mladi danski raziskovalec grof Knudh. Nato se je napotila odprava v notranjost Gronlandije ier si je uredila raz« iskovaino oporišče na robu velikega ledov« ja. Štirje raziskovalci, in sicer Paul Emil^ Victor, dr. Robert Gessaiu, Michel Perez in Knudh so proučevali ledovje, ki meri v vi« šino 6500 do 10.000 čevljev. Sedem tednov Ko še nihče ni mislil na tragičen konec gadnji posnetek ekspedlcijske ladje »Pourquois pas« v Rouenn so bili v tem delu odrezani od sveta in dr. Charcot je izvedel zanje šele ob prihodu v Angmagsalik. Odpeljal 6e je po nje ter jih privede! nazaj na svojo raziskovalno ladjo. Med žrtvami ladje ^PourQuols pas« so po'eg voditelja Cliarcota še dr. Parat, profesor za prirodoznanstvo na pariški Sorbon-ni, francoski fizik Devaux in tajnik pariške Geografske družbe Larronde. Francoska vlada je pos-ala po žrtve nesrečne ekspedicije prevozniško ladjo »Aude«, ki je odplula iz Francije v ponedeljek pod poveljs'vom ka« pitana Martiniera. Ta ladja vozj na svojem krovni krste za dr. Charcota, njegove sode« lavce in mornarje. V Franciji je žalost za tragično umrlim raziskovalcem splošna. V pariškem mestnem svetu je že sprožena mi« sel, naj bi krstili z imenom dr. Charcot po. sebno ulico. Prijetna oporoka Na Dunaju je umrl pred nekoliko tedni bivši avstrijski konzul v Rio de Jai#iro Julij Ornslein z Moravskega. v Braziliji ie imel mož največjo tvrdko za izvažanje kave in fantastično imetje. Vse to imetje pripade sedaj njegovi hčeri, ki živi v Brnu kot žena industrialca Gottlieba. Gre baje za poldrugo miijardo v naših dinarjih. Ga. Gottlie-bova je že odpotovala v Rio, da bi prevzela dediščino. Smrt ruskega pianista V Ameriki je pravkar umrl sloviti ruski pianist in dirigent Osip Gabrilovič. Rodil se je v Petrogradu, študiral med drugimi pri Rubinsteinu in Leschitzkem ter je 1893. v Berlinu prvič javno nastopil L. 1914. je odšel v Ameriko, kjer je postal tri leta po« zneje stalni dirigent detroit6kega simfoni« čnega orkestra. Nastopal pa je vedno tudi kot pianist, posebno sijajen interpret Ch;>« pinove glasbe. Poročil se je s hčerko Marka Twaina iu je dosegel 5§ let* \ Dva tisoč več železničarjev! Redna služba zahteva povečanje kadra Ljubljana, 21. septembra. Oblastni odbor Udruženja jugoslovanskih železničarjev in brodarjev je razposlal vsem javnim in političnim Činiteljem dravske banovine, vsem načelnikom in šefom službenih edi-nic, gospodarskim, ' narodnim in socialnim društvom, referat, ki obravnava potrebo takojšnje odpomoči v pogledu časovne zaposlitve osebja direkcije državne železnice v Ljubljani. Iz referata posnemamo: Kot normalni delovni čas poedinca velja ia eno koledarsko leto (365 dni) 8 krat 280 = 2.240 delovnih ur. Ostali dnevi so prosti obveznega dela. V tem normalnem delovnem času naj dobi vsak uslužbenec za storjeno delo toliko nagrade, da more stanu primerno živeti. Pri na« pa je bilo že večkrat dokazano z računi, da n. pr. stalni progovni delavci niso zaposleni letno niti 2.000 ur, dočim eksekutivni uslužbenec v mnogih primerih daleč prekorači tudi 4.000 delovnih ur v enem letu. Zadevne razlike so velike in ker je takih primerov na ti?^če, je razumljivo, da se pritožbe množe. Tako stanje službenih odnosov je neso-rialno. Nezadovoljstvo izvira iz propadanja ljudi ki zaradi malih zaslužkov hi po drugi strani zaradi prezaposlenosti ne morejo dati svojemu organizmu vsega onega, kar je potrebno za njegovo redno vzdrževanje. V območju ljubljanske železniške direkcije je to še posebno občutno, ker so proge močno obremenjene in odpade na posameznega uslužbenca razmeroma zelo dosti dela. V pogledu najmočnejšega prometa in največje obremenitve osobja prednjači v Jugoslaviji ljubljanska železniška direkcija. Osebni promet je za 87 odstotkov nad povprečnostjo, tovorni pa za 20 odstotkov. Uslužbenstvo se prizadeva, da bi se povečal stalež osebja za toliko, da bi vsak uslužbenec vršil letno okoli 2.200 ur službe. Pri današnjih razmerah je torej treba v območju ljubljanske direkcije zaposliti še okoli 2.000 uslužbencev, odnosno celotni stalež se mora povečati od 9.300 na okoli 11.300 uslužbencev. "Vsekakor bi potem imela železniška uprava okoli 40 milijonov Din več izdatkov na leto. Ali tudi to ie mogoče, ker so železnice ljubljanske direkcije visoko aktivne, izkoriščenost osebja bi pa bila na tem območju še vedno najmočnejša v vsej državi. Z zaposlitvijo večjega števila uslužbencev se bo izdatno omilila tudi kriza brezposelnosti , ŠPORT Danes: Hašk—LJubljana Popoldne ob 16.30 prijateljsko srečanje na Igrišču Primorja — namesto prvenstvenega v nedeljo Novo odkrite Sreske v dominikanskem samostanu v Ptuju Ptuj, 21. septembra. Ko je letos v poletju nakazala mestna ot»čina ptujska Ferkovemu muzeju nove prostore za kulturno-zgodovinsko in narodopisno zbirko, pač nihče ni pričakoval, da se pri adaptacij?kih delih spet najdejo nove freske. Zdi se, da so ti prostori pripadali nekoč kapiteljski dvorani dominikanskega samostana in so bili pozneje najbrž predelani v meniške celice. Doslej so- v eni izmed teh odluščili razne kasnejše slikarije, pod katerimi se je prikazala freska iz druge polovice XVIII. stoletja. Predstavlja nam z zlatimi t resam i obšit rdeč grbovni plašč, katerega notranja stran je naslikana kot bel hermelinov kožuh. Na vrhu je krona ali morda knežji klobuk. Da bi bil na njem pritrjen grbovni ščit, se še ni moglo razpoznati. Tudi rebra tega prostora so poslikana s temno modrimi in rd'čimi progami. Nad vhodom v muzejsko knjižnico in pisarno, kjer je bil nekoč takozvani zimski refektorij je prišla druga sklična freska tudi iz sredine XVHI. stoletja na dan. Razmeroma je še prav dobro ohranjena. Pred nami je svetlozeleno pobarvan portal z dvojnim stebrovjem. Nad njim je na lahkordečem ozadju razpet grbovni plašč z grbom ptujskih domini-kancev. Grb sam je razdeljen po dveh šiljastih lokih v dve polovici, izmed katerih je zgornja črna, spodnja bela. Njegovo ovršje tvorijo dve škofovi mitri, rcleč kardinalski klobuk ter prekrižana fekofova palica in dvokraki križ. pod tem grbom sta še dva druga, manjša nasproti si ležeča grba ptujskih gospodov, pritrjena nad portalovim vhodom. Na levem in sicer na črnem polju je bel zmaj, t. j. vurberški, na desnem ravno tako na črnem ozadju belo sidro, borlski grb. Leta 1230. je pobožna Mehtilda, vdova Friderika m. Ptujskega, ustanovila v svoj in možev blagor ta dominkanski samostan in zato ni čudno, da njuna grba ponovno srečamo v teh prostorih. Nekoliko poškodovani posvetilni napis nad celotnim prizorom, iz katerega se bo dala še razbrati letnica, se nanaša na dobrohotne ustanovitelje, ki so nekoč tako bogato cMarovali ptujske dominikance. že leta 1928. so v neposredni bližini na Stopnišču v prvo nadstropje odkrili podobno fresko, katero so spet prepleskali. Morda nam pove g. banski konservator dr. Fr. Štele ob svojim prihodu z ekskur- zijo železniških uradnikov 4. oktobra kaj več o pomenu in starosti teh fresk. PreMatija Gubec« bo otvorila opemo sezono 1906-37 v soboto 26. t. m. Opero ie zreži* ral prof. Osip Šest. Naslovno partijo bo pel g. Primožič. Radio Sreda, 23. septembra Ljubljana 12; Valčkova ura na ploščah,— 12.45; Poročila] vreme. _ 13: Cas, spored, obvestila._ 13.15: Simfonične slike na ploščah. — 14: Vreme, borza. — 18: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40; Mla« dinska ura: Slomšek — utemeljitelj naše kulture (prof. Etbin Boje). — 19; Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Mitropolit Števan Stratimirovič — ob HKUetnici smrti (Dr. Jovan Radonjič iz Beograda)._19.50: Pesmi o morju (plošče) _ 20.10; Z našega lepega Jadrana (g. Vladimir Regally). — 20.30: Plesne skladbe za dva klavirja (izvaiata gdčni Božena Šaplja in Silva Hrašovecj. — 20.45: Operni spevi in odlomki, izvajata g. Robert Primožič in radijski orkester. — 22; Cas, vreme, poročila, spored. _ 22.20; Narodne pesmi ob epremljevanju harmonike, sodelujeta g. Tine Štibrnik in g. Mirko Remškar. Beograd 17-20; Orkestralna glasba. — 18.20: Plošče. — 19.50; Narodne pesmi. — 20.20- Plošče in humor. _ 22.20; Skladbe za čelo jn klavir. _ Zagreb 17: Glasbene pravljice. _ 20.30; Prenos iz Ljubljane. — 22.15: Orkester mandolin. — Praga 19.20: Koncert voiaške godbe. — 20.10; Češka na= rodna glasba. — 22.15; Plošče. — Varšava 19- Koncert orkestra in solistov. — 21: Cho* piiiove klavirske skladbe. _ 21.30; Komorna glasba. — 23: Ples- _ Dunaj 12: Orkester. — 16.05- Znameniti pevski zbori na ploščah. _ 19.30: U,ra turške glasbe. — 20.20: Prej nos Verdijeve opere »Alzirai:. — 22.10; Koncert orkestra. — 23.15; Nadaljevanje koncerta. _ 23.45- Dunajske specialitete na ploščah. — Berlin 19: Orkester. _ 20.45; Ve* čer zagonetk. — 32.30; Nočni koncert in ple6. _ Miinehen 19: Orkestralen koncert. — 20.45: Zabaven program. — 22.30: Violin« 6ki koncert. — Stuttgart 20-45: Venček iz« branih melodij na ploščah. — 22.30: Nočna reportaža iz živalskega vrta. — 2315; Lahka in plesna muzika. — 24; Nočni koncert. — Najduhovitejši ivic« je tale: »Hej vi knjigovodja, pridite k meniU »Hm, ne morem! Najprej moram priti k»sebiU »Smeh, smeh, smeh! Kako nerazvajena. nepokvarjena in naivna je še naša publika! Kaj bi v blagor gledališke blagajne še dalje oslala taka! Zapiski 'Akademija sedam umetnosti« v Beogradu je pravkar razdelila svoje letošnje nagrade. Najvišjo nagrado je prejel slikar Jovan B>-ielič Druga nagrada je bila priznana Emilu S. Petroviču za vojni roman »Neznani junake, tretja je bila podeljena »Zborniku hr» va tekih 6eljaka«, četrta članici beograjske opere Aniti Mezetovi za uspelo kreacijo »Mi* gnon«. Nov srbski vojni roman. , Stevan Ja-kovljevič je objavil v zbirki >Naša knjiga« (Beograd) obsežni vojni roman »Ka-pija slobode«. Prof. dr. Blumenthala »Rezultati eksperimentalno^ Jspitivanja i lečenja raka«, obsežno manstrveno delo, ki mu gre v literaturi te vrste vodilno mesto, ki izšlo v prevodu dr. L. Stanojevida v Beogradu. Srbska književna zadruga je napovedala za prihodnji mesec Pesmi Milana M. Rakiča, 2. zvezek Pripovedk Ive Andriča, roman Jakova Ignjatoviča >Patnica«, Stare srpske biografije 15. i 17. veka, Eseje Marka C&ra prevod Victora Hugoja drame Roui Blas in zbornik >Cehoslovač-ka« z uvodom preaadenta dr. Beneša. Španski pesnik Federioo Garcia Lorca, predfftavitelj povojne španske poezije, je postal žrtev državljanske vojne v svoji domovini. Ustrelili so ga vstaši v Grana- dU ZANE GRET: 78 BETTY ZANE Zgodovinski roman iz ameriške revolucije EPILOG. Betty je prebila vse svoje življenje na prizorišču svojega glavnega junaštva. Postala je srečna žena in mati. Na stara leta, ko so se že vnuki igrali okoli nje, je rada pripovedovala, kako je kot mlado dekle tekla z indijanskimi svnčenkami za stavo. Polkovnik Zane je postal prrjaitelj vseh rdečekož-cev. Mnogo let je imel trgovsko postajo, in njegov načiin kupčevanja je bil zmerom obziren in pošten. Ko je bila vsa dežela nasoljena, je vsak čas dobil kako odlikovanje od državne, kolonijske ali narodne vlade. Njegovo najslavnejše delo je padlo nekako v leto 1796. Predsednik Washington, ki je hotel otvcr rdita narodno cesto iz Forta Henryja v Maysville v Kentuckyju, je s tem, da mu je zaupal izvršitev te naloge, izrekel zmožnostim polkovnika Zana najvišje priznanje. Njegov brat Jonatan pa indijanski vodnik Tomepomehala sta mu bila v dragoceno pomoč, ko je šlo za to. da utare pat skozi divjino. Ta cesita, kj je mnogo let slovela kot »Cesta polkovnika Zana«, je odprla častihlepnemu naselniku dolino Ohia. V plačilo za uslugo je dal kongres polkovniku pravico, da vzame na podlagi vojaškega naslova tri ozemlja, vsako četrt milje v obsegu, v svojo last; dogodki so se razvili tako, da mu je vlada od- kazala ta zemljišča kot darilo. Polkovnik Zame je bil ustanovitelj Wheelinga, Zanesvilla, Martins Fer-ryja in Bridgeporta. Umrl je leta 1811. Izak Zane je dobil od vlade pravico do deset tisoč juter zemlje ob Blazni reki. Dom si je postavil sredi tega ozemlja, kjer je do smrti živel med Va-jendotci. Bela naselbina je nastala in se razcvela in zrasla v današnje bogato mesto Zanesfield. Jonatan Zane se je po proglasitvi miru z Indijanci umaknil v pokoj, si poiskal ženo in postal sčasoma vpliven meščan. Nikolii ga pa ni minla ljubezen do divjih gozdov. Časih se je zgodilo, da je snel svojo staro puško s stene in izgini za dva ali tri dni. Vselej se je vrnil srečen in vesel s teh samotnih lovskih izletov- Samo Wenzel nikakor ni prijazno gledal napredovanja omike; a ta je bil lovec, ne pionir. M;rovno pogodbo s svojimi starimi sovražniki Huronci je spoštoval, čeprav ni nikoli prenehal s pohodi in maščevalnimi napadi proti Deleveroem. Čim boli so leta minevala, tem molčečnejši in tiš:,i je postajal Wetzel. Kdaj pa kdaj se je oglasil v Fortu Hemryju. in ob takih prilikah se je po mnogo ur igral z Be-tkinimi otroki. A dokler je bil v naselbini, je bil nemiren, in njegovi obiski so postajali čedalje krajši in redkejši. Zvest svojemu prepričanju, da zanj ni ženske na svetu, ostal samec. Njegov dom je bila brezpofcna divjrna, kjer ie ohranjal zvestobo svojemu poslanstvu: biti sovražnik rdečekožcev-- Čudno je, a nikoli niso njegovi dolgi črni lasje krasni: s6en indijanskega vigvama. nikoli ni mogel rdeč vojščak s srditim ponosom pokazati na njegov skalp in reči: »Smrtni veter ne piha več čez hribe in doline.« Lahko bi poročala, kako je njegovo bistro oko spet našlo Vingenunda pred muho smrtonosne puške in kako je bil spet ujetnik v taboru tega nespravljivega sovražnika; a to je druga zgodba, ki jo morda povemo pri drugi priliki. Danes stoji lepo mesto \Vheelsing na bregov h Ohia, tam, kjer so nekdaj lica pionir.ev prebledevala ob bojnem kriku Indijancev. Široka, vijugasta reka vali svoje vode kakor tiste dni; samo ona se ne izpneminja. Kaj ja pomenijo Indijanci in pionirji, trdrrave in mesta? Stotisočletja. preden so živela na zemlji človeška bitja, je že počasi tekla proti morju, in stotisočletja potem, ko bodo ljudje in nii" hova dela zdavnaj razpad'i v prah, se bo po večnem načrtu narave še vedno valila svojo pot. Na otoku še zmerom stoje plemenite bukve, hrasti in kostanji — drevesa, ki so :.im obronki zdavnaj zakrili sledove svinčenk; de bi pa mogla govoriti, bi lahko povedala nekatero razburljivo zgodbo. Lepe trate in ponosne gosposke hiše krasijo otok. in svetle kočije drdra^io po ozemlju, ki nekdaj ni slišalo drugega kakor mehki korak divjadi in mokasinov. McCollochova skala še vedno drzno štrli nad reko, tako strma in rogata kakor tiste dni, ko si je hrabri podpolkovnik s svojim skokom pridobil večno slavo. Na pobočju griča, kj gleda čez reko, ie VVetzelova votliiina. ki jo še danes ta dan tako imenujejo. Vinska trta in sipek bu no rasteta ob vhodu, kier je pred davnimi, davnimi časd prežal zviti divjak, da bi zaskoči naselnika, privabPenega po lažnem puranjem klicu. Ob sobotah zvečer prha-ja:o v votlino dečki in se igra o Imdranoe. Pred nedavnim časom je pisatelj prebil v tej vot- lini tih popoldan; vlekel je skladno žuborenje valov na uho in sanjal o ljudeh, ki so sto dvajset let pred niim živeli in ljubih, se borili in umirali ob tej reki. Mesto s svoeimi dolgimi štirikotaiki hiš, s svojimi stolpi in mostovi mu je skopnelo izpred oči, in ostala je zgolj pokrasjina, kakršna je bila v časih Forta Hcnryja; nikjer dima, da bi jo zatemnjeval, nikjer ropotavih parnikov na neki, povsod samo zeleni, hladni gozd. Nikogar in ničesar ni manjkalo v tej sanrski slika: Betty, ki drevi na svojem poniju; pionir, ki orje svojo njrvo; divjak, ki se potuhnjeno plazi sovražniku za hrbet;; Wetzel in Jonatan. ki straži ta ob reki; srna, ki se s kravama vred pase na pašniku, in na pečini stara trdnjavica, mrka in grozeča — vse to mi je bilo pred očmi. tako naravno kakor v onih dneh, ki so nalagali dušam ljudi toli težke preizkušnje. In ko se je pisatelj zdramil in ga je resničnost življenja opomnila, da spadajo njegove sanje v davno minulost, se mu je stožilo ob misM, da je pionir-jevo delo končano in da je posel n egove zveste, junaške žene opravljen. Ta krasna dežela, kj je storila njune žrtve našo last. iima bo večen spomenik. In žalostna je tudi misel, da n hče ne toži za ubogim Indijancem. Toliko da ni pozabljen; v senci počiva; njegove pesmi so utihnile; nikoli več ne bo opeval svoje temnopolte lube. Njegova dejanja so storjena; nikoli več se ne bo hvalil s svoo vsemogočno roko in z viharno hitrostjo svojega teka; nikoli več mu ne bo srce poskakovalo ob jele-njem rukanju — njemu, ki spj v senci svojih hrastov, pod praprotjo in mahom. Konec JI cs uui n ii mmi Sam je razporedil policijsko moštvo ln določil vsakemu svojo nalogo v bližajoči se bitki. Ko je bilo vse pripravljeno, se je odpravil s Patom po stopnicah proti voj-vodovemu stanovanju. « ULUJULDCDDr pat ■C • t*ulja cm an v sli letih* Copyrlght >Pantheon< & »Jutro«. t a •c > o. « o — e m o >o o s Ž o H >s 83 u s £ o ■n O x> o C -O > S JI it s5 — S C ■JI "i a C8 U "o >o o 93 —^ > 83 s. N g S) u » a. Cl S l/l >« o 1 >m S Službo dobi Beseda 1 Din, davek S D1d m Šifro al! dajanje aaslova S Din- Najmanjši tnesek 17 Dtn. Pletilje ta stalno iščemo. K. Soss, ifestnj trg IS. 32789-1 Trgovskega pomočnika »prejme galanterijska trgovina. Pismene ponudbe t podatki in zahtevami na ogl. odd. Jutra pod »Agi-len pomočnike. 32335-1 Medlčarskega ln svečar. pomočnika išče ki takojšen nastop. — Gre^rorinčič Franc, medi-čar, Stožice 129, L ju bi ju na. 12&34-1 Avto-mehanik perfekten tudi v struženju in avtogenifneim varjenju, dofoi takoj službo. Prednost znanje pri izdelovanju karoserij. Izve se pri Sribar Ivan. meb. delavnica. — Domžale. 22816-1 3 krojaške pomočnike za fina dela, velike in mate komade, potrebujem. Jožef Ga^tevenik, krojač, Jfladenovac. 23817-1 Hišnik samec, oskrbnik ali Vsaka beseda oO par lavek 8 Din. sa dajanj aaslova S Dtn, najmanj? *oe*ak IS Din. Mlad mož izvežban pri strojih, vesten in pošten delavec, ki go vori in piše slovenski i t. nemško, išče primerne službe v strojnicah, ca slu go. ču?aj» ali kaj aličn. ga. r večjih podjetjih. Po polna zanesljivost in vest nost. s katero »e je tzka zal v dosedanjem službo vanju, »o zanj najboljše priporočilo. Ponudbe pros-pod šifro »Vse za delode jalca« na ogl. odd. Jutro 22277 ? Absolventka z malo maturo meščanske šole in Lesratoveg-a trsov-skega tečaja, z odličnim uspehom, spretna stenoti-pistka, vešča slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika, išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Absolventka«. 22818-2 Avtoličar z večletno prakso, išče službo. Gre tudi za avto-umivača. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23S31-2 upokojenec, dobi mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32797-1 Trgovski pomočnik mešane stroke, odlična moč, z odličnimi referencami, vojaščine prost, star 32 let, želi nameičenja. — Zmožen je tudi nekaj kavcije. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Desna roka«. 22S32-2 Boljša gospa samostojna, srednjih let, veščega nekoliko damske-' dobra gospodinja, išče me-ga dela ali pomočnic« z sto gospodinje pri samo- Krojaškega pomočnika dežele, iščem. Mestinšek Franc, Val. Vodnikova 8, Moste, Ljubljana. 32813-d stojnem gospodu, dami ali manjši rodbini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj -K)«. 33378-2 G. Th. Rothman: Gospod Kozamurnik gre na letovanje Potniki Seseda t Din, davek 3 Din '.a šifro alt dajanje naslova *> Din Najmanjši znesek 17 Din. Potnika (co) za Ljubljano — postranski zaslužek, provjaija, iščem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32731 -5 (Vajenci (Ge} ■Seseda l Din. ilavek D » šifro ali dajanje našlo* Din. Najmanjši tnef 17 Din Učenko ki je dovršila meščansk šolo, sprejme v učenjt večja trgovina na deželi l'onudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Dobra računarica 23131-M Polno jarmenik 55 cm zamenjam za 75—90 cm širine. Berčun, Ljubljana, poštnj predal 151. 23803-6 Pridelki Beseda 1 Din, davek S Din >J> šifro lajanje mslova ' Din Najmanjši znesek 17 Din Kislo zelje, repo iovo, prvovrstno ln glavice /.a sarmo t sodčkih, do navija po naročilu * rsakl nnožinl po brezkonkurenč i', ceni Gustav Erklovec ..niblj&na Kodeljevo, Po* tova 10. Telefon 86-flil 209-38 rl. /J ;5e*eda 1 Din, davek 8 Din •a šifro ali dajanje aaslova ' Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Šivalni in prikrojevalni tečaj štirimesečni tečaj za prikrojevanje jn Šivanje jbVek m perila, ročna dela vseh vrst, strojno vezenje itd. ee prične J. okt. t. 1. 1'kovina nrzka. Informacije in vpisovanje od 9—13 v pisarni 7,e!ezn;čarske men-ze, Pražakova 19, Ljubljana. 22831-4 ■Violončelo poučuje začetnike absolventka konservaitorija za zmerno ceno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 33807-4 19 Ali je bil kovčeg slabo zaprt, ali je z njim zanikamo ravnal, ne bo nikoli do-gnano. Gotovo je, da se je mahoma odpri in se je vsa vsebina razsula po postajnem hodniku. Gospod Kozamurnik je prestrašeno zavpil in skočil pobirat svoje zaklade... Prodam Beseda 1 Din, lavek o Din ta šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Dalmatinske smokve za jelo, okusne letošnje nudi po Din 5 kg Sever & Komp. Ljubljana 21805-6 Holandske cvetne gomolje hijacint. tulipanov, oarete. krokusov Itd. nudi 9rv*7 % Komp.. Ljubljana. Za tatevajte ceniki 31804-6 Skungs ln vseh vrst kožuhovlno — najugodneje prodaja in spe-cielno izdeluje krznar Josip Dolenc, Ljubljana. Sv. Petra 19. telefon 22-62. 219-6 4 nerabljeni avtoplašči 80 X 3% in 2 kom. motorna 36 X 3%, bretzračni zelo poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22796-6 Zložljiva železna postelja naprodaj. Vprašati: Tobačna 14, podpritličje. 33811-6 *eda 1 Din, davek 8 Dir . šifro ali dajanje naslovi i Din. Najmanj® aesek 17 Din Spalnica in razno pohištvo poceni naprodaj. Tavčarjeva ulica 12. 22565-12 Beseda 1 Din, davek 8 Din /.a šifro ali dajanje aaslova 3 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Psica (foksterieir), bela, z ruja-vimi ušesi, se je izgubila. Najditelja »e prosi, da jo odda na naslov Kuster, — Dalmatinova l/H. 20808-27 Glasbila Beseda 1 Din, daw& 3 Din ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Di n Kromatično harmoniko kupim. Ponndbe z opisom in ceno na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra harmonika«. 23815-36 Oblačila Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 1 smoking 2 obleki, 2 suknji, ugodno proda dne 22. t. m. Pav-jič, T^rševa lil. 32816-13 Kupim Beseda 1 Din. lavek S Dti. ta šifro alt lajanje aaslova ! Din NejmaojSi tnesek 17 Dtn Sedi za vino rabljeni, dobro ohranjeni, od 10 hI na^irej, se iščejo na posodo proti dobri odškodnini. Poznejši nakup ni izključen. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Beseda 1 Din. la/ek 8 DId tu šifro tli lajanje oaalova S Din Najmanj® r.aew>k 17 Din Dvosob. stanovanj« paTketTino, oddam za ok-tobor. Isfotam podstrešna soba s štedilnikom. Langu-p>va ul oa 5/1.. desno. 33836-31 ragocenosti beseda 1 Din. lavek S Din a šifro ali lajanje naslova 3 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Vsakovrstno zlato ■ipuje po najviš#k eenah CEItNF . juvelir iubl)ana VVolfova ollca i •-srda 1 Dtn. lavek 8 Din ■> šifro »11 lajanje naslova Din. Najmanjši uieeek 17 Din. Hranilne vloge rednoetne papirje kupuje tn prodaja najbolj« AL Planinšek ig pantnih kredit. po*io\ Ljubljana, Beethovnova al. Itev 140. 214-1« Bančno kom. zavod Maribor. Aleksandrova <0, zvršuje oajbolje oaknp ln prodaj« HRANILNIH VLOG vseh denarnih tavodov. — 7j odgovor Din 8 tnamk. 917-16 Hranilne vloge Kmetske posojilnice, Mestne hranilnice, več stot>6oč in Obrtne banke v Ljubljani, takoj naprodaj. Al. Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1. Telefon 35-40. 23853-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din Motorno kolo znamke Harley Davidson 500 ccm, v dobrem stanju, prodam. Foizve se v garaži Stippica, Slomškova ulica. 32708-10 Kolesa Kolesa prvovrstna, malo raibljena, nova in šivalne stroje poceni kupite pri PROMET, (nasproti križanske cerkve). 23804-11 Posojilo 1.500 Din iščem proti vrnitvi na mesečne obroke Din in 10% obrestim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32830-16 V najem Beseda 1 Din. davek 8 Din ia šifro *li dajanje naslova 5 Din. Najmanjši ineeek 17 Din. Gostilno in stanovanje oddam takoj v najem. Prometna točka ob Dunajski cesti na Prevojah pri Domžalah. Pojasnila pri Franc Kotnik, Prevoje. pošta Lrkovica. 22799-17 Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova S Din Najmanjši tneaek 17 Din Posestvo v Velenju, 5 lepih sob, s sadnim vrtom 1200 ar., v katerem obstoji 36 let sedlarstvo, ob glavni cesti — prodam za 70.000. Pisati: Silniko-v. Vaši n {»tonov a 12, Beograd. 23801-30 Enosob. stanovanje solnčno, oddam na Rimski cesti 23. 23827-31 Dvosob. stanovanje s kopalnico, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 33830-31 Enosob. stanovanje odilam v Rožni dolini. Cesta IV/30. 212838-31 Dijaške sobe Beseda 1 Din. davek 8 Din ta šifro ali dajanje oaslova B Din. Najmanjši tnesek 17 Din Dijaka ali dijakinjo sprejmem v popolno oskrbo v bližini gimnatije. Poljanska c. 20/111. Cena zmerna, nadzorstvo strogo. 22835-23 Sobo odda Beseda 1 Din. davek 8 Din ta šifro «J1 dajanje naslova S Din. NajmanjSi tnesek 17 Din. Opremljeno sobo s posebnim vhodom, z zajtrkom ali brez, oddam solidnemu gospodu za bežigrajsko gimnazijo. Naslov v vseh (»oslovalnieah Jutra. . 22830-23 Opremljeno sobo solnčno, s separiranim vbodom oddam 1. oktobra. — Napoleonov trg 6ATI. 22834-33 Opremljeno sobo v mestu, poceni oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23400-23 Informacije Beseda 1 Din. davek ' Din ta šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. A I. Kvas MODNI SALON Vrnila sem se in topet redno delam. 2331(2-31 Davčne pritožbe zoper pridobnino, zgrada-rino: Davčna poslovalnica, Ljubljana, Selenburgova 7, I. nadstr. 22S29-31 Razno Beseda 1 Din, davek 8 Din ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek H Din. ZA JESEN SMO zopet CENEJŠI. — Trenškcti Din 375.—, Hubertus Din 260.—, Pum-parce izpod Din 100.—. V ogromni izberi modne hlače, P R E S K E R, Ljubljana, Sv. Petra c. 14. LASTNIKI VRTOV! Veselje je pogledati, kako lepo cveto sadike iz »Perenvrta«! Zahtevajte takoj ilu-strovani cenik! Največja in najboljša izbira peren, rastlin za skalne skupine, okrasnega grmovja, igličevja in slično. Rasadnik »P E R E N V R T« Zagreb, Vlaška ul. 85. Prazno sobo oddam. Ljubljana. Rmska cesta 10/1.. desno. 32800-23 Opremljeno sobo solnčno, oddam 1. oktobra v Ilirski ulici 29/1. 23814-33 mu Beseda 1 Din, lavek 3 Din šifro »II lajanje naslova j Din NajmanjSi tnesek 17 Din Stanovanje enoeobno ali dvosobno — iščem na Gosposvetski ali Celovški cesti ta november. Naslov: Mikui. Kolodvorska 3. 23835-21a Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik Specijalna mehanična delavnica za popravila avtomobilov, motornih koles in vsa v to stroko spadajoča dela J. Kraljic Ljubljana, Gosposvet-ska c. 13. Tel. 2535. Specijalni oddelek za popravila Diessel-motorjev. A. ADAMIČ & Co. Ljubljana, Igriška S. (za dram. gledal.) Telefon 2059 Suha drva, JT premog, *karbopakete # » dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva u). 6t. 5. KLIŠEJE ENO IN VEČBARVNE 5V.PETRA NASIP ST. 23 o s p e b o v eo oglat »JUTRU« Javna zahvala Zavarovalnica »SAVA« mi je po svojem generalnemu zastopstvu v Ljubljani izplačala zelo kulantno odmerjeno odškodnino za škodo na vlomu, ki sem jo utrpela 10. t. m. Iskreno se ji zahvaljujem za naglo in dobrohotno postopanje ter jo vsakomur najtopleje priporočam. Marija Tomažič Važno! Prevzamem vse kemične izdelke v delo. — (Lohnarbeit). Parna kurjava in kotli na razpolago. — Pisati na ogl. oddelek »Jutra« pod »Ugodnost brez investicij«. Za jugoslovenski patent št. 8640 od 1. maja 1931 na: »PRIPRAVA ZA PRI-CVRSČEVANJE ELASTIČNIH PREDMETOV NA TRDNIH PODLOGAH« — (Vorrichtung zur Befestigung von eiasti-schen Gegenstanden an festen Unterlagen) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: ing. MILAN SUKLIE, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. {Kdor cilasuie ta napreduje S Ploščice za štedilnike ln za oblogo sten v kuhinjah, kopalnicah, lokalih prodaja in polaga najceneje »MATERIAL" L JTJBL J AN A, Tjrrševa 36, tel. 27-16 ZAHVALA Ob neizmerni žalosti in bridkosti, ki nas je zadela s pre-rano smrtjo našega ljubljenega moža, očeta, brata, starega očeta, strica in svaka SAMEC FRANCA se najiskrenejše zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli sočustvovali z nami in nam lajšali našo bol. Zlasti se zahvaljujemo čč. duhovščini, gasilskim četam Babno, Celje, Gaberje in Lopata, zastopnikom mesta Celja z g. županom Mihelčičem na čelu, g. nar. poslancu Prekor-šeku ter vsem sosedom in onim, ki so prihiteli od blizu in daleč in ga spremljali na njegovi poslednji poti v tako velikem številu. Prisrčna hvala vsem darovalcem vencev in šopkov, vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili svoje sožalje. Se enkrat vsem najprisrčnejša hvala! Celje, Gornja Radgona, dne 21. septembra 1936. ŽALUJOČI OSTALI. urejuje Davorin Ravljen« — Izdaja ca Konzorcij »Jutra« AdoU aibnlkzu. — £a Narodno tiskarno d. (L *ot dakarnarja Franc Jezertek. — Za mseratal dal je odgovora AJaJt Novak. — Vrt i Ljubljani