AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 209 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 6TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV, Piknik S, D. Zveze v nedeljo je bil velik uspeh v vseh ozirih Zvezni vladni uslužbenci ne smejo govoriti o pro-hibiciji in bonusu Sodi se, da je bilo preko 4,000 ljudi na pikniku, ki ga je zadnjo nedeljo priredila mladina Slovenske Dobrodelne Zveze na Pintarjevih farmah. V svojih avtomobilih in na najetih trupih, so se vsipale množice na Prijazne prostore, kjer je vladalo živahno vrvenje, kot na Mravljišču. Vremenski bogovi so proti poldnevu poslali svoje Poklone in dali izletnikom najlepši dan. Tukaj smo imeli priliko opazovati našo mladino, kako se je z vso vnemo lotila dela: pripravljala prostor za razne tekme in vodila tekme po ja-ko vzornem redu. Lopate, mo-tike, krampi, sekire, vse se je vihtelo v spretnih rokah naših mlkdih fantov. Videlo se je, da se znajo ti naši mladi zabavati, da znajo pa tudi prijeti za delo, kadar je to potreba. Poznalo se je, da je to kri pridnega slovenskega naroda. Vršila se je baseball igra, dirkanje, metanje valjerjev v slamnatega moža, tekme v skoku in druge zanimive tekme. Ljudje so s zanimanjem opazovali tekme. Dolg in širok prostor, katerega so naši mladi zagradili s žico, je bil obdan od tisočglave množice. Člani in članice glavnega odbora so pridno pomagali, ravno tako tudi pomožno osobje, katero so dala na razpolago razna društva. Veliko zanimanje je vladalo za metanje valjarja v slamnatega moža. Več naših žen in deklet se je udeležilo kontesta. Prvi valjar je vrgla Mrs. Mary Kushlan, ki se je °pravičevala, češ, da se je tega že odvadila, ker je že več let vdova. Za njo je prišla na vrsto Mrs. Mary Bradach in dru-£e. A prvenstvo je odnesla Miss Rose Planinšek, članica društva št. 22 SDZ, ki je zadela nioža trikrat po vrsti, dasi kot dekle v tem oziru ni imela še nobene vaje. No, morda ji bo nekoč to še prav plišlo. Za nagrado je dobila posrebrnen valjar, pred katerim bo imel tudi n)en bodoči soprog gotovo velik rešpekt. V moči so se poskusili mladi m stari. Po osem mož je dalo društvo Slovenec, št. 1 SDZ in °sem fantov društvo SYMC, št. 36 SDZ. Prijeli so za debelo Vrv, po 16 rok na vsaki strani. Uprle so se noge, napele mišice, Vl'v je zapela in je za trenotek obstala nepremično. Toda kdo bi se ustavljal osmim starim koreninam? Vrsta se je zamajala in Slovenčevi so potegnili fante za seboj. Na Slovenčevi strani so bili: Kačar, Kostanj-šek, Vrtovšnik, Hiti, Baznik, Kodrič, Gliha in Turk Anton; za SYMC pa: Skuly, Leskovec, Lausche, Benčina, Tekavec, Jerše, Gornik in Udovich. Podalo se je, da so bili zmagoval-Cl na žgancih zrejeni. Ta piknik je pokazal, da se nani naš mlajši rod ni nič izne-Veril, ampak da je pripravljen delati s starejšimi v vsakem °ziru. Velikanska udeležba je Pa tudi pokazala, da narod upošteva delo in voljo do dela na-mladih. Velika udeležba je *udi pokazala, kako priljubljenr/ J® naša domača organizacija, Slovenska Dobrodelna Zveza pri Narodu. . Naš fotograf John Bukovnik •J6 slikal razne zanimive prizore, ^atere bomo videli na Zvezni dan 6, novembra v Slovenskem Orodnem Domu. Tudi glavni Washington, 4. septembra. Civilna komisija zvezne sodnije je odredila, da zvezni uslužbenci, katerih je skoro en milijon, ne morejo v javnosti razpravljati o dveh političnih predmetih, in sicer o prohibiciji in glede vojaškega bonusa. Civilna komisija naznanja, da kdor bi se proti temu pregrešil, da bo odpuščen iz vladne službe. Kaj enakega se dosedaj še ni pripetilo. V Gary, Indiana, so odslovili nekega poštnega urednika, ker je pomagal sestaviti besedilo, v katerem se zahteva izplačilo bonusa. Civilna komisija je tudi odredila, da niti družine zveznih uslužbencev ne morejo javno razpravljati omenjene predmete. Razume se, da je Hoover nasproten bonusu, in da tudi z napadi na pro-hibicijo ni nič kaj zadovoljen. -o- Clevelandsko dekle umorjeno v Švici; policija išče osumljenega vagabunda Zadnji četrtek je bila umorjena na samotni gorski poti blizu vasice Viege, v švicarskih Alpah, Miss Jerane Ibershoff, stanujoča na Cleveland Heights, Cleveland, O. Truplo umorjenega dekleta so našli v petek zjutraj. Poleg trupla so našli velik, okrvavljen kamen, s katerim je morilec očiviclno razbil glavo dekletu. Ker so dobili pri umorjenem dekletu denar in zlatnino, se sklepa, da ni bil rop glavni motiv umora, ampak da je hotel morilec storiti dekletu silo. Vse kaže, da se je dekle strahovito borilo za svoje življenje. Miss Ibershoff je potovalo s svojo sestro že od meseca junija po Evropi na kolesu. Nameravali sta se vrniti v Ameriko drugi teden. Dospeli sta v Švico pred enim tednom. Umorjena se je napotila usode-polnega dne sama po strmi poti na Zermatt goro, med tem ko se njena sestra ni hotela udeležiti i|£e ture, ker je bila preveč izmučena. Švicarska policija je prijela nekega bivšega kaznen-ca, kot osumljenega umora, med tem ko išče nekega avstrijskega vagabunda, katerega so ljudje videli klatiti se v kraju, kjer se je izvršil umor. Vsa pota iz dežele so zastražena, da osumljeni ne bo mogel pobegniti iz dežele. Truplo umorjene sd včeraj sežgali v Lausanne, pepel pa bodo poslali v Cleveland. Mati umorjene, Mrs. Ibershoff odpotuje z najmlajšo hčerjo Heleno jutri v švico. -o- Bombardiranje mesta v Braziliji Rio De Janeiro, 5. sept. Vladne čete so včeraj bombardirale mesto Itapetininga, ki je oddaljeno kakih 80 milj od Sa.o Paula. Po bombardiranju nameravajo vladne čete mesto naskočiti in ga zavzeti. Poročila zatrjujejo, da vladne čete sistematično napre-Hnioin na vsej črti in da revo-ki traja že drugi mesec, alu končana. Poljska republika je s težavo potlačila punt ukrajinskih kmetov Kanadska provinca Quebec ima prvi deficit radi ameriške depresije Quebec, 4. septembra. Kanadska provinca Quebec ima letos prvi deficit v 34. letih, in ta deficit je pripisati ameriški depresiji, ker obiskovalci Kanade iz Zedinjenih držav ne zapravljajo več denar, kot so ga prej. Odgovorno je ameriška depresija. Na primer za prodano opojno pijačo je provincijska vlada dobila lansko fiskalno leto $9.000,000; letos pa le $7,500,000. Deficit vlade znaša $584,708. Lanske leto je ostalo v blagajni $776,-775 več, kot pa je bilo vseh izdatkov, in pred dvema letoma je z n a š a 1 preostanek $4,000,000. Za dvajset odstotkov manj opojne pijače je bilo prodane letos ket lansko leto. Mnogo za primanjkljaj so odgovorni tudi novi davki, naloženi na opojno pijačo, in ki znašajo od 5 centov do 40 centov na steklenico. Da ni več ameriških turistov v Kanado kot jih je prihajalo zadnja leta je odgovoren tudi davek, ki znaša 5c od galone gasolina, katerega morajo plačati ameriški turisti. Poleg tega morajo plačati tudi izvanreden davek v restavrantih. Provinca bo morala najeti posojilo v znesku $10,000,000, da bo pokrila svoje izdatke. Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah Roparji odnesli $300,000 skritega denarja iz privatnega podjetja Štrajk angleških delavcev bo končan London, 5. sept. — Včeraj so se zbrale k posvetovanju razne delavske unije, da se posvetujejo giede štrajka tekstilnih delavcev v Angliji. Vlada čaka na) izid tega sestanka in bo takoj ponudi-a posredovanje za poravnavo štrajka. Govori se, da bo štrajk takoj končan, ko bo vlada začela s posredovanjem, ker ima v načrtu ugodne pogoje za obe strani. Rojak umrl V Glenville bolnici je umrl John Orehek, po domače Nivar, star 62 let. V Clevelandu je bival 29 let. Bil je doma iz Ihana pri Domžalah. Tukaj zapušča soprogo, dva sina in šest hčera. Bil je član društva Maccabees in društva Naprej št. 5 SNPJ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:33 iz hiše žalosti, 1878 E. 47th St. pod vodstvom Frank Zakrajška. Naj bo ranjkemu lahka ameriška gruda, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Pameten sodnik Iz Cincinnatija se poroča, da je tam sodnik Stanley Strube odredil, da dokler bo on se nahajal v mestni sodniji, da ne bo poslušal nobenih razprav, ko odvetniki težijo redne družinske očete, da jim zaplenijo plačo za dolgove. Odvetniki imajo sicer svoje klijente pravico tožiti, toda sodnik se bo izgovoril, da ne more poslušati enakih obravnav, ker — nima časa. Za znižanje cen plina Danes se prične pred Utili-tetno ohijsko komisiji borba za znižanje cen naravnemu plinu. Borbo vodi mesto Cleveland za svoje prebivalstvo. Zahteva se, da East Ohio Gas Co. takoj zniža cene naravnemu plinu za 10 centov. Mesto Cleveland zastopata Newton D. Baker in Harold H. Burton. Po dvamesečnem odmoru prične pevsko društvo "Bled" v Conemaugh, Pa., zopet z rednimi pevskimi vajami dne 6. septembra. Pevske vaje se vršijo v dvorani društva sv. Alojzija v Conemaughu, Pa. Pevsko društvo "Bled" bo skušalo uprizoriti prvo opereto okoli Božiča. Ernest Bogolin, sin poznane Bogolinove družine v Chicagi, je odpotoval v staro domovino, v frančiškanski samostan v Mariboru, kjer se bo posvetil bogoslovnim študijam. John Brunski iz South Chica-ge, ki je bil obtožen, da je osu-val svojo sosedo Elizabeto Sta-lino, je sodniku pojasnil zadevo na sledeči način: "Moja soseda je polna višnjevih vragov in jaz tem hotel te hudiče izgnati iz nje." Sodnik ga je poslal v opazovalnico za slaboumne. V Rock Springsu, Wyo., je rojak Frank Rahunc padel tako nesrečno, da si je prebil lobanjo in je drugi dan umrl. Tu zapušča sina in hčer, v starem kraju pa ženo in tri hčere. V Eaton, N. Y., je mladi rojak Frank Omersa te dni prejel državno šolninsko nagrado za pridnost v učenju, kar mu be omogočilo nadaljno pohajanje v šolo. Konvencija Jugoslovanske podporne zveze "Sloga" se prične 19. septembra v Milwaukee, Wis. Rojak John Pavlich v Milwaukee, Wis., se nahaja že od meseca junija v vojaški bolnišnici. Trpi na kroničnem za-strupljenju, ki ga je dobil na bojišču v Franciji. V New Yorku je preminul eden izmed starejših naseljencev, Frank Potočnik, starejši. Umrli je bil dolgo let v Ameriki. Svoje dni je bival v Decatur, Mich., a tudi clevelandskim rojakom je dobro poznan. Ranj-ki zapušča hčerko Frances Mer-čun in sinova Rudolfa in Franka. V Buenos Aires, Argentina, je preminul 30. julija rojak Jo-ško Pečenko. Podlegel je za-vratni bolezni, komaj 29 let star. Zapušča ženo in nedolet-nega otroka. Ranjki je bival v Argentini sedem let in si je s prihranki svojega dela postavil čedno hišo, in komaj se je privadil svojega lastnega ognjišča, ko.se je oglasila bela žena smrt. Chicago, 111., 5. septembra. Roparji so odnesli iz Koch & Co., real estate družbe, od $250,000 do $300,000 gotovine, katero so imeli ljudje spravljeno pri tem podjetju v 350 železnih predalih pri tej družbi. Ljudje, ki niso zaupali bankam, so spravili svoje prihranke pri gori omenjeni družbi v železnih predalih. Odpiranje teh železnih predalov za roparje ni bilo lahko, in jih je vzelo celih 14 ur, da so delo opravili in odnesli denar. Dve družini stanujeti nad zemljiškim uradom, katere so roparji stražili, prerezali telefonske žice, med tem ko so drugi ban-ditje vrtali železne predale v spodnjih prostorih. Dva roparja sta stražila stanovalce v gornjem nadstropju in sta se izkazala prava gentlemana. Igrala sta se z otroci in jim pripovedovala razne pravljice ter se obnašala prav vljudno. Starejšim članom družin pa sta rekla: "Mi vemo, da v tej okolici stanujejo ljudje, ki ne zaupajo svojega denarja bankam in ga imajo spravljenega pri zemljiški družbi v spodnjih prostorih v železnih predalih. In po ta denar smo sedaj prišli." Natančna vsota ukradenega denarja se ne bd mogla ugotoviti, dokler ne bodo prišli ljudje s svojimi potrdili. Govori se, da so roparji odnesli blizu enega milijona gotovine. Tako bodo ljudje, ki niso zaupali bankam, ob svoje prihranke. -o- Wisconsin farmerji glasovali za štrajk Marshfield, Wis., 5. septembra. Pet tisoč farmerjev se je danes priglasilo, da gredo na štrajk na isti način kot farmerji v Iowa. Dan še niso določili, kdaj prično s štrajkom. Nehvaležen konj New York, 5. sept. — Frank Galtieri, 32 let stari "peddler," j je ponudil svojemu konju v po-; sodi vede. Konj se je pa vzpel i na zadnji nogi in pobil svojega gospodarja s kopiti prednjih nog do smjti. Seja demokratskega kluba Danes, 6. septembra se vrši redna mesečna seja Slovenskega demokratskega kluba 32. varde. Začetek točno ob osmih zvečer na 16011 Waterloo Rd. Odborniki in člani kluba so prošeni, da se geteve udeležijo, ker je več važnih stvari na dnevnem redu. Prva obletnica V sredo 7. septembra, ob 8. uri zjutraj se bo v cerkvi sv. Vida brala "sv. maša. zadušnida ob priliki smrti pokojne Josephine Bartcl. Sorodniki in znanci so prešerni, da pridejo v obilem številu k sv. maši. Public Square Bldg. Nekdanjo poslopje na Public Square, zraven stare sodnije, ki je bilo prvotno znano kot Ame-iiicpn Trust Building, pozneje pa jUlmer Building, bodo sedaj prekrstili za "Public Square Build-j ing, Sodnije odprte Danes se je pričela jesenska sezija na Common Pleas sodniji. 16,000 civilnih in kriminalnih slučajev čaka rešitve. Vaje za igro Nocoj ob osmih se vrše vaje za igro "Mučeniška smrt sv. Neže." Pridite vsi. — Režiser. Varšava, 4. septembra. Novica o potlačen ju vstaje ukrajinskih kmetov, ki bivajo v provinci Polesta, v vzhodni Poljski, je prišla danes na dan. Nahujska-ni od komunistov, so se ukrajinski kmetje branili plačati davke ter so začeli s protLdržavno propagando. Kakih 400,000 ukrajinskih kmetov biva v omenjeni prcvinci. Nad kmete je vlada poslala policijo in cele regimente vojaštva, kateremu se je posrečilo potlačiti vstajo in razpršiti oddelke kmetov. Dva policista sta bila pri tem ubita, in več kmetov. 20 kmetov j<3 bilo aretiranih, izmed katerih so jih pet obsodili v smrt. Ukrajinski kmetje nameravajo zadevo prinesti pred Ligo Narodov. Punt teh kmetov je pripisati dejstvu, ker so se med njimi razširile govorice, da namerava poljska vlada upe lj at i srednjeveško suženjstvo. V resnici je pa vlada le na-svetcvala, d?, če kmetje ne morejo plačati davkov, da odslužijo davke pri gradnji cest. Kmetje so se zbrali in so z motikami in krampi napadli vladne organe. Od onega časa je v ukrajinskih vaseh vedno večja posadka vojaštva. Republikanci "čistijo" Končno je postalo republikancev v Clevelandu sram lastnega vodstva. Na dan je prišel namreč Laurence Norton, republika* nec, kandidat za okrajnega blagajnika, ki se je javno izjavil, da bi se moral pošteni element republikancev v Clevelandu odtegniti vsaki zvezi in vodstvu Maurice Maschketa, ki dvajset let tako nezaslišano škandalozno vodi usodo stranke v Clevelandu. "Zdi' se mi, da prihaja vsa, naša nesreča od tod, ker imajo gotove varde preveliko besedo v stranki," se je izjavil Norton. Mislil je "zamorske varde." Ta izjava Nortona je velik udarec na glavo sedanjih voditeljev republikanske stranke v Clevelandu, ki stoji pod vodstvom Maurice Maschketa, Hermana Finkle, Alexa Bernsteina in zamorskega councilmana Bundya. Ti imajo prvo in zadnjo besedo pri stranki. Republikancem se jo posrečilo izvoliti tri zamorske councilmane v mestno zbornico, in ti zamorski glasovi so bili me-rodajni za zmago republikancev v Clevelandu. Sedaj pa "boljši element" istranke, ki je mnogo prispeval v denarju, grozi z očit-no revolucijo, ako se razmere ne' spremenijo. Govor Nortona je zbudil splošno napetost v stranki. Kot znano, so Maschke, Finkle in Bernstein, tri zvezde republikancev v Clevelandu, obtoženi sleparije in poneverbe davčnega denarja, in se nahajajo vsak pod $20,000 varščine doi obravnave, ki se začne 6. septembra. Avto zadel dečka V nedeljo večer sta zadela dva avtomobila na St. Clair Ave. in Babbitt Rd. Pri tem je skočil eden avtomobilov s ceste na pločnik in zadel 9 letnega Emil So-kacha, 941 Babbitt Rd. Odpeljali so ga v kritičnem stanju v Mt. Fair bolnico. Važn& seja članice podružnice št. 49 SŽZ so prosene, da se udeleže seje danes zvečer, ker imamo za rešiti več važnih stvari radi veselice ,ki se vrši prihodnjo nedeljo. — Tajnica. V avtomobilski nesreči V nedeljo, 4. septembra je bila v avtomobilski nesreči Mrs. Louise č e b u 1 a r, stanujoč na 15414 Lucknow Ave. V družbi nekaj svojih prijateljev je bila namenjena na farme Mrs. Hribar. Ko so v bližini Trumbull obrnil na glavno cesto št. 45, je neopaženo pridrvel z brzino 55 do 60 milj na uro neki drugi av-tomobilist, neki Slovenec iz Warren, Ohio, in zadel v avtomobil, | katerega je vozil Louis Ogrinc, j i in sicer s tako naglico, da je Mrs. i Čebular vrglo iz avtomobila, da. je padla v jarek, in dobila pri padcu zelo nevarne poškodbe. Odpeljana je bila v naglici v Geneva bolnico, kjer so ji nudili nujno pomoč. Poškodbe je dobila na glavi, na rokah in nogah. Včeraj je bila prepeljana v Glenville bolnico. Njeno stanje je kritično. Prijatelji jo lahko obiščejo ! V samostan je šel V samostan frančiškanskega reda v Lemont, 111. se je podal Frank Ponikvar, sin dobro poznane rodbine Antona in Uršule Ponikvar, ki vodita grocerijsko trgovino zadnjih 13 let na 3769 E. 93rd St. v Newburgu. želimo mlademu rojaku mnogo sreče v novem stanu. * Obleke starih Kitajcev niso imele nikakih' žepov. Čilenska vlada hoče kupiti pšenico Santiago, čile, 4 septembra.! V republiki čilepomanjkuje žita, in socialitični diktator Carlo Davi-l?i se je obrnil na vlado Zed. držav, če bi mogel dobiti za republiko 40,000 ton pšenice v zameno za nitratske produkte. Nova čilenska vlada se trudi- na vse načine, da narodu, ki je že po revoluciji mnogo trpel, olajša gorje. Prebivalci mnogih mest stradajo. Katoliške šole Danes se otvorijo v Clevelandu katoliške šole. Nad 50,000 učencev in učenk pohaja v te šole, katerih je 113 v elevelandski škofiji. 18,000 otrok v katoliških šolah bo moralo dobivati hrano v šolah, ker so družine presirotne, da bi jim preskrbele hrano. V načrtu imajo za prihodnje leto program, da dobi vsak otrok katoliških šol dva tedna počitnic na farmah. Star uslužbenec Horace Smith je bil 23 let tBlužben v pravnem od d el k u mestne vlade ,te dni je pa zgubihi iplo. Dobival je plačo $2,600 na J eto, in bil zlasti v republikanskih ! krogih dobro znan. Na njegovj. mesto je prišel drug uradnik, ki bo imel le $1,400 letne plače. Srbi zborujejo V dvorani sv. Save, 1565 E. 36th St., se vrši štiridnevna konvencija Srbskega Saveza. Navzoči so delegatje iz Ohio, Michigan, Wisconsin, Indiana in Pennsylvania. Konvencijo je pozdravil v lepem govoru tudi Mr. Anton Grdina. Šola se je pričela Danes se je pričela v Greater Clevelandu šola za 66,750 šol- j skih otrok. V sredo jih gre v šolo 14,750 in prihodnji ponde-ljek nadaljnih 150,000. Prve so odprle vrata farne katoliške šole. Vaje za "Domna" Danes večer se vrše vaje za igro "Domen." Prosi se vse igralce, da gotovo pridejo ob času nal oder v S. N. D. —Režiser. tajnik je vzel mnogo filmskih slik. Leo Kushlan je pa vzel nekaj slik z aparatom, iz katerih jih bomo nekaj priobčili v našem listu. Tako se je završil v najlepšem redu lep dan, ki bo ostal marsikomu v spominu, ker ta dan je prvič delala mladina in starejši roka v roki za skupen cilj, za večji napredek naše doni a č e organizacije, Slovenske Dobrodelne Zveze. Pohvalo zaslužijo mladi, glavni odbor, vsi delavci na pikniku in vse cenjeno občinstvo, ki se je v tako lepem številu udeležilo piknika. Poljska zatrjuje Romunski, da je lojalna Bukarešt, 4. septembra. Ker je poljska vlada pred kratkim sklenila z rusko vlado nekako prijateljsko pogodbo, je to vznemirilo Romunijo, ki je očitala Poljski, da ni lojalna. Državni pod-tajnik Poljske je dospel v Bukarešto in je zagotovil romunski vladi, da je pogodba povsem prijateljske vsebine in na noben način naperjena proti Romunski. Maša zadušnica Jutri, v sredo, ob osmih se bo brala sv. maša zadušnica za pokojnim Jim Skubic kot osmina njegovega pogreba. Vrši se v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Prijatelji so vabljeni. Cigaretni davek Davek na cigarete v državi Ohio, ki je stopil v veljavo 1. septembra 1931, je prinesel v enem letu $4,271,419.87 državi. L: "AMERIŠKA DOMOVINA (AMERICAN HOME) BLOVXNIAN DAILY N1W8FAFBR Published dally except Sundayi and Holiday« 99 NAROČNINA; ta Ameriko In Kanado na leto ».B« Za oiereland. po poitt. celo leto 17.00 Ea Ameriko in Kanado, pol leta 91-0« Za Cleveland, po pottl, pol leta 13.60 Za Cleveland po raznaialclh: celo leto $5.50; pol leta »3.00; četrt leta 11.76 Za Evropo celo leto «7.00, pol leta «9.6«. Posamesna iteiilka I cente. Vaa pisma, dopise ln denarne požlljatve naslovite: Amerlika Domovina, «117 Bt. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HKnderson 082« JAMES DKBIVSO and LOUIS J. PEKO, Kdltora and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Ird, 187«. No. 209, Tue., Sept. 6th, 1932 Sovjetski umik pred ruskim kmetom Ruski kmetje so bili do nedavnih dni obvezani po strogih dekretih sovjetske vlade, da so morali prispevati gotove količine žita, mesa in drugih pridelkov boljševiškim oblastem, ki je to na svoj način vporabila. Ni še dolgo tega pa, ko je sovjetska vlada odredila potom uradnikih objav v časopisih "Izvestja" in "Pravda," da se ruskim kmetom znatno znižajo dajatve v žitu in mesu. Tozadevno dovolitev je podpisal predsednik koncila ljudskih komisarjev Molotov in generalni tajnik komunistične stranke diktator Stalin. Ta interesantni dekret sovjetske vlade poznavalci razmer v Rusiji na najbolj različne načine komentirajo. Najbrž pa bodo imeli prav oni, ki pravijo, da je bila do dekreta sovjetska vlada prisiljena, kajti pomladanska setev v Rusiji je letos jako nepovoljna, ker so kmetje, v srdu nad bolj-seviki, zanemarili obdelati toliko zemlje, kot so bili vajeni. Posebno značilne so v dekretu določbe, ki dovoljujejo tudi kolektiviziranim kmečkim gospodarstvom v Rusiji, da lahko svobodno razpolagajo in prodajajo odviške žita in živine, kakor hitro izpolnejo vse svoje obveznosti napram državi. Še večjega pomena in bolj liberalne so pa nove odredbe glede prometa z živino, ki pomenijo toliko, da so se sovjeti pred ruskimi kmeti popolnoma umaknili, ko so prvotno nameravali izvajati načrt za podržavljenje trgovine z živino in mesom. Dosedaj so morali ruski kmetje odstopiti državi vsako leto 141,400 vagonov živine. Sedaj je sovjetska vlada v Moskvi to "kvoto" znižala na letnih 71,600 vagonov, in v tem je všteta samo velika in težka živina, ki ni toliko prikladna za domače gospodarstvo. Lahko živino in drobnico pa smejo odsedaj naprej ruski kmetje klati sami doma ali pa sicer svobodno razpolagati z njo, in jim za to ne bo treba več iskati dovoljenja od oblasti. Še bolj važna je sprememba, da smejo odsedaj ruski kmetje prodajati meso doma zaklane živine tudi na javnem trgu, dočim so smeli prej klati le za domačo potrebo, in to šele potem, ko so za to dobili posebno uradno dovoljenje, katero je pa bilo v največ slučajih zelo težavno izposlovati. S temi novimi odredbami ruskim poljedelcem nameravajo boljševiki zmanjšati posledice slabe letine in zopet dvigniti med ruskimi kmeti voljo in veselje za pridelovanje žita in .za domačo rejo živine. Na ta način naj se odpravi tudi vedno večji primankljaj žita in mesa za prehrano mestnega prebivalstva, ki je zastala radi stalnega nazadovanja produkcije poljedelskih proizvodov v Rusiji. Ruski kmet namreč še nikdar ni imel simpatij do boljševikov. Toda pravoverni komunisti gledajo na to novo poljedelsko politiko boljševiških voditeljev v Moskvi z velikim nezadovoljstvom ter jim očitajo povratek k kapitalističnemu sistemu ter jim očitajo celo izdajstvo kardinalnih naukov komunizma. Voditelji pa se krepko branijo s statističnimi podatki, ki dokazujejo katastrofalno nazadovanje ruskih poljedelskih pridelkov, potem ko so izvedli nasilno kolekti-vizacijo kmečkih gospodarstev, katere ruski kmetje kar videti ne morejo. Zaman so bili v tem pogledu vsi napori vodstva komunistične stranke, ki je skušalo prepričati kmete v skupnih gospodarstvih, da so prav tako lastniki kolektivi-ziranih posestev, kot so bili prej gospodarji svojih lastnih posestev. Ruski kmet je pa s svojo vztrajnostjo in znano trmo v tej borbi do dobrega zmagal na vsej črti, in voditeljem komunistov ni preostajalo druzega kot umakniti se pred ruskim kmetom, ako niso hoteli tvegati za letošnjo žetev popolnega poloma ter izpostaviti državo nevarnosti, da bi ostala sredi zime brez žita. četudi niso ljubezni tratili med seboj in so žlice pri nekaterih hišah pogosto roštale, po sodni-jah in kortih se niso preganjali in ne kakega pogubnega divor-sa jemali, kakor se godi danes med nami. Bili so torej v tem oziru Slovenci in Slovenke bolj časti vredni, bolj hrabri in bolj krščanski. če je Tine v pogostih slučajih pozabil na svoje obljube, katere je delal Uršiki pred odhodom v novi svet, je pa včasih tudi Uršika pozabila na svoje prisege "večne zvestobe" in se poročila s Tomažem, s katerim sta skup potovala v Ameriko. In to zopet ni bilo najbolje, kajti Uršika je raj zala za Tinetove groše, katere je sedaj zahteval od Tomaža. Gorje Tomažu, ako mu jih ni mogel izplačati takoj. Pri prvi priložnosti, ki se je nudila, je nastala vojska brez vsakega ultimata. Kdo bo pa mirno gledal, da se drugi postavlja z njegovem dekletom? Kak kranjski fant že ne. Šel je, se malo ali1 pa precej podprl v kakem salunu in potem pa, če je bil Gorenjec, je šel nad svojega tekmeca z nožem; če pa Dolejnc, je odtrgal največji kol od plota — takrat je bilo še polno plotov ob cesti — in šel s tem "pošlatat" Tomaža. Tako so nastajale vojske med kranjskimi fanti in ni bilo skoraj nedelje, da bi se ne bi tu ali tam v kaki gostilni malo pokr-tačili. Poroke so se vršile pogosto in to brezizjemno v cerkvi. Sloven-niso bili popolni. Zavedali bodo. Vsak rod ima kaj novega in dela po novem. Stari pa mislijo, da je to vse narobe in se sploh nikdar, drugače ne da, kakor po starem. Kmalu se vname prepir med njimi. Če so že v hiši staršev, naj imajo mladi vsaj svoj oddelek in naj bodo sami zase. Na ohcet niso prišli samo odrasli. Starši so pripeljali vse svoje otroke seboj, kar tudi ni dobro. Ta navada še danes obstoji. Gostje se malo, ali pa zelo opijejo in potem se prične vsakovrstno govorjenje, kvante, dovtipi in šale, katere niso vselej čedne. Otroci vse to slišijo. Na vsaki ohceti so bile mize preobložene z raznimi jedili. Največ so trpele kokoši. Pogosto so se kuharice kar kosale, katera bo pripravila več kokoši In tako so morale uboge kokoši dajati svoje življenje v tropih. Potem pa, so prihajale na mizo kuhane, pečene ,poh^,ne in v vsaki obliki, po kateri se sploh da kokoš pripraviti na mizo. Poleg teh je bilo tudi nekaj slanine in vse polno peciva, kakor krofov, potic, j a potic. (Kranjska ohcet brez potice bi povzročila resni dvom o veljavi poroke.) Zmedeno cvrtje in vsako- 1 DOPISI DVAJSET LET MED CLEVELANDSKIM1 SLOVENCI J. J. Oman Ko je postalo v domovini splošno znano, da se v Ameriki lahko dekle poroči brez dote in ne oziraje se na družinske razmere, so dekleta začele prihajati v novi svet vedno bolj pogosto. že od nekdaj je bila navada v starem kraju, da se je smel kmetiški fant poročiti le s kme-tiškim dekletom. Bog ne daj, da bi se kmetov sin tako daleč spozabil in poprašal za roko kakega še tako dobrega in pridnega dekleta, ako so njeni starši imeli za ped manj zemlje, ali pa so bili za par goldinarjev manj premožni. Kolikokrat beremo žalostne posledice razdrte ljubezni med mladimi in potem prisiljene poroke, pri kateri ljube- zen ni imela nobene vloge. V Ameriki pa je bilo moških, ki so komaj čakali, da se pokaže kaka ženska, na stotine. Niso vprašali, ali si kmetiškega ali pa bajtarskega stanu. Vprašali so le: "Ali me češ?" In če je rekla dekle: "čem," je bila čez teden dni že poroka. Razume se, da to zopet ni pravi način, da je na ta način prišel marsikateri par skupaj, ki je potem vse svoje dni živel v rau-su in kausu. Naglica pri izbiranju zakonske polovice ni dobra. Bog je pač hotel, da se zakonski jemljejo iz ljubezni do eden drugega in ne le iz koristolovstva. Vsekakor pa moramo dati slovenskim prvakom ta kredit, da ci pa so se, da so kristjani in so se kot kristjani poročali. Nikdo ni slišal takrat o kaki "kort poroki" med Slovenci. Vedeli so, da se kristjan more poročiti le v cerkvi, ker prejema zakrament. Zakramente ima le katoliška Cerkev oblast deliti in ne kaka sod-nija ali sodnik. ženin in nevesta opravljena v tako nošo, kot je bila takrat v navadi, ali "stajlu," sta se vse-dla v zaprto kočijo. Nasproti njima sta se ukrcala drug in družica s šopki na prsih in voznik je pognal proti cerkvi. Konji so bili za to slavnost lepo okinčani z raznobarvanimi trakovi — avtomobilov takrat še ni bilo med Slovenci. Včasih so bili ti konji lepo rejeni, če je bil voznik dober z njimi in delal usmiljeno. Če pa je voznik bolj veroval v ta dolgi oves, kot v ta kratki, so živali izgledale bolj rogovilasto in so svoje glave nesle žalostna pri tleh med prvimi nogami, pa naj so se vozili v kočiji tudi ženini. Takih seveda niso radi najemali, toda, kaj hočeš. Vsako soboto so morali vsi konji,na cesto, tudi če so bili iz samih reber zloženi. Kdor se ni pravočasno preskrbel, se je vozil s "cincarji." Za ženinom in nevesto se je navadno peljal "starejšina" in to je bilo po navadi vse. Ako je ženin ali nevesta imel starše, so ti po navadi ostali doma. Čudno se mi je videlo to. Povprašal sem zakaj tako, ko je vendar poročni dan tako važen in bi morali starši prav gotovo biti pri poroki in pri maši, da priporočijo svoje Bogu in prosijo sreče za nje. Reklo se mi je, da ni dobro, če so starši navzoči. "To prinese nesrečo." Kaka nesmisel in praznoverje! Veseli me, da je dandanes boljše v tem oziru. čez dan po poroki so ženini in neveste, potem, ko so prišli od slikarja, so šli vabit; povsod so malo popili in malo poplesali. Godec je hodil vedno z njimi. Zvečer pa se je zbralo v hiši, kjer se je vršila ohcet polno ljudi. Prav lepo navado so imeli takrat, da je vsak prinesel precejšni dar novoporočencema in to največkrat v zlatu. Cekini so padali nevesti v roko, ki je v družbi ženina sprejemala goste pri vratih. To je bila lepa navada, pravim. Novoporočenca sta tako vselej imela precej denarja, s katerem sta začela svoj novi dom. Dandanes se mladi ženijo in se vsedejo kar pri starših zopet doli. To ni posebno dobro. Stari in mladi še niso nikdar dobro skupaj peljali in ne vrstni kruhi, šarkelj in drugo je bilo nakopičeno. V sredi med skledami se je skrivalo tudi nekaj pesnate salate in pAve zelene salate. Gostje so se vsedli za mizol kakor tesno se je dalo, ker je navadno prostora manjkalo. Gledali so modro in se pogovarjali in srkali vino. Otroci so seveda imeli največ zabave, ker so lahko jedli, kar so hoteli in kolikor so hoteli. V drugi sobi je sedel godec z običajno harmoniko, čudno, da je ta inštrument dandanes tako splošno poznan in rabljen tudi med drugimi narodnostmi. Takrat si ga videl le med Slovenci in gotove vrste harmoniko, "kon-certino" med Italijani. Vse okrog godca se je vrtelo, in še kako hitro. Ples je bil takrat drugačen irf rekel bi po večini tudi bolj dostojen, kakor je danes. Plesali so polko, valček in šotiš, kolikor se spominjam in sploh razumem na to človeško rajanje. Petja tudi ni manjkalo, seveda. Poje Slovenec vedno rad in dokler poje, bo tudi lažje izhajal v svojem težkem poklicu delavca. (Dalje prihodnjič.) KRATEK IZVLEČEK IZ IGRE "DOMEN tt Cleveland, O. — Domen je nezakonski sin, sirota, ki ni vedel cdo je bil njegov oče. Zapelji-vec njegove matere, bogat gra-ščak, je pregovoril njegovo mater, da mu je prisegla, da ne bo izdala svetu očeta svojega otroka do svoje smrti.. Zato pa ji je dal on pismo, v katerem oblju-buje izplačati po njeni smrti otroku tri tisoč dolarjev dote. Pozneje pa se graščak svoje obljube skesa in skuša dobiti pismo nazaj. Domna, svojega nezakonskega sina sovraži že od rojstva, ker se ga sramuje in se boji, da pride enkrat s pismom nadenj, zahteva doto in bo tako svet zvedel, da je on njegov oče. Domen služi za hlapca,pri bogatem kmetu Jurecu, kateri je iz sočutja vzel Domnovo mater pod svojo streho, še preden se je Dcmen rodil. Tudi pozneje! je iz usmiljenja skrbel zanj, kakor za svojega in zato je ostal Domen pri njem za pastirja in potem za hlapca. Ko Domnova mati Meta ni mogla več služiti, je Jurec tudi njej skrbel za streho. Dal ji je bajto, da bo živela v njej do svoje smrti. Jurec ima edinega otroka, hčer Anko. Z Domom sta bila od ctrcške dobe skupaj in tako ni čuda, da se je med njima vnela vroča ljubezen. To razmerje med njima je pa izvohal Dom-nov največji sovražnik, njegov rodni oče, graščak Sova. Ta izda skrivnost Jurecu, ki se silno razburi. Kakor je imel rad poštenega in pridnega hlapca Domna, vendar da bi dal hčer edinko človeku, ki je brez očeta in torej brez poštenega imena, na to ni niti izdaleč mislil. Zato Domna takoj zapodi iz hiše. Sova pa še enkrat poskuša dobiti pismo od Mete. Ker mu ga pa ona noče dati, ji zagrozi, da bo dal Domna uloviti za v vojake, kar tudi v resnici stori. Urh Zaplatnik, berač, bivši ljubimec Mete, še predno jo je graščak zapeljal, pa je skrivaj poslušal prepir med Meto in Sovo, ter tako zvedel vse tajnosti glede Domnovega očeta in pisma. To vse sporoči Domnu, ki pismo potem tudi najde v skrinji, iz katerega se prepriča, da je Sova njegov oče, kar mu končno potrdi tudi njegova mati. Medtem pa že pridejo biriči in kftietj e lovit Domna. V j emo ra-njenega, a jim vendar pozneje uide. Toda ko pride domov, dobi mater na smrtni postelji. Jurec jo je našel v snegu pred gradom napol zmrznjeno. Brezsrčni graščak jo je namreč iztira iz gradu, ko je prišla prosit milosti za svojega Domna. Urh, vedno zvest prijatelj Meti in Domnu, se je za vse krivice, prizadete Meti, Domnu in njemu, sklenil maščevati in zažge grad in vsa gospodarska poslopja. To in pa ker je bil v javnosti razkrinkan kot Dom-nov oče, povzroči, da graščak zblazni. Ker sluti, da mu je za-žgal Urh, ga išče in končno najde v Metini koči ob njeni smrtni postelji. Ko |ga Urh zagleda, zbeži, Sova pa za njim in ga s strelom podere na tla. Jurec pa sklene roki Anki in Domnu in prosi Meto, da blagoslovi oba, ker ne more več gledati svoje hčerke nesrečne. Louis Oblak. ŽENIN IN NEVESTA Z DRUGEGA SVETA Nobena stvar ni tako nespametna, da je ne bi kdo le veroval. Posebno špiritizmu nekateri pripisujejo jako veliko moči in vere. Kdor veruje v špirlti-zem, ga ne pregovori noben človek in ga ne odvrne od te vere niti z najboljšimi dokazi. Navesti hočemo dogodek, ki se je pripetil v Ameriki leta 1869 in iz katerega bodo čitatelji lahko posneli, kaj vse človek verjame, kadar je zaslepljen. Piše se namreč o poroki dveh duhov, ki sta v rani mladosti umrla in ki sta se potem, ko sta prišla v leta — poročila. Oče neveste z onega sveta je bil ugle ■ den trgovec, Izak E. Caton, ki je tudi absolutno veroval, da se je poroka taktično izvršila. Caton in njegova žena sta bila že dolgo časa privrženca špi-ritizma. Bila sta vedno v zvezi s takozvanimi posredovali, ki posredujejo med zemljani in duhovi iz^ drugega sveta. Eden takih posredovalcev je bil dr. Mansfield iz New Yorka, eden pa profesor Mott iz Memph;sa. Ko so nekoč v Catonovi hiši ob-državali špiritistično sejo, se jim je pokazal tudi duh domače hčerke Katie, ki je umrla pred 20. leti in ki je bila sedaj že "odrasla" v lepo gospodično. Katie se je od tega časa prikazovala svojim staršem vedno pogosteje in se z njimi razgovarjala. Nekega dne je staršem razo-dela, da se bo poročila s sinom predsednika Pierce, ki se je pred Ipti kot 12 letni deček smrtno ponesrečil pri neki železniški nezgodi. Povedala je, da se bo poroka kmalu vršila in sicer v hiši njenih staršev, če jim ti postavijo poseben kabinet, katerega se bodo duhovi posluževali. To se je tudi zgodilo. Za, poročni dan je bil določen 20. junij 1869. V Catonovi hiši je bila zbrana posebna družba, med njimi, seveda, oba medija ali posredovalca. V kabinet sta se zaprla' oba, posredovalca, ker je bi lo treba za klicanje dve duhov več moči. • Z zatemneli sobi po- leg kabineta, je bila postavljena miza' z izbranimi jedili. Gostje so posedli okrog mize. Dva stola sta bila prazna, namenjena za ženina in nevesto. Na mizi pred stoloma sta bila postavljena dva šopka rož, ko se to spodobi za novoporočenca in kot je naročila nevesta že poprej. Kmalu sta posredovalca naznanila, da sta se prikazala oba duhova. Vrata kabineta se od-pro in oba duhova korakata v mračni sobi k mizi, kjer se vse-deta na pripravljene prostore. Nevesta je imela na sebi obleko iz težke svile. Na glavi je imela pajčolan in v laseh oranžno cvetje, ženin pa je imel na sebi, elegantno črno obleko, bel telovnik, v gumbnici rožo. Ko sta poročenca vzela na znanje vsa voščila navzočih in ko sta navzočim razložila, kako se bo vršilo poročno slavlje na onem svetu, sta se zopet umaknila v kabinet. Eden izmed navzočih je pripomnil, da gresta sedaj najbrže na poročno potovanje po nebesnem svodu. Vsa stvar je bila drugi dan v časopisih in eden medijev, dr. Mansfield je celo obelodanil pismo, ki ga je pisala nevesta drugi dan svojim staršem. Pismo se je glasilo: "Dragi starši! Nisem se mogla dlje zadržati med Vami, kot sem se. Moj mož, Benjamin fierce, njegovi starši, teta Sara in drugi Vaši umrli znanci, Vam izročajo najlepše pozdrave. Kadar bom imela kaj več ,časa, bom taj več prišla k Vam. Vas objemi je Vaša hčerka, Sara Katarina Caton-Pierce." * • Poročilo pozabi omeniti, če sta novoporočenca kaj vzela jedi, ki je bila na mizi. čudno je tudi to, da sta morala novoporočenca najprej priti v omenjeni kabinet in sta zopet tam skozi odšla, ko bi se duh vendar lahko pokazal kjer je in tudi lahko kar z mesta izginil. Poročilo je tudi jako natančno opisalo obleko neveste in ženina, ne omenja pa, kakšnega obraza sta bila, kar bi ailo pač zanimivo izvedeti. Če verjamete al' pa ne. Kakor je vse narobe v teh prekvatih časih, tako je prišlo do špetira tudi med solncem in luno zadnjo sredo in sta se šla nekaj časa skrivalnico. Napovedano je bilo, da bomo ta špas lahko videli enkrat popoldne. Ker sem jaz strašno firbčen, sem že zjutraj hodil vsakih pet minut na St. Clair in bulil gori v nebesa in čakal, kako se bosta zaletela solnce in luna. Mislil sem si, da bi kaj lahko prišel konec sveta, če bi se omenjeni le-ščerbi dobro udarili, zato tudi nisem hotel spisati kolone za dru gi dan, ker nisem vedel, ali bo še izšla ali ne. Da bi pa človek zastonj kaj delal, kakopa? Kakor je gotovo že vsakemu znano, konec sveta ni bilo, zato sem moral pa potem bolj v roke pljunit, da sem doprinesel zamujeno. Tako ob pol enajstih grem na Knausov korner pogledat, če si že kažeta rogove solnce in luna. Tam že vidim Pozelnikovega Jo-žeta, ki je stal na vogalu in gledal nepremično v zrak. To je važna stvar in pri taki važni stvari se človeka ne sme motiti, zato tudi jaz Jožeta nisem nič ogovoril, ampak sem se samo vstopil za njegov hrbet in tudi jaz začel gledati gori v nebesni svod. Se reče, saj videl nisem nič posebnega. Solnce je sijalo kot ponavadi in precej gorkote je dajalo od sebe. Ampak če Jože gleda in buli gori v nebesa, mora že nekaj biti. Tako stoji-va nekaj časo sama, pa se nama kmalu pridruži tretji, za njim četrti in peti in tako dalje, da je bil kmalu ves korner zabezecan. Nihče ni črhnil besedice, ampak vsak, ki je videl, da gledamo v solnce, je tudi on bulil, ker je vsak vedel, da se bo ta dan nekaj pokazalo, kar se ne vidi vsak dan. Dnevna vprašanja 1. Kje ima laška armada letos svoje velike manevre? 2. Koliko mož je udeleženih na teh manevrih? 3. Katere stranke je bil La Fol-lette leta 1924 predsedniški kandidat? 4. Koliko novih šol je zgradila Jugoslavija tekom zadnjih deset let? 5. Kateri slavni rimski general je peljal armado k zmagi, potem se pa umaknil na svojo kmetijo? 6. Kje izvira reka Mississippi? 7. Koliko palcev meri evropski meter ? 8. Kateri predsednik Zedinje-nih držav je bil najbolj visok po postavi? 9. Koliko admiralov je že imela ameriška mornarica? 10. Katero kraljico so kronali šele po njeni smrti? Odgovori na vprašanja 1. Med Hrušico in Baško dolino, na čisto slovenskih tleh. Med drugimi vojaki so tudi slovenski fantje, katere učijo, kako napasti njih lastno domovino. 2. Na manevrih je udeleženih nekaj nad 30,000 mož. Samo v Godoviču je nastanjenih nad 6000 mož v hlevih in stajah. Kmetje se pritožujejo, xda so jim naredili ogromno škodo, katere kmetje ne dobijo povrnjene. 3. Progresivne stranke, in socialisti so odobrili kandidaturo La Folletta. 4. 523. 5. Cincinnatus. 6. V jezeru Itaska, Minnesota. 7. 39.37 palcev. 8. Abraham Lincoln. 9. Tri: David G. Farragut, David Dixon Porter in George Dewey. .0. Inez de Castro, žena Don Pedra Portugalskega. Jože gleda kvišku, jaz gledam kvišku, vsi gledamo kvišku. Včasih se kdo ozre v soseda, ta vanj, potem pa zopet oba vržeta svoj mili pogled gori v solnce. * Samo Jože se ne ozre nikamor, ampak gleda( in gleda in strmi v nebeške višave. Kar naenkrat pa Jože pomakne glavo še malo nazaj, potem pa sune ž njo naprej in tako močno kihne, da se je poštna nabiralna škrinjica premaknila za, dva čevlja. Jože si potem z robcem očisti solzne oči in nos, se globoko oddahne in gre počasnih korakov proti svojemu kegljišču. Kar nas je še ostalo na mestu, se postrani spogledamo, potem se pa zmuzamo eden za drugim proč. Jaz sem potem dolgo študiral Jožeta in prišel končno do spoznanja, da je samo zato stal na vogalu in gledal v solnce, ker se mu je hotelo kihniti, pa ni mogel. In je res dober pripomoček to za kihanje. A Oni dar< se snidejo trije prijatelji v klubu. Vsi trije trgovci. Prvi se vsede za mizo, si z roko podpre glavo in globoko vzdihne. Drugi se vsede za mizo, si podpre glavo z obema rokama in dvakrat vzdihne. Tretji pa vzame svoj klobuk v roke in jima reče: "če mi ne bosta takoj tiho o kupčiji, grem takoj domov!" • A "Ko si me vprašal, če te vzamem, si mi neprestano govoril, da me nisi vreden." "No in . . . ?" "No, reči moram, da lagal se nisi." A Kmet pride k odvetniku in mu reče: "Moj sosed mi je rekel, da sem tepec. Kaj takega si ne pustim reči in zato hočem, da vložite tožbo proti njemu.1' "Tega vam pa ne svetujem," odvrne odvetnik. "Ker ako vam sosed to dokaže, boste morali vse stroške sami trpeti." ^ • CUSTERJEVA C. S^tftdUl ZADNJA POSTOJANKA rt /A ^ ^f/^jSTUfJ^ —■ "Narava v surovosti" - /cot jo je 4 %/ __ // naslikal slavni slikar ameriškega tJ |r■ _ - S t A Indijanca, /V. C. r.vclfc . . . nor- ^ # ' * SmaB S M^Mo dalinjen od masakra, ki so ga * . ^J B * * .....m - vprizorili nad Custerjevo pogumno ^jtp M 1 skupino pri Little Big Horn, Monta- na, divjaški Sioux Indijanci 25. $ junija 1876. 1932 SEP. 1932 SBlSBŠSSl □□□□ffiEffi msšfflraiioi mimim] 18 19 722 23 24 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV SEPTEMBER 10.—Društvo George Washington št. 180 JSKJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 11.—Društvo St. Clair Grove št. 98 WOW, plesna veselica v obeh dvoranah S. N. Doma. 17.—Društvo Spartans št. 198 SSPZ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 18.—A. G. Club, ples v Grdi-novi dvorani. 18.—Piknik združenih društev fare sv. Kristine na vrtu Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. 23.—Društvo Jadran, zabavni večer v Slovenskem Delavskem Domu. 24.—Društvo Pioneers HBZ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 25.—šola Slovenskega Doma na Holmes Ave. priredi družabni večer za starše in ustanovni shod za šolsko društvo v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 25.—Velika prireditev 'Ameriške Domovine' v S. N. Domu za brezposelne. OKTOBER 1. —Društvo Mir št. 142 SNPJ, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 1.—Gospodinjski odsek Slovenskega društvenega doma priredi ples v S. D. Domu na Hecher Ave. v Euclidu. 2__Podpadec sestre, umetni ples v avditoriju, in ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 2.—Društvo Abraševič, igra in ples v Grdinovi dvorani. 2.—Ženski odsek S. D. Doma ■priredi ples v Slovenskem De^ lavskem Domu. 2.—Vinska trgatev Oltarnega društva sv. Kristine v spodnjih šolskih prostorih na Bliss Rd. 8.—Blue Boys Club, ples v Slovenskem Domu na Ilolmes Ave. 8.—Podporno društvo Kranj priredi plesno veselico v Grdinovi dvorani. 8__Društvo Comrades št. 566 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 9.—Skupna društva fare sv. Vida, velika čarobna predstava v avditoriju S. N. Doma. 9.—Dramsko društvo Verov-šek, igra v Slovenskem Delavskem Domu. 9.—Društvo Na Jutrovem Praznuje 10-letnico obstanka v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 9—Odkritje najbolj popularnega dekleta v fari sv. Kristine. Vrši se v spodnji šolski dvorani fare sv. Kristine. 15.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 15. — Društvo Progressives, št. 641 SNPJ, ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 16.—Jugoslovanski Pasijon-ski Klub priredi v S. N. D. igro "Mučeniška smrt sv. Neže." 22—Eagles Club, plesna veselica v Grdinovi dvorani. 22—Community Welfare Club, plesna veselica v obeh dvoranah S. N. Doma. 23—ženski Klub Slovenskega Doma, zabavni večer v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. 23—Dramsko društvo Ivan cankar, predstava v avditoriju S- N. Doma. 23—Utopians, prireditev popoldne in zvečer, v Slovenskem delavskem Domu. 23—S. S. P. P. društvo Cvet, koncert v S. D. Dvorani. 29.—Dramsko društvo Ivan Cankar, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 29.—Strugglers, Hallowe'en ples v Slovenskem Delavskem Domu. 30.—Blaue Donau, koncert in ples, v obeh dvoranah S. N. Doma. 30.—Halloween večer, v spodnji šolski dvorani na Bliss Rd. 31—East End Social Club, ples v Slovenskem Delavskem Domu. NOVEMBER 5.—The Silver Mask Club, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 6.—Slovenska Dobrodelna Zveza, ples v obeh dvoranah S. N. Doma. 6.—Jadran, koncert v Slovenskem Delavskem Domu. 6.—Društvo Orel, igra v Knausovi dvorani. 12—Društvo George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. .13.—Samostojni pevski zbor Zarja, koncert in ples, v obeh dvoranah S. N. Doma. 19.—Društvo Comrades št. 566 SNPJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 20.—Pevsko društvo Slovenija, koncert v S. N. Domu na 80. cesti. 22.—Društvo Orel, zabavni večer v novi šoli sv. Vida. 23.—Društvo Pioneers HBZ, ples v avditoriju S. N. Doma. 23.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, banket v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. 23.-24.—Dvodnevni bazar v spodnji šolsk idvorani na Bliss Rd. 24.—-Zarja, odsek S. S. K. št. 27, koncert in ples, v obeh dvoranah S. N. Doma. 24.—Ženski odsek Slovenskega Delavskega Doma priredi ples v Domu na Waterloo Rd. 27.—Slovenska godba Bled, koncert v Slovenskem Delavskem Domu. [XXXXXXXXXXXXXXXXXSXXXXXXX3 FR. JAKLIČ: PEKLENA SVOBODA Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848 "Mati je kakor vse ženske. Misli, da vero takoj zapraviš, če je nočeš, je pa ne. Kaj ne znamo apostolske vere? šest resnic pa tudi znamo. In to verujemo ! In to je naša vera, vse drugo so čenče, pa naj bo konjsko meso ali žveplenke. Kaj, fant? Misliš, da bi naši veri kaj škodilo, ako bi antikrista takole malo ukanili in bi za kako pijačo nekoliko puščali njegovi mošnji? Kaj misliš, da ima antikristov denair kaj manj cene kakor drugi? Noben denar ni žegnan in se tudi noben žegen denarja ne prime. Meni verjemi! Pa tudi noben denar žeg-na. ne prinese, samo to je hudir, ker brez njega ne moremo biti. Saj še lunka žganja ne moreš dobiiti brez denarja! Tako ti rečem, če bova videla, da ima antikrist res kaj prida denarja v vreči, se bova potrudila. In — če ne bo drugače, bova še v veri za malo čaa kaj popustila. Noben pater se no bo obotavljal dati odveze za greh, ki sem ga naredil, ko sem ogoljufal antikrista. He-e! boš videl, fant!" Tako sta prištrencala na Stari trg. Ob navadnih dnevih, celo pa še ob četrtkih, je mesto v tem času počivalo in so bile ulice skoraj prazne. Prodajalne so bile zaprte. Toda danes je bilo vse mesto na nogah. Po ulicah in trgih so valovile množice, večje in manjše gruče so stale po širokih vežah, pred magistratom, pri fran- čiškanih, na Kapucinskem vrtu, na Novem trgu, pred šolami, trg pri Sv. Jakobu je bil kakor na semanji dan. Povsod vse živo, vse praznično, vse veselo in glasno. Dobra volja je žarela ljudem na obrazih. Vzklikanje prijateljev in znancev je bilo prisrčno. "Konstitution! Svodoba! Fra-jost!" Vrh stopnic pred magistratom je stal mlad človek in govoril, drugi se je napenjal na oklepu vodnjaka, na stopnicah pri frančiškanih je krilil nekdo z rokami po zraku. Povsod so se oglašali; mladi govorniki. Stoječ na vozovih, zabojih ali kakem kupu, da je bilo količkaj vzvišenega, so govorili neznani ljudje. Njihove kretnje so bile živahne, beseda glasna: in prepričevavna. Navdušenje, ki jih je navdajalo, je izžarevalo na vse strani in užigalo, Konec govorjenih misli je bil vzklik: "Svoboda! Konstitution!" In koliko je bilo govornikov tisti dan ! Komaj je končal eden, že je stopil drugi na njegovo mesto, da je dajal duška svojemu prepričanju in oddal nekoliko svojega ognja drugim. "Konstitution! Frajost! Svoboda!" Tako so se končavali govori tiistega dne in od vseh strani je odmevalo: "Konstitution! Svoboda!" Množica se je napajala z nečim neznanim in nejasnim. Gesla, ki so jih sprejemali takrat, so si tolmačili po svoje, vsak tako, kakor mu je bolj ugajalo, kakor je sprejemal njegov razum. "Konstitution! Konstitution! Konstitution!" Tako je šlo brez konca in kraja. Tu in tam so že nastopili govorniki, ki so imeli bele pentlje na prsih, kakor so videli tistega, ki je bil prišel oznanit veselo novico. Okrog takih so se ljudje posebno zgrinjali in jih pozorno poslušali. V tako vrvenje sta prišla Tone Krivanoga in Glavanov Janez. "Ali ste slišali?" je vprašal Janez, ko jima je udarilo na uho: Konstitution! "Ali veste, kaj hoče reči? Kaj ta beseda pomeni?" "Prvič jo slišim v življenju," je odgovoril Tone. "Pa ji že pridem do živega." Nekaj novega, nenavadnega, nerazumljivega je bilo kakor drugim tudi Tonetu. Zato je nastavljal ušesa na vse strani, postajal ob gručah, ki so poslušale govornike, ter poslušaj, da bi se izmodril. "Nov čas je prišel. Svoboda je prišla. Konstitution bo. Ljudje božji! Konstitution! Govoril boš, kar boš hotel. 'Novice' bodo lahko še ministre zmerjale." Tako se je navduševal mlad človek in poln ganjenosti hvalil Boga, da mu je dal dočakati srečni trenutek, ko prihaja svoboda, in je slavil milostljivega cesarja, ki je svobodi odprl vrata. Tone Krivanoga ni prav vedel, kako bil precenil govor, kaj bi mu vse tisto koristilo, kaj bi mu pomagala svoboda. Zato je rekel Janezu: "Pojdiva ! Ta je premlad, da bi kaj vedel in bi nas učil. Poglej ga, še mahu nima pod nosom!" In sta šla naprej in zopet po-stajala in poslušala. "Ti znajo vsi eno! Le kdo jih je najel!" se je hudoval Tone in vlekel Janeza naprej. Končno je dobil vendar znanca iz Pihlerjeve kleti1. Ustavil ga, je in vprašal: "Ti! Kaj pa je? Ali ti kaj veš? Jaz ne razumem teh mladičev." In znanec mu je odgovoril: "Saj jih tudi jaz ne. Toda eno sem le slišal, ki je pa tudi ne verjamem." "No?" "Pravijo, da je cesar vse 'od sebe dal' in je nekega ministra zapodil. Pa ti verjemi, če ho češ!" "Hudir! Ena bolj čudna kot druga! Midva sva pa slišala, da je prišel v mesto antikrist." "Tudi jaz sem slišal, videl pa ga nisem. Slišal sem, da se je z Dunaja pripeljal. Nobel. Pri Maliču se je bil ustavil." "Kdor ima denar, lahko tam izpreže. Pa ga nisi poiskal? Pojdimo za njim!" "Kaj mi hoče?" (Dalje prihodnjič.) -o- * Slon Siam, ki se nahaja v zve -rinjaku v Budapešti, je star 160 let in ga je pripeljal v Evropo Napoleon. * 124 parnikov bo prodala ameriška vlada za staro železo. * Rudy Vallee se bo v kratkem razporočil s svojo ženo. DNEVNE VESTI 76 dni so ga držali v vjetništvu Clearfield, Pa., 5. septembra. Danes je pri tukajšni policiji povedal Garrett Schenck, 48-letni prodajalec rib iz Hopewell, N. J., da ga je še 10. junija odpeljal privatni detektiv John J. Devine v hribe blizu i Dubois, Pa., kjer ga je imel za- DECEMBER 4.—Jugoslovanski napredni klub, zabava v obeh dvoranah S. N. Doma. 6.—Slovenska šola Slovenskega Delavskega Doma priredi koncert v Domu. 11.—Dramski zbor Abraševič, predstava v avditoriju S. N. Doma. 11.—Dramsko društvo Ve-rovšek, igra v Slovenskem Delavskem Domu. 17. — Društvo Progressives, št. 641 SNPJ, ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 25.—Društvo Orel, božična igra v Knausovi dvorani. 26.—šolska igra v spodnjih prostorih fare sv. Kristine na Bliss Rd. 31.—Pevski zbor Jadran, zabavni večer v Slovenskem Delavskem Domu. 31__A. G. Club, plesna veselica v Grdinovi dvorani. 31.—Silvestrov večer, pričakovanje Noveg aleta, v spodnjih šolskih prostorih na Bliss Rd. FEBRUAR 5.—Društvo Abraševič, igra in ples v Grdinovi dvorani. 19,-—Društvo Orel, igra v Knausovi dvorani. MARC 4.-5.—-Društvo Abraševič priredi dvodnevni bazar v Grdinovi dvorani. APRIL 16.—Društvo Orel, igra v Knausovi dvorani. 29.—Društvo Orel, baseball ples v Grdinovi dvorani. MAJ 13.—Društvo Orel, materinska »proslava v Knausovi dvorani. Copr.,-1032. Th« American Tobacco Co. -in surov tobak nima mesta v cigaretah Tega ni v Luckies ... najmilejši cigareti kar 6te jih kdaj kadili MI kupujemo najboljši in najfinejši tobak na celem svetu -toda s tem še ni povedano, zakaj ljudje vsepovsod smatrajo Lucky Strike za najmilejšo cigareto. Dejstvo je, da nikdar ne pregledamo resnice, da je "Narava v Surovosti Redkokdaj Mila" - zato je temu finemu tobaku po primernem staranju in miljenju dana dobrota onega Lucky Strike čistilnega procesa, ki je opisan z beiedami - "It's toasted." Zato pravijo ljudje v vsakem mestu, trgu in vasi, da so Luckies tako mile cigarete. It's toasted Ta javojček milih luckies M »Ako mož napile boljšo knjigo, ako ima boljlo pridigo ali ce napravi boljšo misnieo kakor nje-gov so,cd, bo svet napravil izhojeno pol do njegovih vrat, četudi zgradi svojo bilo v gozdu." RALPH WALDO EMERSON Ali ne pojasni to, zakaj je Širni svet sprejel in odobril Lucky Strike? prtega do zadnjega četrtka. Devine je hotel iz Schencka izsiliti izjavo, da je bil Schenck v zvezi z banditi, ki so odpeljali Lindberghovega otroka. Devine je najel dva stražnika, katerima je plačal po $2.50 na dan in jima vrhutega obljubil po en tisoč dolarjev nagrade, ko bo dobil razpisano nagrado za Lindberghovega otroka. Schencka so vsak dan silili, naj prizna svojo udeležbo pri odpe-ljavi Lindberghovega otroka, toda ta je odločno vztrajal pri tem, da je nedolžen pri vsej stvari. Policijski načelnik iz Johnstowna, Harry Klink, je rešil Schencka iz rok njegovih stražnikov in izpuščen je bil na svobodo. Klopotača v hiši % Winthrop, la., 5. septembra. Mrs. P. Zimmerly je že voč dni pregledovala steklenice prezer-viranega sadja, od koder je mislila, da prihaja nekakšno sikanje, ker se je slišalo, kot bi kaka steklenica puščala. Končno je pa pronašla, da prihaja sikanje od 4 čevlje dolge klopotače, ki je bila zvita v klobčič pod mizo v jedilni sobi. Na pomoč poklicani sosedje so poskrbeli, da klopotača ne sika več. Aeroplan našel dva ribiča Conneaut, 0., 5. septembra. Dva ribiča, ki sta se podala na jezero, je zajel vihar in ju vrgel daleč na jezero, Ivan Thomas in Allen Wolf. Aeroplan, ki je krožil nad jezerom in ju iskal, ju je zapazil blizu Girard, Pa., in pilot je sporočil to na suho. Ženo prisilil k umoru Urbana, O., 5. septembra. Clifford Smith, 25 let stari farmer, je danes izpovedal policiji, da je prisilil svojo ženo, da je ustrelila Josepha Betts, katerega je dobil Smith pri svoji ženi. Dal ji je na izbiro: ali on ustreli njo, ali pa žena ustreli svojega ljubimca. Umor se je izvršil še 3. marca 1930. Los Angeles praznuje 1511etnico Les Angeles, Cal. 5. sept. — Včeraj in danes praznuje mesto Los Angeles veliko slavij e, ob priliki 151 letnice, kar je bilo mesto ustanovljeno. Razvrstila se je 4 milje dolga parada in druge ceremonije so bile na programu za to proslavo. MALI OGLASI Moderno stanovanje obstoječe iz petih sob se da v najem, s kopališčem, furnez na premog in plin, pore spredaj in zadaj, klet, garaža, zgorej. Vse jako poceni. Vprašajte na 6719 Bonna Ave. (211) Permanentno uravnanje las Mi vam spletemo, marceliramo in uredimo lase. Prvovrstno delo po najbolj zmernih cenah. Amelia Kovach 1107 Addison Rd. HEnderson 4181. (Mon.x) Samo še danes lahko kupite s hranilno knjižico International Savings & Loan Co. pri nas obleko, površnik ali suknjo. To velja samo še za danes. Oglasite se pri nas, da se pogovorimo. Brazis Bros., 6905 Superior Ave. (x) ZA SELITEV IN DOBER PREMOG SE PRIPOROČAM ANTON SEDMAK 1139 Norwood Kd. HEnclerson 1320 Dobra postrežba po zmerni ceni A. MALNAR Cement Works 1119 Addison Rd. ENdicott 4371 1 W « (FLEETWWG^ « J PERRY'S SERVICE « STATION » 6619 St. Clair Ave. « X X X XA A A