Posamezna Številka 12 vinarjev.
Slev. 295.
v iMam, t ceirlek, dne 27. tenbra m
Leto XLV.
ss Velja po polti: ms
sa oelo loto naprej.. K 30"-aa en mesec „ .. „ 2-50 za Nemčijo oeloletno. „ 34-— sa ostalo lnor.emstvo. „ 40-—
IT Ljubljani na domi Za oelo leto naprej.. K 28"— u en meseo „ .. K 2-38 V (pravi pr»joman nmtn „ a*—
s Sobotna izdajasa
Za oelo leto.....K 7-—
M Nemčijo oeloletno. „ B-— sa ostalo Inozemstvo, „ 12 —
! Inserati: i
Baostolpna petitvrsta (72 mm široka tn 3 mm visoka alt n]o
prostor) sa enkrat .... po 30 t sa dva- tn večkrat . „ 23 „ pri večjih naročilih primaren popust po donovoru.
Baostolpna petltvrsts po 60 v
Uhaja vsak dan livzemžl nedelje la prasnlke, ob 3. ari pop.
Bedna letna priloga vozni red.
___ DrednIStvo Je v Kopitarjevi allol Štor. S/m.
Rokopisi »e ne vračajo; nefranklrana plsmr, eo ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona stev. 74. oe
Političen list za s!ivenski narod,
Slovenska Benečija.
(Izvirno poročilo »Slovencu«,)
Beneški Slovenci so med vojsko vztrajali doma, imeli so vsega dovolj in poceni, zaslužili so mnogo denarja z vojaškim delom. Od Čedada (Cividale) do Kobarida vodi poljska železnica, po hribih, kjer so bila prej kozja pota, so zdaj po 6 metrov široke ceste. Ob vpadu avstrijske armade v Benečijo je ljudstvo ostalo večinoma doma, le malo jih je bilo šiloma odgnanih. Nekateri pa so zbežali iz strahu, ker so čitali v italijanskih časopisih, kako kruto ravnajo Nemci z ljudstvom.
Med vojsko so bili nekateri duhovniki osumljeni, da dajejo Avstrijcem znamepja s svetilkami. Bili so internirani, a potem oproščeni. — Neki zagrizenec je naznanil duhovnika. Ta zahteva sodnijsko obravnavo. Lah je dejal: bilo je opolnoči; čez nekaj časa je rekel: bilo je ob dveh — župnik zahteva, naj pove, kje je stal. Vojaški sodnik se je prepričal, da od tam ni mogel videti svetilnice, in je duhovnika oprosti!.
V	duhovniji (ime se zdaj ne more priobčiti) jc italijanska vojaška oblast silila duhovnika pridigovati v italijanskem jeziku. Duhovnik se je skliceval na odlok videmskega nadškofa in je pridigoval za ljudstvo slovenski, za vojaštvo pa laški. Vojaki pa so ljudstvo hujskali, naj zahteva italijanske pridige. Toda duhovnik se je odločno ustavljal tem naklepom in slovenske pridige so ostale, r
V	duhovniji (ime na razpolago) je bilo do 20 telefonistov. Ker so bile žice pogo-stoma pretrgane, so ljudstvo evakuirali. Duhovnik se brani in dokaže poveljniku, da režejo žice telefonisti sami, da bi mogli po hišah pleniti, če bi ljudstvo odpravili. Poveljnik pošlje druge telefoniste, in odslej žice niso bile več pretrgane.
Internirani so bili duhovniki:
1.	Č. g. Jušič v Kodermacu. Belov ga je poslal v duhovnijo nazaj, in bavarski vojaki so beračili zanj po hišah rekoč: »Kaplan revež« — več niso znali slovenskega. —
2.	Č. g. Klinjon v Gorenji vasi. Belov ga vpraša, zakaj je bil interniran? Odgovor: »Ker sem preugodno govoril o Avstriji.« — Sedaj je v svoji duhovniji,
3.	Internirani č. g. Kruder v Roncu je spet v svoji kaplaniji.—
4.	Č. g. Saligoj v Marsinu je bil interniran, in je sedaj vojaški duhovnik v Alessandriji. —
5.	Č. g. Černoja v Kožici je bil poklican k vojakom, in je sedaj v kaplaniji Dolenje. —
Umrli so med vojsko: č, g. Černota v Lesi, č. g. Gujon Ant., dekan v Št. Petru, dne 7. novembra 1917, č. g, Lovo v Ažli, dne 14. februarja 1917,
Zbežali so v Italijo ob vpadu nemških čet v Benečijo; č. g. Trinko, profesor in deželni poslanec v Vidmu, z redovnicami; č. g. Gujon v Štolbenku, č. g. Hvalica v Dolenjem Barnasu z ljudstvom iz strahu pred dozdevnimi barbari. Č. g. Cuferli v Ažli, č. g. Riepi v Praprotni. — S silo je bil odpeljan navdušeni Slovenec 801etni č. g. Domeniš Valentin, vikar v Trčmunu.
Iz Št. Lenarta so zbežali v Italijo milijonar Sirk in Fajduttijeva družina.
Doma so ostali: Č. g. Liva, dekan v Čedadu, sicer Lah, pa zna dobro slovenski, in je sedaj čedadski župan (sindaco), čč, gg. župnika Petričič in Domeniš in okoli 20 samostojnih kaplanov na svojih kapla-nijah (n. pr. Tomazetič, Vižintin, Dorbolo, Monkar, Blazutič, Manzini, Gorenjščak, Klemenčič, Durjava, Kvarina itd.).
Cerkve na Beneškem so nepoškodovane. Zgorela je samo cerkev v Sovod-nji, ker so Italijani na begu užgali v njej hranjeno municijo. Tudi tri hiše so zgorele, —
Upravništvo je t Kopitarjevi allol št S. — Račnn poštne hranilnloo avstrijske št 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Moralno so se beneški Slovenci obvarovali okuženja, dasi so živeli dve in pol leta med vojaštvom. Marijine hčere (čeče) in zakonske žene so marsikateremu predrznemu vojaku zasolile z gorko za-
ušnico.
Vsi beneški Slovenci so do grli siti laške vlade, ki jim je leta 1866. grozila, da jih obesi na prvo drevo, ako ne podpišejo za Ittalijo.
Avstrijska vlada pa se bo temu vrlemu verno-moralnemu slovenskemu Ijud-j stvu le tedaj prikupila, ako že sedaj pre-! skrbi slovensko uradništvo, orožništvo in j učiteljstvo, ter skrbi tudi za zadostno j aprovizacijo, da ne bo pritožbe, češ pod ! laško vlado se nam je bolje godilo.
Nikdar pa bi beneški Slovenci ne bili za Avstrijo, ako bi ne imeli mesta Čedada, brez katerega bi bili gospodarsko uničeni, ker je zveza s Tolminom čez hribe nemogoča. Torej: »caveant consules«!!!!
Ako kdo ve za beneškega begunca ali interniranca slovenske narodnosti, naj ga naznani uredništvu »Slovenca«.
Iz grobov naših padlih slovenskih junakov naj vzklije 30 tisoč zavednih beneških Slovencev naši materi Jugoslaviji! I	V. K.
i Mirovna pssapja.
• Mirovni predlogi Rusije. — Nazor četverozveze.
Dunaj, 26. dec. (K. u.) C. kr. brzojavni urad v Brest Litovku 25. t. m.:
Na seji 22. t. m. so ruski delegati izjavili, da izpolnujejo jasno izraženo voljo ruskih narodov, naj bi se kmalu sklenil splošen, pravičen mir, sprejemljiv vsem z ozirom na sklepe splošnega kongresa delavskih in vojaških odposlancev in vseru-skega kmečkega kongresa opozarja ruska delegacija, da smatra za zločin, ce se vojska nadaljuje le v svrho aneksij. Slovesno naznanja svoj sklep, da podpiše takoj pogoje miru, ki konča to vojsko temeljem navedenih pogojev, ki veljajo brez izjeme za vse narode enako. Z ozirom na navedena načela je ruska delegacija predlagala, naj se pogajajo o miru z ozirom na sledeče točke: šest jih je.
1.	Ne dovoljuje se nobena nasilna združitev ozemelj, ki so jih med vojsko zasedli. Čete, ki so jih zasedle, se v najkrajšem času umaknejo.
2.	V polnem obsegu se ponovi politična samostojnost tistih narodov, ki so jo med vojsko izgubili.
3.	Narodnim skupinam, ki pred vojsko niso bile politično samostojne, se jamči možnost, da potom ljudskega glasovanja odločijo svojo pripadlost k tej ali drugi državi ali o svoji državni samostojnosti. Glasovanje se mora tako izvesti, da se pri tem jamči za popolno neodvisnost pri oddaji glasov vsemu prebivalstvu dotičnega ozemlja vštevši izseljence in begunce.
4.	Za ozemlja, kjer bivajo mešane narodnosti, varuje pravico manjšine posebna postava, ki velja za samostojnost narodne kulture in za samoupravo, če je praktično izpeljiva.
5.	Nobena vojskujoča država ni obvezana, da plača drugi državi takozvane vojne stroške. Povrniti se morajo kontri-bucije, kjer so jih morali plačati. Kar tiče nadomestil izgub zasebnikov vsled vojske, se poravnajo s posebnim zakladom, v katerega prispevajo tisti, ki so se vojskovali, po proporcu. —
6.	Kolonialna vprašanja se odločijo upoštevajoč načela, ki so se obrazložila v točkah 1—4.
Ruska delegacija je izpopolnila te točke še s predlogom, naj se označi za nedopustno vsak način ojačenega boja močnejših proti svobodi slabejših n. pr. potom gospodarskega bojkota, z gospodarsko nadvlado kake dežele nad drugo z vsiljenimi gospodarskimi trgovinskimi pogodbami, s posebnimi carinskimi pogodbami, ki omejujejo svobodo trgovine tretjim deželam, morsko blokado, ki ne zasledujejo neposredno mirovnih smotrov itd.
Na današnji plenarni seji pod predsedstvom pooblaščenega zastopnika Avstrije, grofa Czernina, je ta podal v imenu delegacije četverozveze sledečo izjavo, s katero se je odgovorilo na zgoraj navedena izvajanja ruske delegacije:
Delegacije zveznih velesil delajo z ozirom na jasno izraženo noto svojih vlad in svojih narodov na to, da se kolikor mogoče hitro sklene splošen, pravičen mir. Delegati zaveznikov sodijo soglašujoč z večkrat izraženim nazorom svojih vlad, da morejo vodilne smeri ruskega predloga tvoriti temelj razgovorom o takem miru. Delegacije četverozveze soglašajo s takojšnjim splošnim mirom brez nasilnih pridobitev ozemelj in brez vojne odškodnine. Ako ruska delegacija obsoja nadaljevanje vojske edino v osvojevalne svrhe, se delegacije zaveznikov temu nazoru pridružijo. Državniki zveznih vlad so ponovno pro-gramatično izjavili, cla ne bi zavvezniki v dosego osvojitev vojske niti en dan podaljšali. Vlade zaveznikov so se tega nazora vedno nemoteno držale.
Najslovesnejše naznanjajo svoj sklep, da podpišejo takoj mir, ki konča vojsko temeljem navedenih pogojev, kateri so enako pravični brez izjeme vsem velesilam, ki se vojskujejo. Izrecno se pa mora opozarjati, da se morajo vse velesile, ki se udeležujejo vojske, v primernem roku brez izjeme in brez vsakega pridržka obvezati, da se bodo natančno držali pogojev, ki vse narode enako vežejo. Ne gre, da bi velesile četverozveze, ki se pogajajo z Rusijo, te pogoje sprejele, ne da bi jim jamčili, da zavezniki Rusije te pogoje pošteno in brez pridržka nasproti četverozvezi pripoznajo in izvedejo.
Z ozirom na to se pripominja glede na tistih 6 točk, ki jih je predlagala ruska delegacija za razpravljalni temelj:
Glede na 1.: Zvezne vlade se ne nameravajo s silo prilastiti ozemelj, ki so jih med vojsko zasedle. O četah, ki se nahajajo zdaj v zasedenih ozemljih, se sprejmo določbe v mirovno pogodbo v kolikor se o umiku na nekaterih mestih že prej ne sporazumejo.
Glede na 2.: Zavezniki ne nameravajo oropati samostojnosti narodom, ki so jo v tej vojski izgubili.
Glede na 3.: Vprašanje o državni pri-padlosti narodnih skupin, ki nimajo državne samostojnosti, se po nazoru četverozveze ne more mednarodno (med državami) urediti. V danem slučaju naj to vprašanje s svojimi narodi reši vsaka država samostojno ustavnim potom.
Glede na 4.: Ravnotako tvori z ozirom na izjave državnikov četverozveze hramba pravice manjšin bistveni del ustavne samoodločbe narodov. Države zaveznikov pa bodo tudi to načelo povsod uveljavile, kadar sc bo zdelo, da ga je mogoče praktično izpeljati.
Glede na 5.: Zvezne velesile so večkrat naglašale, da je možno medsebojno ne le odpovedati se povračilu vojnih stroškov, marveč tudi povračilu škod, ki jih je povzročila vojska. Vsaka vojskujoča velesila bi morala povrniti le stroške za svojce v vojnem ujetništvu in škodo, ki se je zadala v lastnem ozemlju z nasilnostmi proti določilom mednarodnega prava po sovražniku. O ustanovitvi posebnega sklada v ta namen, ki ga je predlagala ruska vlada, bi se moralo šele razpravljati, če se drugi vojskujoči v primernem roku pridružijo mirovnim pogajanjem.
Glede na 6.: Med štirimi zveznimi velesilami razpolaga s kolonijami le Nemčija. Nemška delegacija je glede na to v popolnem soglasju z ruskimi predlogi izjavila:
Povračilo kolonij, ki so jih med vojsko s silo zasedli, tvori bistven del nemških zahtev, ki jih y_ nobenih okolnostih ne
more popustiti. Ruska zahteva, naj se takoj izpraznijo ozemlja, ki jih je zasedel sovražnik, odgovarja nemškim namenom. Z ozirom na razmere v nemških kolonijah se zdi, da ni mogoče tam, izvzemši od prej razpravljanih načelnih premislekov, izvesti pravice samoodločbe v obliki, kakršno je predlagala ruska delegacija. Okolnost, da so v nemških kolonijah domačini kljub največjim težkočam, dasi ni bilo veliko upati v boju proti večkrat premočnemu sovražniku, ki je razpolagal z neomejenim dopolnilom čez morje, v sili in v smrti držali zvesto s svojimi nemškimi prijatelji, dokazuje njih udanost in njih sklep, da hočejo v vseh okolščinah ostati pri Nemčiji, ta dokaz presega v svoji resnosti in tehtnosti vsako izrazitev volje z glasovanjem.
Delegacije zveznih velisil dostavku k šestim točkam, ki tiče gospodarski promet, popolnoma pritrjujejo. Vedno so se zavzemale, naj se izključi vsako gospodarsko nasilstvo. Da sc dosežejo prijateljske razmere med državami, ki se zdaj vojskujejo, je najvažnejši predpogoj, da sc obnovi redni, urejeni promet, ki bo odgovarjal popolnoma koristim vseh udeležencev.
Grof Czernin je na to izvajal dalje:
Ozirajoč se na pravkar razložena načela smo pripravljeni, da se pogajamo z vsemi našimi sovražniki. Da se pa brez potrebe ne trati čas, so zavezniki pripravljeni, da se prično precej pogajati o tistih podrobnih točkah, o katerih je potrebno v vseh slučajih tako za rusko vlado, kakor tudi za zaveznike, da se predelajo.
Voditelj ruske delegacije je nato odgovoril, da z zadoščenjem konstatira, ker je odgovor delegacije Nemčije, Avstrije, Bolgarije in Turčije pripozna! načela splošnega demokratičnega miru brez aneksij. Pripoznava velikansko važnost napredka na poti k splošnemu miru, a oripomniti pa mora, da obsega odgovor bistveno omejitev v točki 3. Ruska delegacija dalje z zadovoljstvom konstatira, ker je izjava velesil četverozveze k točki 5 pripoznala načelo »brez kontribucij«, a si stavi pridržek glede na vzdrževanje vojnih ujetnikov, Ruska delegacija je dalje izjavila, da polaga važnost na to, da se odškodujejo zasebniki, ki so vsled vojnih nastopov trpeli, iz mednarodnega sklada. Ruska delegacija je pripoznala, da odgovarja izpraznitev po sovražniku zasedenih nemških kolonij njenim načelom. Predlaga, naj se vprašanje, če se more uporabiti načelo svobodnega izražanja volje prebivalstva v kolonijah, pridrži posebni komisiji.
Kljub omenjenim razlikam nazorov, je izjavil voditelj ruske delegacije, da sodi, da je v odgovoru velesil četverozveze obsežena, odkrita izjava, da se ne goje ni-kaki agresivni nameni, nudi faktično možnost, da se lahko prično precej pogajati o splošnem miru med državami, ki se vojskujejo.
Z ozirom na to predlaga ruska delegacija, naj se pogajanja: pričetek danes zvečer, konec zvečer 4. januarja 1918, deset dni prekinejo, da se morejo narodi, katerih vlade se še niso pridružile tukajšnjim pogajanjem o splošnem miru, seznaniti z načeli takega miru, kakršna so se tu označila. Ko ta rok preteče, naj se pogajanja v vseh okolnostih nadaljujejo.
Predsednik grof Czernin je na to prosil rusko delegacijo, naj ti svoj nagovor iz-roče pismeno. Predlagal je, naj se prično pogajati o tistih podrobnih točkah, ki se morajo v vseh slučajih med rusko vlado in vlad ami zveznih velesil urediti.
Voditelj ruske delegacije se je pridružil predsednikovemu predlogu. Izjavil je, da je pripravljen takoj pričel! razgovor o vsaki posameznosti, o kateri bi se tudi v slučaju splošnih mirovnih pogajanj morali Rusija in štirje zavezniki posebno pogajati.
Na predlog državnega tajnika dr. pl. Kiikl manna so soglasno sklenili, da se prično o tem pogajati že jutri, ker nočejo izgubiti nobenega časa upoštevajoč važnost
nalog, ki jih morajo izpolniti.
» • •
Dunaj, 24. dec. (K. u.) Odgovor zavez, nikov je že skoraj sestavljen. Jutri zboruje morebiti že druga plenarna seja.
Berlin, 24. dec. Vossische Ztg.: Osrednje velesile in Rusija so se dogovorile, da bo splošni mirovni kongres zboroval na nevtralnih tleh. Obe stranki sta izjavili, naj zboruje kongres v Stockholmu.
Berlin, 24. dec. >-Berlincr Tageblatt«: Govori se, da bodo dokončali mirovna pogajanja z Rusijo v Varšavi, ker v Brestu Litovskem ni dovolj stanovanj.
Stockholm, 24. dec. Iz Petrograda: Zavezniki se nameravajo pridružiti mirovnim pogajanjem. Ruski poslanik v Stockholmu trdi, da re prične posvet meseca januarja.
Amsterdam, 24. dec. »Temps« Avstrija hoče skleniti mir z Rusijo, da pripravi precej na to splošen mir po načelu grofa Czcrnina. Noben narod naj se ne posili, ne teritorijalno in ne gospodarsko. Avstrija hoče vrniti svetu mir.
Promet z Rusijo.
Dnnaj, 26. dec. C. kr. korespondenčni urad poroča iz Bresta Litovskega: Z ozirom na včerajšnji dogovor so se vršila danes med odposlanstvi Avstrije, Nemčije in Rusije posvetovanja, da se zopet vpostavi promet med imenovanimi državami. Posvetovanja se nadaljujejo.
Držovllonska voisKa v Mi.
Devin, 24. dec. »Morning Post«; Ukrajinska vlada se je izjavila za splošen mir. Ukrajinski pokret ogroža tudi politiko rumunske vlade in celo prestol kralja Ferdinanda.
Petrograd, 23. dec. Kavkaška armada, ki šteje približno 100.000 mož, koraka za hrbtom Kaljedinovih čet.
Petrograd, 24. dec. (K. u.) Agentura: Boljševiki so se polastili v Harkovu uprave južne železnice, pošte in telefona z Moskvo.
Petrograd, 24. dec. (K. u.) Agentura: Oddelek Kornilove armade, do 6000 mož z 200 strojnimi puškami smo popolnoma premagali in ga zasledovali do 100 vrst v gubernijo Harkov. Naše izgube znašajo 19 mrtvih in 92 rajencev.
Petrograd, 24. dec. (K. u.) Ruska vlada je naznanila vsem udeležencem, posebno inozemskim bankam, da so odpoklicani tisti ruski diplomatični zastopniki, konzuli in konzularni agenti, ki ne priznavajo vlade ljudskih komisarjev. Banke naj jim ne izplačujejo denarja in naj jim ne dovolijo kredita. Vse obveznosti teh oseb vlada razveljavi.
Petrograd, 25. dec. (K. u.) Agentura: V Moskvi so razglasili oblegovalno stanje.
Petrograd, 25. dec. (K. u.) Agentura: Posvet kmetskih odposlancev je odposlal 15 delegatov v Kijev, da poravnajo spor med ukrajinsko vlado in svetom ljudskih komisarjev.
Petrograd, 25. dec. (K. u.) Agentura: Odbor ljudskih komisarjev in osrednji odbor levičarskih revolucionarjev sta se sporazumela o sestavi vlade. Levičarski revolucionarji dobe 7 ministrov.
Amsterdam, 25. (K. u.) Reuter je poročal iz Petrograda: Ukrajinska rada je pozvala ruske ljudske komisarje z ultimatom, naj takoj izpuste člane ukrajinske države, če tega ne store, se bodo sovražnosti formalno otvorile.
Amsterdam, 26. dec. (K. u.) »Times« poročajo iz Petrograda: Vlada boljševikov je izpremenila svojo politiko in poslala pe-trograjskega poveljnika Anotova v Kijev, da se pogaja z ukrajinsko rado za poravnavo spora.
Petrograd, 26. dec. (K. u.) Člane ukrajinskega odbora v Petrogradu so spustili na prosto.
London, 26. dec. (K. u.) Reuter poroča iz Petrograda. Iz Taškenta je došlo poročilo, da so generala Korovničenka, katerega je Kerenskij imenoval za poveljnika turkestanskih čet, aretirali in da ga je druhal linčala.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 24. decembra. Veliki glavni
z
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 24. decembra. Uradno: Italijansko bojišče. Zahodno od Brente so vzele čete vojne skupine maršala Conrada barona pl. Hotzendorfa kljub najlju-tejšemu sovražnemu odporu Col del Rosso in Monte di Val bella. Dozdaj je ujetih nad 6000 mož, med njimi 1 polkovnik in več štabnih častnikov. (Opazka uredništva: Obe višini ležiti vzhodno od Asiaga in zahodno od doline Frenzela.j Dunaj, 25. Uradno:
Uspešno smo odbili sovražne protinapade na naše nove postojanke med Asiago in Bronto. Število uejtnikov se je od 23. t. m. zvišalo na nad 9000 mož, med njimi 270 častnikov. V borbah 23. in 24. so se posebno odlikovali pešpolki štev. 22 (Sini), 15., 27. (Gradec) in deli pešpolkov štev. 12, 21, 84, 122, in lovski polk štev. 20, naskakovalni bataljon štev. 11 in visokogorska stotmia štev. 32.
Dunaj, 26. dec. Italijan je zopet poskuša! v trdovratnih bojih pridobiti postojanke, ki smo mu jih bili 24. decembra iztrgali, med Brento in Asiagom. Vse napade smo popolnoma odbili-
stan:
Zahodno bojišče. V zvezi s poizvedovalnimi boij so v nekaterih odsekih močnejše streljali. Tudi na vzhodnem bregu Moze so podnevi močnejše streljali.
Vzhodno bojišče. Izjalovil se je sovražni napad na bolgarske postojanke severno od Dojranskega jezera. Na planoti Strume so na predpolju živahnejše stre-ljali.
Italijansko bojišče. Med Asiagom ln Brento so čete maršala barona Conrada pl. Hfltzendorfa vzele Col del Rosso in sosedne višine vzhodno in zahodno od tam. Nad 6000 mož smo ujeli.
Berlin, 21. Veliki glavni stan:
Na flacdrski bojni črti pri prekopu La Ba«see in iujfozahodno od Cambrai so se sa-časno boji poživeli. Na obeh straneh Moze na Hartmennswe!Ierkopfn ln ▼ dolini Thanner so v nekaterih dnevnih arah močnejše streljali.
Berlin, 24. Veliki glavni stan:
Podnevi so živahno streljali med Asiago ln Brento. Odbili crro sovražne protinapade: na naše nore postojanke in nspsd na Monte Portica. Število ujetnikov iz bojev za Col de! Rotso si je zvišalo na n-d 9000 mož, med n!i3i 270 častnikov.
Berlin, 26. dec. To krepkem obstreljevanju s topovi je izvajal sovražnik besne protinapade na Col di Rosso in na sosednje zahodno in vzhodno od tam ležeče višine. Protinapadi so se izjalovili s težkimi izgubami za sovražnika.
Dolgarsko poročilo.
Sc/ija, 25. dec. Uradno: Pri Bitolju so zmerno streljali. Naš ogenj je pregnal več močnih poizvedovalnih oddelkov, ki so se približevali našim postojankam v ovinku Črne in pri Mogleni. Na obeh bregovih Vardaria se je streljanje s topovi znatno ojačilo. Na čete angleške pehote, ki so po daljši pripravi s topovi napredovale proti našim postojankam jugozahodno od Doj-rana, cmo streljali in iim zadali težke izgube. Tisti, ki so še ostali, so pobegnili v svoie strelske jarke. V dolini Strume smo razkropili sovražne poizvedovalne oddelke.
it"3:?aasko porečje.
24. decsmbra. Po najskrbnejši, besni topovski pripravi, ki se je pričala zvečer dne 23. t. n., je nepadel sovražnik včeraj zjutraj krepko vzhodni odsek Asiaške planote, posebno je nastopal proti odseku Bucs-Monte di Val Bella. Pri zadnji točki se ie posrečilo sovražniku, da je vtisnil s topovskim ognjeni zasuto našo postojanko. Sovražnik sunek se ie ustavil pri zadaj ležečih postojankah; od tam so izvajale naše čete besne protinapade, ki se še nadaJiufeio in so se v minuli noči uspešno zaključili. Pri Piavi južno od Gradenigo so oddelki 17. bersaglerskega polka z uspehom izvedli presenetljiv napad, izvabili močne sovražne oddelke, katerim se je bilo posrečilo, da so prešli na desni breg, kier so se skušali cbupno držati; sovražnik se ie moral, umakniti na levi breg nazaj.
Novice iz Italifa.
Italijanski prefekti so zonet Izdali okrožnice proti dezerterjem, kateHrn groze s smrtno kaznijo. Milanski prefekt je vse shode najstrožje nrepovedal, ker so se zopet v mestih pojavili nemiri. Senat se bo pečal s predlogom več senatorjev, ki zahtevajo, nai se Italija skupno z zavezniki udeleži mirovnih pogajanj. — Radi napadov podmorskih čolnov na italijansko obal je več poslancev prosilo mornariškega ministra, nai skrbi za varstvo obali- — Na seii italijanske zbornice dne 22. t. m., ki je bila zelo živahna, so izrazili vladi proti_ 50. glasovom zaupnico. Ministrski predsednik Orlando je v zelo odobravanem govoru rekel: Predno sprejme Italija status .uo, se raiši bori dalje in se rajši umakne celo na Sicilijo.
Boji v Palestini.
London, 23. dec. Čete našega najskrajnejšega levega krila so s podooro pomorskih sil včeraj prodirale dalje severno Nar-el-Avže. Dosegle so črto Šejh-el-Alu-let—Gejelil, 4 milje severno reke. Prodirajo proti vzhodu. Zasedle so južni del rek Seja in Mulebois. Nato so zasedle Nantiš, ki leži ob turški železnici, štiri milje jugovzhodno od Rantiša. Na sovražne, čete, ki so se umaknile, smo vrgli 2 in pol tone bomb; sovražne izgube so bile velike. Strojne puške so izstrelile 6000 strelov iz male daljave na neko sovražno krdelo, Eno sovražno letalo smo sestrelili. General Allenby je naznanil, da so naše čete zaplenile 99 havbic z municijskimi vozmi, 400 voz, 40 strojnih pušk, nad 7000 pušk, 18,500.000 patron, 58.000 topovskih in hav-bičnih krogel in drugo vojno blago.
General Castelnau — generalissimus entente.
»Voss. Ztg.« poroča iz Ženeve, da se je Franciji posrečilo pridobiti tudi Anglijo za to, da imenuje ententa skupnega'gene-ralisima. Določen je za to general Castelnau, ki dobi obenem naslov maršala!.
za spravo narodov., Blagroval fe luč vere in končal s častitkami na vse, ki so njegovega hrepenenja, da bi se svet prav kmalu povrnil k Bogu, da bi Bog zopet dal zemlji dar miru.
Gosposka zbornica proti vojnim centralam.
Nekateri člani gosposke zbornice ao vložili na ministrskega predsednika oetro interpelacijo glede nakupa več hiš po centrali za bombaž, Interpelanti pri tem ostro napadajo vojne centrale sploh, ki da so zadušile domačo obrt in pošteno trgovino ter vse surovine in potrebščine spravile v roke posameznikov, ki aa škodo splošnosti neizmerno bogate.
Solon sedež srbske vlada.
Iz Lugana poročajo 24. dec.: Pasič je dospel iz Pariza v Rim ter glasom listov nemudoma odpotuje dalje na Krf in v So-lun, kjer se bo srbska vlada stalno naselila. V Solun so spravili že vse arhive ter je dospelo tjakaj že tudi celokupno vladno uradništvo.
Avstralija proti brambni dolžnosti.
Melbourne, 22. dec. Reuter. Pri ljudskem glasovanju je odpadlo 987.000 glasov proti in 792.000 za brambno dolžnost.
Izmišljotina, da Kruppove tvornic? gore.
Berlin, 24. dec. Wolff: »Politiken« je objavila brzojavko iz Amsterdama, da Kruppove tvornice gore. Poročilo je popolnoma izmišljeno,
Cesorlm zolsvsla za i volno polili).
Cesar je izdal naslednje lastnoročno pismo:
Ljubi dr. baron pl. Wimmer!
Z velikim veseljem sem vzel na znanje Vaše poročilo o sijajnem uspehu VI. avstrijskega vojnega posojila, ki mu gre posebno v sedanjem času posebna važnost. Bankam, hranilnicam, zadrugam in zavarovalnicam, ki so se tudi pri izoeljavi posojila sijajno obnesle, vsem osebam, ki so se s požrtvovalnostjo in patriotičnim navdušenjem udeleževale nabiralnega dela, posebno duhovščini in učiteljstvu, potem časopisju, ki so ob težavnih razmerah uspešno podpirali važno akcijo, gre moja cesarska zahvala.
Pred vsem pa velja rnoia zahvala avstrijskemu prebivalstvu, ki je sledilo mojemu. klicu ter je svojo vgikdar preizkušeno zvestobo do cesarja in domovine znova dokazalo.
Usoeh 7. vojnega posojila ie rov mogočen korak naprej na poti do miru, za katerega prosim Vsemogočnega v blagor mojih narodov.
Laksenburg, 22. dec. 1917.
Karel m. p.
Razno poročilo.
Mlmi\\i
i?
s, l. s*
Sv. oče.
Lugano, 25. dec. (K. u.) Sveti Oče je včeraj sprejel 24 v Rimu navzočih kardinalov, nadškofov in škofov, ki so mu prišli častitat za hožič. Kardinal Vanutell« je v imenu karclinalskega kolegija prečital poslanico, za katero se je papež zahvalil . in opozarjal na svoje brezuspešne napor«
Občinski odbor občine Radeče je v seji dne 3. t. m. sklenil sledečo izjavo: Občinski odbor občine Radeče se s polnega obsega pridružuje izjavi vseh slovenskih strank za državnopravno deklaracijo Jugoslovanskega kluba na Dunaju z dne 30. maja t, 1. Iskreno se zahvaljuje prevzviše-nemu g. knezoškofu ljubljanskemu g. dr. Antonu B, Jegliču in vsem drugim gospodom, ki'so s to izjavo za avstrijsko Jugoslavijo pod habsburškim žezlom slovenskemu narodu pokazali pravo pot.
Iskreno pozdravlja nad vse človekoljubno akcijo Njegove svetosti papeža Benedikta XV., ki naj se tudi v bodoče nadalje podpira z gorečo molitvijo.
Istotako navdušeno pozdravlja mirovno sodelovanje našega presvetlega vladarja Karla 1. in prosi Vsemogočnega, naj skoraj uresniči želje našega mirovnega vrhovnega kneza in vladarja.
# . •
Občinski odbor občine Polica na Dolenjskem je sklenil v svoji 6eji dne 25, novembra t. 1. sledeče:
Občina Polica se pridružuje z navdušenjem majniški deklaraciji in izraža jugoslovanskim poslancem, osobito načelniku dr, Korošcu svoje spoštovanje in hvaležnost za neustrašeno in požrtvovalno delo v boju za jugoslovansko stvar.
Županstvo Polica dne 10« decembra
1917, — Vidic, župan,
• • •
Občinski odbor krajne občine Ribnica je v svoji seji dne 23. decembra t. 1. sklenil, da se pridružuje Jugoslovanski deklaraciji.
Županstvo Ribnica 24. dec. 1917. — Župan češarek.
* • •
Mestni občinski odbor v Kostanjevici na Dolenjskem je v seji 23. decembra 1917 soglasno sklenil:
1. Navdušeno pozdravljamo jugoslovansko deklaracijo z dne 30, maja 1917. ter se ji pridružujemo v celem obsegu.
2. Jugoslovanskemu klubu v državnem zboru izražamo popolno zaupanje. Poslance v njem združene naj v težkem boju krepi zavest, da je ljudstvo ž njimu — Izstop dr. Šusteršiča iz kluba in zlobno kršenje edinosti v teh velepomembnih časih pa najodločnejše obsojamo.
Prevzvišenemu g. knezoškofu izrekamo neomajno vdanost ter iskreno hvaležnost za odločen nastop in za jasno besedo v svrho edinosti naroda.
4L Hvaležno pozdravljamo človekoljubno prizadevanje papeža Benedikta in našega ljubljenega cesarja za tako zaželjeni skorajšnji mir.
Kostanjevica, dne 23. decembra 191% ColariČ Ivan, župan.
• • • i
Občinski odbor občine St. Gregor fa v svoji izredni seji dne 23. decembra 1913 sklenil sledeče:
1.	Soglašamo v polnem obsegu z naj* niško deklaracijo Jugoslovanskega kluba.
2.	Izjavljamo, da hočemo kakor vselej do zdaj tako tudi nadalje neomajano stati ob strani svojega ljubljenega vladike, kateremu izražamo iskreno zahvalo za njegovo izredno požrtvovalno delo za cerkeH in narod med nami.
3.	Poslancema šusteršiču in JakBCtt za storjene dobrote: Bog plati! Zdaj pa po usodepolnem koraku, z Bogom! V isti črti se ne najdemo več.
Jos. Adamič, župan.
*	. .	s*
Občinski odbor v Sorici soglasno in
navdušeno pozdravlja deklaracijo našOt poslancev v državnem zboru z dne 30, maja t. 1. za druženo Jugoslavijo pod žezlotB Habsburžanov.
Županstvo Sorica, dne 23. dec. 1917*
Anton Frohlih, župan.
*	* *
Podpisani občinski odbor v Žalini je v seji dne 15, dec. 1917. sklenil, da se v polnem obsegu pridružuje državnopravm deklaraciji Jugoslovanskega kluba na Dunaju z dne 30. maja t. 1. ter izjavi zastopnikov slovenskega naroda v Ljubljani z dne 15. septembra 1917.
Zavedajoč se, da je le v uresničenju deklaracije bodočnost našega naroda zagotovljena, poživlja navdušeno podpisani občinski odbor poslance v Jugoslovanskem klubu, da odločno in brezobzirno vstrajajo pri njej, dokler ne bomo Jugoslovani: Slovenci, Hrvatje in Srbi združeni v samostojni in neodvisni državi pod habsburškim žezlom. Saj to bi bilo le najmanjše plačilo za smrt in kri, ki so jo tisočeri naših rojakov v sedanji vojski žrtvovali za dinastijo in obstoj države! Mi nočemo biti več tlačani tujih narodov; mi hočemo biti narod svoboden v okviru habsburške monarhije!
Istotako pozdravljamo z največjo hvaležnostjo prizadevanje sv. Očeta Benedikta XV. in našega cesarja Karla I. za dosego skorajšnjega miru ter mu želimo iskreno popolnega uspeha v blagor države in našega naroda,
V Žalini, dne 15. decembra 1917.
Občinski odbor v Žalini: Anton Prijatelj, župan. — Občinski odborniki: Jože! Javornik. Karel Karneval. Lud. Schiffrer, Janez Zaje, Lovro Koprivec, Janez Fink,
Jožef Pajk, Franc Zupančič.
• * *
Podpisano gerentstvo občine Lože je sklenilo v svoji seji dne 24. decembra 1917 soglasno, da se pridruži deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 ter jo toplo pozdravlja. Ob enem se je z naj-globokejšo hvaležnostjo pridružilo mirovni akciji sv. Očeta in nad vse plemenitemu prizadevanju presv, našega cesarja po skoc rajšnjem miru-
Zastop občine Lože pri Vipavi.
Manče dne 24. decembra 1917-
Ivan Natlačen, gerent, — Prisedniki: Anton Jež, Jožef Furlan. Ivan Škrjanc. — Nabergoj zapisnikar.
Navzoči darujejo za dr. Krekov spomenik 50 K.
* * *
Občina Želimlje pri Ljubljani se v polnem obsegu pridružuje izjavam vseh slovanskih strank za državnopravno deklaracijo z dne 30. maja 1917 ter izraža svoje zaupanje poslancem v Jugoslovanskem klubu«.
Ob enem najhvaležneje pozdravlja mirovno prizadevanje sv. Očeta in našega preljubljenega vladarja prošeč vsemogočnega Boga, da ustavi strašno mednarodno sovraštvo in prelivanje krvi, ter nam in vsemu svetu pokloni vsestranski mir, medsebojno ljubezen in odkritosrčno zaupanje!
Želimlje, 23 decembra 1917,
Občinski odbor: slede podpisi,
Jožef Usnik, župan. • • •
Občine Sv. Peter pod Sv. Gorami Last-nič in Sedlarjevo so se 16, dec. enoglasno izrekle za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba.
Za jugoslovansko deklaracijo so se izrekli volilci mesta KarlobaU v Hrvatskem Primoriu.
Kmetsko ljudstvo občine Zagradec se z velikim navdušenjem pridružuje jugoslovanski deklaraciji od 30. maja 1917 ter pozdravlja mirovna prizadevanja Njega svetosti Benedikta XV. in Njega Veličanstva
cesarja Karla I.	I. P.
« • »
Občinski odbor občine Št. Vid nad
Cerknico se z navdušenjem pridruži deklaraciji naših poslancev v državnem zboru za združenje Jugoslovanov pod žezlom habsburške dinastije, ter jim izreka v tem oziru popolno zaupanje.
Obenem iskreno pozdravlja mirovno noto sv, očeta Benedikta XV. in našega presvitlega cesarja Karla I. želeč najboljšega uspeha, da bi kmalu napočil toliko zaželjeni mir.
Županstvo Sv. Vid nad Cerknico, dne 27, decembra 1917.
Andrej Makovec, župan. * • •
Izjava. Prijatelji so me opozorili, da Sem podpisan na oklicu nove strank", ta kozvane Slovenske kmečke stranke. Ni-kdo me ni vprašal, nikdo me ni tozadevno obvestil. Z ogorčenjem odklanjam izrabljanje mojega imena za Slovensko kmečko stranko. Ostanem zvest pristaš S. L. S. v smislu načel dr. Kreka. — V Pulju, dne 12- decembra 1917. Franc Debeljak, župan občine Loški potok.
Bosausli Iroiloi za ojedinjenle Jugoslovanov.
Bosanski frančiškani objavljajo slede čo izjavo:
»Mi smo Franjevci starodrevne redo-idržave Bosne Srebrene narod, koji je na šoj duhovnoj brizi još u XIV. stolječu povje-ren, kroz stolječa ne samo nebeškim otaj-stvima pitali, u vjerske ga i svjetske istine upučivali, nego i na njegov koliko društveni toliko politički razvoj eminentno upli vali. Nu sav naš politički rad tamo od propasti naše domače vladalačke dinastije kao i našega kraljestva može se svesti na ove točke: Da se oslobodimo tudjinske vlasti i dodjemo pod žezlo onih vladara, pod kojim 6U se nalazila naša i po krvi i po govoru brača s onu stranu Save. To svjedoče naše spomenice na bečke cesare, naše pjes-me i povijesti ratovanja cara Leopolda I. i Josipa II. s Osmanlijama, kao i naše izjave prigodom kongresa evropskih velesila u Berlinu godine 1878. Žalibože naše se želje i naša nastojanja ni berlinskim kongresom ni utjelovljenjem Bosne i Hercegovine k Austro-Ogrskoj monarkiji g. 1908. ne ostvariše — do, samo djelomično, Oda-tle naš narod pretrpi koliko u svome go-spodarstvenome, toliko opet društveno-me i prosvjetnome pogledu neizmjernu Itetu; odatle se na koncu izleže i savreme-ni ivjetski rat, koji dnevno ne samo da kosi nebrojne živote u cvijetu svoje mladosti, nego se prijeti opstanku svih svjetskih i gospodarstvenih i prosvjetnih tečevina, I to kao da je prestrašilo i največe duhove, te se od dulje vremena živo radi na tome, kako da se pronadje baza trajnome svjet-skome miru, U jeku ovih kombinacija ras-palio se je ponovno stari i prirodni žar na citavome gotovo slavenskome Jugu da se ujedine Hrvati, Slovenci i Srbi, Mi smo sve do danas šutjeli: mislili smo, da je svjetski rat svakoga dovoljno poučio o ovoj prejekoj nuždi. Ali od neko doba počela se je na stalnim stranama ponovno javljati sve veča oporba, koja je, da ponovno spri-ječi ovaj prirodni zahtjev, počela našu šut-nju u Bosni zlorabiti, naglasujuči, kako au-tohtoni živalj u Bosni nije za gori naglaše-no nužno ujedinjenje. Stoga niže potpisani »matraju se i pred Bogom i pred državom i pred narodom dužnim očitovati, kako bi ujedinjenje južnih Slavena: Hrvata, Slove-naca i Srba bila najčišča baza koliko za trajan mir i procvat habsburške monarki-je, toliko opet za razvoj gori naglašenih plemena u gospodarstvenome, društveno-me i prosvetnome pogledu. Radi toga se odvažno izrazujemo solidarnim s jedne stra-ne s južnoslavepskim klubom u Beču, a s druge s njegovom deklaracijom od 30. svib-»ja tekuče god. 1917.
Slede podpisi.
Bsievne novice.
-f Glavno redno skupščino Zadružne
rveze v Ljubljani je otvoril in vodil podpredsednik Bogumil Remec. Zastopana je nad tretjina zadrug. V svojem nagovoru se je spominjal Remec rajnega predsednika dr. Kreka, ki je vodil Zvezo 18 let. Opozarja, da stojita tako Zadružna kakor Gospodarska zveza na trdnih nogah. — Poslanec Jarc je opozoril na nekorektnosti
Eovodom odpovedi vseučiliškega zaklada t nekorektno postopanje deželnega odbora kranjskega, ker bi to moral odločiti le deželni zbor. Ravnatelj Legat je podal poročilo načelstva, ki se je vzelo na znanje, kakor tudi poročilo nadzorstva, ki ga je bil podal predsednik nadzorstva profesor Verbič. Odobril se je računski zaključek za leto 1916. Rezerva znaša 214.175 K 76 vin. — Zborovanje traja v tej uri dalje. Podrobno poročilo jutri.
'-f Za načelnika Zadružne Zveze je izvoljen načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec. V načelstvo pa: župnik G r a š i č, Beran, Istra, Valentin Z a b r e t, župnik v Št, Vidu nad Ljubljano, dr. Lovro Pogačnik, Štrcin, posestnik v Komendi, duh, svetnik K o 11 e r , Podraga pri Vipavi, Jernej Podbevšek, župnik v Kostanjevici, Evgen Legat, ravnatelj Zadružne Zveze, P i r n a t, župan na Homcu, profesor Bogumil Remec, Matija K u m p , dr. Hohnjec, ravnatelj J. J o -van, urednik Smodej, posl. Dem š a r.
+ Učiteljstvo, ki je v Slomškovi zvezi, pa tudi drugo, se vabi na splošno željo v roboto dne 29. decembra t. 1, popoldne ob pol treh v Katoliško tiskarno, III, v Ljubljani, k sestanku, da se pogovori o svojih gmotnih razmerah. Tovariši in tovarišice, pridite, četudi ne dobite vabila pravočasno v roke,
—	Koroški Vsenemci se marljivo gib-Jieio. Dne 13. januarja bodo imeli velik shod v Beljaku, pozneje ravno tako v Celovcu. za tem pa bodo agitirali po deželi. Celovški krščansko socialni »Karntner Tagblatt«, ki je zdaj prav malo socialen in še manj krščanski, pa nadaljuje svojo propagando za vsenemšlce shode,
—	Shod v Kozjem. Ker je gospodarski sestanek za 16. grudna t. 1. bil premalo razglašen in je bila udeležba preneznatna, se bo vršil dne 30. grudna t. 1. ob 2, uri popoldne v dvorani okrajnega zastopa v Kozjem za vse občine kozjanskega okraja.
Nujno vabimo, da se iz vsake občine udeleži tega prevažnega sestanka vsaj nekaj zaupnikov, da se v teh težkih časih pomenimo in potožimo o vseh bridkostih in neprijetnostih vojnega časa.
Pridite zanesljivo! Pokažite, da se zanimate za prevažna dnevna vprašanja in da uvažujete napore Vaših zastopnikov v državnem zboru.
Pokažimo sijajno slogo in edinost v vseh narodnih vprašanjih, skrb za našo bodočnost in železno voljo vztrajati v borbi za naše narodne svetinje.
Kozje, dne 16. grudna 1917.
Sklicatelja: Dekan Marko Tomažič. -— Dr. Franc Jankovič.
—	Za župnijo sv. Anton n. P. je pre-
zentiran tamošnji provizor vlč. g. Konrad Š e š k o.
—	Vič. Dva odlična cbčana sta se o božičnih praznikih preselila v večnost. Na sv. Štefana dan smo pokopali pečarja, tovarnarja g. Frančiška Heuffl. Na sv. Janeza dan pa g. Josipa Lavrič. Blagopokojni g. Josip Lavrič je bil zlasti kot vinski trgovec znan po Slovenskem. Vičanom pa bo ostal v trajnem spominu kot mož miroljubnega, blagega značaja. Več let je bil občinski odbornik, načelnik tukajšnje ljudske posojilnice, cerkveni ključar, častni član konference sv. Antona itd. Bil je eden tistih redkih možakov, ki je kljub raznim okoliščinam ostal zvest Bogu in narodu. Blag mu spomin. Tukajšnja ljudska posojilnica je v spomin svojemu načelniku namesto venca poklonila tukajšnjemu dnevnemu zavetišču 50 K.
—	Smrtna kosa. V Celovcu je dne 19. dec. umrl 76letni general Karel Leve-1 i n g, rodom Ljubljančan, V pešpolku št. 4 se je bojeval leta 1866. v peterih bitkah. — Na Viču pri Spodnjem Dravogradu je umrl dne 21. dec. bivši župan Janez P u n-g a r š e k, star 51 let. Ko je prišel leta 1912 tedanji škof dr. B. Kaltner na birmo, ga je Pungaršek pozdravil tudi v slovenskem jeziku.
—	Koroške novice. Pogorelo je dne 15. dec. pohištvo Jan. Laknerja v Farni vasi pri Podkrnosu. Škoda je velika. — V Repljah pri Grabštanju je dne 20. dec. pogorelo gospodarsko poslopje kmeta J. Ve-račnika p. d. Kolišer. Zažgal je 12!eten fant, ki se je igral z žveplenkami. Samo živino so rešili, škoda je znatna. — Tatvine, večje in manjše, so po vsej deželi na dnevnem redu. V Beljaku so dne 18. dec, zvečer v obljudeni ulici trgovki T, Šuster ukradli iz skladišča za 8000 kron obleke.
Ponovno odlikovan je c. in kr. stotnik pri 14. pešpolku gospod Franjo Kette, dodeljen nekemu kornemu povelj-ništvu.
—	Zaročil se je g. Miloš Oset, trgovec na Muti, z gdč. Marico Robičevo, velepo-scstnikovo hčerko v Pekrah pri Limbušu blizu Maribora, Častitamo!
—	Odlikovanje. Stotniku topničarske-ga štaba g. Franu Pišlarju je bil podeljen za njegovo hrabro in vstrajno delovanje proti sovražniku red železne krone tretje vrste z vojno dekoracijo z meči. To je že njegovo četrto odlikovanje,
—. Umrl je v bolnišnici na Dunaju vrli mladenič Janez Rihtaršič iz Selc na Gorenjskem. Prehlajenje na bojnem polju mu je izkopalo prezgodnji grob. Počivaj v miru!
—	Uprava »Slovenskega Učitelja« naznanja, da bodo položnice za poravnavo naročnine priložene prvi številki bodočega letnika, ki izide okrog 15. jan, 1918. Naročnina 5 K. Člani »Slomškove zveze«, ki so po Statutih obvezani, da si naroče list,
plačajo z naročnino tudi članarino — torej skupno 6 K. Enako vsoto pošljejo tudi člani »Katehetskega društva«, ki so naročniki i lista; če so člani obeh društev 7 K z na-•ročnino vred.
—	»Slovenski vojak« se imenuje knjižica, na katero opozarjamo naše čitatelje z vabilom, naj jo glede na mikavno vsebino obilo naročajo in širijo pri prijateljih. — Natančneje v inseratu.
—	Trgovski in zadružni tečaj za invalide. Na Slovenski trgovski šoli v Ljubljani, Kongresni trg št. 2, se otvori v januarju štirimesečni tečaj za invalide. Poučevalo se bode slovensko in nemško dopisje, računstvo, trgovsko in zadružno knjigovodstvo, trgovinstvo, zadružništvo in zadružno pravo, zavarovanstvo, tesnopisje, strojepisje in lepopisje. Tečaj je brezplačen. Slušatelji dobe učne pripomočke brezplačno. Ustmena in pismena pojasnila daje ravnateljstvo,
—	Nov hrvatski dnevnik z imenom »Jug« prične izhajati z novim letom v Osjeku v Slavoniji. Urejevala ga bosta časnikarja Lakatoš in Molinar. List bo zastopal politiko jugoslovanske deklaracije,
—	Dnevnik »G-as Slev^aaca, Hrvata ln Srba«, ki bi imel iziti na Božič, izide vsled tehničnih ovir pozneje.
—	Dunajski Slovenci z družinami se snidejo na Silvestrov večer ob pol 8. uri v restavraciji »Kaiserhof«,
—	Občinski odbor Radeče je v seji dne 3. grudna t. 1. imenoval za častne občane občine Radeče v znak hvaležnosti za usluge storjene občini Radeče gg. Pavel Svetec, c, kr. vladni tajnik ter vodja okr. glavarstva v Krškem, dr, Viljem Pfeifer, c, kr, komisar v Krškem, Anton Rosina, c. kr. deželni sodni svetnik v Radečah, dr. Alojzij Homan, okr. zdravnik v Radečah ter Josip Ravnikar, načelnik cestnega odbora v Radečah.
—	Potres v Brežicah še nI popolnoma prenehal. Skoraj vsak teden je kskšen slabejši sunek, vsmes pa tudi tak, da ljudi vznemiri. Dne 20, t, m, sta bila ponoči zjutraj dva sunka. Zidarsko delo je vsled mraza prenehalo. Dela se še v notranjih prostorih v bolnišnici in pa v franč;škan~ ski cerkvi (kjer se kuri), ki bo do svcčnice znotraj popolnoma gotova. — Stekel pes, ki je več svojih tovarišev in ljudi ogrizel, je napravil veliko strahu,
—	Begunski tabor v Redinji pri Volš-berku (Kor.) so zopet cpustili. Od začetka vojske so se tam nahajali v razsežnih ba-
. rakah ponajveč ruslnski begunci. Ve.čino-ma so odšli v svoje domače kraje, druge so odposlali v taborišče v Gaji na Moravskem,
—	Plin zadušil 6 oseb. Z Dunaja poročajo: V tretjem okrsju, Kčlbergasse št, 14, je pred hišo pcčila plinova cev. Plin se je razširil v dve stanovanji in zadušil 6 oseb.
—	Leopold Slana. Dopisnik, ki v številki 287 »Slovenca« poroča o smrti Leopolda Slana, naj blagovoli natančneje poročati njegovim staršem. Janez Slana, Brezovica pri Ljubljani.
LjiMnske novice.
lj Krasno božičnico je priredila 23. t. m. Elizabetna konferenca Marijinega Oznanenja v zvezi s konferenco v Spod. Šiški v pritlični dvorani frančiškanskega samostana ubož-nim vdovam župnije. Otvoril je domačo slovesnost g. voditelj P. Benvenut s prijaznim nagovorom, v katerem se je predvsem zahvalil odbornicam obeh imenovanih konferenc za njihovo požrtvovalnost ter obenem opozoril tudi podpirance, kako naj se posebno pred sv. Rešnjim Telesom hvaležno spominjajo svojih dobrotnikov in dobrotnic, ki so kljub težkim časom znali ohraniti dobrohotno srce za uboge. Temu je sledila vsem priljubljena božična pesmica, spremljana na harmoniju od gdčne. M. Pollakove. Nato so se razdelili času primerni darovi. Poleg razne obleke, šolskih potrebščin i. t. d. se je razdelilo med uboge nad 50 parov čevljev, in vrhu tega je dobil še sleherni nekaj živil za priboljšek ob praznikih, V zahvalo vsem dobrotnikom in dobrotnikom je mal deček iz zavetišča deklami-ral v srce segajočo, nalašč za to priliko od znane matere Elizabete sestavljeno pesmico: Bogu v višavah----S tem se je prisrčna prireditev zaključila. Pričala je vnovič vsem številnim udeležencem, kako prava krščanska ljubezen ne obstoji v samih besedah, ampak se kaže predvsem v dejanju.
lj Stoinpetdesetletnico svojega obstanka je praznovala dne 23. t. m. tukajšnja zvonolivarna Samassa. V ta namen se je vršila primerna slovesnost, ki se je pričela s sv. mašo v cerkvi sv, Florijana. Nato se je zbralo uradništvo in delavstvo v slavnostno okrašeni zvonolivarni na Karlovski cesti št. 1, Tu je imel sedanji lastnik firme, g. komercijalni svetnik Maks Samassa govor, v katerem je orisal na kratko zgodovino hiše, se spominjal dela svojih prednikov in se zahvalil vsem ne-kdajnim in sedanjim sodelavcem, ki so pripomogli do ugleda hiše. Pri tej priliki je ustanovi svojega očeta, napravljeni pred 25 leti, dodal za vdovski in sirotinski fond znesek 5000 K, revežem v okraju sv, Jakoba, kjer deluje rodbina Samassa, pa je daroval 1000 K. Z vzklikom na Nj. Veličanstvo cesarja je končal govor. Nato je ravnatelj gospod Henrik Martin čestital šefu v imenu uradnikov in delavcev in se mu zahvalil za vso skrbljivost. K sklepu se je praznovala v pisarni šefa še petin-
dvajsetletnica uradnika g. Jakoba Lotriča, kateremu je uradništvo poklonilo častni spominek. Slavnosti se je udeležil tudi vojaški poveljnik gosp. podpolkovnik Oskar Iheis in v imenu župnega urada šentjakobskega gospod mestni katehet Janez Smrekar, ki je tudi imel nagovor na šefa m delavstvo. Povodom tega praznovanja ie izdala firma- 10 listov obsegajoč ilustriran slavnosten spis o zgodovini hiše Samassa. Tekom vseh let je vlila livarna 7200 zvonov v teži 2,766.4.27 kg.
lj Umrli so v Ljubljani: Terezija Ko-kalj, posestnikova žena, 44 let. — Marija Bremec, poljska dninarica, begunka, 54 l. — Ivan Sziicz, topničarski predmojster. — Mihael Malicz, pešec. — Ana Kregar, trgovka in posestnica, 71 let. — Katarina Strlekar, gostja, 75 let. — Mihael Knez, užitkar, 63 let. — Amalija Ribič, vdova sodnega nadsvetnika, 81 let.
1) Razdelitev razpisanih ustanov na magistratu. V petek je magistratni gremij razdelil razpisane ustanove. Bcrnardinije-vo ustanovo za dekliško balo 230 K, We-berjevo 230 K, Schillingeijevo in Tolmei-nerjevo po 250 K magistratni gremij ni oddal, ker nobena prosilka ni bila upravičena. Matevž Kraškovičevo 120 K je dobila Antonija Vera Jerše, Anton Jakob Francojevo 128 K je dobila Kovačič Pavla. Nadalje so dobile: Josip Feliks Sinvva po 96 K Griinn Marija in Ana Špan, Mih. Pakičeve po 244 K za ubožne meščane Frančiška Zamejc, Janez Kovačevo ustanovo po 75 K 50 vin.: Neža Jurkovič, Narobe Terezija, Pokora Marija, Predalič Jo-sipina, Marije Kovačeve ustanova po 40 K za dekle: Neža Gorjanc, za onemogle posle: Terezija Golob, Terezija Kastelic, Marija Poznič, Helene Valentinove ustanova po 160 K za otroke stare pod 15 let, ki stanujejo v frančiškanski fari Vesel Marija.
lj Kislo zelje na rumene izkaznice B. Stranke z rumenimi izkaznicami B prejmejo kislo zelje v petek, dne 28. t. m. in v soboto, dne 29. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v petek, dne 28. t. m. popoldne od 2. do 3. ure štev. 1 do 200, od 3, do 4. ure štev. 201 do 400, od 4. do 5. ure štev, 401 do 600. V soboto, dne 29. t. m. dopoldne cd 8. do 9. ure šlev. 601 do 800, od 9. do 10. ure štev. 801 do 1000, od 10. do 11. ure štev. 1001 do 1200, popoldne od 2. do 3. ure štev. 1201 do 1400, od 3. do 4. ure štev. 1401 do 1600, od 4. do 5. ure štev. 1601 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kilogram, kilogram stane 80 vinarjev.
lj Špeh za II. okraj štev. 601 do 1300. Stranke II. okraja štev. 601 do 1300, preitnejo špeh v soboto, dne 29. t. m. popoldne v Kranjčevi hiši na Poljanski cesti. Določen ie ta-le red: od pol 1. do 1. ure štev. 601 do 700, od 1. do pol 2. ure štev. 701 dmo P00, od pol 2. do 2. ure štev. 801 do 900, od 2. do pol 3. ure štev. 901 do 1000. od pol 3. do 3. ure štev. 1001 do 1100. od 3. do pol 4. ure štev. 1101 do 1200, od pol 4. do 4. ure štev. 1201 do 1300. Vsaka oseba dobi 1 kilogram, kilogram stane 9 kron.
lj Sveže meso za uradniške skupine. Uradniške skupine prejmejo sveže meso v petek, dne 28. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa, Prva uradniška skupina pride na vrsto od pol 2. do pol 3. ure in sicer: štev. 1. do 200 od pol 2. do 2. ure, štev. 201 do konca od 2. do pol 3. ure. — Druga uradniška skupina od pol 3. do 3. ure, tretja uradniška skupina od 3. do pol 4. ure, četrta uradniška skupina od pol 4. do 4. ure. Ena oseba dobi četrt kilograma, dve os~bi pol kilograma, tri in štiri osebe tričetrt kilograma, pet in šest oseb en kilogram, sedem in osem oseb en in četrt kilograma, več oseb en in pol kilograma.
lj Sveže meso na izkaznice D. Stranke, ki imajo rumene izkaznice s črko D, prejmejo sveže meso v soboto, dne 29, t. m, popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: od pol 2. do 2. ure štev. 1 do 200, od 2. do pol 3, ure štev. 201 do 400, od pol 3. do 3. ure štev. 401 do konca. Ena oseba dobi četrt kilograma, 2 osebi pol kilograma, 3 in 4 osebe tri četrt kilograma, 5 in 6 oseb 1 kilogram, 7 in 8 oseb 1 in četrt kilograma, več kot ose moseb 1 in pol kg. Kilogram stane K 3.20.
„ lj Sveže meso na rdeče in rumene izkaznice A. Stranke z rdečimi in rumenimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko A, prejmeio sveže meso v soboto, dne 29. t. m. popoldne od 3. do pol 4. ure v cerkvi sv. Jožefa.
lj Našlo se je v nedeljo na kamniškem vlaku pleteno ogrinjalo črne barve. Dobi se na Glincah 77.
— Najdeno. Našla se je v ponedeljek zvečer blizu pošte denarnica. Zglasiti se je v Spodnji Šiški, Jernejeva ulica št. 42.
c imenom
Slovenski vo^ak
u
je ravnokar izSel in sc dobiva vezan in krasno s slikami opremljen v vseh knjigotržnicah v Ljubljani ln v raznih trgovinah na deželi
po 1 krono 50 vinarjev.
Razpošilja ga pa (udi založnik Janko N c p. J . -It 1IS, šolski voditelj v Ljubljani, ki daje običajen trgovski popust vsem, ki naroče večjo množino izvodov. P. n. gg. trgovci, učilclji in sploh prijatelji ljudstva, naročajte vojakom in drugim to potrebno knjttlco — najboI/Se po poStni nakaznici, ker j. povzetje za 50 vinarjev dražje. Na vojno pošto se povzetje ne more pošiljati.
ASbiJin rasnižene Gorico in različne ras-gledn ce podrto Gorico Vel kn zalopa umetniških kari za 15—18 in 20 K za 100 komadov. NaroČila so prosijo nn nn^lov: ANTON PFttTOT, Uiadsc, Roaoaoeihaua
Nemci ln naš log.
Princ Aleksander Thurn in Taxis, gospodar devinskega gradu, je ustanovil že poleti neki »odbor za avstrijske interese ob Adriji«. Odbor išče šele smeri za svoje delovanje. Zato je povabil razne strokovnjake, da se oglasijo in svetujejo. Prvi se je oglasil znani dr. Pavel Samassa, ki ie napisal razpravo: »Naše Jadransko obrežje in politiški problemi južne Avstrije«. Glavne teze so te-le: Država mora iredento potlačiti. Zato se mora za nedo-gleden čas odpraviti avtonomija v Trstu in v Istri (?), zlasti v Pulju. Negovati je treba Furlane in furlanščino uvesti v fo-le. Zahtevo Jugoslovanskega kluba je isto tako odkloniti kakor — Združeno Slovenijo. — Grof Pace, vpokojeni oddelni predstojnik in član gosposke zbornice, je napisal nekaj umestnih pripomb: Kako pa hočejo drugače izvesti narodno avtonomijo? Deželni zbori je ne izvedejo, zlasti ne štajerski, koroški in tirolski. Dr. Seidler jih tudi ne bo oktroiral, ker je preveč zvest ustavnemu življenju.
Odda se takoj
lepo sneblovana soba
s popolno oskrbo v sredini mesta stalnemu gospodu aH gospodični.
Naslov nove uprava »Slovenca« pqd štev. 33Sa.
\ Framydol	K^fo
3 in sive lase in Drade i-a trajno temno pobarva. 1 steklenicn s poStnlno vred li 2-70. DvtHrnl i« rožnata voda, ki živo po-»y 4!!fl rdeCi bleda lica. Učinek ie Cu-dovit. 1 steklenica s poStni--•»■^ja. S no vred K 2"4y. Povzetje
' ^ >/ir,aricv veC' Naslov za nerč&M *	iS iiiN GHOLICK, drožerija pri segelu, *
j :>rno tis, fflorava.	2526 J
Iščem mesta
kakega večjega podjetja. Vešč sem v knjigovodstvu in dopisovanju ter imam dolgoletno prakso. Široko poznanje jezikov. Ponudbe pod »Dolenjsko 3368« na upravo lista.
močne, za težko vožnjo, kupim takoj J. POGAČNIK, LJUBLJANA,
Marije Terezije cesta 13.
Uradnik išče stalno mesečno
s 1. januarjem 1918, evenuelno s hrano proti delnemu plačilu v naturalijah. — Ponudbe na upravo lista pod »Soba 1918«.
IZGUBILA SE JE dne 23. t. m. na potu od vile Samassa do cerkve sv. Jakoba
ura
t 'verižico
Pošteni najditelj se prosi, da jo odda proti nagradi 50 kron v vili Sr.massa.
21 le?ni mladenič, ki jc dokončal z dobrim uspehom 4 razrede realke, vešč strojepisja in slovenske rtenografije, s 5 letno pisarniško prakso
želi preminit* službo
0 delovrnju v pi-arni so na razpolago izvrstna izpričevala. — Morebitne ponudbe naj se pošljejo do 31. decembra 1917 na uredništvo »Slovenca« pod »Vesten 3380«.
Razpihuje ce mesto
z dvema ali tremi sobami išče mirna stranka. Kdor je odda ali preskrbi, dobi za nagrado	drva. "WC "35C
dobi za nagrado	drva. "-»C "35C ,
Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod štev. 3355.
Kdor namerava prodati še kaj
ittpfs lesa
3263	naj ga takoj ponudi tvrdki
J. POGAČNIK
LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 13.
Naprodaj je radi pomanjkanja krme
Zahteva se popolna zmožnost koncepta v slovenščini in nemščini. Želi sc tudi znanje hrvaščine. Plača po dogovoru.
Ponudbe Dobrodelni pisarni, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 35. 3354
in pa 20 mesecev stari
Poizve se v Zgornji šiški 26.
3319
Maks Plečko, pisarniški eksp. c. kr. državnih železnic, naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Teodore, Maksa in Kristine vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je njegova ljubljena soproga oziroma mati, gospa
s posebnim vhodom, obstoječe iz dveh sob in kuhinje, iščeta zakonska brez otrek. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod naslovom »Večer«.	3400
Naprodaj je
1

Ji
za vsako porabo, za uprego, starih po 5 let, LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA 55.
26. t, m. previdena s poslednjimi sv. zakramenti v .35. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se bo vršil 28. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, sv. Petra cesta štev. 18.
Ljubljana, 27. decembra 1917.
licitacija ko ni
Pri razpečalnici konj v Kočevju (šolski travnik) in v Ljubljani v Nušakovi vojašnici se oddajo dne 29. t. m. v večjem številu konji in žrebeta kupcu, ki največ ponudi. — Začetek: v Kočevju ob 12. uri opoldne in v Ljubljani ob 9. uri dopoldne.
K licitaciji se dopuste le taki ponudniki, ki se izkažejo z legitimacijo, potrjeno od politične oblasti, da se smejo nakupa udeležiti.
Prekupci in konjski mešetarji so od nakupa izključeni.
kupi vsako množino franko vagon
Vpoštevajo se lc pismene ponudbe z navedbo cen.
A I. 1040/17/21
V zapuščinski zadevi Julijane Perger, zasebmee v Ljubljani, se ho vršila dne 31. decembra 1917 ob 9. uri dopoldne v hiši Florjanska ulica štev. 16, II. nadstropje DRAŽBA PREMIČNIN in sicer: pohištva, kuhinjske oprave, steklene robe, različnih podob ter obutev i. t. d.
C. KR. OKRAJNA SODNIJA V LJUBLJANI,
oddelek I„ dne 10. decembra 1917,
Ob prebridki izgubi predobrega soproga, skrbnega družinskega očeta, oziroma brata in svaka, gospoda
pečarskega mojstra in posestnika
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo prečastitemu gospodu župniku za njegov trud in tolažbo nepozabnemu pokojniku.
Nadalje se zahvaljujemo vsem darovateljem vencev, gasilnemu društvu z Viča ter vsem udeležencem pogreba, kateri so nam nepozabnega pokojnika spremili k večnemu počitku.
Vič, dne 27. decembra 1917.
ŽALUJOČI OSTALI.

Za vse tolažilne izraze in sočutje, katere smo prejeli ob nenadomestni izgubi iskrenoljubljenega, dobrega očeta, gospoda
c. kr. notarja v Kamniku,
izrekamo svojo najsrčnejšo zahvalo.
Posebno pa se še zahvaljujemo vsem, ki so preblagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, osobito velečast. duhovščini, gg. uradnikom, odposlanstvom slavne Čitalnice, Lovskega društva, podružnici Planinskega društva ter združenim pevcem za ganljive žalostinke.
Zahvaljujemo se prisrčno tudi vsem darovalcem krasnih vencev, oziroma vsem, ki so z darovi v blage namene počastili spomin pokojnika.
ŽALUJOČI OSTALI.

Na Sveti večer 1917 nam je umrl soustanovitelj in vesčasni načelnik, preblago-rodni gospod
posestnik in veletržec na Viču.
Bil je mož kremenitega značaja. Pokopali smo ga danes na praznik sv. Janeza Ev. ob 9. uri dopoldne na vi-škem pokopališču. Molimo zanj!
Vič, dne 27. decembra 1917.
Ljudska hranilnica in posojilnica na Viču.