78. stnttfa. ^W iyWpwPf 1 1WW •• ipnpi BHl BI.MI. »SMffNH *"WO^ *tjB 99 P0Mil % a taje bMk Avtfco-Ogrske: •• m HmBQ*s ^to uto tknp«J upr*. . K 60;- c*> trto ^nj .... K 66- m metec . . • . . 5-50 I odo teto Mpn| . • . . K Tfr— Vpnfanjem glede Issentov m n«j prfloti a odgoror doptaki ttl tnanki. l»f ■■■ttlii (»podaj,prifltifcino), imtoniUmM.1, totetoa UH. Mm** pmtor po 30 vtmrjev, pri vcčkratei pctpbčttvi poput VVOhBO HBHin ppjMBOff j 911 VML /iintiMH Npfod" fdji w HppppJmIi dostarlj« m dos ali Se te bodi po*: cdo lete Mirni • • • . K 58*— I četrt leti saptej . • . « K 16.— pol tete......29-— I m mtmc . . . . . K fr— Posmnema ttevllka vlj« 30 vbiarfev. Dopisi naj te fn-kirtjo. Rokoplsl te nevfaftjo. FroncUo in ml. r"ranciji se pred vojno ni prisojalo vobče preveč notranje in vojaške sile, mnogo premalo, da bi bila z njo lahko kos borbi, ki se je bližala neizogibno. Zlasti po razkritjih senatorja Humberta je vsak s strahom pričakoval prvih po-ročil z zapadne fronte, ki so se glasili samo kot potrdilo bojazni. Sedem nem-Ških armad ie vdrlo v Francijo in Bel-frijo in šio je v tako vrtosrlavem tempu, fin. ni bilo mojcroče slediti dosrodkom niti na karti. Razumemo franeoske patnjo-te, ki so jokaie rekli Maksu Nordauu: *Vse gre na !as kot leta 1871., samo brez primere hitrejše in zadniič za vrse čase, vsak up. da bi lahko mislili še kdaj na revanšo, je blaznost«. Pa prišel je »čudež na Marni«, nihče ni vedel. kdaj in kako, čudež, ki je šel ex - kronprincu tako na živce, da je ba-je zahteval od generalne^a štaba, da se mora takoj skleniti mir. Za Marno Ver-dun, za Verdunom Somme, pomladan-ska ofenziva leta 1918., in začetek konca, julijska. V vsej tej orjaški borbi sta imela frarrcoski oficir in franeoski »poi-lu« levji delež. Upravičeno se je tedaj sodilo, da bo imela sdavno besedo pri vstvarjenju bo-doče Evrope Francija, In z ozirom na njeno tradicijo ni bik) ravno želeti kaj drujcega. Ali zopet se je izkazalo. da so pravila veljavna in staro pravilo politike je bilo, da se od nje lahko zahteva vse ražen — logike. 2e ?rospod Meierhoffen priznava v svojem »Pismu v Pariz«, kl £a je objavfl y »Epohi«, da nam Fran-čija ne more izpolniti, kar bi rada. ker se je v štirih letih borbe s prusko mili-taristično mašino — izčrpala. Res, vse drži. samo vzrok je drugi, oziroma sta dva. Da je Frandja nasproti Nemčiji v težkem položaju, o tem ne avoini nihče, K-ajti polej? aCTesivnosti, ki je onstran Rena še nekoliko večja, |e tn vpoStevati razmerje števila prebivalstva. ki skoro izklfučuje vsako pravo volno »ceteris paribus«. In ker ima tišti, ki mu je pri-£!a no^a pod kolo, pravico, da kriči, tako tuđi Francija nima veselja, da bi še enkrat videla severne province pod isto usodo kakor med to vojno. Zahtevala ni samo. kar je izgubila leta 1871, am-pak mejo iz leta 1815. in se je hotela spustiti še le po izpo!nitvi te zahteve na diskusije o zvezi narodov in dru^em. Wilson pa je bil mnenja, da je to nava-den aneksijonizern, da so to zahteve franeoskih industrnalcev, da bo za var-nost Francije skrbela zveza narodov. Ker Francija ni popustila, Wilson pa tuđi ne, se je začel Wilson naslanjati na Anglijo, dokler se ni popolnoma — na-slonil. To je bilo eno. Dni£o je bila nernška bojna mornarica. O pogajanjih glede te zadeve ni dolgo nič proniknilo v javnost dokler ni povedal lord Lvtton odkrito, >da ne srne nemška bojna mornarica okrepit! bojne mornarice nobene drucee države«. To je bilo dosti jasno povedano. Ansrlija je sicer izgubila med vojno mnoso bojnih ladij, izdubila je toliko, da pravi šef aneeleške mornarice med vojno, lord Jellicoe, v svojem poročilu, da je ob času bitke pri Skajrerraku obstajala an^le-ška premoć nad nemSko samo na — pa-pirju! Gotovo je, da govori lord »pro domo sua, ali nekaj bo tuđi res. Vendar je An^lija, vladarica na morju% pred voi-no, zjrradila med vojno po najnovejšem poročilu admiralitcte nič veČ in nič maiij ko vses:a skupaj 500 bojnih enot, torej je mnoKo močneiša kot pred vojno, moč-, nejša tem bolj, ker so vse eventualne konkurentinjc izdubile več ne?ro zaradile, ali izc:ubi!e — vse. Pr\'i povod to-rei, da ie hotela Anjdija čisto enostavno potopiti nemške bojne ladje, je biK ker jih sama absolutno ne potrebuje in bi za slučaj delitve Ie neznatno povečalc pomorsko silo anj?leško, precej znatno r,a pomnož:le pomorsko moč kake dru-fce velesile, zlasii Francije. ki je no!e£ te.^a zahtevala, da se razcfellio neinške ladje ne v razmerju izjrub, ainpak rro rata bodočih potreb. in Francija je re'uia, da bo imea v prihndn}osti največjo potrebo, prvij ker bo potrebovala kot mejim sila najveČ vojaštva, ki bo nadzo-rovalo izpolnitev nemskih mirovnih po-Rojev, in ker bo morala pozirati ves severovzhodni del države in ;ii proračun pač ne bo uovoljeval nobenih novih jrradeb ladil. Tu je bilo strogo mnrit'r*-no stališče. ki je zabranjcvalo An^Iiji, da bi izpolnila franceske želje. Je pa še drusro stališče sveiovucsa prestiža, ki zahteva od An^Hie potopi-tev neraSkio bomfli ladij. Kakor so nek- , daj Rimljani pozirali iri norušili Karta-Kino ter c<4o preorali zemljo, kjer je stalo mesio, tako hočeio Anpcleži postaviti vzjtfed, kako je bil kaznovan tišti, ki se je po sto letih drznil po«ikusiti, da bi ;im iztrpral gospodstvo nad valovi. To je važen moment, ki sa Angleži primerno vpoštevajo. Tako je videla Francija, da ji na-sprotuje Amerika in Ansrliia, s katerima %re Še Jaronska. In ker jo reprezentira *mož moči« 76 let stari Clemenceau. ki sta mu v zunanji politiki merodajni samo besedi »intriga« in »trdniava«. se je skoro nehote in nevede naslonila na Tta-lijo. ki ima tuđi aneksijonistične namene in jo zastopa ne več mladi Sidnev-Sonnlno, mož še skoro večje sposobnosti kot Clcmenceau, a iste mentalitete. Tako je Francija najmočnejša sila v Antanti med voino, sklentla zvezo z naj-slabšo, kar bi dalo v aritmetičnem slučaju nekako sredniost — pa niti to ni. V obče ima namreč franeoska javnost o Italiji jako skromno mnenje, in italijanska o Franciji — sovražno. zato ie razumljivo D' Annunzijevo proklinjanje Antante s Francijo vred. Ena druge ni mogla, ne more — in vendar gresta skupno. To je pot svetovne politike, ki bo vedno enaka. dokler jo bodo delala bit-ia, ki imajo interese in se imenujejo — li ud je..._______________________J. J. Mm ii tmMe v Wm Slovenski medicinec, ki se je vrnil iz laško^a vjetmštva, pripoveduje: Vjeli »ino bili pri A gord u v do-Hni Cardovole- Vse so nara vzeli Lahi, k.irkoli jo imelo kako vrednost,lpobrali ?c» nam ure, ves denar, skoro vee, Icat ^o na&H po naših žepih in v prtljao^-Poveljnik je bil capitano Mollini 46-polica (arditi iz Sardenje). Protestirali smo proti taketnu postopanju, osorno so nam od^ovarjali in pretili- Domaće pr*^-bivalstvo je kar zbesnelo- Klalo je naše ranjence, ki eo obnemogli obležali, z nožem in bajoneti so jih zabadali, vide-!i smo rašeg-a ranjenca. ki Je bil deset-krat prebodon- Oborožiii so se ljuđje s rmškf.mi, ki smo jib morali odložiti, in ?>"cijeli na na^. Pri bh. 1- p- so bili trije vojak i n>>iti- Jesti nišo nam dali niiS Pri Mi smo v Vidor pri Piavi. Ogradili so nas z žicaini m strojne pulke so nr^tavili pred žico- Tojb smo ostali 6 tr^dnov ri^to na problem v nekih razva-Hnah- Dež. sneg, mraz, bilo je že v de-com>>ru- Na dva moža so dolili po eno konzervo in polovico pretJeČenca- Kuriti nišo dovolili. niti vode nam nišo privodili- Brez parila, brez vod^, t ne-^nn.qi, strašno 3c bilo to xrrljenj«. Po ioči- so hodiH IJfrđJ© ^tTniti+Ja, l^er niša inoTli ležati v mrazu, hoteč s^e tako *©-rrreti. TCastato j& holeanni& in pricelo umiranje- Po 20 hkrati &e jih je javilo bolnih p.li kmalu so to javljanje prepo-vedali in sprejeli le kakega, ko je že mrirji.1- Od tam smo prišli v Resano v motore med blato, uši in drneto nesna-fo. Bili smo brez plašćev. brez odej. ti-šeall so po ljudje drug drugoga kakor ovce- Tam je bil tuđi sottotenente Gras-*i iz Liogatca (lesna trgovina)- Bil je med oni mi. ki so ukazali pobrati nam denar- Od tam smo prišli v C i 11 a Ducnle v Abrucih- Tam so nas odde-Uli- Bilo j© bo^je. Umrlo pa je polno 'ju'li. Prišli smo na to vOtajano pod Vozuvom- Tam je bilo vse natlačeno, izprehodi prepovedani- Maggiore Gi-anpietro je bil do nas tako prijo zen, da nf.m je prepovedal peti narodne pesmi, niti na ulico ne bi bili Rmeli pogledati, ako bi se bili strofo pokorili njegove-mu povelju- O pos tope nju % nami pe je bilo poslalo poročilo srbskemn konzulatu ali ta ga najbrže niti dobil ni- Po-zneje je bila še enkrat izrocena srbeke-rau konsulatu tozadevna prošnja in po- ložaj se je bil za nas nekoliko zboljsal-Postavili so bili nam za stražnike ip skrbnike ljudi, ki so bili v Avstriji vjeti, meneč najbrže, da bodo ti nas prav >karniflali<, pa 60 ravno lepo de-lali z nami- V cerkvi smo peli nače narodne pesmi, ljudje so hodili z veseljem poslusat, potem nam je bilo petje pre-povedano. — Hvaležnosti Lahi ne po-znajo- Pomagal sem laškemu storniko pvoj čas iz nevarnosti vjetništva, ko sem se pozneje obmil do njega, ni dal nobenega odgovora. — Naši vojni vjet-niki trpe. ker zdravi 1 za nje ni na raz-polago- Zaprte imajo ee Srbe, ki so v Avstriji bili ujeti, ruske njetnike ne-usrniljcno pretepavajo* Med ujetniki so tuđi taki, ki so se vrnili domov iz ujet-nistva, tako na primer učitelj Strgulec iz Bovca in drugi- — Velikanska je laska nevednost o načih deželah- Po Primorju in dalec. še naprej se po njihovem mnenju govori austriaco e italiano- No-benega pojma nimajo o na?, vedo samo za Nemce in Madžare. Nezaupljivi so, okrutni, zato pa je umij ivo. kako veseli smo bili, ko smo izgrubili izpred oči laske karabinerje, ki bo nas spremljali na poti proti domu, in kako prijetno smo se oddahnilL ko smo stopili na svobod-na jugoslovanska tla. Vojni kurat Skrjanec pripove-duie: Lahi so poslali domov vse duhovnike in meJicince- Vse druge so poslali Lahi naprej, mi Jugoslovani smo bili sadnji- Lahi so ravnali z nami kljub vsem protestom jako strogo*' Na božični praznik' smo si kot priboljšek mogli privođčiti Icenfsko meso- Ko smo se zaradi teg* pri poveljniku pri topili, je od-j?ovoril da se laškim ujetnikom v Nenv či}\ in Austriji tuđi ni godilo boljše. Naša sedba pa je bila, da kljub slabim prehran je valnim ra.zroeram v Avstriji, lastni eastniki za Božič nikjer nišo jedli konjskega mesa- — Iz T e a n a pošilja-jo srcne pozdrave svojim domaćim is prijateljem poročniki: Dore Mašič, Mak« Koman, Benedek Valentin, vsi iz Ljubljane, Hutter Alojzij, Kočevje, Janjčić č'-ed. Klišanič Iv-; praporščaki: Ažman Jože, Pavel Simoncič, St- Urbane, Rafael Eržen, Bedenk Vinko, Dež-man Jože; aspiranti: Sedej Josip, Jer-raol Josip, Brezavšel: Avgust, Svet Jakob, Rauch Metod, Golob Franc, Pet-sehe Ernest, Lapajne All^, Vukanovič Branko, Bregant Alfred, Ka^telic Ro-bert. Pusar Srećko, Briski Alojzij, Zo-rič Leopold. Pretnar J-, Eleršek Vlado, 2agar Mart., Sterniša Fr., Samida Wal-ter, Hofman E-, Toš Franc, Zupančic Milan, Springer Al-, Stibilj Ivan, Jar kofčic Ciril, Praprotnik Edo, Hrast O-t Baš Franc, Havranek Jože, Matko Dra-gotin- V Como ob švicarski me0 smo ia-kali 14 dni na odhod. Pred odhodom ao nam preiskali vso prtljago in nam pobrali vBe te stvari, pa tndi čerlje, od«je itd- Vožnja skozi svobodno Svioo je bila krasna* Povsod so nas prijamo pozdravljali- V Tirolih in v Nemški Av-etriji pa vse tlači nekaka čudna mora-Prinesel sem s eeboj važne listine o našem domaćem pešpolka ter jih izročil ameriškemu, augleškemu in ameriake-mu zastopniku ententne komisije v Ljubljani- Med svet hočemo spraviti, kako so nas pri 17. polku Lahi nesr&m-no prevarili in prelomili sklonjeno pogodbo. Predvsem pa je treba. uvesti obširno podporno akcijo za naše bedne vojne njetnike, naše zasnžnjene brale* Vojni kurat L- 9 a v e 1 j je prinese! s seboj imenik Slovencev svojega od-delka- Imena naših fantov so: Rnpar-žič Ivan, Loški potok; Kranjc; Jerebid Anton, Vrhnika; Urbani ja Vinoenc, Prikernica; Kovač Franc, Preserje; Preklet Franc, Kamnik; Zelene Martin« Vrhnika; RuČigaj Franc, Dobeno; Flah-der Leopold, Vič-Ljubljana; Hvala Ja-nez, Sebrenje; Starek Franc, BodeSce; Mijač Mihael, Kamnik; Pezdirc Franc, Čeple; Jerman Alojzij, Sv. Mihael; Jensko Ivan, Bohinjska Bistrica; Ple-stenjak Mihael, Sv- Jošt-Vrhnika; Ciber Matija^ Iška Loka; LovriSe Frane, Bor-< jul; Napred Jozef, Sv- Jedert; Pohar, Martin, Radečep- Zidan most; Šest Ja-nes, Studor; Mohar Jane«, Smlednik; Volčič Jožef, Reteče; Završnik Mihael, Smartno; Mišmaš Franc, Zagradec; Pe-lan Andrejt Postojna; Ytiboyc Fraac, Jesene-Iatrja; IiO^e Ivan, rUjpee; Ar-nišek Anton, ^t- Jurij pri Eranjn; Bi-zovičar Ivan, Sp- Siska; Cnk Franc, Orni Vrh pri Idriji; Logar Franc, 2elez-niki; Leskovec Janez, Mekinje; Golob' Dominik, Jesenice-Tolmin; Albreht Pe-ter, Hotederšica; Kmetic Janez, Moste pri Eamnikn; Vaupotiž Anton, Palovfte pri Kamniku; Duralja Janko. Sošica; Feguš Jakob, Velki Okič;; Milošič Jnrij, Leskovec pri Ptuju; Jaien Anton, Be-gunjo; Cilenšek Ruđolf, Braslovce; Sluga Janez, Hoće pri Mariboru; 8tufc Anton, Rikarjevas. — Naš naslov ie: Nucleo Priglionieri diGnerra perSt-MiJ chele, Extra pri Veroni, Italia- Iz ujetništva so se vrnili: Nad-zdravnik dr- Horvat in sanitetni poroc-nik Rak iz Štajerske, iz Kranjske pai nadporočnika (veter*) Mihevc Anton in Suhar Zorin med.), poročniki Komotar M*, Benedičič Fr-, Milič Karl (farnv) in praporščaka Rasteiger Bogdan in Le-vec Anton« LISTEK. Ini. Benryk Groaner: „Šola matepijelne kulture". (Konec.) 2e dalje Časa v deželi o^stoječa in po inozemskem velekapitalu ogrože-na podjetja lahko občinstvo lajikov na ta način brani pred nevarnostjo nepro-speriranja, da že v naprej skrbi za ko-likor mogoce veliko prodajo domaćih izdelkov. Občinstvo lajikov je prav lahko v stanu to storiti s tem, da se zanima za števifke prodaje kakor tuđi za vsa sredstva in okoliščinc ki bi mogle ovirati padanje prodaje. Taka sredstva so med drugim: a) Sporazum z inazemskimi producenti. Stremljenja, katerih namen je sklep krajevno in časovno omejenih kartelov. b) Izpopolnjevanjc prodajne organizacije v deželi sami z bolj pogostim obiskovanjem kupčev, z uspešno reklamo, s tako ozko zvezp prodaje ogroženega predmeta s prodajo kakega drugejca domačega predmeta, da mora opustiti nezvesti kupee dobavo inozem-skes:a oredmeta. To zvezo napraviti ne bo tezko, če se tesno zdražijo vse doma če produkcije med seboj, kakor tuđi vsi domači finančni in kreditni mstf-tudi v močno zveza ki uporabUa z že-. lezoo konsekveco vsa dovoliena in na, videz tuđi nedovoljena sredstva za brambo domaće produkcLie. Če se pomisli, da je nemogoce se izoffniti tu omenjenim bojem, moramo irvidetL kako silno ie potrebno, da šir-še občinstvo, torci krogi odiemalcev, do dna razumejo sredstva in pota industrijo podpirajoče politike in obrambna sredstva za domačo industrijo na polju materijelne kulture. IV. Če se je pa v »soli materijelne kulture« položil temelj za vzgojo zadost-nejja števila energičnih, elastičnih, agilnih mož — toda nobenih birokratov ali okornih teoretikov — potem bo mogo-če mirno gledati v bodočnost, kaj ti ćela dežela, vse organizacije, a najbolj one, ki so najbližje produkciji vsled so-udeležbe pri kapitalih, se bod« dviz-nile kot en mož, če bo treba braniti do-maco produkcijo pred kako zunanjo nevarnostjo. Znanje je meč. Znanje, pred vsem pa tako, ki je v danem trenutku naJpotrebnejSe, se mora na nekak način dati širokim masam. Ako bi kdo hotel pisati zgodovteo razvoja nemške industrije samo v ta namen, da bi ime! vzorec za muniiijeiii razvoj industrije v kraljevini SHS, bi bik> to težavno in čisto zastonj. Razvoj obrtne pridnosti je namreč odvisen od ćele vrste vzrokov, faktoriev to okolnosti. Okolnost, da se sakajata premog in železo v, imiimuih rec za na-daljne sole. V tempu, v katerem se bo razvijala tehnična obrt in industrija, se bo tuđi razviiala in izpopolnjevala »šola materijalne kulture«, a ona se bo ooz-neje takorekoč sama razvijala, kaj ti prejšnii gotenci te sole bodo. če so enkrat dosepli samostojna mesta v doma-Či produkciji, najbolje sami znali sodi ti kaj Soli $eTe manika, da zamore popolnoma odgovarjati njej namišljenim za-btcvam. Danes gre za to, da se vsi oni. ki čutijo potrebo po soli te vrste, zdru-žijo v društvu, katerega edini namen bi bii konsekventno stremiti za tem. da se ta šola, naj se 2e imenuje šola ročne izobrazbe, ali šola materijelne kulture, ali praktična šola tehnlčne enciklopedije, tako hitro kakor je le mo goče ustanovi v Jugoslaviji. To dro* Štvo z imenom »Društvo prijateljev sole materijelne kulture«, bo imelo tako! v začetku do-voij dela, ker oisec nikakor ne dvomi da Fe bodo našli liudje. ki bodo trdili (ia t3 sole ni treba zaraditega. ker naj bo človek v stemt kakšno stvar ooool-noma izdelovati. ker temeiH današnja HdnstnJa na principa najširše razde-litve dela. ( j Tem ljudem borno odgovorili, dat se mora to v gotovem smislu, namreč s stališca tehnične vzgoje posamezni-ka smatrati za minus današnje indu* str i je, kaj ti imamo dosti sužijj£y, spe-cijalistov, a manjka nam naravnost strašno celih. neodvisnih, podjetnih ljudi. Vsakdanje življenje nudi mladeničtt redko priliko, da se izobrazi do popol-nega moža. Priložnost za to mu mora; dati nov šolski tip. Ravno to nam kaže silno potrebo novega šolskega tipa. Kar se tiče jugoslovanskih razmer, moram omeniti, da se na noben način ne more zahtevati od enj^stransko v inozemskih šolah in tovarnah izobraženih delavcev in tehnikov. da bodo dvignili domačo industrijo, da io bodo z ustanavijanjem delavnic in tovaren poživili. Ijpvo ood-» jetje bo ustanovil samo oni, ki ima ve-IUco zaupanje v lastne moči Ali pa vzgajajo to samozavest šoM in vsakdanje življenje v kraljevini SHS? Ne sraemo samo na to* misliti, kako borno dvignili našo produkcijo kupčii-skih predmetov. temveč tndi na to, dat vzgojimo ljudstvo k višjim povprečnim materijelnim potrebam. Sele če bo na pr. vsak Jugoslovaif navajen, kakor vsak najrevneiši Japo-nec se vsak dan v vroči vodi kopati, sele če bo imel vsak Jugosla^gn one materijelne potrebe, kakor O0vtat&&, Amerikanec se bo dalo o tem govoriti, da so predpogoji za racijonatoo Indu- m strijo pospešujočo Rpiitiko pri tum danL; Stran 2, „SLOVENSKI NAROD* dne 2. aprila 1511. * /15. ste*. HUB i Kii o nfe gftt UHih t lljlm Vojnega gorja še ni konce Iz Italije >am prihajajo glasovi, kako grozno trpe fraši rojaki - uietniki Prebivajo samo v latorih in Jim manjka vsega potrebne-ra, tako da tnnirajo trumoma. Koliko £asa bo še ta njih sužnjost trajala, se ne da rečt Ako ne priđe vmes kaj poseb-iiega, morda še dolgo. Tem siromakom je treba pomagati, kar je v naši moči. Ali jih hoćemo pu-ščati, da bodo od glađu umirali, če je v naši moči, da jih tega obvarujemo? Za denar, pravijo tišti, ki so iz Italije pri-51f, se tuđi tam še vse dobi Ravno tega pa ubogi ujctrriki nimajo, V kratkem pojdeta dva gospoda s posredovanjem Rde-čega križa uietnike ob iskat. Ali naj prideta praznih rok? Prosimo ln pozivljarno slovensko Javnost naj priskoči trpečim uj etnikom na pomoč. Pozivi jamo predvsem tište, ki imalo svojce v ujetništvu: tem potom jim lah-ko pošljejo nekaj pomoći. Pozivljamo vse tište, ki so imeli od vojne d o -bi č e k, da se odzoveto temu pozivu, primerno svojem h premože-nju. Prosimo vsa dobra srca, naj po svoji moči prispevajo k blažemu na-tnenu. Hitra pomoč |e tuka] potrebna! Sprejema se v ta namen denar, cigarete ali kake druge malenkosti, rudi dobre knjige, Vsi ti darovi naj se odda-•iajo ali pošilj'ajo Dobrodelni pisarni v Ljubljani. ___________Društvo »Dobrodelnost«. Ko] nam use očitalo. V Parizu je izšla brošura »Dediči Avsrrije — Italija in Jugoslovani.« Av-tor, oeividno Italijan. je anonimen. Brošura je polna neresničnih zavijanj in oči-tanj napram Jugoslovanom. Trdi, da je nazivanje »Jugoslovani« popolnoma novo. da Fmo si ga torej se-daj takorekoč izmislili, da spadajo pod to ime Hrvane, ki stanuiejo okoli Zajeba in Slovenci v vzhoćni Istri in Kranjski. — Pa glej, že leta 1874. je izšla v Parizu knjiga »Jugoslovanska de-žela«, ki v njej avtor že takrat opozarja na važnost našega vprašanja in propagira zvezo franeoskega in jusroslovan-skega naroda, Govoreč o jugoslovanski državi, piše: »Glavna njena naloga je, čuvati Adrijo in slovansko-hefenski pol-otok. Ona ne bo dovolila, da bi kdo do-segel prvo (Aćriio) in vkorakal v drugi (polotok). ne da bi se dotaknil njenega telesa. Njena posest je poroštvo veli-kanskega razvoja.« O tempora! Drugo prijazno pojasnilo, kie stanuiejo Hrvatje in kje Slovenci, sploh ne zasluži omembe. Dalje: »Treba se }e vrniti do Av-jerustovega imperija, če hoćemo dotočiti meje latinskega sveta. Tam je bila v primeri z barbarskimi narodi razvita prava in visoka civilizacija, katere ded-ščino npra^ičeno zahtevamo.« To je toliko, kot da se odrekajo Italiiani samo onim deželam, ki so bile Rimljanom neznane. Krištof Kolumb je bil doma iz Genove. kdo ve?... Nekđaj je pisal »Corriere« takote: »Naciionalni problem v Dalmaciji. Dal-maciia ie bila rimska dežela kakor vse ob Sredozemskem morju. Vendar ne opravičuje to dejstvo aneksije Dalmacije, baš tako malo. kakor bi bile upra-vičene italijanske imperijalistične aspiracije na Špansko, Provenco ali Rnmu-n?jo. Dalmacija ni bila nikdar italimn-ska. marveč le rimska in neolatinska. Slovani prebivalo todi že 12 stolettj. Čili Italije je. da doseže svojo nacionalno edinost, ne pa da obnovi Beneški imperij.« Precej različno je pisanje brošure in »Corriera«, kaj ne? Dalje vprašuje brošura: »Kaj so de-lali Hrvatie in Slovenci !. 1914. in med vojsko? Kdai so se uprli? Katere ekse-kucije v masi so jih zadele? Ražen par posameznih slučajev osebnesca poguma ubežnikov ki so nam prinesli z nevar-nostjo lastnega življenja UTX>raVme in- formacije, se flh |e većina borla prod nam«. Evo protldokazovf Kdo le pozani! vso razbesnelo krutost in nasilja ger-mansko-madjarskega terorja? Se stoje vislice, ki je na njih viselo tisoč ni Hso6 onih, ki so plaćali z življenjem svojo na-rodno zavest in opanje v fugoslovansko prihodnjost, nemaščevani in neoriznani še do danes! Zaman so bile interpelacije iugoslovanskih poslancev v avstrli-skem parlamentu, divjanie le ik> naprej. Najgroznejšl je ta krvavi del zgodovine. In sedaj vprašujejo: »Katere eksekucije v masi so vas zadele?« Nikdar v zgo-dovini se ni posluževala država lastnih državljanov kot talcev, kakor se ie to godilo pri nas med vojsko. In drugič: Jugoslovanski prosim voljci so povečali ententne armatfr &a 80.000—100.000 mož. Francuski polk St. 260 je irnel svojo »Ju:e:oslo\vinsko stot-nijo«. amerikanski Juproslovan? so šesta vi I i svoj avtonomen zbor. v Rusiii so tvorili jugoslovanski ubežniki svoie zbore, ki so se bojevali v Dobni .7 u i rror* Nemcem in Bol erarom, v Sibiri.H, v inž-ni Rusiji in na Murmanu proti Doijševj-kom. Samo ta zb^r ]e imel s'^^i^e iz~ trube: mrK'«h 32 Ča«5fnikov m lo.m rnož, ranienih 500 častnikov in 8000 mož! Kaj so to le »posamezni slučaii osebnega ju-na§nra?« Vprašamo Italijane: «Kje pa so bili avstrijski Italijani med vojsko, kje fo se borile njih prostovoline legije?« Kdo se dalje ne spominja jugoslovanskih divizij pred Solunom, katere je ćelo vrhovno povelj-stvo orijentske armade izrecno pohvalilo v dnevnem povelju, radi njih izred-neera junaštva! Angleški »Times« so pisali takrat. da bi se velikanska solunska ofenziva ne bila dala izvesti brez Srbov ln prostovolicev. — Še sedal imamo več kot 5000 naših prostovolicev na Murmanu in na tisoče na§ih borcev v armadi generala Djenikina. V Italiji se je borila jugoslovanska legiia. broieca P00 mo/ pod poveljstvom kapitana Pivka. na Montellu. Ob času. ko je bila sestavliena. je bilo v Italiji 200 častnikov in 25.000 mož jugos!ovan-skih uietnikov. Ti soponudili opetovano svojo službo za oprostite v domovine, na tisoče preše nj je šio na laškega ru-vernerja in \V i 1 s o n a , a brez uspeha; ostali so u j etnik i. 2e 1. 1916. ie izšlo rezer\rarno po-vrelje takratnega vrhovnega poveljnika nadvojvode Friderika. v katerem opisuje revolucionarni duh. ki se je polastil nekaterih juccslovanskih res:imeniov. Zna je kotorski upor in znano je, da so Ital'iani zaprli poslanec revolucionarne-^a brodovja- ki so sli v Ita!ijo prosit ponioči pri uporu. VpraŠarno, kdo je torej zavlačeval vojsko?? Aprila 1°1S. je podpisal Orlnndo na konferenci zatiranih narodov dogovor incd Italijani in Jugoslovani. V tekstu tega dogovora se nahaiajo tuđi besede; »... da je neodvisnost jugoslovanskega naroda življenskepra pomena za Italiio in obratno itd. Davno so že pczabHene te mamlive besede__ Razume se. da ima uradna Italija interes skrivati pred svetom taka in podobna dejstva. Med vojsko so vsi itali-ianski politiki izrabl'ali revolacijsko gibanje med Jusroslovani. Vedno so znali prikrojiti jugoslovanskc razmere tako, da so morali Jugoslovani pomagati tri-umfu italijanske armade, in to z rtevar-nostjo, da se jih smatra za sovražnike alifrancev. Ravno isti politiki so zađošili vsa dejanja, ki bi mogla pokazati ententi vse neprecenljive zasluge Jugoslova-nov. Končno se nam očita še. da je Av-strija nam — njenim prijateljem (!) — izročila vse brodovie. Znano pa je, da so se jusjoslovanski mornarji nreje po-lastiii brodovja, predno je imei cesar Karei čas, nam je izroČitt S takim ner>oštenim potvarjeniem dcistev se bori italijanska propaganda v Parizu za svoje »svete in upravičene« zahteve. NabSrafte za „Obrambnl sklad I" jOToi i jim. P- p. — Radiografska staoica • Col-Uno požurfi« se neki dan, da imvl svet«, kako m u JnsroekvtH UH botiievteun. Gotovo toodobna bUm Zasreba napSenl nekoji takvi »boUievićki« agenti, Radić, Prebeg, Pazmam Kova-čević itd. Ovi boUševJOd agenti plaćeni su, što Je po svoj prilici dokazano, talijanskim novcem. Otada i zaklJnCak, da Italija Uri po JuicoalavtH boljšcvteanu Žalibože, ne možemo danas više da tajimo, da talijanski bolHevički airentl ka« šaju sijati razdor i mržnja medili našim narodom, da huckajn jedan stalež i je-',»n deo naroda na drugi Posve le |as-j rj, da Italija hoće izazvati u naŠol državi anarhiiu. kaos, kojega bi ona mo-lda krstiti boljševizmom te se njime okoristiti, kako Je to kutela učiniti Sama Nemačka. I kad ne bi moglo dokazati opstanak takve sa talijanske strane n n.(j;rn zemljama plaćene boIjSevi-čke ^Fitoeife. Imali b! u njezinom držanja h.LiboIji razlog, da joi podmetemo nvo namere. Kako bi se Inače moglo protumačiti ono sabotiranje prehrane država nastaiih na ruševinama Austrije, posvemašnje otkinuće Jugoslavije od mora, postupak talijanskih oblasti u za-posednutom područiu. sorećavanje povratka naših bejnmaca u zaDosednuto !>odručje itd. Zdvoine prehrambene prilike u Nemačkoj Austriji, teški gospodarski položaj u Jugoslaviji posledice su talijanske kratkovidne politike, koju danas ne možemo da pojm?mo, kad znademo, da stoji sama Italija nad vulkanom. I ova Italija šalje u naše zemlje još svoje »boljševičkec agente, koji uspiri-vaju strasti u narodu i oteščavaju vladi rad oko konsolidacijo mlade države! Kao ti staroj Austriji moramo i danas j iiskliknutt: »Ouos deus perdere vult. dementat«. Mi sf n? bojimo na^ih komunista, naših boljševika, kofi idu za možda ekscentričkim ali svakako poštenim i idealnim ciljem a nismo ni nepristupačni zdravim idejama, koje sadržaje i boljševička ideologija. Ali nipošto ne možemo da trpimo, kako jedna fuJ-flnačka vlast nesmetano ruši poredak u našoj državi, hucka lakoverne ljudi te širi propagandu, koja je kadra izazvati u našim zemljama kaotičan prevrat, koji ne bi ugrožavao samo našu državu već j preko Italije, koja ie poTasr sviju vesti, što dolaze preko demarkacione linije i usled zdvojno? nereda njezinih unutarnjih prilika najzrelija država za pravu boljševičku revoluciju, i sav ostali svet. Svakako treba da pazimo budnim okom. da nas taliianske spletke ne pre-neraze nepripravljenc.________________m GozdarsftD ln sozfl&r]!. Morda ni nobeno polje tako s ple-velorn porastlo, kot gozdarsko. Tega pa nismo sami krivi, ker je bilo to polje nekako izključna posest Nemcev. Glede službenih mest in osobja so poveljevala nemška društva, predvsem »Hubertusc in avstrijska vlada se ffe rada in slepo pokorila. Kdo naj bi bil sedaj dedič tega vodstva pri nas? Gotovo ne kak dvorai svetnik. ki je bil ob polomu priše! ves reumatičen domov in je Že pred 30. leti pozabil. da je bil nekdaj mlad in mu niti ne priđe na misel, da je tuđi na tem polju treba reforme. Edini pravni nasleđnik za pozdar-stvo je dništvo mženirjev - gozdarjev. To društvo bi moralo postati torišče !n ognjišče, kjer se kuje oštro orožje mo-deme^a gospodarstva in reform v duhu nove ga časa. Zato bi bilo pa treba tu kaj krepke organizacije, v katero bi brezpogoino pritegnili vse Čile, delavne in delazmožne sile. (O organizaciji bi se dalo mnogo govoriti, ker je težka in komplicirana stvar.) Iztrebiti bi bilo treba radikalno vse, kar diši po avstrijski trehnobi. K tei zadnfi pa ne spadajo morda svetniki, kot taki. S to besedo Je nekako karakteriziran sistem, ki Ka nam je ubiti. Zato spadajo sem tuđi oni, ka-terim je bil ideai tak »dvorni svetnik« in so si že začasno umerili svoj lakajski frak pri avstrijskem kfojaču. Taki ijuđ-je, hipnotizirani od mogočnega nemške-ga Dunaja, so vajeni čakati, da priđe povelje od zgoraj, da lim pade kaka nova nredta wM reforma us cm^vh* ^vsak £&s pripravljeni, slepo ubosrati. najsibo njim ▼ slabo ah dobro, hi to se prakticira, kakor izgleda, tuđi seđal. PoabUt se, da Je postalo Uudstro gospodar tvoje hiSe ln da ni qno v«C najemnik ta Do-naj posestnlk. Zavedimo se, da nismo ve£ hlapci ta da si preuredimo lrišo po svojem okusu, kakor je prav nam. Ce borno zijali samo navzgor, nam mesto poloba v usta, lahko kapne blato na o£L Frepozno bo potem jadikovati, ko bo slovenski Job ležaj na Iastnera gnoju, ker zanj ne bo boga, ki bi se ga usmiliL Zato naj se pa društvo inženirjev-jrozdarjev zmve važne svoje naloge in dedščine. Postati mora odlocujoč faktor v vseh vpra£anfih. V\ se tičeio ^ozdar-stva. Ono na) izdels primerno reformo za svoje uredništvo, za svoje sole. za moderen sistem gozdnega gospodarstva. Vladi je treba vse pređloge podati. kot dovršeno delo. Kdo drugi pa }e kompetenten za take stvari, če ne organizacija strokovniakov, ki predstavlja obenem vse osobje uradništva. To bi vladi dobrodošlo in bi tuđi primerno u važe val a tako besedo. Ta organizacija bi bil odločuioč faktor pri nastavljanju novih moči. pri napredovanju itd. Vsako novo naredbo bi dobilo v pretres to društvo. Brez niesra in proti njemu bi se ne smelo nič zgoditi. Da si pribori tako mesto, je pa treba pokazat! življensko silo in pa zmožnosti v posameznih čla-nih. S tem. da bi društvo odločevalo tuđi pri službenih mestih in napredovanju, bi se lahko upoštevale individualne zmožnosti. Na ta način bi prišli res do temeljitih strokovnjakov v različnih pa-nogah in bi parirali avtomatTčni službeni oragmatiki v njen em izenaćevanju. Resili bi s tem velike talente, ki sicer utoneio v povrjrečnosti ali pa se izselijo. Cas nas prisili v kratkem tadi k temu, da v stari sistem uvedemo delitev dela, če hočemo ostati na vrhuncu in če sami tega sedaj ne storimo. Ta delitev dela pa se more izvršiti le tedaj, če se vsa država v tem pogledu enotno preuredi Do sedaj je bil oskrbnik z eno besedo vse v vsakem oziru. Bil te oziroma je še vodja pisarne. v kateri se je topi! v rekoh tinte, bil sceodef. fnženir, ekonom itd- To j<5 tuđi prav ln mora do gotove meje. Zato ga je pa tuđi visoka zemliedetsfca šola primerHO vsposoblia-la. Ce gre y takem slučaju za nepreob-fežne tehnične naprave in slična dela, fc srotovo na mestu.^AH kjfe ima časa, da bi poleg vseh mnogovrstnih del gradil n. pr. veliko vzpenjačo, gozdno železnl-co, večje mostove, grabile, jezove! V tako defo se je treba prtmerno poglobiti in koncentrirati svoje sfle. Zato bi se pa vzgoiilo za taka večia deia inženirie-gozdarje-specialistc. Na prhner: specia-list za vzpenjače in riže, speelalist za Kozdne vodne stavbe, za uredbo gozd-nega obratovan.Ja, za zazidavo hndour-nikov, kakor ie to seđaj nanoga zase. Vse to bi bilo v razbremenitev oskrbni-štev. In ne majhna skala bi pala z ram. če bi se pisarniška dela ometila na zgol najpotrebnejše in bi se krepko pristriglo tišti avstrijski nradni rep, ki ie irorda najogabneiša in najnc?mosnej5a prika-zen posebno pri jrozdarstvu. — Delo-krojr tem specialista bi obse$Krt primerno število oskrbništev, v katerih je za-dostna množina več jih takih stavb. Po-vdarjeno posebej — večjih naprav — ker bi podrejene oziroma manjše stavbe gradit oskrbnik sam. zev svoje razvedrilo in bodrilo, da ne zaostane v tehnič-nfh vedah. Kakor rečeno, rabimo v bo-doče specialistov v različnih panogah te stroke, moistrov na vrhuncu tehnike, ki bodo pionirji oskrbništ\rom, katera bodo na postavljeni bazah lahko ne-ovirano in uspešno delala. Ni nam treba znova povdarjati važnost naših gozdov za procvit države. Kdor dvomi o tem Se vedno, se hrez škode zase m v korist vsem, lahko spremeni v dob ali smreko. Vzporedno z inženirji - gozdarii bi, umevno, delalo društ\-o gozdarjev, ki bi imelo primeren vpliv na vse zadeve, ki se tičejo teh in bi stalo v vednih, tesnih stikih z gorenjimi. Pomnimo, da mora v povojskinem Času vlada postati sama izvTsevatclfica volje naroda, ki sestoji iz stanov in rax-redov, kateri si pišejo pravice in zako- ne ter Vh ▼ čuvanje in ndefstvovanje po-verialo od njih plaćanim uradnikom in ti se danes imeonjejo — vlada. Ker so gozdarfi sedaj uvrščeni med državne urednike, je predvsem potrebno, da se fiksira njihova izobrazba. Od-praviti je treba enkrat za vselej izjemc, katerih je bilo v Avstriji več kot praviL Od vsakega gozdarja naj se zahteva najprvo splošna predizobrazba (to bi bili morda nižji razredi srednjih sol). Ker pa bi to pređizobrazbo absolvirali v starosti med 14. in 16. letom, bi bili za stro-; kovno solo nekoliko premladi. Zato bi se tu lahko obdržala dveletna praksa. Na to pa dveletna strokovna šola. Tu pa bi bilo snov konČnega iznlta umestrto deliti in učence razbremeniti tako, da se napravita dva izplta. Prvi, splošrt* toit po prvem letu, ki bi nekoliko o^evaf vse predmete, ki tvorijo podlago in riz-umevanje za strokovne vede. Dru- orrok tera ali mtesra ne razume popolnoma. kajti davna stvar je. da ie ođ dotične stvari vsaj sekai vidd in slišat tako da, Če naleti v bodocem življenju na enak slučaj, mu stoji na razpolajro ćela vrsta pomožnih utisov. spominov Iz otroških let. Vsakdo pa ve, kako sloboka kako trdno so vklesani taki vtisi spomimi vsakeea človeka, Četudi sj Uh dotični m svest. Človek dela navadno itK kar vidi pri drugih, torej kar delajo drogi. Ako pa se ne pojavi v delu odraslih nobena rapidna in radikalna sprememba, kako moremo upati. da otroci, nezreli dečki, ki Se nimajo nobenih zmožnosti za kritika nobene sposobnosti za presoje-vanie, začnejo sami kaj drugega delati kakor sedanji odrasli. Zadeva sedaj odraslih bi r>a morala biti priposnatije, da stvar ne more iti tako naprej, m morali bi o tem premisljevati, kaj bi bilo treba nemu-doma podvzeti ht storiri, da bo vsaj prfliodnji rod nekaj drugega delal kakor sedanji Zadeva sedaj odraslih, Iri ne mo-reio več na stare đnl mentati svojih mest ki so jih porosto dobili do demo-ralizuloči protekciji, bi morala bit!, vsai prihođnfi generaciji ore!*krbeti So-le, ki vzgajajo ćele ljudi.*) • fhJL H. flroimer ho6e tmfl za lo^o-sttTlio tsstamivlif »Dmftvo firifateilev Sole mate*1«1ieto z d«n*««1co na naslov: Dr. Pa-v«l BrežnTk, Ljubljana, reafka. 78. štev. »SLOVENSKI NAROD-, dne 2. tprita 1919, Sim 3. ?a je po sodbl gotovih krogor ▼ ttm k- pitu vcndarle kak biser posebne vred-nosti, naj se *ra pa dene na niz k briljui-tom III. državncga izpiU. Zdi se nara. da je dovolj, če kdo napravi tri državne zpite in kakih 15 kolokvUev in da vse shupaj ©bsega 30 do 35 razliČnih pred-hietov polet? seminarjev. praktikov. pro-iektov. konstrukcijskih vai itd. Će bo pa kak zakrknjen birokrat trdil, da se more polagati tišti praktični izpit Ie na podlaci prakse, ^a upravično potipljimo za možgane. Edina zapreka bi bil tišti predpisani dnevnik, če £a točen praktikant ni pisal. Ce na mu ie dober prijatelj (kak veleposestnik) potrciil dveletno prakso in si je med tem kandidat pre-pisal dnevnik in sa deloma kompletiraj iz svoje bujne fantazije, je bil zvon ulit. In če je bila izpraševalna komisija dobre volje, ali sicer kandidatu Se posebei naklonjena, je zvon tuđi zapel, navzlic temu, kaj je gospod praktikant prakticiral in kako je pisal dnevnik in študiraL Humbu?! S tem je obenem obsojena tuđi omenjena predpisana praksa, ki je pa še bolj slabokrvna kot izpit in se zato-rej ne borno rrrudili pri njej. Društvo inženirjev- gozdarjev, ka-kor ono sozdarjev, bi pa moralo skrbeti tuđi za primeren naraščaj. Vedno bi moralo društvo stati v tesnih stikih z di-jaštvom, mn dajari navodila, informacije, skratka: moralno oporo, če bi bila materialna nemogoča. Voditi bi moralo statistiko uradnikov in službenih mest in naznanjati ob zaključku šol abitutijen-tom, koliko novih moči rabi gozdarstvo v prihodnje, v kateri panogi je pomanjkanje, kje nasprotno itd. — Tuđi za terminologijo bi moralo v prvi vrsti skrbeti društvo. Treba bi pa bilo vstvariti enotno, skupno za vso SMS. Kako s tem začeti in končati, je zopet dol^o po-crlavje zase. Ravno isto velja glede Šol-skih in uČnih strokovnih knjifc. ki jih ni-mamo. To vse bi bilo đelo organizacije go-zđarfcv, da to in Še mnojfo drusega, pretehta, sestavi potrebne referate — snloh sezida vso stavbo z vsemi priti-klinami in jo da vladi, da Jo ta blagoslovi z močio zakona. Sedaj se su nje zakon o agrarni reformi. Ali so bili pokll-cani rudi naši strokovnjaki gozdarji k temu velevažnemu dehi? In ce nišo bili, kdo je kriv? Ne malo pJesnjivo načelo, da vse priđe od zgoraj. kot smo bili va-jeni z Dnnaja. Pri nas bo pa prišlo od spodaj, če prdetarec vzravna potrpež-jjivi hrbet. Narodno predstavništvo bo reševalo velevažna strokovna vprašanja. Prebe-rimo listo poslancev. Vse ie doktor, procesor — masa visoke inteligence. Pre-štejte pa one, ki bi priSH v poštev kot strokovnjaki pri debatan in delu za acrrarno reformo in slična vprašanja. Ostane nam najbrže prstov na eni rokL To je težka prezrena naša, ki se uvc-ljavlja, da bo najbrže sprejcovoril na vseh poljih prvo in zadnjo besedo zopet jnrist. Vsak na svoje mesto in tam vsa-"kemu čast! »Le Čeviie sodi naj kopitar ...« Zaraditi 5e treba ves sistem na nai-širsi demokratski pođlagi. Iz uradov mora zsiniti tišti despotizem na spodaj in servilnost na zgorat. Predstojnik mora videti v podrejenem ne hlapca in suŽ-nia, ampak človeka. tovarfSa. Podrejeni pa v svojem predstojniku prijatelja in t zaščitnika. Ves novi in stari državni sistem z vsemi dobrimi in stabiml lastnostimi m reformami. pa stoji in pade z vpraSa-njem plačila. Vsakdo mora biti sebi, raz-meram in delu primerno in enako plačan! To je ^evangelii, ki daje posamni-kom in delavskim masam vero v bodoč-nost in jih tako drži v moralnem ravno-težju. M- Naše obmejno šolstvo. Višji solski svet ▼ Ljubljani Je o£-redil naslednje isprememba šolstva ▼ mariborskom okraju: 1. Zasebna nemška ljudska sola ▼ Cersaku s© razpnsti otroci se naj vpi-šejo v pristojni ljudski soli, te sta 9t- lij v Slov- poricah in Slađki vrh- 2- Nemška trirazrednica ▼ St- Uju v Slov- goricah se razpusti, TJcenci to sole se vpižejo v pristojne ljudsko Sole predveem v slovensko petrazrednico v Št- liju- Za otroke pristne nemžke na-roanosti se priklopi šentiljsld potraz-rednici nemška vzporedniea. 3. Nemžka petrazrednioa z 1 vzpo-rednico v Krčevini — Leiterebergu pe razpusti- Iz nemške petrazrednice in slovenske fitirirazrednice se ustanovi po predlogu krajnega šolskega sveta roešana slovenska iestrazrednica, ka-mor se Tšolajo vsi slovenski otroci- Za otroke prietne nemške narodnosti se priklopita slovenski šestrazrednici dve mešani nemški vzpoređnici- 4- Nemška đvorazrednica v Pekrali se razpusti- Otroci se prepišejo v pristojno ljudsko solo v LirobuŠu. Trirazrednica v Limbušu se razžiri začasno v štirirazrednico- 5- Nemška deška in nemška dekll-ška štirirazrednica v Pobrežju ostaneta a se poalovenita- 6. Nenoska petrazreduiea v Radva-nju se preuredi v slovensko petrazred-nico. 7- Nemška dvorazrednica ▼ Razvm-njn se poeJoveni toda izgubi vzpored-ttico- 8- Nemška trirazrednica v Sladkem Trhn se ispremeni ▼ slovensko trirae-rednico, za nemške otroke se priklopi soli nemška vzporednica* 9* Obe nemški petrazrednid v Stu-đeBGlh se preuređltA ▼ eleTeaeld ioH, sft mmmikm otroke m priklopite deoti p* I r>witnlrf «t pvekodno dobo dv© iefa ai nemftki vrporednici. 10- NemSka tiiramrođnlea v Tesna ee posloveni- 11- Poelovenijo se dozdaj dvojeeič-ne ljudske Sole v Zgornji Kungoti, Sve-fini, v 9r. Jurju ob Pesnict pri Sr. Lovreneu, ▼ Hoćah, v Eamniei, v Sel-nici ob Dravi, v Ribniei 1b v Breznn* Hovnuti pre§let G-laoilo jugoslavenske fn^alimim^fc^ demokracije »JEDNAKOST« v Sarajevu priobčuje članek >K orapcij a«, iz katerega posnemamo: >Dušan Vasiljević je bil določen, da odide kot izvedenec za vojno škodo v Bosni na mirovno konferenco ▼ Pariz-V ta namen mu je n^lrn«ftln. bosanska vlada 2000 frankov za potne gtroške in dnevnico v iznosu 60 frankov. Vasilje-vić je đošel samo v Svico in se je na to vrniL Ker je član državnoga zbora, dobiva sedaj še dieto po 50 dinarov na dan- Pravijo, da ni vmil onih 2000 frankov in sprejema se nadalje svoje dnevnice kot ekspert na mirovni konferen-ci in kot član državnega veća« SvojeČas-no je bil Član >Jugoslovenske Lige<, iz katere pa je izstopil, ker mu je to bolje kazalo- Gornjo svoto po 2000 frankov (7000 kron) mu je izplačal dr. Vlado Corović- Dr- Ćoro vi 6 je kustos bosanskoga muzeja in dobiva plažo kot ku-stos, on jd Sef bosanekega tiskovnega urada, dobiva tndi ta plaćo, on je član državnega zbora in prejema vsak dan dieto po 50 dinarov in postane sedaj Še glavni urednik novega demokratekega glasila, kjer bo zopet imel primerno plačo- Tuđi dr- Corović je bil v >Jugo-slovenski Ligic, katero je ostavil, da se pridruži novi stranki, ker mu to kaže- To ste zadnji dve mali panamski aferi, o katerih se v poelednjem času vrlo mnogo govori v Boeni.< Beogradska »SLOBODNA RBC« razpravlja o najnovejsih dogodkih na Madžarskem in konstatira v Članku >K arolvijeva gest a«, >da je do-bil grof K aro Ivi od entente jasno izjavo, da izgubi Madžarska velik del teritorija nekdanje krone sv. Stefana- Ka-rolviju je tako izginila zadnja nada* Integriteta Ogrske je bila končno pokopana* V tem trenotku si je atavil vprasa-nje, kaj da naj stori? Ali naj prizna razoepljenje Ogrske, razdelitev, ki no-benemu Madžaru nikakor ne gre v glavo? Tega ni mogel storiti. Labko pa je storil nekaj đrugega in to je tuđi uči-nil: Izročil je vlado komunistom, ki so jo takoj sprejeli-c Konec tega članka je saplenjen- V članku >0uden sve U razmo-triva >SAMOUFRAVA« đejstvo, da padajo Italijani iz jedne skrajnoeti v drugo in da se pri tem pouašajo kakor mala deteta, in prihaja do zaključka: Mi, Srbi, Hrvati in Slovenci se v vpra-Sanju naših meja z Italijo trudimo, ko-Ukor je nam mogoče, da navajamo sdrave in stvarne razloge na korist naše teze, ker mi govorimo ne sa nervozne italijanske imperialiste, marveč za naše velike in mogočne zaveznike in za ostali pošten svet- Ni nam treba, da bi intrigirali pri Bolgarih, Madžarih in Romunih, ker imamo za svojo stvar mnogo boljse orožje, kakor so vsa gotova sredstva žalostne in bolne prošlosti* Mi se za svojo stvar niti za slučaj ne bojimo, ako bi se na mirovni konfe-renci učinila kaka napaka, ker se za-vodamo, kako se morajo na koncu kon-cev končati dela, stvor,iena na temelju nasilstva in krivice* Toda kot lojalni in iskreni zavezniki se trudimo, da informiramo Čim najbolje svoje zaveznike in da jih očuvamo napak in pogrešk, ki bi lahko povzročile nsodepolne dogodke. ko že nimamo nobenih koristi od hladnih in oojektivnih raz^ovorov s sami-nii Italijani, katere vedno bolj obvladu-je bolestna nervoza, ki grozi, da spravi naše medsebojne dobre odnos a je v naj-bližji bodočnoeti v najresnejso nevar-nost.« Novosadska »ZASTAVA«, glasilo radikalne stranke v Vojvodini, se bavi na uvodnem mestu o vesteK, nana-^ajočih se na znano narodno izjavo dr-Kramara in piše: >Ta bratski ukor ne srne v nae vzbujati romantičnega gneva, mržnje in nezadovolinostva proti Cehom. Ta ukor nam naj samo otvori oči, da borno zri i jasne je na stvar- Vsak narod misli pred vsem naše in stremi za tem, da si za-gotovi svojo bodočnost in da razvije svoje blagostanje- V državni politiki vsakega naroda ođločujejo njegovi stvarni interesi . • • Red in đelo, to sta dva zakona, katerim se moramo pokoravati- Dva pogoja in dva principa sta, na katerih je treba izgraditi nado državo in sicer: vsi moramo pomagati, da se ▼ državi vzđrii red in drugič — vsi moramo đe-lati... Delo vsakega pojedinca mora biti v popofatem skladu s splosnimi dr-iavnimi interesi- Vsakdo, kl se nahaja na kakem odgovornem mestu, mora de-lati s podvojeno silo, intenzivno in s polnim raznmevanjem, poleg, tega pa mora biti čist, nesebicen in odkrit- Kđor drugače dela. je izdajalec novega red« in državne in narodne bodočneettc Oijeeki »JUG«, gleeUo Jvgeelev* »Dolje ai Jeorupeijonc: >Dobro je nam snano, da se obsoja korupcija na merodajnem mestu čim najostreje. Jeden izmed vodilnih nunlstrov je rekel te dni: >Mi znamo, daseimedna-mi eopiri korupcija; mi se tuđi borimo proti nji in ake me bo šio drMgace, hom* j*H obe^&ti ljuHU Mi z Dade strani podpisujemo to dra-konsko ministrovo godbo, samo prosimo, da se čim najpreje prične s naj-ostrejšim izsledovanjem in proganjanjem vseh trivcev ki povzročajo to ko-rupcijoU »LA WlIBUNAc prinafia na uvodnem mestu Rastignacov članek >GH affari eono gli affaric (prav po domaće rečeno >gšeft je gšefte)* Rastignac napada akcijonarje >Cunard Line<, da njihovi interesi velevajo prijateljstvo in zavzemanje za Jugoslavijo in njeno gospodstvo na Jadranskem morju* Za pravicanii Jugoslovanov glede Reke in Jadranskoga morja se skrivajo interesi akcijonarjev >Cunard Lrinec- V zadevi interesov pa Angleži ne odnehajo nik-dar in angležka vlada se ne bo postavila proti interesom angleške plovbe in proti časopis ju, ki jo predstavlja in brani. Rastignac pravi: Dane« se iz-igravajo v imenu principov italijanska mesta na zelenem tapetu diplomacije e kartami, ki nišo baš one, ki jih je pri-nesel s seboj Wilson iz bele hi£e* Tn gre boj za >samoodločba narodov«, z zmago pa 8e pribore akcije >Cunard Line<- — >Cunard Linec so že napadali, ker Lahi napadajo vse, o čemur koli slntijo, da bi se ne utegnilo prav stri-njati s predrzno grabežij ivostjo laekih imperijalistov* Kar se tiče izigravanja, pa se hoče po laškem Ijutem prisade-vanju izigrati jugoslovansko Primorje z saledjem v prid Italije- Ako bi se to zgodilo, bi bilo to izigravanje s kar-tami, kakrsnih Wileon ni prinesel s seboj iz bele hiee- ANOLESKI USTf O NAŠEM SPORU Z ITALIJO. >WESTMINSTER GAZETTE« |»rmvi v oceni knjige ntajorla RoncaHIm »Strate-gični problem Jađranac, da itajilanske politike v Angliji nikdar nfso dobro razmnelL Mnojrim se čndno zdf, da }e Italija napram Nemški Avstriji tzšla izSla Iz voine olačena v svojem položaju velesile. Ztmanjm politika Italije stremi za dvema đejstvomt: da bo neodvisna in da dopomi svole ujedinjenje. Ozemlje med oboiorsklmi Alpami na zapada In Dfnarsldnri na iztoku, le Italijan-sko po govora in značaju (?) Alpe tvorilo naravno (?) mejo. Toda taka neodvisnost bi ne bila zozotovllena; ako bi se orem!je. ki se nahaja v lofcn Alp in kl ima morsko obal, nahajalo v tulili rokah, U bila goto-vost za Italijo minimalna, ker U se obal moda pretvoriti v sistem morskih oporišfi za napad. To ie pri vabilo Italftio. da je pri-stopila k trozveet S tem, da se Ie držala točno dogovora, ki Jo ie vezal samo sa obrambo in da svoje nevtrajnoeti ni opustila v začetku vojne* je Italija naredila uslugo zaveznikom. Da v slučaja zmace centralne velesile ne U kazoovale Italijo in da bi ta v obratnem slnčajn moda do-sea svoj cilj. je stopila v vofno. Pa se še vedno misli da Italija zahteva Istre in Dalmacijo iz impcrijalističnih razloiov. To ni točno. (?) Do lfiL stoletja so te pokrajine pripadale benešld repobUld. One so btte-cralen del tisteca. kar bi se moglo imenovati italijanskj sistem. Ko Je Itallla stopila v vojno, je dokazala s turinskimu rimsklmt pariškfjiii in beneSMinl arnJvt pismi in govori državnikov, da preblvalstvo Istre In Dalmacije, Ujub temu, da je bilo sto ali več let pod Avstrijo, ni prenehalo smatrati se kot del Italije (?f). četndi je bilo politično ločeno od nje. Nikdar se ni pomirilo to pre-bivalstvo z avstrijsko vlado. To je Italifo ojačevalo, a v Avstriji vzbnjalo bojazen in vsaka italofilska manifestacija v Istri in Dalmaciji je naleiela na vedno večji zuna-nji odpor. Z zmasro, kl ie uničila zadnje moči Avstrije, je Italija izvojevala naS bo) ravno toliko, kot svojega. Položaj Nemčije na suhem in na morju je postat brezupen, njen vpliv na Balkanu in v Mah* Aziji je oopolnoma proDadel. Vprašanje Istre to Dalmacije Je rešeno na bojnem polfa (!) Pod naslovom »Italija in Jugoslovani« resnmira posebni dopisnik »MANCHESTER OUARDIANA« na kratko predzgodovino jugoslovansko - italijanskega spora. Londonski dogovor se ni popolnoma nlč oziral na jUKoslovanske zahteve. Posledica je bila, da so se JugoMovani in Italijani smatrali kot sovražniki, od česar Je imela sam' avstrijska vojska koristi. Po ltalfjanskem Kobaridu so se Italijani in Jugoslovani zbližali. Na podlasl sptošalk prtoclpov ie bil dosežen aa rfasken kongresa sno-razun in Orlaado ini Je ratlHciraL Sam Somrino si Je pKsvojil ta dogovor. Na nesrećo je itafijanska vlada spremenila svoje stali Sce in ignorirala zbOžanJe, od katere-ga je imela (talijanska vojska toHko koristi in se zopet vrnila k diskredUIraiienni toodonslteiii« dogovora od aprila leta 1915. Jugoslovani so predlagali arbitražo pred-sednika Wilsona, ali ako se ta ne sorejme, pošiljatev posebnih komisl], da to vprasa-nje rešijo. Italijansld delegati so odbili oba predloga s trditvijo. da ima samo svet desetorice pravico reševatl vprasanje. torej korporacija, v kateri Ima samo Italija sa-stopstvo. Trije prošli mesed to oohđ to-kmirfb taddeaiov v tnnrnei ocenHa. Jo-goslovani, kl so stavili dva penieUu pred-lotra, so oredložili sedai zahteve, U so pre-tlrane (?) Situacija je postala vedno težja, lUiiVv ▼wmv m*rm^m*MTwUKBjwmm o tem« oa svet desetoriee ni ^SFeJel Wflsonovfli principov, je privede! vprasanje prehrane do opasnosti. Posledica ten Bore bHI Vsak zna. da bodo ItalflansSit delegati ne-kdliVo popwtm. kar je na baron Sotmino sedai govoru. ItamaMU ■■mi m ba bo-■hwhI vladi« ako M s*Bivs vaSNev poidjhi v seM kal nove vofne. Itafflanslrf narod z*«a. da ko dobri ođnoiaH z Jngosiovmnf neob-1»odrt« pot^efrnl za nl*Mr»>v Vvfo^i razvoj, fit^nttovani se ooVazali, klh* tenm. da *?> stavflf neke etrstrernne eredloge. dte •» Ha ^UBa) BB^V^^^lB ^HBHa HHHHL. m3m Po Uh okohMMttHi id aa mestn. dm svet ' desetorloe ni ie rešil to vpralanie ta da se je hrana, ki ie potrebna, da reil millionc cUdn, aacrornadila v pristaoiSđh, ker se ItaJUansU priseljenci prepirajo z Jujcoslo-vani v DaJmacijL Ako fe resnica, da se je promet s Trstom preldnil za nekoliko dni, mora svet desetorice energično nastopitL Pa P* PolitKne vesti. KraJevna orsanizmclja za Trnovski okral vabi na občni zbor, ki se vrši v nedeljo. dne 6. t m. ob polu 10. uri do-Doludne v prostorih otroškejra yrt«u Cerfrvena ulica St 21. Vse članice in čiane prosimo, da se udeleže občnega zbora. — Odbor. VprftŠaitJe. Ali je res, ker se raz-širja vznemirljiva vest da ie grajščina K. prosila na pristojnem mestu, da bi se ne razdelila? Župan pa da je tozađevno prošnio potrdil in občinski pečat pritis-nil, ali je tako potrdilo dopustno? Ni U to zloraba občinskega pečata? Vsa naša, kakor tndi sosedne obči-ne sosrla^ajo z razdelitvijo Koslerjeve grajščine v svrho da dobe kmetje zemljo, katero je grajščina bodisi kupila, bo-disi zamenjala. Dalje da se manjši po sestniki zboljšajo. Delavske družine, stanujoce v grajskih koČah. naj dobijo svoja stanovanja in nekaj zemlje, da se tako uresničijo plemenita in pravična kraljeva načela: »Zemlja je Vaša in božja!« Naši sovaščani smatrajo kraljev manifest o asrarni reformi za najbolj razveseljivo in najbolj potrebno in pametno odredbo, kar jih ie izdanih v 19. stoletiiL Ako je prej navedno resnično, naj se takoj okrene potrebno. Za niko-gar protekcije! — SomišljenikL (Naša poročUa iz Beograda in Zagreba.) GOSTOVANJE ZAGREBŠKE OPERE V BEOGRADU. Zagreb, 1. aprila. Ravnatelj zagreb-škesra srledaltšča se je madil te dni v Beogrradu, da uredi vprašanje honorar-ja sledaliških igralcev. Ob tei priliki se je dogovori! z merodajnimi beofrradski-mi faktorji. da odide okrosr velike noći za^rebška opera na Hdnevno poštovanje v Beojjrrad. S tehničnimi pripravami se je že pričelo. SLOVESNA OTVORITEV ZAGREB-SKE BORZE — ODGOĐENA. Zagreb, 1. aprila. Danes bi se morala vršiti slovesna otvoritev zagrebške borze. Ker pa je prišlo med člani ravnateljstva do formalnih diierenc, je bila otvoritev odgođena na kasneje. Borza bo delovala še naprej kot oddelek »Tr-govske&a doma«. Razprave o spornih mandatih se bodo najbrže z ozirom na zunanjepoliti6-ni položaj odgodile. Zato pridejo po kreditni debati na vrsto razna gospodarska vprasanja, predvsem svoičas izdana viadna odredba glede agrarne reforme, dalje nekatere predloge idede prehrane In nekateri manjši gospodarski projekti, ki se tičejo zlasti brvše kraljevine Srbije. V eni prihodnjih sej se bodo stranke bavile menda tndi z reformo poslov-nika, kakoršno bo predlagal parlamentu nrinister za konstitnanto dr. A. Kra-mer. Novi poslovnik naj bo avtonomen in ne več zakon, kakor je ba dosedanji poslovnik srbske skupščine. IMENOVANJA. Beograd, 1. aprila. Okrajni glavar dr. Vib'em BaltiČ je imenovan za vlad-nega svetnika v VI. činovnem razredu in pridcljen v službovanje notranjema ministrstvn v Beogradu. Ravno tako je imenovan vladnim svetnikorn dr. Lokar, prezidijalist v dr. Koroščevem oddeflnL BANKET PRI PRESTOLONASLED-NIKU. Beograd, 31. marca. (2^akasnelo.> Prestolonaslednik-regent Aleksander je povabil za včeraj opoldne na obed predsednišlvo Narodnega Predstavništva. Vabilu so se odzvali predsednik dr. Pavlović, pod predsednik dr. Janko-vič, tajnik dr. Pestotnik in vsi drugi taj-niki razun dr. Lončarja, Prestolonasled-nik se je živo zanimal za vsa aktualna vprasanja in povpraševal tuđi za trenutno razpoloženje v Sloveniji. Prisot-na slovenska poslanca sta mu pojasnila naš politični položaj, omenjala lojalno razpoloženje med Ifudstvom in povdar-jala, da je treba največ skrbi posvečati vprašanju prehrane. Pr> vseh industrijskih kraj ih priman jkuje vžitnega kruha, posebno se občtiti to pomanjkanje v , l.jubljani. Nekateri okraji že do dva me-i seca nimajo masti. Prestolonaslednik se ; je živo zanimal za opisane razmere. Ce-j la slika poj^ostitve je imela zelo demo-kratičen in familijaren znača?. Udelc/ni-kom banketa je posrebno ugafalo doma-če. naravno in neprisiljeno obnašanje prestolonaslednika. samoumevno pa je, : da regent ni zavzemal nikakega oseh-nega stališča v razgovoru o strankinih vprašanlih in v razmerju strank do vlade. — Na vpraSanje dr. Pestotnika je dvorni maršal potrdil. da namerava pre-stoionaslednik po Veliki noči obiskati Ljubljano in Slovenije ZVISANJE CEN TOBAKU. Zagreb, K aprila. Kakor poročajo ' listi iz Beograda, je dolo$0a uprava mo-nopolov, da se povišajo cene tobaku od danes naprej za 50 %. DELOVANJE NARODNEGA PRED-STAVNlSTVA. I Beograd* 1. aprila. Dane? dopofdne se začne v Narodnem Predstavništvu ; drago čitanie kreditne predlogc. Izcbraževflni odsek .,Sokol IJ" opozarjt vse prijatelje so-kolstva na svoje drugo pomla-dno predavanje, lt j se vrši v so-boto dne 5. aorita 1919 zvečer ob pol osmi uri v \tli!;l dvorani Mestne^a doma Predava br. Veii) Svajgart Prometni problemi v držtvi (U Q VstOpnine nikake; prostovoljni prispeT-U se hvaležno sprejemajo. Nazdar! Odbor« Kraljevina Srbov, Hrvatov in Siovencev. Neumnost ali izdajstvo? Z ozirom na nekatere žalostne pojave v naši javnosti je napisala pod tem naslovom mi-troviška >S r b i j a< članek, iz katerega posnemamo: >Avsti"ija je izginila, živi pa še duh avstrijski takozvana avstri-jan^in^ o kateri je rekel dr- Friderifc Adler v svojem zagovoru pred vojnim sodiščem na Dunaju, da ga navdaja-pred njo gnjus, kakor kadar vidi kako nemoralno sliko. Ta avstrijanžčina predstavlja pri velikem delu naših državi janov bistveni del njihove duše. 2alostno je, ali resnično - - • Državni uraduiki iz Zagreba pozivajo na stavko, naznanjajo bojkot naši mladi držar-vi- Italijani so do sedaj v borbi proti naši državi imeli Radića in >Obzore« Sedaj so dobili v svojo kolo tndi urad-nižtvo v Hrvatski- Da, odkrito pravimo, nradniki so s tem svojim dinom stopili na stran naših sovražnikov! Razmnemo popolnoma težak položaj naših uradni« kov- Toda kaj je to v primeri t uradni-ki, vojaki in 8 prebi valsvom v Srbiji i in Crni gori? Uradniki v Srbiji in Crn! gori se vsi še nahajajo v vojni službi« Od leta 1912- se nišo bili ob evojem domaćem ognjišču- Oni še vedno umi« rajo, ne da bi videli svojih milih in dragih- Umirajo neopazno, tiho, v tišini, daleč od bratov in sestra, daleč od svojega doma. Umirajo bres ugovora, ker umirajo za domovino 1 A kaj delajo njihovi bratio na Hrvatskom? Toda oprostit*! — Ne, to nam nišo brat je- Tega ne delajo Hrvati, to delajo Avstrijanei, ki bo ostali med na-mi- Morda nišo to vsi uradniki, ki sa udeležujejo tega pokreta. Je mnogo med njimi zavedenih in lahkovernih, ali začetnik! toga gibanja, njega glavni inidatori so faktično Avstrijanci- Juraj Demetrović je napi^al lap članek >Ali smo zreli za svobodo?c Na to odgovar-jamo, da je nai narod irel za svobodo in da jo tndi zasluži, toda nade svobodo neće A vat rij a, ki še vedno živi pri nas- Radi tega kličemo dooela odkrito vsem pričetnikom raznih stavk in sabotaže: Obračuna ni bilo, ker vsebujo rvobođa, ki jo oznanjamo, tuđi usmilje-nje, ođpuščanje in velikodušnost Toda obračun lahko še priđe in bo moral pritl, ako se bodo množili taki dogodki* Onim zapeljanim sinovom nafiega naroda, ki so nasedli sovražnim nam elementom, pa pravimo, da je takSno de-lovanje ali neumnost ali pa izdaj* a t v o.< Vofna in mornarica. LDU Beograd 31. marca. (JDU) Mlnistrstvo za vojno in mornarico Je poverjeno generalu Hadžiču. Novi bankovcL LDU Beograd, 31. marca. (JDU) »Epoha« javlja, da bodo novi bankovci Izdani koncem Julija. TedaJ se rudi potegnejo krone iz prometa. NAŠA SEVERNA MEJA. Ljubljanski dopisni nrad poroča z dne 1. aprila ob Štirih popoldne \x uradnega vira: V boju dne 31. marca severno od Vc-likovca, v katerom so se na^e čete junaško borile, smo skupno zapi eni li en top, deset stroj nic, eno kuhinjo, nekaj konj in u jeli 25 mož. Na^Se čete drže Crto Kapon - Dobrova — točka 560. Ujetniki so izjavili, da so hotele štiri nemške stotnije dne 31. niarca zjutraj napasti Osenice in vdreti v Veli-kovec. Nemško nresleplianje in potvariauje resrdee. Ljubljanski dopisni urad je službeno v svet poslal nastopni dementi: Ljubljana, 1. aprila. Napram vesti, katero je raz-siril dunajski korespondenčni urad dne 30. marca, da so jugoslovanske čete v okolišu Velikovca v zadnjem času večkrat obstre-ljavate mirne koroške kmete pri njihovem poljskem delu. se ugotavlja, da so Nemci dne 20. marca ob 9. zjutraj streljali na jugoslovansko posadko ori Mutni Vesi za- hodno Velikovca, ob 4.30 popoldne iz Svete Mar jote na jugoslovanske straže pri Ho-henrainu, dne 2L marca ob 4.20 popoldne na jugoslovanske straže sevemovzhocino Mrzle vode, dne 24. marca ob 11. dopoldne s salva mi na jugoslovanske pijonirje na mosta pri Dulah, ob 7. zvečer im jncoslo-vanske straže sevemb Mrzle vode. dne 26. marca z topniškim ognjem na Vclikovec in okolico ter na Lušnik in Orllčo Ves, nadalje na Hrenovice in v smeri na Mrzlo vodo, dne 29. marca pa potetn, ko se j© prejšnie dni labko opazovalo med ncmškimi č&laml in oboroženlmi tolpami živahno granje, z lahkim In srednjim artiljerijskim ognjem v odselni vzhodno Velikovca in z krajevnim napadom na fcgoslovanske predstraže v Dobravi, Hrenovicah in Lušniku. Dne 29. marca so začeli Nemci ob 3.45 zjutraj strc-ljati x lahko in srednjo artiljerijo v odseka vzhodno Velikovca fes soremljevali % top-niSkhn ognfem svofe Jutranje napade ori Dobrovi. Hrenovicah in LuSnlko ter ob-strelfavali most čez Dravo to most vr-Itod-no Velflrovca s topovi in bombardirali Ve-likovec t srranatamf. Zvečer In ponoči %o ođdaTi strele iz puSk. strofnic in topov in' nemškn topništvo '" obstreliavnio most južno Velfkovca. — Kakor nroi/haH iz te-Ka tevfcčVa uradnih poročil. fe velikovSkl okoliš dej&hstveno skoral Yfdno i^^osiiv-Iton ovtivu ki ra pa v vsatan rnimeni to* filo eđftiole Nemci. Ako se rmdl-tejmv te«| Stran 4* •&JOVD«Q NAROD*, *Bt 2 9prt* MM. 78 »tetr. ■X to tasa krtvl edlnoto mbAb £ete» kl notijo* popolnom omatovaiujoč prcmirje, U Je bOo aklcnjeoo z JufoaJovaai Briro-rvanje orožja dan i& jpč am naj&fa-ovcjll macin In sililo Jogoslovanake čete, da se ■*>-rajo upirali s ognjem ncmSkim napadom. Kakor droge pokrajine, kl so ležeče na demarkacijski crti. tako le postala tuđi oko-Dca Velikovca edinole po većai krivdi nemSlah čet najbolj osrožen okraj. — Splofa pa hna zgora) omenjenp poročilo d»-najskeca korecpondenčaega urada edinole smo tor. utajiti dejstvo, da so Nemci pri Ve-Kkovcu kljub vsem dogovorom premirja začeli vojaiko ofenzivo, pri koji so ćelo silili slovenske kmete, da so vstopili proti svojim ittgoslovanskim bratom v boj, D4 se fe njih dobro pripravljeni napad dne 31. marca vsled pravočasnih priprav Jugoslo-yanov IzjalovH, Je že znano iz našega urad-IMfa poročila z dne 31. p. tn. Pozdravni večer. To pot se je tad! r. nmtotutk prldražlL LDU. Maribor. 1. aprila, Včerai so priredili mariborski Slo-rvenci na čast franeoski misiji pod vodstvom generalštabnega častnika dr. Rever-dyja pozdravni večer v hotelu »V-erairu«. Med navzočimi so ble zastupane civilne in rvojaške oblasti kakor tuđi knezoškof dr. Kapotnik Večer ie splošno zelo dobro sspel in zapustil pri vseh udeleženeth ugodne ctise. Ne bodo dolgo uprte. LDU. Mari-Jboc 1. aprila- Mariborsko nemško učiteljsko osobje je bilo včeraj odpuščeno iz službe. Sole ostanejo zaprtc do nameščenja novih slovenskih učnih moči. Kako doteo Se? LDU. Maribor, 1. aprila. Po došlih poročilih se potika mori-Jec polici jskega agenta Ribarica. Gajsek, po svojem rojstnem okraju. Ponikvi. Oble-čen hodi v uniformi kot bivši štabnl narednik mariborskega peSpolka. Kdo si? LDU. Maribor, 1. aprila. VCeraj je izročila vojaška oblast rtikalšnji policiji nekega Franca Barsija, ki so sa prijeli v Radioni. Lesđtfmiral se je 2 Iz-fcaznico ČehosIovaSke vojske kot naji^oroč-nfle fn zatrleval, da je bfl kot častnik v Bn-dimpešti ter da je pobe^nfl pred napadi bolJSevikov. Imet ie namen, odpotovati na CehoslovašVo. Njegovo obnašanje pa je ■vzbodilo stim. da so njegove navedbe ne-resnične, vsled česar so jra pridržali v sapom. NI fane! Čiste vesti. LDU. Maribor. "1. aprila. Včerai so aretirali v vlaku ori Spfljah Jamstava KaHcusa. nameSčenca v upravi srofa Bornbe!e$a v Vmici, pri kate-rem 50 nasit v Nemško Avstrijo naslovljena pisma, ki jfh je hotel vtfhotat>iri preko mele. Vsled n:esovega snmljivega obnašanja so gra arctlrafi. Pokvarena nifaravtte!f: Mfro DrobnfC pf^fa^r Hinko Flavnra. ?n?«:M vod»a; T^*-a-n]a. da bi se to v dofclednem časn zgodilo. Poštni promet ?e škandalozen. Tako odhaja n. pr. pošta z Vranskeca zjutraj k prvemn vlaku v St Peter m odhaja čez tri nre zopet iz St. Petra na Vransko. Ljnđ!e, ki ima-jo v Celja opraviti, ne morejo biti v tem času gotovi in zato tuđi poštnega voza ne morejo uporabljati. Pred vojno smo imeli na dan dvakratno poštno zvezo, sedaj ie samo enkratna in še ta taka, da ni ma ljudstvo prav nič od nje. Zato si vse želi avto-mobilne zveze, katero naj bi oskrbovala v svoji režiji morda deželna vlada. Promet naj bi se vršil med St Pejjom v Savinskj dolini in Domžalami ter naj bi prevažali av-tomobili tuđi pošto. Le na ta način bi bile dane vsestranske garancije takemn pod-jetju, katerega bi vsa Sa vinska dolina pozdravila z nepopisnim veseljem. Pri nekoliki dobri volji nam naša vlada v tem ozfrn lahko v kratkem ugodi. Ako je bila Savin-ska dolina vedno zanemariena od avstrij-ske vlade, ni potreba, da M bila tuđi od domače. Prepričani pa smo, da se to ne bo zgodilo, ampak da bo v kratkem zđrčal đr-?avni poStni avtomobi! po lept Savlnski dolini_______________________________ iteodrefeno tfamovniiL Iz Trsta je srečno utekel trgove« Fischer s svojo soprogo. Pripovednjei, da jo položaj v Trstn neznosen- Trgovina docela poriva, delavci pra2ninjejo< Tz Ttalije je došlo vse polno trgovcev, ki so vzeli v zaknp za ogromne cene vse razpoložljive lokale- Tu so nakopi-čili velikanske zaloge zlasti manitfhk-hirnega blaga, ki so g"a hoteli prodati v Jugoslavijrv Ker pa je italijan9ka vlada zatvorila meje. so se jim vsi nacrti o siinJTiih kupčijah izjalovili- Zato kar odkrito zabavljajo proti vladi- In temu se ni čuditi, saj že mesece leže v Trstn mrtve neizmerne množine nejraznovrst-uejšega blaga. Pravi jo, da je naknpiče-nepa samo manufakturne ga bla^a ea 400 milijonov lir- A rudi kolonialnega bla^a ie silno mno»o Snmo jeden trgo-ven ima v zalogi 10 milijonov steklenic vina >Chiantic. Steklenica stane 4 lire. Kar je domačih trgovcev so ee bolj ne-razpoloženi proti vladi, kakor oni iz regna- Vsi kar javno govore, da bi v slučaju plebiscita izmed 100 trgovcev njih 99% glapovalo proti Italiji- Da ee Slovence slejkotprej zatirm. nam ni treba naglašati- Na stotine Slovencev °o Ttalijani izpodili iz shižb — drfavnlh in privatnih- Ti so naravnoet v obap-nem položaju- Ako zaproaijo za dovo-l.ienje, da jih poste v Jugoslavije fcea, da nimajo v Trstu sređstev sa življenje, jim to do voljen je ođreko in Jih eno-stavno interni rajo rekoČ, da bo na ta način najbolje preskrbljeni* Takdnlh internirancev je na Kaštelu na stotine. Pa kako skrbe Italijani Kan je? Niti kruha jim ne dajejo, da siromaki ginejo ođ glaiu! Za to si ninče veS nm npa prositi za propustnico v Jugotlavijo-Raje strađajo na žive in mrtve, da ao veaj osebno na svobodl« So pa veliki re-veži. ker moraio živeti takorekoč ođ milodčine. Ali bi ne mogla vlada s/le siromake ka] učiniti? Ali bi na mogla preskrbeti na&im ljvđem sa^ttcfka v osebi kakfinega konsnlarnegm sadop-nika? Darovi trn Refco !■ Pa« te ftaflfc. Za4-nie Sase Labi kar obtfoajo Priman* % 4b-rilL Te dni Je btta milanska »Astoetailoae Liberale« poslala na Reko tu t PalJ Miri svr>jc dane z oinosooroiMinl darovi. Ma Reki se Pm Je rahvaljeval Imenom *Coa-frtgllo Nazionale« dr. Oro^t v Prf}a mi ma-*frftt ^r. SmtfM. Difmr Jt Mk* m)mj % \ \4J0m nvMdk. Tafai lov« LaU laiaviiaaie sa mater ImUfe Okmri amjr drmma »Lmm Nataiii v T«a«. Laika »Lesa Navala hote imeti v Trstu koacam n^^fadl svojo letao ikn«-SOao in ustanoviti podružnico, Seveda so vsi laJkf etvflm te vojaild dmrtoimmtve-nikl posdravfll to sporoOlo. ter se statto trodiio. da M obdržaH Triaćaae v dobrom raspoloženja aapram italiH. Tuđi pristaai-ške delavce iz Beaetk m Trsta hočejo spra-' viti v zveso. Tekom aprila bo v Beaetkah 1 tacadevno sborovanje. Kllob vsemn teke-nm trudu Tržačant uvidevajo vedno boH, da |ih pod Italija m Caka srečna bodoCoost. Spommdk zdmisvia Rato z Itafllo. »D Consiglio Nacionale« na RcJd sanja o tem, da postavi na Reki na trsu. kjer so srečall Rečani italijansko vojsko dne 17. novembra 1918, priraeren spomenik združen ja Reke z ItaHjo, Ho£e]o p«, da bo sestavllea ta spomenik iz kamenja starega Rbna ta staresa rimskesa zidovja na Reki. Poro-čajo, da so )im iz Rima že obljubili neka) takesa kamenja. Samo vprašanje je še od-prto, v kako svrho se bo moclo to kamenje porabiti. Laikl krali v Imrt. LaSJd kralj se neprestano vozi po »odfesenem« ozerulju. zlasti poeostoma je v Isrri. Tako ie bil te dni v Labtnjn in okolicL Ako k]e najeti Ijudje zakriče »Kvvfva il re«, poročajo laški Us« o vellčastnem trltimfalnem pohoda laikeca Xrai|a po »laSki« Istri. Spomen* FaMju Flltija v Paitam. i Tablo Filzi, Iđ je bil obeSen v Tridentu ! skmmo s Cezariem Battlstfjem, Je bfl rojen v Paiinn kot sin profesori*. Po laški okupaciji Istre so takoj naoravili ploifo na hist kier se je PilzJ rodil, njemu ^ spomin, ; sedai Prev» nda« ^ enn^nnnnp ^n^ne nnnnnBk^B^nn^nB^nn^n^nnv^p'«« n^pnj mBJ^HpBn^n^pBBnBj^nerV ^nnv artomobilin, )a neiel saVetie pri kla-danskih rudarjih, katerim je začet rsc* kladati boljševiSkt eređo, Še§ da on ni nikdar nkasml vmoroT, da 36 v Rnsiji boli teror izzval rdeoega, đa so se bolj-Sevikl le maščevali nad mes£ansko okrutostjo, da premore proletarijat nad milijon Tojalcov, da pa jih bo na spom-lad vsa] tri milijone- Silno so poslu-šalel ploskall govorniku, ko Je prorokova! kratkotrajno vlado češki buržoaziji- — Toda| etopi na oder dekle, orna fcilhueta na rdeče opremljen era ozadju* £0 se je splošno presenečonjo nad to pojavo malce pologlo, začne Aii-ce dopoveđovati v proprostih izrazih, da bo delala z dušo in srcem za olakšanje delavske usode- Sredi religioznoga molka drobni nje glasek o nadi in po-čutju, končno razklene ljubka postava roke proti skupščini; >Vaša som od nog do glave U — Gromovito ploskanje. Od povsođ ji stiskajo roke« Ves premogov-nik je navdušen- Justični mi ni eter Soukup porabi razpoloženje in ovrže bolj^eviŠki program Mime, ki sku^a zaman ugovarjati: množica mu ne da priti do besede. Soukupa spromijo pre-pevaje na postajo* — Slično so se v dr-žftvnera zboru narodni zastopniki epo-prijeli zaradi eocialistične apologije boljievištva- Med brnščem in trnščem javpije prezidentova hrorka: >Naniesto da so vdajate jalovim razpravam, mislite raje na. zapuičono deco. Grozno je, koliko otrok mmrje na jetiki in razšir-ja okrog sebe to šibo- Nimamo zave-tišč, bolnic za otroke. Ali jih vidite po ulicah? Njih oči so oči starčev- TJeliši-te njih nemo prošnjo: v 14 dneb pripravite zavode za trpine-« In poslanci so pozabili na rarpor in toplo pritrjevali pokroviteljici nizkih in bednih- D- imM. Francoska sbornica. LDU. P a-r i 1, 31, marca-* (Brezžično-) V seji poslanske zbornice, ki se je vršila v soboto in trajala pozno v noč, je bila končana rasprava o provizoriju za me-sec april, maj in jnnij- Zbornica je sprejela vejne kredite, katerih vsota znaša S in pol milijard frankov Po-slanec Renaudel je stavil prcdlog, v smislu katerega bi se zniial ta kredit za 10 milijonov; nato je vlada zahte-vala zsapnico- Predlog Renaudel je bil odklonjen s 362 proti 131 glasovi- V raspravo je posegel v imenu vlade državni podtajnik vojnoga ministrstva Abrami- Izjavil je, da nima francoska vlada nikakega namena porabiti fran-ooske čete za kakrsnoeibodi ekspedicijo na Rusko in je nadalje val: Kar se tiče naših ođnošajev do malih držav, ki so nam tekom vojne znatno pomagale, je min tutor sa mmanje stvari popolno-ma razjasnil zunanjo politiko Franeije> Naša maloga je, Braniti te driav© pred beljScrvismom- Franeeska vlada ph bo podpirela 9 denarjen, erožjem, oblačili, šivili, akratte a veom potrebnim* V is-vrSevanju te naloge sodeluje franeoska vlada v polnem sporazumu s vodilnl-mi drsavniki smvesniSklli drtav. Ne more biti niti govora o tem, da bt se le-čila politika Frandje od politike njenih savesnikov in da bi hodila svoja pota, nasprotno Francija bo v veekem osini ostala v sporazumu s celotrupno entento. Nato je govoril na kratko mi-nister ca znnanje stvari Pichon, ki je izjavil. da mora francoska vlada z ozt-rom na to, da pogajanja še trajajo, po-etopati oprezno in je pristavi!, da se bo polosaj v kratkem razjasnil, kajti preliminarni mir bo podpisan v par dneh- Amerika fcrnđl močna mornarico. Iz Pariza poročajo, da poseti ameriSU morna-rlški mlnister Danici^ v Rimu laske pomorske oblast!. Nckemn fnrnallstii !e reket da ako se ne bo realiziralo mednarodno reduciranje oboroževanfa. bodo Zodinjene države zgradile močao mornarico. Glede na vtisk, ki sa imalo Angleži, da bi namreč Zeđinfene države vzele Angllji pomorsko supremacijo, ie rekel Daniels, da Amerika oe misli na to. Imela pa bo, kakor AnffHJa m dmgi narodi po dogovora mednarodne zveze. svoj delež pri pomorskim nadzor-stva. Zedinlene države moralo bfti pripravljene, da IzvrSe nalojto, kt Jfli Caka. Preoinet v dosedenfem držanja An-gnie? LDU. Ljoo, 1. aprila. (Brezžično.) »Mornin«; Post« zagovarja odi očno zafateve Franci je in pravi: Zahteve Franci ie, ki so stratejnčnesa pomena, so tako enostavne, da bi sploh ne smele biti predmet razprav. Francija zahteva. da se doloQ nevtralen pas med dosedanjo mejo In Renom ra ta-hteva zase tuđi dolino reke Saare. Te po-go]e smatra Francfja m neobhodno potrebne, kajti samo na ta naSfn bo hneta stvarno garancijo, do katere Ima pravico. Zavemikl so dolžm Francijl veliko ve£ kot to sagotovllo tn v ten zahtevah ni ni^esar. kar M bilo na Škodo kake druec države kot Nemčiie. Varstvo Frandfe fe prvi fn nzJvafnefSI interes ravescnfkov. — List pristavila« da mora bftl politika anjieSketra narode, podpfratl Frandfo v vsakem odra. Tndi >Dally Telegraf« se Izraza enako kot »Moralne Post« o vprasanlu strategične mele 00 Remi. roen potaje. LDU. P'artz, 1. aorfla. (Don. k. n) Kakor poroča »Ccho đe Parts« |e odpotoval danes maria* Poen na fronto, ontem ko Je bfl nreld vsa ootrelma fiavr> đfla za pofafanfa % nemSkfmf delecatl. Osrn vo v erafnem srHra % svetom cetvo** Soomlnialie se zaklada JBof.sofcobkezteze". \z Avstrije, Madjarske, Nemčije, Turske. Zmtćm. LDU Deutscb - A 11 en-bur«, 31. marca. (Brezžično.) Dunajsld listi poročajo o posleđlcah doisodkov na Ogrskem nastonne posameznosti: »Neues VVlcncr Journal« javlja, da ie bil Karolyi včerai insultiran na cesti, »Reichspost« pa trdu da je pobegnil 2 Ogrskega. V listu »Neaer Tag« izraia Karobi svoie začuđ2-nje za ohlapnosti dunaiskesia prebivalstva nnpram dogddkom na ORrskem. »Nene Fr. Presse« zahtsva z ozirorn na ustanovitev lastne ogrske banke takojšnio vzpostavltev nemSko * avstriiske bankovnice. Dalje po-roča »Neue Freie Presse iz Budimpešte da ie rdeča garda zasedla najlepšo ogrsko palačo bivšeaa nadvojvode Jožefa. V zadnjih treh dnevih se je zglasllo na Ogrskem 5000 odvetnikov in drugih inteligentov za poljcddska đula. ker so brezposefni. Na Du-naiu danes rudi dojenčld nišo dobili mleka, tako da je umrljlvost otrol: dosejrla li^ck. Kakor poro^ajo dunajski listi, je gospodarsko življenje na Ocrskenr radi utopističnlli odredb sovjetske vlade pred katastrofo. Prebi val stvo pojmi Sele seda] ves obses dogodkov. Itnllln. Laški parlament se otvori ćnr ?3. aprila. Laike fantazije o revoluciji v .Jtreosla-vlfl. Laški listi prinasajo neprestano larnii-ve vesti o revolucijskem ^banju v Jtiro-slaviji, zlastf pa o vedno boli se raz^iHajcv-Čem boljševizmu in o nezadovoljstvu Crno-jsorcev s srbskim režimom. Vse te» vesti so đelane v Parizu in Trstu in imajo namert. dokazati svetu In zlasti zaveznikom, đa nova Jugoslovanska država nima živlier*?-ske sile in da Jugoslovani nišo sposobni za samostalno državno življenle. Ttalija se boji močne ujedinjene Jucroslavije, rad! tet;a vidi povsođ le boMševfzem. nered, revolucijo !n ra^tiadaiočo se komai tista-novHenn dr?avo: Ijt'dje, kakor Fnmk. Radić itd. so po laških poročili^ najvDli\Tiej^1 nol'Ukt kl irr»ai£ C!Irnmno večino lltid. 7a seboi. Ttidi separatisttćne iniricje neVdanje-«:a ČrnoKorskega kralja podoiraio Itati'ani !n ^rirašajo tendencitozne !n?i o "Tozođei-^tv?h \rr rasiliu *rbsT'e armade v čni! jror!. V Stavonlii nicesar ^oma^afe v n??hov? nakani proH r.a't mfadi đržavT in r>roti niedinjenjti J»-fcosfovanov. Obsođba Bruno KJauerja. Porotnilčl ?o se z 8 glasovi proti Stirimi izrekli za krivdo obdolženca, na kar ga je sodieć« na 15 mesecev težke, z 1 trdiin ležiščena vsako četrt letje poojetrene je6e obso-dilo- Ra«prava proti Ivanu Skaptara iB MirosJavn Pretnerin se Je na predlog đržavnega pravdnika preložila, ker 9« je tekom razprave pokazalo, da sta, pri tcj tatvini še dvo drugi osebi udeleženi, ki se bodo sodno sasledovale* Tatvina v tukajšnji vnove>valni«4 Ka JHvino- Na zatotni klopi «ta Mdela 16letni Rajko I^nbet zlatarski vajenec v Ljubljani in Ivan Pavee, 95 let star, đelavec v Ceračji vaši pri Ptujn zaradi tatvine, oziroma sokrivd© tatvine- Sestra prvo obtoienega je bila blagajni-čarka tukajšnje vnovčevalnice za živino- Labej je vedel. da sestra 3 em I je kljnSe od blagajne domov, ter jih pusti v mali torbici na mizi ležati. To priliko Je porabil. Pi prisvoji! ključe. Se! t sobo, kjer je bila blagajna, isto ođprL vze! zapečaten zavitek, ki je bil shranjea za trgovca Ivana Bahovca do drugoga dneva- V tem zavitku je bilo 11S-980 K, kntere 5>i je obdolženec prilastil, vzel ključe domov in jih položil nazaj na prej&nje mesto- Drago jtttro je najel voznika in se peljal do Laz, od tam je ^el peš v Litijio, od koder se je drugo jutro ođpeljal z vlakom v Zagreb. Tam si je nabavil z ukradenim đenarjem razno obleko. perilo, razno zlatnino in srebrnino- Tu se je seznanil z drugim obdolžencem Pavcem in naSel znanca iz Ljubljane Viktorja Mezeta, katera je povabil, naj gresta ž njim po Hrvat-skem delat kupcije- Obljubil je njima dnevno 30 K in prosto brano S krat na dan* Odpeljali so se v Sisek in od tam v Petrinje, ker so kupili 3 konje. Od tu po jabali v Kostanjevico, od tam pa v Novi, kjer so kupili kočijo la konjsko opravo za 2 konja, ođ koder pq se prljali v Bihaž. kjer so vse skupaj na semnju v zgubo prodali- Od tu so se zopet preko Siska vrnili v Zagreb- % njimi je prišel tuđi neki Petrovac, ki se jim je v Bihača pridružil- V Zagrebu so nakupili veliko sukanca, da bi ž njim tržili, na kar so se drugi dan odpeljali v Celje- Tu je obdolženec sukanec izro-«1 Petrovacu in Mezetu, da bi %% z do* bičkom prodajala, nakar sta se ta dva s blagom odstranila* Lubej in Pavec sta v Celju dalj časa tuđi v družbi vojakov popivala, tekel je tuđi sampanjee, do-kler ništa bila 12. marca ponoći v tole-rančni hiSi aretovana- Ker je 0M0IS9-nec s svojimi tremi tovarisi jako raz* kosno živel placeval brano, nakupi 1 obleko in njim placeval vsakemu po S0 kron na dan. je umevno, da je zapravil nad 40-000 K, kajti pri aretaciji se je našlo pri njemu le ie 64-274 K, pri Pa-vecu pa 11.540 K- Obdolženec vm to prianava in trdl, da ni od njegovih spremljevalc«v nihe© vedeLda je denar ukradel. Pavee pravi, je pa zato seboj vzel, ker je mialil da bode lažje ishajal, te se v njegovi družbi uahaja starejši elovek, zato je ta i Lubejevim denarjoM vw Mmtmm plaćovai Pri FvmmH » ->. /5«, svCV« .SLOVENSKI NAROD* šm 2. aprila 1910. Stran 5. tarifi f e je na-šlo v nogavici skritth nail 11000 K- To Lubejevem mnenju ara Pavee najmanj ix listnico ko je ta ?pa! 8000 K skrivaj vzel, kar ta od-loČno zaruka- Obadva obdolženca eta bi-■.i krivim spoznana in si cer prvi hudo-Jelstva tatvine, drugi pa radi udeležbe t a* vine- Sodišče je obsodilo Lubeja na ive leti in pol težke ječe, Paveca pa na «» mesccev ječe- — S to r&zpravo je bila ■:ončana prva porotniška doba* Dnevne vesti. Da bo red. Ministrstvo saobraćaja je z naredbo z dne 28. marca 1919 M. br. 2! 68/19 odredilo: Vse dosedanjc vozne olajSave in legi ti rt racije aktivnih in umirovljenih uslužbencev državnih železnic kraijestva Srbov, Hrvatov in ^lovencev in ;uzne železnice ostaneja v vcJjavi do 30. 1 unija 1919. Castniki in vojaki olačajo od 1. aprila 1919 do* nove odredbe na privatnih potovanjih polovico voznfh pristojbi«. Vse druge vozne olajšave. legitimacije In listkl za nrostn vn?nfo katerekoli vrste se s 1. wj-rn 1919 razveljavijo. Lradui list- Izšla je števiJka 69. od »1- mare*. Iz šolske službe je odpusče-lih 4S nemških učnih moči v Mariboru u vt6 iz r-on^nčevulnic po raznih šta-■T^kih, nemških kolonijah in Slovenac? h ?~r; jih, večinoma mariborske oko-ice- Iz ostale vsebine: Delniška družJ^a *"TTiion izda 2000 novih delnic po 335 K a povija s tem glavnico od 443-540 3C :ia 1.113 540 K; Ilirska banka izda 2500 novih delnic in poviša glavnico od 1 na 2 mi lijo na kron- Višje deželno sodišče v Ljubljani razpisuje vrsto pisarniških mest od 8—11 cinovnegra reda. Vojaške Tzdržev alnlns. Z ozirom na notfco v . Slovenskom Narodu« z dne 29. :narca 1919, se dotični legljonar naprosi, da 5C zglasi pri okrajnem jdavarstvn v Ko-čevju, soba St. 1 med nradnlml uramL Novi ulični nap&sl ▼ Beogradu. Mest-?.% ofočina beogradska Je sklenila nemudo-na dati napraviti nove ulične napise. Ne-'rateri listi zastopajo mnenje, da bi bilo ii;nestno napraviti polug napisov v cirilid Midi take v latinicf. Utemeljujejo svoj pred-!or s tem, da se nahaja sedaj v Beogradu 'Tiiogo zaveznškfh častnikov in vojakov in da prihala v prestolnlco nraogo tujcev, ki nišo vešči clrilfce. Narodna aoša. V velflrf dvorani Mest-neira doma Je na prošnfo SploSnega žen. društva o narodni no$i predavat ff. prof. dr. Mantnani. ravnateff dež. muzeja kranf-cke?ra. 0. predavateli fe svoi program rax-delil na dva glavna dela: na modo bi na narodno nošo. Včeraj ie predaval o modi. T^ose^el je d^leč na za.i in nam ooisal snov ra zjrodovinski podlacri od leta £00 dalje do današnjega dne. Predavanje Je bflo veleza-nimivo, in v resno snov fe %. predavat?!! voletft! rnrratam prav primeme dovtipe. O dnt^em delti — pravi narodni nosi — pa hode predaval o prvi priliVi. Dan tega predavanja bn nazranjen po časopfsfh. Vkliub vfcra?nr> slabemn vremenu se Je rbralo irrnf>?ro občinstva. kl |e sledilo vsem Izva-^inJem z napeto pozornostfo. ŽeleH pa je, ua se prftiodnjejra predavanja, v katerem bo obravnaval snov, ki je prav za sedaj vrtevaZna, udeleži čim več občinstva, zlasti Da dam, katerim so ta predavanja ▼ prvi vrst! namenjena. Kaj pa je z amerlškfiml podponunT? Priobčujemo ta - le dopis: Dan na dan se govori in piše o najrazllčnejših podporah, državnim nastavijencem, begtincem, Invalidom itd^ toda za nas, ki smo tuđi po kruti roki vojne ločeni od svojcev, bivajoćib ▼ Ameriki. se ne zmeni iribče. 2e ćele tri rae-oece so menda rešnjejo naSe ponovne njo-šnje za podporo, ki se nam ie nakazo vala ćelo v stari Avstriji. a nara je bila odvzeta takoj po nastanku mlade Jugoslavije, Kako hudo nas je to zadelo, verao Ie ml, kl to ^bčutlmo, to smo prejvsem žene - delav-ke fn naši otroci, ker \hče drag ni in ne bo štel dni, ko smo uživali nezabeljeno ko-sifo, ko smo bilf brez večerje ali pa smo se JirarJH s kromplrjem ▼ obllcah. TcSII! smo se z vsestranskim pomanjkanjem ter se na-deiall, da se proSnje skoro režijo in pa da hedo tuđi preh ran Je valne ra^mere kmalu na boIjSem. MoIČali Jn trpell smo, ker smo "pali. Sedaj pa, kp vidimo splošno nara-TČaiočo dra^injo, ne moremo več molčati ?n ne borno molčali, dokler se nam ne od-T>omore, kajti tuđi mi hočemo žive« v svoji domovini CloveSko. N\ nas prlveđlo do tega noziva kako bolJSevisico razpolofenfe^ tem-■'eČ pomanjkanje In glad. Apeliramo torej -^ doželno vlada naj bo pravična in naj se 'olijo podpore v resnlcf potrebnim, ne pa ranam (posebno ne tajhn), kl so ie site do ffrla, Zopet nm trp! 501a! Deška Ijnđska ?^?a na Pnilah se namerava, kot se Čuje spet vporabrti za bolnico za infekcijske ^o!^z^}. Dasi so otroci iz šentiakobsfce^a r. kraja, za katere je ta §ola namenfena. a časa vofne nalveč trpeli na ponkn, hočeio ga jim spet kratiti !n fih poditi iz omače sole kam na drugo periferijo rnesta za dve trri na dan. Proti tej na-meri starši iz 5entjakobske?ra okrafa najodločnejSe uprovarjajo in ?e Gospodarsko napredno drnStvo za Šentjakobski okraj kot zastopnik njih velike večine napravilo ie prtmerne korake v tem ozirn. Naj se za bolnice uporabno voiaSnice ali dru*a poslopja, s"e Holi^e bi pa bik>. če M se fnfekcijske bolnice prestavite kam na đežejo, n. pr. v kako gra5č!no. Otrokom postite Solo, ki Je bila zidana samo za njfli pook in zobrazbo in ne kratite Hm Je zlasti tam, Kier ffh je šolska oblast zadnja leta tako Tiačehovsko zanemarfala. Pozabljeno ačiteljstrof Ođ t*B strani dobi ranio \z nčiteljskih krogor vprašanja, vaka] se Jlm nišo nakasaH novi prejemki. Tako smo rderaj prafell in objavi jamo sTeđeSI dopis: >Z uspe* tostjo je pričakoralo ačfteljstro april-^ko plačilno polo- De«p«U Je te pri«*-^la raeoSaraJij^, namreS staro plate. Vse je mole« trpelo in iivoiaiilo, kakor se pac da dane« iiTotaritl a 195 ©»troma 165 K na mesee- Toda aapađel Ja skrajai termin in i njim bo gapilla te* di nčiteliaka potrpešl^Tosi- >Z mhit^bm nd nas je pitala propadla Antrlja, »a-ri na| tako sate* tadi mlada Jusoalaii-ja?< Tako poTprašnjejo ta sa sbiraja t grraSah k posvetOTanJn- Eai sahtevajo onergičnib. korakov wia*ftt drogi zdmt-nejšega posredovanja »ves, t tem so pa vsi edini, da se mora v prrih dneh aprila doseći izplačilo saostanko^ Sledi errožnia « Štrajkom, prtmera s nradnl-štvom, orožništvom, delavstrom, ki so Tsi boljSe platani in ponovno satrjeva-nje, ki mn pa rsi prav radi verujemo, da se danes ne more iiveti 8 plačo 1C5 do 195 K. — Tako dopis- Mi smo se informirali pri poverjeništvu za nauk in dobili informacijo, da je osem kolegov-učiteljev dodeljenih poverjeuistvu v službovanje samo zato, da izdelujejo neprestano samo plaći Ine pole, glasom katerih se itak v«akeran nčiteljn izplača novo regulirana plača % poviškom za-čenši od 1- jannarja 1919- To delo traja že dva meeeca- Vendar pa je čisto ne-! mo.!*oče. da bi se vrSilo bitreje, neco se vrši- Nikdo ne more dvomiti o najboljM volji nradništva in onih osmih kolegov, ki 80 uradništvu dodeljeni eamo za to, da izpolnijo uova nakazila, kakor rudi ne o nnjboljši volji g- poverjenika, ki delo pospešuje. Še več moći nastaviti ni mogoče, ker jiU ni, bolj hitro, kakor de-lajo, pa ni mogoče delati- Ali pa naj i delajo tuđi vse noći? Pri veliki večini nčiteljptva, zlasti pri vsoh učiteljih iz Mv£e Štajerska in Koro^ke manjkajo dosedanje plačilne pole. ki jib Gradec ne da. Vse je treba izpolniti na novo Vrhu tega je treba pri vseh nčiteljih drugega računa, ker ne pričonjajo slu*-bena leta pri vsakem jednako* Kon^no j se je treba posebno ozirati na učitelj-j Ptvo iz bivše Kranjske, ker je to bilo | doslej mnogo slabio platano, kakor ! ostalo slovensko ucit-»ljptvo- Nn.ša infor-| raacija torej pravi izkratka. da v?eh j plačilnlh pol ni mo^ooe naenkrat izđe-} lati in da je potrpljenjo za to jedini iz-j hod. da se pa izđelovanje plagilnih pol j pospešujo. da imajo učitelji sami to de-; lo v rokah in da se izvršuje regulacija ? plač tako hitro, kakor je to v redu sploh j mogoče* Brez rednega poslovanja je pa I reveda izplačevanje nemogoče, ker tvori jo redne listine temelj za potrebno in neobhodno kontrolo državnih blagajn-Da je učiteljstvo pozabljeno, se torej ne srne trditi in vsako zbiranje v grnče ra j posvotovanje je ©đveč, ker ne more nik-I do svoje Iastne hitrosti prekositi. Upa-i rao, da bo v enem mesecu kon^ano vse « delo in da bo do takrat veak imel v ro-! kah vse. kar mn gre od novega leta j naprej« j Pismo legionarja* Podporočnik An- i ton Keržič i« Rakitne pri Borovnici je I pisal ©estri pismo, r katerem opisuje i svoje življenje ▼ Kueiji. — Piše nasled-j nje: Dne 11* septembra 1914 po me Rusi ; vjeli- Takoj, ko sem prisel v Rusijo, dal j sem prošnjo srpskemn poslaništvn v J Petrograd, da me sprejme v srpsko voj-j sko- Čakal sem na to do 15- leta. 1- maja j 1916- leta etopil sem v srpsko vojsko i kot navaden vojak- Ko ie Komuni ja na-! povedala vojno, odšli smo v Komunijo na Dobru rižo, kjer smo se potolkli z Bolgari. Za hrabrost povišan sem bil v podporočnika in od tega časa sem srpski častnik- Za Božič 16- leta prišli I smo iz fronte v rezervo, tu sido dobro j živeli- ZlmenoJ ▼ istem polku je bil j Slajmer iz "Ljubljane. Ne vem, če je on j že prišel doroov- 17» leta sem spet ođ-! sel na fronto in sicer na Ronransko; ali ; kor je Rusija sklenila mir morali smo { i ti iz Rusije- 3. novembra 1917* odšli '■■ smo tedaj iz Rusije za Solunski front* t Potoval sem črez Sibirijo v Port Artur, S Japonsko in Kitajsko v Indijo- Tz Indije j v Egipt in od tod t Solun- Za veliko noč 1918. prišel sem v Solun- Potoval sem šest meeecev- Od velike noH do 2 septembra 1918- bil sem na Solunski fronti- 2. septembra 18- leta napadli smo prišli đo bolgarske me je, a ker je bili, a tako da si bodo zapomnili* Bili smo priSli do Bolgarske meje, a kjer je Bolgarija sklenila mir, smo mi odšli v Sandžak in dalje v Bosno, kjer smo $e zdaj- V dosti bi tkah sem bil, a najstraš-neje je bilo 2* septembra 1918- Ali hvala | Bogu vendar sem ostal živ, in ćelo ranjen ni sem nikoli bil. Po vem. Ti, da Srbi so junakL s takimi fanti je lahko iti v ogenj, oni se ne boje nmreti za domovino- Če bi ne bilo Srbov, bi mi đa-nss ne imeli svobodne Jugoslavije; bili bi še vedno snžnji prokletih Nemcev in Madžarov, kl so toliko sto let pili naV» kri- Ko sem se v Rusiji vpisal ▼ srpsko vojsko, ridel sem nekega snanea Bo-rovničana- No on Je pljnval za »©noj-Kaj pravi neki đaneaf Bilo Je ie đostt drugih Slovencev, ki so pljuvali na nas. Ali đanes smo hvala Bogu slobodni in ff Slovenci saj gredo te naše lepe Slovenije, pa naj lliejo pete Neneer- Ml pa. ki amo se borlH s Srbi sa nafto svobodo borno Se obraAmaH s vseati, Neneeai saro dobro pfačali, kar so Ban daH, pa twfl Fraaessi fn Angležf Jfm dobro vra-«a|o dolg- — V Rakftnl, daa W asarca 1919-Anton Korit«. **•• ■ ■asjsjBs^astff Se prm lete vojne Je slviboval v Crnoailja sodntj-oki nadoflefjal Ivan Tiđmar, kl stnstm-je sedaj v Lofn pri Starem trg«- Naj-ljnbia sabava nm Je bila vsestransko denmndvatt- Na ovađbah m & podplsal I J#na>sn Vldmaf^ Svoje ^vndna kila* J g$, Tionie aarodne nwse Je totu pred-aadnlka, da so PansUvisd eto- — Bate nradnico Je denuncira! vladi, da pom6s> je Sokolski narafičaj; napredno (pa le napredno) n&teljstve Jo med dmgim denuncira! na dešolnl iolskl sve«, da poočoje Sokolski naraičaj, da se vdeležoje Sokolskih izletov, kar Je bilo takrat velik greb in lagal da politizira ▼ Soli. Na koncu te ovadbe je napisal: »Mann nasst mich hier we-gen meiner dentseben Gesinnimg*« Tuđi tn se jo podpis&l iJohannc Vid-roar- Najvecje zasluge na polju ova-đ u S t v a si je pridobil nemslnitar Vid-mar s tem, da je početkom vojne ovadil tokajšnjega čevljarja Frana Vardjana iz Crnomlja št. 162- Zadnji je neki večer hvalil Srbe- Se ta trenotek je teke! Vidmar to orožnikom naznanit in njegova Žena se je še pohvalila, čež moj mož je ovadil Varđjana* Vardjan je bil ohsoTon v vet'mesečTio je^o in le slučaja, da ni Ml 5e razgb^en preki sođ, se -ima Vardjan zahvaliti, da je uše! smrti* Sednj sodite. ali ne zasluži Vidmar. da se ga žigosa po znani Miha čopovi metodi? Drezstidnost kl ie ruma prlmere, Se zag:re$il včeraJSnji Naprei«, ki v tonu, su-rovem in robatem, kakor je morda Sedaj v običaju v boljševiški Rusiji, napada in žali vse ono naše ženstvo, ki se ni vdinjalo častiti socijalno - demokratski stranki. Imenuje jib porogljivo »dame«, »žlahtne cvet-lice človeške družbe«, ki se ne bavijo z nobenim resnlm delom, marveC Žive kot pravi paraziti samo od žuljev druzih. Naše ženstvo je visoko vzvišeno nad take nlz-kotne napade jn se ne bo dalo zavirati v svojem Človekoliubnem delovanju in naj si je to ljubo ali ne socijalno • demokratski gospodi, M H je karitativni poklič Žene svet .samo takrat, kadar prihaja to delovanje iz-kljućno v prilog socijalističnim slojem. Toda naše ženstvo stoji na stališču, da je beda međstrankarska in da 30 je treba lo-čiti ne slede na levo ali desno tam, kjcr se jo najde. To pa »Naprejevcem« očividno ni po volji, zato so se sedaj nazkoračili ta brizgajo gnojnico na one, ki nišo zakrivile drugo, kakor da so utešile gorje marsika-teremu siromaku in da so obrisale solzo marsikateremu revežu. ki ga je ves ostali svet, med njimi morda celo nj'egovi naj-bližnji bližnjiki, zapusti! brez p om oči v naj-skrajncjšl bedi. Zato naše ženstvo ni za-htevalo nobenesra primanja, 5e manj pa zahvale, ker ma je bila zavest storfene čio-vekoljubnosti že itak zadostna nagrada. Kakor pa ni?o naše dame nikdar pričako-vale nobenega priznanja* tako hladne osta-nejo tuđi sedaj, ko se |e gotovim gospo dom vzlJTibilo, metati nanje kamen In blato. Previsoko stoje; da bi jlh moglo osTcro-piti blato onih. ki se sicer postavljalo kot branitelji ženskega dostojanstva, v resnid pa so zagovornik! ženskih teženj samo dotle], dokler se jim ženske dado slepo voditi. Sicer na tuđi vemo, od kodi izvira socijalno - demokratski gnev na naše ženstvo. V neđeljo se je vršil v »Mestnetn domu« ženski shod. Gospođje so Spekulirali s tem, da bodo na tem shodu lahko vse ženstvo spe-Ijali na svoje limaniče ter te pobasaTi v svojo malho, pa jim ni uspelo. Zato seđaj njih ?nev, njihova jeza. kl s! jo sknšajo ohladIH s psovkamf In zabavljanJem! Skoda, na barjv vsleđ zatvorniee v Ornbarjevem kanal«. Pri^akovali smo, da nam prinese osuševanje barja vsem baiianom in po.sestnikom na barju odro-eenj© in korist, v resnid pa imamo le občutno škodo, kakršne prej nismo imeli: Poprej po bili vfcasih povođni. ki so pa krrmru zopet izsinili, sedaj pa se nam dela vsled te^a, ker zatvomico v Grubarjevem kanalu drže nam na nerazumljiv način vedno zaprto. stalno rkodo- Ker je zatvornica zaprta, so na-polnjeni stranski jarki z vodo, svet se mehča, jarki se zasipajo, nemogo?e je «vet obdelovati ker se voz in živina udira in tako imamo na barju le Škodo i a zapreke*, ki jih prej nikdar nismo imeli- Nastala nam je v zadnjih 6 letih obeutna škoda, katere gotovo nismo voljni trpeti in jo tuđi trpeli ne borno-Danes samo vprašamo: Kje je Hsta korist, ki se nam je obetala od osusevalne akcije, Sedaj plačujemo Je prispevke za to osuševanje in vrbu tega imamo mesto koristi škodo, ki i« kar očividna-Barjani, tega mora biti konec, zganimo ?e! Zahtevamo, da se zatvornice odprol Postajid mojstrt PlSeJo nam: Pisalo se Je že o položaju postainih mojstrov In sedaj se zavzemamo za to, da bi se odora-vile krivice, ki so se nam godile doslej. Hočemo se otresti tega Imena in želimo da nas nvrstijo v urađniSko skupino FF/b. Nismo mislili, da borno s svojo zahtevo v se* danjem Času nalete!I na odpor, toliko manj, ker imamo pri državni železnici kakor pri železnici Se precej nradnfkov, fci so izišli iz naših vrst. Mlajši postajni mojstri hnamo nekdanje sošolce, kl so po dovršenem če* trtem razredu srednje Sole Sli k iu£nl železnici pa so tam najmanj Že pristavi, mi pri državni s 5 ali 6 razredi srednje sole smo vedno le postajni mojstrl. In ako bi se južna Železaipa podrzavUa, bi se ta krivica Se boi) občutfla. Zato pa hočemo nve-IJavirJ svoje težnje na prfstojnem mesta pravočasno. Postafnl mofster J© postaje-načemik, nčJ prideljeno ara osobfe, |e blagajnik, račtmovodja. le prometni nradnik v dispozicijskih in srednjih postajah itd-Sploh mora na taketn mest« vse, tar je pređnfsano za sknpfno II/h. hi za nas da bi ne Mio bome bodognostl v faroslavlii? Da M nri ie nadaile oremiittl modo, M te lo nam skovali sovražtil titjcl? To mt sme ra me more bltf? čujte nas na merođainlh mestm m Izoomfte naie ooravfeen« felle! m^^^^^^^^flmla^^h ^a^^ma^M^ma^a^a> Ma &^M bim^^^a^S *V& Kami HRvab •'■ nr> predootonne razmere. Zanrade vssjVi^« vtalni so redne m vossđ čas \z LjnMjane đo Ktnmfira frafa redno med IH m t*& T>im. Tvdl r^ wtq 9e clovew TaTifro vozi. Vozovi prewWro pnml. v vogovm ettof^v-sfea tetna. NfVfer nooeno Tdcr# m nc9tiM dMfvffaii v tej temi v tutori se mm* vo-Tfif moffai fn fenska mladina. Sofi rit m 'UN v tjoon * •ua»«iiwffmi tHBjmjBnL 1 roda)a1 cotpodje pri f«vateH&lv drtavafli pobrlcajo. T« potrMstHVQt« |e sedaj «a-krsjt tome la cospodia. U mmalo volje a* i tmožaostl te nedostatke ođprmvtti, sklten- \ foč se n ZMtarel obratni red, U je bfl pred 25. leti v veljavi, na| sredo v pokoj. Me . vzfrainosi pri naMranl« službenih let am- ! pak smoinost nal bo odloflina za vodimo • mesto. To povemo radi teca* ker |e sama | ovtra za normalno ftmkcijoniranje kanrnl-Ike feleznice pri ielecniSkem ravnateljstvo. Da bi moral biti promet celega kam-idSkesa okraja in s tem njega gospodarsko življenje ođvrsno od zastarelih Hrokratov, nam ne gre v glavo. Vemo, da bo kamnlsTd okraj svojemu ogorčenju nad temi razine-rami dal primernesra izraza. Brez teiave se da sedaj vpeljati en tovorni vlak na dan, skrajšanje voznega časa. dokler ni pro«a popravljena, na % ore m razsvetljava vozov. —*"" Važno za invalide Celjskega pespolki (to je preišnjeffa peSpotka gt. 87). Pri Dolku se nahaja invalidni fond, katerl se bode delom a razdelil meseca mainlka tega leta med res potrebne invalide omenjenega pol-ka. Prosilci naj se zglasijo osebno tekom meseca aprila v sobi št 31, I. nadstropje, gralska vojaSnica v Celju, kier bode koml-sfioneino preiskovanje vsako sredo m so-boto od 10. do 12. ure dopoldne. Prosild moraio prinesti seboj potrdilo od občine, da so res brez^morni in podpore potrebni. Prosi se vsa žroanstva, da so oprezna, ker so pri izocstavljanju takšnih potrdil žn-pani osebno odgovorni, za resnične podatke. V slučaju, ako se dokaže, da so ttodatld neistiniti, bode moral stroSke poplaćati tvh ] pan sam. Za popolne invalide, katerim ni j mogoSe osebno se z^fasiri, nal prlnesejo ( snrnđnfiđ olaćflnl nalog. Invalidno knii^o. ; potrdilo od občine in orožnlStva 0 dentiteti. Konce Oražmovega paševanja- Iz Most nara poročajo: £upan Oražem se je odpovedal županskemu stolcu* Jo pač uvidel, da se ne more več držati, i ker nima več svojih mogočnih zaSčitni-kav SusterSiča, Lampeta in Nemcev. Tako je rudi leonec Oražmovega gospodstva v občini, ki je povzročilo toliko zla luoščanskemu prebivalstva« Dol-go je trajalo, predno se je zroSilo — celo desetietje. Koliko lopovSčin se je možu podnijsko dokazalo, vsak drugi bi frčal, on pa je ostal ncomajen na svojom mestu in ncovirano nadaljeval svojo obeinsko politiko, katere cilj in smo-ter je bil izrabljati in izkoriščati obči-no v svoje in gotovih oseb samopa&ne naroeno Ni se potem kaditi, da je mož postal bogat in da je sedaj prvi mogo-tec v ćeli občini- Tođa tuđi zanj Se ni vseh dni večer, o tem smo prepričani Za sedaj je glavno, da je šel, povračilo za njegova dela pa §e priđe. Občina v Mostah bo sedaj zopet lahko dihaJa- Kai je s dr. PaTlčkom ▼ Rogate«? Greh in sramota za Slovence bi bilo, ako pustimo ljudi pri miru, ki spadajo na za-tožno klop ali pa med Nemce in nem§kn-tarje. Ali ni naši vladi znano, da ie dr. Pavliček metal iz gostflne poštene Slovence z brahijalno silo, ker so tiho med seboi govorili slovensko? AH ni bU ta čedni bivši okrainl sodnik največjl kričač in bujskač? Za plačilo pa vleCe ta junak Se vedno na-prej svoj9 mesečno piačo od naSe vlade; poleg teca ne dela ničesar, kakor da pro- | daji tobak in se vozi na sprehod, dokler ne dobi kakega dobretra mesta, kl samo j pjemn asaja. Da, da, mi Slovenci smo res ideal dobrota in — — - i V poiasnlla. ZadnH cas prlhajajo na ! deželno vlado od nosameznih rnteresentov prošnje, da naj lim se dodell od vefepose-stev kak^na zemlji?Ča Te prošnje so pre-ztrodnje, kajti z ministrskiml 9redhodnlmi odredbami od 27 februarja 1919 (Slufb. novine U), W imajc zakonito moč, fe pač \ Izrečeno, đa so veleposestva razlaSčena, ; pri čemer so nekatera posestva na pr. f!- ! delkotnisi, ie definitivno označena kot raz- | bačena veleposestva, med tem ko se sicer j rridrži posebnemu zakonn. da definira, kaj j ie veleposestvo. fn je dalje v istih nared- 1 bah izrečeno, da so vcčjl ifozdnJ kompleksi podržavljeni. Ni pa §e njco+ovljeno, katerl tirad bo pristojen, da Izvrši delltev ve-leposestev. Torei Se ni instance na katero bi se mogle prošnje pravilno vlaga«. Opati fe, da bode v kratkem razde-lilno postopanje zakonom ure-jeno. Deželna vlada le z ozfrom na ta pravni r>olo?a! posamezne urosnje kot prezs:odnje vračala In prfrjoročaTa naj se ffh za ejnVrat ne vla^a, nmrtak počaka, da fwxfe razela^eno In natančno označeno, kako se bo dclftev vr^Tla. Vinska ttfet f»rf Perrantu na Sv. Ja- kotM nabreflu fe zonel odprta. Prevzela Jo je fo*nq La\Tičeva. Nasla se fe ponrpadnra z teifttfmacijo Anfosfe^ficz. Dobi se o^za) v naSem aprav-nfStvu. Vremensko poročilo. ▼VaMI ■■■ aMl]€aa M^S Bf tMM}\ nVCV QB 7#V Sa«* I eH^ %£ I: Vetrovl Nebo ™1"" Wmm *^ _______________ t 2. pop. 727 7 $r0 si. svv. obfačno . 9. zv. 28 9 4 4 sL Jgv. def * 7. zj. 731-2 3-2 sL zap. •• 1 Padavina v 24 orah 3*4 mm — Srednja vPeraiSna temperatura 3*5*, n©r-rnuhra 6*^. Vremenska napeved sa jutri: — Teflaeavi #Mafia#, Madae ia vdievae vreaMu 7~ Kultura. »Veriga* Ljudska, sgođba v troh đejaaijih* S^isal F. 8- Flnigar- j EvpaSk Finigar je eden Ismeđ ti-atlh redkih pfe&teijev slovenskih, U spretno in ospefao gofe narodno it^o-Poklieu *• u to stroko dnsjatsk« uaaetaosti kakor aaeJokda, ker do d«ee pasim nas« ljudstvo m vsemi n|ef^>vinil vrliBAmi to napakand* V dosedanjih narodnih igrali Je prikasoval ponajvod IranHitia ljudi po njih dobri strani — vati t >Diyjem hrrcu< in v >Na*i krff< — za >Verigo« pa si Je izbral slabo stran naSega Ijndskega značaja tor te* ie t njej, kako pogubno vpliva kmed-§ka trma in s njo vređ kot poeledloa jeza in sovrafitvo na dva rodbinska oceta in na vse njija svojoe. Kmet Marko najđe pod koseloem soseda Mejaca sarjavelo verigo, ki Jo spozna sa svojo- Beoeda d4 boaodo; eo-eoda se lo^ita v dlvji Jezi, tem boli *** Ju Muva bajtar Drnoloe; svaritaiih ©po« mlnov M&rkovega oteta Primoia tn so* seda Tom&žina niti nečeta poshiiatfc Nastano pravda; sodno izreeilo ie bolj raspali jezo med sosedoma- Domaći mir zbeži iz obeh bis; posledlce fiotita tndt Markova lici Micka in Mejaoar sin Ja>* nez, ki sta se imela rada in se So Imala, pa se ntorata odrekati upanjo, da bi hi« la kdaj svoja- Marko celo sili hfier, ČM bi se poročila s hribovcem Boltežarjonv Ali Micka neće tega annbaca, nego gro rajša služit- Sedaj sktene stari de4 Primož, da trešči verigo, povsrocltelji-co vsega gorja, v krnico; ne^roca pa' hoće, đa slabotni starec pri tem omahne in utone v tolmunu- Pod vtiskom togtt dogodka si sovražna soseda skesana ao* zeta v roko- — Finžgar zasleduje v svoji drami teadenco, da greh rodi VBelej le grelh Ta tendenca se jasno kaže takoj v pr" vem đejanju, kjer si gledalec domalega1 že lahko ustvari zapletek in razvoj vse* ga dejanja do — konca, ki ga v tako tragični obliki seveda ne more priČako-vati* Ta konec pritira sovražna sosedtf do sprave; Tomaževa smrt Ju protreoO do živega. Ali kaj bi bilo, da Jo deđ Tomaž troScil verigo v krnico, da pa ni sam padel v tolmun? Ali bi zgolj % utopljeno verigo tuđi utonilo sovraStvo ▼ njiju srcu? Morda, morda pa tuđi ne« Tomaževa smrt je sa igro potrebna, ni pa potrebna za reeničnost dogodkor* kor ni v ničemer ntemeljena* Osebe, ki jih je Finigar postarff na odar, žive med nami; v tem pogledrt je >Veriga« veren izresek is ljudskoga življenja. Oba kmeta sta trdl buci; vemk' iŠČe le svoje pravice in najsi bi zapran vil vge, kar ima, in Sel z berafiko palico po svetu- Oba torej tira eden in isti motiv; njiju nasiranji se kriiata in na-sprotujeta le v tem, da vsak lahteva svojo bagatolno >lastnino< zaaa; drugih nasprotnih potei v cjijn snadaju ni. Tuđi drage osebe so poraete po reenio^ nem življenju, torej so i% mesa in krvi« ■:.Ii markantna sta pravzaprav samo Micka in bajtar Drnoleo, Micka, kor kaže dovolj samostojne volje, Drnoloe, ker je ustvarjen sa podpthovanje in, hujskanjo* Obedve materi sta lepo po->> nižni. kakor se spodobi kmetiSkima ie-t 1 nama proti moioma; 6asih pootokata, potožita in posvarlta. toda aktivno no posesata v dejanje* Janoz jo obligatni kmetiSkl fant, kl se protepa in pije ▼ užaljeni ljnbesni, pa ae dela, kakor m« ne bi bilo nič do ljubice, dasi ts toogat srea hrepeni po njej- Boltrfar je gotv janska klada, katere edini mak Je bo* basta zarobljenost* Ded Tomai je star-cek, ki ljubi mir is zasebnih in deloma radi iz versMh razlogov — *obce einv patična, toda ne preveo izrazita figura* Ali je včerajinja premiera u^inko-vala na občinstvo z elementarno eilo? Ali ga je torej pretresi a? Menda ne, in sicer zato ne, ker >Veriga« ne podaja globokih konfllktov, ticočih v dnu ra*« paljene duše* Na odru se venomer po* javljata le srd in sovraStvo, ne pojav-Ijajo pa se drugi gonilni motivi- In čemu ta srđ in to sovraštvo? Oleđalec so ne more isnebiti vtiska, da je oboje do-cela nepotrebno, ker se res ni eno ni drugo ne isplaSa za zarjavelo malo-vredno verigo! Vidi se nam celo, da bi sujet bolje prijal za satirično komedijo, ki bi kmetiSkim pravđarjem Jasao tu glasno klicala % odra: Tak! ste, glupei, t svoji ošabnosti in v gvojem lovu nt pravico; glejte, pa boste videli, kako neizmeino ste amešni, ko hoćete biti te« lezni za nekaj koeor sarjavelega ie-lesa! Po drugi strani pa ae Finžgarju nO srne odrekati vrlina, da je spisal svojo igro na podstavi bistrega opasoraaja« da daje svojim ljuđem nastopati tako, kakor nastopajo Ijudje v resnici, da* jim daje zlasti govorioo, ki je- do mad-nje poteze pristno narodna, easih ro-» bato zasoljena, Saeih sačinjena s empl« rieno modrostjo- Tuđi je igli v prilog, da đejanje raste od akta do akta in da je posebno konec, ko hooejo potegnitl Tomaža iz tolmuna, koncipiran z dramatično silo, pa brez teatralike, zgolj a preproetimi pomo^ki. Pripravljena je bila >Veriga« «na* menito, kakor nišo bile doslej vse igro-Izmed igralk je gospa Juvanova izvrstno pogodila Mieko; bila Je ▼ pr* vem dejanju odsečna, kakor treba ljubo-snmnemn dekletu, ko ugleda tnjo roio na klobuku svojega fanta; bila je pa radi ▼ zadnjem đejanju vrlo priknpna, ko je realistično predstavljala slovo ođ rojstne hise- Sploh gre gospe Juvanovi priznanje, đa v letosnji sezoni kaže vt* lino» ki jo usposabljnjo za eno izmed najboljeih igralk. Prejela je lep šopek« Gospa Bukšekovaje Markovo ženo predstavljala simpatično kot žensko, kf hode pomirjevalno vplivati na za« živeti t takih razmerah. Izmed Igralcev je gospod Rasberger s prikladno ftmerjenostjo predstavi]al deda Primora; gospod N u č i Č je bil kot kmet Marko trd, svojeglav, nedostopen vsem opo-minom, torej pristna kmetiška grča-Markovoga soseda je igral gospod Brati na istotako z neizprosno trmo in s aovrazno zadirčnostjo, samo da je bil pogostoma prekričav- Gospod Gro-gorin je bil krepak fant. kakor da J*» prišel naravnost s kmetov; gospod Novi k je opremil soseda Tomažina z dostojanstveno, razsodno resnobo- Gospod Ločnik je intriganta Drnolca podai naravnoet izborno, tako v značil-ni maski kakor v igri in govorici; ta inteligentni igralec kaže. da bo še prvo-vrstna opora narodnemu gledališču- Dobro ie naposled uspel gospod Prek kot hribovski Boltežar; nadel si je drastično masko in je z motovilasto hojo raz-vijal uspesno komiko— Govorili so v narečju, kar je prav; ali če eden izmed kmetiških možakov eateza po gorenj-sko ter zarobi debelo po gorjanskosem pršuc kmetiško dekle — notabene do-macinka iz iste vaši — pa priiakne čisto po ljubljansko >sem bla<, v takem izražanju ni doslednosti- Vsekakor bo treba misliti na to, da se v kmetiške igre uvede nekako stiliziran kmetižki jezik! > Veriga« je dosegla obilo priznanja, ki ?a utegne biti deležna tuđi pri prihodnjih predstavah; navzočni avtor .le dobil velik venec s trakovi in občin-stvo mu je poleg tega po vsakem deja-nju prirejalo iskrene ovacije. —n— Koncert »Ljubnanskega Zvon a c v petek zvečer v Unionu/V spomin stolet-nice Vodnikove smrti pojo dr. B. Ipav-čevo »I! i r if a oživljena«, v spomin osemdesetletnice zaslužnega skladatelja Antona Foerstcrja pa njegovo »Ra z-b i to čašo«. Med najorisinalnejše slovenske moske zbore Štejemo E. Adami-čevo skladbo: »K regata se baba in devojka«, v kateri se kregata baba (basi) in devojka (tenori) »za Ivana, mlađega rastiria«. Iskreno občuten je A. Lajovica peteroglasen mešan zbor »Vodica čista se vila«, globoko pretresujoča E. Adamičeva: »Z a p u -ščena«. Občinstvu bo morda najbolj uscajal srbski šesteroglasen mešan zbor »Koza r). Vstopnice v trafiki v Prcšer-novi ulici št. 54 in na večer koncerta pri blagajni v Unionu. Modema bi hljrfjenlčna kosmetlka »Splošno slovensko žensko društvo« opo-zarja, da je nocoj ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma tretje predavanje o tem zaniimvern predjnetu. Predava dr. I. Pintar. Na naslov gledališke plsarne v Ljub* liartt Za abonnement C je bilo doseđaj 39 predstav. »Spansko muho« smo tuđi že vi-deli. V včcrajšnjih llstih Da čitamo: 6. aprila »španska muha« za C 45.« Ali se nam bodo sedaj burke po dvakrat daiale? Vsak teden vidimo koma? po eno predstavo; ra-dovedni smo, kdaj jih bo 70. Sploh se z abonnement. C prav po mačfihovsko ravn^ Na kako primero niti misliti ne smemo. Ob pričetku se Je zatrjevalo, kako se bodo predstavi pravično razvrSčale. Dmgo leto si borno pač premislili, abonirati se! — AbonentL Gospodarstvo. Maksimalna cena sladkorju. Glasom naredbe ministra za trgovino in industrijo št 3999, je miniScrski svet đoločil maksimalno ceno za sladkor v iznosu 4 K 50 vin. Slovensko obrtno društvo t Ljubljani je izdalo svoj strokovni list Obrtni Vest-nik. List zastopa interese vseh obrtnikov v Sloveniji in je v tesni zvezi z glasilom cbrtnikov v Beogradu. Glasilo je strokov-no in strogo nepolitićno. Obsega 8 strani besedila in pfinaša sledeče re/cjate: Uvodni članek: Kaj hoćemo!. Slovenska obrt In obnovitvena dela na jugu naše dtžsve. Elektranu na Pali, Dohodninska napoved zm leto 1919, Naredbe deželne vlade za Slovenljo, poročila o občnlb zborili društev In zadrug in razna poročila. kl se tičejo obrtne ga stanu. List stane letno 12 kron in izhaja dvakrat na mesec. Dolžnost vsakega obrtnika je, da se na roči na list Ravno tako mora biti vsak obrtnik organiziran v stanovskt organizaciji, ker le v organizaciji je moč. Zato pristopajte v društvo slovenskih obrtnikov v Ljubljani. Državna posredovalnJca za delo. Podružnica za Ljubljano In okolica V pre-teklem tednu (od 23. marca do 29. marca 1919) je iskalo delo 178 moških in 41 ženskih delavnlh moči. Delodajalci so Iskali 53 moških in 62 ženskih delavnih moČL Po-sredovanj se je Izvršilo 78. Pri vsch po-dnižnicah »Državne posredovalnice za delo« je od 1. Januarja 1919 do 29. marca 1919 iskalo delo 3987 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 3612 delavcev. Posredovani Je izvršilo v tem času 882. Delo išče-jo pisarnlške moči (152), trgovski usluž-benci (113), sluge, kliučavničarfi, kovači, Hvarji, tov. delavci mizarji, kofarJU tesarji. čevljarji, krojači, peki. mlfnarji, mesarji. nttakarice, služkinfe. V delo pa surejme posredovalnica z1darje(lO3), navadne de-lavce, poljedelske delavce, tesarje, krojače, čevljatie, kleparle. usnjarie, kolarte, mš~ zar je. sinfkinfe in razne dm se obrtnike. Vofmi Ccvl^arna pozivija vsc stranke, katere fmato nri niei kake čevlie v popravila, naj JHi pridelo zaneslfivo iskat v petek. dne 4. t. m. ati pa soboto dne 5. t m. od 8. do 12. ure đopolđnc v Sodno ulico št 1, ker mora Urađ za pospeševanje obrti urediti prostore za druxe natnene. Kje se bo Voma čevliar-na pozneie nahafala. bo urad pravočas-no obiavil v časoni5fu. DeŽef^a zadruga Izdelovaloev soda- vođe na Kran'skčtai naznania, da se vt« njen ređn! zadruffri zbor dne 6, aprila ob 9. dooeidnt ▼ LfnbHan! t restarraclfl pri jb^^^. ^Bank Mnka\ ia. B^aaM fiaatf St 4. dam zadrnca se vabij*. da aa sa aa-nesljivo polnofttevflno odeleie. ker bo poleg običajnih točk na sporedu tadi razgovor glede ustanovitve lastee tovarne aa ogljenčevo ktslino, kar i© za nadaljni razvoj naše obrti iz redne važnosti. Vabila to se pravočasno razposlala vsem članom, ako pa bi kateri izmed članov Iz katerega-koli vzroka vabila ne bil prejel. le obve-šča in vabi tem potom. Vabijo se tuđi drug) izdelovalci sodavode v Jugoslaviji, kl si-cer nišo včlanjeni pri zadrugi, da se ude-leže našega zadm^nega zbora po možnosti v«ai t>o zastopnikih, da se porazgovorimo o načinu morebitnega skiipnega detovania v br>dočtiosti- — S tovariškim pozdravom. Načelništvo. ZAGRFBŠKA BORZA. LDU Zagreb, 1. aprila. Zaključni knr- zi na današnji borzi: Dcrrnr Blago Banka m hranilnlca za Primorje, SuSak, nove del. . 500 510 Hrvatska eskompt banka . — 1445 Jadranska banka, nove del. — 900 Hrvatska Vredirna banka, stare dHmce.....990 1010 nove delnice..... — 875 Varodna banka. Zagreb . . — 445 nbrrnn banVa .... 235 — ^oliedoisVa harVa. nove del. — 1fW ^va hrvat^Va ?tf»d?r>nica . . — 912.5 ^iicč1':* nn^a banka .... 215 ?*0 Zemaljska bank^.....— 720 Društvene vesti in ?rireditve. Društvo absolventov kmotFjske Sole na Grmu vabi vse člane na rbčni zbor, ki se vrSi v prostorih gostilne »Movi svet^ v Ljubljani v nedeJjo, dne 6. aprila ob pol 10. uri dopoldne. Ker je na dnevnem redu pre- ■•■ifca pravfl, 4a aa dislivo naSrl na ča-lo Sloveniia so vabllert aa občnl zbor vat apsolventu alovaaakUi kmaiilakih iol. Odbor. ****— *r*KwwSh piaarmiikili «rad~ aikov am fTlBTranlriiai Da si osnuje sa-mostojno dmatro, eklicaJ |e pripravljal-ni odbor ▼ soboto dne 22- marca prri ««ataaek driavnih plsamiških oradni-kov t Ljubljani- Po kratkem nagovoru je tovariš a> Anton Zorko, prićUv po-možnih aradov pri poverjeništvu za no-trajne sadeve, prečitaJ nova društvena pravila, ki so se po malih spremembah sprejela in ki se bodo na prvem obćnem zboru predlagala v odobrenje- Zaštop-niki posameznih strok so se naproeili, da pred loži jo v najkrajšem času ee-znam vseh tovaridev. Tovariie izven Ljubljane pa tem potom nujno vabimo, naj prijavijo čim preje svoj pristop-Občni zbor ee bode vršil v najkrajšem času in se bo dan in kraj pravočasno naznanil, da bode udel^ežba vsem članom omogočena* Priglase in pisma je nasloviti na »Pripravljalni odbor dru-fitva državnih pisarniških uradnikov na Slovenskem< v Ljubljani, deželna vlada. Celjsko dljašrvo priredi v mestnem fiedali^ču v Celju v nedelio. dne 6. aprila ob pol 4. uri popoldne to v sredo, dne 9. aprila 1919 ob pol 8. zvečer ljudsko i*ro v 5 dejanjlh »Deseti brat« v prid dijaSki kuhinji v Celin. Dolžnost vsakeea narodnjaka Je, podpirati to dobrodelno napravo. Zato-re| se prfčaku]e. da se občlnstvo fzkaže v pnlni meri bvaležno požrtvovalnosti naSe-ca dlja$tva. Nainoveiša poroćila. (Ker je brzojavna prosa še veđno pokvar- jena, smo z datumom svojih brzojavk za en dan naza) J (Naša posebna brzojavna poročila.) FRANCOSKI POLITIČNI PROCESI. Geneve, 31. marca. Da je bil Villain Od Je avscusta 1914 v prvih dneh vojne ostrelil slavnejera vodjo franeoskih soci-jalistov Jauresa), sedaj oproščen, je vplivalo v Parizu kakor strela z jasne-g3L. Med franeoskimi socijalisti vlada največje osrorćenje. Bati se je treba, da si bodo ekstremni znali skovati velike politične koristi iz razsodbe, ki k> v svojem glasilu »Le Populairec označajo kot skandalozno razredno justico. Vodja le-vih socialistov Lonj^aet (Marxov vnuk) jcrozi z »energičnim odgovorom proletarijata«. Stališče vlade, ki že itak ni posebno jako, je sedaj z razsodbo pre-cej omajano. Renaudelov predlog, na] zbornica izreče kabinetu nezaupanje. ie bil v debati o zunanji politiki sicer od-klonjen, toda dobil je močno manjšino, namreč 131 proti 362. Desničarsko časopisi e vidi v razsodbi reakcijo proti poskusom socialistov, da izrabliajo proces agitatorično in panes:irično za Jau-resa in agitacijo za svojo stranko. Tako pišeta n. pr. »Fii^aro« In »Echo de Pariš«. Zmerni listi, kakor »Temps« ob-žalujejo, da morilec ni obsojen in priča-kujejo kot posledico, da bc oproščen tuđi Cottin, atentator Clcmencean-ev. SEDE2 ZVEZE NARODOV. Genevc, 31. marca. Komisija za zvezo narodov js konferenci predložila kot definitivni sedež zveze narodov Qe-neve. POLO2AJ V PARISU. — VENDAR IN. TERVENCIJA NA OGRSKEM? — PRIPRAVE ZA GLAVNO MIROVNO KON-FERENCO. Geoeve, 31. marca. Slika položaja v Parizu se menja vsak trenutek kakor v kaleidoskopu. Pdsvetovanja o tako-zvanem jadranskem problemu se nadali uiejo. — Pod dejmom najnovejših po-rocii prevladuje v Parizu zopet razpo-loženje za inter\rencijo na O^rskem. Gotovo ie, da tirjajo takšno intervencijo sosrlasno Francozi, Cehi, Ju^oslo-vani, Poljaki, Rumuni in zmerni Nem-SkoavstrijcL Toda Anjarleži in Američani se dosedaj Še nišo mos:H ojrreti za to misel. — Vesti »Asrence Ha vas« je treba sprejeti z izvestno previdnostjo. ker iavljajo franeoske želje kot že izvršene činjenice in odločitve. Jedro ćele akcije je Rusija. Francozi sicer iz upravičenih svojih interesov žele intervencijo, ki je pa danes ravnotako neizvedljiva kakor je bila doslej. — Priprave za pravo veliko mirovno konferenco so že začele. Vodi jih švicarski poslanik Francije Du-tasta. — Dosedanje predkonference se lahko vsak hip zakliučijo. NACRT INTERVENCIJE. — TAJNOST Geneve, 31. marca. O nameravanih vojaških merah. kojih vodstvo naj pre-vzame general Mangin. izve naš poro-čevalec, da je nacrt izdelal romnnski general Iliescu, čegar projekt študirajo od srede prošlejca tedna franeoski jfenc-rali, ki so se o nacrtu zelo pohvalno te-razili. — O posvetovanjih odbora četvorice je pariško časopisje dobilo službeno informacijo, da se teb posveto-vanj od slučaja do slučaja udeležniejo tuđi voiaški šef i. kakor n. pr. Foch, Per-shinj? itd. — V ostalem so konferenec odbora četvorice zavite v največjo tajnost vkljub srdu pariške^a časopisja. LASKI GLASOVI O REKI- — D'AW-NUNZIO ROGOVTLJ. —' AVSTRIJ-SKO VPKASANJB- — PROTI IHPE- RIAIIZMU« Lseen, SI- marca- >Corrfer* deUi Serac objavlja uvodnik, v katarem m pritotuje, &% angtefiU krogi ***° u* »protujejo, da bi Reka pripadla Italiji. Li* napada Steeda. D* Annansio ob-javlja t liat« >ExoeWor€ kntkmšm narodu. Pravi, da so vsi pravi Latinci alarmirani- Trdi, da je bitka na Piavi vsa in povsem samo laska zmaga- Tnte-resanten je sklep, v katerem pravi, da držo Franoozi s Hrvati na Reki in vaeh dalmatinskih mestih, in da ima on dokaze za to- Vprašuije: Kđo more biti danes proti Italiji, ako ne barbari? Nova poslanica ni v Parizu dosegla nobene-ga đrugega uspeha, kakor veliko veselost pri naših prijatnijih- >Corriere dela Serac danes že cetrtič alarmira, da je Italija propadla v vprasanju zdrnženia Avetrije z Nemčijo in trdi. da ne sine od te zahteve odstopiri- — >Giornale d? Italiac pa prinaša inspiriran članek sa novtraliziranje Avstrije- — Radikalna stranka objavlja oklic na javnost, v katerem zahtevn socialne reforme ▼ Ttaliji in zunanjo politiko na temelju pravičnega miru brez imperialisticnih aspiracij- NEMCI V PARIZtf. Lucern, 31- marca, Nemška finanč-na delegacija je v nedeljo dospela v Pariz- NADALJNA POSVETOVANJA-Iiucern, 31- marca- Odbor petorice bo nadaljeval svoja posvetovanja .v to-rek- Med tem se nadaljujejo posvetovanja odbora četvorice s sode Jovan; em višjih vojaških poveljnikov. O vpraža-nju Gđanskega se čuje, da bo Antanta proti v^enemški nesramnosti eventuel-no z oboroženo silo izsilila izkrcanje poljskih cet generala Hallerja v Gdan-skem, toda ne da bi se s tem prejudicirala politična pripadnost te luke- An-?leži in Američani so še vodno za nev-traliziranje* FRANCOSRO - NEMSKA MEJA- Lueern. 31- marca- Zdi se, da'je vprašani[© francosko-nemžke meje rečeno v smislu, da dobi Franeija vso A1 zari jo Loreno. Okrožje Saare in levi breg Rena se nevtralizirata in ne sme Nem-fija imefi v tem ozemlju nikakšnih čet ali vojaških naprav. DVB SKUPINI- Lincen, 31» marca- >Times< od 29-marca prinasajo članek Steeda, ki vzbu-ja pozornost in pravi, da se v Parizu jasno vidita dve skupini, ena an^leško-ameriška in druga francosko-laška« KDO JIM JE PA DAL TA PORO-ČILA? Lneern, 31- narca. Današnji >Avan-tic prinaSa dopis iz Beograda, v katerem poroca. da so se jugoslovanski so-cialni demokrati razdelili v dve skupini, eno socialietično-patrioško in eno boljševičko- Porobilo se tuđi pritožuje nad zatiranjem s strani nn*e vlade! BIANIFESTArr.TFi IN NEMIRI V ITALJJI- Lucern, 31« marca* VčeraJ je došlo v Genovi do velikih manifestacij, ki po pa mirno potekle- Druge manifestacije za takojsnjo demobilizacijo so bile v Novari in Milanu. V Novari se j« ude-ležilo demonfltrativnega obhoda nad 30009 demonstrantov- V Milanu 00 se udeležili vojni invalidi- Tu je došlo do oetrih spopadov s policijo, ki Je hotela obhod preprečiti- Mase so hotele dospetl pred uredništvo »Avantijao Lahko ranjenih je nmogo, reenej&e ranjenih pa ni* Tako trdi poloficiozno porocilo, ki pa priznaTa, da ao mnoiice prodrle policijski kordon. Naša DosHma teUfoničn* mfročtta U Zatrtim im brzofrnrn* ** Beognda. REKONSTRUKCIJA KABINETA. POSLANEC OOST1NCAR — MINI- STER ZA SOCUALNO SKRB. Batgrid, 2. aprila. Rckonstrukdla W*»U m *+mm isviHav SoOMisti in Starčevičanci se nove vlade n e nde-ležijo. Dr. Korošec ostane ministrski podpredsednik, prevzamc pa obenem minisrrsrvo za prehrano. Poslanec Go-stinčar postane minister za socijalno skrb. Dr. Poljak (DK.) prevzame novo osnovano ministrstvo za ajcrarne reforme, Pavle Marinković (srbski naprednjak) ministrstvo za gozdarstvo in rudarstvo, Šefkija Gluhić (DK. minister za poljedelstvo. Ministra dr. Kramer in inženir Vulović ostaneta na svojih me-stih., NEOKUSNO ZAVIJANJE RESNICE-Beograd, 2. aprila. Z ozirom na vesti »Narodne Politike« in »Slovenca«, da se je minister dr. Kramer demonstrativno odstrani iz zbornice, ko ie kovo-ril poslanec Smodej. se je informiral naš dopisnik o ćeli zadevi in izvedel: Dotične vesti so zlobna izmišljotina. Kdor pozna ministra dr. Kramerja, ve, da od nje?:a ni pričakovati tako nedostojne in zlobne demonstracije. Minister dr. Kramer je bil pokiican iz zbornice od neke-Ka znanesra gospoda o neki važni in nuj-ni zadevi in zato ni mo^el prisostvovati govoru poslanca Smodeja. IZ DEMOKRATSKEGA KLUBA, Beograd, 2. aprila. V zadnji seji Demokratskoga kluba je Dredložil poslanec Dinko Puc nacrt zakona o odškod-nini za škode, povzročene po vojnih do-godkih. Zakonski nacrt temelji na načelu, da se imajo z državnimi odškod-ninami in d^loma z državnimi posojili omoEOčiti rekonstrukcije stanovališc, podjetij in kultur. Obsežena je v zakon-skem projektu \ sa država, zlasti tuđi oni kraji, ki so sedr»? §e pod tuio okupacijo in ki bodo državi priklopljeni. Nacrt osigura državno pomoč tuđi obrtnikom, trgovcem in osebam svobodnih poklicev, ki bi se morali preseliti iz okupiranih krajev v naso državo. SEJA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. Zagreb, 2. aprila. »Narodna Politika« poroča, da se bo vršila danes popoldne ob 4, tajna seja Narodnega Predstavništva, pri kateri bodo razpravljali o prehranjevalnih in prometnih razmerah. ZAKAJ SO SE RAZBILA POGAJANJA S SOC. DEMOKRATIČNO STRANKO? — VOLJA POSA/»^ZNIKA PROTI VECINL Beograd, 2. aprila. Pokajanja s so-cialnimi demokrati so se razbila pred-vsem radi vprašanja ministrstva za ajrrarno reiormo. Socialni demekratje so vstraiali na tem. da ostanejo opra\ ki agrarne reforme pri ministrstvu za so-cialno politiko ali pa. da se izroči njim novo ustanovljeno ministrstvo za izvedbo agrarne reforme. Ker na to stranke većine nišo mofcle pristati, so socialni demokrati vkljnb nasprotnim sklepom zagrebškega in Ijubljanske^a vodstva, ki so se izrekli za sodelovanje v vladi, na pritisk bivšegra ministra Korača sklenili, da se sestave nove vlade ne udeleze. NARODNI KLUB V OPOZICIJI. Beograd, 2. aprila. V Narodnem klubu je zmagalo nepopustlivo stališče reparatistov, docim ie posrorel dr. Drin-kovič, ki se je do zadrrega potegoval za vsten klnba v vlado, ž ORGANIZACIJA NOVINARJEV. Sarajevo, 2. aprila. Tukajšnji časni-kar?! so sklenili osnovati Časnikarsko društvo, ki bo strofo strokovna orjranT-zaci.ia. za sedai v tesni zvezi z ostali mi jugoslovanskimi 5asnikarsk?mi društvi, doklcr se ne ustanovi enotno jngoslo-vansko časnikarsko društvo, kar se zgodi najbrže že tekom tejra leta. Današnje lokalno noročUo.) IZGNANCI. L?«fci1ana. 2. aprila. Sinoci je do-jpelo v Ljubljano 45 ya?:onov, napol-njenih 7. našimi liudmi, večinoma že-lezničarji. ki so jih Lahi z dnižinami vred izgnali iz zasedenejra ozemlja. Njihovo stanje ie skraino beđno. Pravijo. da jrredo raie v pekel, kakor da bi še nadalje žive!i v la$ki sužnjosti. (Poročila Lfnblj dopisne^a urađa.) ZVEZA NARODOV. LDU. Pariz, 1. aprila. (Dun. KU. — Brezžično.) Redakcijska komisija je včeraj predložila komisiji za zvezo narodov novo popolno besedilo pogodbe. Komisija bo imela v četrtek sejo, da razmotriva o premembnh pogodbe. Prvo premembo je predložila Amerika Klede Monroeieve doktrine, drugo pa Japonska glede enakopravnosti vseh plemen. KDAJ BO KAJ? LDU. Pariz, 1. aprila. (Dun. KU. — Brezžično.) Komite četvorice se je se-stal v torek popoldne v ministrstvu za znnanje posle, da razpravlja o nastop-nih točkah; .1 ali nai se v Versaillesu razmotriva o mirovnih preliminarjih, ali naj se prej že redigirana pogodba tam-kaj samo podpise, 2. ali naj bo ta teden nlenarna seja, ki bo razpravljala in sprejela predlože, stavljene do komisiji za mednarodno delavsko z^Vonodajstvo. NAS PROTEST. LDU. Dtmal* 1. aprila. (Dun. KU.) Danes dopoldne so se poslani ki narodnih drzav, nastalih na ozemlju bivše Avstrije skupno oglasili pri državnem tajniku dr. Bauerju in mu izročili na-stopni protest: Ustavni odsek narodne skupščine nemško-avstrijske republike je predložil zakonski nacrt o prevzetju imetja habsburSko-fotarinsrijske rodbine čigar pan^rafa 5. in 6. im a ta nastopno besedilo: 9 5. NemSko-avstrijska republika jfe b«s^PTca vse^ na ozemTm nem-5ko-av$tri?ske rennbUke se nahajajoče-»ra rrentienega in nepremičnesra dvorno-eraričnega premoženja ter vsega pre-moieoja, pripadaiočeca Habsblur&ko-lo- taringijski rodbini ali njeni stranski vrsti. § 6. Za dvomo-erarno premoženje se smatra ono, ki ga je doslej upravljal dvorski štab in njegovi uradi, kolikor ne pripada habsburško-lotaringijski rodbini ali njeni stranski vrsti, ali kolikor ni dognano zasebno premoženje. — Ker ta zakonska predloga določa enostran-sko pravico razpolaganja nemško-av-striske republike s premoženjem, ki ni izključna last nemško-avstrijske republike, temveč spada v skupno likvidacij-sko maso narodnih držav, izjavljajo po-oblaščeni zastopniki, da ne pripoznava-30 pravomoćnosti te predloge, ki invol-vira kršitev pravic drujdh narodnih držav, temveč, da protestirajo najodloč-neje proti tej kršitvi njihovih pravic. BO ZOPET TREBA ZAROPOTATI? Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 2. aprila ob 10. dopoldne iz uradne-ga vira: 1. aprila popoldne so Nemci ustreliii nekoliknkrat iz topov proti točki 560. in na Velikovec iz smeri od Do ha in Kamna. severozapadno od \cli-kovca. Okoli 6. popoldne so strcljali Nemci iz strojnic pri Na Bregu. RAZUMEN ANGLEAKI G^AS. LD'J. Berofri. 1. aprila. (Dun. KU ) ^Abend« javlja \z Ba/la: Reuterj^v urad razširia Člarek lista »' Iserver«. ki posebno naglaša edJnost Angliic :n /!ed«njenih držav naprim »ranuoskim. 111 italijanskim reakcijonarcem in napram cksiremnim krogom naroJov. Clanek zaJiteva, raj se spreime v zvezo narodov Nemčija, ki bi morala srdelovati pri akciji proti boljševizmu. Nemćija bi dobila za najmanj i? mese^ev hrane in Gćansko. članek izjavlia, da ne M bilo pravično, spraviti 700.000 Slovanov iz-pod avstrijskega jarma pod italijanski. NOV NEMSKI NESRAMEN AU-NEVER. Iz Maribora »c Ljubljanski dopisni urad prejel nastopni dopis: L>ne i5. marca popoldne okrog J. ure so se pri trgovcu Moricu Dadieuiu znašle tri v uniforma kraljestva SHS obleCene ose-be in so brez utemeljčvanja in s pretnjo zahtevale, da naj se trgovina nemudo-ma zapre in izložbeno okno zastre. Iste-ga dne ob 7. zvečer sta v stanovanje od-vetnika dr. O r o s 1 a prišli dve uniformirani ter oboroženi osebi, ix>vpraSe-vali po dr. Oroslu in izjavili, da imata ukaz, odvetnika dr. Orosla takoj areti-rati. Na ugovor služinčadi odsotnej^a dr. Orosla sta »vojaka« povedala, da imata nalog, aretirati še več oseb. Oblast ie uvedla uradna poizvedovanja in dognala, da se sploh ni bilo izdalo nobeno službeno povelje, ki bi kogarkoli pooblaščalo nastopiti proti trgovcu Da-dieuju ali odvetniku dr. Oroslu, ter da ni bil noben jugoslovanski vojak udele-Žen ne v tem, ne v onem pri-mem. Zek> verjetno je, da so oba nasto-pa vprizorili Nemci» da bi mogli potem slovesno zatrjevati, da jugoslovanske oblasti ne skrbe zadostno za varaost mariborskega prebivalstva, in izzvati intervencijo drugih držav, osobito Italije, čije »pomoči« si tako iskreno žele. Spričo tega smemo biti pripravljeni na to, c-n se bodo slični dogodki ponovili. Da obvaruje prebivalstvo neprilik in v naprej izjalovi podobne s prozoroim na-menom \T)rizorjene kopenikiiade, je vladni komisar Mariborčane v tamošnjem Časopisju nujno pozval, nai v bo-doče ob podobnih primerih nemudorna pokličejo naibližjo policijsko stražo in razentega takoj zahtevajo pomoč kompetentne oblasti. Potrebna Je vsa opreznost rudi napram osebam, ki se legiti-mirajo z »uradnimi« izRaznicami aN ukazi. Taka izkazila je trel>a natančno ogledati, ker ni izkliučeno, da so po-tvorjena, kar ni tako teŽko zapaziti. Kdor bi prišel takim goljufijam na sled. nai jih nemudoma naznanl oblasti — Slično kakor v zgorai opisanih primerih so ravnali pred kratkim v Jugoslovanske častniške uniforme oblečeni podanik! Nemške Avstrije, ki so istotako v ob-močju mariborskega okratnega glavar-stva »uradno« rekvirirali živita._______ AprovizacfJa. 4- Liubljaoskema nčiteUstv«. Seja učiteljskega aprovizacijskega odbora bo v petek, 4. aprila ob petih popoldne. Pridite vsi! Zclo važno. J. Dimnik, načelnik. __________' Poslano.* V 75. številki »Jugoslavije« z dne 25. rnarca se ie dobro znani dopisnik, ki Še doslej v društvenem oziru ni storil ničesar, prav po nepotrebnem obregnil nad nekate-rimi Žalčani, češ, da »iz osebnih malenkosti in obsojanja vrednl Ijubosumnosti med seboj tekmujejo. Podptsanec vprašam, ali ]e morda gasilno društvo rudi rušilo enotno postopanje, ko je priredilo, kakor vsako leto, svoio božičnico in ložniško bralno društvo 2 igro »Divji lovec«? V prid srbski siročadi unri-zorjena prireditev se je obnesla v vsakem oziru povoljno in bi io bilo rudi lahko priredilo dramatično društvo že davno prej samo tor prihranilo delo In trud drugi skupini. Brezdvomno bi končno Za 1 ča ni ne za-metavali kakršnegakoli prispevka v orid olepšanja trga. čt W oleoševalno društvo sknpno z gasllnim priredilo v ta namen kal primernesa. Lažie le kritikovatl, nego pozitivno delati Ali ima res odi oč a ti v vsem društvenem življenju edinole dramatično društvo? Svoj čas smo bili hvaležni vsako-mur, W Je požrtvovalno hotel tiprlrorit! ■' ka) zabavnoga in poučnega v ta ali oni dobri n?men. Žalec, dne 29. marca 1919. Dr Bemt&ftn t C. naCplnik rvc7*» slovenskih ga^fln«h dn»-Stev za Snodnle Stafersko in nredsednik dnt^tva za oleošanie tr«ra žalec. * Za vseMno teca spisa le uredništvo odgovorna kHflcor d^lngg zaVon._____. izdaJateH fn odgovorni arednlk: Valentin Kopita?« lAStatea la llak »NanMteA ttakaflaib 7«. štcv. .SLbVENSKI NAROD*« dne 2. aprila 1919. Stran 7. ■ 0"'rfo fft Ha^. 3 lestend a dektr. Iri.Da U luč l đr. lM*resai tff UI bran sireSn oncka r$ćU??m Ljubljana, Šeleabergava ai, C 3379 n3u4*dll!GQSa podjetjc se Utte Paaatfte >d .J. M. J73481- ma apr. „Slov. Mar." hMIlII 511UJ „Stroj- si AatačM eki». A. 2". 3602 U *71 n naravno ** Hrvatskog Zagorja iiiill, cksporlira v poslanih sod h Ci-z jt * Comji. trg. vtaa ka« Inport eksport Centrala: Goroj« Stobfca (Hrvatska Zagorje) 3517 Tito kakor loma, sienia, noki eksponira po umenenih cenah točno Ciglar * Comp. iapert-ekstort, Ceatrala : Gornja Stubica (Hrratsk* Zagorje). 3516 m za lenitiaiadje Ftt££%. pa Ešbscber. Lj* trijasa, Gosposka Ilica i. 16, poleg Krizevalške cerkve. Istotam se spr^-etnajo ceg. retaša tn vsa ama trska dela. 3719 pfn ffl • Ta čin"n>rej§nji vstop stono-bl" kiti. ttplsika Izvežbana v pisar-n-ikih poslih, v stenografi)! in v pi-mju na strof po diktata. Ponudbe z -nečbo prakse in pogojev pod .Pi» f'ifBa 37fOfl na upr. Slov. Naroda. L'im «a hotelska oprava za več sob \ }\ w ali pa tuđi pesamezni deli, ikor: postelje, omare in umivalntkL . ?e to le, Če dobro obranjeno, malo rabljeno. Tad! ta jedilno orodje se zari mamo. Ponudbe na poštnl predat 27, L ubijana 3581 Esiiitftfnpsi ma ^s?oi^daveS \ om, s krasnim razgledom na jezero, " Vavanke in Tilglavsko pogorfe, se pf^da. Zraven spada nekaj fozdov !.r cna njiva. Proda se eventualno zraven tuđi ves gospodarski inventar te- 2ivina. Pojasnila daje Jask« Hor-jaičfč sa Bleđo, 3590 : ,::o sitrotSĐ ii zoB2SIjlv pndajalec ia.i prodajalka) v besedi in pismu 1 nožen slovenskega in nemSkega je-i-uM, iz manufakturne ali galanterijske 1 'roke, 10 ište za takojSnJi nastop. Znati mora tuđi urejat* izložbe. La-• loročno pisane ponudbe s sliko, re-f rencami in zahtevo plače pod .T. V.' 3729* na upr. SI. Naroda. o726 tanu ftim B. 41 Nas^r^v^ Slov. Nf oda.__________ Ijm hffri ^Puiem v vmak! mnoffnf. Po-JCtllC nudbe na upr. Slov. Naroda pod „Jclfcc/Mir*. 3^56 Rili ff ^1*"1 ohranien« ielezna otroSka ni&tvo „Slov Naroda-. aQM SftHft wht ta leP« ««|Hii€ pa fiajvttjfh mit cauh tvrdka rtaac Efekac, Knk _________ 2703 Draga Uid&Sal Žšž\žšš& joka, vseti »e odpušfeno. otiđi dnmor. Tvoja mati ta Dunaj« HaHja Cirua Upb. tlsm. sdR m >TU^\- tev proti vzoicu z navedbo cene in množine looip Hrtroo, Ifrtfco, 3639 Hoterao lola Jaate". &ss: delujoč, se proda. Ogledaše: Slo»Sk»Tt aHta it IS. J597 Vniiim vsako množino elektrotehnlčnega Illililial in&talacijskega blaga. Ponudbe z navedN> cene in količine je poslati na poštno leieče LjiDljioa 210. 3601 Dfnrio r§ ooce.ii eleganten brek, naj-rili U U IZ iinejše izdeUn z 8 ?eđeži tn ianoauer. Naslov pove upiavni&vo • Stovenskega Naroda«. 365! Tmm se žmosos ta ",".". t'o; :saiia v Auoo^t ckpediciji Al. lUtelić Ljabljaaa, Kongresni trg 3/U 3616 ■nfflrafl krifl ^ ^^5 HP- v dobrem HiiiUiall RlHH, stanja, kupim. Pismene ponudbe pod „Motorno koto/U623" na upravo .Slovenskega Naroda*. 3623 UflillUOsJ |C (Schaffhaosen). Potzve se pri urarju VHfcar, Bo#lteiiovm al. 3718 M leiec se! rasnn finasja w odda po cent proti doeovoru. Kje se poizve v upr. Slov. Naroda pod .Žgtnje, Bcblnjska dolina*. 3589 fina itflranrlihtt ki je bil1 ^ mene Uufl yUS|tUUIlBa» opo7OTjena. naj čita .Narod*, naj UagovolI naznanlTi svoj naslov na npc „Slov. Naroda" pod Šifro „KraaJc/3711". 3713 nega, sprejmera teko}. Hrana tn stanovanje v hišl. AHz Ketit Jeseaice. 0«« reajtkt. 3643 |iiwnifat* skoro nov smoking za sred-lupniUOJ. nje vehke?a gosooda, Val-vasor: bhre des Herzo^thoms Ktain ITl. 2veitk, I izdaja, cinasta posoda •radlsoo Mtv. TU desno. 36?5 PrBtn za sam i^'^r,::1 jem. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe DOd „Skladište 3558" na ucrav Slov. Naroda 3658 UpUn tmtesi iei if£. J?^« ti okrogel ali rezan. Cene za les nalo-žen v vagon se naj naznanijo na V. SCAONETTI, parna iaga za drž kolodvorom, Llubljana. 3048 Rila n Hidn v bK*'11' ^era kjer se Uliu lu DlCutt, je izvrSevala trgovinska obrt, trćno zidana, z lepim vrtom, se zaradi družrnskth razmer sa 82 000 kron proda. Pismene ponudbe pod .ileđ/2111* im uprav bftov. Naroda M\w motor. l£eL%?%%™č obrata po ugodni ceni prodau Istotam se prodajo tuđi iarelce raznih naoe-tosti. Naslov pove I. jatro^i- aaoatei io itforaaeai zavo« Beseljak k &«taoc Fra«-čct» iabr. 5. Ljabljasa. 3605 lipa prilika trssneal Imam posjopje na zeio prometnem kraju za trgovino, katero bt bilo treba orenovni. Ker pa nimam denarja na razpoiago, pa želim stopiti v zvezo 5 trgovcem, ki bi mi priipeval pri obnovitvi coslopja in potem z«lacal z blagom. Kje, pove uprav. Slovenske-ga Naroda. ■ 3704 nMfiiifafeft intrl Primorski roiak, v PSSBlInEE, nUn srednjih lelih, iz-obrazba: ćela gimnazija, zmožen kav-dje, želi zapustiti od Kalije zaseđen■> ozemlje in vstop;tl kot urađnik pri kaki posojilnici v kakem mestu ali večiem trgu S'ov-nije. Ponudbe se na) poShejo na upravntštvo »Stovenskega Naroda« pod »Zaseđeao 3645«. Potrti gjoboke ?alosti naznanjamo vsem sorođnikom, prijateljem In znancem to2no vest, da je naša ljuba sestrica (Jarčičeva neČakinja) AHGELA v cvetoči dobi 19 fet po dolgt, mučni bolezni preminula dne !. t. m. ob poi 6. uri zjutraj. Pogreb nepozabne sestrice se vr& v čelrtck ob 8. on dopoludne. Mnliava, dne 1. apsiia 1919. iol«foćft ferojiil la ouati Ino, Zahvala. Za vse izraženo soCutje ob piebridki izgubi nale ljubljene sestrice A ns^^e izrekamo tscsi svojt najprisrčaejSo zahvalo. Hallava, dno U april« 1919. Sotafoftai paaalaa ■o#ovaF» PnL BdtMiiki h ikt oviBovi BvaaaHi VIVi diav mbpojoji IMc prtmeraen stranskega zaatmtk* ¥ popoldansldft orah. Je apfOtHi in 2siksI)iv rafunar, ima lepo pisavo in STO V VSBkO) aVRBVBOOOjia NoslOT po* ve uprav. Smv. Naroda. 3748 Gospodar, ki rol da stanovanje 2 sob m pripadki, d bi kot nagrad > vsak mesec 1 kg masti. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod „Mft*1". St 56. Lase-_ strižnik Konnd /8 — in 3« 65 K Sahtovoft« veliki cenik 1 vec noiro 1000 ali- koml breiplačno. ^49 E. Luna, Maribor it. 74. ^a^B? o^ ^tf iiiteiigertna sa znanjem i njemačkog tezika, vješta njegi djece te donekle iivamu, traii se uz izvrstnu opskrbu i visoku plafu kl - 4 - i 6 - ?odt3-nlci djec. Ponude postati na Oskar PrdhHch, Karlovac, Hrvatska. 25i\. Koruzo pienleo in mast — dobavlfa po dnernlai oonoh — A. DUMAt ZAGREB9 DriikovU«va mlioa 9. — Zahtevajte brzo.iavne ponudbe. — [Iria ii lelito, aeirsb h Um I se oddajaio I f MoRti Dtii m. 31.1 g«stilna Lamaerl. H x falanteiif« io Ifrataml na glavni cesti se radi rodbin. razner takoi proda za 50.000 K. — Pojasnila daje: Igaaeif Kozfek, Selu 28, ooota Mosto prt L oBMaai. ! Pravlcar iziel ! Ročni zemlleoid kraljevstva SHS Merilo 1:1,500.000. Vellkost 64:70 cm. Cena K 5#50, po pošti K 5 60. Zemlje vid seza severno preko Donave in Du-naja, vzhodno preko Iskra in Sofije, južno do Soluna in preko Valone ter obsega zapadno vso jadransko obal| tg. pt. KleiBiajr S M. Mm. kniigotrfoc v Ljubljani. Vslefržec se i^B za proda;o našega preiskušene-ga snažilnega praška Kassavia, pralnega praška Kassavia, glice-rinovega nadomestka, Kassavia, perilnega modrila Kassavia, kreme za ćevlie Kassavia, toaletne predmete Kassavia, lepiva Kassavia Dobavljam samo prav prvo-vrstno blago. — Kassavia, dr. z o. z. tvornice za škrob in dek-strin, pralne pomočke, kemične izdelke za živila. Glavna tvornica Velikć BFezno na Ceškem, Cebo-slovaška republika. 3300 Prm luinihiu V PESpI inTiv.i Motarski zbornici ii Celju. ! Wm! razne jakosti, stare i nove. raola ^o umierenoi ciien* M01S11091 AMO, Saiajtf. Alekiaa4ro»a altea it 33. Fr*vo rauBoao tfoauće milo ;i pranlt 1 kilogram K 10— Pri naro^b! 1 Skrinjlce okoli 3 in pol kg K 35*-franko Po povzetiu poSilja zavod za eksport M. Jonkcr, Zagreb, 15.. Petriaj ska bL 3 111 Ofc<-nem z naročbo je poslati polovico iznosa. Cebelni vosek suhe satlne in odpadke svet k u p «\ • pm »o|tI*jI daiOTttl ooal J. Kopač, svečar, M«Mlaaa, C«l*v«ka eaala «. tO. Trgovski = = lokal. obsto{e£ iz 2 prostorov v sredini me-sta nit pa na zelo prometnem kraju se išče. Ponudbe pod „LOIU" na I. Jvgoslanroaokl oaoa^al Im te« tormooau savoal ■ooaljoJi * ftoitsc Frančevo nabrelie Stev. 5. 36*48 KOSE orM&u 3500 ta. 55-80 o đeloe se prodajo, Naslov pove L Jngoslov. anončni in iofortnačni zavod Beseljak & Ro-žanc. Frančevo nabr. 5, Ljubljana. ?!fj« trgovca mlietje ? Linfiliani •yr«Jnte takel ali pom«I« nalcupovalce %?.' sko rredtzonrnzbo, nadalje fzurfene sMadišenike &} ^ kontoristini U šo prakso. — Plača po dogovoru. — Ponudbe do 1S aprila aa paital arcoal Iter. 2. ▼ LjaMjail. 3731 PRODA SE: 2 beaciBOva ■satorja, elek-troamoiorf dvo) laferanobill Lanz 17 osir. 45 HP. vse popoluoma novo, poelB|ajia Ekinm mreia, već IM kg ovsa, 100 kg trtaaaga me4o9 pisalnl rtrof v Roiotfvorsm ulici 31. (gastilaa Port Artor). Gospodarska pisama Dr- IVAN CERHE Ljubljana« HikloSteta mta t. (fisa-a-tis isM Diiio) Bantna komisija, posojila, inkaso, trgov. informacije, financiranja, saniranja, trg. poravnave, promet z ne-premičntnami in podjetji« upiftva premoženj, vterja-vanje dolgov, izvedenica . mnenja, bilance, cenitre. Td.37. MHill-'AlH. ftaHnittpaajil. „ADRIJA" Mirodiliica ta zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin. UđBai fitettBiro il i ■arrila a otleke -TEKLA-. PraM prattL OstUa a fJaaafte ^STRO-MMr. Itaiotftito Mala. ftoiratv stila) tailctacga a^U. JMM ?M JCT- m^mt arcirtva a legita-■Je oottt PratataieM atora sredstva proti —iffm — PirBad ta dBatc SfOjaftv* aa OMaarviraaio Jsjc* "~ IliAar •• kV1* ** Pnra«« ponudbe mUM\ poi .SBMttr/3091' na uprav. a^ft^^B^a^Biai^a^oa^BOj f^^u^k^LKai Aftfta% ^^ajB^BjBjaaa^BajBBBaj s^Bao^a^aao • ^aiJ«^^B] Ba^aava#ao. " OrOalavajavI B% w» aa B^K^B^BBaUlB ^Ma^^^M**^^ ^ w.t^^^RA»^^ ■OVlVVIVHBV BV^^^rV^V w HniBI|vW ffoooo «f) i* mta* orada. Poizve KnM Wi ac: Ccrkveaa attu olev. S, •rltttg« lava. 3744 ■izanU nđnaft nr'f^t oaratom se spreime. Naslov pove uprava .Sk>v. Naroda*. 3i61 fjfaaor \m mfnn^m se spreineta pri tvrdki BBlTlDKBBIa Jmiti artols«,uh>|i aUkla im p«root«a«. Li«a4|aatav FraacLIkaasfco. nllea 6. 3534 UiiMn razni! ml sa miti. Poizve se aUoiwotaO>oa ooaim ŠL tt, I naistr. 3701 Uanoratii BEe diiak. Ponudbe na uoravoiMvo Slov. Naroda pod .D jak/399!" Deilrofflotor. <&**£%> m'll tov, 2 PS, skorW. fcdor mi liOyiOUu preskrbi sobo in kuhinjo, prazno v Ljubljani. Ponađbe A. Delnan, fl*s-»oska attca 4/IL 3636 Rffo hnlftfi damsko in moško, skoraj Uf" MIIRM, novi se prodasta. Potzv* se Poljasska c 11 arftliQe ad 11. o« tt. 3730 Bffl mm za družino z enlm otrokona IsUS SE postrežnica samo aa dve uri copoldan dnevno. Vpraia te: Taber C. U ušata, km._________________3733 n%Baoaaataat ^^a\ aavaaaaaaah oa^Bont attaaaokVaokOj aaAnia^S rmi s usn m siraiii nni Se ne rabljen, iz m rnega časa, tvrdke »S1NGER«. cena 600 K. Kje, at izvo v uprav. Slov. Naroda. 3740 Za vm¥ims££2££ omara in postelja brez madroeov, oboi« novo obranjeno ter bot)Se vrste. Pogled* se v Kma Vteauta std 357S tvrH hi« v originalnih zabojih k ilBifl IdJU 1440 komadov proda po 40 vinarjev 1 komad pri osebneai prevzemanju ali plačilo niprej Em. Stt* van logalec Sa. Stajeraka. 3411 flMgj v zalog! po ugodnih cenah od lin 50 I naprej. Dostavlja se tadi brezplačno na dom. — Istotam so na razpoiago fina boteljska vina. J. liUag, Stara ptt 1. 3111 HlBH Q atfM tita, opravi* sa-tonska miza tn ogledalo, 4 oaMrt, is» gotovljene p«stel|e. dve lropalol banji in raznofrstno blago se coao proda Re»crt tt. U. «745 50.010 boo aO nt T^s.dfTi svrhtj oHvljenja svoje indoatrlje, kf j« med voino spala. Privatni tiposojeval-d na i bbgovolijo vprasati pod .Ire-đltaa atptteka K SEOMr* aa 1 |agMl^aa-ski ssoatai ta faforaačaf zavod BeseUalc tt lalanc Praacevt talrezje 5. ZT0& ZditN POflafAalf moCnik, SOTetstar« 3 25.CC0 kronami imetka se Jeli pri ženiti k gospodični ali mladi vdovi brez otrok. posestnici zemljiSća. Prednost 1 majo lastnice sodavi6tfske obrti «N costilntčarke. Resne ponudbe na Ferka Alton, Nlkoličeva iHca IX Zagreb. S741 i pismeno potpuno vrsna a hrvatskome i slovenskome jezika te je dobri* strojopisačtča, traži se za odmah. Vlastoručno pisane ponude aa prepl* som svjedoSba i fotografijom te nar« kom mogućnosti nastupa mole se na: Antoa Kffimaju, Hariboi a/D. Doatplatf IU 3536 Žeiitia pniii J^&jšt lepega značaja ter vedno vesoleg« humorja, se želi vsled pomanjkanja znanjaj seznaniti z gospodično od lt do 25 let v svrbo pozoejse iemitve* Reflektantlnje naj bi imele trgovino ali dobro vpeljano goorJIno. CenJ. po« nudbe s sliko naj se poSljejo na upr^ SI. Naroda, pod .Q«tiJc,»M4*. Kaiil'rsviike razpošilja točno proti predpladla tf- gov \os»mm' Proda se 370S Paca la Waaiorop motorno kolo RorjanOl, Šdwbwgwi ri. 6. Slike kralja Petra v velikostt 47X65 cm priporoca Rpliui knlisorno 0 DuNlmiL v Cena v knjigarni B la>-, v tideni ovoiu po posti K !#•••• * Stran 8. »SLOVENSKI NAKUCT dne 2. aprila iSifr. 78. sic*. Knjigovodja zanesljir r bilanci, umostojen, zmožen lefa v slučaja odsotnocti lastopatf, se aprejme takoj. Za lesno industrijo in stavbarstro klasificirani knjtgovoJJe litiajo prednost Ponudbe V. Scatgfltttt, stavatonlk iai tovarnar, Lj«*lJ«vau 3380 Zidarsko obrt Je otvortl podpisani ropet po 3 letih ker Je bll pri vojakth, zato proti svoje stare In nove nar očni ke za nadaljnja naročila za vsa v to stroko spada ota dclfl to materijal. Postreiba točna, cene primeme. Jern»{ Bi«**, mestnl zidarski mojster. 3624 Javna dražbo softoeoeoa blaga. -2 Dao 3. aprila ob 10. uri dopoldne mm Trti v satadtitih „Balkana11 na Dnna|akl cesti, Javna dražba rainefja aak-aenoga blaga (črnega)r hladetine (crne), šeriota (Mode R) ____________________ta Mrihroha._________________3689 Dražba solidnega 3530 masitfnega pohištva se bo vršila dne 3. apr la ob 9. uri dopoldne v skladisču Balkan aa Dunejsk! cesti 33 Oddajali se bodo tuđi pomezni kost. Kupim vsako množino suhih in polsuhih trdih, riieoili drv fer ttraa lesa.« Ponudbe za naložene vagone ic poslati na FRANC OSET, Vransko pri Celju. 3440 __________ ^1/PflclfO franliirO ■'•»tr*no pokv&aao lfako JVCUdllC KGfJljllC vito sredstvo protiv »ro- bavnth organa 1 svim bolestima ieludca. Usljed njihove djelatnosti i ugodnog nagorkog tek.i jesu već v ie od od stotine godina najobljubljenije djetičko domačc sredstvo. Podražujc tek, jačaju želudac, pospešuju probavu, ublažufe grčeve, razred] uju sokove i uredjuju stolicu. Odstranjuju muca i* u, podraia| SUI ao-vračaa;e, žgaravica i ostale ftetndaćoe tegobo. 1664 Prave su samo sa »SatTator" markom. ___________1. MimiHfiffl, Jdntsnikam i đrogsrila 2agri&. Julaffit? tu I —~—---"i--------- poznat i e-tedan gradjanin a Sarajevu sa većim imetkom, brez duga i neporočan, mlad i zdrav, potpuno izobražen u tarifalnoj i komercijonalnoj struki. traži poslovnih veza kao kornisioner sa većini solidnim trgovačkim I In-dustrljalnlm poduzećima. Ponude valja slati pod .IatlliganUn trgovac« na sdraiDfstracf.il ^Jngoslovaaskog lista" S«ra(eTO, eventualno na moju adresu, koju se r.^azi u administraciji .Slov. Naroda 3338". 3337 Za nagačenje divjih petelšnov/ kn drugih bivali se priporoia lW^^i^S ^C^s^Hi^sf#■! nagačevalec, 3621 Tržaška cesta 22, Ljubljana. Na željo odnaša in prinaša tuđi sam doraovj zadostuje naročilo z dopisnice Gospod je trgovci! "Velite«. n^6 J** tu B11 naročite si pravočasno „ADRIA** prašek in vaniljin sladkor, pravi škrob, čaj, testenine itd. Naročila se izvršu ejo takoj! ADRIA — izdelki. FILIP ŠIBENIK. Ljubljana, Ooipoika vllca Si. 16, Ne naročajte tujih znamk; domaći izdelki naj zavzemajo prvo raesto! Gonilni jermeni Posovl za dvisala. - Transportni trakovi impregiranOf iz čistih platnenih niti. Podietje za indstr. potrebštfne KATTH6R & CO., Gradec «3raz) 23. Dobavljamo vse tehnične predmete« Izvoznice preskrbimo m' Izvozna i uvozna tvrtka I Lavoslav Poljak i drug Središnica: SPLIT, Dalmacija. Po4ru£nlee: Rijeka, Makarska, Beč (Wien) L Rotentonn-strasse 11. Bavi mm sa*M aa nMkm- Isvasom I lnifavaa|wii svib domaćih zemaljskih proizvoda, južnog voća, žitarica, ljekovitih bilja, eteričnih i jestvinih ulja itd. UTMMI 1 prađaiftM i inozemnih proizvoda, svakovrsne prekomorske robe itd. 3533 Brzafaval uatars F#H>kfto«e od trntafe Sisak sa takoj »alateg«ilaa s iH«ai tm gf irtfBt prtafajiM fiiW Wl—, ma lu U*unovljcno 1881. 3714 Narodna banka d.d. ZAORft DioalCU fUlfiia K It,t*t000 PfiCuve K 300.000 Primaju'oSke sa 4% "»8 Rudi Jenč.č strojni maat A bina Kristaa lastnica tvrdke K. Tdl zaročena Ljubljana, meseca aprila 1919. SjHljalia trgoTlBa er. daminf latiiHaDio« F. Čuden Sin lapli giinie pie v Ljililiaii. Modni salon za dame In gospode S. POTOČNIH Šelenburgova ulica &t. 6, I. nadsfp. AkademiČno Izprašani krojai za moško fn damsko krojenje v Parizu. Bivši vefletni mođeilr v damski modni prikrojevalni akademiji v Žcncvi (Svica). Izdelovanje najfinejšJh damskih kostumov, francosldh ženskih del (b)aze> moderniziranje kostumov, izdelovanje najflnejše moške obleke In površni kov, prenaredba oblekc! Cene zmerne. Hitra postrežba! — Ker sem dobil t Ibo-cevstra ««bre krajaike aoći, tanko se aa telj* aapraTij« «blcke ia kaataai sa daaie la plaUl ▼ 8 tfieh. Fazona ta Ženske obleke 150 K, za gospode od 120 K naprej. Prenarejanje salonskih sukenj v najmodernejSe žakete. 3716 JI Kilu Ljubljana Itfoifova ul. 3. Braca« anatalika r«pr»«wfco»a v »•* barvah nUMBNITS OROHARJEVE SLIKE PUMOZJk THU8ARJA USTANOVTELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOST fliiti sa — t» UM*m nmm %• aah iapit ohr— w—tf sio^mato tUŠM • po«m> krow B*8O !UUL KHJiG MU aSVT ^ Kupujem marvu, telite, svinje, mart itd. po dnevnima cijenama. Preuzimuiem takodjer na komisiju prodaju gore nn- edeneifi blaea za f tavu Slovenija. Cijeniene ponadbe š^liu se na Jamko Fa>pajtia\ walatrf tla« il^ei 1 uhUnoaa manrom H«Mjana, 2911 Modni salon ia dame in gospode V. Pfundher, Kranj (Goremsko) se pripcKk'/i ti\ \rdr\o\»n\t n.ijfinfjših dimsklh oblek, blui, kostumov, plaSftv, Kmkor tuđi mjf^nejSih inoSkih oblek. površnlkov itd. To£na In hitra postreiba. ____________________________C»n» »Hk». 258 Prvovrst na lažka fn TiT^ \^ \*& ^^m /^ --/ -^^> ^■^'-a.-V MTm^ J^.^% jb^L^ ali nemSka detelja, ravnokar došla. Dobi se t poljubni množini pri Fran Pogačniku, v Ljubljani, Dunajska c. 36. m J*F mm*S? & W ličnega stavb. materijala: » ^BmmimmL W zarezne opeke, navadne opeke, 2 baraki 10X^0, Šc nIC rabljeni, trame, deske, ^rastovega lesa, 5 stavb. rarce! itd , kobilo v zameno (5ifnka) plemenska« Cena primerna Času. — Priooroča se tvrdka FR* MAHTUCC, BBeatsi le- ■arskl molater, Ljnbltana9 Pr«la §L 8. 3 32 Votie Ui pesestvB na Doleaiskem •• da v nafent alt proda. Vpraianja pod postao letote 2ifn1»l!ana pod „Kmetiko posoahro 3715". Traovska agentva la kom'stfika trgovina m aodoioia v Ljubljani, vsepovsod aalbollo vpolfaaa. prawsama zastopstva, v komisijo ali na lasten račun, zaloee prvovTstnlh tvrdk sa fivllske, joapodar« stvene ka kor tndl vse drage strokc Cenjene ponudbe pod tvSa e#lo Jafjosla- Tljo" m anoato« ekapealletl« AL Matell*, L|aUiaaa. 2876 Zaloga pohištva In tapet S: ERNST ZELENKA. ^ •klaatraao saprisalaat !<¥■<■■■■ Šcltha niioa S KAB1B0B Sospoika aBea 29 priporoća svojo bogato zalo^o najrernovrstneJJega pohištva: spatnlh, JedllnJh aob klubnih gami tur, divanov, otoman, zime za madrace Itd. 2236 ■afmfila Izbira. Zcaerno časa. Solldaa pottroiba Vino Balkan trgovska spedicijska in komisijska delniška družba ima v zalogi več vagonov prvovrstnega belega vina, močnega cea 7% iz okolice Križevca, Moslavina, Sv. Ivan Zelina in Kasina po, K V— ra liter, pri večjih odjemih popust. 3631 fin za plati nove obleko akt se s preUrtaiJeai starih ia kestldin tiKeiJen zaaazaalh doseže latt. NaimodernejSe barve, prihranek denarja. =—== Hitra ta totem Isvraltev. === Pna ii njnQi *m& tinm n fcmiit kničoa Wn% prnji ta mflHftuji pvili •jjfj*. me DBlaTnJ Tovaru« i PoUaaMcl naalp it. 4. ^^ S\0m9 ICEIVraf Podrufufca i ialoiibiirajova vL 4. ,^——^— Poštna aiaročlla so točno Isvrsujojo. —— Razpis. Oradbeno ravnateljstvo v Ljubljani sprejme dva strojna teh; nika z visokošolsko naobrazbo, ki se uvrstita po dosedanji služben1 dobi, ozir. praksi v X. ali XI. čin. razred državnih uradnikov. Pravilno kolekovane prošnje, katerim je priložiti dokaz o starost, državljanstvu, jezikovnem znanju, fizični sposobnosti in o dovršen em studiju na tehniški visoki Soli z II. državnim izpitom je predložiti do 15. aprila 1.1. 3739 Gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 31. marca 1919. Čevlji po K 2150 o. K 40 50 z usnjatimi in lesenimi podplati se dobe, dokler je še kaj zaloge v skladišću tovarne 3565 P Eter K Užina, & Ko., Ljubljana in sicer: otroški št. 25 do 28 po . • • K 21 50 dekliški št. 29 do 35 po .... 27 — ženski št 36 do 42 po . * . . „ 36.— moški št. 40 do 46 po . . . . 9 40*50 Mm i9be mi Piipsro£a ;e wM ubo.