PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Letnik: VII - ISSN 1580-0547 April 2006 • Številka 3 SOTOČJE Oglasi Na naslovnici: Utrinek s koncerta Velikonočni čas v Medvodah Foto: Gorazd Kavčič Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis, z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Borenjskl glas za vas beleži čas. V dobrem In slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. NAROČAM Gorenjski Glas Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: Podpis: Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. □ DA □ NE SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Jože Jarc, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Maja Bertoncelj (maja.bertoncelj@g-glas.si). Oglasno trženje: Jana Belovič, telefon: 04/201-42-44, telefax: 04/20142-13. E-mail: info@g-glas.si. Uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure. Priprava za tisk: Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova 1, Kranj; Tisk: SET, d.d., Ljubljana. SOTOČJE številka 3 je priloga 30. številke Gorenjskega glasa, 14. aprila 2006. V nakladi 4850 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode ČASOPIS ZA VAS PROSTI CAS Vsak mesec: Slovenija kot neizčrpen vir priložnosti za nepozabno, aktivno preživljanje prostega časa. NA POTEP, za 150 tolarjev (0,63 EUR) drobiža. Na prodajnih mestih Dela Prodaje, Pošte Slovenija in v Gorenjskem glasu. Na časopis Na potep se lahko tudi naročite. Letna naročnina znaša 1.800 tolarjev (7,51 EUR). BREZPLAČNI VZORCI: Če želite, lahko med dosedanjimi tematskimi izvodi prejmete tri brezplačne vzorce. Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova 1, 4000 Kranj, e-pošta: narocnine@g-glas.si, telefon.: 04/201 42 41 Gorenjski Glas ZCatarstvo 'Trtnil^ Medvode Seškova c. 9 1215 Medvode, DELOVNI ČAS: tel.: 01/361 1694 PON. - PET.: 9. - 18. ure SOBOTA 9. - 12. ure e NOVI MODELI POROČNIH PRSTANOV • pestra izbira nakita • predelava starega zlata • popravilo nakita e 38 let tradicije • ugodne cene ZAUPAJTE ZLATARSKIM MOJSTROM! DROGERIJA ELI V BC MEDVODE, tel. 01/361 69 76 Odšli so mrzli dnevi, a prihajajo toplejši, zato vas čakamo z odprtimi rokami... P.S.: Za vsakogar nekaj! ŠAČIRCMČ IN DRUŽBENIKI, d.o.o., Proška c. 19. Medvode AVTO MEDVODE • Prodeya novih in rabljenih avtomobilov • Odkup rab{jenih avtomobilov • Prepisi vosil • Vo%ila % garancijo Gorenjska c. 12, Medvode Tel./fax: 01/36-11-601 GSM: 041/330 378 www.avtomedvodc.eom ORSEY, d.o.o., Hafnerjevo na*. 29, Škofja lx>ka 2 - SOTOČJE Prireditve KOLEDAR PRIREDITEV V MEDVODAH APRIL 2006 DATUM KRAJ IN ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO 20.04.2006 Kulturni dom Medvode, Komedija UGO, KUD Medvode TURISTIČNI BIRO ob 19.30 Avtorica: Carle VISTARINI, 361 43 46 20.04.2006 Knjižnica Medvode, Knjižna čajanka: Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode ob 19.30 MOJA POTEPANJA 361 30 53 TURISTIČNI BIRO 361 43 46 21.04.2006 OTH Pirniče, Gledališka predstava za abonma OTH in IZVEN, KUD Pirniče Anica HORVAT ob 20.00 uri SLIKAR V MARTINOVI VASI Gledališče Šmartno ob Paki 041/ 776 735 22.04.2006 Gostilna na klancu, Otroška kreativna delavnica: HOBI MOJSTER Prijave po tel.: od 9.00 do 10.30 ČLOVEK NE JEZI SE 361 34 63 (izdelovanje igrice) 22.04.2006 OTH Pirniče, Gledališka predstava za otroški KUD Pirniče Anica HORVAT ob 17.00 uri abonma OTEHAJČEK in IZVEN, VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV 041/ 776 735 KUD Jakob Virk Dob 23.04.2006 OTH Pirniče, Komedija s petjem KUD Pirniče Anica HORVAT ob 19.00 uri PARLAMENTARKE 041/ 776 735 Zbirno mesto: g. Jože KRŠINAR 23.04.2006 Parkirišče pred BC Medvode. Izlet na Planinsko društvo Odhod bo objavljen VELIKO KOZJE (993m) Medvode 361 32 30 na TV Medvode Posavsko hribovje TURISTIČNI BIRO 361 43 46 26.04.2006 Gostišče Mihovec v Pirničah, Snemanje TV oddaje: MARS TURISTIČNI BIRO od 17.00 ure dalje POLKA IN MAJOLKA 361 43 46 Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, se lahko obrnete na informacijski center, ki deluje v sklopu turističnega biroja Medvode. Za redno številko Sotočja, ki izide vsak drugi petek v mesecu, je potrebno oddati objavo do 30. v mesecu na naslov: TURISTIČNI BIRO MEDVODE, Cesta ob Sori, paviljon 1, 1215 Medvode, E-pošta: ti-biro@medvode.si Čistilnica, pralmca in šivalnica Šengar Medvode, BC Mercator tel.: 01/36 11034 del. čas: pon. - pet.: 9. -18. ure sob.: 8. -12. ure TH1 zlikana srajca 200 SIT hitro in kvalitetno čistimo vse vrste tekstilnih, usnjenih in krznenih izdelkov, preproge, odeje in merino posteljnino Cesta Staneta Žagarja 2 (nasproti Policije) tel.: 04/202 4160 del. čas: pon. - pet.: 9. -18. ure sob.: 8. -12. ure I o ; o š O ^ 00 CN O "D O d ■X vi xf ~o o o c O Q_ Z) _v > > vse storitve šivalnice (krajšanje, ožanje, menjava zadrg in podlog ...) > parkirni prostor zagotovljen Britof 43 tel.: 04/234 30 50 del. čas: pon. - pet.: 7. -19. ure sob.: 7. -12. ure C — E Tl o g n. ^ JT -O VI o l Novi oddelek bo za investicije Svetniki so potrdili osnutek odloka o spremembah v občinski upravi, ki ustanavlja nov oddelek. Pozitivno mnenje so dali vsem trem kandidatom za ravnatelja OS Preska. Medvode - Seja občinskega sveta je tokrat potekala brez večjih zapletov. Občinski svetniki so tretjič v zgodovini občine Medvode začeli s postopkom za spremembo odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave ter o delavcih v tej upravi. Odlok, ki so ga sprejeli pred enajstimi leti, so prvič spremenili štiri leta kasneje (sprememba se je nanašala na tajnika občine), drugič pa leta 2001 (ustanovitev inšpektorata in določitev njegovih pristojnosti). Nove spremembe prinašajo uskladitev z veljavno zakonodajo, bistvena pa je dopolnitev odloka, ki ustanavlja nov oddelek občinske uprave - oddelek za investicije in določa tudi njegove naloge. Izvajanje investicij je bilo doslej v pristojnosti oddelka za gospodarske javne službe. "Oddelek za investicije bo opravljal zadeve, ki se nanašajo na izvajanje investicij, tako da pridobiva projekte, zagotavlja nadzor nad izvedbo le-teh ter zagotovi pridobivanje druge predpisane dokumentacije. Potreba po ustanovitvi novega oddelka je utemeljena tudi z nujnostjo pridobivanja projektov za kandidiranje pri sredstvih evropskih skladov in ne pomeni novih zaposlovanj, saj bo prišlo le do prerazporeditve že zaposlenih,” je povedal župan Stanislav Žagar. Svetniki so ob tem imeli nekaj pomislekov in predlogov. Aleksander Bartol je na primer predlagal, daje v ta osnu- Kaj so sprejeli svetniki na 30. seji občinskega sveta občine Medvode z dne 7. marec 2006? - Zapisnik 29. seje občinskega sveta - Realizacija sklepov 29. seje občinskega sveta - Predog pravilnika o nagradah študentom občine Medvode - Spremembe in dopolnitve odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave ter delavcih v upravi Občine Medvode - Mnenje k imenovanju ravnatelja OŠ Preska - Osnutek Poslovnika občinskega sveta tek potrebno dodati še področja spremljanja domačih in tujih razpisov, protokolarne zadeve in zaposlenega za odnose z javnostmi. Janez Šušteršič pa je bil mnenja, da vseh problemov nov oddelek ne bo rešil in da naj se raje okrepi oddelek za družbeno dejavnost oziroma za javne službe. Nova ravnateljica OŠ Preska bo Tatjana Bizant Občinski svet je morali dati zgolj mnenje k imenovanju ravnatelja OŠ Preska. Kot smo poročali že v prejšnji številki, so bili kandidati trije: dr. Stanislav Južnič, domačinka Tatjana Bizant in Romana Epih. Svetniki so dali pozitivno mnenje vsem trem. Člani Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, katere predsednik je Janez Burgar, so obrazložili, da so vsi trije izpolnjevali pogoje, da so z njimi opravili temeljite razgovore, ter da odločitev svetnikov pomeni le orientacijo Svetu Zavoda šole, ki se bo na koncu odločil. "Delo komisije je bilo res temeljito. V primeru, da bi se nam zdel kakšen izredno negativen, da bi domnevali, da bi v sistemu naredil škodo, mu zagotovo ne bi dali pozitivnega mnenja,” je bil jasen Loj z Tršan, član komisije. Mnenje je občinski svet posredoval Svetu Zavoda OŠ Preska, ki se je odločil za Tatjano Bizant. Bizantovo je že potrdil tudi minister za šolstvo in šport. Razpravljali bodo največ pet minut^ Na podlagi stališča statutarno pravne komisp' je je pripravljen osnutek novega poslovnika občinskega sveta. Osnova zanj je nesprejet osnutek iz prejšnjega mandata in poslovniki drugih občin. Za njegov sprejem pa je potrebna dvoterjinska večina navzočih svetnikov. Sicer pa nov poslovnik ne prinaša bistvenih novosti, med glavne pa spada časovna omejitev razprav na sejah občinskega sveta, ki naj ne bi bile daljše od petih minut, celotna seja pa naj bi trajala največ pet ur. V osnutku poslovnika svetniška skupina ni opredeljena in nima posebnih pravic, amandma pa lahko vloži četrtina članov sveta. Maja Bertoncelj d.o.o. Rakovnik 85 - 1215 Medvode FRANŠIZNA SKUPINA ■Partnerji RAČUNOVODSKE STORITVE in DAVČNO SVETOVANJE Tel./fax: 01/36 17 667 GSM: 031/335 080 E-pošta: mcm@siol.net (SUPER AKCIJA PRINCE OF VENICE Za naročnike Gorenjskega Glasa in ožje družinske člane šl.prod. 4121 H 5.000 $JI 14.5.06 za l-dnevno doživetje Cena vključuje: avtobusni prevoz iz Jesenic (KR, U) do Portoroža, vožnjo s kotamoranom Prince of Venice do Benetk, strokovno vodenje, organizacijo izleta, zabavno druženje in prosti čas za nakupovanje Popust uveljavite z izrezkom časopisa z vašo naročniško številko (popust vetja na osebo, boni se ne seštevajo} gorenjska@kompas.si KOMPAS KRANJ (RUNA tel. 04/2014 261 • KRANJ MERCATOR CENTER tel. 04/2014 267 KOMPAS ŠKOFJA LOKA tel. 04/5111 770 • KOMPAS PEGAZ JESENICE tel. 04/5834 140 Po petih letih poslovali pozitivno Zdravstveni dom Medvode se je po petih letih izkopal iz rdečih številk. Lansko leto so namreč zaključili z dobičkom v višini 3,3 milijona tolarjev in s tem končali večletno poslovanje z minimalno izgubo. Taje bila posledica predvsem daljših bolniških staležev zapo- ^ slenih v zobozdravstvu za odrasle, kije sicer tudi preteklo leto kon-^jtCt čalo z izgubo. Kot še pravijo v ZD Medvode, je pozitivno poslovanje posledica tudi varčevanja. Ta minimalni dobiček pa še ne pomeni, da bodo letos lahko kaj več investirali. Načrt investicij sicer še ni končan, najverjetneje pa bodo obnovili eno zobno ambulanto, ter kupili aparat za sterilizacijo. Na račun zmanjšanja sterilizacijske sobe, bodo pridobili prostor za arhiv. Iz občinskega proračuna bodo za to dobili 16 milijonov tolarjev, sami pa bodo k temu znesku dodali še amortizacijo, kar pomeni dodatnih 13 milijonov tolarjev. M. B. Pomlad med vodami "Na koncertu v nedeljo, 7. maja, ki smo ga poimenovali "Pomlad med vodami”, boste lahko prišli uživat vsi ljubitelji dobre glasbe, s katero vam bomo pričarali zlati čas slovenske popevke, kabarejske glasbe, swinga, črnske duhovne pesmi, vrhunske slovenske pop ter narodnozabavne glasbe. TUdi domača godba na pihala in mažoretke ne bodo manjkale. V Medvodah bomo v taki zasedbi nastopili prvič,” obljublja Medvoščan Tomaž Zlobko, vodja plesnega orkestra "Zlobko big band”, katerega zaščitni znak je 18 odličnih profesionalnih glasbenikov. Tokrat so medse povabili zvezdo slovenske zabavne glasbe Nušo Derendo in vrhunski narodnozabavni in revijski ansambel Štajerskih 7 z izvedbo lastne in tuje glasbe. K raznolikosti večera bo svoje dodala tudi Medvoška godba. S. K. Iz Vaških kanalov” smrdi Pirniče - Občanka je opozorila na problem, s katerim se srečujejo v Pirničah. Nekateri posamezniki, včasih pa kar celi deli naselij, v "vaške kanale”, ki so bili ob izgradnji praviloma namenjeni le odvajanju padavinskih in zalednih vod (izviri), odvajajo tudi določene odpadne vode kar iz stanovanjskih objektov, kar predvsem v sušnih obdobjih povzroča hud smrad. Franci Jeraj, vodja Oddelka za gospodarske javne službe na Občini Medvode, na to odgovarja: "Glede sanitarnih vod v padavinski kanalizaciji je stvar taka, da smo na nekaterih mestih ob rekonstrukcijah cest uredili odvod-nj a vanj e obstoječih "vaških kanalov” tako, da smo jih začasno zvezali kar v padavinsko kanalizacijo, ker so sicer te vode večinoma iztekale na piano na raznih neustreznih mestih. Ob izgradnji kanalizacije je primernejša ureditev takih kanalov in iztokov tudi del celotnega projekta. Problemi se bodo postopoma rešili z izgradnjo sekundarnih in terciarnih vej sanitar- Pločniki v Pirničah niso zdržali dolgo nepoškodovani. /Foto: Gorazd Kavčič ne ter padavinske kanalizacije po vseh delih naselja.” Občanka je opozorila tudi na poškodovane nove robnike in se sprašuje, kdo je kriv za to: zimska služba ali izvajalec del. "Precej poškodb se res povzroči prav z izvajanjem zimske službe. Pluženje snega, še zlasti mokrega, je težavno in tudi najsodobnejša mehanizacija ne omogoča dela brez poškodb. Problem predstavlja tudi potrebno soljenje cest. Sol namreč na beton deluje agresivno in ga počasi razkraja, zato se beton na poškodovanih mestih še hitreje drobi. Rešitev za ta problem sicer obstaja v obliki uporabe granitnih robnikov (naravni kamen), kar pa ob rekonstrukcijah oziroma izgradnji cest pomeni bistveno večji strošek in nanj zaenkrat pristanemo le ob izgradnji oziroma rekonstrukciji bolj markantnih objektov. Upamo, da se nam bodo razpoložljiva finančna sredstva s časom povečala in si bomo lahko privoščili zamenjavo poškodovanih betonskih robnikov z granitnimi,” pojasnjuje Jeraj. M. B. Smerokaz do "podrtije” Medvode - Obiskovalce Medvod usmerjevalne table ob cesti vodijo tudi do športnega parka, kar se marsikomu zdi smešno. Dobili smo klic občana, ki ga zanima, zakaj na usmerjevalni tabli ob magistralki sploh je napis za športni park, ki vodi do nikoli do konca zgrajene športne dvorane na Cesti ob Sori. Graditi sojo začeli že leta 1988, zaradi stečajev podjetij in številnih zapletov pa sedaj žalostno propada. Lojz Tršan na to odgovarja: "Športni park zajema igrišče za košarko, atletsko stezo, "skate” park in staro dvorano Partizan. Boljšega športnega parka nimamo, propadajoča dvorana pa ni last Občine in tudi nikdar ni bila. Zato se mi ta označitev ne zdi sporna. Ob tem naj opozorim še na problem, na katerega kot občinski svetnik opozarjam že osem let. S temi usmerjevalnimi tablami ob glavni cesti gosta usmerimo, naprej pa se potem mora znajti sam.” M. B. Ne prezrite Predmet spotike je lahko čisto majhen kamenček ali ogromna slika. Odvisno od tega, kako velika se nekomu zdi kakšna težava. Zato vas, občanke in občani, vabimo, da vprašate tisto, za kar še nimate pravih odgovorov, pa bi jih želeli slišati. Vprašanja za občinsko upravo in za župana Občine Medvode nam lahko pošljete na elektronski naslov: maja.bertoncelj@g-glas.si in potrdudili se bomo dobiti odgovore nanje. Čistilna akcija z žemljami, krofi in vodko ZbiUe - Preteklo soboto, 8. aprila, je bila v občini Medvode čistilna akcija. Za razliko od številnih ostalih Krajevnih skupnosti, se z dobro udeležbo lahko pohvalijo v Zbiljah. Letošnje spomladanske čistilne akcije, ki stajo organizirala tamkajšnje Turistično društvo in Krajevna skupnost, seje namreč udeležilo 80 krajanov, med njimi je bilo tudi 10 ribičev Ribiške družine Kranj, ter štirje lovci LD Medvode. "S tem smo zajeli še vodne in gozdne površine. Skupaj smo | nabrali okrog 15 kubičnih metrov odpadkov. Najbolj problematičen del je ob cesti od Zbilj proti Jeprci. Našli smo celo 50-kilogramsko vrečo pustnih krofov, enako količino žemelj in štiri še cele litre vodke. Največ pa je seveda pločevink. Počistili in uredili smo tudi parkirišče na Jeprci, ki je bilo v uporabi za smučarski tek," je bil predvsem nad udeležbo lahko zadovoljen Iztok Pipan, predsednik TD Zbilje, ki bo letos znova med gospodinjstva v kraju razdelilo okrog 1500 brezplačnih sadik rož; bršljink, pelargonij in surfinij, kar je praksa zadnjih deset let, z izjemo lanskega, ko so vsa sredstva namenili za ureditev otroškega igrišča ob jezeru. M. B. Otroci poklonili igrače vrstnikom na Trsteniku Medvode - Otroke iz vrtca Medvode je v začetku marca pretresla novica o požaru v vrtcu Ježek na Trsteniku. "Očitno so jim starši povedali za nesrečo in tako so se že naslednji dan ogorčeno pogovarjali o tem, se spraševali, ali se sploh lahko igrajo ... Kot da bi se to zgodilo njim," je pojasnila ravnateljica vrtca Mojca Sešek. Tako so otroci predlagali, da vrstnikom pošljejo paket z igračami, knjigami in likovnim materialom, ki so se ga na Trsteniku razveselili le dva dni po nesreči. "V zahvalo so nam poslali otroška likovna dela na temo požara in nas povabili na otvoritev obnovljenega vrtca, ki se je žal nismo mogli udeležiti,” je povedala Seškova in dodala, da je bila presenečena nad čutom otrok za stisko drugih in nad veliko solidarnostjo, ki sojo pokazali. A. H. HVUrtDAl Računajte na Hyundai! USa‘*'>Q. ponudba. »\cdzlcvl POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL. LIČARSKE IN KLEPARSKE STORITVE AVTOMEHANIKA LUSlNA Franc s p.. Gosteče 8. 4220 Škofja Loka www.avto-luslna.si IfftlNAB AVTOHIŠA Tel.: 04/50 22 000 e-mall: prodaJa.luslnawslol.net Največja težava je pod zemljo Tudi v KS Smlednik se srečujejo s slabimi cestami. Zdravko Debeljak, predsednik Sveta KS, pa pravi: ”Po cestah se še nekako pripeljemo, voda pa poleti včasih tudi ne pride do nas. Salonitne cevi pokajo vsepovsod.” Rekonstrukcija ceste Valburga - Trboje naj bi se začela še letos. Zanjo je namenjenih 30 milijonov, kar pomeni ureditev 400 metrov dolgega odseka. / Foto: Maja Bertoncelj Smlednik - KS Smlednik obstaja od leta 1964, pred tem pa je bila celo samostojna občina, ki je spadala pod Okraj Kranj. So težnje po novi občini in odcepitvi od občine Medvode morda prisotne tudi danes? ”So prisotne, ker se nam zdi, da smo na levem bregu Save odmaknjeni od utripa občine. Res pa je, da v zadnjem času tega ne čutimo tako zelo kot pred leti. Vsaj nekaj se je začelo premikati, prej pa so k nam na odlagališče "Pruh” v Dra-gočajno vozili le odpadke. Najprej so tam kopali pesek, potem pa vozili odpadke z vse Gorenjske in iz obeh velikih medvoških podjetij, Colorja in Donita. Pred tremi leti smo se potrudili, da je to odlagališče sedaj zasuto,” je obrazložil Zdravko Debeljak, predsednik Sveta KS Smlednik, v katero spada pet vasi: Smlednik, Valburga, Hraše, Moše in Drago-čajna, kjer živi skupaj okrog 1750 prebivalcev. Zdravko Debeljak, predsednik Sveta KS Smlednik. Nekaj se je torej v zadnjem obdobju vendarle premaknilo na bolje. Med pomembnejše investicije v KS spadajo križišče v Valburgi, oporni zid na pokopališču, ter mrliške vežice. Njihova otvoritev je bila lani, vrednost investicije pa več kot 52 milijonov tolarjev. Več kot 15 milijonov so krajani zbrali sami in naredili več kot 800 prostovoljnih in 100 strojnih ur. Skupaj z izgradnjo vežic so v Smledniku v sodelovanju z župnikom uredili tudi okolico cerkve in dobili Trg Sv. Urha kot nekakšen center vasi, ki vključuje cerkev, pokopališče, župnišče z gospodarskim poslopjem, kapelico Sv. Urha, Kulturni dom in vežice. Pogrešajo pa še asfaltirano parkirišče. Ni pa tam dovolj prostora za zbirališče na prostem. Tudi na splošno v kraju dobro skrbijo za kulturno dediščino, saj so po celotni KS obnovljeni že skoraj vsi kulturni spomeniki. Šibki točki ceste in vodovodno omrežje "Ceste so slabe, vendar to za nas ni največji problem. Po cestah se še nekako pripeljemo domov, voda pa po večinoma salonitnih in dotrajanih ceveh do nas včasih tudi ne pride. Cevi pokajo vsepovsod, poleg tega je k nam s Svet-ja napeljan le provizorični vodovod, premer cevi pa se do vodohrama vseskozi zmanjšuje. V Dragočajni se obeta še gradnja 58 hiš. Zapisano je, da mora investitor potegniti nov vod do naselja in pri tem bomo vztrajali. Že sedaj so krajani Smlednika, Hraš in Valburge poleti ob koncih tednov pogosto brez vode,” pravi Debeljak. Obiskovalec pa najprej opazi slabe ceste. Na prvem mestu je občinska cesta Valburga - Trboje. Letos je v proračunu zanjo namenjenih 30 milijonov tolarjev, kar pomeni, da bodo sredstva zadostovala le za odsek v dolžini 400 metrov, od Valburge do gradu. Projektna dokumentacija je sicer narejena za celotno traso, nekaj težav pa imajo s pridobivanjem soglasij, tudi zaradi nerešenih zadev občine z lastniki še izpred let. Nova širina ceste bo 8 do 8, 5 metrov, na vsaki strani bo tudi kolesarska steza. "Celoten odsek je dolg 2,8 kilometra in če bo vsako leto za to namenjenih le 30 milijonov, bo končana šele čez desetletje,” razmišlja Debeljak in dodaja, da je pred kratkim dobil podatke o štetju prometa za to ceste, ki pravijo, da gre zjutraj v eni uri (med pol sedmo in pol osmo) v smeri iz Kranja proti Valburgi 258 vozil, proti Kranju pa 76. Nič v kaj lepši podobi ni niti cesta v Drago-čajno, ki jo bodo razširili skupaj z gradnjo novih hiš. Pločnika si želijo tudi prebivalci Smlednika, na cesti od križišča v Valburgi skozi vas proti Pirničam, a bodo morali nanj še malce počakati. Denarja kot vedno zmanjka. Letos gaje očitno še za preplastitev makadamskih poti, saj so zadnja leta vedno preplastili vsaj eno, za letos pa ni predvidena nobena. Sicer pa KS Smlednik letno dobi okrog 2,1 mill^ jona tolarjev za delovanje in 2,4 milijona za komunalo. Debeljak pravi, da bodo tri četrtine ali še več letos porabili zgolj za pluženje. V Hrašah povozijo na tisoče žab Mokrišče v Hrašah predstavlja naj večje mresti šče zaščitenih žabjih vrst v okolici, Zdravko Debeljak pa se sprašuje, kako in kdo naj jih zaščiti pri prehodu čez republiško cesto: "Tam jih povozijo na tisoče. Ne vem, kdo bi to moral urediti. Spraševal sem že vsepovsod, pa vsi od-govorjajo, da za to niso pristojni.” Najrazličnejšega dela jim torej v Svetu KS Smlednik, katerega člani so Zdravko Debeljak kot predsednik, Dora Konjar (oba iz Smlednika), Rajko Jenko, Peter Lampič, Vanja Debeljak (vsi iz Valburge), Franc Jenko, Jože Janhar (oba iz Hraš), Robert Rozman iz Dragočajne in Marjan Zor iz Moš, ne zmanjka. "Ekipa je zelo dobra in se dobro razumemo. Pred nami je gradnja ceste Valburga - Trboje in morda bomo vztrajali tudi v naslednjem mandatu,” je za konec povedal Debeljak. Maja Bertoncelj Prioriteta posodobitev voznega parka Gasilsko društvo Smlednik s prostori nima težav, prav tako tudi ne z osebno zaščitno opremo. Posodobiti pa želijo vozni park. g: Smlednik - Smlejski gasilci imajo dolgoletno tradicijo, saj društvo v kraju deluje že od leta 1921. Trenutno imajo 77 članov, 40 mladine in 15 podpornih članov. Poleg tega v osnovni šoli poteka tudi gasilski krožek, v katerega je vključenih 35 osnovnošolcev. "Operativni okoliš društva je dokaj velik, saj pokriva vseh pet vasi v KS Smlednik, skupaj okrog 550 gospodinjstev. Izpostavo društva, kjer je eno vozilo in oprema, imamo tudi v Mošah. Letos smo kupili šest let star kombi, v načrtu pa imamo še nakup GVC vozila, a so težave sredstva, saj vrednost investicije znaša okrog 40 do 50 milijonov tolarjev. Naj pa ob tem povem, da je sicer financiranje društev v naši Gasilski zvezi kar dobro urejeno. Priorite-a društva je tako poleg vzdrževanja doma tudi osodobitev voznega parka, ”je povedal Zvone Konjar, predsednik PGD Smlednik. V društvu imajo tudi cisterno za prevoz pitne vode, z 8000 litri največjo v občini. Letno imajo med osem do petnajst intervencij, od tega dve tretjini na objektih, ostalo pa so požari v naravi in tehnične intervencije. ”Hi-drantno omrežje je izredno slabo, sistem je dotrajan,” opozarja Mihael Vurušič, poveljnik PGD Smlednik in na vprašanje o opremi odgo- Člani PGD Smlednik. valja: "Glede opreme gasilcev pa nimamo težav, saj GZ Medvode zaključuje z nakupom nove osebne zaščitne opreme. Naj še povem, daje v društvu 25 operativnih članov. Lani oktobra smo imeli društveno vajo, udeležujemo pa se tudi drugih proslav, ter seveda tekmovanj. Nastopili smo s tremi mladinskimi ekipami, člani in veterani, ki so se najbolj izkazali in se uvrstili na regijsko tekmovanje.” Maja Bertoncelj Tudi mlade zanima kulturna dejavnost V Kulturno umetniškem društvu (KUD) Smlednik delujejo tri sekcije: pevska, gledališka in pritrkovalska. Zanimanje mladih za sodelovanje v društvu se povečuje. Smlednik - KUD Smlednik ima danes okoli 50 članov. "Kot domačin lahko povem, da je društvo vseskozi delovalo bolj ali manj uspešno. Prepričan sem, da se bo število članov še povečevalo, saj čutimo, da se je naše delo dobro "prijelo” med domačini. Prireditve so v zadnjem času zelo lepo obiskane. Trudimo se, da kulturna dejavnost v kraju zares živi in ne samo životari, kot se dogaja marsikje. Prav zato skušamo v društvo vključiti čim več mladine in otrok, ki bodo nadaljevali tradicijo kulturnega delovanja. Opažam, da so slednji postali zelo dejavni, saj vsako predstavo ali proslavo skušajo izpiliti do velike natančnosti,” je dejal Franc Bonča, ki je lansko jesen postal predsednik društva. Bonča je že vrsto let aktiven v KUD-u, med drugim je tudi predsednik sekcije pritrkovalcev. Slednja je leta 2004 praznovala 40-letnico delovanja in je ob tej priložnosti prejela občinsko priznanje. Da so eni izmed boljših slovenskih pritrkovalcev dokazuje tudi to, da so bili uradni pritrkovalci ob obisku papeža Janeza Pavla II v Sloveniji, pritrkavali pa so še na mariborski slovesnosti ob posvetitvi A. M. Slomška za blaženega. "Še posebej pa smo veseli, da se je starejši skupini pritrkovalcev pridruži- Mešani pevski zbor sv. Urha Smlednik. la nova mlajša ekipa, za katero upamo, da se bo uspešno vključila v to zvrst glasbe. Mlade pritrkovalce je treba ne samo naučiti, pač pa tudi vzgojiti, da bodo z veseljem hodili v zvonike, ne takrat, ko jih bo kdo povabil, pač pa ko mu bo srce to narekovalo,” je razložil Bonča. Mladi ljubitelji petja sodelujejo v mešanjem pevskem zboru sv. Urha, ki deluje od leta 1990. Pod vodstvom Andreja Žagarja redno prepevajo pri svetih mašah v Smledniku, bogatijo pa tudi številne druge prireditve v občini. Mnogi med njimi so navdušeni tudi nad igralstvom in se tako udejstvujejo še na tem področju. Gldfjj dališčniki, ki so razdeljeni v mlajšo in starejšo skupino, so najbolj številčna sekcija društva. Tbdi v tej sekciji je aktivnih veliko mladih. "Dobro sodelujemo s šolo, bo pa potrebno spodbuditi tudi učitelje in učiteljice, da ne bodo v pomoč KUD-u pošiljali le otrok,” je poudaril Bonča. Otroci že vrsto let sodelujejo tudi pri pripravi Miklavževanja in prireditvah ob materinskem dnevu. Ana Hartman Kulturna dediščina, konji in kamp V KS Smlednik delujejo kar tri turistična društva. V Smledniku in Valburgi imajo krog za kulturno dediščino, v Hrašah konje, v Dragočajni in Mošah pa kamp. Gostje v Kamp Smlednik v Dragočajni pridejo tudi z motorjem. Tale je pripeljal iz Francije. Smlednik - V KS Smlednik je naj večja koncentracija kulturnih spomenikov lokalnega pomena v medvoški občini. O razlogih domačin Loj z Tršan pravi: "Smlednik je bil nekoč zelo pomemben kraj. Razvoj mu je prinesel Stari grad, ki so si ga lastile mnoge plemiške rodbine. Tildi ime Smlednik se prvič izrecno omenja prav v povezavi z gradom. To je bilo leta 1118. Grad je eden izmed naj starejših gradov v Sloveniji.” Danes je Stari grad vključen v krog za kulturno dediščino, ki ga v zloženki promovira Tiiristično olepševalno društvo (TOD) Smlednik. Ob njem so izbrali še Kalvarijo, ki je prav v teh dneh zelo dobro obiskana, dvorec Lazarini in kip Frana Miličinskega, cerkev Sv. Valburge, Krvavo znamenje, ter župnijsko cerkev in kapelico Sv. Urha. "Največja znamenitost je zagotovo Stari grad, ki je ob koncih ted-a dobro obiskan in je izletniška točka pred-sem za družine. Razvaline gradu obnavljamo že nekaj let, želimo pa postaviti tudi razgledni stolp. V pripravi je tudi pešpot, ki bo šla okrog Zbiljskega jezera in zajela Zbilje, Dragočajno in Smlednik,” je povedal Doran Konjar, predsednik TOD Smlednik, ki je bilo nekdaj edino v KS, danes so skupaj kar trije. Drugo je TD Hraše, katerega ponudba sloni na družabnih prireditvah in konjih. V vasi lahko občudujemo tudi bisere stare kmečke arhitekture (Rakova domačija), arheološke najdbe, znamenje in cerkev sv. Jakoba, ter mokrišče, edinstven biotop, ki meri okrog pet hektarjev in ga sestavljata dve mlaki. Ena izmed prepoznavnosti so zagotovo konji s kmetije, ki seje usmerila v konjerejo. V jahalnem centru Janhar imajo trenutno okrog 40 konj. Joža Janhar pravi, da imajo dela dovolj, v prihodnje pa si želijo graditi še naprej. V kampu Smlednik v Dragočajni prevladujejo tuji gostje S kampom v Dragočajni je povezan tudi nastanek TD Dragočajna - Moše, ki ima danes okrog 150 članov in se ukvarja z društveno organizacijo, medtem ko s kampom upravlja Dragočajna -Moše, Turistična zadruga z.o.o. (TZ). Kamp se razprostira na štirih hektarjih zelenih površin in skupaj z bungalovskim naseljem, ki so ga zgradili pred štirimi leti, sprejme 400 gostov. "Lani smo zabeležili okrog devet tisoč nočitev, kar je šest odstotkov manj kot leto prej, ki pa je bilo, kar se obiska tiče, odlično. Če bomo imeli letos JSL Dragočajna I4a 1216 Smlednik TeMl/>627-ool ww.dm-campsmlednik.sir a igranje odbojke n|gnu prirejanje piknikov v naravi ~ TO Diaoočajna - Mote. Dragočajna 14/a. Smlednik GOSTILNA IN PICERIJ# Mavčiče 69. 4211 MAVČIČE Odprto vsak dan od 12. do 22. ure. razen ob četrtkih zaprto • Pice iz krušne peči (ob lastnem prevzemu vam embalaže ne zaračunamo^ • Kosila • Jedi po naročilu • Usak dan sveže postrvi Dostava hrane na dom 04 250 11 69. 041 581 327 deset tisoč nočitev, bomo zelo zadovoljni. Potrebno pa je povedati, da v našem kampu beležimo 80 odstotkov vseh nočitev v občini,” je povedal Srečo Rozman, predsednik TZ in pokazal članek v dnevnem časopisju izpred več kot štirideset let, ki govori o novem letovišču "Zarica” v Dragočajni. Na koncu piše še, da do njega pelje dobra makedamska cesta, danes pa bi lahko zapisali, da se do njega pride po slabi asfaltni cesti. ”Po njej se vozijo naši gostje in gredo domov s takšnim občutkom,” pove Rozman. Sicer pa v kampu prevladujejo tuji gostje (95 odstotkov). ”Od vstopa v EU so se pri nas stvari spremenile na bolje in spremenila se je tudi struktura gostov. Največ enodnevnih gostov je Nemcev, medtem ko se Nizozemci, Francozi in Španci pri nas ustavijo za dlje časa,” je dodal Miloš Jenko, član TZ, zadolžen za stike z javnostmi. Del kampa so namenili tudi naturistom, za kar je precej zanimanja, ponudbo pa dopolnjujejo še z okrepčevalnico, trgovino in številnimi možnostmi za rekreacijo (na novo bo letos odbojka na mivki). Gostje pa se radi poslužujejo njihovega prostora za piknike. "Naša vizija je biti lep, majhen in urejen kamp,” zaključuje Rozman. Maja Bertoncelj IZPOSOJA AVTODOMA IN MONTAŽA CENTRALNIH OGREVANJ Milan BOŽJAK s.p. TEŽKA GRADBENA MEHANIZACIJA DRAGO LOCNIŠKAR s.p. • IZKOPI • GRADBENA MEHANIZACIJA • KIPERSKI PREVOZI • DOBAVA VSEH VRST GRAMOZA Smlednik 58, 1216 SMLEDNIK Tel.: 01/3628-120 GSM: 041/652 860 E ■ V B fl flfl Dolgoletnega predsednika Planinskega društva Medvode Dušana Brekiča je pred kratkim zamenjal Aleš Jelen, ki bo, kot je napovedal, skušal v društvo privabiti čim več mladih. Medvode - Na rednem letnem občnem zboru Planinskega društva Medvode so med drugim izvolili novo vodstvo. Dušan Brekič, ki je bil kar 13 let predsednik medvoških planincev, ostaja aktiven v društvu kot član nadzornega odbora, na njegovo mesto pa so izvolili Aleša Jelena, ki bo skušal v društvo privabiti čim več srednješolcev in študentov. ”Na redne izlete hodijo starejši pohodniki, v mladinskem odseku pa so večinoma osnovnošolci. Očitno se mladi ne počutijo dobro ne v prvi ne v drugi skupni. Da bi jih privabili v društvo, bomo zanje pripravili atraktiven program. Skušali se bomo povezati tudi z mladinskimi in študentskimi klubi,” je Jelen na kratko strnil načrte z mladimi. Lani je bilo medvoškem planinskem društvu 242 članov. "Od tega je bilo kar 50 članov starejših od 70 let, le 19 pa je bilo mladincev. Mladino sicer na pohodih pogosto srečujemo in razmisliti bo treba, kako jih pritegniti v društvo,” je že na začetku občnega zbora opozoril Brekič. Kot je dejal Jelen, se novo vodstvo že spopada z reševanjem tega problema. Lani so organizirali 17 pohodov, ki se jih je udeležilo okoli 700 planincev. Mladinci so se lahko udeležili sedmih izletov (najmanj se jih je povzpelo na Šmarno goro, največ zanimanja pa je bilo za pohod na Krim) ter zimskega in poletnega tabora. "Poleg izvedbe planinskih krožkov po osnovnih šolah bo mladinski odsek letos popeljal najmlajše na šest izletov in organiziral mladinski tabor. Največ sredstev namenjamo delu z mladimi, kar je tudi prav,” je povedal Jelen. Za odrasle nameravajo organizirati 20 izletov, na katerih v povprečju pričakujejo od 30 do 40 udeležencev. Tri vrhove so pohodniki že osvojili, čez dober teden dni, 23. aprila, pa se bodo podali v Posavsko hribovje na Veliko Kozje. Marsikaj bodo postorili tudi na Slavkovem domu, kjer bodo z leseno ograjo ogradili parkirni prostor pred domom, zamenjali bodo les na mizah in klopeh ter za otroke prenovili igrala. "Čim prej bomo skušali urediti še lastništvo doma v Tamarju, ki je potreben obnove, vendar pa ta ni možna, dokler ne bomo uredili lastništva,” je še napovedal novi predsednik Aleš Jelen, ki je ob koncu občnega zbora dotedanjemu predsedniku Brekiču simbolično izročil cepin. "Cepin pred- Dušan Brekič (desno) je bil kar 13 let predsednik planinskega društva. Ob njem novi predsednik Aleš Jelen. stavlja varnost in zanesljivost. In prav to je dolga leta za planinsko društvo predstavljal Dušan,” je utemeljil Jelen. Ana Hartman Srečanje popestril godalni kvartet Sora - Konec marca je v dvorani Kulturno umetniškega društva Oton Župančič Sora v organizaciji Občinske kulturne zveze Medvode in Javnega sklada za kulturne dejavnosti potekalo območno pevsko srečanje Medvode 2006. Nastopili so pevski zbor Sv. Urh Smlednik, Polončiče iz Sore, MPZ KD Jakoba Aljaža, Lovski pevski zbor Medvode in Oktet Lipa iz Sore. Poleg domačih zborov sta se letos predstavila kar dva gostujoča zbora s škofjeloškega območja - Lubnik iz Škofje Loke in Tratarski zvon iz Gorenje vasi. ”S škofjeloškimi zbori sodelujemo že vrsto let, naše sodelovanje pa skušamo še poglobiti,” je pojasnila Nataša Pust iz občinske kulturne zveze. Namen vsakoletnega srečanja je predstavitev pevskih zborov, strokovna ocena njihovega dela in nenazadnje sama kulturna prireditev, ki vsako leto privabi kar nekaj ljubiteljev zborovskega petja. Strokovni ocenjevalec je za nastop na regijskem srečanju izbral Tratarski zvon. "Program je bil izjemno raznovrsten, še posebej zanimiv je bil nastop godalnega kvarteta Tratarskega zvona,” je dodala Pustova. Ana Hartman Dekliška vokalna skupina Polončiče poje večinoma ljudske pesmi. VRTEC MEDVODE VABI STARŠE PREDŠOLSKIH OTROK K VPISU OTROK V PROGRAME PREDŠOLSKE VZGOJE ZA ŠOLSKO LETO 2006/2007 Vpis bo potekal od 3. do 20. aprila 2006, na upravi vrtca, Ostrovrharjeva 2, Medvode, vsak dan od 8.00 do 14.30, ob sredah do 16.00 ure. Informacije na telefonski številki: 361 11 40 in 361 14 61 ZA NOVO ŠOLSKO LETO, TO JE OD 1.9. 2006 DALJE, VPISUJEMO V NASLEDNJE PROGRAME: DNEVNI PROGRAM za otroke od 1.-3. leta, ki traja 6 - 9 ur; DNEVNI PROGRAM za otroke od 3. - 4. leta, ki traja 6 - 9 ur, DNEVNI PROGRAM za otroke od 4. - 6. leta, ki traja 6 - 9 ur. Pri vpisu dobite publikacijo, v kateri so predstavljeni programi. VABLJENI! Sosedje so stopili skupaj Devetindvajset hiš v Vašah in Goričanah se je povezalo v skupnost dobrih sosedov. Idejo zanjo je dal Marko Žnidaršič iz Goričan. Goričane - Sredi marca je bil v prostorih KS Vaše - Goričane prvi delovni sestanek skupnosti dobrih sosedov (SKUDOS), s katero želijo vzpostaviti tako sodelovanje prebivalcev, da se bodo prijetno počutili, svoje moči združevali v dobro vseh ter tako dosegli sinergij ske učinke dobrega sosedstva. Sestanek je pripravil Marko Žnidaršič, ki se ukvarja s podjetniškim svetovanjem. Izkoristil je poznavanje področja odnosov med ljudmi ter določil okoliš hiš, ki jih je povabil v SKUDOS: "V Goričanah živim 32 let. Z družino sem se že nameraval odseliti, a smo se pred mesecem dni odločili, da ostanemo. Odnose v aši ulici ocenjujem kot elo dobre, kar pa ne velja tudi za vse hiše, ki jih vidim skozi okno. V življenju vsi želimo biti srečni, kar smo lahko le, če so srečni tudi vsi okoli nas. Za to pa se med seboj veliko premalo pogovarjamo in za SKUDOS sem se odločil v prvi vrsti z namenom druženja sosedov, težave pa se potem začnejo reševati kar same od sebe.” V SKUDOS je povabil okrog 100 prebivalcev iz 29 hiš, ki tvorijo smiselno celoto. Ta številka pa ni naključje. ”Vse skupnosti, ki štejejo več kot 150 ljudi, ne morejo funkcionirati, kot ena celota, temveč se začnejo deliti na manjše skupine, kar je pogojeno z velikostjo človeških možganov. To je dejstvo, ki so ga spoznale številne skupnosti, držijo pa se ga tudi nekatera najuspešnejša podjetja v tujini. Problemi se največkrat pojavijo zaradi slabe komunikacije med ljudmi. Ljudje sami so dobri, so fantastični, di človek, za katerega mislimo, da je slab, se navadi izkaže, kot dober, le komunicirati ne zna, ali pa je zaveden in se namesto na dobre, preveč osredotoča na slabe stvari. V organizacijo SKUDOS-a sem vložil veliko energije in časa in že od našega prvega sestanka se mi je zgodilo toliko pozitivnih stvari, da je vse že poplača- no, ”je zadovoljen Žnidaršič, ki je zaradi narave dela, ki ga opravlja, več let živel v tujini, pri Dubrovniku in v Salzburgu, v zadnjem času pa bil pogosto na poti med domom, Verono in Skopjem. Vsaka skupina ima svoje naloge Sestanka se je udeležilo 26 ljudi, kar pomeni, da so bili prisotni predstavniki iz 80 odstotkov povabljenih hiš. Kot pravi Žnidaršič, bodo prvega pol leta potrebovali, da se bodo med seboj povezali, kasneje pa začeli z reševanjem konkretnih problemov, ki sojih udeleženci izpostavili že na prvem sestanku. Največja so zagotovo poti. Ustanovili so skupine in določili naloge, za katere bo vsaka posamezna zadolžena. "SKUDOS smo ustanovili, ker namesto nas ne bo nihče delal. Moj namen je to razširiti na celotno KS Vaše - Goričane, nato pa na celotno Občino Medvode in tudi izven nje. Kot pravim, moj cilj je, da se ljudje družijo med seboj in potem ne bo možnosti za napetosti, ”še dodaja Žnidaršič, na vprašanje, če ni SKUDOS kot neka alternativa Krajevni skupnosti pa odgovarja: "Zame je KS prevelika enota in ne pričakujem, da bi lahko skrbela za vse, kar moramo storiti sami. Zgradila je zidove, na nas pa je, da zgradimo odnose. Naše skupnosti pa se bodo vsekakor povezovale v večje enote - KS. Vabilo na sestanek sem osebno odnesel tudi na Občino, saj se jih preko telefona skoraj ne da dobiti, odziva pa zaenkrat še ni bilo.” Kljub vsem izkušnjam, ki jih ima, se zaveda, da ni najpametnejši in skuša najti ljudi, ki bi mu lahko pomagali pri reševanju problemov, ki jih pri današnjem tempu življenja zagotovo ne manjka. Drži se načela: spremeni najprej sebe in videl boš kako se bodo čudovito spremenili tudi drugi. "Vedno sem delal le stvari, v katere sem neskončno verjel. Uidi v SKUDOS neskončno veijamem in se sploh ne bojim, da ne bi funkcioniral," je zaključil Žnidaršič. S čim se bo ukvarjala SKUDOS? Vsaka skupina ali tim v skupnosti ima svoje naloge. Prva bo skrbela za področje ekologije. kamor so uvrstili čistilno akcijo potoka, premalo smetnjakov za odpadke, prizadevanje, da v okolju ne bi kurili plastike, problematiko pasjih iztrebkov in ločevanja odpadkov. Skupina za plužeiye ima najprej nalogo ugotoviti, na podlagi česa občina ne pluži privatnih cest, saj so po njihovem s tem prebivalci dvojno oškodovani; plačati so morali dostop do parcel, sedaj morajo še sami poskrbeti za pluženje. Tretji tim se bo ukvarjal s pridobitvijo primerne lokacije za postavitev skupnih objektov za družeiye, torej otroškega igrišča, balinišča, vaške lipe in klopce. Pri tem bodo v skupini pripravili predlog in nato k sodelovanju povabili KS in občino. Primarna dejavnost SKUDOS-a je prav skupno družeiye in prvo bo že v nedeljo, 16. aprila, ko bodo na veliko noč pripravili igre s pirhi po starih ljudskih običajih, to je zadolžitev četrtega tima. Peti tim pa bo pripravil bilten SKUDOS-a, v katerem bo lahko prav vsak izrazil svoje mnenje, uredniški odbor pa bo poskrbel za objavo. Tu so še skupinski popusti, na primer ob nakupu cvetja idr. Prva mnenja o SKUDOS-u Majda Narobe: "Kot pobuda se mi sploh ne zdi slabo in jo podpiram. Želim pa si, da bi delali v dobro vseh sosedov, ne le za posamezne interese. S sestanka so mi v spominu ostali napisi, ki si jih velja zapomniti. Kako že gre: "Kako malo energije je potrebno za dobro voljo in kako veliko za jezo.” In to je čisto res. Ali pa tale: "Mir s teboj sosed, res si prijeten ... in res me veseli, da imam take sosede.” Seveda pa morajo biti vsi za to. Zame trenutno sta največji težavi sanacija potoka in cesta.” Bojan Einhauer: "Ideja je v redu. Upam, da bomo do konca speljali, kot je zastavljeno. Sem vodja tima za pripravo predloga za pluženje ceste. Šel bom na Občino in se pozanimal, zakaj nam ne plužijo. Trenutno imam to nalogo. V timu smo trije in verjamem, da bomo skupaj dobro delali. Druga stvar je posaditev vaške lipe, sprožiti pa je potrebno tudi problem dovoznih poti.” Maja Bertoncelj Marko Žnidaršič Č JVC I PANASONIC I SONY I PHILIPS I CANON I GBC HVUNDAI I THOMSON I DAHLE I IBICO I BROTHER 1 AVDIO / VIDEO / BIRO APARATURE Nudimo hitro in zanesljivo popravilo praktično kateregakoli aparata. PON-PET: 8-16h, TOR: 8-18h Poslovna slavba. Brnčičeva 13, T 01 563 40 60,1. servivuil servis.si »e ►e prvi servis ČRNUČE I SERVIS, d o.o., BRNČIČEVA UL 13. LJUBLJANA PRODAJA, MONTAŽA, SERVIS OLJNIH IN PLINSKIH GORILCEV lleršič Marjan, s.p. Zg. Pirniče 91/i Tel./fax: 01/3623-178 gsm: 041/630 294 BUDERUS-OGREVALNA TEHNIKA Pol mleka v Ljubljano, druga polovica v Italijo KZ Medvode edina, ki je svojim članom ponudila možnost prodaje mleka bodisi v Ljubljanske mlekarne bodisi v italijansko mlekarno Galbani. Blaž Križaj "Glede na to, da imamo v hlevu krave črno-bele pasme in tudi simentalke, ki imajo mleko bogato tako z beljakovinami kot maščobami, mleko še vedno prodajamo v Ljubljanske mlekarne, saj se nam cenovno izplača. Italijanske mlekarne so namreč nagrajevale le beljakovine, Ljubljanske mlekarne pa vse doslej tudi maščobe in šele sedaj prihajajo na drugačen sistem. Na ta račun bomo v prihodnje nekaj malega izgubili, kar pa bomo nadomestili z višjo nagrado za vsebnost beljakovin. Glede na to, da so Ljubljanske mlekarne oblikovale dvojno ceno, se nam v zimskem času morda obeta celo boljši izkupiček. Cena, ki jo trenutno dosegamo, je nad 70 tolaijev za liter in DDV,” pravi Blaž Križaj z Zg. Senice, kjer dnevno pridelajo 800 litrov mleka. ”Za največji uspeh si štejemo dejstvo, da nam je kljub burnim razmeram na trgu mleka uspelo ostati skupaj,” je razmere na področju zadružništva komentiral direktor KZ Medvode Milan Sobočan na občnem zboru zadružnikov konec meseca marca. Udeležba sicer ni bila velika, vendar so zbrani lahko slišali o poslovanju zadruge, ki s svojim delovanjem pokriva območje treh občin, le pohvalne besede, saj je ena redkih v Sloveniji, ki sploh posluje pozitivno. Ustvarila je dobre 4 milijone tolarjev dobička. "Pomembno je predvsem to, da gre ves dobiček nazaj zadružnikom v obliki cenejših storitev in repromaterialov,” je višino dobička komentiral predsednik KZ Medvode Janez Šušteršič in izpostavil tudi dejstvo, daje med-voška kmetijska zadruga ena redkih, ki je lani dosegla neposredno pogajanje z Ljubljanskimi mlekarnami glede cene mleka in nove pogodbe. Hkrati je edina zadruga, ki je svojim članom ponudila možnost prodaje mleka tako v Ljubljansko mlekarno kot tudi preko Govedorejskega poslovnega združenja v eno največjih sirarn v Evropi - mlekarno Galbani v Italiji. Polovico vsega mleka je prodala v Italijo, kjer bolje nagrajujejo vsebnost beljakovin, drugo polovico pa v Ljubljanske mlekarne, ki je doslej nagrajevala tudi vsebnost maščob, konec lanskega leta še povišala odkupno ceno mleka za tolar in pokazala voljo za nadaljnja pogajanja. Zaradi prodaje mleka dvema kupcema so prešli z mlečne marže na pavšal, ki je odvisen od količine oddanega mleka in znaša mesečno od štiri do dvanajst tisoč tolarjev. Čisti prihodki KZ Medvode so bili lani za 12 odstotkov višji kot leto poprej, predvsem na račun prodaje na debelo, mleka in živine. Lani je odkupila 45 odstotkov več živine kot leto poprej oziroma 1.898, od tega kar 640 krav in jih prodala predvsem v tujino, kjer dosega višjo odkupno ceno. V letošnjem letu načrtuje naložbo v višini 90 milijonov tolarjev za obnovo poslovne stavbe in razširitev trgovine v Medvodah, ki naj bi jo prilagodili tudi potrebam vrtičkarjev. Silvana Knok Po kmetijske nasvete na Bavarsko Konec februarja se je poln avtobus kmetovalcev, skupaj s strokovnjaki in načrtovalci kmetijske politike tako na regionalni kot občinski ravni, odpravilo na enodnevno strokovno ekskurzijo na Bavarsko, na ogled posestva kmetijskega ministrstva in dveh kmetij. Večino je prevzela preprosta gradnja hlevov in številne dopolnilne dejavnosti, s katerimi se, brez velike papirne vojne in zakonskih preprek, lahko oziroma morajo ukvarjati bavarski kmetje, da dostojno preživijo. Cene mleka so namreč skorajda primerljive z našimi. Pobudnik strokovne ekskurzije je bil Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo občine Medvode pod predsedstvom Janeza Barleta, organizacijo pa je prevzela medvoška Kmetijsko svetovalna služba. "Tokratna strokovna ekskurzija je bila delna ponovitev tiste izpred šestih let, ker je kar nekaj kmetov, ki se odločajo za gradnjo oziroma adaptacijo hlevov. Cilj namreč je, da vidijo več izvedb hladnih hlevov. Pri nas še vedno velja miselnost, da se v hlev vlaga preveč betona. Že nekaj let propagiramo hladni hlev, ki živalim dokazano ustreza, in prosto rejo ali vsaj te-kališče za živali, kar bo tudi pogoj EU,” je povedal kmetijski svetovalec Primož Ločniškar. Prvi postanek je bil v Grubu, na posestvu kmetijskega ministrstva dežele Bavarske, namenjeno predvsem raziskavam na področju krmljenja, testiranju osnovne krme in različnim kombinacijam koncentratov. Najprej so si ogledali pred kratkim zgrajen hladni hlev s konstrukcijo za prosto rejo telet in pred dobrimi desetimi leti zgrajen hladni hlev za krave molznice. Seznanili so se tudi z rezultati molže z molznim robo- tom in si ogledali razstavni prostor z različnimi tipi gradnje hlevov za govedo in konje, hlevsko opremo, molžišča in različne izvedbe ležalnih boksov. Na kmetiji Nagel v kraju Branburg v dolini reke Inn so si prav tako ogledali nov hladni hlev s prosto rejo. Posebne pozornosti je bilo deležno tudi pridobivanje električne energije prek sončnih kolektorjev, družina pa živi še od dodatnih dejavnosti na kmetiji, kot je oddaja sob in manjša popravila v mehanični delavnici. So člani strojnega krožka, tako daje v njihovi lasti le traktor s prikolico in v solastništvu krmilni voz. Naslednji postanek je bil na kmetiji NVitman v kraju Berg, na kateri dodaten dohodek, poleg prodaje mleka, predstavlja še neposredno trženje, turizem in usluge v lastni klavnici, kjer lahko koljejo vse živali in opravljajo storitve za ostale pridelovalce mesa. Prav na področju dopolnilnih dejavnosti so naši kmetje lahko ugotavljali, da so predpisi za njihovo izvajanje v Sloveniji očitno veliko strožji, kar jih postavlja v neenakopraven položaj. Strokovno ekskurzijo so zaključili s hrano pripravljeno na kmetiji VVitman in z ekološko pridelanim pivom. Gospodar kmetije jih je celo zabaval z igranjem na harmoniko, tako kot to počne čez poletje na eni izmed turističnih ladij, ki plovejo po reki Inn. Silvana Knok Nov veter pri "zgodovinarjih” Alenka Vodnik, predsednica Zgodovinskega društva Medvode: ”Nova ekipa zaenkrat deluje zelo enotno. Vsak ima svoje naloge.” Medvode - Kot smo že poročali, so na občnem zboru Zgodovinskega društva Medvode, ki je potekal v dveh delih, za novo predsednico soglasno izvolili Alenko Vodnik s S vetja. Po izobrazbi je umetnostna zgodovinarka in dobra poznavalka srednjega veka. Bila je edina kandidatka za predsednico, saj se je dosedanji predsednik društva Vladimir Bertoncelj odločil, da v društvu v prihodnje deluje zgolj kot član. Kljub temu pa je občni zbor v prvem delu potekal zelo burno. O razlogih Alenka Vodnik pravi: "Padale so precej hude obtožbe na račun društva, člani Izvršnega odbora (IO) pa pravza- prav do zadnjega sploh nismo natančno vedeli, kaj vse se je dogajalo. Šlo je predvsem okrog filma o komandantu Stanetu. Pritoževali so se sponzorji, da niso bili ustrezno navedeni, govorilo se je, da se je porabilo precej manj sredstev, kot je bilo nakazanih, in vse, dokler ni bilo pravih informacij, se je domnevalo, da so bila porabljena v druge namene. Posebna komisija je sicer že pred tem preverila poslovanje, ki je bilo povsem pravilno, a je bil občni zbor zaradi manjkajočega poročila Nazdornega odbora (in komisije) prekinjen. TUdi zaradi tega neljubega dogodka si bom kot predsednica prizadevala, da bo v prihodnje delovanje društva javno, kar pomeni, da bo informacije pravočasno lahko dobil prav vsak, ki bo to želel.” V zgodovinskem društvu Medvode se bo sedaj delalo nekoliko drugače Z novo predsednico so že prišle tudi spremembe. Prva je ta, da Zgodovinsko društvo Medvode svojih prostorov nima več v stavbi Občine Medvode, saj v novem IO ni nikogar, ki bi bil v tej pisarni lahko prisoten v dopoldanskem času. Dobili bodo nove prostore, kjer se bodo lahko sestajali in tam imeli stalno mobilno številko, na kateri bodo dosegljivi za občanke in občane. V veliki meri je doslej projekte društva vodil sam predsednik, pod Alenko Vodnik pa bodo med člani IO (Alenka Vodnik, Loj z Tršan, Andreja Burja, Brane Praznik, Saša Poljak - Istenič, Zdravko Veber in Anica Keber) področja dela natančno razdeljena. ”Smo enkratna ekipa, ki zaenkrat odlično funkcionira. Navzven bomo sicer verjetno nekaj manj prisotni, vsekakor pa se bomo tistega. česar se bomo lotili, lotili na nekoliko višji strokovni ravni,” dodaja Vodnikova. Stalnica društva bodo še naprej razstave v blagovnem centru, projekt sam pa bo izveden nekoliko drugače kot doslej. Ohranili bodo tudi ekslurzije po Medvodah, namenjene članom društva. Novost pa bodo predavanja. Prvo naj bi bilo jeseni, tema pa legende z medvoškega, za katere ugotavljajo, da so še premalo poznane. V prihodnje pa bo delovanje usmerjeno v njihovo primarno delo, ki je zbiranja gradiva. Zato pozivajo vse, ki imate doma kakšne stare fotografije ali zapise, da se (lahko) obrnete na kateregakoli člana 10 društva ali na elektronski naslov alenka.vodnik@volja.net. In kakšna sploh je vloga Zgodovinskega društva v Medvodah? "Mislim, da ima zelo pomembno vlogo. Veliko ljudi nam posreduje številne informacije, jih stvari zanimajo. Želimo pa si še več članov. Trenutno jih imamo okrog 50. Me je pa presenetilo, da nas veliko ljudi sploh ne pozna, da niti ne vedo, da obstajamo. Uidi na tem področju se bomo trudili in skušali znova vzpostaviti našo spletno stran,” je zaključila Vodnikova. Maja Bertoncelj ROLETE ŽALUZIJE KAD. d o.o . Opekareka 38a. Uubljana SERVIS IZDELAVA rolet, žaluzij, ) lamelnih zaves... HA D, d. o. o. Golo Brdo 190, Medvode Koblar Jure: gsm: 041/624 960 tel.: 01/3613 561 Vladimir Bertoncelj prvi častni član društva Medvode - Zgodovinsko društvo Medvode je od njegove ustanovitve leta 2001 vodil Vladimir Bertoncelj, ki pa za še tretji mandat ni kandidiral in tako postal častni član društva, za nagrado za dosedanje delo pa prejel sliko Dola. ”Za občni zbor sem pripravil dvoje videnj, kako naj društvo deluje naprej, vendar razprave v zvezi s tem sploh ni bilo. Upam pa, da se bo društvo še naprej vključevalo v vse dogodke, povezane z našim krajem, da se bo kontinuiteta dela nadaljevala in da se bodo realizirali že začeti programi. V mislih imam predvsem zbornik,” je povedal Vladimir Bertoncelj in ob tem dodal še nekaj razmišljanj iz zgodovine: ”V obdobju, ko smo bili še pod Šiško, je leta 1973 Škofja Loka praznovala tisočletnico in Ločani so se v ta dogodek zelo aktivno vključili. Izšel je Blaznikov zbornik, ui,riimir Rer,nnroii hn - katerem so omenjene tudi Medvode. Večkrat “^San zl" sem prebral to knjigo in mi je dala misliti, kdaj so dovmskgga društva bile pa Medvode prvič omenjene. To je bilo leta /Foto: Maja Bertoncelj 989 in kljub želji, te obletnice nismo praznovali. Smo pa leta 1998 praznovali 500 let omembe vasi Belo. Takrat sem deloval v okviru Komisije občinskega sveta za varstvo naravne in kulturne dediščine ter arhiv. Ker pa je bil to politični sestav, smo se zavze- mali za ustanovitev Zgodovinskega društva in do tega je prišlo leta 2001. Moram pa povedati, daje to delo samo garanje, intuziazem in kaj dosti nimaš za pokazati. Odraža se le v dolžini arhivskega gradiva.” B. M. Julija bo izšel ' Medvoškl zbornik” Medvode - Nekaj prihodnjih mesecev bo glavno delo Zgodovinskega društva Medvode usmerjeno v zaključevanje medvoškega zbornika, ki ga pripravljajo že nekaj let in naj bi v naslednjih letih izhajal na dve leti. ”Kot urednica zbornika sem to delo prevzela lansko jesen in upam, da bo prva številka izšla za občinski praznik. Pri meni so že praktično vsi članki z najbolj različnih področij in krajev v občini. Obsegal naj bi okrog 250 strani,” je povedala Alenka Vodnik. V publikaciji, ki bo izšla v mesecu juniju, bodo med drugim članki o gojenju lanu, rudniku Knapovže, gradovih Jetrbenk in Smlednik, cerkvi na Jeprci, arheoloških najdiščih, starih zemljevidih, papirnici Goričane, rodovnikih, legende o cerkvah ter viri in kratek opis zgodovine krajev v občini Medvode. Namen zbornika je osvetlitev lokalne zgodovine in z njo seznaniti tako občane Medvod kot drugo zainteresirano javnost ter promovirati kraje občine Medvode. "Zbornik je trajna vrednota in zato vas vabimo, da se nam pridružite kot sponzorji. Za dodatne informacije lahko pokličete po telefonu 031/301-341 ali 051/361-309,” zaključuje Vodnikova. M. B. Slikovna uganka Kako dobro poznamo našo deželo? Deset let akcije Moja dežela -lepa in gostoljubna Na fotografiji tokratne slikovne uganke je še ena zimska idila. Sprašujemo vas, kaj je na sliki in kje je stal fotograf? Odgovore nam pošljite do vključno 5. maja na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom "za Sotočje”. En pravilen odgovor bomo izžrebali in ga nagradili. V prejšnji številki smo vas spraševali, kje je nastal spodnji posnetek in kaj je videti v daljavi pod obokom vrat. Pravilen odgovor nam je poslal tudi Maksim Miklič iz Trebnjega, ki je napisal: ”Na posnetku je obok pri Svetem Florjanu na Tehovcu. V ozadju se vidi Storžič.” Po pošti vam bomo poslali dve vstopnici za kranjski bazen. Avtor slikovne uganke je Jože Praprotnik. Urejeno in gostoljubno okolje je pogoj za uspešen razvoj turizma. To je temeljni smisel in dolgoročno sporočilo projekta Moja dežela -lepa in gostoljubna, ki v Medvodah letos poteka že deseto leto. Zato si Turistična društva in TUristična zveza v Medvodah ob tem dogodku vse bolj prizadevamo za uresničitev programov na tem področju. Osnova projekta je tekmovanje v različnih kategorijah na področju urejanja prostora, okolja, objekta in gostoljubnosti. Projekt prerašča v gibanje za urejeno okolje in gostoljubnost našega kraja. Slednja pa na svoj način odkriva širino in vsebinski smisel slogana TUrizem smo ljudje. Zato vabi TUristična zveza Medvod vse občane, da pošljejo predloge, katere objekte in kraje v naši občini naj komisija obišče in oceni. Predloge pošljite do 30. junija 2006 na: TURISTIČNI BIRO MEDVODE Cesta ob Sori, paviljon 1 1215 Medvode E-naslov: ti-biro @ med vode. si Obrazce za ocenjevanje lahko dobite na: - Občini Medvode - Turistični biro Medvode - Spletna stran Občine Medvode Medvode 1 # zelena vrata glavnega mesta Turistična zveza Medvod objavlja natečaj za najlepšo fotografijo, posneto na območju občine Medvode, v sklopu projekta: Moja dežela lepa in gostoljubna 2006 Vabimo vse občane in vse obiskovalce naših krajev, da nam v čim večjem številu pošljete zanimive fotografije, ki ste jih poslikali v naših krajih. Fotografije pošljite na naslov: TURISTIČNI BIRO MEDVODE Cesta ob Sori, paviljon 1 1215 Medvode E-naslov: ti-biro@medvode.si Vse fotografije, prispele na zgoraj navedeni naslov do 30. julija 2006, bo posebna komisija ocenila in prve 3 najboljše tudi nagradila. 1. NAGRADA v vrednosti: 50.000,00 SIT..... 208,65 EUR 2. NAGRADA v vrednosti: 30.000,00 SIT... 125,64 EUR 3. NAGRADA v vrednosti: 20.000,00 SIT... 83,46 EUR Vse prispele fotografije bomo razstavili ob zaključni prireditvi Moja dežela lepa in gostoljubna 2006, v mesecu septembru. Pravila natečaja: 1. Na fotografskem natečaju lahko sodelujejo vsi, ki se s fotografijo NE ukvarjajo profesionalno! 2. Vse fotografije ostanejo v arhivu Turistične zveze Medvod in se lahko uporabijo po končanem natečaju za potrebe promocije kraja. 3. Strokovna komisija je sestavljena: profesionalni fotograf, predstavniki Turističnih društev, delujočih na območju občine Medvode. Otroci dali starše v šolo Zaključujejo se predavanja v sklopu letošnje šole za starše. Bile so dobro obiskane, za prihodnje šolsko leto organizatorji pripravljajo nekaj novosti. Medvode - Akcijska skupina za preventivo zlorabe dovoljenih in nedovoljenih drog Medvode (AS) v sodelovanju z medvoškimi osnovnimi šolami in vrtcem, z letošnjim šolskim letom zaključuje s tretjo šolo za starše. Zadnje bo v OŠ Preska 20. aprila z začetkom ob 18. uri. Vida dr. Šušteršič Bregar bo predavala na temo Poti in stranpoti odraščanja. "Odziv je nad pričakovanji, saj se predavanj udeležuje več kot sto staršev, kar je velik uspeh, še posebej, če vemo, da se ostali organizatorji šol za starše po Sloveniji (druge lokalne akcijske skupine - LAS) pogosto pritožujejo nad premajhnim obiskom,” je zadovoljna dr. Vida Šušteršič - Bregar, predsednica AS. Obisk je bil letos naj večji doslej, kar je potrditev, da so imeli otroci šolskega parlamenta, ki Jo sodelovali na tematskih večerih, ki so potekali prvo leto, še kako prav, ko so dali pobudo, daje potrebno organizirati tudi šolo za starše. Na vsakem predavanju v sklopu šole za starše izvedejo tudi mini anketo in pokazalo se je, da si starši želijo bolj konkretnega dela v skupini, kar pomeni bolj poglobljenega dela na primerih. "Skupinsko delo bo novost v naslednji šoli za starše, ki se bo začela z novim šolskim letom. Za prvič bomo razpisali eno stalno skupino, ohranjamo pa seveda tudi ta klasična predavanja,” je povedala Nataša Pust, koordinatorka AS in dodala še, da je potrebno v starševstvo ves čas investirati in da na predavanja hodijo tisti, ki želijo postati še boljši starši. Razmišljanja o medvoškem dnevu preventive Sicer pa imajo v AS veliko projektnih idej. Z negotovostjo delovanja Urada za droge ostaja odprto vprašanje, kako bo z dosedanjim mesecem preventive, ki je bil novembra. Razmišljajo o uvedbi medvoškega dneva ali tedna preventive in zatrjujejo, da bodo s tem vsekakor nadaljevali. Pogovarjajo se tudi o tem, da bi v šoli za starše pokrili področje zlorab in zanemarjanja otrok. "Preventiva mora v današnjem času iti v smeri izboljševanja komunikacijskih veščin mladih. Delati je potrebno na tem, da se otroci v težavah znajo nekomu zaupati, da se odprejo in da ne iščejo sredstva za beg iz realnosti, ki je najpogosteje droga,” dodaja Šušteršič Bregarjeva. Pa poglejmo še malce rezultate ankete. Pokazala je, da bi na šoli za starše radi kaj slišali o odnosih, vrednotah, postavljanju ciljev in meja, kaznovanju, odsotnosti očeta, starši vrtčevskih otrok pa o hiperaktivnosti, nemirnem otroku. Zelje staršev bodo skušali upoštevati in jih vključiti v program za prihodnje leto, ko bodo v že četrto šolo za starše povabili tako strokovnjake iz Medvod kot tudi od dru- god. Cilj pa jim je več investirati v lokalne strokovne delavce, na katere se starši in otroci lahko obrnejo tudi po predavanju. Maja Bertoncelj Pred mladinskim centrom bo gradbišče Medvode - Lani jeseni so odprli prenovljene prostore Mladinskega centra v Medvodah (MKC). V notranjosti so stene prebelili s toplimi barvnimi odtenki in zamenjali tlak, na zunaj pa center ne deluje nič kaj prijetno. Zunanje obnove se namreč še niso lotili, ker bo letos poleti Kmetijsko gozdarska zadruga Medvode pozidala notranje dvorišče, kjer je tudi vhod v MKC. Kljub gradbišču bo vstop v center tudi v poletnih mesecih zagotovljen. M. B. Zbrali so dober milijon tolarjev Medvode - Župnijske karitas Pirniče, Preska in Sora so preko revije Sotočje izvedle akcijo zbiranja sredstev za pomoči potrebne v teh župnijah. Ob tem se iskreno zahvaljujejo vsem, ki ste pri tem z veseljem sodelovali. Zbrali so 1,099 milijona tolarjev in jih v enakih delih razdelili na vse tri karitas, del sredstev pa namenili ŽK Sv. Katarina. "Hvaležnost izražamo vam, spoštovani darovalci, za vaše čuteče srce in odprte roke. Hvala za dokaz, da ste v tem odtujenem svetu še ljudje, ki s svojo človeško toplino ogrevate srca ubogih. Naj bo vaša velikodušnost obilno blagoslovljena, Bog naj povrne vašo dobroto.Vsem voščimo lepo in doživeto praznovanje velikonočnih praznikov, ”so še sporočili iz Župnijske karitas Pirniče, Preska in Sora. M. B. Predstavili mednarodne tabore prostovoljcev Medvode - V sredo, 12. aprila, je bila v Mladinskem kulturnem centru Medvode predstavitev mednarodnih taborov prostovoljcev, zanimive počitniške priložnosti za mlade, ki si želijo izkušnje bivanja v tujini. Gre za tabore na zelo različnih področjih, kot na primer ekološki, kulturno umetniški, arheološki, mirovniški ali socialno angažirani tabori. Odvijajo se po Evropi in drugih kontinentih. Osnovna ideja je, da posameznik, ki mora biti star najmanj 18 let, zbere denar za potovanje in prijavo z zavarovanjem, vse stroške bivanja, prehrane, izletov, dodatnih prostočasnih aktivnosti pa mu krije gostiteljska organizacija. Cilj udeležbe torej ni zaslužek, temveč pridobivanje novih izkušenj, poznanstev, spoznavanja druge kulture, tujega jezika, komunikacijskih veščin. V Sloveniji je koordinator tega področja SCI VOLUNTARIAT v Ljubljani, ki je te tabore v Medvodah tudi predstavil. Če vas zanimajo dodatne informacije o teh taborih ali ste zamudili predstavitev, lahko kontaktirate MKC Medvode (mkc.medvo-de@siol.net) ali pokličete Natašo (031/488 446), lahko pa se seveda obrnete direktno na SCI Voluntariat, placement@zavod-voluntariat.si ali pokličete 01/23 91 625. M. B. Večeri o položaju mladih v Medvodah Medvode - V Društvu Mladinski kulturni center Medvode (MKC) so pripravili že štiri četrtkove večere, na katerih so udeleženci razmišljali o položaju mladih v Medvodah in okolici in o prihodnjih usmeritvah mladinskega centra. Na vprašanje, kako si mladi predstavljajo MKC čez pet let, gredo odgovori mladih v dve smeri. Eni center vidijo kot valilnico projektov za mlade, torej predvsem v vlogi dobre infrastrukture in ustreznih kadrov za pomoč mladim pri izvajanju projektov. Drugi pa si želijo, da bi mladinski center prvenstveno organiziral obsežno kulturno ponudbo za mlade in redno vsakotedensko ponudbo varne zabave (koncerti, razstave, akcije). V MKC se zavedajo, da za realizacijo večjih javnih prireditev nimajo ne dovolj financ ne ustreznih prostorov, na vsak način pa se bodo trudili mladim ponuditi alternativne oblike zabave. Dodajajo še, da je tudi primer Lipa pokazal, da je zabave potrebno organizirati odgovorno in da se tega zavedajo. Četrkove večere bodo organizirali vse do poletja, v goste pa povabili še nekatere družbene akterje iz Medvod in predstavnike iz ostalih mladinskih centrov v Sloveniji. Za jesen pa želijo kot nek zaključek organizirati odmevno javno tribuno o položaju mladih in nanjo povabiti tudi občinske svetnike. M. B. I Ljudje in dogodki Osnovnošolci v vlogi voznikov Smlednik - Osnovno šolo Smlednik so 7. aprila sploh prvič obiskali z Jumicara, kjer se ukvarjajo s preventivno vzgojo otrok v cestnem prometu. Že pet let delajo po vseh Osnovnih šolah po Sloveniji. "Namen tega je, da otroci spoznajo promet z voznikove perspektive, da vedo, kako težko je pred stop znakom ustaviti avto, da se znajo obnašati na pravi cesti in da se zavedajo nevarnosti. V začetku imamo dveurni teoretični del, ki mu sledi še praktični z vožnjo na poligonu, ki sejo večina otrok, tudi učenke, zelo veseli,” je povedal Žarko Čemažar iz Jumicara. Tokrat je sodelovalo skupaj okrog 60 tretješolcev in četrtošolcev. Najpogostejša napaka je bila spregledanje stop znaka, medtem Otroci so že po petih minutah vešči vozniki zanje prirejenih avtomobilčkov. ko z vožnjo niso imeli težav in so avtomobilček s pravim motorjem, zavoro in plinom, a brez sklopke, večinoma osvojili že po petih minutah. Kot je še poudaril Čemažar, vse skupaj temelji na varnosti, zato sodelujejo tudi s Policijo. Medtem ko se pet otrok vozi na poligonu, si drugi ogledujejo policijsko opremo. M. B. Verniki so se zbrali v Žlebeh Žlebe - V nedeljo, 2. aprila, se je v lepem sončnem vremenu zbralo več kot 700 vernikov s svojimi duhovniki na vsakoletni pobožnosti Križevega pota na pobočju pod cerkvijo Sv. Marjete v Žlebeh. Prišli so z avtomobili, kolesi in veliko tudi peš. Vsako leto na predzadnjo nedeljo pred veliko nočjo se verniki iz 13 far dekanije Ljubljana-Šentvid zberejo in opravijo postno pobožnost Križevega pota. Udeleženci pobožnosti na pobočju hriba pod cerkvijo Sv. Marjete v Žlebeh. Predstavniki vsake fare so pripravili vsebino premišljevanja ene postaje. Celotno pobožnost je spremljalo spontano ljudsko petje udeležencev pobožnosti. To je ena izmed redkih verskih pobožnosti, ki jih omenjena dekanija organizira za svoje člane in zato ni čudno, da privabi tolikšno število vernikov iz vseh 13 far severnega dela ljubljanske kotline. J. J. # Polka zabava pri Mihovcu Pirniče - V torek so v gostilni pri Mihovcu v Pirničah posneli prve tri nove TV oddaje z naslovom "Polka in majolka”. Na prvem snemanju so sodelovali ansamel Ptujskih 5, Vesele Štajerke, Boh pomagej, Van-drovci, harmonikatji Goličnik, Mladi petelini. Pop’n dekl. Krajcarji, Pr’jatli, Dolomiti, domači ansambel Mihovec in drugi. "Naš namen je, da se ljudje zabavajo, zato so ansambli igrali le polke in bolj poskočne melodije. Povabili smo znane ansamble in pevce, pa tudi takšne, ki v svetu glasbe še niso uveljavljeni. Ne kopiramo oddaje Pri Jožovcu z Natalijo,” je povedal Mitja Grmovšek, ki skupaj z Darjo Vrhovnik oddajo vodi in dodal: "Ljudje plešejo, se veselijo, vzdušje je ta pravo, da pokažemo, da se tudi Slovenci znamo zabavati.” TV oddaje bodo v posnetku predvajane na desetih lokalnih televizijskih postajah, tudi na TV Medvode. V torek, 11. aprila, so posneli prve tri, vsaka je dolga eno uro, naslednje tri oddaje pa bodo prav tako v gostilni Pri Mihovcu posneli konec aprila. Skupaj bodo v Pirničah posneli devet oddaj, konec maja pa sceno preselili na prosto, na počivališče na Jeprci. M. B. Dejavni tudi likovni $ ustvarjalci Medvode - Kot poročamo tudi v tokratni številki Sotočja, je KUD Medvode pred kratkim praznoval prvi rojstni dan. Z njegovo ustanovitvijo so zaživele različne sekcije, ki se lotevajo skupnih projektov. V okviru društva tako deluje tudi likovno ustvarjalna sekcija, ki se sestaja vsak drugi četrtek in deluje na različnih ustvarjalnih nivojih. Ena od dejavnosti je podpora gledališkemu in baletnemu programu, pomaga pa tudi pri izvedbi scenografije. K sodelovanju vabijo vse, ki jih zanima likovno ustvarjanje na različnih področjih, ki jih zanima gledališka dejavnost, scenografija in tehnično delo, ki spremlja gledališko predstavo. Naslednje srečanje imajo v četrtek, 20. aprila, ob 18.30 v preddverju KUD Medvode, ostale informacije pa dobite pri Barbari (041/972 -278). M. B. ----------------------------------Ljudje in dogodki Balerine pozdravile pomlad Sredi marca se je baletna šola Stevens v medvoškem kulturnem domu predstavila s predstavo Pozdrav pomladi. Zanimanje je bilo tako veliko, da so bile vstopnice razprodane že teden dni pred predstavo. Medvode - Baletna šola Stevens vsako leto trikrat pripravi predstave, v katerih zaplešejo vse njihove mlade balerine. V tokratni spomladanski predstavi, ki so jo naslovili Pozdrav pomladi, je na odru v izjemno barvitih kostumih nastopilo kar sto deklet. Čeprav so imele le dobra dva meseca časa za učenje koreografij, ki so jih sestavili Andrew Stevens, Pia Brezavšček, Gaj Rudolf in Živa Drotjc, so z baletom zopet očarale publiko. "Dekleta so bila oblečena v tako barvite kostume, da se nam dodatne dekoracije sploh niso zdele potrebne. Predstava je bila glasbeno zelo raznolika, uporabili smo glasbo Čajkovskega, Joplina, Delibesa, Prokofijeva ... Tudi tisti, kijih balet ne zanima tako zelo, so že zaradi raznolike glasbe nedvo-jmno uživali v predstavi,” je dejala Nena Stevens in dodala, da se zanimanje za balet med mladimi povečuje. Očitno je zelo priljubljen tudi med starejšimi, saj so bile vstopnice razprodane že teden dni pred predstavo. Na predstavi so poskrbeli tudi za vrsto presenečenj. Ne samo, da so nastopili vsi učitelji, zaplesala sta celo zakonca Stevens, ustanovitelja baletne šole. "Midva z možem sva zaplesala na živo glasbo Tria Prima vista, ki je bilo eno izmed naših presenečenj in popestritev predstave,” je pojasnila Nena. Večina deklet je tedaj izvedela tudi, da so njihovo vrstnico Tino Klemenčič kot prvo balerino Baletne šole Stevens sprejeli na srednjo baletno šolo. "Puncam to predstavlja neverjetno motivacijo za nadaljnji trud,” pravi Nena. Zadnje presenečenje večera je bil za mlade balerine obisk Pike Nogavičke in njenega prijatelja, vanju sta se prelevi- la Sten Vilar in Andreja Stare. V baletni šoli Stevens so se letos s pomočjo krajevne skupnosti najbolj razveselili nove baletne dvorane, ki jim, kot je pojasnila Nena, omogoča veliko boljše pogoje za treninge. Ta čas so mlade balerine že začele pridno vaditi koreografije za zaključno predstavo Vrnitev Feniksa, ki jo bodo predstavili konec maja. Ana Hartman Na odru so tokrat z mladimi balerinami nastopili tudi njihovi učitelji. Na sliki: Gaj Rudolf in Živa Droljc. m NOVOODPRTA PICERIJA IN SPAGETER1JA HARLEKIN (PR'KRAL) NA VERJU nudi vsak dan v tednu odlične pice, testenine in druge jedi po naročilu. 1 -LAR 1 I ’k I N tr 01/362 12 20 ilARU 'k 1N 1 l’ • Ljudje in dogodki "Abšnicel" za preživetje Martin Rozman seje rodil na Martinovo leta 1913. Otroška leta je preživel pri tujih ljudeh in v sirotišnici. Najtežji trenutek v življenju je bila bratova smrt. Pol stoletja srečnega zakonskega življenja. Martin Rozman seje rodil 11. novembra 1913 v Spodnjih Pirničah pri Medvodah v takratni dokaj obsežni smleški fari kot četrti otrok. Svoja mladostna leta ni imel tako lepa, kot so jih imeli drugi otroci. Že v prvem letu starosti mu je umrl oče na vzhodni fronti kot avstro-ogrski poveljnik enote. Zato seje moral kmalu preseliti k tujim ljudem kot hlapček. Spal je v hlevu ali na seniku. Spominja se, daje bil najbolj vesel takrat, ko je nesel psu hrano, ker je lahko tudi sam nekaj teh ostankov pojedel, da ni bil preveč lačen. Določen čas je preživel tudi v sirotišnici pri nunah, kjer je bilo še kar znosno. Martin je bil po svoji telesni konstituciji (podobno kot brat France) bolj majhne in šibke postave. Novi varuh - socialno čuteči človek Na vztrajne pritožbe otrok samih in kasneje celo sosedov so njemu in bratu določili novega varuha. Izbrali so znanega dobro socialno čutečega človeka Tineta Rožanca, ki je bil zaposlen pri železnici. Bil jima je kot drugi oče. Martin se ga spominja kot mentorja in socialno zelo čutečega človeka. Priljubljen je bil tudi pri ljudeh. Za oba brata je poskrbel - ker je ugotovil, da sta bistra fanta in bi bila škoda, da bi ostala kot hlapca na vasi - da sta se izučila svojega poklica, kar je bilo takrat zelo pomembno. Tako je 14-letni Martin odšel v Ljubljano, kjer se je izučil slikopleskarstva v delavnici mojstra Malgaja, ki je bila ob hotelu Lev. Tja je hodil največkrat peš. Leta 1930 je opravil pomočniški izpit. Pri 18 prvič spal v normalni postelji Ker ga je delo veselilo, je po opravljeni šoli ostal v službi pri istem mojstru vse do začetka druge svetovne vojne. Spominja se, daje kmalu začel občasno delati tudi popoldne ”na fuš” pri nekem mizarju. Mizarje bil bolj reven z denarjem, za plačilo mu je napravil celotno opremo za samsko sobo in tako se je pri 18 letih prvič ulegel v pravo posteljo in še njegova je bila. Pred tem so bile njegove postelje na hlevih, senikih in drugih zasilnih ležiščih. To sobo sta uporabljala še nekaj časa skupaj z njegovo ženo. Iz tega obdobja se velikokrat spominja svojega "abšnicla”. Kaj je to? Zaradi pomanjkanja denarja so si v tistem času mladi ljudje težko privoščili kosilo. Največkrat si je dnevno privoščil dva dinarja za prehrano: 1 dinar za pol kile kruha in drugi dinar za "abšnicel", ki so ga pod tem imenom v trgovini prodajali; sestavljen je bil iz obrezkov salam, sira in drugih mesnatih izdelkov. Največji revež v smleški fari Iz časa, ko je spoznal svojo bodočo ženo Ga-brškovo Minko iz Mednega, se rad spominja zanimivga dogodka. Ženske iz takratne smle-ške fare so kmalu zvedele, da se je zaljubila v Rozmanovega Martina in so ji ob neki prilož- nosti na dokaj obziren način povedale, kdo je ta Martin in ji dejale: "Če se boš z njim poročila, pazi na njega, ker on je največji revež v fari.” Čeprav je bil "revež”, sta se imela lepo in več kot pol stoletja preživela v srečnem zakonu in se nista nikoli "pošteno” skregala. V začetku sta še obdelovala svojo malo kmetijo (imela sta kravo, prašiča in še kaj) na njegovem domu, po vojni in odvzemu zemlje pa sta to prenehala. Sedaj je on ne obdeluje več. ”Ja, včasih je bilo lepo, ko smo na vasi lahko poslušali lepo slovensko pesem, danes pa preveč gleda vsak samo sebe,” mu med klepetom uhajajo spomini nazaj v mlada leta. Rad pa poudari tudi to, da se bo narava enkrat gotovo "maščevala” za stvari, ki jih danes ljudje počnejo z zemljo, vodo in ozračjem. Težki trenutki ob bratovi smrti V začetku druge svetovne vojne se je kmalu priključil NOB za osvoboditev, saj je v njem bil že njegov brat Franc - Stane. Do leta 1944 je bil na Gorenjskem in Primorskem, tega leta pa je z nekaj fanti in takratnim že znanim komandantom Ladom Ambrožičem - Novljanom odšel v glavni štab NOB v Črnomelj, kjer je bil brat komandant slovenske vojske. ”Ko sva se srečala, mi je predlagal, da grem v oficirsko šolo. Po krajšem premisleku sem njegov predlog odklonil rekoč, da imam že svoj poklic.” Kasneje je opravil telegrafsko šolo in to delo v glavnem štabu tudi opravljal. "Najtežji trenutek je bil tistega usodnega dne 7. novembra 1944, ko je brat sam osebno preizkušal novo angleško orožje. Slišal sem eksplozijo, kmalu zatem pa so me poklicali v prostor, kjer je brat pozneje tudi ob moji prisotnosti umrl^ To je bil žalosten dan za vse. Tako sem izgubil v vojni dva svoja najbližnja.” Po vojni so želeli, da bi ostal še naprej v vojski ali policiji, vendar je ob prvi priložnosti odšel in se zopet zaposlil v svoji stroki. V Šentvidu so organizirali novo zadrugo. Bili so trije zaposleni. Kasneje je tam nastala naj večja tovrstna delavnica v Sloveniji. V njej je bil gospod Martin upravnik 20 let, vse do upokojitve leta 1965. Žal pa je to podjetje kasneje propadlo. Težka mlada leta - lepša zrela leta Kljub spominom na ne tako lahko mladost je Martin v svojem tretjem življenskem obdobju obdržal vso svojo vedrino. Kljub 93 letom je njegov spomin zelo živ. Zelo je zadovoljen s svojim počutjem, čeprav trenutno okreva zaradi poškodbe. Zelo je ponosen in zadovoljen s svojimi najbližnjimi v hiši, ki tako lepo skrbijo za njega v vsakem času in ga zaradi poškodbe razgibavajo, za kar jim je zelo hvaležen. Sam pa, kot pravi, komaj čaka, da se bo zunaj "ogrelo”, da bo lahko ponovno hodil na svoj vsakodnevni sprehod v naravo. J. J. Ljudje in dogodki Raglje so šle za med Zgodil seje Velikonočni čas v Medvodah, ki je postregel z dobro glasbo in prikazom velikonočnih običajev. Medvode - KUD Fran Šaleški Finžgar Senica in KS Senica sta na cvetno nedeljo v športni dvorani pripravila prireditev, ki je bila prava paša za oči. Zagotovilo, da bo zanimivo, je bil že sam scenarist Mito Trefalt, ki je v Medvode pripeljal Slovenski oktet, Gašperje in prikazovalce velikonočnih običajev iz različnih krajev po Sloveniji. Na programu je bilo stre- Zapele so tudi osnovnošolke iz Medvod pod vodstvom Simone Košak. /Foto: Gorazd Kavčič Domači fantje so v dvorani postavili butaro velikanko. /Foto: Gorazd Kavčič Ijanje z možnarji, prikaz žegnja z različnimi slovenskimi narodnimi nošami, v katere so bile oblečene plesalke folklorne skupine Iskraemeca, pritrkavali so pritrkovalci iz Smlednika in Vodic, butarice pa so prinesli predstavniki Ljubnega ob Savinji, Rateč, Voličine, Ljubljane in Koprivne. Za konec pa butara velikanka, ki so jo naredili domačini iz Senice. ”Pet nas jo je delalo okrog štiri ure; tri ženske in dva moška. Tako velike še nismo naredili in vse skupaj je dobro izpadlo,” je povedala Marjeta Avguštin. Zadovoljna je bila tudi Karmen Maretič Debeljak, predsednica KUD Fran S. Finžgar Senica, kjer so podoben koncert želeli pripraviti že za božič: ”Gre za prvo tovrstno prireditev, ki ni zgolj klasičen koncert, temveč je dejansko kulturno etnična prireditev s prikazom običajev. Zato je bila vsem nam in tudi ostalim izziv. Prizadevali si bomo, da bi ta dvorana zaživela tudi na takšen način. Ob tej priložnosti pa se še posebej zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je prireditev uspela, še posebej tudi medijskim hišam, ki ste po tej plati spremljale prireditev in vas na prireditvi nismo posebej izpostavljali.” Maretič Debeljakova je še povedala, da so idejo za takšen koncert dali Gašperji, ki so si želeli narodnozabavno glasbo pripeljati bliže Ljubljani, zraven pa povabili še Mita Trefalta. Za zabavo so z ragljami poskrbeli tudi obiskovalci. Nekateri so jih prinesli s seboj in tekmovali za najdaljšo (rekorderka je merila 89,5 centimetra), drugi so jih kupili kar v dvorani. Prišli so od vsepovsod, med najbolj glasnimi pa so bili člani SSK Mengeš, navijači Roka Benkoviča. S kar precej dolgo ragljo (46 centimetrov) je prišel tudi bivši skakalni as Jože Šlibar, a za nagrado, pirh z zlatim rumenjakom, je bila vendarle prekratka. Maja Bertoncelj Na prireditvi so zaigrali tudi Gašperji. /Foto: Gorazd Kavčič Koncert je navdušil Na osnovi velikonočnega izročila, šeg, navad in običajev so v KUD Fran S. Finžgar organizirali prireditev, ki je navdušila obiskovalce. Stanislav Žagar, župan občine Medvode: "Prišel sem predvsem zato, ker bi rad videl stvari, ki so v našem prostoru še prisotne, vendar niso več predstavljene na takšen način. Ne bom rekel, da je takšnih prireditev dovolj, jih je pa vedno več. Kdor danes ni prišel, mu je lahko žal.” Andraž Gartner, Reteče: "Prišel sem samo zaradi Slovenskega okteta, ker so mi všeč slovenske narodne pesmi in jih rad prepevam tudi sam. Kjer oni nastopajo, sem ponavadi vedno zraven. Tudi danes so pokazali, da so res dobri.” Slavka Jenko, Podreča: "Vse je bilo super in pogrešam tovrstne pri-reditve. Morali bi jih organizirati večkrat, V 7S vsaj enkrat na leto. Zelo sem uživala, ku-L pila ragljo in z njo ves X čas ragljala.” Pavla Sušnik, Topol: "Vse mi je bilo zelo všeč. Zanimivo je pogledati stare običaje. V teh dobrih dveh urah, ni bilo prav nič dolgčas in takšnih prireditev bi lahko bilo več, saj mladi večinoma ne poznajo več stare tradicije.” Milan Šetinc, Mengeš: "Bilo je super, enkratno. Take prireditve so dobrodošle. Slovenci se sploh ne zavedamo, kako lepe praznike imamo. Zelo spodbudno bi bilo, če bi se še v ostalih krajevnih skupnostih odločili za tovrstne prireditve. Skratka, kjer je žur, tam smo mi, člani SSK Mengeš in navijači Roka Benkoviča.” Maja Bertoncelj, foto: Gorazd Kavčič Iz prejšnje številke Sotočja vam dolgujemo še avtorje pustnih fotografij. Avtor fotografije skupinske maske Indijančkov in Medvedka, kluba prijateljev staršev in otrok iz Medvod, je Boštjan Rupel, avtor fotografije, na kateri se vidi rajanje v dvorani, pa je Boris Primožič. Uredništvo Ljudje in dogodki----------------------------- Enako nevarno, enako mikavno ”Vsi adrenalinski športi so enako nevarni in enako mikavni. Tako je tudi z motorizmom. Mikaven je občutek svobode, drznosti, nedotakljivosti, izzivanja,” razmišlja motorist in veterinar Rok Rotar. Medvode - Za motorje je predsednika med-voškega motorističnega kluba in veterinarja Roka Rotarja navdušil srednješolski profesor Matija Šalehar, ki ta čas naravovarstveni inšpektor v Medvodah. "Moj prvi motor je bil 175-kubični Puch, ki sem ga več popravljal kot vozil,” se danes spominja Rok, ki ima kar sedem motorjev. Navdušeni motorist, ki tudi predsednik veteranske avto-moto zveze, je namreč velik ljubitelj starodobnih motorjev. Kateri mu je najbolj pri srcu, bi se težko odločil. "Mogoče Morini iz leta 1957, ki je bil nekoč last znanega dirkača Gilberta Parlottija, ki se ponaša tudi z naslovom evropskega prvaka, a se je nato smrtno ponesrečil,” je povedal Rok, ki ima poleg starodobnikov (nekateri še čakajo na renoviranje) tudi Vamaho MT-01. Motor ima dušo V več kot 20-letni motoristični karieri se Rok ni mogel povsem izogniti nesrečam. Nekoč sta se s prijateljem vozila s prikoličatjem, ko jima je odpadlo bočno kolo. "Kolovratila sva levo in desno ter priletela v avto. Odnesla sva jo z zlomi. Nič hujšega, to spada zraven. Vožnja z motorjem je nevarna in to morajo motoristi vzeti v zakup. Vsi adrenalinski športi so enako nevarni in enako mikavni,” je razmišljal. In kaj je na motorjih tako mikavnega? "Upal sem, da me ne boš vprašala tega. Hmmm ... Motor je kot prvo prevozno sredstvo,” je nadaljeval. Tudi avto je prevozno sredstvo, mu odvrnem. "Res je, vendar pa avto za razliko od motorja nima duše. Tu gre za ljubezen. Motorji te enostavno zasvojijo. Nevarnost in nesreče tistih pravih motoristov nikoli ne odvrnejo od motorja,” je poudaril. Motoristi, je nadaljeval, se zelo razlikujejo med seboj. Nekateri imajo motor za premagovanje razdalje, drugi zato, ker je to moderno in ker ga ima sosed, tretji pa so tisti, ki imajo motorje za svojo dušo. Mednje sodi tudi Rok. "Popoldne na motorju mi pomeni isto kot nekomu teden dni na morju. Mikaven je občutek svobode, drznosti, nedotakljivosti, izzivanja,” je razložil. r^/TO JAMNdr • d.o.o. ' Avtoelektrika in avtomehanika Sp. Senica 19c, 1215 Medvode Tel.: 01/36-11-279 GSM: 041/56-83-53 e-pošta: avto.iamnik@siol.net Diagnostika vseh tipov vozil! Servis klimatskih naprav! Bosch servis! Rok Rotar na Harleyju iz leta 1971. "Pri vožnji moraš biti z mislim na cesti, ker so posledice vsake napake lahko tragične,” je dejal in obenem opozoril, da velika pomanjkljivost Slovenje prav to, da nima dirkališča, kjer bi mladi lahko varno izživljali svojo energijo. "Potem pa mladi, najbolj "pametni” motoristi z močnimi motorji izzivajo in iščejo mejo na Celovški cesti," je utemeljil. Mamljive ovinkaste gorske ceste Rok se, kot je dejal, po cesti vozi z zdravo pametjo. "Cesta ti narekuje hitrost in drznost. Če so lepi in pregledni ovinki, seveda pospešim. Vendar pa je takih odsekov pri nas zelo malo, saj so ceste večinoma slabe in je že veliko, da sploh obstaneš na motorju,” pravi. Čeprav je prevozil celotno Evropo, na leto prevozi deset tisoč kilometrov, pa doslej še ni plačal nobene kazni. "Verjamem, da je težko verjeti. Očitno imam srečo, pa tudi hitrost me na prometnih cestah ne privlači. Brezumno bi bilo izzivati, saj te zaradi velike hitrosti ostali udeleženci v prometu hitro spregledajo,” je razložil. Na takih cestah je, kot pravi, zelo previden in upošteva predpise. "Na ovinkastih gorskih cestah pa sem še vedno hud divjak,” je priznal. Na dirkališču mu zavore povsem popustijo. "Ni dreves, ograj, betona. Tam so za motorista nebesa,” je razložil. Najpogosteje se odpravi na Grobnik, kjer je z motorjem dosegel najvišjo hitrost. "Hmmm, krepko čez 200 kilometrov na uro,” je bil malce skrivnosten. Življenje zajema z veliko žlico Svojemu hobiju Rok nameni večino prostega časa, kolikor mu ga ob napornih delavnikih sploh še ostane. Deset let je zaposlen v veteri- narski ambulanti Medicovet v Kranju. Tam živali zdravi dopoldne, popoldne pa je na voljo še v ambulanti v Medvodah. Njegova ljubezen do živali izhaja še iz otroštva. "Že kot otrok sem sanjal, da bom zdravil živali. Mogoče tudi zato, ker je bila mama zdravnica, oče pa velik ljubitelj narave in je to ljubezen prenesel name,” je pojasnil. Šolanje je po končani osnovni šoli v Medvodah nadaljeval na srednji veterinarski šoli, nato pa na veterinarski fakulteti. Kasneje se je vpisal še na specialistični študij za bolezni psov in^ mačk. Kot pravi, nikoli ne dela razlik med živalmi. "Zame so enkratna, sveta bitja. K vsaki pristopim z enako ljubeznijo.” K njegovemu delu pa sodijo tudi številne "krvave izkušnje”. "Ponavadi me ugrizne kakšen razvajen majhen pes, kot je maltežan. Hude pasme v ambulanti niso napadalne, pač pa preplašene ali kultivirane. Tbdi mačke so me že večkrat popraskale pri delu,” je obujal spomine. Čeprav tudi sam priznava, da sta veterinarstvo in motorizem dva povsem različna in težko združljiva svetova, pa vseeno najde nekaj stičišč med njima. "Kot pravo sta obe stvari zame zelo lepi,” je dejal. Ko se je odločil za veterino, je vedno mislil, da bo imel opravka z živalmi, a se je uštel. "Veliko več opravka imam z ljudmi, ki so včasih lahko zelo, zelo zahtevni. Tako zame po napornem delavniku ni lepšega kot sesti na motor in se sprostiti,” je pojasnil in dodal, da se je naučil ceniti proste trenutke. "Po napornih delavnikih, moraš narediti še kaj za svojo dušo. Poleg motoija, hribov, smučanja si rad privoščim dober koncert. Odločil sem se, da bom življenje zajemal z veliko žlico,” je razložil. Ana Hartman Stopite na naravno pot samozdravljenja Al kalife kapljice za razkisljevanje krvi za boljše počutje, boljši izgled, boljše življenje. Prvo, kar boste občutili že v nekaj dneh uporabe Alkalife, bo to, da ne boste več nenehno utrujeni. Alkalife je živa - ionizirana voda, ki z dodatkom dveh kapljic v kozarcu vode spremeni vodo v visoko 9-10 pH alkalno vodo, ki v telesu nevtralizira strupnine in vzpostavlja ravnovesje. Ste nenehno utrujeni? To so prvi znaki kislinskosti vašega telesa (v telesu se zadržuje preveč toksičnih snovi). Naslednji znaki pa se kažejo kot težave: • s kožo, nohti, lasmi • z odvečno težo, želodcem in prebavo • z alergijami e z odvečnim holesterolom • s krvnim tlakom • z revmo, artritisom, putiko e z osteoporozo • s kroničnimi boleznimi • diabetes • rak in druge hude bolezni. Čista, zdrava pitna voda ima pH faktor okoli 9-10 (alkalna), kar omogoča naravno čiščenje strupnin iz telesa. Zaradi kislega dežja iz zraka in drugih strupnin na zemlji postaja vedno bolj kisla (okoli 7 pH), zato je potrebno poiskati drug vir alkalnosti oz. vzpostavljanja ravnovesja pH faktorja v telesu. Alkalife je ionizirana voda. Osnova je patentirano razmerje med mineralom natrij in kalij, kar harmonizira vse druge minerale, vitamine in hormonsko ravnovesje v telesu. Dve kapljici Alkalife žive ionizirane vode kanemo v kozarec vode, na ta način pa navadna voda postane visoko alkalna voda. Dve kapljici lahko dodamo tudi v sok, kavo ali juho, kar nevtralizira strupnine in hkrati izboljša okus. Japonski znanstveniki pravijo, da vsak šesti kozarec take vode na dan podaljšuje 20 minut življenja. Tam ionizirano vodo uporabljajo kot medicinski pripomoček že od leta 1950, in sicer za preprečevanje in odpravljanje posledic atomske bombe. NAVODILA ZA UPORABO e 4- do 6-krat na dan po 2 kapljici (otroci 1) v kozarcu vode, vsaj pol ure pred ali po jedi, ne pa med jedjo Kapljice Alkalife so patentirane pod oznako U.S. Patent No. 5,306,511 ter potrjene od FDS, da ne vsebujejo toksičnih in škodljivih snovi. Na tržišču se pojavljajo tudi drugi podobni preparati v prahu ali kot kapljice, vendar nimajo ustreznih certifikatov oz. njihovo koristno delovanje še ni preizkušeno. Stekleničko Alkalife, ki stane 6.940 tolarjev, lahko naročite na števi Ikah 040/298 247 in 041/346 402. Ideje za prijeten dom Rado se zgodi, da otroške umetnije in še bolj pogosto fotografije sčasoma pristanejo v veliki škatli na vrhu omare. Res je, da vseh otroških umetnij ne moremo večno hraniti, lahko pa izberemo najboljše in jih uokvirimo. Ko izberemo risbico ali fotografijo, izberemo primeren paspartu, kar pomeni obrobo iz posebnega barvnega kartona, ki se bo z risbico ali fotografijo lepo ujel, oziroma jo bo poudaril. Poskušajte risbico postaviti na več barvnih podlag, saj na vsaki popolnima drugače zaživi, nato izberite še primeren okvir. Poiščite prostorček za risbico ali fotografijo na steni v otroški ali dnevni sobi, kjerkoli, vedno jo boste radi pogledali, z vsakim letom bolj, ko bodo otroci zrasli, vi pa boste obujali lepe spomine. Tbdi otroci bodo veseli, ker cenite njihovo ustvarjalno delo in trud. Če niste prepričani in se ne bi sami lotili izbora risbic in barvnih kombinacij, vam pri tem pomagamo v Pisani sobi, kjer o otroški risbi kar precej vemo. Poleg tega, da bodo risbice zaživele v novi podobi, vam pomagamo urediti otroško sobico ali igralni kotiček, oživiti pohištvo, poskrbimo tudi za druge sobice v vašem domu. Pisan in ustvarjalen pozdrav! Barbara in Petra OD SRCA Barbara Bališ Markovič 041/972 278 PISANA SOBA GALERIJA ZA PRIJETEN DOM Blaževa ulica 6, Škofja Loka, Delovni čas: pon.: 14.00 - 18.00 tor. - pet.: 10.00 18.00, sob.: 9.00 - 13.00 sin mi n g Luiiza Rožnik, s. p., Srednja vas 3f Mladi Sanjal, da bo vozil velik tovornjak Da bo kdaj glasba v njegovem življenju na prvem mestu, Domen Kuralt kot otrok še ni razmišljal. 'Takrat sem sanjal, da bom vozil velik tovornjak, tako kot moj oče, on pa meje priganjal k učenju kitare,” se spominja. Spodnja Senica - Tokrat je spomine na otroška leta obujal Domen Kuralt iz Spodnje Senice, eden od ustanoviteljev priljubljene glasbene skupine Calypso. Kot je pojasnil, je bil miren, a včasih tudi precej navihan otrok. Kakorkoli že, otroška navihanost in smeh Domnu tudi danes nista tuja, saj mu poleg hčerke Zale po novem družbo dela tudi sin Oskar, ki se je rodil pred dobrim mesecem dni. Kako ste preživeli otroška leta? ”Ker sta bila starša polno zaposlena, sem bil večkrat pri stari mami Fančki, kasneje pa tudi pri sosedi Ljubici, kjer smo tudi nekaj časa stanovali. Že kot otrok sem bil navihan, in ko sem bil star dve leti, sem mami iz hladilnika zmetal na tla vseh 16 jajc.” Kakšen otrok ste bili? "Precej miren, a pogosto jezen na svoje starše, ker me niso kam pustili. Takrat sem se jokal in sitnaril.” Ste že kot otrok sanjali, da boste nekoč glasbenik? "Kot otrok sem si vedno želel voziti velik tovornjak, tako kot moj oče. Da bo glasba v mojem življenju na prvem mestu, pa takrat še nisem vedel. Oče me je zelo priganjal k učenju kitare. Prav on mi je podaril prvo staro rdečo kitaro, ki jo je igral v mladosti. Tako sem začel brez posluha brenkati in peti kar na balkonu domače hiše. Pri sedmih letih sem začel hodi- ti v glasbeno šolo v Škofjo Loko. Poleg kitare sem kot otrok rad sedel na kolo in se odpeljal na bližnje hribe. Po končani osnovni šoli v Medvodah sem se vpisal na srednjo elektro šolo v Kranj.” Ko sva že pri šoli - ste bili vzoren učenec? ”Kot učenec sem bil vedno tih in miren, učil pa sem se nerad, zato sem imel tudi uspeh temu primeren.” Kateri predmet je bil pri vas najbolj in kateri najmanj priljubljen? "Najraje sem imel zemljepis in glasbo, fizika in matematika pa sta mi delala težave." Kdaj ste se prvič zaljubili? "Prvič sem se zaljubil v sošolko Tatjano. Večkrat sva se na pohodih s šolo držala za roke, jaz zaljubljen, ona pa sploh ni vedela za to.” Kakšni so vaši spomini na otroška leta? "Zelo lepi, vedno pa se je treba zahvaliti staršem za topel dom, vzgojo in ljubezen, ki sta mi jo dala, pa čeprav me večkrat nista kam pustila.” Ana Hartman Glasbeno potovanje po Dunaju Učenci izbirnih predmetov Glasbena dela in Ansambelska igra iz OŠ Medvode so se konec marca odpravili na glasbeno potovanje po Dunaju. Predmeta sta iz leta v leto bolj priljubljena. Medvode, Dunaj - Učenci izbirnih predmetov Glasbena dela in Ansambelska igra iz OŠ Medvode so se konec marca polni pričakovanj odpravili na dvodnevno glasbeno potovanje po Dunaju, kjer jih je sprejel študent trobente na dunajski univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost Jani Lorber. "Najprej smo se sprehodili po znameniti ulici Ringstrasse, si ogledali parlament, mestno hišo, mestno gledališče in operno hišo. Ogledali smo si tudi posamezne oddelke Univerze za glasbo. Posebno toplo so nas sprejeli na Slovenskem znanstvenem inštitutu, kjer so učenci dobili informacije, kje se lahko v prihodnosti oglasijo, če jih bo študijska pot zanesla v Avstrijo. Posebno doživetje je bil tudi obisk Hiše glasbe,” je doživetja prvega dne strnila učiteljica izbirnih predmetov Simona Košak. Zvečer se je skupina učencev odpravila na potep po mestu, druga skupina pa je odšla v dvorano Stadthalle na težko pričakovani koncert skupine Tokio Hotel. "Naslednji dan nas je pot vodila do čudovitih dvorcev Schonnbrun in Belvedere ter do zabaviščnega parka Frater," je razložila Košakova in dodala, da so se ekskurzije, osnovane na med-predmetni povezavi (zgodovina, likovna vzgoja, glasbena vzgoja ...) izkazale kot zelo učinkovite. "Učenci aktivno in dejavno spoznavajo snov, ki bi jo drugače v šolskih klopeh, poleg tega pa utrjujejo tudi druga znanja,” je pojasnila. Prihodnje leto se bodo tako odpravili v Gradec in na glasbeno potovanje Po poteh Mozarta v Salzburg. Zanimanje za oba izbirna predmeta je vsako leto večje. Štiri skupine učencev obiskujejo Ansambelsko igro, ena skupina pa Glasbena dela. "Pouk je zasnovan predvsem praktično. Učenci preko petja, igranja in plesa spoznavajo glasbene zakonitosti ter bogato slovensko in tujo kulturno dediščino. Pri Ansambelski igri je poudarek na izvajalski praksi, učenci se urijo na Orffovih inštrumentih, medtem ko je pri Glasbenih delih poudarek na poslušanju - učence vzgajam v aktivne in izobražene poslušalce. Preko glasbenih aktivnosti spoznavajo različna glasbena dela in zvrsti, vse to pa podkrepimo z obiski koncertov, ki jih prirejajo Glasbena mladina, Cankarjev dom. Slovenska filharmonija in Opera. Na ta način spoznavamo tudi domače in tuje kulturne ustanove. Obiščemo pa tudi koncerte po izbiri učencev - bili smo na primer na koncertu Anastacie in skupine Rammstein," je pojasnila Košakova. Ana Hartman Prihaja!!! V Reka mladosti, zabave, ustvarjalnosti, izobraževanja, športa, gledališča, plesa, filma, literature, otroškega smeha, družabnih iger, humorja in glasbe se bo po starem mestnem jedru že tradicionalno vila od 12. do 20. maja in zajela več kot 100 zanimivih aktivnosti in na tisoče navdušenih obiskovalcev. Za veliki pok letošnjega festivala bo poskrbel večer trših elektronskih ritmov. May Dance Party bo na Tednu mladih prvič ponudil zvezde elektronske glasbe mednarodnega formata. Elektronske vibracije DJ-ev, kot so Dejan Miličevičič, Ade Fenton, DJ Bando, Marko Milosavljevič (Recon Warriors), Veztax vs. Becco in Mexx vs. Aneuria, bodo parkirno hišo Mega centra zatresle v petek, 12. maja. Že večer kasneje bodo na gradu Khislstein rohnele udarne rockerske skupine. Mladi upi kranjskega rocka se bodo že tradicionalno potegovali za nastop v blatnem raju, poleg finalistov za Rock Otočec pa bodo grajsko dvorišče napolnili tudi legendarni komadi glavnih akterjev slovenske rockerske scene Demolition Group in Dan D. Študentje bodo tokrat na Domskem pikniku prepevali ob kultnih uspešnicah Pera Lovšina in Orlekov, čas za kantavtorje bo na Pungertu pričaral legendarni Aleksander Mežek, vse popularnejša Neisha pa bo zaokrožila tedenske študentske zabave, četrtkanja. Ambientalna glasba perspektivnih The Tide bo popestrila literarni večer na Pungertu, odmevna turneja VounGunZ Tour pa bo v gorenjsko prestolnico pripeljala koncert newyorške hardcore atrakcije Dog Eat Dog v spremljavi obetavnih domačih zasedb. Za glasno slovo bo poskrbela napoved letošnjega srbskega festivala Exit z velikimi imeni svetovne glasbene produkcije, ki naj zaenkrat ostanejo še skrivnost. Za aktivne športne trenutke in zabavno rekreacijo bodo zopet poskrbeli tradicionalni tek in rolanje po ulicah Kranja, napeti turnirji ulične košarke, adrenalinski park na Slovenskem trgu, vrsta družabnih in namiznih iger, adrenalin in srčni utrip pa bo rasel tudi ob odbitem urbanem dogodku Razstur Party s skejtarskimi navdušenci iz vse Slovenije in številnih drugih športnih dogodkih na Tednu mladih. u i-t Ne spreglej! Kreativne stvaritve mladih kranjskih ustvarjalcev, kot so kiparka Martina Kovač, slikarka Anja Tolar in fotograf Bojan Okorn, bodo naše mesto preželi z umetniškim duhom, igrivi otroški program, ki ga pripravljajo Kriče Krače, pa bo poskrbel, da bo po ulicah Kranja odmeval tudi vesel otroški smeh. Zagrizene filmofile čakajo Kino otok, številni kratki filmi in digiči mladih ustvarjalcev, prav tako bo s številnimi odbitimi in zanimivimi predstavami poskrbljeno za vse ljubitelje gledališča. Zijah A. Sokolivič, ulične predstave E-Mone in Odtenki ter kontraverzna predstava Skrito: Spol so le nekatere od gledaliških poslastic na letošnjem najdaljšem tednu pomladi. Prvoosebno angažirani bodo tudi naši najmlajši! Delavnice zjasnim ciljem: iz teorije k praksi bodo mlade naučile oblikovanja keramike, osnov avtomehanike, priročnih kuharskim veščin, enoloških skrivnosti, živahnih plesnih korakov svvinga, nepogrešljivih tujih jezikov, didgeredooja in finančnih napotkov. Mladi bodo svoja znanja in talente predstavili tudi na popoldanskem programu na Slovenskem trgu, ki bo rezerviran izključno za ustvarjalnost naših najmlajših. Poleg koristnega znanja na delavnicah bodo mladi nova znanja pridobili tudi iz dragocenih izkušenj vsestranske Mance Košir, psihologa Bogdana Žorža in ekstremistov Tomaža Humarja in Jureta Robiča, ki bodo s poučnimi in zabavnimi predavanji poskrbeli za širjenje naših obzorij. Devet dni zabave, devet dni druženja s starimi prijatelji in sklepanja novih poznanstev, devet dni nepozabnih glasbenih trenutkov, širjenja obzorij in aktivnih športnih doživetij ter devet dni časa za mladost! 12. maj: MAV DANCE PARTV (veliki elektronski party: DJ Dejan Miličevič, Ade Fenton, DJ Bando, Marko Milosavljevič (Recon VVarriors), Veztax vs. Becco in Mexx vs. Aneuria Metal koncert: Negligence, Svveet Sorrovv, Zeus Faber 13. maj: PREDIZBOR ZA ROCK OTOČEC, DEMOLITION GROUP, DAN D JAN KUS KVARTET - jazz koncert 14. maj: Gledališka predstava Zijaha Sokoloviča: MEDIGRE OD 00-24 15. maj: Predavanje MANCE KOŠIR Kantavtorski večer: ALEKSANDER MEŽEK Adrenalinski park na Slovenskem trgu v Kranju 16. maj: Domski piknik: PETER LOVŠIN, ORLEKI Literarni večer in skupina THE TIDE 17. maj: frankofonski dan, koncert SONJE LOVRENČIČ Festival neuveljavljenih skupin 18. maj: Zaključek študentskih večerov z NEISHO Pogovor o ekstremizmu: TOMAŽ HUMAR in JURE ROBIČ 19. maj: turneja VounGunZ in svetovno znana skupina DOG EAT DOG - newyorška hardcore atrakcija BEOGRADSKI SINDIKATI, Izbruhov kulturni bazen 20. maj: predstavitev festivala EXIT, Exlt pred Exitom; tradicionalni RAZTUR PARTV filmski večer KINO OTOK Drun & Bass After Party v Manani ujimtedenmiadih.cnm itranj, iB.-ED. maj na I Mladi Nasilje in spolnost največja tabuja Manca Stare iz OŠ Pirniče je medvoško občino zastopala na 16. nacionalnem otroškem parlamentu, kjer so razpravljali na temo Tabuji - prepovedane stvari. Pirniče - Mladi so tudi tokrat dokazali, ne le, da so sposobni kritične razprave, pač pa so predlagali tudi številne rešitve za premostitev tabujev. Še preden so predstavili ugotovitve, so razpravljali o štirih vsebinskih sklopih -o drugačnosti, odvisnostih, družini ter spolnosti in zlorabah. V slednji skupini je sodelovala tudi Manca Stare iz OŠ Pirniče. Kaj mladim predstavlja največji tabu? "Nedvomno nasilje v družini in spolnost, mladi o tem neradi govorijo. Tudi, ko smo se v šoli pogovatjali o teh temah, niso bili nič kaj zgovorni. Na občinskem parlamentu, na primer, seje pokazalo, daje za mlade spolnost zelo velik tabu, saj je bila pri tej tematiki najhitreje zaključena razprava. O spolnosti se še najlažje pogovarjamo z vrstniki, z odraslimi veliko težje.” Na šoli ste izvedli raziskavo, ki je pokazala, da se učencem zdi starost 16 let primerna za prvi spolni odnos, nekateri pa so to izkušpjo že imeli. Kaj meniš o tem? "Zdi se mi, da pri tej starosti večina mladih še ni čustveno zrela za spolne odnose. Zelo odvisno je tudi, koliko časa si z nekom skupaj, kakšna je pravzaprav zveza, kako se dva razumeta, ali si zaupata ... Sicer pa je bilo število tistih, ki so že imeli takšne izkušnje zelo majhno.” Eden najbolj izpostavljenih predlogov je bil poziv k uvedbi spolne vzgoje v šolah. O čem, meniš, ste premalo poučeni? "Uvedba spolne vzgoje se mi zdi dober predlog, vendar le kot izbirni predmet, saj bi bilo nekaterim ob tej temi neprijetno. Sicer pa smo premalo poučeni o zaščiti. Mislim, da jo je tudi težko dobiti. Na nacionalnem parlamentu sta dve dekleti povedali, da jima niso hoteli prodati kondomov, češ da sta premladi. Takšne stvari bi lahko rešili s kondomati. O varni spolnosti smo kar dobro poučeni. V zadnjih razredih se pogovarjamo o tem in tudi na sis- tematskih pregledih nas seznanjajo z varno spolnostjo. Razpravljali smo še o tem, ali bi bilo potrebno mladim ponuditi brošure s to tematiko, a če se ozreš naokoli, je tega že sedaj dovolj.” Kako bi lahko premostili tabuje? ”Z odkritimi pogovori. In ne samo z vrstniki, pač pa tudi z domačimi v družini. Doma se pogosto premalo govori o tabujih. Starši bi morali biti otroku na voljo za odkrit pogovor, da bi se nanje lahko obrnili brez zadržkov.” Na koga se obrneš, ko ti vrstniki ne morejo pomagati, staršem pa ne moreš zaupati? ”Za mlade v stiski obstajajo anonimni telefoni. Thdi v šoli lahko komu zaupaš svoje probleme, ni nujno, da psihologinji, ampak nekomu od učiteljev ali drugi zaupni osebi, pr^9 kateri se počutiš sproščenega in varnega.” Se ti zdi, da vaše mnenje odrasli upoštevajo? "Nekateri našega mnenja ne upoštevajo kot enakovrednega, češ da smo premladi, da bi lahko izrazili svoje mnenje. To pa ni vedno res.” Ana Hartman Najraje fotografira pokrajino V okviru Mladinskega svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah je potekal tudi fotografski natečaj Gledalci so tekmovalci. Fotografija Mihe Vovka iz Smlednika je zmagala v kategoriji Mladi navijači. Smlednik - Da ima talent za fotografiranje je devetošolec Miha Vovk iz Smlednika ugotovil pred dvema letoma, ko se je vpisal k fotografskemu krožku. Njegove slike mentor in profesor športne vzgoje Matjaž Ovsenik večkrat pošlje na natečaje, na katerih je bil Miha doslej že dvakrat nagrajen. Fotografije naravne in kulturne dediščine, ki jih je posnel v Smledniku, Mošah, Hrašah in Dragočajni, so lani nagradili krajinski arhitekti. Pred kratkim pa je njegova slika, s katero je želel ujeti utrip med navijači na Mladinskem svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah, zmagala na natečaju Cesta ob Sori 7, tel.: 01/361 52 52 ODPRTO: pon. - pet.: 7.00 - 20.00 sobota: 7.00 -12.00 S tem oglasom vam podarjamo 5 % popusta do 12. maja 2006 (ne velja za akcijo ENDVATRI in izdelke nadaljnje nege) Miha Vovk organizatorja prvenstva v kategoriji Mladi navijači. Miha in še dva vrstnika, ki obiskujeta fotografski krožek, pa ta čas že pridno slikajo posnetke narave, s katerimi bodo sodelovali na natečaju National Geographica. Miha je prepričan, da pri fotografiranju talent ni vse. "Fotografiranja seje možno deloma naučiti, ne moreš pa kar čez noč postati dober fotograf. Zelo je pomemben zlati rez, ujeti moraš pravo svetlobo. TXidi barve so lahko problem, saj jih zna fotoaparat zelo popačiti in niso takšne kot v resnici. Trudim se, da je slika čim bolj čista,” je dejal Miha in dodal, da s posnetkom ni kar takoj zadovoljen. "Trudim se, dokler nisem povsem zadovoljen.” Fotografi in snemalci imajo sposobnost, da opazijo stvari, ki jih običajni ljudje veliko težje, je prepričan Miha, ki najraje slika pokrajino. Njegova želja je, da bi mu nekoč dobre fotografije uspelo narediti na peščeni obali. Fotoaparata, je pojasnil, ne nosi vedno s sabo. To pa včasih obžaluje, saj večkrat opazi stvari, ki bi jih poslikal, a jih tako ne more. "Nekoč je na sprehodu opazil čudovit rdeč grm. Ni mi pre- ostalo drugega, kot da se hitro odpravim domov po fotoaparat,” je pripovedoval Miha, ki bo šolanje jeseni nadaljeval na vrtnarski šoli. "Večkrat me sprašujejo, zakaj sem se odločil zanjo, češ da zelo dobro fotografiram. S fotografiranjem se bom še naprej ukvarjal, upam, da bo tudi na srednji šoli organiziran fotograf^?? ski krožek. O profesionalni fotografski karieri pa doslej še nisem razmišljal,” je pojasnil in dodal, da bi nekoč rad imel svojo vrtnarijo, saj je velik ljubitelj narave. Ana Hartman Ena izmed Mihovih najljubših fotografij. Posnel jo je v Mošah. Del ekipe, ki je sodelovala pri komediji Ligo: režiser Branko Kraljevič, igralci Boštjan Luštrik, Gregor Rozman, Kaja Zanimiv prizor iz dvodejanke Ugo. Foto: Maja Bertoncelj Kraljevič, (stojijo) Matevž Jekler, Petra Froehlich, Valerij Jeraj, Danijel Šmon in Meta Rotar. Foto: Maja Bertoncelj Gorila prvič na medvoškem odru S premiero komedije Ugo so obeležili prvo obletnico ustanovitve KUD Medvode. Medvode - Komedija Ugo italijanske avtorice Carle Vistarini je bila prvič v Sloveniji uprizorjena 8. aprila letos. Odigrali so jo člani dramske sekcije KUD Medvode. Gre za njihovo prvo premiero, ki se je zgodila točno ob prvi obletnici njihovega delovanja. Več nam je povedal režiser Branko Kraljevič. Uga ste prvi prevedli v slovenščino. Zakaj ste se odločili prav za to igro? "Čisto po naključju sem izvedel, da je bila igra Ugo v Italiji nagrajena kot najboljša komedija leta 1987, in potem, ko sem dobil besedilo in ga prebral, sem videl, da je lahko zanimivo tudi za naše okolje in ga prevedel v slovenščino. Medtem so igro prevedli še v nekaj drugih evropskih jezikov.” Igro ste prevedli že v devetdesetih letih. Kako to, da je šele sedaj prvič prišla na oder? "Moram reči, da je nekaj poskusov bilo že prej, vendar očitno ni bil čas primeren za to. wedno je kaj prišlo vmes.” Ste znani režiser. Ali štejete predstave, ki ste jih zrežirali? "To je moj poklic. Diplomiral sem na akademiji za gledališče v Ljubljani, študiral na ake-demiji lepih umetnosti v Benetkah in se s tem ukvarjam kot svobodnjak. Ne štejem, koliko predstav sem že zrežiral, tam nekje 60, 70.” Kako to, da ste se v tem primeru odločili za igralsko ekipo KUD Medvode? "Kot sem že povedal, sem sedaj Medvoščan in prišli smo skupaj. Pokazali so interes, zdelo se mi je primerno, da skušam tudi sam nekaj narediti in smo se dobili. Vse skupaj je bilo zelo spontano.” Pa je to to, kar ste pričakovali? "Ja, zagotovo. Thdi v profesionalnem okolju pa ne moreš nikoli vnaprej vedeli, če bo predstava tisto, kar si želiš, da bi bila. Lahko ocenjuješ po tem, kako ljudje delajo, kakšni rezultati so na vajah in podobno. In moram reči, da sem glede tega prijetno presenečen, in ne samo to, tudi vsa ostala ekipa je zelo na nivoju.” Kaj naj hi gledalec pritegnilo pri tej igri? "To je komedija, jaz ji pravim žalostna komedija. Je absurdna zgodba o paru, ki se jima zgodi to, da po nekem čudnem naključju, po izletu v Afriko, pride v to hišo na pol človek, na pol gorila, ki je pravzaprav čuden simbol novodobnega bitja, ki še ohranja stik z elementarno naravo in ki jo vsi skušamo s civilizacijo preseči. Par sprva zavrača to bitje, ko pa izgi- Kaj so povedali igralci? Boštjan Luštrik iz Goričan (Albert): ”Z gledališčem se ukvarjam deset let in predstava Ugo je moj dosedanji vrhunec. Tekst je zelo zahteven in igra temelji na bazi profesionalizma, postavljena pa je v amatersko okolje. Tudi v prihodnje si želim delati z Brankom Kraljevičem, v KUD Medvode pa strmimo k temu, da bi iz naše sekcije nastalo pravo medvoško mestno gledališče.” Kaja KraUevič iz Zbilj (Simona): "Igram Simono. Z Albertom sva začela hoditi pred dvanajstimi leti. Bistven del moje vloge je, da sem ženska, ki dela kariero in jo zelo skrbi, da bo v tem trenutku, ko pride direktor in ko pričakujem napredovanje, vse v najlepšem redu. In to idilo zmoti gorila Ugo, ki naj bi bil sin mojega ne moža. Vloga je kar zahtevna in to je moja doslej najbolj kvalitetna izkušnja v gledališču.” Gregor Rozman iz Medvod (Ugo): "V vlogi se moram počutiti kot vezni člen med človekom in gorilo. Sem bolj neandertalske narave. Znajdem se v vsakodnevni rutini tipičnega zdolgočasenega para. Ženska je obremenjena s kariero, moški ima smolo v življenju in jaz ju opozorim na to, da v njunem razmerju manjka nekaj čustvenega. To je moja prva vloga, v kateri pa je predvsem veliko mimike in zelo malo teksta.” M. B. ne, do njega nenadoma začutita poseben odnos. Mislim, da gre v tej predstavi za neke vrste hrepenenje za tistim davno izgubljenim, spontanim, ki se je potopilo v to civilizacijsko mentaliteto, ki jo danes moramo živeti, ker je to svet, v katerem smo.” Kaj pa vaši načrti za naprej? Boste z dramsko sekcijo KUD Medvode sodelovali tudi v prihodnje? "Delo smo začeli brez velikih načrtov, pravzaprav je šlo za skromno ustvarjalno željo. Če se bo pokazalo, da je publika zadovoljna, da je predstava dosegla svoj namen, ni rečeno, da ne bomo skupaj naredili še kaj.” Ponovitev igre bo v četrtek, 20. aprila, ob 19.30. Vstopnice si lahko zagotovite po telefonu 01/361 43 46 (Turistični biro Medvode), vse informacije o prihodnjih razstavah pa najdete na www.kud-mcdvode.si. Maja Bertoncelj Elvira Prazni k, P OPREMA IN OKVIRJANJE SLIK Preselili smo se na Seškovo c. 1 (v prostore bivše menjalnice) Tel.: 041 973 753 BI RADI IZMERILI VAŠE IMETJE? IZDELAVA GEODETSKIH NAČRTOV ŽE OD 65.000 SIT! ^ 040848498 C Geodetski biro Ema Huth s.p. Zbiljska c. 4.1215 Medvode, ti .386 1 3613491 S" m: *386 41 578 132, e:geodetskibiro(dsiol net | www.geodetskiblro-huth.sl Šport in rekreacija----------------------------- Ples je šport z umetniško noto Dva naslova državnih prvakov in en naslov državnih podprvakov - neponovljiv izkupiček medvoških plesnih parov na DP v latinskoameriških plesih. "Po rezultatih sodeč smo Medvoščani najboljši v Sloveniji in ker imamo tudi svetovne prvake, vse kaže, da bomo nekoč najboljši na svetu. Slovenci smo na stičišču zahodne in vzhodne Evrope. Premoremo nemško disciplino in nekaj južnjaškega temperamenta in to nas uvršča med najbolj perspektivne tekmovalce,” pravi malo za šalo in veliko zares Miran Pritekelj, plesni učitelj in trener z licenco. Pod njegovim budnim očesom trenirajo in pod okriljem PK Urška tekmujejo tudi trije mladi plesni pari, ki so sredi marca na DP v latinskoameriških plesih osvojili dva naslova državnih prvakov in en naslov državnih podprvakov. Doma v Pirničah trenutno gosti še Anastazijo Novažilovo, svetovno prvakinjo v paru z Mišom Cigojem v kombinaciji desetih plesov, in Tatsiano Lahvinovich, ki v paru z Zoranom Plohlom osvaja največjo pozornost na evropskih tekmovanjih v latinskoameriških plesih. Kratek Miranov povzetek se torej glasi: "Skratka, smo ena velika družina, drug drugemu pomagamo in se imamo fino.” Devetkratna državna prvaka Nina in Matej Prav Tatsiana in Zoran sta trenutna največja vzornika Nini Eržen iz Kranja in Mateju Priteklju, Miranovemu sinu, ki sta si konec marca v konkurenci mlajših mladincev priplesala že deveti zaporedni naslov državnih prvakov. Skupaj plešeta že peto leto in od takrat sta nepremagljiva tako v latinskoameriških in standardnih plesih kot tudi v kombinaciji obeh. Kašne hude konkurence zaenkrat še nimata. "Oja, že velikokrat so mi sovrstniki dejali, da tale ples ni za fante in da je beden,” se nasmehne Matej in brž doda, da ga nič ne skrbi, ker gaje Nina že krepko prerasla, češ da jo bo slej ko prej dohitel. "Fantje? So pod vplivom okolice, družbe in medijev misleč, da to ni šport zanje. Sam sem gojil različne športe na dovolj visokem nivoju in sem se za ples odločil šele pri petnajstih. Moram reči, daje najbrž ni športne panoge, kjer bi bil fant tako dominanten in superioren v svojem nastopu, kot je to lahko v druženju s svojo soplesalko. Že sicer naš znani športni psiholog dr. TUšek poudarja, kakšno srečo imamo fantje, ki se ukvarjamo s tem čudovitim športom, saj drugih športnikih po desetem letu starosti izgubijo stik z nasprotnim spolom,” svoje razmišljanje dodaja njun trener, ki za njuno celostno podobo skrbi skupaj z Natašo Ambrož in Barbaro Nagode Ambrož. Prav tako prvo mesto sta si na DP v latinskoameriških plesih med pionirji priplesala tudi Eva Dežman iz Pirnič in Jure Bergant iz Ljubljane in tako za mesto popravila rezultat, ki sta ga dosegla na PD v standardnih plesih konec januarja. ”Ko sem videla trenerjeve plesalce na nastopu, sem se kar takoj odločila, da bom plesala in sedaj plešem že štiri leta. Ko je Jure ostal brez soplesalke, mu je moj trener Miran povedal zame. Skupaj pleševa drugo leto, treniravz; trikrat na teden, kadar pa gre zares pa tuiF večkrat,” pravi Eva, Jure pa ji pritrjuje, tudi ko povesta, da imata raje latinskoameriške kot pa standardne plese. Prav tako menita tudi Anja Pritekelj in Andriy Ronskyy, ki plešeta skupaj šele od avgusta dalje. Na tokratnem DP v latinskoameriških plesih sta postala državna podprvaka med pionirji in ubranila titulo, ki sta si jo priborila že na DP v standardnih plesih. "Do naslova državnih prvakov naju najbrž loči malo bolj natančno plesanje,” pravi Anja, njen oče Miran pa dodaja: ”To je generacija otrok, starih od 8 do 10 let. To je pravi čas, ko so že sicer dovzetni za tehnične značilnosti vseh športov. Sedaj je čas za osvajanje tehnike, po 12. letu pa sledi fizična priprava,” Na vprašanje, ali je ples kultura ali šport, pravi, da je nekje vmes. "Vedno bolj postaja šport, fizično in tehnično izredno zahtevna disciplina. Res pa je ples eden redkih športov, ki ima v sebi tudi svojo umetniško noto.” Silvana Knok, foto: iz arhiva plesalce«^ Zupan prvič na Pokljuki navijal za Brvarja Medvoščani v zimski idili na Pokljuki: Savo Brvar (Gregorjev oče), Stanislav Žagar, Gregor Brvar in Aleš Galof. Foto: Maja Bertoncelj Pok^uka - Na letošnjem svetovnem prvenstvu v mešanih štafetah, ki je marca potekalo na Pokljuki, smo opazili tudi delegacijo iz Medvod. Poleg Tomaža Šušteršiča, ki v slovenski biatlonski reprezentanci zelo dobro skrbi za odnose z javnostmi in je na Pokljuki redno prisoten, so si tokrat biatlonsko tekmo sploh prvič ogledali tudi Stanislav Žagar, župan Občine Medvode, ter predstavnika ŠD ŠRC Preska, predsednik Aleš Galof in trener Klemen Svoljšak. Kljub hudemu vetru so bili tako nad biatlonom kot tudi nad razpletom zadovoljni. Na tekmi je bil namreč v drugi slovenski štafeti Gregor Brvar iz Zbilj. In prav ta štafeta je poskrbela za napetost med množico gledalcev, saj je bila v igri celo za odličje. Po Dijani Grudiček, Klemnu Bauerju in Luciji Larisi je šel na progo še Gregor Brvar, a v boju z mojstroma, Norvežanom Olejem Einar-jem Bjdrndalnom in Francozom Raphaelom Poireejem ni imel pravih možnosti. Slovenska druga postava je bila na koncu odlična 5., Gregor Brvar pa je po tekmi povedal: "Tole danes je bila pika na i, nek vrhunec. Forma je v redu. Na zadnjih tekmah v Skandinaviji mi je cilj priti med 60 (to mu ni uspelo, op.p.), v naslednji sezoni pa si želim, da bi štartal več tekem svetovnega pokala, v katerem imam najboljšo uvrstitev 52. mesto iz lanske zime.” M. B. , ŠfARitNČEk KOMISIJSKA TRGOVINA 2 RABLJENO OTROŠKO OPREMO Donava e. 2, 1215 Medvode M.: 01/36 16 126 3 pon. - pet.: 9.00 12.30 in 15.30 ■ 18.30 sob.: 9.00 12.00 Šport in rekreacija I Atleti si želijo boljših pogojev V Atletski sekciji Medvode imajo nekaj perspektivnih mladih atletov. Za to, da bi jih obdržali, potrebujejo tudi stadion. Medvode - Atletska sekcija Medvode deluje že nekje od leta 1965. Sprva jo je vodil Andrej Bohinc, kasneje dr. Branko Škof, sedanji vodja pa je Franci Bohinc, sicer profesor športne vzgoje na Gimnaziji Šiška v Ljubljani. ”V pionirskih in mladinskih vrstah smo imeli vedno dobre posameznike tudi na državnem nivoju. Zaradi slabih prostorskih pogojev pa so nato odšli drugam, ali pa zaključili svojo atletsko pot. Atletika v Medvodah je v vzponu in zelo si želimo atletskega stadiona, čeprav osebno menim, da stadion ni poglavitna stvar, ga predvsem starejše kategorije za trening nujno potrebujejo,” pravi Franci Bohinc in dodaja, da se trenutno ukvarjajo le s pionirsko atletiko, saj starejših selekcij nimajo. Pozimi trenirajo v Partizanu Medvode in na ŽAK-u v Ljubljani, v po-"tni sezoni pa največkrat na stadionu v Tacnu. Sekcija že okrog pet let deluje tudi v Vodicah, od koder prihaja nekaj velikih talentov. Dokaz za to je bilo marčevsko dvoransko prvenstvo Slovenije v posamičnem in ekipnem mnogoboju za pionirje in pionirke do 12 let. Udeležila sta se ga tudi Luka Janežič (2. mesto) in Miha Pečnik (6. mesto). Zmotno je mišljenje, da je atletika samo tek. Združuje mnogo lepih stvari in je podlaga vsem drugim športom. Atletska sekcija Medvode se ukvarja z vzgojo otrok že od tretjega leta dalje. Najmlajši delu- jejo pod imenom vadba malčkov s starši (1 do 3 let), sledi športna igralnica za otroke od 4-6 let, atletska šola od 7-10 let in atletska sekcija od 11-15 let. Pri najmlajših je poudarek na lazenju, plazenju, kotaljenju, osnovni motoriki, v športni igralnici otroci spoznajo približno 10 različnih športov, premagujejo poligone, vključene so elementarne igre. V atletski šoli dobijo osnovne informacije o vseh atletskih disciplinah, ki so za to starost primerne (teki, skoki, met žogice), v sekciji pa gre že za trening, kjer se bolj podrobno seznanijo s posameznimi disciplinami. "Menim, da bi vsaj na začetku starši svoje otroke lahko vpisali v atletiko, saj je le-ta dobra podlaga tudi vsem drugim športom. Številni ob besedi atletika najprej pomislijo le na tek, na matranje. Dejansko to je garaški šport, vendar ni zgolj to, je tudi dr uženje. Atletiko bi morali znati učencem približati že učitelji v šoli, ne pa da v starejših kategorijah na občinskem krosu starta le nekaj posameznikov,” pravi Bohinc, ki ima poleg vodje sekcije tudi vlogo trenerja. Poleg njega za mlade skrbita še Uroš Bohinc in Evgen Trampuš. Vsi trije so za to strokovno usposobljeni. V sekciji si želijo, da bodo imeli pogoje in recept, kako te mlade atlete v Medvodah obdržati tudi v prihodnje. Več informacij o sekciji najdete na spletni strani www.atletskasekcijamedvo-de.com. Maja Bertoncelj Mlade privlačita zabava in dobro delo Nekatere mlade atlete smo povprašali, zakaj tako radi hodijo na treninge. Miha Pečnik, Vodice (11 let): "Med prvimi sem bil že v vrtcu. Trenirati sem začel Ipred enim letom. Najraje tečem na srednje proge in skačem v daljino.” Luka Janežič, Vodice (10 let): "Raje kot za računalnikom sem zunaj in rad tečem. Všeč mi je predvsem sprint, pa tudi skok v daljino. Treniram eno leto.” Matic Grmek, Vodice (11 let): ”Že kot majhen sem rad tekel. Na tekmovanjih sem Mlade atletinje (z leve): Maiša Triler, Špela Bohinc, Tea Tehovnik, Anja Trunkelj, Petra Rahne, Ana Trobec. /Foto: Maja Bertoncelj bil vedno med prvimi. Treniram že štiri leta. Najbolj všeč pa mi je tek na kratke proge, met žogice in skok v daljino.” Maiša Triler, Preska (12 let): "Za atletiko sem se odločila že kot mala deklica, ker sem vedela, da sem v tem športu dobra. Tukaj se zabavamo in dobro delamo. Najraje imam skok v daljino. Vzornik mi je moj ati.” Tea Tehovnik, Zbilje (13 let): "Najprej sem trenirala gimnastiko, potem pa sem se odločila za atletiko. Sprva mi je najbolj ustrezal tek na dolge proge, sedaj pa sem najboljša v skoku v višino. Moj rekord je 127 centimetrov. Vzornik mi je oči.” Anja Trunkelj, Zbilje (16 let): "Karkoli sem trenirala, mi je šel vedno tek najbolje. Pred atletiko sem trenirala kajak, a me ni tako potegnil. Najraje imam krose in daljše teke. Razmišljam o teku na 1500 m, saj 800 in 1000 m tečejo vsi. Moja vzornica je Maja Gorjup.” Petra Rahne, Kranj (7 let): "Z družino smo enkrat prišli gledat, kako je z atletiko v Medvodah, in smo se odločili, da bom tukaj trenirala. Mi je zelo všeč, najraje pa tečem.” Ana Trobec, Zg. Senica (9 let): "Najprej sem trenirala gimnastiko, a kmalu ugotovila, da sem boljša kot v špagah v teku. Sedaj mi je najbolj všeč skok v daljino z mesta.” M. B. Mladi atleti (z leve): Andrej Erman, Miha Pečnik, Luka Janežič, Matic Grmek. Foto: Maja Bertoncelj KOLOVOZ, d. o. n.. Zbilje 95,1215 MEDVODE Če iščete RAČUNOVODSKE STORITVE, smo pravi naslov za vas. Pokličite nas po telefonu: 01/3613-564 Šport in rekreacija Tekaški kotiček Pozdravljena družba! Igor Jesenovec Zima se počasi umika in potrebno bo zamenjati garderobo. Marsikdo bo po dolgem času spet našel pozabljeno opremo za športne aktivnosti, ki ga bo spomnila, da je dobro malce poskrbeti zase in za svoje telo. Tekaški kotiček bo poskrbel za koristne nasvete o teku, spodbudil kakšnega novega športnega navdušenca ali pa le opominjal, daje potrebno slabe razvade zamenjati za koristno preživet čas v naravi. Predvsem pa bo poskrbel za dvig zavesti in skušal privabiti čim več bralcev k redni telesni aktivnosti. V tem članku boste izvedeli nekaj osnovnih napotkov, kako začeti s tekom, kakšno opremo izbrati, kam se podati ter program vadbe, na katerega se lahko opirate pri svojih začetkih. Redna telesna aktivnost znižuje tveganje za nastanek številnih bolezni, izboljša imunski sitem, zmanjšuje depresijo, izboljšuje prehranjevalne navade, dviguje samozavest in samozaupanje. Za začetek je potrebno razčistiti pri sebi in se ustrezno motivirati. Dobro je, da si poiščete podobnega somišljenika in drug drugega spodbujata pri začrtanih ciljih. Cilji naj ne bodo postavljanje rekordov, ampak uživanje v naravi, zadovoljstvo ob končani rekreaciji- Ko se boste odločili za rekreacijo v obliki teka, je potrebno preveriti, kakšno opremo imate in kaj je potrebno dokupiti. Tekaška majica, hlače in nogavice, najbolje bombažne, so osnovna oprema, ki se najde v vsaki omari. Športni copati predstavljajo najpomembnejši del opreme, saj je od njih odvisno, ali boste pri teku uživali in to brez poškodb. Dobro je izbrati kvalitetne športne copate, izogibajte se obutve za tenis in aerobiko. Začetniki potrebujejo mehkejšo obutev, vendar stabilno. Odločilnega pomena je tudi, kakšno podlago izbirate za tek. Trši tereni zahtevajo mehkejšo obutev, neravne tekaške poti pa bolj stabilne čevlje. Pomerite oba čevlja in se sprehodite po prodajalni. Prsti morajo imeti dovolj prostora, da se lahko gibljejo. Ko ste opremljeni za tek, izberite teren za aktivnost. Izogibajte se trdim podlagam. Najbolje je, da izberete mehke podlage (makadamske poti, gozd, travnik). Vadbo razdelite na tri dele in sicer ogrevanje, glavni del ter raztezanje. Tek naj bo na začetku lahkoten, prednost dajte hoji. Hitrost naj bo tolikšna, da se še lahko pogovarjate. Ne pozabljajte na to, da pretiravanje kvečjemu škodi, zato si med vadbo vzemite čas. Nadihajte se in prilagajajte tempo utrujenosti ter strmini. Tek navzgor, posebno pa navzdol, bo naslednji dan razlog za bolečine v mišicah. Pred samo vadbo se je potrebno dobro ogreti; najboljša je hoja z raztezanjem. Po vadbi pa so lahkoten tek ali hoja ter raztezalne vaje odločilnega pomena, da naslednji dan ne boste imeli bolečin v mišicah, oziroma bodo te minimalne, da vas ne bi odvrnile od nadaljnje vadbe. Ob vadbi vam želim veliko motivacije in zadovoljstva! Program vadbe za ta mesec: 1. teden: 3x tedensko po 20', kombinacija teka in hoje - poudarek na hoji (raven teren), 2’hoja - 1’tek 2. teden: 3x tedensko po 20', kombinacija teka in hoje - poudarek na hoji 2’hoja - 2'tek 3. teden: 2x tedensko 30’- kombinacija teka in hoje 1x tedensko 20’- tek (raven teren) 1’hoja- 2' tek lahkoten tek 4. teden: 3x tedensko- 20’ tek 1x tedensko - 30’ hoja s palicami (razgiban teren) 2’hoja - 5’tek uporaba rok BCPRESS KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA LAVRIČ, K.D. ffCALSTAR Vikrče 35 1211 Lj.-Šmartno tel.: 01 5116 763 gsm: 031 543 514 Odprto od 7.-11. in 15.-18. ure, sobota zaprto. Čiščenje vseh vrst odej in vzglavnikov (pernate, merino) BIOTERAFIJA © th Po metodi Zdenka Domančiča Termini: vsak teden (vpis omejen) Informacije po telefonu 040/751 624 oi/36i si ss., J m .~A Promocijski center proizvodov tradicionalne kitajske medicine Zbiljska cesta 8a (stan.), Medvode Zdravje Žene z zaobljenim trebuščkom Zadnja tema v sklopu pogovora z mag. Miroslavom Jurco, dr. med., specialistom ginekologije in porodništva, je nosečnost, zagotovo eno najbolj vznemirljivih obdobij v življenju ženske. Ginekologi že pred zanositvijo priporočate jemanje folne kisline. Na kaj je takrat še potrebno misliti? "Jemanje folne kisline je seveda zaželeno in ga svetujemo že pred zanositvijo, saj omogoča pravilno zapiranje nevralne cevi pri zarodku, ki poteka med 24. in 27. dnem nosečnosti. Poleg tega naj bi bila žena pred zanositvijo v dobri psihofizični kondiciji, saj je potem težav bistveno manj.” Kaj pa neplodnost? ”S tem se dosti srečujemo. Je pa tako, da je vedno potrebno obravnavati oba partnerja, ker je približno v eni tretjini primerov vzrok na ženski strani, pri eni tretjini na moški, ena tretjina pa pri obeh. V desetih odstotkih pa so vzroki nepojas-fcpni. Partnerja sta zdrava, vendar pacientka ne nanosi. Uspeh zdravljenja teh parov je danes bistveno večji. Če v enem letu ob rednih spolnih odnosih žena ne zanosi, naredimo osnovno diagnostiko in če ne gre drugače, se odločimo za biomedicinsko pomoč in kar nekaj žena je danes nosečih s to pomočjo.” Kaj pa prehrana in gibanje med nosečnostjo? "Glede prehrane nič novega. Jedilnik mora biti uravnotežen in pester. Kar se pa gibanja tiče, odsvetujemo težke fizične aktivnosti, priporočamo pa na primer vaje za nosečnice in sprehode v naravo." Kateri so najpogostejši zapleti v nosečnosti? "Teh je veliko. Pomembno je predvsem to, da ne pride do prezgodnjih porodov. Drugi problem pa so anomalije, ki jih pri plodu odkrijemo v 3 odstotkih nosečnosti. Omenim lahko še motnje rasti ploda. Kar se pa nosečnic tiče, so tu bolezni, kot je visok krvni tlak, otekanje, ter izločanje beljakovin v urinu. Če žena redno hodi v posvetovalnico, je te zaplete mogoče preprečiti.” V zadnjem obdobju nosečnosti je pogosta preiskava CTG. Je zanesljiva? "CTGje dokaj zanesljiva preiskava. Krivulji na preiskavi pa pomenita srčni utrip ploda ter aktivnost maternice. CTG lahko v veliki meri nadomesti amnioskopijo, ki pa poda še druge podatke, kot je stanje plodovnice, zrelost ploda in podobno. Ponekod se uporabljata obe preiskavi, ponekod pa le CTG." Vse večje je zanimapje za porod z cpiduralno analgezijo. Ima stranske učinke? "Vsaka metoda ima stranske učinke, vendar jih je tu zelo malo. Po ocenah se je poslužuje med deset do dvajset odstotkov pacientk, odvisno od bolnišnice. Dejstvo pa je, da ženi zelo olajša bolečine med porodom. Iz izkušenj lahko povem, da nismo imeli večjih zapletov, ki pa teoretično vendarle so možni.” Po porodu in predvsem kasneje se veliko žensk srečuje z "mokrenjem”. "Strokovno se temu reče inkontinenca urina. Pri ženah je to pogost problem, ki pa ga večinoma skrivajo. Zdravimo ga medikamentno ali pa kirurško. Uspeh v tem primeru je okrog 90-odstoten. Tudi iz naše ambulante je bilo že kar nekaj žen operiranih zaradi tim. stresne inkontinence in so danes popolnoma suhe. Poseg opravimo v lokalni anesteziji, žena je hospitalizirana dva dni in gre domov. Težav ob tem posegu nimamo.” Maja Bertoncelj VRTNARIJA BILBAN Sp. Pirniče 42, 1215 Medvode \ telefon: 01/36 21 360, faks: 01/ 36 23 416, gsm: 041/506 584, 041/694 890, 031/230 347, e-pošta: vrtnarija.bilban@siol.net ZA VAS VZGAJAMO, UREJAMO IN PRODAJAMO • BALKONSKO CVETJE (bršlanke, pelargonije, surfinije, itd.) # ENOLETNICE (salvije, begonice, tagetes, itd.) %■ SADIKEZELENJEAVE (solate, zelja, paradižnika, dišavnic, itd.) 4** Član PVD Pri nakupu SADIKE ZA ŽIVE MEJE (cipres, pušpanov, lovorikovcov, itd.) cvetjfnad 10.^00 sit vam podarimo Sl zemlje 4 GRMOVNICE (španski bezeg, hortenzije, bodik, magnolij, itd.) OKRASNA DREVESA (javor, ginko, tulipanovec, ambrovec, itd.) * TRAJNICE (lavanda, boste, encijane, itd.) PO ZELO UGODNIH CENAH riVAM NUDIMO UREDITEV IN VZDRŽEVANJE VAŠIH VRTOV, PARKOV IN POSLOVNIH PROSTOROV!!! P.S. 27. april, Dan odprtih vrat z 10% popustom! / z Razvedrilo Iz domačega loga Spomenik boksarju Boksar je prenehal z boksanjem in med razmišljanjem o prihodnosti se je spomnil na spomenik na pokopališču. Razmišljal je, kaj bi napisal na svoj nagrobnik? Po razmisleku je poklical izdelovalca nagrobnikov in mu dejal: "Napišite mi na moj nov nagrobnik sledeče: Štejte, do kolikor hočete, jaz ne ... vstanem več!” Slaba revija Brencel: "Kako si spoznal svojo ženo?” Bučko: "Po oglasu v reviji.” Brencel: "Pa si z njo zadovoljen?” Bučko: "Ne, sem jo že odpovedal.” Očetovski nasvet Sin se odloči, da gre po svetu iskat srečo v svojem življenju. Pred odhodom mu oče daje še zadnji nasvet: "Sin moj, če srečaš ljudi, ki pijejo, pij z njimi. Če srečaš ljudi, ki pojejo, poj z njimi. Če vidiš, da so na pojedini, se jim pridruži. V primeru, da boš videl ljudi, ki delajo, pa se umakni in jih ne moti!” V gorah Prijatelja Janez in Miha se odpravita v gore. Janez kot izkušen plezalec razlaga na neki previsni steni Mihu, kako mu je pred letom prav na tem mestu padel v prepad njegov vodnik. Miha ves preplašen pravi Janezu: "To mi pripoveduješ tako brez občutka? Ali ne vidiš, da se mi od strahu tresejo noge.” Janez: ”Nič hudega, saj je bil že star in že kar nekaj strani mu je manjkalo!” Menjanje glasu "Janez ali veš, da je naša Bernardka menjala glas?” pravi Janko svojemu prijatelju Janezu. "Ja, ali je to sploh mogoče pri teh njenih letih?" se sprašuje Janko. ”Je, je, moj Janko. Pustila je basista in sedaj ima tenorista.” Srečen zakon Prijatelja modrujeta, kateri zakon je srečen in kdaj je srečen. Franci dokazuje, da je srečen vsak deseti zakon. Janez mu pa odgovori: "Ne vem, jaz sem šele v tretjem zakonu.” Najboljša žena "Včeraj sem povedala možu, da sem najboljša žena na svetu,” se je hvalila mlada plavolaska svoji prijateljici. Prijateljico pa je zanimalo: "Ja, kaj pa ti je na to odgovoril tvoj mož?” "Ne vem, ker se v bolnišnici še ni zbudil od presenečenja." Prazna steklenica Tonče sedi v gostilni, na mizi ima že prazno steklenico. Ko natakar to opazi, vpraša gosta Tončeta: "Ali Vam prinesem še eno steklenico?” ”Ne, kaj pa mi bosta dve prazni steklenici!” Pogovor o luni Srečata se dva policaja in se pogovarjata o luni. Prvi trdi, da ni življenja na luni, in drugi trdi, da je. Prvi vpraša drugega, kakšen dokaz ima, da je na tem planetu življenje. Pa mu drugi odgovori: "Butec, ali ne veš, da so tam ljudje, saj vsak večer tam nekdo prižge luč, da se nam luna tako svetlika!” Na davčni upravi Sosedov Janez gre na davčno upravo in tam poišče direktorja in ga vpraša: "Gospod direktor, kdaj pa grem lahko letos na dopust?” "Kaj pa mene vprašuješ glede dopusta? Tvoj dopust mene prav nič ne zanima, saj ne delaš v naši instituciji.” "Res je, da nisem zaposlen pri vas,” mu odgovori sosedov Janez. "Vendar je pa res, da sedaj delam samo še za davčno upravo!” Pametna žena "Moja žena je izredno pametna in inteligentna ženska,” pravi sosed svojemu prijatelju. "Ja, ja, že razumem prijatelj moj. Tudi moja ni nobena lepotica, da boš vedel.” Končno se je zbudil Janez se je peljal z vlakom na Gorenjsko. V kupeju vagona se mu je pridružila luštna mlada gospa. Janez jo je dolgo napeljeval k nekemu bolj konkretnemu dejanju. Vendar se mlada gospa ni kaj dosti zmenila za njegovo besedičenje. Janez se je ojunačil in mlado gospo objel in jo strastno poljubil. Po poljubu pa je gospa dejala: "Končno si se zbudil!” Počasna žena "Žena, hitro se pripravi, greva zvečer v gledališče!” ”A nocoj?” ga vpraša žena. ”Ne, jutri zvečer!” Bodoči zet Bodoči zet pride na obisk k staršem svoje izvoljenke. Pa daljšem pogovoru pristopi k očetu in ga vpraša: "Rad bi se poročil z vašo hčerko. Ali imate kaj proti?” ”Jaz nimam nič proti, ali si že vprašal njeno mamo?” "Sem, vendar moram iskreno priznati, da mi je hčerka bolj všeč!" Morda še ne veste.... ... da so Mont Everest odkrili Tibetanci in goro imenovali Godeš Komolngma. Strehi sveta so sedanje ime dali Britanci med svojimi kolonialnimi osvajanji leta 1840. ... da je Ptuj v srednjem veku veljal za eno najpomembnejših evropskih mest. Na tej strateški točki ob reki Dravi se je razvilo mesto, v katerem so se skozi stoletja zbirala kulturno zgodovinska bogastva. ... daje švicarska pošta leta 2001, ob stoletnici rojstva čokolade, izdelala znamke, ki so dišale po čokoladi. Ne samo to, ko si oslinil znamko, da bi jo prilepil na pismo, si v ustih začutil okus po čokoladi. ...da so oči kamere možganov in da četrtino možganov uporabljamo za upravljanje organa vida. "Dober vid” pomeni sposobnost oči, da na razdalji 85 centimetrov človek razlikuje pU». kici, ki sta druga od druge oddaljeni 0,25 cerVfv' timetra. ... milo, brez katerega si danes človek ne more zamišljati vzdrževanja čistoče, so iznašli pri nekem starem obrednem običaju, ko so žrtvovali bogovom. Živali, ki sojih sežigali na žrtvenikih (oltarjih), so bile običajno velike in dobro rejene. Med sežiganjem je od njih kapljala mast in se mešala s pepelom. Nekdo je po naključju ugotovil, da je z mešanico, ki je pozneje dobila ime milo, lahko odstranil umazanijo z rok in drugih delov telesa. Ljudska modrost - Kako lepo je nič delati in se potem dobro odpočiti! - Mladost bi bila lahko še lepša, če bi se začela po petdesetem letu starosti. Krompir s parmezanskim sirom Skuhaj pol kilograma opranega krompirja, kuhanega zreži in stresi v pomazano ponev. Zmešaj eno jajce, nekaj žlic kisle smetane, eno žlico sira parmezana in nekoliko soli; to mešanico deni med krompir in postavi v pečico ter speci. To lahko postaviš skupaj s solato (po svoji želji) na mizo kot samostojno jed. Naravni zrezek z Jajcem Kos lepega telečjega mesa (200 g na osebo), najbolje od stegna, potolci in posoli; položi ga na razgreto mast, dodaj malo čebule, ter ga po obeh straneh rumenkasto zapeci. Ko zrezek zarumeni, mu pri lij žlico kisle smetane, ki jo zmešaj z malo žličko moke in osminko litra mrzle juhe. Ko zrezek v tej polivki vre pet minut, ga položi na krožnik s polivko vred. Na zrezek pa dodaj posajeno jajce. Pa dober tek! J. J. AvtoKredit NLB v evrih omogoča nakup novega ali rabljenega avtomobila z ugodno obrestno mero: Gmesečni Euribor + 2,75%. Z AvtoKreditom NLB je možen nakup tako novega kot rabljenega avta. Najvišji znesek kredita je odvisen le od računa oz. predračuna in odplačilne sposobnosti. AvtoKredit NLB je možno odplačevati od 13 do 60 mesecev. Obrestna mera je ugodna in enaka za stranke in ostale, ne glede na dobo odplačevanja. Do konca meseca aprila vam v NLB za AvtoKredit podarimo stroške odobritve kredita. Stranke, ki na račun v NLB vsaj 6 mesecev prejemajo plačo ali pokojnino in poslujejo z vsaj eno plačilno kartico, lahko najamejo kredit celo brez zavarovanja. Darja Novinc, vodja poslovalnice Medvode: »Zainteresiranim svetujemo, da se predhodno naročijo za obisk v naši poslovalnici in se tako izognejo čakanju. Vsi kreditojemalci, ki bodo najeli avtokredit do konca aprila pa prejmejo še dodatno praktično darilo. Prihaja pa spomladanski čas, ko marsikdo premišljuje tudi o nakupu ali adaptaciji nepremičnine. Kreditojemalcem prav tako svetujemo predhodno najavo obiska. Naše usposobljene svetovalke vam bodo z veseljem prisluhnile«. Več informacij je na voljo na www.nlb.si/avtokredit v Poslovalnici Medvode (ulica) ali na telefonu 361-91-43 in 361-91-37. O ! i \ i 3 RšSs&avtoginter l/wmADEniK ■Vulkanizerske storitve ■Servisiranje vozil - brezplačno testiranje vašega vozila na testni stezi ■Ročna avtopralnica - zunanje in notranje čiščenje vašega vozila ■Prodaja pnevmatik in ALU platišč (do -40% popusta na pnevmatike) Nahajamo se ob magistralni cesti Medvode - Ljubljana telefon: mobitel: Oglasi Godešič 100, 4220 Škofja Loka tel.: 04/515 38 38 e-mail: kform@siol.net
. _ salon keramike ve,ika armature izbira ---------------------- keramičnih S NANSR A armal ploščic laminati, gotovi parketi, topli podi, ... NA ZALOGI TUDI LEPILA, FUGIRANE MASE, PROFILI, ... HITRA IN KVALITETNA ADAPTACIJA KOPALNIC POLVPLAST Predelava poliestra Strojan Marjan s.p. Za. Pirniče 26a, Medvode • tople grede /> armiranega poliestra; zložljive, primerne tudi za prezimovanje KMETUSKA ZADRUGA MEDVODE • drobna semena • zemlja in substrati • sadilni in omrasni lončki AKCIJA • SEMENSKA KORUZA , • SEMENSKI KROMPIR • MINERALNA GNOJILA • PESNI REZANCI • KORUZA ZA KRMO • KURILNO OLJE ELKO ! • NAFTA D 2 PRODAJALNE: MEDVODE, Cesta ob Sori 11, tel: 01/3613-300 VODICE, Kamniška 8, tel: 01/8324-011 VIŽMARJE, Tacenska 67, tel: 01/5124-666 • organska in mineralna gnojila • krmila in krmne komponente za domače živali • sredstva za varstvo rastlin • hrana za male živali in zunanje ptice (ZOO program) • gospodinjski plin