Leto LIHI. ifetrtlKn lil.
O Ljubljani t soboto 27. septembra 1924.
Ceno Din. 1*50.
42 D 50 p, večfl Inseratl pctit vt»ta 4 D j nottce, poslano, izjave, reldame, preklici beseda 1 D. — Popast po dog vore. — faserainl davek potebe). — ^,tlo>wrtl Narod" velja letno v Jugoslaviji 340 D, za inozemstvo 360 D.
i
s-
: KnaOova uli o a itev. S, prltUftJe. — Telefon Mar. S04. i Bnaflova ulica it. 5, L nadatropfe. — Telefon štev. 34.
Poštnina platana v gotovini.
■5
Podlaga ljudskega preroda/
Z vsiljivostjo, kf^ ni znak slaomne fnfelektualnosti in IsHnitega; prepričanja je začel v poslednjem času Slovenec« govorit! o vprašanju ljudskega preroda in ga osvetljevali z ekskluzivno klerikalne strani, trdeč pri tem, da je eđlnozveličavni nauk slovenski klerika-lizem ter 'da so manjvredni in vsebinsko prazni napredni politični in kulturni programi. Mi bi na take članke ne reagirali, da nam problem ljudskega -preroda sam ni pri srcu in ako ne bi upoštevali, da z debato o tem problemu Tešu jemo pravzraprav centralno zadevo našega javnega življenja. Vprašanje ljudskega preroda pa ne postavljamo zgolj invidualistično, osebno, marveč v prvi vrsti kolektivno, z ozirom na največjo dobrino na naš narod, na našo državo. Radi te dobrine moramo predoditi ljudstvo, moramo ozdraviti narod, moramo pripraviti gospodarske, socijalne, moralne in duševne temelje, ki bodo odgovarjali našim stremljenjem glede Jugoslavije. Ni države brez zdravega naroda, ni napredka, političnega in gospodarskega, brez moralnega preroda ljudstva, tega glavnega činitelja vsake države in torej tudi Jugoslavije.
V vprašanju ljudskega preroda nasprotujemo metodam slovenskega klerikalizma. Klerikalizem je imel 30letno, naravnost eksperimentalno priliko, da 'dokaže svoje preroditeljne moči in smernice. Nad 30 let je obvladal veČino slovenskega ljudstva in vendar ne more trditi, da bi bil to ljudstvo na temelju svoje preroditeljne ideje kakorkoli poboljšal ali da bi bil ljudstvo tako ozdravil, kakor oznanjajo neskromni hvalivci današnje klerikalne politike.
Nadalje je še zmotno, ako trdi »Slovenec«, da je ljudski prerod mogoč samo na klerikalni podlagi. Če bi držaja klerikalna trditev, potem bi bil prerod pravoslavnega ljudstva, prerod mohamedanskega življa v naši državi, protestantov itd. nemogoč, vsi ti državljani bi morali čakati na dobo, ko bi do njih dospel slovenski klerikalizem ter oznanil svoje preroditeljne ideje.
Podlaga ljudskega preroda je povsem drugačnega značaja, kakor si jo predstavlja naš klerikalizem. Ljudski prerod je prvič vprašanje telesne vzgoje. Problem telesne vzgeje in zdravstva je pa strokoven problem zdravniške vede, identičen za vsa ljudstva in za vsa verstva in se lahko aplicira na vsa kulturna izpovedanja.
Drugič je vprašanje ljudskega preroda problem srčne izomike in strokovnega šolstva, s katerim se ljudje pripravljajo na življenje in na borbo za eksistenco. Tudi to je strokovno vprašanje, ki se rešuje za vsa verstva enakomerno, identično.
Tretjič je problem ljudskega preroda vprašanje pravega gospodarskega razvoja. Tudi to vprašanje preroda je strogo strokovno in ga zanesljivo ne bodo reševala verstva, pač pa gospodarska zgodovina in veda v zvezi z ob-čečloveškimi stremljenji po enakosti in skupnem blagostanju.
Nadalje je problem ljudskega preroda vprašanje občenarodnega življenja in delovanja po smernicah enega vzvišenega državnega ideala. V tem oziru niti cerkev, niti evangelij ne poznata samo enega »katoliškega« državnega ideala, o katerem bi lahko rekli, da se samo ž njim da doseči ljudska blaginja in prerod naroda.
Prerod je sploh vprašanje podrobnega dela in nikdar velikih besed?. Dajte pametne protialkoholne zakone, dajte vestno zdravstveno politiko, boljšo pedagogiko, temeljitejše šole, širši kmetijski pouk, socijalno zakonodajo, boljše prometne zveze, industrijo, nepristransko razvito sodstvo, vestno državno upravo, splošno državne in človeške ideale, pa bomo ustvarjali ljudski prerod in ga dejansko uresničevali. Vse drugo, zlasti pa takozvani klerikalizem, ki v bistvu nI druSo, kakor snovanje laživerskonavdihnjenlh orga-
Federativna ali avtonomno-decentraiistična ureditev države?
Optimizem vlade in vladnih strank. — Bodoče volitve v znamenju revizije ustave.
čelno soglasje. Po sklenjenem sporazu*
mu imajo slediti po zatrdilu vladnih
— Beograd, 26. septembra. (Izv.) tVladni krogi so zdaj trdno prepričani, da je inicijativa in odločilni vpliv na nadaljnji razvoj političnih dogodkov v njihovih rokah. Računajo s popolnim uspehom vlade in stabilizacijo njenega položaja. Preorijentacija Radića in H. R. S. S. je gotova stvar in zadnji ofici* jelni komunike HRSS pomen j a znači* len korak najprej k ureditvi medseboj* nih odnosa je v. Ministrski predsednik Ljuba Davidović v vladnem organu, »Pravdi«, izjavlja, da je popolnoma za* dovoljen ter da je položaj njegove vla* de čvrst in zanesljiv. Vsi eventuelni sporni problemi se urede v sporazumu s krono. Notranji minister ali pa mini« strski predsednik odpotuje danes zve* čer ali jutri v Belje, da informira kralja o položaju. V ponedeljek bodo po za* trdilu vladnih krogov podpisani ukazi o imenovanju ministrov HRSS, ki takoj prisežejo kralju.
V nekaterih političnih krogih tudi podčrtavajo, da preide vlada takoj po vstopu radicevcev k fiksiranju defini* tivnega sporazuma, glede katerega je med vl?do in HRSS že doseženo na*
krogov volitve, ki naj bi se vršile pod gesli: »Odobritev sporazuma od strani naroda samega in revizija ustave.« Po informacijah vašega dopisnika se izvrši sporazum pod pogojem revizije seda* nje državne ureditve v duhu avionom* no * decentralistične državne uprave, kar se more izvršiti le z revizijo ustave. Vse vir dne stranke nastopijo pri bo* dočih volitvah z edinim geslom: Revi* zija ustave!
— Beograd. 26. septembra. (Izv. Ob 12.) Po poročilih iz "agreba je blokaški tisk v presoji notranjepolitičnega po* ložaja zelo optimističen in : apoveduje izredne politične rlogcdke, ki se odigra* jo v najkrajšem času. Po zatrdilu tega tiska je že izvršena formulacija temelj* nih vprašanj. Pogajanja med HRSS in vlado so tako zelo napredovala, da je prišlo vprašanje v odločilno fazo. Ne* kateri krogi so nasprotno še vedno pre* pričani, da ni še izumljena formula, ki bi spojil i federativni princip HRSS z decentralističnimi tendencami vlade L iube Havidovića.
Kralj se sestane s Stjepanom Radićem?
Senzacijonalne vesti iz Zagreba. — Ministri HRSS pripravljeni
priseči kralju.
— Beograd, 26. sept. (Izv. Ob 12.) Danes dopoldne so prispela iz Zagreba telefonska poročila naravnost senzaci-
jonalne vsebine. Zagrebška poročila, izvirajoča iz krogov HRSS in Hrvatske zajednice, naglašajo, da so vsa aktu-elna vprašanja glede sporazuma razjasnjena in da hrvatski politiki, uvažu-joč misijo notranjega ministra Nastasa Petroviča, njega položaj v vladi in njega razmerje do vladarja samega, s sigurnostjo računajo na skorajšnji sestanek Nj. Vel. kralja Aleksandra s Stjepanom Radićem. O tem sestanku se je zadnje dni v Beogradu mnogo govorilo. Politični krogi smatrajo ta sestanek za verjeten.
Zagrebška poročila dalje vele, da novoimenovani štirje ministri, odposlani od HRSS v vlado, brez vsake rezerve lojalno prisežejo Nj. Vel. kralju. HRSS stoji na stališču, da morajo ministri kot funkcijonarji naroda odkri-
to in jasno kralju poročati o vseh dogodkih ter mu dajati iskrene nasvete.
Glavni pogoj za vstop v vlado je preureditev notranje uprave. Makedonski problem je smatrati kot upravno vprašanje, ki se ima v tem smislu tudi rešiti.
— Zagreb, 26. sept. (Izv.) Današnji »Jutarnji list« priobčuje na uvodnem mestu nekak komentar k zadnjemu komunikeju HRSS ter ga zaključuje doslovno tako-le:
G. Radić je večkrat naglašal načelo o angleški monarhiji, kar je tudi izraženo v komunikeju, ter je pristavil, da se drugi ustavni faktor nikakor ne sme bati kakega napada od strani Hrvatov.
Po teh razgovorih moremo verjeti, da ni daleč čas, ko kralj stopi v direkten stik s hrvatskimi zastopniki naroda in v prvi vrsti s predsednikom HRSS Stjepanom Radićem.
Jtigoslovensko-italijanska konferenca v Benetkah.
Program konference. —
— Beograd, 26. septembra. (Izv.)
Po oficijelnem obvestilu zunanjega ministrstva se prične dne 2. oktobra v Benetkah jugoslovensko - italijanska konferenca, ki ima rešiti nekatera načelna in lokalna sporna vprašanja, izvirajoča osobito iz reškega sporazuma, sklenjenega meseca januarja v Rimu. V diplomatičnih krogih govore tudi o možnosti, da se ob tej priliki sestane^a ministrski predsednik Mussolini in zunanji minister dr. Voja Marinković. Zunanje ministrstvo je zbralo že ves za to konferenco potrebni materijal. Zunanje ministrstvo je te dni iz Rima prejelo delovni program, ki vsebuje te-le točke:
1. teritorijalna vprašanja, ki še niso rešena, s posebnim ozirom na Reko,
nizacij, telovadnih, orlovskih, kongre-gacijskih in drugih za čisto osebno utemeljene programe klerikalnih vodite. Ijev, ne more nikdar načeti pravega vprašanja ljudskega preroda, kvečjemu, da dela v smislu Čisto strokovnih problemov, katere smo nanizali zgoraj in ki jih smatramo za edine konkretne voditelje k boljši ljudski bodočnosti. Še enkrat: vera nima s temi stvarmi nobenega stika, saj je nauk o odnoša-jih do Boga, o zvezi človeške duše z večnostjo. Njej gre za srečo v večnosti, ljudski prerod pa se tiče sreče tu-zemskega življenja!
Imenovanje naše delegacije.
2. ugotovitev tečaja za dolgove v avstro-ogrskih kronah, bančna in hra-nilnična vprašanja, plačilo raznih hranilnih vlog,
3. ugotovitev rednih in izrednih rekvizicij,
4. posebna reška vprašanja,
5. razdelitev arhivov, poročil sodnih in policijskih oblasti, ki se nanašajo na občine, pripadajoče oz. prideljene Sušaku in Kastvu,
6. vprašanje dvolastnikov oz. ureditev občinskih posestev na jugoslo-venskem ozemlju.
7. javna varnostna služba Jugosla vije na reškem ozemlju, tekoči procesi, pobiranje davkov in doklad do časa aneksije novih ozemelj, državni in občinski dolgovi Reke, opcijsko vprašanje in vprašanje narodnih manjšin na Reki.
Delegacija, ki se udeleži konference v Benetkah, je že imenovana. Za predsednika je nominiran dr. Otokar R y b a F, načelnik oddelka za izvedbo mednarodnih pogodb v zunanjem ministrstvu. Za člana delegacije sta imenovana univ. prof. v Zagrebu dr. Silo-vic in odvetnik na Reki dr. Avrei F i g a t n e r. Kot izvedenci in strokovnjaki so odposlani v Benetke: dr. Janko H a c i n, podravnatelj Prve hrvatske štedionice, Gjoka H a d ž i, tajnik državnega arhiva in ing. hidrotehnič-nega ravnateljstva na Reki Bouša. Delegacija odpotuje prihodnji ponedeljek v Benetke.
Graditev Jadranske železnice.
Vladne koncesije banki Blair & Co.
— Beograd, 26. septembra. (Izv.) Finančno ministrstvo je snoči izdalo kratko uradno poročilo o izplačilu posojilnega obroka v znesku 3 milijonov dolarjev. Poročilo veli:
Vlada je definitivno izročila bančni tvrdki Blair & Co. v New Yorku 6% bone. Ta znesek je namenjen za zgradbo že započetih železniških prog. Emisija, ki je bila izvršena v Ne\v Yorku, je popolnoma uspela. Istočasno je vlada dala tvrdki Blair & Co. pogojno pravo opcije za nadaljnih 2 milijonov za slučaj, da bi vlada potrebovala ta znesek za zgraditev železniških prog
Pogodba o graditvi Jadranske železnice je podaljšana do 31. marca 192?. Vlada predloži narodni skupščini načrt zakona o definitivni trasi te proge.
Aretacija jugoslovenskega novinarja v Sofiji.
Intervencija sofijskega poslaništva. —Protest JNU.
— Beograd, 26. septembra. (Izv.) Iz Caribroda je včeraj popoldne prejelo »Vreme« kratko poročilo, da je sofijska policija prijela in zaprla njegovega posebnega poročevalca, urednika Bruna H e r e n d o, rodom iz Dalmacije. Do snoči se ni moglo ničesar doznati o njegovi usodi. Toliko je gotovo, da je Herenda bil odveden v policijske zapore. Vest je v Beogradu vzbudila precejšnjo senzacijo. Pravi motivi njegove aretacije še niso popolnoma znani.
— Beograd, 26. septembra. (Izv.) novinarskih vrstah je vzbudila živahne komentarje sofijska vest o aretaciji ju goslovenskega novinarja H e r e n d e. Po nekaterih poročilih je bil Herenda aretiran ravno v trenutku, ko je hotel na kolodvoru oddati svojemu zaupniku-potniku posebna poročila o položaju na Bolgarskem, naslovljena na »Vreme«. Po poročilih iz Sofije je včeraj radi odsotnosti našega poslanika Milana Raki-ća posetil poslovni odpravnik Milivoj Milkovič bolgarskega zunanjega ministra ter protestiral proti aretaciji našega novinarja, zahtevajoč obenem njega izpustitev. Generalno tajništvo JNU je poslalo bolgarskemu novinar, društvu odločen protest, proseč obenem za kolegijalno intervencijo v prilog aretiranemu novinarju. Za slučaj, da bi ta intervencija ostala brez uspeha, je JNU sklenilo zaprositi mednarodni novinarski sindikat v Parizu za pomoč.
Aretacijo novinarja Herende spravljajo politični krogi v zvezo z različnimi poročili, ki so bila v Beogradu razširjena o dogodkih na Bolgarskem. Baje je sofijska policija aretirala novinarja zato, ker je širil vesti o atentatu na carja Borisa.
Reparacijski delež Jugoslavije.
— Beograd, 26. septembra. (Izv.) Glede našega reparacijskega deleža je izdalo zunanje ministrstvo kratko ob* vestilo z ozirom na poročila beograd* skega tiska, da je bil naši kraljevini za leto 1924. določen reparacijski kontin* gent v znesku 40 milijonov zlatih mark. Definitivno še ni ugotovljeno, koliki delež bo priznan naši kraljevini iz ene milijarde zlatih mark, ki jih ima Nem* čija na podlagi Dawesovega načrta iz* plačati zaveznikom in udruženim drža* vam v času od 1. septembra do 1. sep* tembra 1925. Do danes je Nemčija pla* čala na račun anuitete za leto 1924/25 samo eno dvanajstino. Iz te dvanajsti* ne je reparaeijska komisija 2. septem* bra t. 1. določila naši kraljevini znesek 3,375.000 zlatiK mark.
RAZPRAVA O CARINSKI TARIFI.
— Beograd, 26. septembra. (Izv.) Na včerajšnji seji je ministrski svet skte* nil, da na seji v ponedeljek definitivno razpravlja o avtonomni carinski tarifu
RUSIJA ZA REVIZIJO MIROVNIH POGODB.
— Dunaj, 26. sept (Izv.)1 Današnja »Neue Freie Presse« je objavila daljši interview s sovjetskim zastopnikom v Londonu Rakovskim, kl je ined drugim izjavil:
Sovjetska vlaHa! pozdravlja vsa£ resni poskus splošnega razoroženja. Sprejme najradikalnejse predloge. Ti morajo biti sprejeti in odobrenii od Vseh ostalih držav. Za ohranitev evropskega miru smatra sovjetska vla4a kot najboljše sredstvo revizijo mirovnih pogodb. Dokler te mirovne pogodbe obstojajo in dokler je radi njih del Fvrope obsojen za polonijo ostalega dela, dotlej je smešno govoriti o kaki splošni varnosti.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza«
LESNI TRG. Trami, raerkantilno tesani, 5 m dolžine, 16/12 cm, fco. meja, 3 vag., denar 418, blago 425, zaključki 418: trami, merkantilno tesa* ni, 7 m dolžine, 19/24, 1 vag, denar 418, blago 425, zaključki 418; remeljni, 4—5 m, 8/10 centim., 1 vag., denar 804, blago 812, za* ključki 804; letve, 3—4 m, 3/5 cm, 1 vag., denar 636, blago 640, zaključki 636; hra= stovi ploti I, 3. 5, 6, 8, fco. Ljubljana, denar 1500; drva, bukova, suha, 1 m dolžine, fco. nakladna postaja, denar 26.50; oglje In, vl-lano, fco. meja, denar 113.
ŽITNI TRG. Pšenica. domaČa, fco. Ljubljana, blago 370: pšenica, bačka, fco. bačka postaja, bla« go 360; koruza, bačka, fco. bačka postaja, blago 285; koruza, umetno sušena, fco. slov. postaja, blago 287.50; ov^es, bački, foou bačka postaja, blago 270.
OSTALO BLAGO. Suhe gobe, srednje den. 60; fižol rib-ničan, fco Ljubljana orig. den. 500; fižol rihničan, b/n, ico Postojna, čiščen bi. 650; fižol koks, orig., fco Ljubljana den. 450; fižol koks. z roko izbran, fco Ljubljana den. 550: fižol mandalon, z roko izbran, fco Ljubljana den. 350: laneno seme. par. LJubljana den. 685; konoplje, mandž., b/n, fco Ljubljana hI. 880; brinje, hrvatsko, fco Karlovac bi. 250; repica divja, fco slav. post. bi. 255: Ia garant., banat., čista, svinjska rnast, mag. Ljubljana, za kg bl. 35; Ia so-ljena, samo hrbt. slanina, mag. Ljubljana, za kg bi. 34; Ia prekaiena slanina, map. Ljubljana, za kg bl. 36; krompir, nzančnf, fco naklad, postaja, dob. oktober, 10 vag. den. 130;, bl. 135, zaklj. 130.
EFEKTI.
2%% drž. renta za vojno Škodo —Cel-ska posojilnica 210. Ljubljanska kreditna banka 225—235—225*, Merkantilna banka 123 —130. Prva hrv. šted. 916, Strojne tov. in liv 148—156. Trboveljska premogokop dr. —.— Združene papirnice 123, 4K% kom rad. dež. bke 90.
Zagrebška borza.
ZAGRFBSKA BORZA. Dne 26. septembra. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 13.65—13.75, Pariz 381.50—386.50, Praga 215.50—218.50, New York 71.20—72.20, London 321.50 —324.50, Trst 315.20—318.20, Dunaj 0.10075—0.10275. Valute: dolar 705/«-* 71%. lira —.—, 316.
Efekti: 7% invest. pos. 1921. 63—64, 2%% drž. renta za ratnu štetu 113—115 Ljubljanska kreditna 220—240. Centralna banka 29—30. Hrv. esk. banka 108—110, Kreditna banka Zgb.. 112—120, Hipotek, banka 57—58, Jugobanka 105—107, Prašte-diona 915—917, Slavenska banka 95. Eksploatacija 100—102.50, Drava d. d. Osijek 225—250, Šečerana, Osijek 875—900. Isis d. d. 63, Nihag 84, Gutman 825—870, Slaveks 220, Slavonija 73—76, Strojne tov. 150, 'Trboveljska 415, Vevče 135.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 26. sept. Današnja borza: Beograd 7.40, Praga 15.75. Newyork 525.25, London 23. 49. Pariz 27.65, Milan 23.07 Berlin 1.25, Dunaj 0.007410.
—Trst, 26. sept. Predborza: Beograd 31.65—31.75, London 101.80—101.90, Pariz 120.20—120.50, Newyork 22.70—22.775, Curih 423—434, Praga 68.10—68.40.
— Dunaj, 25. sept. Devize: Beograd 990—994, London 317.500—31&500;, Milan 3114—3126, Nevvvork 70.935—71.185, Pariz 3757-^3773, Praga 2125—2135, Curih 13.495 —13.545. — Valute: dolar 70.460—70.860 dinar 986—992, lira 3100—3120, češka krona 2112—2128.
FINANČNI ODBOR ODKLONIL PROMETNEMU MINISTRU KREDITE.
— Beograd, 26. avgusta. (Izv.) Finančni odbor je na včerajšnji seji raz* pravljal o kreditih v znesku 140 milijo* nov dinarjev, ki jih je sahteval sedenji prometni minister prof. S u 1 n i k trn popravo razlifaih železniških prog. Se* je finančnega odbora SO tajne in listi priobčujejo le poročile na podlagi in* formacij, ki jih dajo posamni člani od* bora zastopnikom tiske. Ne včerajšnji seji je po zatrdilu nekaterih p ari a men* tarcev imel nekak ekspoze O prometu sedanji minister Sušnik.  Nejpreje Je navajal, koliko je treba popraviti ve* gonov. Popravila vagonov so se do se* daj izvrševala v privatnih tovarnah, ne pa v delavnicah državnih železnic* Po* praviti  je  treba nad 12.000 vagonov. Kakor običajno, je prof. Sušnik ostro grajal prometno politiko prejšnjih vlad, vsled cesar so mu člani opozicije od* ločno ugovarjali. Končno je Izjavil, da ima prometno ministrstvo okoli 500 mi* lijonov dolga in to največ v inozem* stvu. Ta dolg namerava prometni mi* nister poplačati iz dohodkov državnih železnic. Prometni minister je končno zahteval, da mu odbor odobri gorenji kredit. Opozicija je v svoji kritiki se* danje prometne politike izjavila, da bo kompaktno glasovala proti zahtevanim kreditom, ker ne goji nikakega zaupa* nja do vlade. Krediti prometnega minU stra so bih odklonjeni s 16 proti 15 g/a* sovom. Finančni odbor je nato zaklju* čil svoje zasedanje.
TESNEJŠA ZVEZA NASLEDSTVENIH DRŽAV-
— Praga. 26. sept (Izv.) Neka časopisna korespondenca javlja, da se načr o tesnejšem sodelovanju avstro-ogrskih nasledstvenih držav v bistvu krije z nazori vodilnih češkoslovaških gospodarskih krogov, ki so mnenja, da bodo gospodarski vplivi Dawesovega načrta prisilili vse nasledstvene države v skupni akciji, ker posamne gospodarsko Šibkejše nasledstvene države ne bodo mogle odoleti gospodarskemu pritisku Nemčije, ki bo sledil vsled Dawesovega načrta na te države.
Preprečenje vojne.
Ženeva, 25. sept.
V tretji komisiji ie prišel včeraj v razpravo načrt za protokol o razor > ržitvi, varnosti in razsojevanju. Predsednik četrte podkomisije češkoslovaški zunanji minister Beneš je poročal o delovanju te komisije, ki se je pečala z deli znanega načrta za protokol, zadevajočimi varnost in sankcije. Nekaj Členov načrta je izpremenjenin. Za to še ni končno urejenega načrta. Komisija je napravila ogromno delo in vse njeno stremljenje je šlo za tem, da izdela kratek pa točen program s ciljem preprečitve vsake vojne. Beneš *e poročal nadalje o delovanju 14 podkomisij in podal tudi nekak splošen pregled o prvih členih načrta. Samo dva slučaja sta še, v katerih se pričakuje vojna, in sicer prvič pri odporu proti napadu in drugič je mogoča vojna proti napadalcu. Prepovedati se ima napadalna vojna in že uvodoma zahteva protokol varnost, svobodo in nedotakljivost narodov in dežela. Sredstva za ureditev konfliktov imajo biti mirovna in mednarodni zločini se morajo kaznovati. Kot neobhodno dopolnilo se ima istočasno izvesti zmanjšanje obo-roženja. Eden najtežjih problemov le določitev napadalca. Da se vojna enkrat za vselej odstrani, treba postaviti sistem mirovne ureditve vseh konfliktov, ki se utegnejo kdajkoli pojaviti, t. je sistem razsojevanja, kateremu se *ie more izmakniti nikak konflikt pravnega ali političnega značaja.
Napadalec je po Členu 5. novega načrta oni, ki podvzame vojna dejanja,
nasilnosti ali sovražnosti, ki se dajo lahko ugotoviti, in predvsem oni, ki bi odklonil svoj prihod pred razsodišče. Nadaljnje znamenje je odrekanje pokorščine napram svetu Društva narodov pri njegovih odredbah v svrho, da se zaprečijo premikanja čet ali pri njeg ?-vih političnih ukrepih. Obveznosti so za vse države enake in tudi morajo biti, kajti tu so nedopustne vsake izjeme, ker bi povzročile polom vsega sistema. Beneš je nadalje naglašal, da tudi napadalec na svojem ozemlju ne sme trpeti škode in da bo v takem slučaja krivec obsojen v plačilo stroškov in v povrnitev škode.
Koncem svojih Izvajanj je dr. Beneš povedal, da bo razorožltvena konferenca sklicana do 15. Junija 192$. m da ima svet Društva narodov pripraviti program in vse druge temelje za njo in vse to potem sporočiti vladam.
Politične vesti.
== Radić proti podonavski federaciji. Te dni se Je Radič v lntervjuvu z urednikom češkega lista »28. oktober« izjavil proti podonavski federaciji in proti koridoru med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Pač pa je odobril tesne go* spodarske stike med temi državami.
= Razdelitev portfeljev. Tudi o tem vprašanju sta se razgovarjala Na-stas Petrovič in Radič v Zagrebu, pri čemur je srbski politik predlagal, naj se razdelitev izvrši po ključu 9 proti 9. O tem piše Radič sledeče: »Mi smo rekli, da tu ni prečanov in neprečanov. Ministrstvo bodi eno, posebno, ker so Hrvati in Srbi napredni element. Slovenci so nekoliko konservativnejšl, tako, da Imajo Srbi z nami večino. Pri reševanju nekih konkretnih vprašanj pa bomo ml zopet z drugimi, v političnih vprašanjih pa se vidi, da vodijo Srbi In Hrvati (lepa figa slovenskim klerikalcem!). O političnih vprašanjih g>-vore Slovenci in Muslimani malo in nam pri razpravi političnih vprašanj prepuščajo vodstvo, mi pa gledamo na slogo.«
= Radfoeve politične vesti. Pod
tem naslovom prinaša zadnji Radić>v »Slobodni dom« med drugim tudi sledeče, danes aktualne notice: »Strahovito batinanje po Vojvodinji je sedaj še če-Šče in okrutnejše, kakor je bilo pod staro vlado.« — »Strahovite tožbe zoper kuluk prihajajo z vseh strani banske Hrvatske, kakor da smo V pravi Turčiji«.
— Vstopajoč v vlado, pravi Radić o naših Makedoncih sledeče: »Iz Makedonije se čuje. da so domači seljaki popolnoma zapustili politiko Todora Aleksandrova in da pristopajo, v kolikor se še bavijo s politiko, k čaulje-vu, ki je proti vsaki revoluciji in za strogo ustavno borbo, zlasti ako sedanja parlamentarna (namreč Davidovi-ćeva!) vlada uvede v Makedoniji toliko reda in svobode, da se lahko vsaka stranka bori ustavno in zakonito. Medtem pa je Protogerov dal obsoditi Čauljeva na smrt in listi so že javili, da je bil nekje na Dunaju ubit. Ali to ni istina. Zato pa so pomorili do 70 prvakov iz obeh taborov. Posledica vsemu temu bodi ta, da se vsi makedonski seljaki združijo v makedonsko seljaško stranko in da složno z nami delujejo za seljaško vlado in za seljaško državo.«
bb Češkoslovaški list o Radiću. Praška »Tribuna« priobčuje v zadnji številki uvodnik »Radić na zemlji«, ki ga je napisal g. Dragutin iz Zagreba. V Članku se ugotavlja, da je »Tribuna« že prej ostro kritizirala Pašićev režim, dočim so bili ostali češkoslovaški listi Pašiću in njegovi vladi bolj naklonjeni. Govoreč o Radiću konstatira avtor, da se je voditelj HRSS po svojih pustolovščinah po Evropi oprijel realne in aktivne politike. Članek karakterizira Radićevo uspešno demagoško politiko, posrečen način njegovega občevanja s seljaki in njegovo sugestivno
moč nad Širokimi masami. Na koncu se avtor vprašuje, da-li bo mogel Radić vztrajati na poti realnega politika.
=a Imenovanja Češkoslovaškega poslanika v Londonu. Legacijskt svetnik Jan Masaryk, sin prezidenta dr. Masairka, bo imenovan za poslanika v Londonu.
- Iz diplomatična službe. Pariški poslanik dr. Miroslav Spala j kovic je bil pozvan v Beograd, kamor je včeraj prispel ter takoj posetil zunanjega ministra. Poslanik Milan Rakić je včeraj prispel v Sofijo in takoj prevzel vodstvo poslanišklh poslov.
= Svečanosti v Kragujevcu. Po poročilu iz Prage prispe jutri v Beograd posebna delegacija čehoslovaške-ga parlamenta, ki se udeleži nedeljskih svečanosti v Kragujevcu povodom odkritja spomenika 40 češkoslovaškim vojakom, umorjenim od avstrijskih krvnikom. Na dan svečanosti priplove-jo v Kragujevac tudi trije češki aeroplani. Predsednika Češkoslovaške republike zastopa poslanik na našem dvoru g. Jan § e b a.
?
JACKIE COOGAN CHARLIE GHAPLIN
v filmu
6131
in
Zahteva po davčni reformi izenačenju davkov.
(Izredna seja Zagrebške trgovske obrtne zbornice.)
Včeraj se je vršila v Zagrebu izredna seja tamošnje trgovske in obrtne zbornice, na kateri je prečital nj2n predsednik, industrijalec VI. A r k o temeljit referat o reformi in izenačenju davčne zakonodaje. Ta izvajanja so se konkretizirala v rezolucijah, ki so bile sprejete enoglasno in katere izroči posebna deputacija finančnemu ministru v takojšnjo rešitev. Rezoluciic se glase:
1. V interesu pravične razdelitve davčnih bremen in radi potrebe, da so obdačba državljanov postavi na realno bazo, je potrebno, da se čimprej izenačijo davčni zakoni v državi. Današnje stanje je nevzdržno, ker mora tako državni erar kakor davčni obve-zanec operirati s fiktivnimi številkami, kar vodi v praksi do samovoljnega in
povsem neenakega odmerjanja davkov. Razven tega predstavlja sedanji sistem zmeden konglomerat različnih davčnih načinov, davkov in drugih dajatev, ki takorekoČ absorbirajo ves izkazani dohodek davčnega obvezanca.
2. Osnovo in načrt novega davčnega zakona naj se pred predložitvijo Narodni skupščini dostavi trgovskim zbornicam,   da izjavijo svoje mnenje.
3. Poziva se finančna direkcija v Zagrebu, da še letos razpravlja o vsem zaostalem  reklamacijskem materijalu.
4. Z ozirom na očitno preobdavče-nost malih obrtnikov naj se z novim davčnim zakonom za vse male obrtnike, ki delajo z največ dvemi pomočniki, brez ozira na mesto njihove delavnice, kakor tudi za vse obrtnike po deželi in trgovce, ki delajo s pomočnik!, podpiše način obdavčevanja po določilih iz 1. 1922 v zmislu § 2 si. e) in f) zak. čl. XXIX Iz 1. 1875.
5. Naj se naknadno ukine za 1. 1923 predpisana izredna davščina 30/&, ker se je razpisala v obliki akontacije, ker davki za I. 1923 niso bili razpisani In ker so se končno pobirali po starih predpisih.
6. Na področju Zagrebške trgovske zbornice, zlasti v Zagrebu samem naj se brezpogojno revidira dosedanja odmera trošarin III. raz.
Oawesov nacrt.
O tem načrtu se je pri nas mnogo govorilo, toda še danes si je malokdo na Jasnem o njegovih podrobnostih, dasi ie ta načrt temelj londonske pogodbe, ki bo odslej
merodajna za razvoj evropske politike. Da-wesov načrt govori o nemških obveznostih napram zavezniškim državam.
Nemčija dob! gospodarsko suverenost na vsem okupiranem ozemlju. Vrnejo se .1 vse železnice, vsi izgnanci se povrnejo, prepoved dostopa v Poruhrje se razveljavi in vsi aretirani nemški državljani se osvobo-de. Kot kompenzacijo za to se obveže Nemčija, da ne bo preganjala separatistov za njihovo delovanje v prošlosti, pač pa lahko v bodoče administrativnim in sodnim potom prepreči vsako njihovo akcijo na tem ozemlju. Belgijske in francoske posadke morajo takoj zapustiti vse pokrajine na desnem bregu Rene, izvzemši one, o katerih govori versaillski mir, nadalje Poruhrje, in sicer najpozneje čez eno leto. Obenem se osvobode tudi zasedena renska pristanišča Diisseldorf, Duisburg in Mulheim. Nemčija se obveže izročiti svoje železnice delniški družbi, ki posluje^ pod inozemskim nadzorom. Svoji industriji naloži obligacijski dolg v znesku 5 milijard mark. Ustanovi zlato emisijsko banko, ki tudi posluje pod inozemskim nadzorstvom. Končno mora nekako »zastaviti« svoje carine in trošarine od sladkorja, tobaka, piva in alkoholnih pijač. Iz dohodkov železnic, iz industrijskih plačil in iz tega, kar dobi Nemčija od carine in trošarine, mora sestavljati reparaeijska izplačila, ki jih vpisuje na posebni račun v notranjosti države. Ta račun vodi poseoni komisar, zdaj Amerikanec Young. Zlata emisijska banka se ustanovi z namertom, da obvaruje upnike Nemčije pred novim presledkom v reparacijskih izplačilih, kakor je bil nedavno vsled valutne katastrofe.
Reparaeijska izplačila postopno naraščajo. Prihodnja leta, ko ti obroki ne bodo posebno veliki, naj bi Nemčiji pomagala, da si gospodarsko opomore. Prvo leto mora Nemčija plačati od dohodkov svojih železnic 200 milijonov zlatih mark, dobi pa posojilo v znesku 800 milijonov, ki ga porabi deloma za ustanovitev zlate emisijske banke, deloma pa za reparacijske dajatve v naravi. Obrok drugega leta znaša 720 milijonov (529 milijonov od železnic, 125 milijo-enov od trgovine fn 500 milijonov kot Izkupiček od prodaje železniških delnic), za tretje leto 1.200,00O.0O0,S40 milijonov od železnic, 250 milijonov od industrije, 110 milijonov Iz državnega proračuna); četrto leto 1 milijardo 750 milijonov (950 milijonov od železnic, 300 milijonov od industrije in 500 milijonov iz državnega budgeta) In slednjič za peto leto t. j. 1928-29. morajo reparaeijska izplačila doseči vsoto 2% milijarde (1 milijarda 250 milijonov iz državnega proračuna, 950 milijonov od železnic in 300 milijonov od industrije), če b! se položaj Nemčije v tem času zboljšal, lahko zavezniške države te svote zvišajo. Najbolj zanimivo v Dawesovem načrtu je to, da je bilo vprašanje izplačil v notranjosti države ločeno od problema prenosa teh Izplačil v Inozemstvo. Za državo, čije proračun znaša nad 12 milijard zlatih mark, ne predstavlja svota dveh milijard 500 milijonov posebnih tež-koč. To pomeni, da se zviša davčna obremenitev za kakih 20%. Toda kako izvesti prenos te svote v inozemstvo? V obliki nemškega papirnatega denarja? To bl pomenilo katastrofalen padec nemške valute. Ali v obliki zlata, odnosno inozemske valute? Če bi jo hotela Nemčija dobiti, bi morala biti njena plačilna bilanca aktivna za vso ogromno svoto t. j. bolj aktivna, kot bilanca Severne Amerike.
Dawesov enačrt pa nudi Nemčiji možnost, da nakopiči v svoji notranjosti fond, ki pripada njenim upnikom in je v rokah reparacijskega komisarja. V teoriji more ta komisar razpolagati s 5 mflijardami zlatih mark ter jih vporabitf za različne finančne operacije. V Londonu se je posrečilo nemški delegaciji Izposlovati v tem oziru pripombo, ki daje Nemčiji pravico ugovora proti delovanju reparacijskega komisarja na polju zbiranja nemškega premoŽenja. Tozadevne konflikte rešuje mednarodno razso-
dišče. Čim se nabere v Nemčiji pet milijard, ki niso prenesene v Inozemstvo, se nadalj-na Izplačila na račun reparacij ustavijo. Prihodnja leta o milijardah seveda še ne bo govora, toda tudi nakopičeni milijoni svobodnega kapitala utegnejo povzročili nepričakovane posledice, zlasti če bo reparacijski komisar pospeševal razvoj nemške industrije. Z druge strani pa daje ta okolnost inozemskemu nadzorstvu večjo ekonomsko silo v sami Nemčiji.
Originalna tožba v Beogradu.
Pred beogradskim sodiščem so pred dnevi razpravjali o originalni tožbi, ki jo je vložil sluga fin. ministrstva, Antonije Stamenkovlč, proti delavki Milevi Pantelič. V tožbi navaja Stamenković, da ga ie Mi-leva skušala nič manj, nego Štirikrat — umoriti! Prvi poskusen umor Je bil Izvršen dne 27. julija t. I. Mileva ga je Čakala pred poslopjem fin. ministrstva ln ko je stopil iz poslopja, je navalila nanj ter ga ugriznila v roko! Jasno Je — tako navaja tožba — da • ^ za poskusen umor, ker bi Stamenko^ i ;ed zastrupljenja lavi lahko umrl, da m pravočasno Iskal zdravniške pomočil
DrugI poskusen umor Je bil Izvršen dne 30. Julija. (1 Stamenkovlč Je sede! v tmfeju »Mostar« ln pil »rakijo«, da si umiri živce in nekoliko okrepča. Tudi gospa Mileva se Je krepčala. Očividno pa Je kozarček žganja preveč vplival na njeno moč, kajti nenadoma Je nesrečnemu Stamenko-vicu priletelo nekaj trdeea v glavo. G. Stamenković Je odšel k zdravniku, ki mu je dal spričevalo. Gre torej za poskusen umor — navaja tožba.
Tretji slučaj napada Je pa naravnost nečloveški. Oa. Mileva Je navalila na g. Stamenkovića z odprtim nožičem in ga sunila v prsa — aH s topo stranjo! On se ima samo svoji krepki in trdni naravi zahvaliti, da je ušel gotovi smrti. (Mož ima Že Šest križev). Uspelo mu je Milevo nadvladati in ji odvzeti nevarno orožje, ki Je priloženo tožbi kot »corpus delictU. Nasprotno trdijo zlobni Izvedenci, da ta noži-ček ne zadošča niti za ostrenje svinčnika. Četrti slučaj Je sledeči: Ko je g. Stamenkovlč odvzel ge. Milevi nož, jo na Junaški način pobegnil. Huda Mileva, ki ga Je zasledovala, je vrgla za njim kepo prsti, ki pa ni zadela, pač pa je dobil to kepo na glavo mimoleteči psiček, ki jo Je, glasno lajajoč ubral za g. Stamenkovićem in mu raztrgal hlače. Vsekakor se to lahko kvalificira za poskusen umor.
Zakaj se je hotela ga. Mileva nad njim tako nečloveško maščevati, tega g. Stamenković v tožbi ni navedel. Sodišče je v tem zaznalo sledeče zanimive podrobnosti: Stamenković in Mileva sta pred vojno živela v največji slogi In prijateljstvu. Stamenković je bil takrat v najlepši moški dobi, Mileva izredna krasotica. Po volni pa se oba zvesta prijatelja nista razumela več dobro in med njima je prišlo često do prepirov. Končno sta se razšla In prisegla drug drugemu maščevanje Na podlagi teh poizvedb je sodišče tožbo zavrnilo...
i*'
— Mestna Orjuna Št. Jakob-Kra-to> o-Trnovo poživlja vse svoje člane !n čl-wce na širši sestanek, kt se bo vršil v soboto 27. tm. ob 8. nrl zvečer v salonu gostilne »Lozar« Rožna ulica 15. Ker Je sestanek \ e-llkega nacijonalnega pomena, je udeležba za članstvo strogo obvezna. — Odbor.
— Plesni krožek Tabor Ima v soboto 27. tm. ob 8. url zvečer svoj sestanek na Taborn v glasbenem salonu. Razgovor o bodoči plesni seziji.
Poizvedbe.
— Od kreditne banke do pošte je bilo zgubljeno pismo z naslovom »PenzHonist, Zagreb«. Pošten najditelj naj ga odda v oprav! »Slov. Naroda.«
— Našla se ie na ulici šolska knjiga »Lfvll ab urbe condlta«. Kdor jo je izgubil. Jo dobi na BleiweIsovi cesti 21. visoko prl-tHčje. _
Današnje prireditve v Ljubljani:
Kino Tivoli: »Živali kot ljudje:. Kino Ideal: »Maks Linder«.
— Uprava našega Usta je prejela 100 dinarjev za Društvo za zgradbo doma slepih« od g. Karol Planinska v Ljubljani, mesto venca na krsto pokojnega gosp. Josipa Schreva. — Srčna hvala!
35
B. Orimshaw-G. Clavigny:
Saspodična kapetan.
Vajiti je zmagoslavno vstopila v luksusni salon, kjer so elegantne dame nakupovale toalete. Vzbudila je naravnost senzacijo, kajti nosila je obleko iz muslina, prepasano z usnjem in ob pasu ji je visel v usnjeni nožnici širok nož, na glavi je nosila klobuk *tz palmine tkanine in lasje so p: padali na rame.
_Pariško obleko, pa takoj! je dejala in stopila
k oni, ki se ji je zdela »kapetan« na krovu.
Vse vrste najčudnejših tujcev človek srečava v San-Francisku, toda v velikih modnih salonih se pa ti nikoli ne pokažejo. Vajltl je torej zbudila splošno pozornost osobja m klijentov.
Toda to je ni nič motilo, in ker Je obotavljanje Madame Retailleux užalilo njen ponos, je pokazala svoje bankovce in zaklicala:
— Boste ubogali, kaj? Denarja imam. Hočem pariške modele . . .vseh vrst
Začelo se je splošno krehetanje, ki ga prisotni niso mogli zadržati. Madame Retailleux je jezno pogledala svoje osobje in prodajalke, prihitela je k tej ljubki gusarski kraljici in se ji prijazno poklonila, videč, da lahko plača.
Vlekla jo je v mali sosedni salon, kjer so se pomerjale obleke, ln dve ari se je pošteno trudila, da jo popolnoma spremeni.
Po preteku tega časa je korakala krasotica skozi velike salone do blagajne in zaničljivo plačala obleke, ki jih je imela na sebi
Natančni račun, na katerem so bih opisani vsi modni čudeži, ki jih je nosila, je komaj pogledala:
— Mestna toaleta, rožnata velours-svila z vdelanimi alenconskimi čipkami, svilena vezenina na tkanini, podloga iz belega satena, garantiran pristni pariški model
Krilo iz bele svile.
Steznik s svilenimi trakovi, patentiran. Čevlji kavine barve, pete Louis XV. Nogavice iz rožnate svile. Izbran senčnik. Bele rokavice.
Svilen klobuk z dvema perjanicama.
Vse skupaj: 500 dolarjev.
Vajiti je veličastno stopila na ulico in se začela ponosno sprehajati, a le počasi, kajti steznik in čeveljčki s petami Louis XV so jo precej ovirali pri hoji. Toda to ji ni kvarilo veselja. Naslajala se je na šepetanju in gledanju mimoidočih.
Vesela množica ji je sledila v gotovi razdalji, se norčevala iz nje, a jo vendar občudovala, kajti Vajiti je bila lepa, Čeprav je bila niena obleka pretirana.
Ko se je vračala na »Sibilo« v svojem malem čolnu, ki ga je vodil mornar, so se radovedneži zbrali na obrežju, da vidijo, kako bo v svoji obleki splezala na krov ladje. Ko so pa videli, da jo je čisto enostavno slekla, podala mornarju in splezala po lestvici navzgor v svilenem spodnjem krilu in klobuku s perjanico, je zadonel glasen smeh. Vsi so se norčevali na njen račun.
Vajiti pa to ni brigalo. Sanje njenega življenja so se bile uresničile.
Sakson se je le slabo popravil od udarca, ld mu ga je prizadelo ugrabljenje njegove hčerke. Skrbi so ga bile potlačile ln v bolnišnici v zalivu Suvi je bil prekratek čas, da bi bil popravil svoje pokvarjeno zdravje. V San-Franciscu Je spet dobil napade, ki so ga zadrževali, da bi odpotoval.
To je prišlo baš ob najneugodnejšem Času, kajti tovor kokosovih orehov je čakal »Sibilo« na otoku Niućju. Sakson bi zamudil lepo priliko, kajti prva ladja, ki bi se tam ustavila, bi odvzela blago, če bi pustil, da preteče določeni dan, ne da bl prišel ponj.
Harrvs in Gray pa nista bila zmožna voditi »Sibile«.
Kar se tiče Vajiti, se' je čuval, da bi ji zaupal jadrnico.
Vedel je sicer, da bi jo znala voditi, toda če je že on bil včasih predrzen, je bila ona še dvakrat bolj.
Lahko bl pogubila ladjo. Videl jo je, kako je krmarila v nevihti in jo vodila tako blizu Čeri, da bi jo bila najmanjša napaka treščila ob nje. Spomnil se je, kako se je divje jezila sredi nevihte na Harrvsa, zakaj nima tretjega pomožnega jadra na krovu, v tem ko mu je bil vihar na kosce raztrgal prvi dve. Kar mraz je spreletaval starega kapetana, ko se je spominjal tega. Rajši bi bil pustil kokosove orehe in dobiček, kakor pa da bi pustil odpotovati svojo hčerko samo z ladjo proti nevarnim otokom, obdanim od smrtonosnih čeri.
Vajiti se je bila že odločila odpotovati sama m je ukrenila vse potrebno za pol
Ni se prerekala s svojim očetom in ničesar mu ni povedala. Nasprotno, bila je zelo prijazna s starim bolnikom, dobro plačevala njegovo strežnico, ki jo je bila najela m kupila zanj steklenico žganja.
Ko mu jo je izročila, mu je čisto mirno povedala, da so živila že na krovu, kakor tudi sladka voda, in da »Sibila« še isti dan odjadra na otok Niue, kjer jo pričakujejo.
Ko je Sakson čul njene besede, je postal divji, preklinjal Vajltl in prisegal, da rajši potopi »Sibilo« v pristanu, nego da bi jo pustil samo odjadrati.
Ko so ga pa moči zapustile, je tožil o svojem slabem zdravju, o nehvaležnosti svoje hčerke in spraševal nebo, kaj je zagrešil, da je tako kruto kaznovan.
Slednjič je moral umolkniti, ker mu je zmanjkalo glasu.
Pismo iz Prage.
Zakon v varstvo denarnih zavodov. — Zakon o socijalnem zavarovanju. — Prevodi j ugoslovenskih del.
23. septembra.
ekspozeju podal zgodovino razvoja so-cijalnega zavarovanja od konca osemnajstega stoletja.
Generalni in specijalni debati o predlogi so bili posvečeni trije dnevi. Nemški socijalni demokrati e, nemški agrarci in komunisti so zavzemali do nje odklonilno stališče. V generalni debati je bil najpomembnejši pojav veliki govor posl. dr. Kramafa. Dotaknil se je v njem skupnega delovanja vseh koa-ličnih strank, njihove solidarnosti in s priznanjem omenil narodno mišljenje našega delavstva ter požrtvovalnost češke industrije. Spomnil se je sodelovanja Csl. nar. demokracije za socijalno zavarovanje in se s toplimi besedami zavzel za zdravnike, privatno urad-ništvo, državne in javne nameščence. Svoj govor, je končal s pozivom, da naj traja dalje sprorazum, enotnost in ednomiselnost, kakor so bili med nami po novo pridobljeni svobodi. To so jamstva za našo državo, za njeno trajanje, razvoj in narast. Govoru dr. Kramara je pozorno sledila zbornica in z vseh strani so mu čestitali.
V podrobni razpravi je govorilo nad 20 govornikov, med katerimi je bil eden najodličnejših posl. dr. EngliŠ, bivši finančni minister. Premo trii je predlogo z vsedržavnega, gospodarskega in zunanjega stališča in razložil, koliko dobrega si obeta od socijalnega zavarovanja. Veliko zanimanje je vzbudila v zbornici tudi beseda zavarovalnega matematika prof. Schon-bauma, na katerega strokovne račune se predloga opira.
Predlogi, k! fma 280 paragrafov, je bilo podano 527 izpreminjevalnih predlogov iri ni čuda, da je glasovanje o predlogi zahtevalo nekoliko ur.
Na programu zbornice v tem ?e3-nu" so finančne predloge. Radi tega se narodna demokratična stranka zlasti trudi, da bi bila Še v tem zasedanju sprejeta dodatna trgovska pogodba z Italijo, kar pa ni všeč republikanskim zemljedelcem. — Ta teden se prične tudi zasedanje senata.
V poslednjem času je izšlo pri nas nekoliko prevodov jugoslovenskih deL Dr. Vybiral je izdal prevod Erjavčeve knjige »Slovenci« s predgovorom lektorja ljubljansek univerze dr. V. Buria-na ln prevod povesti M. Kmetove »Helena«. Nadalje je izšel prevod Cvijiče-vih »Balkanskih vprašanj« in pripravlja se izdaja dela dr. Pivka »Proti Avstriji«, katero prevaja dr. Roubik. Založništvo »Orbis« izda prevod spisov nemškega publicista Wendla »Iz jugoslo-venskega sveta«.
Pretekli teden je poslanska zbornica posvetila zakonu o socijalnem zavarovanju. Predno je prestopila k razpravi o njem, je sprejela še zakon o moratoriju v varstvo denarnih zavodov in njihovih upnikov v prvem čitanju in zakon o vojnih posojilih v drugem čitanju. O prvem je referiraj poslanec dr. Matoušek (nar. dem.) in izvajal, da se nahajajo denarni kreditni zavodi v slučajih v težki situaciji, ko zahtevajo njihovi upniki in vlagatelji, izgubljajoč zaupanje do njih, v velikem; številu in razburjeno izplačila vlog pa se morajo zavodi zatekati k lombardu, realizirati svoja aktiva in brez koristi prodajti nepremičnine in drugo, s čemur se dela škoda ne samo zavodu, ampak tudi vlagateljem. To se bo dalo zabraniti šele, ako državna uprava, kakor hitro se prepriča, da je prispel zavod v težko situacijo, odredi moratorij, tako da bo dosti časa ugotoviti aktiva, ali ima mnogo vlagateljev in kake deleže lahko izplača. Tako se doseže pravičnejša razdelitev vlog in tako se obvarujejo pred škodo vlagatelji.
Izrednega pomena je sprejetje zakona o socijalnem zavarovanju. Naša republika je prva država, ki je rešila po vojni ta težki problem, ki je bil pred 20 leti za Časa Korberja zašel tudi v avstrijski državni svet ali ni prišlo za avstrijske vlade do njegove rešitve. Zakon odreja zavarovancem nameščencev za slučaj bolezni, invalidnosti in starosti in se ne dotika samo delavstva, marveč tudi obrtnikov, zemlje-delcev, zdravnikov, privatnih ln javnih nameščencev. Naravno je, da ker se je križalo toliko raznih' interesov znatno različnih razredov prebivalstva, je trebalo velikega truda, 'da se je na-«^la zlata srednja pot, t j. potreba je mlo mnogo kompromisov med posameznimi koaličnimi strankami, da so se mogle vse te raznovrstne zahteve stisniti v okvir lega zakona. Koaliciji služi to delo v čast in priča o njeni živ-Uensld sili in trdnosti, zajedno je to dokaz, da hodi koalicija dosledno ln vedoma za svojim ciljem in da izpolnili e svoj program, postavljen pred dvema letoma.
PoroČevaec soc. poL očfseka posl. 'dr. Winter kot strokovnjak v teh vprašanjih, poklican nad vse druge, je v obsežnem svojem referatu poudaril, da zakon ne prihaja samo kot zahteva delavstva, marveč iz volje vsega naroda in je kot posledica sodelovanja vseh koaličnih strank. Prof. dr. Srdinko je govoril o predlogi kot referent proračunskega odseka, na kar je minister za socijalno skrbstvo Habrman v svojem
Pravni vestnik.
PO ZBORU PRAVNIKOV KRALJEVINE SHS DNE DO 22. SEPT. V ZAGREBU.
19.
Čudne, kako malo interesa jo pokaza« 1« naša publicistika za zbor Pravnikov. Ka* kor da bi Šlo za običajne kongrese, ki se napravi j a jo že letom za letom, in ne za prvi kongres, Id je združil vse pravniške stano* v©, sodnike, odvetnike, notarje, upravne ju* liste in teorc ti carje, vseučiliščne profesor* je, v eno korporaci/o, z namenom, da se kritizira državno zakonodavstvo in da po* huda za bolj Se državno zakonodavstvo! Pravniški kongres, zamišljen po dru gona* rodnih vzorcih, naj bi postal prominentna institucija, ki naj takorekoč seže našemu parlamentarnemu zakonodavstvu pod pazdu* ho, da bi le*to lažje — shodilo. Pravniški kongres pa je imel — in to ne v poslednji vrsti — tudi ta namen, da se predstavniki raznih pravniških stanov iz raznih pokrajin naše širne domovine spoznajo, zbližajo, sporazumejo ne samo po duhu, ampak tudi po srcu. In vse te naloge je prvi shod prav* nfkov v dneh od 19. do 22. septembra 1924 izvrstno izpolnil, vse se je izvršilo v polni harmoniji in nasprotni ljubezni v okviru veličastnih zborov, intenzivne strokovne udeležbe pri komisijah, sijajnih družabnih prireditvah, ki jih razen Zagreba zmore le *ežko se katero drugo mesto. A naša pu* hlicistika je poslala na zborovanje le dva ali tri poročevalce ki prinašala le suhoparne prep?se oflcijelaega razporeda, da, iz čas* mkov smo celo zvedeli, da je predaval na zboru o prisilni poravnavi tudi višjesodni svetnik dr. Edvard PajniČ, dočim je bil ▼ resnici vsled bolezni zadrian in Ljubljane sploh ni zapustil?
Mislimo, da je na mestu, da slovenskemu občinstvu vsaj post festum prikažemo, kaj se je na tem r^vem zboru pravnikov kraljevine SHS godilo, kaj sklenilo, kaj do* živelo. Ni to le reklama za udeležbo prav* nikov na bodočih kongresih, ki naj se vrše vsako leto v drugem kraju, ampak v prvi vrsti bodi to poročilo za našo inteligenco sploh, da ho uvaževala pravniške kongrese po niihovi zaslugi.
V petek, dne 19. septembra 1924 je bi* la prostrana saborna dvorana na Marko* vem trgu stolnega grada Zagreb nabito polna samih juristov in do 50 gostov, nam* reč vabljenih predstavnikov državnih ura* dov, mesta, zavodov. Parola je bila: ne mnogo govorančlti, ampak deteti. Po otvo* ritvi zbora od strani podpredsednika hr* vatskega pravniškega društva dr. Vero* ne (predsednik dr. Polic biva še službe*
no v Gene vi) pozdravi minister pravde dr. Hrasnica imenom vlade zbor s simpa* tiČno sprejetim govorom, ki je izzvenel v željo, da naj rodi zborovanje obilo korist* nega za zakonodajo in državo in pa v po* zdrav na kralja. Sledi frenetični plosk zbo* rovalcev, sklene se poslati udanostno brzo* javko. Na to pozdravi čisto na kratko me* stni načelnik H e i n z e 1 zbor. Njegove be* sede so bile dobro pointirane, živahni ton njegovega govora se je lepo podal markan* tni njegovi osebnosti Za četrt ure po otvo* ritvi zborovanja je bil že konstituiran pre* sidi j. dr. V e r o n a (za Hrvate) kot pred* sednik, dr. Mestonovič (za Srbe) in dr. M a j a r o n (za Slovence) kot podpred* sednika, pa trije zapisnikarji (med njimi za Slovence odgovorni urednik Slov. Pravnika dr. S a j o v i c) zavzamejo svoje sedeže in že dobi besedo k prvemu razpravnemu predmetu o» osnovanju stalnih kongresov pravnikov kraljevine SHS« dr. M a j a r o n, kl ga apostrofira predsednik zbora za sta* rega. mnogo preizkušenega in odličnega borca slovenskih pravnikov. Kot poročeva* lec je dr. M a j a r o n najprej dal v vzne* šenih besedah duška zadoščenju, da je ude* ležba zbora pravnikov iz vseh pokrajin ta* ko ogromna, pokazal je na veliko potrebo stalnih pravniških kongresov, ki so se iz* kazali v drugih državah za izvrstno insti* tueijo. ter je podal smernice za statut bo* d o čl h stalnih kongresov, ki naj se pretresa na sedajšnjem zboru v posebni komisiji, a od komisije redigiran statut naj bi zbor sprejel kot temeljni kamen bodočih kongre* sov. Korreferent G j oka Nestorović (Beograd) in dr. S p i t z e r (Osijek) sta se glavnemu poročevalcu v vsem pridružila in le še utemeljevala s svojega ožjega delo* kroga potrebnost stalnih kongresov. Vsi trije govori so bili živahno aklamirani.
Druga točka zborovalnih predmetov je bila »Zakonodavna tehnika«. Prvi poročevalec prof. dr. Arandjelovič (Beo* grad) je podal tu pregled vseh načrtov, ki jih razne komisije v ministrstvu pravde iz* delujejo in stavil nasvete glede pospeševa* nja dela v komisiji. Drugi določeni poroče* valeč dr. Milan Roje (Zagreb) je bil ža* libog obolel, tako da niti ni mogel podati koreferata na zboru. Koreferent prof. dr. Dolenc (Ljubljana) pa je nanizal celo vrsto napak aH nepriličnosti dosedaišnje zakonodaje, podal svoje mišljenje, kako naj se jih odpravi, pri tem odklanjajoč vsak i
kompromis v tej stvari, ker zavisi od pra* vilne zakonodaje dobrobit in ugled države. S tem je bil dopoldanski program točno ob 1. uri izčrpan.
Delo se je nadaljevalo popoldne. Tretja točka je bila »Pravna pomoč ▼ državi.* _ Glavni poročevalec je bil dr. Janko Bab* nik (Ljubljana). Zbor je videl takoj, da ima pred seboj izkušenega veščaka, sledil je njegovim izvajanjem z velikim zadovolj* s tvom in živahno odobraval napoved po* drobno izdelanega načrta zakona za prav* no pomoč v državi, ki naj ga komisija pre* tres a, da se ga more izročiti parlamentu na uzakonitev. Koreferent dr. Jovanović (Beograd) je izrazil pomisleke glede nekih točk iz Babnikovega načrta (ustvaritve najvišje instance za rešitev sporov med razno* pokrajinskimi sodišči), v ostalem pa se je tako kakor tudi naslednji koreferent dr-M a j e r (Zagreb) z glavnim referentom strinjal
O »prisilni poravnavi izven konkurza* je referiral kot glavni poročevalec prof. dr. S p a s o j e v i ć (Beograd). Znano je, da srbijanski trgovski krogi niso prijazni temu inštitutu, ki so ga dobili šele po dveh treh letih ujedinjenja naše domovine. Tem sim* patičnejše so pozdravili zborovalci poročevalčeva izvajanja, ki so inštitut kot dober branile, vendar priporočale neke premembe zakona osobito glede pojačanja vpliva upnikov na potek prisilnoporavnalnega postopanja. Slovenski korreferent dr. P a j n i č se žal radi obolenja ni mogel niti s pismenim referatom na zboru oglasiti, hrvatski referent dr. Konigsberg (Zagreb) pa je obdelal svoj tema osobito s kazenskoprav« nega stališča in žel, prav tako kakor tudi glavni referent, obilo iskrenega priznan ja,
Zadnja točka zborovalnega programa je bilo »vprašanje odvetniškega red a«. Glavni referent dr. Ivo P o 1 i t e o (Zagreb) je podal svoje duhovito zasnovane misli o odvetniškem stanu na splošno, korreferent prof. dr. Š k e r 1 j (Ljubljana) pa je obdelal z vso njemu lastno temeljitostjo ipak stvarno kratko posamezna vprašanja iz odvetniškega reda. Namesto oglasenega kor« referenta iz Beograda, ki je zaposlen izven države, je govoril kot tretji korreferent dr. P avlo vi ć (Beograd) in v navdušenem govoru povdarjal interes srbijanskih odvet* kov za stalni kongres, od katerega pričakuje še mnogo zrelih plodov. Vsi trije govori so bili živahno aklamirani. S tem je bilo zborovanje v plenumu za ta Čas kon« čano, (Dalje prihodnjič.)
Pff»5Wta
— O Otonu Župančiču prinaša tržaški »II Piccolo della Sera« simpatično pisan literaren članek iz peresa prof. Umberta Urbanaz-UrbanL Prof. Urbanac le že prej napisal tako študijo o Mešku in pristavil članku tudi pesnikovo sliko. Sedaj Je na vrsti Župančič, katerega predstavlja italijanski Javnosti v zelo laskavi umetniški oceni in od katerega prinaša rodi dva skromna prevoda.
— Prva knjiga o »Nauci upravljanja« kod nas. Upravo smo primili najnovije izdanje »Prosvjetne nakladne zadruge« u Zagrebu, u koiem Milan Marjanovtć prikazuje novi pokret u privrednom Životu Amerike -»Scientific Management« (Nauka Upravljanju) pod naslovom »Znanstvena organizacija rada«. Marjanovtć ie u tom djelu pribrao svoja opažanja o tom pokretu, što ih je učinio posmatranjem ! na osnovu čitanja i proučavanja dok je nedavno boravio u Americi. Uz teoretska tumačenja i izlaganja, donosi primjere Iz praktičnoga života, a osim toga upozorava na naše privredne prilike 1 pokazuje kako bi ih se dalo popraviti. Cio prikaz razdjel jen je na pet poglavja od kojih prvo govori o našim privrednim prilikama, drugo o postanku i stanju pokreta u Americi i drugdje, treće o osnovnim Idejama pokreta,, četvrto o primjeni u uredima, a peto, kao zaključno daje neke opće poglede I upute. Spominjemo iz sadržaja ove natpise: Naša privredna kriza i njeni uzroci. Može li se ukloniti nezaposlenost radnika, — U oskudici kapitala mi ga odbijamo. — Ruski apel na Ameriku. — U ČehoslovačkoJ i kod nas. — Produktivni ! neproduktivni troškovi. — Znači li reduciranje troškova odpuštatl namještenike p — Jedna statistika moja mnogo govori. — Riječ Bankama i Industrijama. —, Znanstvena organizacija rada dobiva se kod Prosvjetne nakladne zadruge za Din 15 i u svim većim knjižarama.
— Dramatična šola Udruženja gledaliških Igralcev v Ljubljani. S 1. oktobrom se prične pouk Dramatične šole na I. državni gimnaziji. Vpisovanje se vrši do 27. tm. v pisarni Udruženja v dramskem gledališča od 15. do 16. ure. Sprejemni Izpit! bodo v nedeljo 28. tm. ob 10. uri dop. v Poevu dramskega gledališča. Udruženje prosi re-flektante, da se do 27. tm. zgiase, ker se pozneje ne bo nič več sprejemalo.
— Dramatično društvo v Ptuju oddaja lože in parterne sedeže v abonement še v petek in soboto 26. in 27. tm. od 5. do 6. ure pop. ter v nedeljo 28. tm. od 10.—13 ure v pisarni »Mest. gledališča«. Cene znižane. Plačljivo v obrokih.
— »Novi Rod«, list za mladino, kf ga izdaja Zveza jugoslov. učlteljstva, je priznano najboljši slovenski list te vrste. Vanj pišejo naši najboljši pripovedniki In pesniki, list je živ in sočnat in tak, ki je všeč mladini in odraslim. Krasijo ga tudi lepe, izvirne slike In risbe in je poln zanimivih člankov vseh vrst. List je mesečnik In izide desetkrat na leto. Prva številka izide v oktobru ln list stopi s tem letom v četrto leto svojega obstoja. — Za Jugoslavijo stane na leto 36 Din. Naročnino sprejema Marija Kmetova v Ljubljani, BIelwelsova cesta 21.
— Jugoslovensko-Češkoslovaška Liga v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 29. tm. ob 8. zvečer v dvorani Mestnega doma predavanje s skioptičnimi slikami: O češkem modernem kiparstvu ln slikarstvu. Predava dr. Fran Mesesnel. asistent umetnostnega zgodovinskega seminarja na ljub. univerzi. Vstoonina 5 Diu za osebo, za di* lastvo 2 Din*
5S47
Juha Iz pravega fnta. ertrak!a ,Juhana le nalzdaoelie tU najlzdatnelie redila;
znanstvena preizkušen o. — Par po-lfeusuv zadosti, se o tem prepričati.
Glasbeni vestnik.
— Pevski zbor Glasbene Matice * 1 }ub-lianl. Nocojšnja vaja za base odpade in se bo vršila prihodnji ponedeljek ob Isti u;i.
Julijska Krajina.
— Videm ln Gorica. Videm upropašča Gorico, hoteč postati središče tudi za vso goriško prebivalstvo. Posebno vabijo v Videm Slovence. Tam so razredi tehničnega zavoda za Slovence in tudi poletni tečaji za slovenske učitelje. Videmski trgovci se poslužujejo dvojezične reklame, želeč. da bl jih posečali posebno Slovenci, v Čedadu nastavljajo slovenske uslužbence in sedaj je tako, da se BovČani in Kobaridci poslužujejo skoraj izključno pri čedadskih In vi-demskth trgovinah In nič več ne prihajajo v Gorico dobri kupci iz gorenje Soške doline. Možje, ki imajo v rokah usodo goriškega mesta, ne vedo kaj bi počeli. V javnosti rohnijo v časih zelo hudo proti slovenskemu življu misleč, da se tako prikupijo fašizmu in jim nariše rimska vlada sijajno bodočnost, kadar so sami med seboj pa so precej pohlevni In ugibajo, kako bi z lepo besedo zopet privabili v goriško mesto ves oni slovenski dotok, ki je pred vojno tako lepo vzdrževal Gorico. Sad tudi te dvojne igre Je. da Gorica propada vedno bolj in hodijo v njo le bližnji Slovenci, Gorjani pa so že zapisani Vidmu. Domači goriški Italijani bi že lahko izprevideli, da jim je pridobljena »svoboda* zapisala smrt in da naj bi temu primerno uredili svoje splošne nastope. Potem bi mogoče več dosegli za goriško mesto, kakor pa so tako, ko se je dežela razkosala ob vpitju proti Slovencem.
— V Batah je prišlo do prepira in pretepa med dvema Italijanoma Malnatljem in Pasccucijem in domačinom Ivanom Piskom. Slednji je baje potem počakal oba Italijana, ko sta šla domov iz gostilne, in ju napadel z nožem. Oba se nahajata v goriški bolnici. Pisk pa v zaporih.
— Deklica pod avtomobilom. V bližini viadukta Iz Podgore v Ločnik je povozil neki šofer 12 letno Marijo Miklavčič Iz Koj-skega. Nesrečna deklica je vsled težkih notranjih poškodb v goriški bolnici umrla.
— Javna knjižnica v Roianu. Mladinsko društvo ^Zarja« je sklenilo ustanoviti javno knjižnico, za katero preskrbi dobrih leposlovnih, poučnih in zabavnih knjig.
— Dramatični klub vlsokošolcev v Trstu priredi v nedeljo 28. tm. v društveni gostilni na Kontoveiu TuČiČevo dramo »Golgota«.
— Čitalnica pri Sv. Jakobu v Trstu vprizor! 28. tm. Cankarjevo satiro »Pohujšanje v dolini šentflorjanskl«.
— Planinsko društvo v Trsta priredi v nedeljo družinski jesenski izlet na Vremši-co.
— Jetnik, ki potuje že cel mesec. Te dni so se pričele v Trstu porotne razprave. Prva se je Imela vršiti proti nekemu Marjanu Ražmu. K razpravi, ki je obetala biti zanimiva, je prišlo polno občinstva. Vstopil je v dvorano predsednik sodnega dvora in naznanil čudo, da je glavni obtoženec Marlan Ražem že cel mesec na potovanju Iz Benetk, kjer je bil zaprt, v Trst, ter da doslej še ni prispel sem in tako se odlaga razprava proti njemu.
— V Štandrežu pri Gorici bo v nedeljo 28. tm. prireditev tamkajšnjega bralnega in pevskega društva, katero je svojčas zelo živahno delovalo. Vspored je raznovrsten ln zanimiv.
Izored sodišča.
— Značilen zagovor! Dne 18. julija letos Je aretiral In zapisal v Črno knjigo policijskih ovadb, višji stražnik Gregor Rogelj in sicer pred »Jugoslovensko tiskarno« v Kopitarjevi ulici Vinkota Režeka, oženjene^ ga tapetnika iz Velike Čolnarske ulice. Zalotil ga je namreč stražnik, ko je raztrgal mož z deske na zidu zadnjo številko »Slovenca«. — Dasl obsojamo tako pobalinstvo, bodisi pri tem ali drugem listu ln tako izražanje svojega političnega prepričanja, vendar je bil značilen odgovor obtožencev. Na vprašanje, zakaj je to storil, je odgovoril mož: »Sram me je bilo, da list od cerkvenega poglavarja tako nemarno piše!« Ker se ni ugotovila nobena vrednost raztrganega lista, ki bi bila prišla v poštev, je bil Rožek radi hudobne poškodbe tuje lastnine obsojen samo na 24 ur zapora. Zapreti! pa mu je sodnik, da se bo tako pobalinstvo v bodoče strogo kaznovalo.
— Na glas Je mislit pa Je bil kaznovan. Bilo pa je tako: Posestnik Trance Hren, tam od Grosuplja, je naletel v Ljubljani na dva stražnika, ki sta peljala hudo okajenega pijanca, ki se je jima precej upiral. Hren, ki mora imeti precejšnjo piko na policaje, Je zakllcal aretirancu, dasi ga ni poznal: »Prerukej jih, kaj pa se jih bojiš! — Šment, — samo dva sta, težko jih boš zrihtov — pa te bota — jih ne boš zmagov. — In res je aačel aretirane« po teh besedah otepati na
vse strani. Vendar pa sta ga stražnika obdržala, kmeta pa sta zapisala in tožila, zakaj se vmešava v posle ljubljanskih policajev. Mož se je zagovarjal, da je to česar ga dolže, mislil le sam pri sebi. Ker pa Ima navado, da tudi sam s sabo govori, ga pa niso razumeli in so ga tožili. Ker mož še ul bil kaznovan, je vpošteval senat njegov zagovor in ga kaznoval za to neprevidnost za enkrat samo na 50 Din globe — stroške In 50 Din takse z resnim opominom, da naj v bodoče po ljubljanskih ulicah ne misli večna glas.
—■ VpoŠtevajte opomine jamih organov!
Neki mesar iz Sp. Šiške je silno hitro vozil po Celovški cesti. Ker Je bila cesta ravno zelo obljudena in je bila nevarnost, da se pripeti kaka nesreča, ga je stražnik opozoril, da naj vozi počasneje. Mesar pa se za ta opomin nI zmenil in je podil dalje. — Ker ni prišel k obravnavi, je bil obsojen v odsotnosti radi te neprevidne vožnje in ker se nI odzval opominu stražnika na 100 TMn globe ali dva dni zapora, to pa le z ozirom nato, ker je to šele prva kazen.
— A, vi ste pa tista k' ste že eno mare-lo ukradla? Tako je pozdravil sodnik Rezo Kastelčevo posestnico v Šmarju, ko je stopila v sobo »špetirovc na št. 28. kjer se. čujejo večkrat tudi precej nerodne stvari. Ja, gospod poznava se. No kolk* pa ste dobil' takrat? En teden, velik' je b*lo! — A ste presedel'? I seveda sem. — No zdei imate pa spet eno tako reč. Pravijo, da ste ukradla iz Kranjčeve kuhinje črno pelerino vredno 250 Din. O, gospod, to pa že nI res. Ka vi ste b'la že večkrat kaznovana radi tatvine? Ja desetkrat gospod. Ja sem b'la, res sem b'la, pa te pelerine pa nimam na vest*! Ja. ker ste jo ie prodala in zapila. ker Čuli smo, da radi pijete, posebno kadar v Ljubljano pridete. — Žene sicer niso zasačili pri tatvini pelerine, pač pa jo je zalotil Kranjc dva dni kasneje, ko se je plazila žena prav po tihem zopet v njegovo kuhinjo. Ko je vprašal kaj hoče, mu je rekla v zadregi, da bi rada kupila olje in jeslK Ker pa tam ni trgovine, In tudi žena ni imela steklenic pri sebi je bilo sicer oči-vidno, da ni Imela dobrega namena, ko se je plazila v kuhinjo, vendar se ni mogla tatvina ugotoviti in Je bila žena oproščena. Poslovil se Je sodnik od žene z besedami: Mat*, mat' kam boste vi prišla? Kaj sem pa vam ukradla? se je odrezala žena že bolj predrzno In ne več tako skromno, kot Je govorila pred sodbo. — Bejžte. kar dam mat*, pa glejte, da se več ne vidimo.
Turistika in sport.
— Nogometne tekme 28. tm. V nede'^-> 28. tm. se vrše na prostoru Ilirije zoper ne-kater važne prvenstvene tekme. Iz I. rar-reda Igrata ob pol 15. uri Maribor In Hermes, ob 16.15 Ilirija In Jadran. Rezervi Ilirije in Jadrana igrata ob 10.:*0 dopoldne: iz II. razreda Igrata ob 9. uri Korotan (Kranj) ln Svoboda. — Hermes ima v SK. Mariboru, letošnjem prvaku in večkratnemu finalistu slovenskega prvenstva opasnega nasprotnika, ki goji soliden kombinacliski nogomet In beleži letos mnogo lepih uspehov. Ako bosti obe moštvi v formi, se lahko z gotovostjo pričakuje lepe In zanimive i*re, rezultat v tem slučaju je negotov. Mnogo težje stališče ima Jadran proti Iliriji. Vendar je znal Jadran baš proti Iliriji vedno strniti vse sile in vso borbenost svojega agilnega moštva. Zadnja prvenstvena tekma Ilirija : Jadran je končala neodločno 3:3. Ilirija je podala pretečeno nedeljo proti Ra-pldu Izvrstno Igro ln ako Jo bo znala proti Jadranu ponoviti, bo pač zopet dosegla sigurno zmago in poskrbljeno bo obenem za glavni užitek publike. V dopoldanskih tekmah merijo svoje moči mlajše, talentirane moči, Korotan Ima proti Svobodi ugodne šanse in utegne doseči prvo zmago na ljub-Uanskem terenu.
— Češkoslovaška — Jugoslavija. Kakor Javlja »Prager Presse« bo postava češkoslovaške reprezentance, ki Igra v nedeljo v Zagrebu, nekoliko spremenjena, vendar moštvo ne šibkejše, kot prvotno določene. Kada in Silny sta poškodovana, dočim ima Stapl težkoče z dopustom. Verjetno bo team tako-le sestavljen: štaplik (Slavla) — Ku-chvnka (DFC), Seifert (Slavia) — Kuhar. Carvan (oba Židenice). Krompholz (DPC) — Veselsky (Naselskv) ŠtapI, Vanik (oba Slavia) Kristal, Jelinek (oba Viktorija Žižkov). Omenjata se tudi Dvoraček in Kolenatv.
— Slovensko planinsko društvo naznanja, da ostanejo odprte sledeče koče: 1.) Koča na Kamniškem sedlu do 6. oktobra; v slučaju slabega vremena se zatvori 29. sept.
2. ) Koča v Kamniški Bistrici (celo leto),
3. ) Koča na Veliki Planini (celo leto), 4.) Koča pri Triglavskih jezerih do 30. sept.: 5.) Vodnikova koča na Velem polju do preklica; 6.) Erjavčega koča na Vršiču do 38. septembra, 7.) Obe koči na Golici do nadalj-nega. — Osrednji odbor SPD.
Real Socletad San Sebastijan. ki je v Pragi doživel dva težka poraza je Igral z glasovito Barcelono dve neodločni tekmi v, razmerjih 24 ia &:Q,
— Lahkoatletski meering za prvenstvo Srednjih šoL V nedeljo dne 28. t m. se vrši na igrišču SK Primorja lahkoatletski meeting za prvenstvo srednjih šol. Začetek ob 10. zjutraj; popoldne ob 15. Po dosedanjih prijavah Starta čes 100 srednješolcev-at-letov te cele Slovenije, Ker se med temi nahajajo tudi slovnskf rekorderji in prvaka, kakor Orehek, štrekelj, Borštner, Der-' žaj, Koch, SlamJč Herman In drugi, obeta biti zelo napet In zanimiv boj med poedtn-e| in zavodi v skupni kvalifikaciji, tako bo uiitktaželjno občinstvo prišlo čisto gotovo na svoj račun. — Vslopnina: navadna stojišča Din 10, dijaška Din 5, mladinske vstopnice do 14. leta DUl 3.
_   RAZNE VESTI.
V Madridu je angleški amaterski klub Civil Service (London) porasli Real Club, Madrid s 3:1 in 4:0.
Češkoslovaški maratonski tek se vrsi ▼ nedeljo 28- t m.
Lahkoatletska prvenstva Amerike so letos z ozirom na pariško olimpijado neko-
Naša noviteta.
Kdor 5e misli, da je Ljubljana zaspana, bi mn priporočali, naj se potrudi pred pošto, kjer ima krasen pogled na delavnico, ki snuje in kuje iz dolge vasi pravcato velemesto. Bogme, ni sala, če je zakon narave in blagor skrbnih mestnih očetov tak, da iz malega raste if! brst! veliko. Tndi Ribničan se je spomnil nekoč, da bi kazalo spremeniti bajto v gosposko palačo. Kaj hočemo, človek je Že tako ustvarjen, da ga olepševalni čut neprestano sili, naj si uredi tibikacije in komunikacije tako* da ga ne bo žulilo ne s te ne z one strani. In je zbral svoje vrle sinove, stopil na čelo te olepševalne ekspedicije In razrinil z njenimi hrbtenicami svoje skromno bivališče tako, da še stavbeniki še danes boje njegove konkurence.
Ljubljana ni Ribnica in Ljubljančani niso tako nespametni, da bi rinili tja, kamor ni treba. Zato si pomagajo drugače. Stanovanj je premalo, ulice in ceste so preozke, Človek pa mora premikati svoje ude, da ne zarjave. V velemesto z evropskim slovesom spac*a promenada. To je vsem jasno in nihče se ne upira, če mu obetajo široko, gladko in ravno ulico, po kateri bo lahko hodil počez in po dolgem, kolikor bo duša poželela. Do tu je vse V redu, ali zdajci smo pri prometnem vprašanju, ki tudi ni kar si bodi. Ne gre, da bi kozi t eno roko ponujali soli, z dmgo pa tepli ubogo živinče. S prometom je pa križ, odkar imamo na Dunajski cesti noviteto. Ta znamenita cesta, ki kaže Ljubljančanom pot naravnost v nepozabno prošlost, je do-Ma namreč toliko gričev, dolin, kotlin in blatnih jezer, da si rodoljub, ki hoče v miru in zadovoljstvu prebaviti za eašo črne kave v »Evropi« svoje obilo kosilo, pa ga Je usoda zanesla pred glavno poŠto, ne zna pomagati drugače* nego da spremeni prvotno smer in krene po Prešernovi ulici mimo frančiškanske cerkve in dalje po Kolodvorski ulici tja naokoli do zaželjenega cilja. Kdor se noče proslaviti na človeški dirki, ki je preskrbljena z vsemi modernimi ovirami in zaprekami, od globokih jarkov in visokih kamenitih holmov do neprodirnih blatnih mlakuž in pravcatih športno - pospeševalnih skakalnic, mu res ne kaže drugače, nego da razgrne pred seboj načrt našega stolnega mesta in si poišče drugo najkrajšo pot
So pa tudi ljubitelji sporta, ki *o jim ture — celo v mestu dobrodošle. Tem seveda nI treba delati ovinkov, ker se ne boje nobenih prometnih ovtf. Le škoda, da se veČina njih temn redkemu sportu primerno ne obleče, ln tako se zgodi sredi bele Ljubljane, da pride dama s preozkim ali predolgim krilom v zadrego, ker ne ve, kako bi preplezala ali preskočila dotično športno napravo, ne da bi zbudila pozornost radovednih oči. Tako smo lahko z noviteto vsi zadovoljni. Enim je v zabavo in razvedrilo, drugim nudi najlepšo priložnost, da urijo in vežbajo svoje fizične moči, tretjim pomaga prebavlji-ti obed in večerjo, ker skrbi za daljše pešizlete, četrtim pa zbira prijetne nade, da ima vsaka stvar svoj konec, ★ ★ ★
— Kraljevo bivanje na Đelja. Po informacijah iz dvornih krogov ostane Nj. Vel. kralj Aleksander še nekaj dni na državnem posestvu Belju. V Beograd se vrne najbrže v nedeljo. Kralj hodi na lov na jelene in ga spremlja lovski blagor. Te dni je ubil velikega jelena, 24-taka. Ko so prinesli pred kraljev dvorec ubitega jelena, je kralj obdaril lovce t raznimi dragocenostmi. Nadgozdarju je podaril zlato ufo s svojim monogramom. Preteklo nedeljo se je zbrala veliko množica naroda pred kraljevim dvorcem v Aleksandrovu. Narod je prirejal kralju navdušene ovacije. Ko se je kralj pojavil med narod, ni bilo vzklikanja »Živel kralji« kmalu konec. Kralj se je livahno razgovarjal a dobrovoljci, kolonisti in ostalimi seljak!. Po poročilih iz Subotice se je včeraj Nj. Vel. krai; Aleksander pripe-
; Hal X SP r^mstVU  p£Vtj£    ^uta£t& fc
lik o zakasnela. Padock je dosegel zopet svojo staro formo, kajti bil je prvi na 100 yardov v 9.6 in na 220 v 20.8, kar le enako svetovnemu rekordu. V skoku v daljivo je dosegel Hubbard 732 cm. Izvrstni rezultati So bili doseženi tudi pri Juniorskih tekmovanjih. Kri skoku v višino je dosegel Ro-binson 185 cm, skok ob palici Je odnesel Scholpp s 376 cm.
Moravska Slavla, Id točasno gostuje v Španiji je podlegla P. G. Valenciji v razmerju 4:1 in 2:1.
Izstop bratov Koftdrad iz Amaterkluba. Kakor javljajo dunajski listi je nastala v taboru Amateurjev huda kriza In sta oba brata Konrad prijavila svoj izstop, ker ri-sta zada voljna z vodstvom kluba.
Pri lahkoatletskem meetingu v Bečke-reku Je bilo postavljenih več novih jugo-goslov. rekordov. V teku na 100 y je dosegel Szenesi čas 10 sek. (nov jug. rek.) 400 metrov Bence v 52.6 (jug. rek.' met diska 1. Ambrozv 44.75 m (nov jug. rek.).
avtomobilom v Subotico* Pred magl-stratnim poslopjem je subotiško prebivalstvo priredilo kralju ovacije in ga toplo pozdravljalo. Iz Subotice se jo \ralj odpeljal v Palic, od tam se je kralj peljal dalje do Vrbasa, povsod v vseh vaseh od naroda viharno pozdravljen. Kralj se je proti večeru povrnil v Belje.
— Odpis zemljiškega davka. Na intervencijo poljedelskega ministrstva je finančni minister odredil odpis zemljiškega davka onim kmetom, ki so trpeli vsled povodnji in drugih elementarnih nezgod. Tako prihajajo dan na dan drugače se glaseča poročila glede odpisa davkov vsled nezgod! Kaj se torej pravzaprav odpiše?!
Iz monopolske uprave. Na mesto dosedanjega upravnika državnih monopolov   je   imenovan   drž. svet.
V u 1 o V 1Ć.
— Invalidski   zakon. Ministrski
svet je snoči razpravljal na podlagi poročila ministra za socijalno politiko o načrtu invalidskega zakona. Načrt je v načelu sprejet in bo danes Izvršena definitivna redakcija zakona. Finančni minister je zahteval točnejše podatke glede finančnega efekta. Na predlog vojnega ministra je bila v načrt sprejeta določba, da se invalidom - aktivnim Častnikom pri odmeri invalidnine prizna za eno stopnjo višji čin. nego so ga dejansko imeli.
«-* Krediti za bolnice v Sloveniji. Finančni odbor je odobril ministrstva za narodno zdravje iz 7% državnega r* si>:!Ja kredit v znesku \H milijona za boln^e v Sloveniji.
— Odposlanstvo bančnih uradnikov pri vladi In parlamentarnih klubih. V četrtek Je odpotovalo v Beograd odposlanstvo Saveza bančnih uradnikov In nastavi j encev Jugoslavije pod vodstvom Zagrebčanov gg. Halepovića in Kurtagiča. Odposlanstvo izroči osebno ministrskemu svetu, ministru za socijalno politiko, notmajemu ministru, ministru trgovine in industrije, prosvetnemu in finančnemu ministru spomenico, V kateri so obrazložene zahteve bančnih uradnikov. V spomenici se navajajo zahteve glede brezposelnosti in importirania inozemskih uradnikov, glede zasebnih trgovskih in bančnih' šol in tečajev, glede zavarovanja v slučaju brezposelnosti, glede penzijskega zavarovanja, glede stanovanjskega vprašanja in končno glede obdavčenja dohodkov bančnih uradnikov. Pri ti priliki bo zagrebška delegacija imela v Beogradu s tamošnjo organizacijo bančnih in trgovskih uradnikov konferenco radi skupnega nastopa v novi kolektivni pogodbi. Kolektivno pogodbo so sestavili Zagrebčani.
— Šolske doklade. V štev. 207. Vašega Usta nekdo napada davčni urad Prevalje, češ, da se brani pobirati šolsko doklado. Urada ne bom zagovarjal, se bo že sam; ker sem bil pa v Mežiški dolini več let občinski tajnik, moram Izjaviti, da so ondotne občinske razmere pravi unicum na celem svetu. Županstva imajo namreč svojo občinsko mejo, šolske občine svojo in fare svojo, In za vsako teh treh imajo svoje doklade. Ker je pa podlaga dokladam čisti davek, je mogoče le ondi prav računati, kjer so enake meje. Zato se povsod razum v Mežeški dolini, določijo vse doklade skupaj, župan jih dobi od davkarije, on jih pa plača šoli in fari. Ako se davkarija brani tri vrste in od treh različnih občin pobirati doklade. Ima popolnoma -orav. Tak red daje nepotrebne plsarlje ln dela zmedo; le nekaterim v korist, ker radi brez nadzorstva gospodarijo. Dandanes ni nikier različnih občin, mej, samo v Mežiški dolini vzdržujejo še ta stari ostanek, zato se ne smejo jeziti, če zahteva urad, naj Sami sestavljajo zapiske, ker so le oni zanje odgovorni, ne davkarija. Seveda: drugim delo in odgovornost nakladati, sam pa samo z denarjem razpolagati je najbolj pripravno! — P. L., bivši tajnik.
— Prisilna delavnica — v Stari Gradiški I Ljubljančan je So zopet lahko ponosni na svoje uspehe pri centralni vladi! Imamo lepo poslopje za prisilno delavnico na Poljanah, ki je nalašč zgrajeno bilo za prlsiljence z volilom kanonika Schuder-bacha. Do 300 delomržnežev je bilo pred vojno tam spravljenih, ko Je bil okoliš za to ljubljansko prisilno delavnico omejen na Kranjsko, Koroško, Dalmacijo in nekaj Štajerske. Sedaj pa, ko gre 2a to, da se pospravi prlsiljence iz cele države v nek aavod, je Ljubljana propala: Kaj za to, da naša nalašč sezidana zgradba za prisilno delavnico ne zadošča niti najmanj modernim zahtevam bolnišnice; tu v Ljubljani so nameščeni norci, ki bi spadali v kakšen grad Hi deželi, a naše prlsiljence. tre/oa pd
1. oktobra 1924. pošiljati v slavonsko Staro Gradiško v nekake barake- kjer niti z daleka nI pripravnih delavnic in kjer bodo zopet zaprti v bližini zaprtih hudodelcev pod upravo moškega kazenskega zavoda kar bi ne smelo biti! Ironija usode: Po dotični naredbi ministrstva pravde bodo celo veljali predpisi hišnega reda, ki je veljal za »bivšo« prisilno delavnico v LJubljani za starogradlške barake. Dobro bi bilo. da bi mesto Ljubljana vprašalo, kje obstoji zakon, ki Je izpremenil našo prisilno delavnico v Ljubljani v bivšo prisilno delavnico! Kaj vse se pri nas ne zgodi!!
— Svetovni mojster dr. Lasker v LJnb-Ijanl. Kakor doznavamo Iz ljubljanskih Šahovskih krogov, se pripelje dr. Lasker v soboto v Ljubljano. Ljubljanski šahovski klub mu priredi v soboto zvečer ob 9. uri pozdravni večer, katerega se lahko udeleži vsak ljubitelj Šaha. Brez dvoma Je prihod dr. Laskerja v Ljubljano največja šahovska senzacija. Za nedeljo zvečer se pripravlja velika simulantska produkcija, katere se sme udeležiti vsakdo, treba pa je prinesti šahovnico seboj. V nedeljo popoldne pa se vrši handicap turnir proti 10 najboljšim klu-bovim Igralcem. Postava te desetorice je sledeča: Furlani, Drnovšek, TekavČiČ, C. Vidmar, J. Vidmar, Lenar, JeroŠov, Zapanc, Mrzlikar, ValentlnčiČ. Prepričani smo, da bo vse te prireditve občinstvo v velikem številu obiskalo.
— Premestitev. Ta teden se poslavlja od Sv. Trojice v Slov. Goricah nadučitelj g. Ciril V o b i Č s Svojo soprogo učiteljio Emo V o b I č, roj. Trstenjak. Ljudstvo upravičeno žaluje po vestnem učiteljskemu paru zlasti po neumorni in vzorni učiteljici gospej Emi. Kdor je videl njeno delovanje, jo občuduje in vsi čestitamo kraju, kjer bo kot skrbna vzgojiteljica šolske mladine delovala.
— Delavci, ki hočejo iti na Francosko,
naj se zglasujejo z ozirom na naše včerajšnje poročilo pri g. Ivanu Tometu v Kri-ževniškl ulici št. 7. I. nadstr., zvečer od 5— do 6. ker smo njemu izročili navodila ln pojasnila, ki jih je poslal inženjer Dekleva iz Francije. Pri nas se ne dobi nikakih poročil več.
— Usposobljenostne   preizkušnje za
osnovne ln meščanske šole se prič/io na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani dne 4. novembra 1924 ob 8. ur! zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k tisposob-ljenostni preiskušnji se naj predlože po šolskem vodstvu pravočasno okrajnem Šolskemu svetu, da bodo najpozneje do dne 25. oktobra v rokah lzpraševalne komiiije. Kdor bi ne bil pripuščen se bo pravočasno obvestil; posebna vabila k izpitu se ne bodo pošiljala. — Izpraševalfia komisija za osnovne in meščanske šole v Ljubljani.
— »Slovenčevlc kulturno politični nauki. Včeraj je »Slovenec« postavil sledeče, nadvse za njegovo mentalnost karakteristične kulturnopolltične trditve: SLS je verska ustanova. Organizacije SLS, kakor orlovstvo, zadruge itd. so verske ustanove. Zgradbo ljudskega preroda je treba nasloniti na klerikalizem, na SLS. ker katolicizem tega sam ne zmore. Zato je treba poleg katoliške cerkve še SLS. Sokolstvo in druge napredne organizacije so strankarske organizacije, ni pa strankarska organizacija Orel, nadalje Marijina kongregacija, sploh vsaka organizacija SLS. Kar nasprotuje SLS, nasprotuje veri in cerkvi. Ker cerkev in vera, po »Slovencev!« trditvi ne moreta uspeti v svobodni propagandi in v svobodnem prepričanju, je treba osnovati še politično organizacijo, SLS. Kdor vsega tega ne uvidi, dokazuje svojo »klaverno nesposobnost in srčno podivjanost. Poslednji stavek je namenjen nekim kulturnim delavcem na ljubljanski univerzi!
— Rezervni oficirji iz teritorija Drav. dlv. oblasti so vabljeni na sestanek dne 4. oktobra tL ob 20. uri v salonu restavracije pri »Levu«, da slišijo poročilo dne 5. sept. ti. izvoljenega pripravljalnega odbora, želeti je tudi obilne udeležbe od strani izven ljubljanskih rez. oficirjev. Pripravljalni odbor.
— Pogreb Sokola in Orlunaša. Na Ja-
vorniku v tovarni »Kranjske industrijske družbe« se je pred par dnevi ponesrečil 18 letni delavec Peter SiŠič, ki je bil Član tai.i-kajšniega Sokola in Orjune. K pogrebu so prišli Sokol!, gasilci In Orjunali. Olnljive žalostinko so mu pazell pevci pred do.načo hišo. Nato so čakali kdaj pride duhovnik. Ker ga nI bilo po eni uri čakanja, so dvignili rakev in v lepem sprevodu odnesli ranj-kega na pokopališče v Koroški Bell. Tam pri cerkvi Je stal Župnik Žbontar, ki je odšel h grobu, blagoslovil grob, zmolil in odšel. Pri odprtem grobu Je govorilo več govornikov v slovo vzornemu mladeniču, ki )ts bil delaven in zvest član naprednih organizacij ter je neizmerno ljubil svojo domovino. Bil je tudi prava sinovSka podpora svoji materi. Župnika so vprašali, zakaj ni prišel h pogrebu? Odrezal se Je na to vprašanje da se je — zbal Orjunašev.
—- Kriza naše Industrije In pospešitev izvoza. V članku istega naslova, ki smo ga priobčili v Št. 216 od 21. sept. ti., se nahajajo posmeni pogreški, koje po želji pisca popravljamo. Dotična mesta naj se pravilno glasijo tako: Tar. post. C4 a: kalcijev karbid: od razreda C na izjemno tarifo I; Tar. post. K 23: premog: od izjemne ta rile 1. na izjemno tarifo II.
— Zgodovinsko odkritje pri Kalini. Iz Londona javljajo, da so tja prispele vesti o važnem zgodovinskem odkritju v Sahari blizu Kaira. Po zaslugi egiptovske vlade sta bili izkopani v Sahari dve mali svetišči in dva vhoda v grobišče. Dejstvo, da so našli na nekaterih stebrih v hijeroglifih pisana imena egiptovskih obiskovalcev iz leta 1500 pred Kr., potrjuje, da ne gre tu za ni-kake posnetke starih grških spomenikov. Odkriti svetišči spadate v dobo tretje egipčanske dinastije in ste potemtakem starejši kot spomeniki velike piramide pri Gczah. k! spadajo V četrto dinastijo. Svetišči predstavljate najstarejše vzorce kamenite zgradbe. Nahajate se ob vznožju piramide Zoser fia cesti, ki pelje v Saharo, in se ju smatra za grobišče kraljice Zoser in njenih oiiok, YsakQ ima svoje trikotno dvorišče,
ki se spaja z vznožjem piramide, ln ozek hodnik med glavnimi stebri, ki pelje V majhno svetišče. Radi izredne važnosti teh zgodovinskih najdb je egiptovska vlada obljubila potrebne kredite, da Se pospeši izkopavanje in raziskovanje pri Sahari in tudi v bližini Dashnr. kjer je bila pred leti odkrita stara egiptovska zakladnica.
*■ Mednarodni telegrafski kongres se bo vršil prihodnjo spomlad v Karizu. Zastopana bo tudi naša država.
— »Trgovska banka« v Ljubljani je velikodušno naklonila poplavljencem v Polho-vemgradcu. Ločnici In rirasnici znesek Din 15.000 in sicer Din 10.00 potom Velikega župana v Ljubljani.
— Novi vagoni. Ministrstvo saobračaja je dobilo te dni iz Nemčije na račun reparacij okoli 100 vagonov. Vagoni so tovorni, za prevoz pernate Živali. Ministrstvo je dobilo tudi večjo količino desinfekcJjsklh aparatov in jih razdelilo na železniška ravnateljstva za desinficiranje vagonov. Prvi poskusi so se zelo dobro obnesli.
— Naročilo železniških tračnic za progo Zagreb-Beograd, katere se Imajo izmenjati, kakor smo poročali, je podeljeno nemškemu konsorciju »Wolff«, pri katerem Je intereslrana tudi luksenburška rudarska družba.
— V Ohridsko jezero je bil spuščen 7. tm. prvi trgovski brod, ki služi kot prometno sredstvo med našo državo in Albanijo. Brod je izdelan v Novem Sadu in ie last trgovca Fortunatovlča.
— Lokomotiva le skočila s tira včeraj zvečer okoli Šeste ure na Javorniku. Premikala je vagone med Železniško postajo m tovarno Kranjske industrijske družbe. Pozvana je bila takoj pomožna lokomotiva z Jesenic in tekom treh ur Je bila proga zopet v redu. Večerni gorenjski vlak je Imel vsled tega nad eno uro zamude.
— Smrtna tramvajska nesreča v Zagrebu. Snoči okoli 19. je v Zagrebu na Ilici tramvaj povozil 78 letnega starčka Ireneja Sejtery, ki je hotel prekoračiti cesto. Voznik je sicer dajal signalna znamenja, katera pa je starec očividno preslišal. Tramvaj je nesrečneža podrl na tla in ga vlekel kakih šest metrov s seboj. Ko so ga potegnili Izpod voza je bil že mrtev. Kakor so ugotovili, voznika ne zadene nobena krivda na nesreči. — Na kolodvoru Sava v Zagrebu je padel delavec Ivan Sabnjak pod lokomotivo, ki mu je odrezala nogo pod kolenom. Umirajočega so z rešilnim vozom prepeljali v bolnico.
— Špekulacija se mu oi posrečila. Na
poštnem ravnateljstvu se je pred dnevi o-glasil 18 letni Lojze Petič, brez petič, doma iz Buj pri Postojni ter je poštnemu uradniku javil reklamacijo nekega pisma, ki ga je baje vrgel v poštni predal in ki je bilo naslovljeno na njegovo v Ljubljani stanujoče« mater. V tem pismu je bilo po njegovem zatrdilu tudi 200 lir v bankovcih. Dalje je mladi Petič izjavil, da pisma mati ni prejela. Ravnateljstvu Je postala zadeva sumljiva ter se je obrnilo na policijo, da poizveduje o stvari. Kriminalni organi so sedaj dognali, da je mladi Petič resnično prejel 200 lir od svojega v Julijski Krajini bivajočega očeta v ta namen, da jih izroči materi, toda Petič je kupil raje samokres. S pismom pa je ska-šal izvabiti od ravnateljstva gorenji znesek kot odškodnino. Na policiji je med zaslišanjem izjavil: »Kupil sem si samokres, ker sem se hotel ustrelittl« Ugotovili so na policiji dalje tudi, da je poneverll zaupano mu kolo ter je prodal za 1375 Din nekemu delavcu v Zeleni jami. Špekulacija s fingiranim pismom se mu ni posrečila. Izročili so ga drž. pravdniku.
— Policijske ovadbe. Včeraj je bilo pr! policiji podanih več ovadb in sicer: radi tatvine 3, radi prestopka cestnopolic. reda 7, radi prekoračenja polic, ure 2, radi sgla-ševalnih predpisov 1, radi poškodbe ceste 1, in radi izgreda 1.
— Kavarna Leon: Vsak večer salonski orkester. Se priporoča Pogačnik.
— Vremenska napoved. Spremenljivo in boli hladno vreme.
Iz Celja.
-—-c Nemcem v Celju. 28. september bo pokazal, kdo Izmed Vas želi živeti v miru z nami. Kdor gre od Vas na volišče, nam je napovedal boj, ki ne bo končal njemu v prid. Kdor želi mirno med nami Živeti, ostane ta dan doma.
—c Celjskim volllcem Narodnega bloka. Danes v petek dne 26. t. m. bo ob pol 9. zvečer sestanek volilcev Narodnega bloka v restavraciji Narodnega doma.
—c Socljal-blokašl so obupali nad zmago pri volitvah. V začetku so bili naši nem-škutarsko-socijal blokaši sigurni svoje zmage. Zadnje dni so pričeli računati natančneje in so prišli do zaključka, da ie njih zmaga popolnoma nemogoča. Nekateri kandidati njihovega bloka se sedaj jeze, da so nasedli dr. Ogriseggu in njegovim nem-Škutarskim priganjaČem. Sram jih je, da so zašli v tako nečedno družbo nekdanjih celjskih pouličnih pretepačev. Mnogo volilcev, ki so bili sicer pristaši bloka, izjavlja, da se volitev ne bodo udeležili. To je tudi edino pametno. Svetujemo tudi onim, ki so Še v dvomu kaj storiti, naj si še zadnji moment temeljito premislijo, kaj bodo storili. Posledice za zakrknjence bodo težke. Odgovoren bo za iste vsak sam.
—c Ponesrečil se je pri beljenju We stenove hiše pri Kapucinskem mostu zf-darslki pomočnik I. Turnšek Iz Levca. Na lestvi okrog 3 metre nad tlakom ga je pograbila božjast. vsled česar je spustil klin in padel na tla. Pri tem si Je zlomil roko in se tudi drugače težko poškodoval. Prepeljali so ga v celjsko bolnico.
—c Nov vlak se uvede s 1. oktnbfom na progi Celje-Vclenje. Odhajal bo is Celja ob 13;05. S tem je direkcija državnih železnic ugodila davni želji prebivalstva Savinske doline, ki se bo lahko vračalo po dopoldanskih opravkih v Celju že takoj opoldne domov. Pa tudi Celjani se bodo lahko posluževali vlaka za izlete v Sa-vinsko dolino. Ustreženo pa je s tem tudi šolski mladini, ki se. bo takoj po pouku
labta yiaii* domov,
TEŽKA AVTOMOBILSKA NESREČA NA CESTI VELIKA GORICA - ZAGREB.
Včeraj dopoldne *e ie dogodila na cesti Zagreb*Vclika Gorica težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala eno človeško žrtev, dočim so bile tri o<:cbe te?ko ranjene. O dogodku nam poročajo iz Zajeba:
Včeraj, v četrtek, je bil v Veliki Gorici običajen živinski «ejem. na katerega se je z avtomobilom odpeljat tudi ragTbški lesni trgovec in kavarnar Stjepan Horvatlć. V avtomobilu se ie vozila tudi Tereriii Čo* belič, soproga mestnega davčnega nadofiei« jala s svojo hčerko Olgo. Avto ie vozil io, fer SofiteriČ". Vožnja do sela Vrlika Mlak* je minila brez vsake nergode. Tik pred se* lom pa se je pojavil na cesi velik kmetski voar, kateremu se je hotel šofer umakniti in je zavfl v stran. Ker je prehitro vozil, se je avtomobil prevrnil v obcestni Jarek in pokopal potnike pod seboj. Pri tem je na« stala eksplozija in avto je pričel goreti tem fer Sostarić. ki je ostftl skoro nepoškodovan, je prvi zlezel izpod ruševin avtomobila in je čakal na pomoč. K sreči Je privozil mimo avtomobil. ▼ katerem se je peljal uradnik Konig. ki je pomagal šoferju pri reševalni akciji. Horvatoviča so potegnili nezavestnega izpod ruševin, istotako ^tibeličevo, do* Čim je bila njena hčerka Ol^a že mrtva Horvatović m Ciibclićevfl sta bila prepelja« na v bolnico v Veliko Gorico. Horvatovič* ima težke poškodbe na glavi in ima pretre* sene možgane. Do sinoči se Se ni zavedel. Poškodbe ^ubeličeve so lažjega značaj«, dočim je zadobil šofer samo praske na rc kah in na glavi.
Iz Maribora.
-m Pogreb dr. P. Turnerja se vrši V soboto dne 27. septembra ob pol 6. pop. iz hiše žalosti v Petrovem selu (za vinarsko Šolo) na mestno pokopališče v Pobre-žju. Sokol se udeleži pogreba svojega vzornega ln najstarejšega člana In soustanovitelja Mariborskega Sokola polnoStevilno. Tud! vse ostalo narodno občinstvo se poziva, da s Svojo udeležbo Izkaže čast starosti mariborskih Slovencev f
—m Umetnostni razstava v Mariboru. V mali kazinski dvorani se otvori prihodnjo nedeljo dne 25. t m. ob 11. uri dopoldne umetnostna razstava, ki Jo prirede domači umetniki Kos. Pirnat in Stlplovšek. O razstavi sami bomo Še poročali.
—m Orjtma In mariborske občinske volitve. Takoj drugi dan po volitvah Je objavila »Straža« nesramen napad na tukajšnjo Oriuno, Češ da bi bil blok dobil najmanj 400 glasov več, ako bi se bila Or-juna ne bi udeležila agitacije ln a tem odvrnila od volitev vse resne volilce. Ne vemo sicer, ali so bili vsi drugi klerikalni volilci tako neresni, kakor le soditi po tel notici, vemo pa to, da je v soboto, torej en dan pred volitvami sam dr. Jerovšek z oblastnim tajnikom SLS g. Kranjcem prišel k! predsedstvu Orjune prosit, naj se udeleži agitacije. Orjuna je še Isti večer, brez posebnih vabil ali oklicov v listih sklicala Jm-pozanten shod, na katerem je poleg Orjunašev govoril tudi klerikalni voditelj profesor Prijatelj. Za danes konstatiramo samo to! Mislimo, da zadostuje!
—m Priporočljiva •marelarja«. Pred par dnevi sta se pojavila v Hočah pri Mariboru dva popravljalen dežnikov. Hodila sta od hiše do hiše ter precej zaslužila, sicer ne toliko s popravljanjem dežnikov, kakor S tem, da sta poleg svojega opravila pridno kradla. Med tem, ko so gospodinje iskale polomljene dežnike po podstrešjih, sta podjetna možakarja smukala vse, kar je Šlo v malho. Tako sta raznim ljudem odnesla več parov čevljev, večjo količino usnja In precej Živil. Ko so ljudje tatvlrrt opazili, sta bila tlčka seveda Že daleč.
—m Pošten najditelj. V današnjih časih Imajo ljudje prav malo upanja, da b! izgubljene stvari dobili nazaj, najmanj pa denar. Tako je danes tarnal po mariborskih ulicah tudi neki možakar iz okolice, ki je prišel na semenj, a je Izgubil svojo listnico s 30.000 dinarji. Še le na prigovarjanje drugih ljudi je Šel svojo izgubo javiti policiji. Ni se malo začudil, ko mu je policijski uradnik pokazal listnico, katero je par minut preje oddala na policiji neka revna Ženska. Nezaupljivo je pogledal v listnico, dali je tudJ še denar v njej. Ko je našel ves znesek nedotaknjen, je z veseljem položil na mizo 3000 Din kot nagrado pošteni najditeljicl.
—m Zadeva rlbarskega društva v Mariboru. Pred pol letom je vzbudilo postopa-« nje Nemcev v Ribarskem društvu v slovenski javnosti mnogo razburjenja. Nemci so se namreč takrat na povsem nekvalificiran način polastili društva ter uvedli popolnoma nemško uradovanje. Vsled nekaterih pre-greškov je veliki Župan dr. Ploj takratni občni zbor razveljavil, zoper kar pa so se Nemci pritožili na ministrstvo. Te dni je ministrstvo pritožbo zavrnilo. Vsled tega se mora v najkrajšem času vršiti nov občni zbor. Opozarjamo na to vse slovenske kroge in pričakujemo, da tokrat vsled naše lastne malomarnosti ne bodo zopet Nemci zagospodarili v tem, za naše obmejne kraje nad vse važnem društvu.
—m Izlet k Sv. Urbanu. Prihodnjo nedeljo priredi Jugoslovensko-češkoslovalka Liga izlet k Sv. Urbanu nad Mariborom. Izlet se vrli samo ob ugodnem vremenu. Vabljeni vsi prijatelji Lige. Odhod točno ob 13. s Trjza svobode.
—nt Drobiž. Policija je razkrinkala pred par dnevi aretiranega Crnogorca QJoka Oojlča kot nevarnega vlomilca. Med drugim je v Beogradu okradel neko banko za visoke vsote, nakar je pobegnil v inozemstvo. Sedaj se je vračal iz Francije; na koroški meji so gu prijeli, ker je imel dva potna lista. Gojića bodo Jutri prepeljali v Beograd, kjer bo izročen tamošnjemu sodišču, ki zbira tudi že podatke o njegovem ^delovanju« v inozemstvu. — Kolesarski klub *Pernn priredi v nedeljo 28. t m. Is-let k Sv. Ožbaitu. AOSPD pa poleti na Ur-šfeo. Gostilničarju Alojziju Lobnlku iz Radvanja je bilo ukradeno kolo znamko »Cbvklc.«! SJSdfiO: 250Q Din. 1
Dnevne vesti.
V Ljubijanh dne 26. septembra 1924.
štev. 221.
SLOVENSKI NAROD-   dne 27. septembra VXZ*
Gospodarstvo.
Costilnicarski in krčmarski obrt v Sloveniji
ni identičen s takozvano srbsko »kafano« ili »mehano««
V našem listu, — glej št. 144, 145, 149 m 154 z dne 26. in 27. junija ter 3. in 9. julija smo ožigosali brezmiselno raztegnite v srbskim razmeram prilag j-denih predpisov o »kafani i mehanlc na Slovenijo. Omenili smo, da je po novih določili nemogoče, pridobiti si pravico izkuha ali kavarne, ali točenja brezalkoholnih pijač — brez Istočasnega točenja alkoholnih pijač (vina, piva ali žganja) ter povzdigniti svoj glas zoper neverjetno dejstvo, da si je lažje IHidobiti pravico žganjetoča, nego kak drog koncesijoniran obrt.
Obenem smo zahtevali »restrtutio in mtegrmn«, t j. da se vpostavijo v veljavnost zopet dosedanji predpisi glede gostilniškega in kavarniškega obrta.
Veseli nas, da zamoremo dan3s poročati, da so bila naša stremljenja po izboljSanju zakonodaje nspešna, čeprav le v neznatnem obsegu, tako, da lahko rečemo: led je prebit in začetek je storjen.
Informirani smo namreč, da te pravkar potom interne interpretacije ministrstvo trgovine in industrije odločilo, da pojma »kafana ili meha-n a« nista popolnoma identična s pojmom naše gostilne ali kavarne, in izkuha pa že celo ne. Kriterij za gostilne in kavarne obstoja le v toče-»ju alkohoJnih pijač.
Isto velja tndi za točko g § 16 obrtnega reda, t. j. za obdržanje dovoljenih iger, katero pravico si je možno pridobiti skupno z zgoraj navedenima pravicama lit. b in lit. f § 16 obrtnega reda.
AH z drugimi besedami: Predpogoj fe pridobitev teh 3 pravic kot samostojnih panog gostilniškega in krčmarske^a obrta ni več pravica za točenje žganja.
Ni ravno veliko, kar se je doseglo, a vendar vsaj nekaj, kajti glavna reč je, da se izkuhov in točilnic kave m sili več k točenju — alkoholnih pijač in da je sploh možna ustanovitev kakega izkuha oziroma kake točilnice k&-ve ali brezalkoholnih pijač, kar se je prvotno zanikalo.
Kdorkoli bi torej še nadalje hotel izvrševati samostojno in brez točenja alkoholnih pijač (na novo) obrt izkuha,
t. j. prodaje gorkih in mrzlih jedil, lit. b § 16 obrtnega reda, ali prodaje kuhane kave, čaja, čokolade ter drugih gorkih brezalkoholnih pijač in živil, lit. f § 16 obrtnega reda ali pa tudi oboje (lit. b in f) skupno, — ta si zamore te pravice tudi pod veljavnostjo nbvih predpisov pridobiti, neodvisno od pravice točenja alkoholnih pijač.
Naj bi sedaj Še sledila omejitev žganjetočev, katere novi zakon naravnost favorizira.
—g Novosadska blagovna borza 25. septembra. Pšenica baška, 8 vag. 350—352; oves, 6 vag. 235; koruza v storžih, 12 vagonov 105; stara baška 275: fižol beli baški 1 vag. 450; moka št. »7«, 2 vag. 355. Tendenca mlačna.
—g Pri prevozu inozemske živine se izvrši po novih odredbah ministrstva poljoprivrede veterinarski pregled samo sa vhodni veterinarski stanici. Na odhod ni stanici se odpošiljatve samo prijavljajo.
—g Italijanski kredit beogradskim graditeljem. V Beogradu se je vršila skupščina Udruženja graditeljev, ki Šteje okoli 350 Članov. Uprava je iskala posojila 150 milijonov dinarjev in ga je dobila v Italiji. 50 milijonov dinarjev v gotovini se odšteje takoj drugih 50 milijonov po enem letu, za 50 milijonov pa se privede materijala. Imenovani so trije pooblaščenci za končni podpis posojila po 12%. Krediti se razooredijo na člane razmemo in po potrebi.
—g Stanje vinske in sadne letine v Hrvatski. Vinogradi v hrvatskem Primorju kažejo letos dobro. Povprečni pridelki na vsakem jutru računajo na 20 hl. V zagreb* ški oblasti je stanje vinske letine precej dobro, v Medjimurju pa slabo. Srednji pri*, delek na 1 juter bo znašal splošno 20 do 30 hektolitrov. V vsa večja mesta Hrvatske se uvaža vino iz Dalmacije in Voivodine, ker starega vina že primanjkuje. Stanje sadja v Hrvatski in Slavoniji je dokaj slabo. V Primorju je letos izredno mnogo fig, v kri* ževački županiji pa jabolk, tako da računajo s povprečnim pridelkom na 1 juter 20 do 50 met. stotov. Sicer pa so razne g ose« niče in drugi sadni škodljivci uničili mnogo sadja.
—g Dobave. Vršile so bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 11. oktobra ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave 70 ton plinovega koksa. — Dne 20. oktobra ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave vzmeti za odbojnike: pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave 5560m3 drv; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave cigaretnega papirja. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono.
Skrivnost biserne ovratnice.
Pariz je ime! zopet svojo senzacijo. V enem največjih hotelov na Champo Elvsees je bila neki bajno bogati mladi Američanki ukradena biserna ovratnica v vrednosti pet milijonov frankov.
Miss Sawell je bivala že mesec dni v Parizu, zahajala je le izključno v visoke kroge francoske aristokracije. Mlada Američanka, s svojimi razkošnimi toaletami, kakor s svojimi nakiti, je vzbujala splošno pozornost. Predvsem je postala predmet govora v Parizu njena prekrasna biserna ovratnica z nadvse redlrimi kamni Miss. Sa-well je imela navado, da je ovratnico, pred-no je legla spat, položila pod blazino.
Pred dnevi je kot običajno vstala pozno v Jutru in odšla k toaleti v kopalnico. Kdo popiše njeno razočaranje, ko je pri povratku v sobo opazila, da je biserna ovratnica Izginila? Ves ostali nakit, diamanti, vlasnice itd., je ostal nedotaknjen.
Takoj je bila uvedena obširna preiskava, ki pa je ostala brezuspešna. Nihče v hotelu ni opazil sumljive osebe, nihče ni mogel navesti najmanjše podrobnosti. Stvar je postala od ure do ure zagonetnejsa. Čemu je bila ukradena samo ovratnica, zakaj niso izginile ostale dragocenosti? Kako je mogel tat vdreti v dobro zastražen hotel? In potem končno: Kdo je Miss Sawell? Med pariškimi Američani je bila neznana. V splošnem se je pred kratkim še imenovala Miss A. Smiths. Tekom nadaljne preiskave se je ugotovilo, da je bila rojena v Budimpešti in da se je leta 1919 poročila z nekim ameriškim industrijalcem, katerega pa ?e zapustila in se preselila v Švico. Tam je Imela odnošaje z nekim diplomatom ter je končno odšla v Pariz, da vloži tožbo za ločitev.
O dragoceni ovratnici krožijo različne ve%ti, glasom katerih je obstoj tako dragocene ovratnice izključen, d očim so draguljarji v splošnem mnenja, da bi morali biti ti redki kamni znani, kajti lastniki kamnov, čijih vrednost znaša nad 100.000 frankov, so vobče znani. Glasom druge verzije predstavlja ukradena ovratnica zgodovinski nakit, ki je bil pred meseci na javni dražbi državne zakladnice. Glasoviti nakit je bil last madame Thiers in Je bil nekaj časa po nakupu razstavljen pri enem pariških juve-lirjev ter je na skrivnosten način izginil.
Listi poročajo, da je imela Miss Sa-\vell v Parizn nekega »visokega« uradnika ze prijatelja, ki se skriva sedaj pod imenom Magne in je bf! usodne noči, ko je bil nak?t ukraden, opažen ob 3. zjutraj v sobi Američanke. Skrivnostna tatvina nakita, sumljivi prijatelj in zagonetna Miss Sawell povzročajo pariški policiji veliko preglavice, še bolj pa je zainteresirana javnost na raz-rešenju te afere.
Kaznilnica v Lepootavi.
Po končanem I. kongresu jugosloven-skih pravnikov v Zagrebu je večina udeležencev odpotovala v Lepoglavo, kjer so si ogledali tamošnjo veliko kaznilnico. Le-poglavska kaznilnica je največja kaznilnica v Jugoslaviji. Obstoja iz starih poslopij in traktov, ki so nekdaj tvorili pavlinski samostan in iz novih, leta 1914. sezidanih kaznilniški'; tr;C:: v, ki predstavljajo najmodernejši tip kaznilnice v Evropi. Stare samostanske prostore je se.zidal okoli leta 1400 grof Celjski za menihe pavlince, ki so v njem gospodarili nad štiri stoletja, dokler ni cesar Jožef H. samostana zaprl in menihe izgnal ker je bil prepričan, da lahko tudi brez njih pridemo v nebesa, kakor je to opisal hrvatski pisatelj Šenoa. Nekdanji samostan so pozneje porabili za bolnico in slednjič za vojašnico. Leta 1S54. pa so ga spremenili v kaznilnico. Stara in nova kaznilnica ste pravi trdnjavi, v kateri sedaj životari svoje kaznilniško življenje 1043 molkih, ki so zaprti radi različnih zločinov, ki sedaj žive življenje kesa-nja, drugi zopet sanjajo o nadaljnih rafiniranih zločinih. Obiskovalcu, ki poseti to kaznilnično trdnjavo, kaže ta narod na prvi mah popolno ravnodušnost, večinoma tudi apatičnost. Obiskovalcem zatrjujejo vsi, da niso ničesar zakrivili in da so po nedolžnem obsojeni. Po veČini so zaprti razbojniki, katerim ni bil rop nikak zločin, ker je takrat, ko so ropali, zasijala narodu svoboda. V kaznilnici se nahaja mnogo Macedoncev. ki so dajali potuho kačakom in jih podpirali pri njihovih razbojniških činih. Zanimiv je neki kmet iz Sv. Ivana Zeline, ki je ubil okrajnega predstojnika. Neki obiskovalec ga je vprašal:
»Zakaj ste VI tu?«
»Ubil sem Špilerja (dr. Špileria okrajnega predstojnika pri Sv. Ivanu v Zeleni) Ubil sem ga pri oni pobuni proti žigosanju konjev.«
»Zakaj ste ga ubili?«
»Tako! Prišla mi je neumna misel v glavo in ubil sem ga. Sedaj moram biti tukaj.«
Kaznilnica je uajmodernejc urejena, ima kaznilniško šolo in celo kaznilniški kinematograf. Vkljub vsem tem modernim napravam vlada povsod tišina, čujejo se samo slabi medsebojni razgovori. Nikjer ni-kakega veselja. V lepoglavski kaznilnici je uveden irski kaznilniški red. Kaznjenec novinec pride najpreje v samotni zapor, kjer mora prebiti dva meseca. Od tu gre v prvi in drugi glavni oddelek strogega zapora in pozneje vstopi od tu po prestani polovični kazni, če je bil vedno korekten in miren, v ekonomski oddelek oz. posredovalni zavod. Kaznilnica ima nad 100.000 oralov njiv in nad 200.000 oralov gozda. Na tem kompleksu   žive   kaznjenci brez
straže, obdelujejo polje in se več ali manj svobodno gibljejo. Želo rernat^n rr^cent zunaj živečih kaznjencev pobezi s.
V Lepoglavski kaznilnici so tudi m teri tovariši razbojnika Caruge.
Pravniki so si mimogrede ogledali vc-liko razliko med starimi in moče mi poslopji, razne delavnice in ladtelke I mjen-cev delavcev. Za rcnitemro kazn so tudi posebne tenme celice v pod??-: Iju. Kaznilnica je tako urejena, da Rahko nadzira pO en stražnik ves trakt.
Trapsn t : '± na maju.
V okraja Marsarcicn L;„:;a.'.:. sc je odigral v soboto popoldne nenavaden prizor. Široka Arbcuergasse je bila po!:;?, ljudi, ki so grozili, preklinjali in demonstrirali pred hišo štev. 21.
S tretjega nadstropja omenjene I. . \e nekako okoli 15. skočila 45 let stara Josipi--na Wild, soproga srrogarja Frana \YiIda, Nesrecnica je podlegla poškodbam. Med široko maso. ki se je zbrala pred hišo, se je naglo razširila vest, da si je že priletna Žena radi tega končala življenje, ker je imel njen mož ljubavno razmerje s kuharico Le-opoldino H. Množica, ki je kmalu narasla na več sto ljudi je obkolila hiso štev. 21. Čuli so se grozeči vzkliki: »Linčajte lopova !«
Končno je odšlo približno 203 žensk na Eiusiedlerplatz, kjer so obkolile hišo kjer je stanovala goriimenovana kuharica Le-opoldina Ii. Varnostna straža je le s težavo razpršila razjarjeno množico. Končno so stražniki vzeli kuharico v svojo zaščito in jo odpeljali na policijski komisariiat. Ženske so divjale kot obnorcle in grozile naskočiti policijsko poslopje.
Demonstracije so se ponovile tudi v nedeljo in več tisoč oseb je napolnilo Ar-beitergasse in Ein5iedlerplatz. Popoldne so stražniki javili množici, da le bila Leopil-dina H izgnana iz mesta in da je že zapustila Dunaj. Podivjana »masa, ki so jo hujskale fanatične ženske, je nato navalila na poslopje štev. 21. v Arbeitergasse. Eden strešnikov je pohitel v Wildonovo stanovanje in opozoril moža na pretečo nevarnost. Zunaj je naraščalo kričanje in divjanje množice, Ženske so kričale: »Ubiti ga je trer>a!~
V stanovanju se je nahajal tudi 16 letni VVildov sin, ki je očeta jokaje prosil, da beži. Nenadoma je \Vild skočil s stola in še prodno sta ga mogla stražnik in sin zadržati, se je vspel na okno in skočil v globino. Obležal je na mestu, kjer je pred 24 urami obležala njegova žena.
Mrtvaška tišina je zavladala naslednji trenotek na ulici, kasneje je nastalo mrmranje. Ženske so se polagoma raz šle. Tragičen dogodek je razburil vse duhove in ime! še zle posledice. Vsled razburjenja je hotela izvršiti samomor Marija Schwinger, soproga trgovskega pomočnika. Nesrečntco so morali oddati na opazovalnico. Ker so bili na njej opažati znaki blaznosti.
ie umrl
v mm
boru, dne 25. septembra 1924.
Mesta! pogreba! zavod v Mariboru.
6120
ri
omogočajo elastični, tihi hod, 0 štedi o Vaše noge ;inaše obu- . . 0 tev ter so trpežne^ nego usnje. - 0
—mm ..    mm "t t r'''' T'm'**«*, mtmim ■ n ' — ^ '  "m,    "i, ''^ mX \"
EEiaBBSBElBElR^I^ElEižEIBBBI!
Prodam
par lepih voznih konj
landaver In kočijo z vso opremo In II. »jami« — Ponudbe pod „EkvIpaža-8098"
na upravo Slovenskega Naroda. 609«
IHERHKL
bofe, mastila, lakaoe, «nk, emajle, hlsfooe I garairtonano Cisti ffffrnls najbolje fcakuoče
nndl
medic - Zanki
družba z omejene zavezo
mHRIBOR LJUBLJHHR NOVI SUD podrožnlca       centrala skladište
TVORNICE:
LJUBLJflnH-HIEDIfODE 2038
44
Zahvala.
Za mnogobrojne izraze sočutja povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, tasta, strica in 'svaka, gospoda
Mihaela Mramorja
kakor tudi za spremstvo blagopokojnega na njegovi zadnji poti, za darovano cvetje in gg. pevcem za genljivi žalostinki najiskre-nejša zahvala.
V Novem mestu, dne 25. septembra 1924. 6127
Rodbina Mramor -Eobć
egovanje nog
kopelio za nose Durgit
Knna očesa odstrani
BUftGiT
Izza okoli IS let preizkusen r milijonih sluča'ev.
3EBDEF1
Za o&govore uprave
na i se priloži 1 dinar.  Plačuje se vnaprej.
Ll OGLASI
Cena malih oglasov
vsaka beseda 50 para. — Najmanje pa Din 5 —
Obnovi
naročnino!
Kuharica,
perfektna, se išče za Za* greb. Plača 700 dinarjev. Nastop 1.—15. oktobra. — Ponudbe na gospo: Mira pl. Deutsch, Celje.
6124
Korespondentinja,
perfektna v slovenskem in nemškem dopisovanju* verzirana v vseh pisar* niških delih — išče me* sta. — Cenj. ponudbe na upravo »Slov. Naroda* pod »Samostojna moč 6128«.
Provizij skega
zastopnika
verziranega v zavaroval* ni stroki — iščem za Ljubljano za takoj. — Ponudbe pod »Lep zaslus žek 6121« na upravo »SI. Naroda«.
Šofer,
ki bi čez zimo opravljal tudi druga dela — se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. — Pismene ponudbe, če mogoče s sliko na upravo »Sloven* skega Naroda« pod »Šo* fer 333/6116«.
* Gospodična,
inteligentna, omikana, perfektno vešča nemšči* ne, ljubiteljica otrok, ki zna sjvati in bi bila opo* ra" gosV^dinji — se išče k trem obrokom v staro* sti °, 4% 3 leta za v Novi Sad. ponudbe pod »Ljubiteljica Vtrok/6108« na upravo »Slovenskega Naroda«. \
Kontoristinjo
prvovrstno moč, s popol* nim znanjem italijanšči* ne — išče za čimprejšnji nastop velika eksportna trgovina na deželi. — Ponudbe z označbo pla* čilnih zahtev naj se poš* ljejo pod »Bodočnost 6096« na upravo »Slov. Naroda«.
Manjše stanovanje
prazno ali meblovano, v sredini mesta — se išče. — Ponudbe pod »Stano* vanje/6123« na upravo »Slov. Naroda«.
Šivalni stroj,
slčoro nov, malo rabljen, se proda. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 6119
Iin>m
r^^asiasa.iiii^i^'iiisBiiivjn
Kupim suhe gobe
PO NAJVIŠJI CENI IN VSAKO MNOŽINO. — Ponudbe z navedbo cene z vzorcem na: Ivan Sever, Velenje. 5949
I  Stanovania j
Opremljena soba
z dvema posteljama, ev. z uporabo kuhinje — se odda takoj ali s 1. okto* brom t. I. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 6117
Mesarji!
Imam naprodaj komplet* no izdelovalni«?© klobas z novimi stroji. 1 Wnb fov stroj, 10 cm, z dve* ma nožema in 3/m, 5/m, 11/m ploščami; 1 Wolfov stroj, mali, s kolesom (rabljen); 1 stroj za gne? t en je 5/6 zob; Wolfov in gnetilni stroj na ročni in motorni pogon; 1 polnih ni stroj na 10 kg; 1 mlin na poper s kolesom; 1 velik kotel s pokrovom; 2 manjša kotla brez po* krova; 2 vi ti j a za vzvod; 2 konve za olje; nekolU ko stotin kavljev za obes sanje mesa. Stroj! so fa* brikat tipa Vvdra in Ma* šin, Praga. Cena vsemu skupaj 35.000 Din. Proti povzetju je položiti 20 tisoč dinarjev, za ostas nek čakam proti ;am« stvu šest meseeev. — Na ogled pri Luk. Blau, SI. Požega. 61151
Jato lepa prilika i
V Zagrebu se proda go* stilna poleg kolodvora. Zasigurana bodočnost za* jam čena. Mesečni prč* met 100.000 Din. Napro* daj radi prevzet j a večje industrije. —■ Resni ku* pec si isfo lahko tudi ogleda. — "Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 6126
[
P*
£oka!i
J
Išče se prostor
za delavnico
kako skladišče, klet ali kak drug primeren večji prostor. — Ponudbe pod November/6122 na upra* vo »Slov. Naroda*.
Perje,
kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Cako* vec 52/T
Posodim 5000 do 10.000 dinarjev
onemu, ki mi. odstopi stanovanje v Ljubljani. — Ponudbe pod »Takoj 6103« na optaVo »Slov.
Naroda«. . 6103
f
Razno
1
Strojno pletenje !
Daje se poduk v stroj* nem pletenju pod ugod* nimi plačilnimi pogoji. — Ponudbe pod »Poduk 6085«" na upravo »Slov. Naroda«.
Resni kupci,
kateri bi se zanimali za nakup žlahtnih kostanjev — naj se obrnejo na tvrdko Franjo Cvetko, ŽetalesRogatee. 6*106
Odda se lepa vila
in osem oralov zraven spadajoče zemlje. V vili je krasno stanovanje. — Odda se za dalj časa. — Naslov pove uprava »Slo* vensk. Naroda«. 6101
Pri prodaji
posestva
dosežete priznano naj* boljši uspeh, ako se po* služite posredovanja — Realitetne pisarne »PO* SEST«, d. z o. z. v Ljub* liani. Sv. Petra cesta 24, pri kateri se stalno ogla* šajo kupci. 54/T
Generalno zastopstvo
za pokrajino
royega prvorazrednega pisalnega stroja
s spremenljivim pismenim slogom ter-tehničnimi papirji oddalo bi se samo prvorazredni dobrouvedeni tvrdki. V upoštev pridejo sledeča področja: 6130
1. Stara Srbija, 2. Hrvatska, 3. Slovenija, 4. Vojvodina, 5. Dalmacija, 6. Srem, 7. Bosna in Hercegovina, 8. Črna gora.
Cenjene ponudbe samo od tvrdk, katere Žele prevzeti na lasten račun, ker se ne more Izročiti v komisijo aH na obroke, pod .GENERALNO ZASTOPSTVO Za-3193« na PUBLICITAS d. d.f oglasni zavod, Zagreb, Onndullćeva 11.
EEE9HS3&B
Zahvala.
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega preljubega, nepozabnega soproga oziroma predobrega, skrbnega papana, brata, svaka, zeta in strica, gospoda •
Josipa Scfareya
trgooca z Dinom In posestnika
ter za mnogobrojno ČašČeČe spremstvo na njega zadnji poti izrekamo v^cm našo najpriarČnejŠo zahvalo.
Posebej pa se zahvaljujemo prec\ oo. frančiškanom za tolažilue obiske povodom bolezni preblagega pokojnika, gg. zdravnikom za požrtvovalno zdravljenje, pevskemu društvu „Slavec" za genljive žalostiuke, telovadnemu društvu „Sokol" v Štepauji vasi za Čaščeče spremstvo pri pogrebu in končno vsem darovalcem prekrasnega cvetja na krsto pokojnikovo.
Vsem naša tisočera zahvala!
V Ljubljani, dne 25. septembra 1924.
6113
Žalujoči ostali.
ROYAL HIAIL LINE
Kr. angleška poštna parobrodna lfnlja — Generalno zastopstvo ta kra-lj«vfoo S. H. S. Zaq'«eb, Tr-. t. štev. 17. 2S55
Redoviti potnISk? prometi
Hamburg-Cherbonpg-Southampton w
New Vork in Ksanado
Cherboupg-Liverpool-Southampton v
Južno Ameriko.
mm — Rio de Janeiro, Santos, Montevideo. Buenos Atres, Sanpaolo.--
Odprava potnikov v prvem, drugem in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema in štirimi posteljami.
Podzastop6tva:
Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. — Veliki Bečkerek. Kralja Aleksandra u.4. — Bitolj, Bulevard Aleksandra 1§3, Brzojavni naslov za  pori navedena podzastopstva ,,Roymailpao".
Zrn Bosno, Hercegovino« Dalmacijo in Crn o goro:
Srpska Prometna banka v Sarajevu In Gružu. Brzojavni naslov: „Prometna banka".
Dopisovanje v vseh jezikih.
L
<t> S
C/5
•< ■—t cn r& r&	borzna	vrstnih	O «3* "T O va «-•• O
CA	s	<	^ S GCa
O	aroči	o	
5			S3
	pa	5o	■< S* K)
	■o		
	a.		s SO
n* a	e B	-i. cu	•3
	3"		T*
			o
?	o.	5"	J!
a	zl,	B*	se
fo 9*	-•s	<	< CA
&r	Vi irTl	aliit,	B> S** O f t
(Spraviti!) 1. (Nadaljevanje sledi:)
IftSaš soi9*udnik Dr. med. Nekrvav
profesor kukilorogije, bivši specijalist za vse moderne bolezni. Ker mu ni ugajalo, da vsak trenotek zdravi kako drugo bolezen, se je odločil, da stavi vse svoje manje v bo) proti samo eni bolezni In sicer proti »rarjim očesom. Ker je preizkuševal vsa sredstva, ki jih nudi znanost, z boli negativnim kot pozitivnim uspehom je V srečnem trenutku prišel do spoznanja, da je edino sredstvo proti kurjim očesom samo Kukirol. To spoznanje pr3 Je neooplsno razveselilo, saj je postal s tem slaven za vedno. Od tedaj zdravi on samo z geslom: .Veliko ali malo kurje oko, ozdravi Knkirol samo". — Ko je izvršil že nekaj sto brzih ozdravljenj * Kuklrol-obližem z uspehom, ter tudi ugotovi!, da umivanje nog z Kukfrol-preparatom zasluži vso hvalo, obvešča vse, da je najboljše In edino sredstvo za odstranjenje kurjih očes brez vsake sledi bolečin, nevarnosti in brez dolgotrajnega ozdravljenja samo Ku-kiroU katerega blagoslavljajo milijoni in milijoni ozdravljenih trpinov. — Istočasno je Izdal znanstveno delo, v katerem opisuje škodljivost zanemarjene nefje nog. tej razpravi najtopleje priporoča nmivanje nog s Kukirol preparatom. Naročite si še danes knjigo: .Pravilno negovanje nog". Dopošlje se Vam brezplačno in poštnine prosto potom tvrdke
HUGO BULLY, BEOGRAD (JUGOSLAVIJA) JAKšIčEVA B. R. 11.
Pravi, po vsem svetu znani in v milijon slučajih preizkušeni Kukirol fabrikati se dobijo v Vsaki lekarni in v vsaki boljši drogeriji In sicer za ceno Din 18 — za Skatljo Kukirol obliža in Din 12*50 za paket Kukirol preparata za umivanje no£. V mnogih trgovinah se ponujajo po nižjih cenah ponaredbe naših pravih Kukirol fabrikatov. Iste odklanjajte v lastnem interesu in prosimo, da pazite na to da Vam se na vsilijo kot .tudi prav dobri* manjvredni izdelki. Boljšega kot Kukirol te n
dobi. Pristni samo z varstveno znamko: .Petelinova glava na nogi". Nas" znanstveni oddelek, ki je pod vodstvom starega, izkušenega zdravnika. Vam Ob poJfljarvt povratne poštnine brezplačno nudi vsa pojasnila in dobre svete na vsa vprašanja v zadevi negovanja in bolezni nog. 6070
KUKIROL-FABRIK,   GROSS - SALZE BEI MAGDEBURG
(DEUTSCHLAND).
in  tisk »Narodne
32