List 43. R .. - J r a Ér ^ l h * • *- t ■ I ^ . 4* » - J- * tí I V; * % Tečaj LVII. i / r* i izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 76 kr za četrt leta 90 kr po doSti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje dom Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 27. oktobra 1899. « Politiški oddelek. Razpor na obzorju. Volitev podpredsednika poslanske zbornice nam je razkrila vso parlamentarno mizerijo in nam po- katero je prouzročila nemška obstrukcija. Mej desničarskimi strankami obstoječa nasprotja samo vsled tega še niso prišla na površje, ker desnica sploh še ni prišla v položaj, da bi kaj pozitivnega storila. Vse njeno delovanje je doslej prav za prav obstajalo samo v negaciji, samo v zanikanju pretenzij nemške levice, zjedinijo tudi največji sovraž- a v negaciji se lahko kazala, da slepimo sami sebe, ako sanjarimo o solidarnosti desnice, ako upamo, da se desnica ohrani in da prestane zmagonosno vse proti njej naperjene spletke. Res je pri volitvi bil izvoljen zgolj desničarski prezidij. Vsi trije člani prezidija pripadajo desnici, ali pri volitvi podpredsednika na mesto dr. Ferjančiča se je pokazalo tako ostro nasprotje mej strankami niki, kateri pa si sežejo hitro v lase, ko pride čas za skupno pozitivno delo. Ze volitev prvega podpredsednika je prouzročila borbe v desnici. In te borbe se bodo ponavljale pri vsakem pozitivnem koraku, kajti desničarskih strank ne združuje druzega nič, kakor nasprostvo proti nem- vseh druzih vprašanjih desnice, tako zevajoč prepad na jedni strani mej Čehi in na drugi strani mej nemško katoliško stranko, da je zmaga s Pietakom prava Pyrhova zmaga. škim liberalnim strankam. ni mej njimi navzlic Dzieduszyckega adresnemu načrtu prav nikake jednote še več, posamične stranke desnice so v mnogih ozirih, v čistopolitičnih, gospodarskih in narodnih, dosti bližje nemškim strankam Ta prvi in le iz težka poravnani konflikt v desnici sami nam je predočil, kako velika zmota je, da je desnica resnično solidarno in s polno zavestjo izražamo že danes prepričanje, da visi ta solidarnost na jedni da se bo ta nit pretrgala v tistem kakor svojim zaveznikom. Ali mar Mladočehi v poli- tičnih in gospodarskih zadevah niso bližji nemških nacionalcem, kakor katoliški nemški liberalcem m in sami niti trenotku, ko zadene desnico naloga, s pozitivnim delovanjem pesvedočiti to svojo jednotnost in jedinost. Desničarske stranke se same v polni meri zavedajo svoje moralne in notranje slabosti, kar se vidi iz postopanja Poljakov in nemške katoliške stranke. Desnica nosi v sebi kal razpada in ta razpad je neizogiben. Današnja desnica ni nič druzega, kakor ob- programa. stranki? Ali mar katoliška nemška stranka v narodnostni vprašanjih ne stoji veliko bližje Wolfu, kakor Čehom in Slovencem. t Desnica je nenaravna zveza dijametralno na sprotnih strank in zato je obsojena na smrt, kakor vsaka neiskrena zveza. Roko na srce m recimo si pošteno: Kako pridejo Čehi v to družbo, v zvezo s strankami, katerih programi so negacija mladočeškega novljena koalcija, samo da sedé sedaj češki poslanci Čehi stoje na državnopravnom stališču, Poljaki na mestih, katera so v koaliciji zavzemali nemški Slovenci, Malorusi in nemška katoliška stranka pa liberalci. se protivijo češkemu drž. pravu Čehi so svobodomi Koalicija morala z dnevnega reda odstaviti selna, liberalna stranka, a nemška katoliška stranka slovenski klub in poljski klub so odločno klerikalni vsa politična in narodnostna vprašanja, da je mogla živeti. Desnica tega sicer še ni storila, ali da vzlic Čehi so demokratična stranka in zahtevajo kot temu še obstoji, to ni njena zasluga, to je posledica taka najširjo volilno pravico in najobsežnejšo ljudsko tiste politične stagnacije v našem javnem življenju, suvereniteto, česar nemška katoliška stranka, Poljaki 366 in Slovenci nikakor nečejo, Čehi so demokratje in so proda iti se združili z aristokrati. Čehi so naprednjaki in so ljenjem, se pobratili z reakcijonarji. 39 kr. od Tista neiskrenost, kakor na češki strani skozi njene roke ali pa vsaj z njenim dovo-vprašamo opravičeno, kam je šlo tistih vsacega metrskega stota za ka tudi pri druzih strankah i pa ere so kmetje prikrajšani?! Tako skrbi kme - Kako prideta nemška in tijska družba za kmeta! slovenska katoliška stranka do tega, da se zvežetaz njima načeloma nasprotno stranko, s stranko, ki negira njiju principe, s stranko, ki je po svojem vodji Na to notico, ki je vedoma zlag » odgo varja podpisana družba sledeče! Cena Tomášovi žlindri od zveze avstro-nemških fosfatnih dr. Heroldu v češkem tvarin postavljena deželnem zboru izjavila: Mi na 16 kr. za kilogramprccent fosforne kisline loco Trst glave bomo Čehom nemštvo in katolicizem že iz izbili. Desničarske stranke so združene na podlagi neiskrenosti in zato ne bo trajen, zato bo to nenaravno zvezo razgnal prvi večji vihar. i tedaj stoji v Trstu 100 kg 16 odstotne Tomasove žlindre gld. 56 kr. n rt ji n 17 16 9 r> ri T) n n n » 72 88 n n Vožarina iz Trsta v Res, da so Čehi vzdrževali to Ljubljano pa stoji 26 gld. zvezo z znatnimi 52 kr. za vsak vagon, tedaj stane 18odstotna žlindra v ---------------------- ------' ---* UCUHJV. lUUUOlUlUO žrtvami, doprinašali so tolike intelektuvalne žrtve, Ljubljano postavljena 3 gld. 15 kr. meterski da še nikdar nobena stranka. Tlačanili so vladi, ki družba 10 prodaja v Ljubljani stot, a po je bila po svoji večini njim nasprotna, nemški vladi 25 kr. ceneje nego je tržna cena. Družba ima s konservativnim značajem, centralistični gld. 90 kr. torej 18od- vladi za katero je stala z obstrukcijo zvezana nemška biro stotno jo po žlindro a ko imela 16 odstotno gld prodajala 58 kr. Loco Trst kracija in v katero je bil vprežen tudi dr. Kaizl, ki masovo žlindro Je slušati, kako mu njegovi naspro- 17odstotno po pa prodaja družba To- tniki citirajo njegove spise in m gld sicer 16odstotno po 2 gld. 28 kr i 44 kr. in 18odstotno po gld spisi in govori so pobijali delovanje ministra govore, kateri spisi 60 kr., kar more potrditi slov. kmetijska družba v Trstu r--------------, xxotu, ki je kupila žlindro od naše družbe. Naša družba oddaja Tudi žrtvovanje programatičnih načel ima svoje ,oco Ljubljana kilogramski procent po 16 kr., a edini meje. Čehi so šli v tej požrtvovalnosti do skrajne založnik tega gnojila v Istriji 16»/, Slocovich v Pazinu kr in edini za meje. Dlje ne morejo. Zaslomba v narodu ni več trdna vz,ic ve6Je bližine po in zanesljiva. Odpor proti oficijelni politiki mladoče- «Društvo za prodajo umetnih gnojil v Gorici ške stranke narašča mogočno in je tako velik, da 162/ 3 kr Goriško pa po svobodomiselna napredna mladočeška stranka zaveznikov pri staročeški stranki. išče Po naši sodbi so dnovi desnice šteti Kako . kr. kmetijska družba v Gorici prodaja pa Tomášovo žlindro celo po 171/* kr. Přibliž in o Trstu upoštevši imajo kranjski kmetovalci najcenejšo Tomášovo žlindro in trditev „Domo- sumljivo vlogo igra Jaworski, to je dobro označila za desnico in nje obstanek jako vneta „Politik", kako sumljivo vlogo igra nemška katoliška stranka. w 1 so je pokazalo pri volitvi I. podpredsednika. In zveza ljuba", dražje, na j os tudnej izgovorj ena je gnojilo na Kranjskem da je temu kr e obrekovanj laž. n aj- naša družba, je s polno zavestjo v kateri že sedaj, ko niti ) ni prišlo do pozitivnega Isto taka laž in obrekovanj e je da so dela, ni jedinosti, naj bi mogla obstajati? Po našem bili kraniski kmetovalci pri vsakem meter mnenju ne in radi tega smo tudi prepričani, da pride skem stotu prikrajšani za 39 v doglednem času, seveda če bo parlament zbo- roval, do razpora in do razpada desnice. zavestjo le tisti tako laž razširjati moralno že popolnoma propal. Podpisana družba je kr. in more z , ti je oktobra Izjava. Tukajšnji list „Domoljub" » v svojem glasilu z dne 15. izdala sledečo izjavo: ozirom na vest, razširjeno po deželi, da pod- v številki 20. z dne pisana družba predrago prodaja Tomášovo žlindro » ozi 19. oktobra prinesel sledečo notico: (Kmetijska družba in Tomaseva žlindra.) Kako se danje vodstvo kmetijske družbe skrbi za kmeta, to do kazuje roma je ni znala ceno kupiti, izjavlja na podlagi dobljenih neovržnih dokazov, da zveza tvornic za Tomášovo žlindro nikomur v deželi žlindre ni ceneje prodala kakor najbolje okolnost, da je Tomaseva žlindra družbi Nadalje predpisana družba naznanja da je na Kranjskem dražja nego v vseh drugih deželah prišla na Kranjsko v promet tudi 16 odstotna žlindra temu kriva ? naša kmetijska družba. Tomaseva žlindra in da je katero kmetje kupujejo za 18 odstotno, a je razlike v ceni stane namreč za vse druge dežele v Trstu meterski stot toraj 39 kr. gld 49 kr več » kartel za Kranjsko pa stane letos 2 gld. 88 kr. Ker pa ima kmetijska družba letos še 30 kr. po prekupcih pri » m 100 kg. Ta žlindra je prišla v deželo sicer po zvijačnem načinu proti pred- Vrhu tega u » po katerem ima vsa žlindra, ki «e na Kranjsko vrečah pisom zveze tvornic za Tomášovo žlindro, se pa v deželi prodaja še ene vrste Tomasova žlindra A. brez znamenja in s plombami brez vtisnjenega 30? znaka ki nima niti celih 15°/0 fosforové kisline v sebi Češki, poljski in konservativno-veleposestniški poslanci so vladi in je za 50 kr. manj vredna » kakor 18 odstotna žlindra napovedali odločen boj Debata se je v četrtek zaključila, katero družba odaja po gld 90 kr. metrski stot Zdaj pridejo na vrsto predlogi radi oktožbe Thunovega mini- Podpisana družba je tem mirnim potom hotela raz strstva, potem pa je volitev delegacije. torek so Čehi na pravili justičnemu ministru radi necega tajnega ukaza tak jasniti lažnjive vesti, ki se sedaj pred občnim zborom s škandal, da se je morala seja pretrgati. prozornim namenom širijo po deželi, a sedaj, ko je „Do Boj za Kvoto se v kratkem prične. Minule dni so se moljub družbi naravnost očital sleparstvo j objavi pa vršila posvetovanj v Budimpešti mej obema kabinetnima na- podpisana družba še sledeče „Gospodarska zveza" odstotno Tomášovo žlindro je po objavila da prodaja 18 gld 64 kr. loco Ljub čelnikoma in finančnima ministroma, sedaj se pa kmalu prično dogovori mej obema kvotnima deputacijama Škod a za čas, ki ga bodo potratili delegati s temi razpravami, doseglo se itak Ijana v objavi je kazala naravnost na našo družbo da ne bo nič, do sporazumlj tudi sedaj ob zadnjem trenutku ne bo prišlo. Mažarski delegatj se bodo najkrepkeje ustav je predraga ter je vrhu tega namigavala, da podpisana družba ne zna kupiti. Na vse to danes izjavimo, ter moremo z vsemi potrebnimi listinami dokazati, da je „Go- ljali vsakemu povišanju njih kvote. Morda se poznej z nova prično dogovori mej obema vladama » katerih speh pa bo istotako ničev tem bomo pa prijadrali v četrti štadij spodarska zveza kupila konci meseca julija 944 metr razsodba vladarj bo odločila in sicer ne kakor prej šnj leta v korist Mažarom, marveč v korist avstrijskem davko skih stotov 18 odstotne Tomasove žlindre po 16 kr. ki- plačevalcem, z jedno besedo : Vladar avstrijski in ogrski bo po logram procent, katera žlindra jo je stala v Ljubljano ogrsko višal kvoto tem so tudi Mažari že popolnoma prepri postavljena „Gospodarska gld 15 kr. meterski stot To žlindro je prodajala po gld 64 kr » tedaj cam in vani iz takozvanega Loydovega kluba so o tem informo rejšega vira. z izgubo 50 kr. pri vsakem stotu, samo da je mogl Italijanski kabinet in parlamentarna opozicija V kratkem se otvori zasedanje italijanskega parlamenta in stem ščuvati p rot ši družb tem je tedaj pride na dnevni red zopet volitev predsedstva V za imela „Gospodarska zveza blizu 500 gld. sedanju je bil po odpovedi Zanardell XT ^ . « Mk « a á É • V • T 1 • izgube. Ko se ji je to grdo početje ustavilo, posrečilo njenim posredovalcem sleparskim potom dobiti pri nekem edinem izključenem in rajoniranim založniku jevi izvoljen poslanec Cinaglia, kateri je pa v poznejši dobi pokazal toliko nezmož- se nosti niti da ga sedaj ne mara niti vlada in njega stranka t opozicija Treba bo torej izbrati novega moža, in s tem se prično ljuti boj mej vlado in opozicijo. Poslednj pri Tomasove žlindre, ki ne sme prodajati čez meje svojega dobila za se zopet Zanardellija, kateremu nasproti bo vlada ne v malih skrbeh. okraja (tedaj ne na Kranjsko), 10 vagonov 16 odstotne težko postavila sposobnega moža in le zato Tomasove žlindre, katero so pa naši kmetovalci smatrali za 18 odstotne, in tedaj toliko vredna, kot od podpisane družbe, dasi je za 32 kr. manj vredna in je po 2 gld Ima pa vlada pripravljenega nekega Biancherija, kateri pre kaša tudi opozicijonalnega kandidata, in bi morali opozicijo nalni poslanci, ako res prevzame kandidatura poslanec Bian 64 kr. metrski stot preplačana. Med to žlindro pa cheri, kar pa je še zelo negotovo, odložili svoja boj in se vdati ne mili vsodi. kopj bila tudi neka vrsta v vrečah brez znamenja in s plombami brez vtisnjenega znaka, ki je imela v sebi le 14 87% Italijani pri grofu Claryju Minole dni je vzprejel ministrski predsednik zastopnika italijanskega kluba poslanca Malfatti in Basevi. Poslednji je najprej potožil grofu Claryju, kako zelo so primorski Italijani zatirani od „privan- fosforne kisline, kakor svedoči preiskava prof. dr. Wag- nerja v Darmstadtu, in tudi to žlindro so kupovali naši dranih"' Slovanov, koliko „krivice" se jim gode v narodnem kmetje za s o bili toliko vredno kakor družbino, pri čemur političnem in gospodarskem oziru, potem mu pa izražal željo, osleparjeni za 50 kr. pri vsakem me- tr skem stotu. C. kr. kmetijska družba kranjska. Ljubljani, 2. oktobra 1899. van Murnik predsednik. tržaških trgovinskih krogov glede druge železniške zveze s soverom in glede pristanišč. Posl. Malfatti pa je govoril za ločitev narnestništva od Inomosta. Grof Clary je baj zatrdil, da se bo vlada ozirala na želje italijanskega prebivalstva i priča- Gustav Pi rc r. r. kuje pa, da bode tudi klub podpiral vlado v njenem delova- poslanca sta potem izjavila, da sme vlada vsikdar nju. Oba » ravnatelj. računati na podporo italijanskega kluba. Grofu Claryju je s tem obstoj zagotovljen. S tem dnem so bile najbrže konference končane, ker Schonererjanci in socialni demokratje niso našli Politični pregled. milosti v v vladnih očeh. Prvi recimo neuspeh teh kon- ferenc se je pokazal pri volitvi zborničnih podpredsednikov î Državni zbor. Vlada že učakala dva čutna po- drugi bržkone še slede. raza. Koj v drugi seji poslanske zbornice je bila močno udar- Anglija se raduje zadnjih zmag angleških čet nad jena Vlada je bila zahtevala, da naj se mesto prvega pod- bursko armado. Vse časopisje govori v svojih uvodnikih o ve-predsednika, ki ga je doslej zavzemal dr. Ferjančič, prepusti lepomembnosti zadnega petka in sobote za angleške koristi v nemški levici. Po hudih bojih v desnici je bila kandidatura Južni Afriki. Iz te nepopisne radosti, ki navdaja vse angleške dr Ferjančiča vsled odpora nemške katoliške stranke sicer kroge, je pa posneti, da Angleži teh zmag sami niso priča opuščena, a vladni želji, naj bi se to mesto prepustilo nemški kovali, vsaj tako dolgo ne, dokler ne dojde na bojišče nova opoziciji se ni ugodilo. Desnica je izvolila v prezidij zgol vojna moč. Znano je bilo namreč, da se nahajajo Buri na svoje može. zadnjih sejah se je razpravljalo o vladni pro- izredno ugodnih postojankah in da bi Angleži ne opravili gramatični izjavi. Oglasili so se zastopniki vseh strank. Nemci mnogo, ko bi pričeli z ofenzivo. Tega načela so se Angleži so sicer izjavljali, da nečejo vlade podpirati, a vse te izjave tudi držali, ne tako pa Buri, ko so v tem slučaju preveč ra- so samo pesek v oči. Očitno je, da se vlada naslanja na čunali na svojo moč. Jeli so se polagoma spuščati v nižave nemško levico. Očitno pa je tudi, da desnica se vladi ne okloni. ter zasedati razne angleške kraje ob železnici, meneč, da bodo 368 imeli tudi vspeh operacije, Niso pa računali na okolnost so izborno da vspele na zahodu v okolici Ladysmitha zbrana z malo izjemo vsa angleška moč v južni Afriki tero se Buri ne more lahko meriti na planem prišlo Tako s ka torej pilo za te delnice. Dovoljenje je sukcesivno plačilo delnic iz čistega dobička, v katerem slučaju dobe lastniki iz- žrebanih delnic, „vžitne izkaznice 9 Genusscheine da 3e morejo burske čete polagoma umikati nazaj v obrnjeno gorovje. Ako smemo verjeti angleškim poročilom Buri so Pravne razmere lastnikov teh izgubili precej svojih mož, morda črtimo svoje ondotne armade, in poleg tega tudi nekaj svojih voditeljev, toda vkljub v resnici imajo pa v ki n vžitnih izkaznic niso še nikjer zakonito vrejene in določene » temu angleške zmage niso tako sijajne ekr Angleži še ničesar niso dobili razun onih ---j--- — o novem delniškem regulativu vsaj začasno ustanovljene so v SVOJI lasti ves zahodni del od topov Buri Tudi obema mestoma pet topov. *r red ker vsekako Kimberlaja do Mafekinga z na organizacijo organov delniških družb se več odvaga nego borih ozira novi regulativ, ter določa, da morajo biti v vodstvo poklicane samo osebe ki se po poklicu in stalno bavijo z neposrednim vodstvom opravil. Dosedanja navada Jgí.ííí^ A ft«**» m se Obrtnija- » vstvarjati pri delniških podjetjih vsakovrstne sinekure, torej odpravi, kar je velicega pomena. Pač pa je dovo 1 ljeno 9 vstvariti direkcnski svet 9 to je nekaka srednja Novi delniški regulativ. (Konec) novega delniškega regulativa so instanca mej vodstvom in mej občnim zborom delničarjev katere direkcijski svet sklepa o važnejših zadevah 9 ta direkcijski svet po novem regulativu menjen Toda kot prehod od starih razmer polnoma izginiti. novim in mora s časoma po naslednje : jalno Prošnje za dovoljenje ustanoviti delniško industri- , naj se želi definitivna koncesija ali samo Za nadzorstvo oziroma za pregled letnih računov družbo in druzih izkazov se volijo ali predkoncesija, se morajo vložiti pri pristojnem političnem oblastvu. Glede predkoncesij določa novi regulativ, dež da je deželna politična oblast dolžna se izvolijo posebni nadzorovalci. ako to pravila dovolijo, sami določiti vodstveno podjetje računski revizorji ali pa Ti nadzorovalci smejo začasno dovoljenje ako dati tekom 30 dnij ni zakonitih zadržkov Glede glasovanja pri občnih zborih določa novi re Ako fauními zaurzikuv. iiKo gulativ, ua naj se sai misli deželna politična oblast, da je treba kako prošnjo mezen delničar imeti da naj se samo izjemoma določi da sme posa odkloniti i jo mora v imenovanem roku predložiti mini gotovo število glasov, sicer pa nistrstvu. Prošnje za definitivno dovoljenje morajo deželne vlade tekom 14 dnij predložiti ministrstvu, oziroma to ni mogoče, mora ministrstvu naznaniti še pred pre bo dovoljeno, da sme imeti kolikor glasov 9 če naj določa delničar kot pooblaščenec udeležiti glasovanj 9 tudi regulativ, da se sme razen delničarjev tudi ne spo 9 kdaj morajo deželna tekom tega roka, da je bila vložena taka prošnja ročiti, zakaj da je ni predložila. Ta natančna določitev roka politična oblastva prošnje rešiti, je velikega pomena. Do zdaj je bila navada, da so take prošnje sila dolgo ležale pri deželnih vladah in zgodilo se je večkrat, da je bila zamujena ravno najugodnejša konjunktura, ali da so ude-ležniki že zopet izgubili veselje kaj ustvariti, še predno je bila njihova prošnja rešena. Za definitivno dovolilo velja načelo, da se ga ne sme odreči, če ni zakonitnih Glede državnega nadzorstva ponavlja regulativ na je izraženo že v društvenem patentu, da se dr čelo, žavno nadzorstvo izvršuje v varnost javnih interesov. Za varstvo zasebnih interesov se država kot nadznrovalna oblast nima zavzemati in se morajo dotični interesi braniti civilnopravdnim potom. Stalni državni nadzorovalni organ podoben » hranilnicah deželnoknežjemu komisarju a na pr. pri se nastavi pri industrijalnih delniških druž bah samo izjemoma in sicer samo tedaj, če je potreben tak organ iz javnih ozirov. povodov za neugodno rešitev prošnje ustanovitve Glede apportov in sploh prošenj za druge delniške dustrijalna podjetja. To so najvažneje določbe novega regulativa za in Gotovo 9 zahteva regulativ popolnega pojasnila vseh, da se bo začel duh podjetnosti za presojo dotičnih transakcij odločilnih razmer v statutu bode konec tisti v subskripcijskih povabilih in v subskripcijskih izjavah zaupnosti in pripomore novi regulativ, svobodnejše gibati in da tistemu lenarenju, ki je Povrh pa še zahteva 9 da je ustanovne delnice pri pri doslej zadrževalo razvoj industrije. obrtni zbornici razgrniti na javen stojni trgovski in vpogled. Delnice se morajo navadno glasiti na najmanj 200 kron. Izjemoma, namreč pri manjših podjetjih, ki imajo samo lokalen pomen Regulativ je tak, da se ga tu za manjša pod jetja lahko izkoristili naši rojaki, zakaj tudi majhna industrija se ne da pri nas vstvariti drugače, kakor poto-masocijacije. se 100 kron toda smejo izdajati delnice tudi po ako se te delnice glase na ime. Kurs novih akcij se na noben način ne sme določiti pod pari tako, da dobi delniška družba kolikor možno celo sku- 369 m Kmetijstvo. » E» vedno napredovalnim samomorom. Pri nas umrje malo ljudi navadne smrti, zavoljo starosti, onemoglosti. Ali marazma, največ jih je, da si počasi, a gotovo življenje Hrana in človeška sreča. (Dalje) Dokazi za vegetarizem. Ne oziraje se na dežele kjer si ljudje svojo hrano v živalstvu iščejo, oglejmo si kraje, kjer je človeški rod kratijo sosebno vsled nenaravne mesne hrane, ktera človeku tudi čut za pravo mero jemlje in ga vbrezmernost zapeljuje. Pri mesojednih Eskimcih je 50letna starost uže visoka, pri Evrepcih z datelji žive pa 200letna. lOOletna i pri Arabcih, koji se Za pijačo naj se nikdo ne briga; voda ne stane (sadje zrno) ra8tlinojedec. Iz teh izvajamo svoje trditve! Ljudstvo starega veka je napredovalo, kolikor časa je zmerno in bolj vegetarično živelo. Dandanes živi stotero in stotero miljonov ljudi skoraj le od riža z naj- manjšimi stroški » drugi se zopet prežive s koruzo, pše- ničesar in je najbolj zdrava. Drugih pijač ni potreba zavživati, ali pa vsaj zelo v previdni meri. O žganju ne bi trebalo pametnemu človeku niti govoriti. Ono je zvesta družica mesu in se bode tudi s tem izgubila Kadar bode kulturni svet od te dvojne kuge oproščen, bode se nico, ržjo in s krompirjem. Kitajci, Arabci, turški vojaki in težaki, kteri se ne prežive z mesom, so nepremagljivi v delu, moči in stanovitnosti. Močni in zdravi Škotci in Irci se največ le z ovseno moko, krompirjem in maslenim mlekom prežive, rokami zopet na krepko in častno mesto prvotno zdravega človeštva vspeti mogel. Nečednost protinravnega življenja. To kar preveč zavžijemo, je onim, kteri z žuljavimi m v potu svojega obraza živež pridelujejo in Angležki poljedelci delajo vsaki dan 12—15 ur živeči drugim pripravljajo nepotreben trud napravilo, jih jene se s pšeničnim ali z ječmenovim kruhom in s krompirjem. Pa tudi s kako malim živežem delavci pri najtežjem delu izhajajo vidimo na jugu, kakor na severu, pri vseh narodih. Će bi se pustili podučiti, izvestno^bi popustili vsa potrebno obrabilo, jib je v boljši vporabe svojega zača snega tem » gled življenja in življenske moči oviralo. Vrh tega so ki so nagnjeni zmernosti in priprostosti v slab iz- , kteri socijalno visoko stoje vsled svojega ne- oni vgonobljiva in uničljiva jedila. Ali so pa na drugi strani zmernega in nespametnega življenja. Med tem, ko se bo- premožni stanovi onih narodov, koji vživajo kar hočejo gataši ob obilo obloženih mizah pasejo, biva jim često zdravi, krepki in trdni? brat in sorodniki v slabem stanovanju in vsled slabe Človeški rod bi polagoma izmiral, ako ne bi vedno hrane hujša in mre, kolikor dasi se privržencem torije nove in zdrave toka krvi uvajala vrsta nižjega, nravno bratovske ljubezni štejejo, čeravno ne v duhu, vendar živečega ljudstva v višje stanove. Primerimo meščane, radi zunanje dostojnosti naše kulture, kteri večinoma meso jedo, s kmeti, koji se večinoma z Dokler nas zadolženo, ubogo in revno ljudstvo na vegetarično hrano prežive, in stavimo vprašanje, kteri so pomoč kliče, dokler ni še vsakemu najpotrebnejše zago bolj zdravi, krepki in vstrajni? tovljeno > kar mu mora biti zagotovljeno in on pogreša Isto tako nam priča toliko imenitnih mož umetnosti najmanjši zahtevek življenja brez lastne krivde, toliko in vede, kteri se odlikujejo se svojo zmernostjo, se svojo časa je tudi vsaka nezmernost in požrešnost več nego-le neizrečeno priprostjo v jedi in pijači in pri tem pa so slaba čednost, ona postaja celo nečednost in greh v po- Da » polnem pomenu besede vstvarili velikanska dela in svetu najbolje služili, smelo rečemo, večina onih, koji so si kot učenjaki, umet niki ali pesniki nesmrtno čast pridobili, so se ali popol- & .................■■•■■«■■«•——— noma ali pa vsaj približno po naših pravilih vedli Novice. « I» Obilost živeža. Nakteri mislijo ) da ) ako se ne je mesa, se mora Osebne vesti. Poštnim vežbenikom je imenovna zato v velikej obilici druge manj znatne hrane zavžiti. davčni vežbenik gospod Friderik Tomažič v Ljubljani. Toda to ni prav » ker i kakor dokazano meso dra- Premeščena sta iz Celja davčni oíicialgosp. I. Knez v Gromji ) 1 • 1 V • • i m mr « « * — žje, a ne jedrnato. Meso ni nič druzega nego potrata 15 16 kg naše tekoče krvi ima blizo 43/4 trdih grad in davčni pristav pristavom v Celju nima kancelistoma sta Me gl i č v Lipnico. imenovan g. imenovana V o 1 o v š e k Davčnim Sod- del v sebi. Vsakdanja izguba porabljenih in nepotrebnih Motovun in Henrik Karol Marinžek za Poreč, snovij, ktere se po raznih potih izgubé, znaša povprečno Viktor M e z g e c za več nego 200 250 kg., suhih, trdih snovij. To je tedaj mera za nadomeščenje potrebne hrane. se b°de Nova pošta. Dne 1. novembra 1899 odpre se v vodeprostih Straži na Dolenjskem, okraj Rudolfovo, nov poštni urad, s pisemsko in vožno posto ter ob enem slu- pečal Kar je več, ni potrebno, temuč škodljivo, ker tako telo žboval kot ûabiralûica postno hranilničnega urada, Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po vlakih, koji vozijo med Stražo s prebavanjem in izmečkom tega, kar je preveč nepotrebno izrabljamo Vse vsled tega svoje življenje kratimo in Rudolfovem, ter po dvakraini vozni pošti Straža-Toplice take pogreške življenja smatrati imamo vedno in pošte Rupolfovo-Toplice. katera se imenovanega dne upelje namesto dosendanje vozne * 3Î0 Nordis Notarska mesta v Gorici. Ker je umrl notar občno je prazno jedno notarsko mesto v Gorici Sedaj je izdal novo sliko „Maščevanje41 Ta slika vložiti prošnjo pritiče edino razpisan čas do 28 t. m za isto predstavlja prizor iz črnogorskega življ kako ded Slovencu Tudi to mesto vnuka sukati meč uči ker treba pomisliti da v Gorici imajo največ posla s Slovenci, z Italijani bore malo notarji srbski slikar Pavel Jovanovic Slika je krasna. Original je naslikal dični m zato zadošča za Italij Constantini reč razdelji drugi pa ane, da imajo enega notarj morajo biti Slovenci. Tako toplo Priporočamo to sliko prav i ta bila ta okvirom vred velja 30 gld., če se plača v obrokih sicer pa 27 gld » na ma pravilno. Za novo mesto se poganjajo Italij kriplje, in kdo ve, če ga ne dobi tudi kak Italiji Občinski zastop Luče je v svoji seji dne 1. ok tobra 1899 ednoglasno sklenil izražiti ogorčenj nad nečuvenimi izgredi obžalovanj dne Istrski deželni odbor avgusta t doklado na vse davke v Istri in sicer v ta namen sklenil, pobirati 10% postopanjem mestne policije ter vložiti prošnj v Celju, in nad na namestništvo krij stroški za ustanovlj » da se po da se ista podržavi. Gg. dr. Sernecu, dr. Dečku in Hribarj zinu. Ta sklep italijanskega gimnazij v Pa pa se je izrekla zahvala in nebovpijoč škandal panje in obrambo pravic slovenskega naroda priznanje za njih moško posto Ruščina v Idriji se začne poučevati brezplačno Nova ustanova gospe Hotschevarje Vele drugi mesec. Kdor želi udeleževati se pouka, naj pride v nedeljek dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer govor in določitev kraja, časa in knjig. v „Čitalnico po po dušna dobrotnica gospa Josipina Hofcschevar v Krškem je za vzdrževanje krške bclnice prav za prav njeno delo da slednj Politiko grofa Goëssa dejstvo O prti j v občinske volitve. Laška pariti na nečuven način ačuje prav dobro na-stri so se pred 2l/a letom vršile stranka je smela pri tej priliki sle- namreč smela vršiti zpuščena rovala 5000 gld. Obresti te svote bodo popolnoma zadoščale za vzdrževanje poslopja. Povišanje plač uradnikov drž. železnic Razni listi so prinesli poročilo, da se bodo plače uradnikov državnih Volitev se železnic že v kratkem izbolišale. Dela za to bila po starem imeniku, iz katerega je vatskih voliicev, ali pa so bili mesto teh" hrvatskih volilcev večina h vsled spremembe kabineta zboljšanje so se da nekoliko zakasnila, toda do gotovlj so v že toliko, da se povišanj vpisani njih že do 20 let mrtvi predniki in celo pradedje uradnikov izvrši vsekakor še pred novim plač tom železničarskih Gorko želimo. Pritožbi proti tej volitvi je namestništvo ugodilo, na kar seje da bile imformacije „Prager Abendblatta dobre da ka stranka pritožila na upravno sodišče meseca junija Bar- prav kmalu uresničile želj drž železničarskih uradnikov se ki je došla vest in sicer od zastopnika laške stranke, posl tolija, da je upravno sodišče ugodilo laški pritožbi. Ako so izbolj plač lužil upravno sodišče tako razsodilo že davno konstituirati 1« se moral novi obč. odbor y če pa upravno sodišče pritožbi, bi se bile morale tudi ugodilo laški Toda godilo se ni ne jedno ne že davno vršiti nove volitve drugo. To je napotilo hrvat- Razdelitev beljske občine. Sklep deželnega zbora kranjskega glede razdelitve beljske občine v občini Ribno in Bled, je zadobil najvišje potrjenje. Premestitev zatiškega sodišča. Pravosodno mije pooblastilo predsetštvo okrožnega sodišča v Novem nistr8tvo ske volilce v Oprtlju, da so javno vprašali namestnika grofa mestu, da sklene najemno pogodbo z lastnikom V V • Goessa kaj s to zadevo graiscine v Gra- Poročil se njicah z gdč. Mařko Pospi šil je gosp. Mr. Ph. Gjuro Hus v o- 8odni uradi Za 18 živinorejce Na podstavi dež. zakona z dne Višnji gori, kamor se premesti zatiško okrajno sodišče, ščina se primerno adaptira in se presele meseca decembra prihodnjega leta. Zaveza slovenskih in istrsko - hrvatskih vanjo 5» žu februvarja 1885. (deželni zak. štev, 13) se naznanja, da morajo posestniki žrebcev, kateri hočejo v prihodnji spuščalni do\)i te svoje žrebce najpozneje do 10. decembra 1899 spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, zglasiti pri poli panovu. Pravila tega društva je deželna vlada za Kranjsko sedaj potrdila Kmetijsko-kemičnemu preskušališču za Kranjsko v Ljubljani poslale so oblasti, društva in zasebniki od tičnem okrajnem oblastvu, v čegar okoliši se nahaja stajališče januvarja do 30. septembra t 292 predmetov v znan- žrebčevo. Dovolj jednem pa eno je zglasilo naznaniti ime izvršiti pismeno ali ustno ob stveno preiskavo. Razen tega je naš zavod izvršil še 30 pre m žrebčevega posestnika, kakor tudi priimek, potem stanovišče skušen za vina in zemlje na lastno inicijati pleme starost, barvo in 322 predmetov. Opomniti toraj skupaj da je dvorni svetnik prof. dr stajališče žrebčevo. Za žrebce sploh pod štirimi leti in za no-riške žrebce pod tremi leti se ne dajejo dopustila za spuščanj . Meisel v c. kr. ministrstva za kmetijstvo dne 18 preskušališče inspieiral ter vse v najlepšem redu našel. t. m kdaj vala bode izborna komisija zglašene žrebce pregledo C kr. finančno ravnateljstvo naznanja trgovski in zanje dajala dopustila da se ob svojem času na znanj e. Občinske volitve v Pomjanu tržaško zbornici v Ljublj; ministrstva z dne menične golice po da 6 se vsled razglasa c. kr. finančnega . 50.939 vpeljejo uradne oktobra 1899 in 10 kron s slovenskim tekstom stništvo potrdilo in zajedno odbilo slovenski rekurz Kdor name-pomni dne 1. novembra 1899 nečuvene nerednosti in nezakonitosti pri dotični volitvi, bo vedel, kaj pomeni ta odločba tržaškega namestništva Iz bolnice pobegnil. Reservist pešpolka št nika, Gospod Egon Mosche, sin ljubljanskega odvet- je v raznih slovenskih listih objavil mnogo lepih člankov in listkov iz Transvaala, se nahaja v nemškem koru, kateremu zapoveduje polkovnik Schiel. Rudolf Adamič 15 t. m bil radi božjasti na opazovalnem oddelku iz bolnice pobegnil V pijanosti Andrej Zaje tesar na južnem kolo dvoru v Ljublj je šel v soboto ponoči Nova slovenska slika. Trgovec vinjen po Franca Peter Nikolió v Zagrebu izdal je že celo vrsto slik iz zgodovine dnega življ Hrvatov in Srbov Te slike so razširjene ne Jožefa cesti domov. Nasproti „Narodnega doma" se je spotekel in padel na rob ograjenega podzidka pri Ćeškotovi vili tako nesrečno, da si je prebil glavo in se tako poškodoval, da so samo po hrvatskih in srbskih krajih, nego tudi po Slovenskem Skoro v vsaki slovenski hiši se najde taka slika, ki je v re sniei pravi okras vsakemu TJ Bosanski bjegunci" n D jed in. Slike „Hercegovačko roblj unuk". „Ranjeni Crnogorac" so ga morali prepeljati v deželno bolnico. Utonil je 16 mesecev star otrok, hčerka posestnice Terezije Bergoč v Brezovici pri Št. Petru, v neki mlaki pred domačo hišo. If 371 - — Kaznovana nezvestoba. V Gabrovcib v Srenjskem okrožju se je minolo nedeljo Jepa Danica Mažič kruto maščevala. Njen ljubimec, Slavko Vladisavljevič je postal nezvest ter je nameraval snubiti drugo dekle. Danica MažiČ ga je v nedeljo zvabila na domače dvorišče ter ga prosila ondi, naj ji posodi nož, da si olupi jabolko. Jedva je imela Danica nož v roki, ko sta planila izza senjaka njen oče in mati ter vrgla Vladisavljeviča na tla. Med tem, ko sta ga držala, mu je odrezala Danica levo uho in pol desnega. Seveda so Danico in njene starše takoj zaprli. Kaznovani nezvesti ljubimec pa leži težko ranjen v bolnišnici. — Vojaška večerja. — Kakor poroča „Pester Lloyd", hoče vojaška oprava od letošnjih delegacij zahtevati znatno povišanje vojnega proračuna v svrho, da bo mogoče vojakom dajati toplo večerjo. Bil bi že čas za to! Ako bi bili hoteli, bi se to že lahko davno zgodilo. Koliko manj nujnih izdatkov imamo vsako leto, ki nam ne prinašajo prav nobenih koristi, dočim gre tu za zdravje državljanov, bodočih hraniteljev rodbin in — davkoplačevalcev. — V Gorici je bila že 1. 1836 jednakopravna z nemačino in laščino. V roke smo dobili razpis službe mestnega davkarja C. kr. okrožni urad zahteva določno znanje slovenskega jezika. Danes pa službujejo pri mestnem magistratu, s katerim imamo tudi Slovenci opravka, ljudje, ki ali ne znajo, ali pa nečejo znati slovenščine. Dopisi, katere dobiva mestno Županstvo s slovenskega dela dežele, se morajo prestavljati na laški jezik prej, ko se rešijo. Mestni urad mora torej imeti neki oddelek za prestavljanje dopisov. Čemu ta potrata? To se dela samo iz principa, da mestnim uradnikom ni treba znati našega jezika — Otvoritev skladišča v Sinčevasi na Koroškem se je morala zaradi raznih zaprek preložiti še za 8 dnij in se vrši torej v nedeljo dne 29. oktobra t. 1. — Novo skladišče je jako lepa in dobro urejena stavba. Otvoritvena slavnost obeta biti prav sijajna in pomenljiva. Skladišče bode v veliko korist slovenskih kmetov. — Podružnica v Velikovcu je začela delovati že dne 11. oktobra' na veliko jezo velikov-Ških nemčurjev, ki čutijo, da se hoče slovenski kmet tudi v gospodarskem oziru osvoboditi od njihovega terorizma in postati res sam gospodar na rodni zemlji. — Otvoritev obrt. napredovalne šole v Šmartnem pri Litiji se je izvršila v nedeljo. Najprej je bila slovesna maša, katere se je udeležilo učiteljstvo s šolsko mladino in vsi ondotni in okoličanski odličnjaki. Po maši je imel v okrašeni šoli otvoritveni govor nadučitelj g. Iv. Bartl Za njim je govoril okr. nadkomisar g. Št. Lapajne. Nato se je začelo takoj s šolskim poukom. Že danes je 32 učencev, kar dokazuje potrebo te obtrne šole. — Tatvina. Ljubljanska policija je te dni prijela Kri-sperjevega hlapca Ivana Tomšiča, ker je na sumu, da je kradel iz prodajalnice in iz skladišča razno špecerijsko blago in je donašal svoji ljubimki. Policija, ki je o tem zvedela, ga je na cesti vstavila in dobila res pri njem steklenico „muškatelca" in zavitek sladkorja, katerega je hotel ravno nesti svoji izvo-ljenki. V njegovem stanovanju se )e baje dobila še več ukradenega blaga. — Iz Rio de Janerio, v Braziliji, nam piše rojak Ant. Bombac od dne 10. septembra, da od tam odpotuje več rojakov in nas prosi pomoči pri izkrcanju. Opozarjamo te rojake, ako vedo za druge, kateri dospejo, da nam naznanijo njih imena in jim dopošljejo kaj v potne stroške. Ti rojaki so tam že leto, ali grofije jih ne puste preje proč, dokler ne poteče leto Toži nam. da so ljudje v pravej sužnosti, ker jih pri delu tudi pretepajo kakor nemo žival. Nikomur ne svetuje, da bi tja hodil, ker ni druzega nego suženjstvo. — Velika tatvina v Opatiji. Predvčerajšnjim se je pripetila v Opatiji velika tatvina. Ukradenih je več pozlačenih in zlatih stvarij, 800 gld. denarja in dva bankovca po 100 gld. Tatvine sumljiv je okoli 23 let star plavolas, golobrad, vitek fant, ki je menda natakar. Razpisano je 200 gld. onemu, ki dobi tatu. — Nevesta v plamenu. V Tridentu sta stala te dni pred poročnim oltarjem namestniški svetnik grof Zdenko Thun in grofica Teresina Thun. Po čudnem naklučju se je neve3t unel pajčolan, in nakrat je bila vsa v plamenu. Ženin je potegnil prestrašeni nevesti pajčolan z glave in jo tako rešil. Vendar pa je bila nevesta tako prestrašena, da so morali s poroko precej časa čakati, da se je opomogla. — Po nedolžnem v dosmrtni ječi. L. 1878. je vrgel nekdo v Florenci med občinstvo bombo, ki je bil šele nekaj ur izven ječe. Vzlic zatrjevanju, da je nedolžen, je bil Bataachi obsojen v dosmrtno ječo, ker je več prič dokazalo, da je kriv. Sedaj pa je izjavilo več tistih prič, da so lagali, ker so jih za to podkupili ali k temu prisilili policisti. — Umor iz osvete. V Smihovi pri Pragi je imel delavec John službo v Ringhofferjevi tvornici za stroje. Ker je imel veliko družino, a majhno plačo, je kradel bakrene odpadke ter jih prodajal. Njegov mojster pa ga je naznanil. Zato se je hotel John maščevati ter se je priplazil v komtoar tvornice ter zabodel z velikim nožem uradnika Dlohyja. John je mislil, da sedi v komtoarju njegov mojster, zato je umoril nepravega. Morilca so zaprli. — S sabljo po glavi. V nedeljo zvečer sta se vlačila po starem mestu dva pijana vojaka in popijala, a plačala nič. Poseben vtščak je bil vojak Florestan, ki je bil že dobro znan tako civilnem, kakor v vojaškemu sodišču. V neki krčmi v ulici Donota pa krčmarica ni hotela dati pijače brez plače, vsled česar sta vojaka postala divja. Prišlo je do tega. da je javna straža morala prisiliti vojaka, da plačata predno odideta. Proti stražam pa je takoj nastopil s kruto silo Florestau in nagovarjal še svojega tovariša, da potegne bajonet in da skupaj udarita po straži. Forestan je izvlekel še svojemu tovarišu bajonet in z obema se zaletel v stražo Bavčarja Poslednji je seveda tudi takoj potegnil svojo sabljo in udaril ž njo Flore-stana po glavi, da se je takoj zgrudil v krvi in spustil bajonete, druga straža ga je mahnil s sabljo po roki, na kar se je pijanec skril pod mizo in se po tleh hotel splaziti iz krčme. Toda prišle so še druge straže na pomoč, ki so vlekle Flore-stana izpod mize in ga aretovale. V ktčmi navzoče ljudstvo je tudi začelo divjati proti stražam v katere je jelo leteti steklenic in drugih stvari. Tudi na ulici iz okenj sa metali ljudje razne stvari na straže, kar kaže, da je bilo to one vrste ljudstvo, kateremu je trn v očeh avstrijsko državno redarstvo. Straža je tudi teh divjakov več aretovala. Na ulici je Florestan še enkrat utekel stražam, ki so ga le z velikim trudom spravile pod ključ. Na redarski postaji so telefonirali v vojašnico in zahtevali, da pride po Florestana vojaštvo ker je hotel vse razbiti. Vojaki s častnikom so prišli in so imeli dokaj opraviti ž njim, naložili so ga na voz in peljali v vojašnico. V kasarni je še uganjal take stvari, da so ga morali nesti na nosilnici v vojašnico, kjer ga najprej ozdravijo, potem pa pride pred vojaško sodišče. Dobil je več ran, katerih ona na glavi je jako nevarna in se je bilo bati, da mu odteče kri, Toda že je iz nevarnosti. — Tobak - Avtomat. Na kolodvoru v Bržezinki (Galicija) je avtomat, podoben onem na naših kolodvorih, iz kat terih se ne dobi čokolada in razni „cukrčki". Ta avtoma-daje namreč cigarete in smodke po jako nizkih cenah. Popotnik, kateremu je pošla „kaja'{, se lahko posluži avtomata s tem da vrže vanj kovan denar 10 vinarjev, pa mu vrže smodko v roko Ta svet vse zna.