GOSPODARSTVO LETO XVI. ŠTEV. 415 CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. PETEK, 15. JUNIJA 1962 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 . TEL 30-933 Nove razvojne smeri italijanskega gospodarstva Kaj obetajo gospodarski ministri - Tudi Italija dobi svojega Erharda? V poslanski zbornici so se te dni zaključile razprave o proračunih nekaterih gospodarskih ministrstev. Pred glasovanjem sc podali zadevna poročila prizadeti ministri, to je Trabucchi za finance, Tremelloni za zaklad, Pastore za Blagajno za Jug in La Malfa za državni proračun. Preosnova davčnega Izterjevanja Senator Trabucchi je povedal, da se vlada resno pripravlja na to, da predela in uredi po novem sistemu izterjevanje davkov. Najvidnejša sprememba davčnega ustroja bo v tem, da bo obdavčenje zemljišč vezano ne več na katastrske izsledke, kakor doslej, temveč na resnično stanje zemljišč, to je glede na to, kdo ga obdeluje, kaj se pridela odnosno kaj proizvaja če gre za nekmetijsko delo itd. Z drugimi besedami pomeni to, da bodo morali odslej kmetje in imetniki zemlje izročiti vsako leto finančni u-pravi posebno davčno prijavo. Državni proračun na drugačni podlagi Minister Tremelloni je poudaril, da bo vlada izvedla svoj program, kakor je bil prvotno Italija na razpotju V Italiji gre danes za to, kako bi se dale pridobitve «gospodarskega čudeža«, o katerem pišejo radi tudi v Italiji, ohraniti in če mogoče še povečati. Ali se da italijanski «čudež» primerjati z zahodnonemškim, je druga stvar. Gotovo je vsekakor, da seje italijansko gospodarstvo po vojni močno povzdignilo in da je zlasti zadnjih nekaj let konjunktura zanj izredno ugodna. Da ima tudi v Italiji, kakor v Zahodni Nemčiji, izdatna povojna pomoč iz Amerike svoj veliki delež na tej gospodarski obnovi, je znano. Italija je v primerjavi z drugimi evropskimi državami imela po vojni še to srečo, da je njena industrija ostala med vojno v glavnem nedotaknjena in da je lahko izkoristila izredno konjunkturo takoj po vojni, ko so se sosedje spravljali šele na noge. Velik dotok tujega kapitala je zagotavljal obilna finančna sredstva za obnavljanje stare in graditev nove industrije. Nič manj važno vlogo ne igra v tem ugodnem raz-voju tudi okolnost, da ima Italija na razpolago dovolj in celo preveč delovne sile, medtem ko je v prenekaterih industrijskih državah še primanjkuje. številne stavke, ki po vsej Italiji sledijo dan za dnem, kažejo, da se zdaj bije oster boj, kako naj se bogastvo ^gospodarskega čudeža« pravično razdeli. Prav te stavke delajo novi vladi levega centra velike preglavice in tudi utegnejo njen Položaj omajati. Nameščenci in delavci postavljajo vedno in vedno nove zahteve. Iz govorov, ki smo jih čuli tudi v parlamentu ob razpravi o proračunih gospodarskih ministrstev, sklepamo, da so ministri — prav tako kakor prof. Erhard v Zahodni Nemčiji — zaskrbljeni, ali ne bodo previsoke plače preobremenjevale industrijo in slabile njeno konkurenčno moč na tujih trgih. Ali se ne bo zaradi tega italijansko blago na tujih trgih preveč podražilo? Vlada poziva delavske sindikate k zmernosti in in-dustrijce, naj se sprijaznijo z manjšimi dobički. če ne bodo industrijska podjetja dovolj donosna, odgovarjajo industrijci, od kod kapital za njihovo obnavljanje? Plačilna bilanca, ki se v veliki meri opira na denarne pošiljke izseljencev in dohodke iz turizma, je sicer še vedno aktivna; vendar so zlate in dolarske rezerve v prvih treh mesecih letošnjega, leta upadle. , ik Panfani v Pisto1i • *, u Tudi državne finance zahte- S določen, če ne bomo prekoračili začrtanih mej, je dejal minister, smo lahko popolnoma mirni, kar zadeva gospodarsko-finančno plat vprašanja. Minister je tudi napovedal, da bo odslej država spremenila postopek po katerem se izdajajo državni vrednostni papirji in zlasti blagajniške obveznice (buo-ni del tesoro). Minister je tudi napovedal, da bo vlada prede" lala zakonska pravila o tem, kako naj se sestavljajo državni proračuni oziroma obračuni. Sestavljanje teh po sedanjih pravilih ne dopušča namreč «nepo-srednega predočenja dejanskega finančno-gospodarskega stanja v državi«. Poslovno leto bo tudi za državno bilanco potekalo od 1. januarja do 31. decembra, in ne več od 1 .julija do 30. junija naslednjega leta. Minister Pastore, kateremu je podrejena Blagajna za Jug, je zatrdil, da bo vlada ohranila na prvem mestu med nerešenimi vprašanji vprašanje gospodarskega in socialnega prospeha italijanskega Juga. La Malfa napoveduje načrtovanje Minister za proračun, republikanec Ugo La Malfa je poudaril, da si bo italijanska vlada prizadevala, da ohrani stabilnost italijanske lire. Industrijska proizvodnja, se je v prvih treh mesecih letošnjega leta razvijala še bolj živahno kakor v ustreznem razdobju 1961. leta. Govoreč o podržavljenju e-lektrične industrije je minister poudaril, da ne bo to pospešilo inflacije, kakor to trdijo nekateri prizadeti krogi; vlada je namreč na vse mogoče posledice že pomislila in pripravila ustrezne protiukrepe. MINISTER SVARI NA LEVO IN DESNO V sindikalnih krogih pa tudi med industrije! in drugimi podjetniki so zbudili pozornost pogledi ministra La Malfe na notranji gospodarski položaj in na odnose med proizvodnjo in potrošnjo. Minister se je dotaknil naraščanja življenjskih stroškov in vprašanja, kako bi se dalo takšen razvoj ustaviti. V ta namen je treba na eni strani da se sindikalne organizacije ne postavljajo novih zahtev za zvišanje plač, na drugi strani, naj se podjetniki sprijaznijo z manjšimi zaslužki, če se industrij ci ne bodo zadovoljili z manjšimi zaslužki, utegne vlada seči po izrednih ukrepih ter sprostiti uvoz določenih proizvodov, ki jih zdaj ščiti carina, ali pa znižati carine na njihov uvoz. Tako se bo ponudba blaga na domačem trgu povečala. Vlada bo skušala vplivati na potrošnjo določenih vrst blaga s tem, da bo zvišala davke. To ministrovo svarilo ni posebno vplivalo na sindikalne organizacije, ki ne odnehajo od zahtev po zvišanju plač, na drugi strani industrij ci opazarjajo ministra, da je bil leta 1950 prav on pristaš liberalistične politike, torej ne poseganja države v gospodarstvo. Minister je tudi svaril, naj potrošniki ne kupujejo nepotrebnega blaga ter na povedal sistematično planiranje državnih oblasti, da bi na pravile več reda v gospodarstvu, tako glede krajev, kjer naj bi se ustanavljala nova podjetja, pa tudi z namenom, da bi se skrčila potrošnja nepotrebnega blaga. Sicer je minister naglasil, da je za pospeševanje gospodarskega razvoja prav tako potrebna zasebna pobuda, Ob zaključku svojega govora je minister še omenil, da se je primanjkljaj v državnem proračunu v zadnjih letih povečal, in sicer od 285,2 milijarde v letu 1961 na 550,7 milijarde v novem proračunskem letu (1962 do 1963). Tudi Panjani brani liro V nedeljo je ministrski pred- vajo svoje; primanjkljaj se veča. Da se vlada zaveda kaj to Pomeni, je pokazala s svojim hudim odporom proti povišanju plač profesorjem, ki so iz-Vojevali nekaj izboljškov z dvema stavkama in grožnjo, da bodo stavkali tretjič. Do kakšne mere je možno dvigniti davke, da se tako najde kritje za nove državne obveze? Značilno je, da sloviti gospo-drastveniki opozarjajo na okolnost, da kroži med potrošniki Preveč denarja, in da neki minister- opozarja, naj ljudje ne trošijo preveč za nepotrebne reči, sicer bo vlada prisiljena z novimi davki pobrati iz obtoka večje količine denarja. Čedalje bolj pogosto se iz izjav Pristojnih ministrov čuje poziv na boj preti nevarnosti inflacije. Italijansko gospodarstvo je o-Čitno na razpotju. Predsednik Panfani napoveduje nov vzpon. Toda ta je odvisen od vprašanja, ali se bodo dale pravilno vskladiti zahteve delavstva n nameščencev s potrebami industrije in državnega ustroja. Ni sluovno, ca ja minister za divavm pvorači -i Le Malfa naglasil pmrebo po gospodarskem načrtovanju. da bo vlada branila ustaljenost lire in težila za ravnovesjem v državnem proračunu. Panfani je Italijane pozval, naj z vsemi močmi prispevajo h gospodarskemu prospehu, ter izrazil prepričanje, da se bo italijansko gospodarstvo še dvignilo. Guverner proti gospodarskemu načrtovanju Za vsakoletno poročilo o razvoju italijanskega gospodarstva, ki ga poda guverner emisijskega zavoda Banca dltalia vlada v gospodarskih krogih veliko zanimanje, ker se iz njega vidijo razvojne smeri gospodarstva. Tudi letos je javnost z zanimanjem pričakovala poročilo guvernerja dr. Carli j a na občnem zboru emisijske banke. Vse kaže, da je dr. Carli pristaš liberalnih gospodarskih teorij. To lahko sklepamo iz stališča, ki ga je zavzel nasproti gospodarskemu načrtovanju, to je vprašanju, ki je danes toliko bolj zanimivo, ker smo dobili vlado tako imenovanega levega centra, ki jo podpirajo tudi socialisti in ki se je na primer odločila za podržavljanje elektrarn. Dr. Carli je nasproten takšnemu načrtovanju. Pripomnil je, da je svobodno odločanje v gospodarskih poslih doslej rodilo lepe uspehe. To dokazuje tudi »gospodarski čudež«, ki ga je bila Italija deležna po vojni. Po njegovem mnenju bi s postavljanjem ne-prožnih načrtov lahko poslabšali sedanji gospodarski položaj. Guvernerjeve navedbe o razvoju investicij so zbudile še posebno pozornost med gospodarstveniki. Zasebne investicije v gospodarstvo so se od leta 1960 do leta 1961 dvignile od 3454 na 4022 milijard, to je za 16,4 odst., medtem ko je bil napredek investicij iz javnih (državnih) skladov šibkejši; te so se dvignile od 1292 na 1336 milijard, to je za 3,4 odst. V primerjavi z letom 1959 so zasebne investicije napredovale za 43,7 odst., iz javnih sredstev pa za 17,6 odst. K temu razvoju pripominja znani italijanski gospodarstvenik Libero Lenti, da je upravičena bojazen, da ne bo več toliko denarja na razpolago za naložbe v gospodarska podjetja, ker so se izvršile važne spremembe v denarnem kroženju in sicer prihaja čedalje več denarja v roke družin in potrošnikov, ki tega ne investirajo v podjetja, temveč ga porabijo za nakup raznega po-trošr.ega blaga. Tako nastaja vprašanje, od kod sredstva za potrebne investicije. Takšen razvoj prispeva k povišanju cen blaga. Za samo industrijo in druga podjetja nastaja vprašanje, od kod denar za industrijske investicije. Zaradi podražitve delovne sile se iz dobička podjetij ne nakopiči dovolj denarja za investicije, zato iščejo podjetja denar na finančnem trgu z izdajanjem novih delnic oziroma obveznic. Z druge strani bo morala država iz svojega proračuna dajati denar za investicije v gospodarstvo. Za izvršitev raznih načrtov bo država po računih emisijske banke, potrebovala v prihodnjih letih okoli 4000 milijard lir, morda celo 6000 milijard. Prisiljena bo izdajati še v večji meri denarne obveznice. Po mnenju guvernerja bodo morale oblasti pri podeljevanju dovoljenj za izdajanje delnic in obveznic paziti, komu so takšpa dovoljenja res potrebna. Vsekakor je dr. Carli poudaril, da je treba ohraniti sedanjo likvidnost na denarnem trgu, da bi podjetja lahko črpala sredstva za donosne investicije. Libero Lenti ugotavlja, da je likvidnost podjetij danes manjša kakor nekdaj; zato se bolj zatekajo k bankam. Plače se dvigajo, ker naraščajo tudi življenjski stroški. Hkrati ima to za posledico, da se dobiček podjetij krči. Guverner emisijske banke je v svojem poročilu tudi omenil, da mora sama vlada s svojimi krediti v čedalje večji meri financirati uvoz iz drugih držav, ker nima Banca dltalia dovolj finančnih sredstev za takšne kredite; od nje ni mogoče zahtevati, da bi dala v promet ustrezne količine novih bankovcev. Protiinflacijska politika naj bo glavno vodilo pri finančnem poslovanju v državi in tudi z zunanjim svetom. ANGLEŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK MACMILLAN; «GOSPA, NE BO NIC HUDEGA, SAJ SMO PRIJATELJI!» Gospa (Britanska skupnost — Commonwealth, posebno Avstralija, Nova Zelandija in Kanada) se vznemirja zaradi nameravanega prestopa Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti, ker se boji, da ne bo mogla več izvažati svojih kmetijskih pridelkov (žita, mesa, masla, sladkorja, itd. itd.) na Angleško. Na obzorju novi nasprotniki EGS Hruščev proti EGS - Angleški dominioni ne popuščajo Vprašanje pristopa Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti se vleče že skoraj leto dni in se bo vleklo po sodbi strokovnjakov najmanj še do meseca decembra; to mnenje prevladuje zdaj, odkar so naj novejši razgovori med predstavniki Velike Britanije in šestih držav Evropske gospodarske skupnosti pokazali, da bodo pogajanja glede pogojev za pristop Velike Britanije mnogo težja, kakor so mnogi računali prvotno. Evropa se je temu natezanju že privadila. Znano je tudi upiranje nevezanih držav proti ustvarjanju, zaprtih gospodarskih blokov, saj je prišlo do izraza že na lanski beograjski konferenci nevezanih držav. To svoje gledišče je večkrat naglasil v svojih govorih tudi predsednik Ti- strokovnih listov, ki zagovarja-1 muika je v imenu Poljske pojo pristop Velike Britanije k | stavil več predlogov, ki so šli Evropski gospodarski skupnosti, za tem, da se organizacija ozi- je nastop Hruščeva proti Evropski gospodarski skupnosti močno vznemiril Angleže, predvsem tiste, ki odločno zagovarjajo pristop Velike Britanije. To vznemirjenje prihaja prav iz angleških gosoodarskih krogov, ki imajo s Sovjetsko zvezo prav dobre gospodarske stike. Ti so se očitno preplašili, da utegne nasprotovanje Hruščeva škodovati angleško-sovjetskim gosnodarskim odnosom, ako bi Velika Britanija v resnici pristopila k Evropski gosnodarski skupnosti. Ne more biti slučajno, da se je Hruščev tako odločno postavil proti Evropskemu skupnemu trgu prav v času zasedanja Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč, ki združuje to, zadnjič v svojem znameni-1 evropske sovjetske zaveznike na tem govoru v Splitu. Tito se je gospodarski podlagi. o tej zadevi posvetoval tudi s predsednikom Združene arabske republike Naserjem pa tudi na trojnem sestanku Tita, Naserja ih Nehruja v Kairu so govorili o tem vprašanju, ki reže živo v zunanjo trgovino nevezanih držav. Novost predstavlja vsekakor odločen nastop sovjetskega ministrskega predsednika Hruščeva proti Evropskemu skupnemu trgu, češ da ni ta nič drugega kakor politično orodje Atlantske zveze (Nato). Hruščev nima navade, da bi govoril v rokavicah, vendar je gotovo, da je Evropska gospodarska skupnost tudi politična organizacija; med drugim postavlja za pristop tudi politične pogoje. Poleg tega si prav članice Evropske gospodarske skupnosti zdaj prizadevajo, da bi našle ustrezno podlago za ustanovitev tako imenovane Male Evrope, ki naj bi zajemala prav države Evropske gospodarske skupnosti. Sodeč po pisanju angleških Sloviti znanstveniki svarijo pred radioaktivnostjo V londonskem listu «The Ob-server« se je razvila živahna polemika med angleškim učenjakom Bernardom Lovellom in ameriškim atomskim znanstvenikom Fredom Singerjem o nevarnosti, ki jo predstavljajo najnovejše razstrelitve atomskih in vodikovim bomb za človeštvo. Angleški znanstvenik o-pozarja, da je nevarnost zaradi okužen j a z radioaktivnimi snovmi velika, medtem ko skuša prof. Singer prikazati posledice da bi ne bilo ogroženo človeško zdravje. Po podatkih ameriškega urada za zdravstvo je že zdaj okoli 4 odsto ameriških otrok ogroženih zaradi joda 131, ki se je sprostil med eksplozijami v času od meseca septembra do januarja. Nove sovjetske eksplozije bi pomnožile količino te radioaktivne snovi v krajih, ki so jih prizadele že dosedanje eksplozije. Ameriški strokovnjaki trdijo, da je po ameriških eksplozij na človeško atomskih eksplozijah v sovjet-zdravje v milejši luči. j skih polarnih krajih nevarnost Zdaj se je oglasil drugi slo- _ okužbe z jodom 131 večja, ker viti ameriški radiolog dr. Rus-1 se ta snov po eksplozijah v teh TT ”------------ — T'r"'Q- krajih spušča hitreje na tla. Jod 131 živi malo časa in zgubi vsakih osem dni polovico svoje radioaktivnosti. Zato traja nevarnost okužbe manj časa in je toliko večja takoj po atomskih eksplozijah. Dr. Morgan je mnenja, da so ameriški atomski poizkusi v tem pogledu manj nevarni, ker se jod 131 po atomskih eksplozijah na Pacifiku ohrani del j časa v zraku in ne okuži tako hitro rastlin. Meseca maja se je vsebina joda 131 v mleku v 11 državah Združenih ameriških držav povečala, in sicer kot posledica ameriških atomskih razstrelitev. K tem izjavam pripominjajo ameriški listi, da bodo gotovo izzvale nove polemike in razprave med ameriškimi strokovnjaki, pa tudi v vladnih odgovornih krogih. Tako se postavlja vprašanje, kaj bo vlada storila, da odstrani nevarnost okužbe hrane z radioaktivnimi snovmi. seli H. Morgan na povabilo odbora za atomsko energijo, sestavljenega iz predstavnikov obeh domov ameriškega parlamenta (Kongresa). Dr. Morgan ni prikrival nevarnosti, ki grozijo človeškemu zdravju od atomskih eksplozij. Pri teh se sprosti zlasti radioaktivna snov jod 131; to je radioaktivni izotop. Ta se prej ali slej po razstrelitvi atomskih bomb spusti na travo in krave na paši ga zaužijejo s travo, od koder prihaja v mleko. Po za-užitvi tako okuženega mleka se izotop nabere v tiroidni žlezi človeka. Ako bodo v Sovjetski zvezi zopet obnovili atomske poizkuse, tako je izjavil dr. Morgan, bo nastalo zelo kočljivo vprašanje, kaj storiti, da se ljudje v velikih mestih zavarujejo pred okužbo po tej radioaktivni snovi, že zdaj je nasičenje z jodom 131 v okolici Minneapo-iisa in Des Moinesa doseglo previsoko raven oziroma stopnjo, ki bi je ne smelo preseči, Med razpravo v angleškem parlamentu je vodia opozicije Gaitskell znova svetoval angleški vladi veliko previdnost, ko se bo morala končno odločiti glede pogojev za pristop k Evropski gospodarski skupnosti. Zahteval je, da mora o pogojih izreči svoio besedo prej angleški parlament. Po njegovem mnenju ima komisija pri Evropskem skupnemu trgu, ki jo vodi Nemec Hallstein preveč besede; o važnih vprašanjih bi moral v bodoče odločati evropski zvezni parlament. Temu dosledno je Gaitskell tudi nastopil proti spajanju držav, ki bi pristopile v Evropski gospodarski skupnosti, ter se je opredelil bolj za De Gaullovo zamisel Male Evrope, to je na osnovi federacije oziroma konfederacije samih držav. Gaitskell je tudi poudaril, da ne sme vlada storiti odločilnega koraka brez pristanka dominionov, članic Britanske skupnosti (Commonwealtha). EGS odbija angleške pogoje Na zadnjih pogajanjih, ki so bila pretekli teden v Bruslju, so Angleži zopet prišli na dan s predlogom, ki ima namen zavarovati gospodarske koristi dominionov, zlasti Kanade, Avstralije in Nove Zelandije. Po tem predlogu bi bile te države še naprej, in sicer za nedoločen čas, deležne dosedanjih carinskih ugodnosti pri izvozu svojega blaga na Angleško; gre predvsem za izvoz kmetijskih pridelkov. Predstavniki Evropske gospodarske skupnosti so angleški predlog odbili. Pogajanja se bodo nadaljevala ta teden. Evropska gospodarska skupnost postavlja svoje proti-predloge, in sicer, naj bi carinske ugodnosti dominionov trajale kvečjemu do leta 1970. Za kulisami se je v Bruslju pojavilo tudi več Novozelandcev, ki so se seveda sukali predvsem okoli Angležev. Izjavili so, da bi brezpogojni pristop Velike Britanije pomenil za Novo Zelandijo gospodarski polom, kajti Nova Zelandija ne bi mogla preusmeriti svoje zunanje trgovine v osmih letih, kakor to zahtevajo predstavniki Evropske gospodarske skupnosti. Predstavniki dominionov zahtevajo — in Velika Britanija je to njihovo zahtevo usvojila — da mora ostati izvoz blaga iz dominionov na Angleško po količini neizpremenjen do leta 1970, ko bi carinske ugodnosti prenehale. Tudi izvenevropske države v SEV Poročilo o zasedanju Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV-Comecon) v Moskvi ni povsem jasno glede zaključkov, ki so bili sprejeti. Po raznih informacijah je bila razprava precej živahna, zlasti Go- roma gospodarsko sodelovanje med vzhodnimi državami čimbolj okrepi. (V Moskvi so se sestali glavni voditelji komunističnih strank, le Albanija ni bila povabljena, medtem ko je Kitajsko predstavljal njen poslanik v Moskvi). Sklenili so, naj se ustanovi izvršni * odbor SEV, in sicer iz pomočnikov predsednikov vlad. Glede standardizacije in vsk'ad;tve znanstvenih raziskovanj so bili sprejeti novi sklepi, s katerimi bo sodelovanje na tem področju •še razširjeno Najbolj značilen sklep je ta, da bodo odslej k Svetu lahko pretopile tudi izvenevropske države. Tako se je Monerolska republika takoj pridružila,. S tem skleoom so ho*n-h verjetno omogočiti tudi Kitajski. da prijavi svo.i pristen. Poročilo ne navaia nikakršnih sklepov glede obrambe proti gospodarski politiki Evrooske gosnodarske skunnosti. D;f>ri minaci.i=ko pobtiko EGS kritizira tudi «Trud», ki ugotavlja, da so se države EGS obdale s carinskim 7’^om. «Rdeča zvezda« celo trdi, da je Zapad z EGS ustvaril osnovo za pospešitev vojne industrije. JUGOSLOVANSKE LADJE ZA SOVJETSKO ZVEZO Jugoslovanske ladjedelnice bodo v smislu trgovinskega sporazuma za obdobje 1961-1965 zgradile za Sovjetsko zvezo 25 ladij različnih vrst. V Moskvi se bodo dogovoril o izvedbi posameznih naročil. V znamenju plodnega sodelovanja Aleksander Rankovič v Rimu že med bivanjem ministra za zunanjo trgovino Preti j a v Beogradu, ko so se vodila trgovin ska pogajanja, je bilo rečeno, da podpredsednik Aleksander Rankovič v kratkem obišče Rim. V resnici je Rankovič v sredo kmalu po 10. uri priletel na letališče Fiumicino v Rimu, v spremstvu svoje soproge in višjih funkcionarjev iz Beograda. Rankoviča je sprejel pod predsednik vlade in minister za zunanje zadeve A. Piccioni, z jugoslovanske strani pa poslanik Javorški. V pozdravni besedi je Rankovič naglasil, da so dosedanji italijansko-jugoslovan-ski odnosi koristili tako italijanskemu kakor tudi jugoslovanskemu ljudstvu; pokazali so, da razlike v politično-socialm ureditvi ne predstavljajo ovire za plodno sodelovanje na podlagi enakosti, zaupanja in med sebojnega spoštovanja. Piccioni je prav tako realistično dejal: Mnenja smo, da takšni odnosi ustrezajo našim osnovnim koristim ter predstavljajo tudi učinkovit zgled sožitja med ustavno različnimi državami. Na večerji, ki mu jo je priredil Piccioni, je Rankovič ugotovil, da so bi li med obema državama doseženi uspehi pri reševanju vprašanj, ki so bila podedovana iz preteklosti, odprte pa so bile tudi perspektive za bodoče so delovanje. «Pri tem imajo posebno vlogo gospodarski odnosi, kolikor se v njih izražajo naše realne koristi«. Rankovič se je dotaknil tudi mednarodnih vprašanj ter naglasil važnost, ki jo jugoslovanska vlada pripisuje Organizaciji združenih narodov kot sredstvu mirnega sporazumevanja. Razložil je tudi, zakaj je Jugoslavija imela za koristno organizirati medna rodno konferenco strokovnjakov iz nevezanih držav (o konferenca poročamo na drugem mestu)-Rankovič je tudi izrazil prepričanje, da bodo sedanji razgovori predstavljali nadaljnji prispevek k vedno bolj širokemu sodelovanju med obema država ma. Iz teh izjav se vidi, da gre predvsem za gospodarsko sodelovanje med obema državama. Rankovič se bo sestal tudi z državnim poglavarjem Se gnijem. Spremembe v vrhovih LRS Ljudska skupščina LR Slovenije je za predsednika skupščine izvolila soglasno Vido Tomšič, ker je dosedanji predsednik Miha Marinko prosil za razre-, šitev. Na izpraznjeno mesto predsednika Izvršnega sveta in je še pri osmih križih postal idealist, se še vedno ne more umiriti. Rad bi osrečil Slovence, se razume, še posebno svoje rojake v Italiji, ki so sreče ali vsaj upanja v boljše čase tako potrebni; sicer je svojevrsten socialist z lastnimi idejami. Prepričan je, da bo dve svoji osnovni ideji — kako bi se današnji svet rešil nadprodukcije z denarjem, ki je neplodno obtičal v narodnih bankah, in kako bi brezsrčnim kapitalistom iztrgali iz rok glavno orodje — denar, ki bi ga zamenjali z blagom — prepričan je torej, da bo ti svoH ideji uresničil še ob zatonu svojega viharnega življenja. Tolikšno silo čuti še danes v svojih žilah. Lahko vam navedem še drugega tržaškega rojaka, tudi precej priletnega. Gotovo je še danes hud name. Tudi on nosi s seboj idejo, ki bi jo bilo treba v današnjih časih res uresničiti. Davke je po njegovem pravzaprav neumnost plačevati, država bi si lahko prihranila pobiranje davkov; dovolj bi bilo, da bi nas v svojih knjinah v-bremenila z vknjižbo. Bil ie prepričan, da bi davčni zavezanec pri takšnem postovku plačevanja davkov ne občutil. Ko mi to ni šlo v glavo in sem-mu lepo svetoval, naj poskusi z objavo svoje teorije v strokovni reviji, se ie silovito razhudil in z odločno potezo spravil članek v žep rekoč: Pa naj gre z mano v grob.... Koliko primerov bi lahko še naštel! Če pa sem iz vasi, kier je sosed, sicer res genialen, več let z neznanskim potrpljenjem delal «večni tek* in tako prepričljivo govoril vaščanom o novi srečnejši bodočnosti, da so ga rajši poslušali kakor vnetega pridigarja v bližnji cerkvi. Sodobni bravci, posebno mladi bodo zadelo hitro likvidirali: «Nič posebnega, vsak ima svoj hobby!t> Zakaj pa ga ima? Mar ni čudno, da pogosto človek začuti v sebi nekakšno svoje posebno poslanstvo, ko mu sile že pešajo ter se tako v njem toliko bolj stopnjuje želja, da bi ga tudi res čimprej izvršil? Gotovo je le malo ljudi na odgovornih mestih, ki bi ravnali po nihilističnem geslu «.4-pres nous la deluge>/ (Ne briga me, kaj bo za mano), pač pa hočejo v dobri veri ljudi res osrečiti, navadno le pozabijo, da je vsak človek zmotljiv. (Nemci so kljub Schlieffenove-mu načrtu doživeli na Marni poraz; zamenjati denar z blagom bi nas vrnilo na najbolj primitivno stopnjo barantanja; samo z vknjižbo, ki bi ne bila krita z vrednostjo imetja davčnega zavezanca, ne moremo in ne bomo mogli plačevati davkov; «večni tek« ni stekel, ker nastaja pogonska sila samo ob uporabi druge sile). Te naše idealiste, ki jih vera v izbrani ideal bodri k delu in ohrani čile do pozne starosti, pravzaprav zavidamo; saj so tako vsaj sebe osrečili. Niti zdaleč nam ne pride na misel, da bi jih vzporejali s tistimi izgubljenimi dušami, ki se po prvih uspehih imajo za božje izbrance in poklicane, da s svojimi načrti osrečijo svoje rojake in celo druge narode, če treba, tudi s silo. Iz zgodovine vemo, da so takšni izbranci pogosto krivi velikih nesreč in pravih kalvarij celih narodov in da navadno končajo tako, kakor je Eichmann ali njegov mojster Hitler. Ib — /Sit, PO c Tu ‘SSSS c M1- u KAJ SO POKAZALE DELNE OBČINSKE VOLITVE. Nedeljske občinske volitve v 157 občinah, za katere je bilo vpisanih nad tri milijone volivcev, so se zaključile z nekaj presenečenj, ki pa v bistvu ne menjajo mnogo dosedanjega političnega sestava. Krščanska demokracija je v občinah z nad 10.000 prebivavci izgubila v primerjavi z volitvami 1960 nad 10.000 glasov in je nazadovala od 33,3 na 31,5 odstotka. Njeno zgubo pa so pokrili socialni demokrati (Saragat), ki so v koalicijski vladi in so se okrepili za 44.000 glasov ter za 1,7 odstotka. Monarhisti so doživeli nov hud poraz z izgubo čez 35.000 glasov in 1,9 odstotka; skrajna desnica (MSI ln monarhisti) so nazadovali skupno za nad 2 odstotka (od 60.969 na 54.544 glasov). Pač pa so napredovali znatno liberalci, ki so svoje glasove podvojili (od 67.213 na 139.829). Komunisti so sicer po odstotku nekoliko nazadovali, zdaj imajo 22,7 odstotka glasov, vendar se je število njihovih glasov povišalo od 564.861 na 564 tisoč 913. Socialisti so napredovali od 270.021 na 287.621 glasov, odstotek njihovih glasov je ostal v bistvu neizpremenjen (zdaj 11,7, poprej 11.4). V glavnem lahko rečemo, da je sre-dinsko-levičarska vlada dobro prestala svoj krst. Volitve so odkrile zanimiv položaj v Rimu. Krščanski demokrati so zbrali 367.785 (leta 1960 397 tisoč 69 glasov), komunisti 287 tisoč 457 (269.838), socialisti 159 tisoč 260 (153.928), socialni demokrati 79.000 (55.680), liberalci 105.120 (67.775), monarhisti 35.593 (47.083), neofašisti 199.417 (177.932) in republikanci 17.152 (17.741). NEOFAŠISTI IMAJO DENAR. Dopisnica londonskega lista «The Observer) Ninetta Ju-cker poroča iz Rima, da so neofašisti (MSI) potrošili za volilno propagando čez poldrugo milijardo lir. Po njenem mnenju niso vse ostale stranke potrošile toliko denarja za volilno propagando. Volilne letake so neofašisti trosili na Rim kar z letalom. Med volilno agitacijo so napadali Jude; napadli so tudi socialistično mladino, ko je položila venec na Mat-teottijev grob. Desničarske skupine (liberalci, monarhisti in fašisti) so skušale sedanji trenutek izkoristiti za pritisk na novo vlado levega centra, ki jo vodi Fanfani ob podpori socialistov. ZA PRIZNANJE JEZIKOVNIH PRAVIC. V Bruslju so ustanovili novo stranko «Bloc Francophone«. Prvi kandidat te stranke na bodočih volitvah bo duhovnik. Prva točka programa nove stranke zahteva svobodno uporabo jezika. V nedeljo, 17. junija bodo pristaši nove stranke organizirali prvo veliko zborovanje v Water-looju. OSTER VETER V ŠPANIJI. Nasprotniki Francove vladavine, ki živijo v Španiji ali pa kot emigranti v tujini so se sestali v Muenchenu, da bi se posvetovali o bodoči ureditvi Španije. Iz Španije je prispelo 80 politikov, iz tujine pa 40. Med temi so bili pristaši bolj sredinskih strank, in sicer socialistične, krščansko demokratske in socialno demokratske; ne komunisti ne anarhisti niso bili povabljeni na ta sestanek. V glavnem so se sporazumeli glede notranje ureditve nove Španije, le glede vprašanja obnove monarhije so bila mnenja deljena. Ko so se kon-gresisti vrnili v Španijo, jih je Franco postavil pred izbiro; Ali se izselite ali vas bom dal kon-finirati na otokih. Politični voditelji, med njimi tudi vodja krščanske demokracije Jose Maria Gil Robles, so se odločili za izselitev ter pobegnili v Pariz. Med emigranti deluje proti Francu tudi vodja španske socialistične stranke Llopis. OPOZORILO ZSSR GLEDE BERLINA. Sovjetska vlada je zahodnim državam, ki imajo svoje čete v Zahodni Nemčiji, poslala noto, v kateri poziva zahodne vlade, naj napravijo konec neprestanim izzivanjem v zahodnem Berlinu; tu so nasprotniki Vzhodne Nemčije razstrelili že več bomb blizu zidu ob meji. Ako bi se takšna izzivanja ponavljala, bo sovjetska vlada primorana poseči vmes. Z ZAHODNO NEMČIJO JE TREBA SKLENITI MIR. Na sestanku glavnih tajnikov komunističnih strank v državah sovjetskih zaveznicah v Moskvi so sprejeli sklep, v katerem naglašajo, da je treba čimprej skleniti mirovno pogodbo z Zahodno Nemčijo in sporazum glede Berlina, sicer bodo vzhodne države na svojo pest sklenile mir z Vzhodno Nemčijo. OKOLI 800.000 FRANCOZOV IZ ALŽIRA. Pariška občina ima mnogo dela s pripravljanjem stanovanj in hrane za begunce iz Alžirije. Med razpravo v občinskem svetu je poročevavec o proračunu izrazil mnenje, da se bo iz Alžirije izselilo okoli 800.000 Francozov, ne samo 400 tisoč, kakor je vlada domnevala prvotno. Zato je treba pripraviti čimprej vse potrebno za njihov sprejem. Francozi v Alžiru očitno nimajo upanja, da bi nova vlada spoštovala dogovor s Francozi v Evianu, ki priznava vsem narodnostim popolno enakopravnost. Hudo je tudi to, da premoženje Evropejcev v Alžiru nima v današnjih razmerah skoraj nobene vrednosti. Težaven je položaj Evropejcev še posebno na Hruščev vabi Italijo FIAT bo gradil tovarno traktorjev? Že zadnjič smo omenili, da je predsednik Hruščov pokazal izredno pozornost za italijansko industrijo v Moskvi. To priložnost je porabil očitno, da bi skušal vplivati na italijansko zunanjo politično usmeritev Govoril je o diskriminacijski politiki Evropske gospodarske skupnosti, ki ovira svobodno izmenjavo po svetu ter pozval rimsko vlado, naj ne sledi tej politiki. Vse kaže, da je predsednik upravnega odbora tovarne FIAT prof. Valletta med svojim obiskom v Moskvi dogovoril glede graditve velike tovarne traktorjev, ki bi lahko izdelala kar 120 tisoč traktorjev na leto. Itali iansko-sovjetski izmenjavi se o-beta nadaljnji razvoj. Sovjetska zveza je leta 1958 izvozila v Italijo za 25 milijard blaga, leta 1961 za 94 milijard. Izvoz iz Italije se je dvignil v tem času od 19 na 56 milijard. Rusi izvažaj.) torej več, kakor uvažajo. V prvih mesecih letošnjega leta se je položaj za Italijo nekoliko zboljšal; do februarja je Italija uvozila 15.5 milijarde, izvozila pa za 12.3 milijarde lir blaga. Uvoz sovjetskega petroleja se je v treh letih potrojil; le'a 1959 je znašal 2.244.000 ton, leta 1961 5.418.000 ton (celotno je Italija uvozila 1. 1959 uvozila 1 1959 24.750.000 in 1. 1961 33 milijonov 330.000 ton). ZSSR bi letos lahko izvozila v Italijo okoli 10 milijonov ton petroleja. Tudi uvoz črnega premoga bi sc lahko zvišal, da bi lahko So vjetska zveza plačala stroške za graditev tovarne traktorjev. Vsekakor je Preti izjavil, da ni Italija pripravljena pristati na dolgoročno odplačilo, oziroma kreditirati dograditev tovarne. V kratkem obišče Rim podpredsednik vlade Kosigin. Znižanje carin 1. julija Dne 1. julija bodo v Italiji uveljavili več carinskih sprememb, ki jih predvideva kar 8 raznih uredb ministrskega sveta in do katerih je prišlo po večini sporazumno z ostalimi državami Evropske gospodarske skupnosti. Tako bodo nekatere carine od 1. julija zni žane na industrijske proizvode iz držav Evropskega skupnega trga kar za 50 odst. Izvzete bodo nekatere vrste blaga, kakor svinec, cink, svila itd., glede katerih se je Italija z EST dogovorila, da jih ne bo še znižala. Carina na uvoz nekaterih kmetijskih pridelkov iz držav EST bodo znižane za 35 odst. Oboje znižanj se- računa na osnovi carin, ki so veljale, leta 1957. Kmetijski proizvodi so razdeljeni na 13 skupin Za države izven Evropske gospodarske skupnosti velja znižanje carin v smislu z dogovori z Ameriko. Veljala bo nova tarifa, imenovana Dillon (po a-meriškem ministru). Znižanje znaša 20 odst v primerjavi s carinami, ki so veljale 1957. Druge uredbe se nanašajo na carine na primer na uvoz žvepla oziroma žveplenih izdelkov; tako je bila uvedena posebna pristojbina, da bi z njo zavarovali korist italijanskih rudnikov žvepla. POVRAČILO PROMETNEGA DAVKA (IGE) S svojo okrožnico št. 11 je italijansko ministrstvo za finance razložilo postopek, po katerem naj nastopijo izvozniki, da bi prišli do povračila prometnega davka, vplačanega za izvoženo blago. Povračilo davka se računa (kakor sam davek) na ceno proizvodov f.co tovarna. Postopek velja za vse izvozne operacije, izvršene po septembru 1960 do 28. februarja 1962. Prizadeti izvozniki lahko vložijo zadevne prošnje do vključno 31. avgusta letos, čeprav je bil prvotno postavljen termin 31. marca. Do tega datuma (31. avgusta) se sprejemajo tudi prošnje za po- vračilo prometnega davka po cenah proizvodov f.co meja (in torej ne f.co tovarna); kakor znano, je običajni termin za vložitev teh prošenj 90 dni po zadnjem dnevu meseca, v katerem je bila zadevna izvozna o-peracija izvršena. 90 MILIJARD ZA ZAVAROVANJE IZVOZA Na podlagi zakona št. 635 z dne 5. julija 1981 je bil te dni denarni plafond, s katerim država zavaruje in garantira izid izvdznih poslov, povečan za 90 milijard lir, in sicer na 240 milijard. če bodo državne obveznosti v tej zvezi do konca poslovnega leta 1961-62 nižje kakor 240 milijard lir, bo ta razlika lahko izkoriščena v naslednjem poslovnem letu. Tako določa zakonski načrt, ki ga je te dni predstavil vladi minister Tremelloni. AMERIČANI NAPOVEDUJEJO ZNIŽANJE CARIN Ameriško zunanje ministrstvo je napovedalo znižanje carin na uvoz raznih predmetov iz tujine, začenši s 1. julijem. ZDA bodo revidirale carinski količnik na podlagi dvostranskih dogovorov z raznimi državami, posebno pa z Evropskim skupnim trgom, Veliko Britanijo in Japonsko. Ti dogovori so bili sklenjeni skladno z določbami G.A.T.T. Gre za sporazume, ki so jih Američani sklenili v zadnjem dobrem letu med pogajanji v Ženevi in s katerimi so si zagotovili znižanje carin na uvoz ameriških proizvodov v razne tuje države. Izvoz teh proizvodov je leta 1960 predstavljal vrednost 1 milijardo 575 milijonov dolarjev. Kot protiuslugo bodo Američani znižali carine na uvoz proizvodov. v ZDA, ki je leta 1960 predstavljal vrednost 1 milijardo 225.500.000 dolarjev. ZVIŠANA CARINA NA UVOZ PREPROG IN STEKLA V ZDA OSTANE Ključ napovedanemu znižanju carin na uvoz v ZDA ostane zvišana carina na preproge in ravno steklo, ki je izvala proteste in protiukrepe v šestih državah Evropskega skupnega trga. Po francoskih vesteh iz Wa-shingtona ostaneta ti dve carini neizpremenjeni, in sicer vsaj do jeseni, ko bodo o tem vprašanju razpravljali na konferenci G.A T.T. ITALIJANSKE ZLATE REZERVE SO SE SKRČILE. Zlate in devizne rezerve, ki so v 'Italiji konec leta 1961 znašale 3.419.2 milijona dolarjev, so se do konca marca tega leta skrčile za 140,1 milijona dolarjev, to je za 4 odsto; v prvem tromesečju lanskega leta so se rezerve zmanjšale za 174 milijonov dolarjev, to je za 4,6 odsto. DINARSKI BANKOVCI IZ OBTOKA. Narodna banka FLRJ obvešča, da bo vzela iz denarnega obtoka 100-dinarske bankovce, ki so bili izdani 1. maja 1946, in sicer v času od 1. junija do 31. avgusta. Dne 1. septembra 1962 zgubijo vsako vrednost. deželi. Med Francozi je mnogo tudi takšnih, ki so bili v Alžiru rojeni ali pa so se tja priselili s starši v zgodnji mladosti ter sploh še niso bili v Franciji. Francoski listi v Švici pozivajo prebivavstvo, naj gre na roko novim beguncem. VPRAŠANJE AMERIŠKE GOSPODARSKE POMOČI. Na predlog demokratičnega guver nerja Lavšeta (Lausche) je a-meriški senat sprejel sklep, po katerem bi ameriška vlada ne smela več podeljevati gospodarske pomoči državam, «kjer je zavladal komunizem ali socializem (marksizem))). Za predlog je glasovalo 57 senatorjev, proti njemu pa 21. V smislu tega sklepa bi Amerika ne smela več gospodarsko podpirati ne Poljske ne Jugoslavije. A-meriško javnost je sklep presenetil. Veliki listi, kakor New York Times, so mnenja, da je v popolnem nasprotju s političnim realizmom, ki ga zahteva današnji mednarodni položaj. Sklep še ni dokončen, ker imata še besedo predstavniški dom in sam predsednik Ken-nedy. Senat je spravil v zadrego samega predsednika Ken-nedyja, ki je tajniku za zunanje zadeve Popoviču obljubil, da bo Amerika še nadalje podpirala Jugoslavijo. Predstavnik jugoslovanske vlade v Beogradu je izjavil, da bi izvajanje senatnega sklepa poslabšalo odnose med obema državama ter bi imelo slabe posledice za mednarodni razvoj sploh. 82 jugoslovanskih podjetij na našem sejmu! Trst in druga pristanišča Položaj v pristanišču ni zavidljiv Osrednji zavod za statistiko je te dni objavil podatke o prometu v vseh italijanskih pristaniščih v letošnjem januarju. V tem mesecu je bil blagovni promet za 15.5 odst. višji kakor v lanskem januarju. Prav tako je bilo višje, in sicer za 1,5 odst., število vkrcanih in izkrcanih potnikov. V prvih dveh mesecih letos je priplulo v italijanska pristanišča 4.660 ladij (lani v ustreznem razdobju 4.686). V vseh pristaniščih so izkrcali in vkrcali skupno 14 milijonov ton blaga (lani 12,5 milijona), število vkrcanih in izkrcanih potnikov se je dvignilo od lanskih 74.719 na 77.316. Po obsegu mednarodnega prometa, kolikor ga je opravilo posamezno pristanišče, je bila na prvem mestu Genova s 23,4 odst. vsega mednarodnega prometa. Sledila so po vrsti pristanišča Neapelj (9,9 odst), Benetke (9,7 odst), Augusta (8,7 odst), Ravenna (5,8 odst.), Savona (5.8 odst), Trst ((5,0 odst), Livorno (4,8 odst), itd. TRST NA SEDMEM MESTU Po prometu Trst še vedno za-ostavlja za Genovo, Benetkami, Augusto, Ravenno, Savono in Piombinom. Trst je ostal na sedmem mestu med italijanskimi pristanišči (medtem ko je bil nekoč na tretjem mestu). POLOŽAJ V PRISTANIŠČU SE NI ZBOLJŠAL. Podatki o prometu čez tržaško pristanišče v prvih štirih mesecih letošnjega leta ne kažejo, da bi se položaj Trsta kaj izboljšal; nasprotno, promet v aprilu — za maj še ni zanesljivih podatkov — je močno zaostal za prometom v aprilu lanskega leta. Pomorski promet je namreč letos meseca aprila dosegel 432.823 ton (lani 501.883), in sicer je po morju prispelo 300.475 ton (lani 390 330), odšlo pa 133 3*8 ton (111.553) Nazadovanje se nam pokaže tudi, če primerjamo razvoj v ietoš- njih prvih štirih mesecih z razvojem v lanskem letu. Letos smo namreč dosegli samo 1 milijon 721.742 ton (lani 1 milijon 743.059) pomorskega prometa; izvoz po morju se je povečal (od 387.807 v letu 1961 na 497 tisoč 934 v letu 1962), močno je pa upadel dovoz po morju (od 1,355.262 na 1,223.808 ton). Težko je reči, v kakšni meri so bile tega krive pristaniške stavke. 0 posebnem «poslanstvu» Trsta Ravnatelj milanskega gospodarskega lista «11 Sole» Italo Minunni je prišel v uvodniku k posebni številki, ki je bila posvečena tržaškemu gospodarstvu, do čudnih zaključkov glede vloge, ki naj jo ima Trst v gospodarstvu in italijanski zunanji politiki. Povzpel se je namreč do povsem fašističnih zamisli in je v tem pogledu prekosil italijanske iredentiste pred prvo svetovno vojno. Po prvi svetovni vojni je Trst postal go nilni motor italijanske gospodarske ekspanzije v države bivše Avstroogrske, Balkana in evropskega vzhoda. V tej smeri se je razvijala italijanska politika glede Trsta in vse Julijske krajine. Doseženi so bili čudoviti uspehi. To je bilo najboljše izpričevalo o lastnih gospodarskih silah Trsta. Druga svetovna vojna, nadaljuje Minunni, je ta polet prekinila, in sicer iz vzrokov, ki so povezani z neza držnim napredovanjem (eks panzijo) slovanskih narodov — s »slovansko nevarnostjo«, ki danes duši ves zahodni svet. Prof. C. Schiffrer ugotavlja v reviji «Trieste» da je Italija prav zaradi takšne nespametne fašistične politike zgubila Trst in Julijsko krajino. Slabo uslugo dela Trstu, ki mora pod Italijo najti svojo posebno vlogo v sodobnem gospodarskem svetu, kdor prihaja na dan s takšnim «patriotičnimi» argumenti danes. bp letošnji sejemski kontingent sukal okoli 1 milijarde lir. ilsaj predlogi na rimske pristojne oblasti se glasijo na to višino. Lani so zaključeni posli dosegli okoli 520 milijonov lir ter so pristojne oblasti tudi o-dobrile tak kontingent. Lesni sejem izredno pester Na letošnjem sejmu se obeta živahen promet Mednarodno pomembna lesna razstava Okoli 45 odst. vseh razstav- j večjo udeležbo. Kakor kaže, se ljavcev, ki se bodo udeležili letošnjega tržaškega velesejma, prihaja iz tujine. Gre za podjetja, ki bodo razstavljala svoje izdelke bodisi neposredno, ločeno ali na kolektivnih razstavah, ali pa po svojih predstavnikih. V paviljonu E bo pritličje namenjeno razstavam Avstrije, Jugoslavije, Brazilije in Kameruna, medtem ko bodo v prvem nadstropju razstavljale Češkoslovaška, Madžarska, Poljska in Slonokoščena obala. Avstrija bo letos priredila svojo razstavo s poudarkom strojev in naprav za predelavo lesa. Jugoslovansko razstavo bosta organizirali Trgovinska zbornica za Slovenijo m Trgovinska zbornica za Hrvatsko. Jugoslavija bo tudi letos prisotna na lesni razstavi, in sicer v glavnem s podjetji »Slovenijales« iz Ljubljane in »Exportdrvo» iz Zagreba. Na tej razstavi bo prisotna tudi Avstrija, ki jo bo predstavljal «Bundesholzwirtschaftsrat» z Dunaja. Tako Avstrija kakor tudi Jugoslavijo bosta nastopili v gastronomskem parku, in sicer bosta na temu področju predstavljali Jugoslavijo podjetji «Vino Koper« in «Fructus». Na XIV. mednarodni prireditvi nastopijo še naslednje države: Francija, Zvezna republika Nemčija, Kanada, Japonska, Anglija, Izrael, Luksemburg, Maroko, Holandija, Portugalska, Španija, švedska, Švica, Tunizija in Združene ameriške države. Jugoslavija se bo letos udeležila tržaškega velesejma še v večjem obsegu kakor prejšnja leta. V običajnem paviljo-11’.’ v Palači narodov bo zasedla 350 kv. metrov prostora, na lesnem lesni razstavi 216 kv. metrov zaprtega prostora, na odprtem pa 100 kv. metrov. Na lesni razstavi bo torej razstavljala na površini, ki bo za 100 kv. metrov večja kakor lani. V Palači narodov bo razstavljalo 8') jugoslovanskih podjetij. V tako velikem številu se doslej jugoslovanska podjetja še niso udeležila tržaškega velesejma. Podjetja bodo prišla iz raznih predelov Jugoslavije ter bodo razstavljala najrazličnejše proizvode, ziasti takšne, ki prihajajo v poštev za izvoz v Italijo. Med lesnimi izdelki bodo imeli prednost seveda finalni, to je v prvi vrsti pohištvo velikih jugoslovanskih tovarn in montažne hišice (tovarna Jelovica) kakor tudi vrtne garniture. Letos bodo v gastronomskem oddelku postregli tudi s pristnimi in tipičnimi jugoslovanskimi jedili, kakor so n. pr. kranjske klobase, medtem ko ni sejemska uprava privolila v prodajo čevapčičev in ražnjičev; tudi pivo bo jugoslovansko. Jugoslovansko udeležbo organizirata skupno Trgovinska zbornica za Slovenijo in Trgovinska zbornica za Hrvatsko. Jugoslovanska podjetja upajo, da bo vprašanje sejemskega kontingenta rešeno pravočasno; pravočasna rešitev bi znatno pripomogla k hitrejšemu zaključevanju poslov, hkrati pa bi dala tudi pobudo za čim Ljubljana, junija Tega doma in v tujini zelo popularnega sejma se je udeležilo 178 razstavljavcev, od katerih je 141 domačih, 37 pa tujih. Obisk sejma v veliki meri ovira dohod na Gospodarsko razstavišče, ker je težko dostopen zaradi cestnih del na tem območju. Razstavljeno pohištvo vseh vrst, pisarniško pohištvo, klubska oprema, spalnice in dnevne sobe, opreme za hotele in kinodvorane prikazuje v marsičem neko novo noto posebno v tem, ker je izdelano v svetlejši barvi lesa, kakor je bilo to do sedaj običajno. Vsekakor napravlja solidnost izdelave na obisko-vavca ugoden vtis in če cene ne bodo pretirane, je pričakovati obilno nakupov. Izdelava pohištva je bila pri nas že od nekdaj na visoki stopnji in zato tudi to pot lahko pohvalno ocenimo ta del razstave. Na razstavišču so se pojavile tudi montažne hišice, o katerih uporabnosti so mnenja precej različna. Za kraje, kjer so podnebne razmere ugodne, se bodo take montažne hiše ob nesle, v ostrem podnebju pa nastanejo v praksi različne težave, s katerimi mora kupec računati. V splošnem pa seveda tudi pripomorejo ublaževati današnjo stanovanjsko stisko. Posebno mnogo je to pot razstavljenih strojev za obdelovanje lesa, kjer razstavljajo večinoma tuji razstavljavci. Tudi tu se pojavljajo vedno novi izumi, da olajšajo delo proizva-javcu. Vsi ti stroji stojijo v glavni razstavni dvorani, med njimi pravi kolosi in zastopnik ti na vprašanje rad pojasni namen in delovanje takega stroja. Ta dvorana, ki prikazuje del današnje tehnike in mehanike, napravlja ria obiskovavca prav mogočen vtis. Glede prodaje smo slišali, da se pohištvo dobra prodaja, posebno ker je veliko kosovnega pohištva, ki ga lahko uvrstimo v stanovanje v najrazličnejših kombinacijah. Ob IV. mednarodnem lesnem sejmu so priredili tudi strokovna predavanja s tehtno vsebino. Naj še omenim, da je, kakor za vsak sejem, tudi za letošnji lesni sejem uprava Gospodarskega razstavišča izdala lepo izdelan katalog, ki ima novost, da v petih jezikih (slovenskem, srbsko-hrvatskem, angleškem, i-talijanskem in nemškem) navaja razstavljene predmete in razstavljavce. To je nedvomno umestna propaganda, ki olajša tujcu nakup. —om— Pomlad 1962 v Zagrebu ni zatajila Zadovoljujoči zaključki na velesejmu (Od našega posebnega do' Zagreb, junija , Neprestana krepitev jugoslovanskega gospodarstva in nenehno večanje njegovih mednarodni vezi so poleg dobrega sejemskega poslovanja doprinesli k temu, da je vsaka vele-sejemska prireditev prinesla nov vrhunec v številu razstavljavcev in obiskovavcev kakor tudi v obsegu zaključenih poslov. Tako se je tudi letošnji pomladanski velesejem — sejem predmetov široke potrošnje s šestimi specializiranimi razstavami — začel na razširjenem prostoru in s povečanim številom razstavljavcev Na za 1500 kv. m večjem prostoru je sodelovalo 467 razstavljavcev iz 15 držav Evrope, Azije in Amerike. Letošnja muhasta pomlad ni v početku ugodno vplivala na obisk velesejma in je, kot kaže, delno vplivala tudi na samo poslovanje. Toda čim so minili kisli dnevi, se je poslovanje poživilo, obisk pa je na-rastel na 300.000 oseb, tako da se je velesejem zaključil na splošno zadovoljstvo obiskovavcev in prirediteljev. Zanimivo je, da sta se najbolje odrezali združeni sarajevski podjetji «Pretis» (motocikli, kovinski proizvodi, embalaža) in «Lasta» (kolesa), ki sta zaključili po okrog pol milijarde dinarjev poslov. Njima slede zagrebški «Tekstilpromet-» s 400 milijoni, beograjsko tekstilno podjetje «Vračar-» z 230 milijoni, novosadko «Jugokomerc» z 200 milijoni. Od 100 do 200 milijonov poslov so napravila podjetja »Franck* iz Zagreba, »Metal* iz Banjaluke, »Crvena zvezdam in Kragujevca in »Tvor-pam* iz Zagreba. Po približno 100 milijonov din poslov so napravila podjetja »Gavrilovič*, «Podravka», »Raška«, »Slavonija*, «Makedonija» itd.. Tudi tujci so dobro tržili. Tako so tri poljska podjetja «Prodimex*, »Coopexim» in »Polimez* zaključila za 340 milijonov din poslov. Mnogo poslov so napravile tudi italijanske, zahodno-nemške, švedske in druge tvrd ke. Posebno je treba poudariti uspeh specializiranega sejma plastičnih snovi ter sejma embalaže s transportno razstavo. Med širokim občinstvom je bila ugodno sprejeta razstava knjig s prodajnim sejmom domačih izdaj. Pisnika)!Raj nam obeta mednarodna mnna , « jesenska prireditev Priprave za 63. jesenski velesejem so pričele z zelo povolj-nimi upi, tako da kaže, da novozgrajeni prostori ne bodo zadostovali za vse prijave. Predvsem bodo sodelovale vse države, ki imajo svoje paviljone: Avstrija, češka, Grčija, Italija, Madžarska, Poljska, Sovjetska zveza, Vzhodna in Zahodna Nemčija ter Združene države. Svoje sodelovanje so prijavili doslej tudi stalni razstavljavci iz Belgije, Bolgarske, Danske, Francije, Indije, Izraela, Japonske, Kanade, Luksemburga, Nizozemske, švedske, Švice, Španije, Tunisa, Združene arabske republike in Velike Britanije. Spričo vedno tesnejšega gospodarskega sodelovanja z mladimi razvijajočimi se državami se pričakuje udeležba tudi več a-zijskih in afriških držav, zlasti Gane, Gvineje in Sudana. Tehnično visoko razvite države bodo razstavile razne stroje, instrumente, predmete precizne mehanike in optike, električne priprave itd., države v razvoju pa predvsem surovine, polproizvode, poljedelske pridelke ter obrtne izdelke in ročna dela. Jugoslovanska podjetja pa bodo razstavila vrsto, izdelkov iz teh panog: metalurgija, kovinska predelovalna industrija, gradnja strojev m vozil, elektrotehnika, precizna mehanika in optika (vključno fototehnika), proizvodnja papirja, pisarniških in šolskih potrebščin, steklarska in keramična industrija, kemična in farmacevtska industrija, industrija plastičnih snovi, gradbena industrija, predelava lesa, tekstilna industrija in konfekcija, poljedelstvo in živilska industrija, izdelovanje glasbil, športnih potrebščin, domača ročna oort, nakit itd. POSEBNE RAZSTAVE Kot doslej bo tudi na letošnjem jesenskem velesejmu, ki bo od 8. do 23. septembra, več specializiranih razstav. Predvsem bo to »Mednarodni salon avtomobilov«, za katero mislimo, da bo postala stalna prireditev zagrebškega velesejma. I od lanske jeseni. Tradicionalni Teden usnja in obutve bo zbral domače in tuje proizvajalce usnja, obutve in čevljarskih strojev na enajsto tovrstno prireditev. Jeseni ne bo manjkala kajpak tudi jugoslovanska turistična razstava, ki naj navduši za letošnjo pozno sezono številne turiste. Poleg nje bo zgrajeno malo mestece iveekend hišic, raznih šotorov in zložljivih zaklonišč; vsenaokrog pa bodo razmeščene športne naprave, čolni, jadrnice in pod. Bogat pregled strokovnih in znanstvenih publikacij iz vsega sveta (ISIP) ter modna revija jugoslovanske konfekcije bosta dopolnjevala zanimivosti jesenskega velesejma. ITALIJANSKA PODJETJA V NOVEM PAVILJONU Zaradi velikega zanimanja za zagrebški velesejem se je sejemska uprava potrudila, da zagotovi dovolj razstavnega prostora. Mnogo proste površine, kjer so bili doslej parki, pre-urejujejo sedaj za razstavljanje velikih gradbenih in poljedelskih strojev, težkih tovornih in velikih potniških vozil. Poleg tega bo na razpolago tudi dosedanji italijanski paviljon, ker Italija sedaj pospešeno gradi svoj novi, povečani paviljon. Rimski arhitekt Contigiani je projektiral poslopje 70X70 m s steklenim pročeljem, okrog katerega bo 12 obrnjenih piramid. Jeklena konstrukcija paviljona bo visoka 18 m in bo imela 6000 kv. m razstavne površine; o-krog njega pa bo še 2000 kv. m odprtega prostora. Zgradilo ga bo tržaško podjetje «Veneta Costruzioni*. Pripominjamo, da je imel prvi italijanski paviljon, zgrajen 1. 1956., 1500 kv. m površine, drugi (iz leta 1959) 3100 kv. m. 2e po tem je mogoče sklepati, kako naglo se povečuje blagovna izmenjava med Italijo in Jugoslavijo. Spričo vsega navedenega ni težko predvidevati, da bo jesenski zagrebški velesejem doslej največje srečanje jugoslovanskih in tujih gospodarstvenikov na jugoslovanskih tleh ter da bo pritegnil veliko število obiskovavcev; posebno še zato, ker so jugoslovanske železnice ponovno priznale obi- Poleg te bo tudi poseben pavi-' skovavcem velesejma običajni Jjon ladjedelništva in pomor-1 popust. stva. ki nastopata organizirano I m. V. mm - BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P A - D. D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.00D.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št 38-101, 38-045 brzojavni naslov: BANKRED (Ex Magazzini del Corso) TRST, Corso Italia, 1 (vogal P. della Borsa) - Tel. 29-043 Bogata izbira svilenih, mako in naylon dežnih plaščev, oblek in jopičev za moške, ženske in otroke Obiščite nas s polnim zaupanjem! BLAGO ZAJAMČENE KAKOVOSTI PO NAJNIŽJIH CENAH SPLOSNA PLOVBA PIRAN Vzdržuje z modernimi tovorno - potniškimi ladjami z odhodom ladij vsakih 30 dni: redno expresno progo Jadran - ZDA z Reke - Trsta . Kopra v New York, Boston, Philadelphijo, Baltimore, Norfolk, VVilming-ton, Charleston, Savannah, Jacksonville kakor tudi redno službo okrog sveta (z Jadrana v Indijo, Indonezijo, na Japonsko, v ZDA-Zahodna obala, sredozemske luke). In nudi ladijske prevoze po celem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.400 ton nosilnosti. Vse informacije daje uprava podjetja SPLOSNA PLOVBA Pi. ran, Zupančičeva ulica 25 ter naše agencije po celem svetu. Tel.: 5170, 5171, 5173, 5175. Telegrami: Plovba Piran Te!ex 035-22 RIJE K A - Jugoslavija Nove in udobhne' ladje (iJadrolinijen opremljene s pripravami za umetno hlajenje) m/l aOrebič« in m/l «Opatija» odplujejo iz Trsta vsaki torek in pristajajo v vseh najvažnejših mestih jugo. slovanske obale ter nadaljujejo za Brindisi, Patras, itej ln Pirej. Potovanje traja 14 dni. Parnik «Lastovo« odpluje iz Trsta vsakih 14 dni in pristaja v že navedenih lukah ter v Heraklionu na Kreti. Cene prevoza so konkurenčne usluge na krovu prvovrstne. Za informacije se obrnite na agencijo V. Bortoluzzi, Piazza Duca degli Abruzzi, 1 Trst alti direk tno na Jadrolinijo-Rijeka ENTE FIERA Dl TRIESTE TRŽAŠKI MEDNARODNI VELESEJEM Nova tržišča preko Trsta XIV. TRŽAŠKI MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM OD 21. JUNIJA DO 5. JULIJA Včlanjen v Union des Foires Internationales POPUST NA ŽELEZNICAH! Informacije pri upravi TRŽAŠKEGA MEDNARODNEGA VELESEJMA, Viale Ippodromo 18 in pri naših predstavnikih v Italiji in inozemstvu. Transatlria M. P. A. IMPORT- E X PO RT TRST — Ul. Cicerone 8-11 — Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Legnami Vse vrste lesa - eksote - furnirje - poliestere dekorativne plastične profile - laminate stroje in druge artikle za lesno industrijo PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE LA GORIZIANA Gorica - Via D. d’Aosta N. 180 - Tel. 28-45, 54-00 - Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo SEDEŽ, TRST - ULICA FABIO FILZl ŠT. 8-1. - TELEFON ST. 37-808 »SPOmRSKF.OA ZORI J2EN.IA Razvoj gospodarstva na Goriškem Še o volitvah v bolniško blagajno Mnogi naši člani se sprašujejo, kako to da ni bilo na voliščih v samem mestu izvoljenih več naših zastopnikov, zlasti na voliščih, kjer je združenje računalo na večje število svojih volivcev. Pri tem seveda mislijo člani na volišče štev. 1 (potencialnih volivcev združenja 136), še bolj pa se ti pomisleki nanašajo na volišče štev | 9, ki je imelo sedež v Rojanu, katerega območje je segalo vse od glavne železniške postaje, ul Commerciale, Greta, Rojan in Barkovlje, kjer je imelo združenje tudi 131 volivcev, Vsem tem članom pojasnuje-mo, da ni bil na nobenem volišču prisoten niti eden naš skrutinator, niti ni bilo združenje vprašano za kakršenkoli predlog v zvezi z imenovanjem skrutinatorjev. Zakon, opozarjamo, določa na vsakem volišču tudi izvolitev zastopnikov manjšine. Tajništvo združenja je vložilo vsekakor pismeno pritožbo pri začasnemu komisarju bolniške blagajne, kakor tudi pri izrednemu komisarju za sezname upravičencev. Zagotavljamo, da bomo o zadevi še spregovorili .Vsekakor je združenje doseglo izvolitev 8 članov zastopnikov v okolici in enega tudi v mestu. Vse je združenje storilo in še bo z ! namenom, da bi upravičenci bili deležni tega, česar jim danes bolniška blagajna še ne nudi. Seja upravnega odbora združenja V petek, 15. junija se sestane na svojo prvo sejo poslovne dobe 1962—63 v prostorih združenja novoizvoljeni odbor. Na dnevnem redu bo vrsta vprašanj, ki se tičejo zlasti izvedbe navodil občnega zbora. Izvoljena bosta dva podpredsednika, tajnik, blagajnik in člani raznih sekcij in komisij. 1 V samem odboru je sedaj | kar 16 članov in pa 3 nadzorniki. To povečanje številčnega [ stanja je bilo nujno potrebno, ker so se dolžnosti odbora do članstva znatno povečale m je za bolj koristno delo potrebnih več ljudi. Seja izvoljenih zastopnikov v bolniško blagajno V petek, 15. t. m. se bodo sestali v tajništvu tudi izvoljeni zastopniki v bolniško blagajno trgovcev, da bi proučili položaj I in možnost za volitve upravnega odbora bolniške blagajne, i Zvedeli smo, da bodo te volitve 24. tega meseca. Dan ni | bil še uradno javljen, vendar j* to že žnano in se o tem mno go govori. Skoda, da bodo verjetno imeli najmanj koristi Prav sami upravičenci, vpisani v bolniško blagajno ,ki morajo obvezno plačevati svoj letni j Prispevek. Priznanje zavarovalnih pravic za dobo 1920—1926 Kaže, da bodo upravičenci lahko dokazali dobo svojega delovnega razmerja tudi z notorič- nim aktom, ker je bilo ugotovljeno, da je danes večkrat težko, če ne prav nemogoče, nabaviti si redno potrdilo o delu, ko gre za dobo pred 40. leti. Važno za mladino in njeno bodočo zaposlitev V uradnem listu št. 143, 8. tega meseca je bil objavljen natečaj za sprejem v Akademijo finančne straže; prošnje za sprejem bo treba vložiti na glavno poveljstvo finančne straže do 7. avgusta tega leta. Natečaj trgovinskega ministrstva za zaposlitev v tujini Tukajšnja trgovinska zbornica — urad za zunanjo trgovino (soba št. 16) daje potrebna pojasnila tistim, ki želijo štipendijo za trgovinsko prakticira- nje v tujini, Boliviji, Kolumbiji, Filipinih, Indiji, Iranu, Kanadi, ZDA in drugih državah. Natečaja se lahko udeležilo italijanski državljani, ki so dopolnili 21. leto in imajo manj kakor 35 let; imeti morajo diplomo dovršene srednje šole. Proš" njo je treba spisati na kolko-vani papir za 200 lir in jo nasloviti Ministrstvu za trgovino-Glavno ravnateljstvo za razvoj trgov, izmenjave, IV. oddelek — do 20. junija 1.1. Ta natečaj je zlasti primeren za absolvente trgovske akademije ali za absolvente drugih srednjih šol, ki znajo že kakšen tuj jezik, angleščino, francoščino in jih zanima poklic v zunanji trgovini. Ne zamudite lepe priložnosti, ki lahko odloča o vašem bodočem poklicu in vam nudi vsestransko zadoščenje. ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ. šolsko skrbništvo v Trstu sporoča: Rok za vlaganje prošenj za začasna mesta in suplenče na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom poteče 30 junija t. 1. Tozadevna odredba je na ogled na šolskem skrbništvu, na šolskem nadzorništvu in na didaktičnih ravnateljstvih. OBMEJNI PROMET ŽIVAHNEJŠI. V aprilu je prestopilo s propustnico državno mejo 487 tisoč ljudi. V primerjavi s prometom v marcu se je število dvignilo za 52.000. To pot je bil na prvem mestu obmejni blok v Fernečah s 190.000 prehodi, čez škofijski blok pa je potovalo 178.000 ljudi. S potnim listom je prekoračilo mejo 137 tisoč ljudi, od tega 64.000 italijanskih državljanov, 73.000 Jugoslovanov, 9300 Nemcev, 4300 Švicarjev itd. NEMŠKI KONZULAT V TRSTU. V našem mestu so obnovili zahodnonemški konzulat. Za častnega konzula je bil imenovan dr. L. Szalai, glavni ravnatelj zavarovalnice Riunione Adriatica. STAVKA KAMNARJEV — Pretekli teden so kamnarji priredili vsedržavno trodnevno stavko, ki so se je pri nas udeležili kamnarji iz vseh petih okoliških občin, kakor še posebno iz nabrežinskih in repen-taborskih kamnolomov. Delavci zaposleni v. kamnolomih, zahte vajo novo skupno pogodbo, na Tržaškem pa še dodatno pogodbo. VELIKA STAVKA ITALIJAN: SKIH KOVINARJEV V sredo je bila po vsej Italiji velika stavka italijanskih kovinarjev; kako napovedano je stavka trajala 24 ur; kovinarji zahtevajo izboljšanje plač . VOZNIŠKO DOVOLJENJE ZA AVTO IN TRAKTOR — Te dni je minister za javna dela Sullo odgovoril na vprašanje nekega poslanca, ali velja vozniško do- voljenje za avtomobil tudi za šofiranje poljskega traktorja. Minister je razložil, da velja vozniško dovoljenje za avtomobil samo za avtomobile, in sicer cilindraže, za katero je dovoljenje bilo izdano, in za avtomobile z nižjo cilindražo. Za poljske traktorje je treba imeti posebno vozniško dovoljenje. TUJI TURISTI V TRSTU — Lansko leto je obiskalo naše področje 230.499 domačih in tujih turistov, za skupnih 1,018.305 nočnin. Italijanskih državljanov je bilo 130.677, tujcev pa 99.822. Med tujci so bili najbolj številni Jugoslovani, in sicer jih je bilo 26.847 (leta 1960 18.603); na drugem mestu so bili Avstrijci (lani 11.887, predlanskim 20.540), na tretjem Nemci (lani 10.885), zatem pa pridejo Američani, Francozi, Angleži itd. To so podatki o tujcih, ki so prenočevali v tržaških hotelih. Med koristniki mladinskega hotela in kampingov pa je bilo največ Nemcev, Avstrijcev in Angležev, medtem ko je prenočevalo v zasebnih stanovanjih največ Jugoslovanov. TUJE PRIZNANJE SLOVENCU. Ob smrti prof. Mirka Roša, ki je kot znanstvenik deloval zlasti v Švici, je Zveza za proučevanje materiala v Curihu objavila v listih, da je bil rajni pobudnik Mednarodne zveze za proučevanje materiala ter da je 25 let uspešno vodil švicarsko zvezo. Rajnega omenjajo švicarski list kot vzor vztrajnega znanstvenega dela. NASE SOŽALJE V Prečniku je umrla 73-letna Ana Jelušič vd. Paulina, na Opčinah 63-letna Marija Vrabec, na Repentaboru 451etni učitelj Ciril Guštin, ki ga je smrtno povozil nekdo z motorjem, v Ljubljani tržaška rojakinja, u-čiteljica Pina Mislej, v Gabro-vici 66-letni Anton Furlan, na Kontovelu 72-letna Marija Štoka vd. Regent, v Trstu 59-letni Stanko Spacal. GORICA, aprila Gospodarski položaj v gori-ški pokrajini v preteklem letu je bil na dnevnem redu občnih zborov dveh gospodarskih ustanov v zadnjem času, in sicer goriške posojilnice in zveze in-dustrijcev. V poročilih se obširno razpravlja o napredku, ki je bil dosežen v lanskem letu v gospodarstvu pokrajine. Poročilo goriške posojilnice (Cassa di Risparmio) ugotavlja, da so se vloge v lanskem letu povečale kar za 21,01 odstotka, kar je goriški denarni zavod postavilo na prvo mesto med posojilnicami treh Bene-čij. Približno enak dvig so zabeležili tudi pri drugih zavodih v goriški pokrajini. Drugo zanimivo poglavje iz tega poročila so podatki o prosojilih Rotacijskega sklada, ki ga kar se Goriške tiče, upravlja ta denarni zavod. Ob začetku leta 1961 je bilo na Goriškem 75 posojil za 3.350.000.000 lir, medtem ko so ob koncu istega leta zabeležili 99 posojil za 3 milijarde 870.000.000 lir, kar pomeni povečanje za celih 523 milijonov lir. Ob vprašanju posojil Rotacijskega sklada se je obregnil v svojem poročilu predsednik zveze industrij cev inž. Guerra, ki je dejal, da je za Goriško razpoložljivih premalo kreditov, češ da so ves razpoložljivi denar porabili za industrijske naprave na Tržaškem. Zato podpirajo goriški industrij-ci zakonski osnutek, ki so ga predložili tržaški in goriški de-mokrostjanski poslanci, ki naj poveča za 10 milijard razpolaganje Rotacijskega sklada. Iz obeh poročil je razviden napredek industrije na Goriškem. Državna podjetja v Tržiču in Gorici so v lanskem letu v precejšnji meri z novimi stroji opremila svoje delavnice. V načrtu je popolna prenovitev enega podjetja v sklopu GRDA v Tržiču, v načrtu pa je tudi nova tpvarna z mešanim italijansko-ameriškim kapitalom, ki bo nadomestila zaprto državno tovarno v Tržiču. Precej se je povečala tekstilna industrija. Predilnici v Pod-gori in Ronkah so prenovili z novimi uvoženimi stroji in o-bratovati so pričele tekstilne tovarne v Sovodnjah in Gradiški ter svilama v štandrežu. V polnem razmahu je bila tudi gradbena industrija, saj se je število gradenj v pokrajini, zlasti še v Gorici, izredno povečalo, tako da je bilo dokončanih v letu 1961 veliko število stanovanj in trgovskih prostorov, nekaj stotin pa jih je v gradnji. Precej se je povečala trgovinska izmenjava s sosednjo Jugoslavijo, in to se je občutilo zlasti pri. avtoprevoznikih, ki so lani izvršili izredno delo pri izmenjavi blaga. število nezaposlenih se je znižalo za nekaj stotin; ob koncu lanskega leta je bilo po statistiki brez dela 5343 enot; to pa ne drži popolnoma, če pomislimo, da so v tem številu v glavnem všteti drugovrstni brezposelni, kot hišne, upokojenci in tudi mladeniči, ki si iščejo prvo delo. V resnici pa je v Gorici za nekatere poklice težko dobiti tudi mlado delovno silo. Kar pa zadeva specializirano in kvalificirano delovne sile, je položaj res težak. Na drugi strani pa izvežbana mladina v vedno večji meri odhaja iz Gorice in išče delo v Milanu ali Turinu, kjer so pogoji za zaslužek boljši kot v Gorici. Glas iz občinstva Zadnja stavka šolnikov po vsej Italiji, ki sicer doslej še hi prinesla zaželenega uspeha, je zbudila zopet pozornost naše javnosti ne samo na osebni Položaj šolnikov, temveč tudi ha samo šolo. Poleg vsega se s hitrimi koraki tudi bliža ko-hec šolskega leta. . Vprašanje preosnove srednješolskega pouka v Italiji je še Vedno na dnevnem redu. Odkar se je začela resna razprava o tej preosnovi, ki jo zahteva hovejši razvoj vsega življenja, slasti pa razvoj tehnike in fiskalnih ved, so se menjali že kar štirje prosvetni ministri. Vprašanja se je lotil najprej hiinister Rossi in za njim sta 8a nadaljevala Medici: in Bo-sco, in ni dvoma, da se ga bo lotil s potrebno vztrajnostjo thdi novi minister Gui. Vsak Izmed novih ministrov sicer nekaj popravi na izdelanem načrtu ali kaj doda, v svojem bistvu pa se obrisi prvotne zamisli za preosnovno srednješolskega pouka v Italiji ne bodo me-hjali. Zato smo prepričani, da Potno našim bravcem, posebno Pa staršem, ki imajo v šoli svojega otroka, morda pa tudi šolnikom ustregli, ako priobčimo nekaj pojasnil o bistvu nameravane šolske preosnove. Zakonski osnutek predvideva Ustanovitev triletne enotne Stednje šole, ki bi bila obvezna hi brezplačna za vse otroke od tl. do 14. leta. Smoter šole naj bi bil v tem, da izoblikuje človeka in državljana in mu pomaga pri izbiri življenjskega P°klica. . Predmetnik enotne srednje s°le bi pri nas obsegal poleg materinščine italijanščino, dr-2avljansko vzgojo, zgodovino, ?emijepis, znanstvene predmete, matematiko, fiziko, prirodoslovne vede, vzgojo in tehnične Vaje, tuj jezik, umetnostno, glasbeno in telesno vzgojo. Sete v Ii. razredu bi lahko učenec, poleg navedenih predmetov, izbral med latinščino in tujim jezikom. V drugem ali °P začetku tretjega razreda bi Učenec lahko zamenjal predmet, kolikor bi spoznal, da nima veselja do predmeta, za kapre ga se je bil prej odločil. V ■ razredu bi pouk trajal največ 25 tedenskih ur, v II. in p1- največ 28 ur. Da bi olajša-u dijakom izvrševanje doma-I n nalog, oziroma da bi te na-*uge nadomestili s praktičnimi vajami, bi prosvetno mini- Italija modernizira svoje šole strstvo organiziralo poseben tečaj, kjer bi dijaki pet dni po dve uri v tednu predelovali učno snov pod vodstvom svojih profesorjev. Obisk takega tečaja bi moral biti seveda brezplačen. Ena sama srednja šola Zakonski osnutek predvideva torej ukinitev nižje gimnazije in vseh dosedanjih nižjih strokovnih šol trgovinskih in industrijskih ter ustanovitev ene same srednje šole, ki bi tvorila nekako osemletko skupaj z osnovno šolo ter dala vsem u-čencem možnost, da se opredelijo za določen življenjski poklic šele takrat, ko spoznajo, da čutijo zanj resnično zanimanje. Preosnova nižje srednje šole se je pravzaprav že letos začela, ker je prosvetno ministrstvo odpravilo vstopni izpit za vpis na nižjo srednjo šolo, za kar je zadostovalo izpričevalo V. razreda; sicer so mnenja deljena glede odprave vstopnega izpita. Od letos naprej namreč samo učitelji lahko presojajo, ali je učenec zrel ali ne za nadaljevanje šolanja. O utemeljenosti polemik, ki so nastale o obsegu in globini šolske preosnove, ne bomo razpravljali. Razumljivo je, da vsaka sprememba lahko zadene koristi določenih skupin šolnikov in da ti branijo svoje stališče tudi s tem, da se sklicujejo na negativne posledice, ki bi utegnile nastati po vsaki spremembi v šolskem ustroju. Da bi preizkusilo v neki meri učinkovitost bodočega šolskega sistema, je prosvetno ministrstvo lam dovolilo, da je 300 prvih razredov nižje srednje šole začelo že delovati po novih načrtih. Letos se je število takih eksperimentalnih razredov že dvignilo nad tisoč. Velik hrup zaradi latinščine Kar je povzročilo v Italiji naj večji hrup zlasti v krogu profesorjev literarnih predmetov, je vprašanje latinščine. Dejstvo, da enotna srednja šola ne predvideva obveznosti pouka latinskega jezika, je dvignilo val nasproto-.anj, češ da bo prelom s staro humanistično tradicijo porazno vplival na izobraževanje dijakov. Latinščina bi ostala kot obvezen predmet samo za dijake, ki bi se v II. razredu odločili za humanistični oddelek. Zakonski osnutek o enotni srednji šoli predvideva namreč štiri oddelke: humanističnega, tehničnega, umetnostnega in normalnega. V I. razredu niso še dijaki opredeljeni po posameznih oddelkih. Na osnovi doseženih uspehov v prvem letu pouka svetuje profesorski zbor družinam oddelek, za katerega so njihovi otroci pokazali naj večje nagnjenje. Kdor se odloči za humanistični oddelek, mora izbrati poleg latinščine še en tuj jezik. Tehnični oddelek predvideva obvezno u-čenje tujega jezika in praktične vaje, umetnostni oddelek u-metniško dejavnost, normalni oddelek pa obvezne praktične vaje. Dejansko bi se dijaki že v II. razredu srednje šole opredelili glede nadaljnjega poklicnega izobraževanja. Po mali maturi Mala matura, dosežena po dovršenem humanističnem oddelku, bi dajala možnost dijakom za vpis na klasično in realno gimnazijo in na učiteljišče; matura tehničnega oddelka bi odprla pot do trgovske akademije in srednjih strokovnih šol ;iz umetnostnega oddelka bi se dijaki lahko vpisali na srednje umetniške šole; normalni oddelek bi pa dajal pogoje za vpis v razne srednje strokovne šole. Dijaki bi lahko prestopili iz enega razreda v drugi, potem ko bi napravili dopolnilne izpite. Novi predmeti V učnem predmetniku za e-notno šolo najdemo nekatere nove Samostojne predmete, in sicer: znanstvena opazovanja, tehnična vzgoja, državljanska vzgoja. Ostala predmeta, kot umetnostna in glasbena vzgoja nista verjetno nič drugega kot tradicionalno risanje in petje. Postopno uvajanje Logično sledi, da za vse tiste dijake, ki že letos obiskujejo nižjo srednjo šolo, ne bo nobene spremembe. Nadaljeva-t li bodo po tradicionalnih šolskih stopnjah; kajti preosnove bodo postopoma uvajali od I. razreda dalje. Tako bodo šele učenci, ki letos obiskujejo V. razred osnovne šole po vsej verjetnosti obiskovali prvi razred enotne srednje šole. šolska preosnova bo gotovo prispevala le k napredku tudi naše srednje šole, ki je po svojem ustroju precej zastarela glede na razvoj znanosti in tehnike. Ker bi se maksimalno število učencev v razredu znižalo na 25, bi profesor laže u-gotavljal in razvijal individualno nadarjenost dijakov ter bi jim bolj zanesljivo pokazal njihovo idealno življenjsko pot. Treba je sicer ugotoviti, da je o osnutku zakona precej nejasnih točk, zlasti glede tako imenovanega »normalnega oddelka)), ki naj bi morda zamenjal dosedanji VI., VII. in VIII. razred osnovne šole, kjer obstaja. Po preosnovi nižje srednje šole bodo morali preosno-vati tudi višjo srednjo šolo, in celo univerzo. Novi zakonski osnutek ima nekaj vsekakor precej pozitivnega v sebi: 1. ker poudarja načelo osemletnega splošnega brezplačnega šolanja; 2. ker skuša odpraviti razliko med nižjo strokovno, kot «šolo za revnejše« in nižjo srednjo šolo kot »šolo za premožnejše«; 3. ker odlaga za nekaj let dokončno izbiro poklica ali nadaljnjega izobraževanja s tem, da daje možnost prestopa iz e nega oddelka v drugega. E. K. ACEGAT in Slovenci Gospod urednik, na potovanju človek marsikaj doživi; mnogo vidi in sliši. Ko sem se te dni vozila proti Ljubljani, mi je sopotnica iz Trsta pripovedovala o svojih žalostnih družinskih razmerah. Njena zgodba je za nas tržaške Slovence prav zgovorna. Zato no morda zanimala še druge bralce »Gospodarstva«. Moji sopotnici je nenadoma umrl moz v 59. letu starosti tik pred upokojitvijo. Bil je nameščen pri ACEGAT (mestnem podjetju za vodo, elektriko in plin v Trstu). Imela sta dva sina. Mož je vedno pravil, da bo delal pri ACEGAT toliko časa, da bo eden izmed sinov dora-stel in lahko stopil na njegovo mesto. Ko je umrl, si je mati na vse načine prizadevala, da bi sina res sprejeli k občinskemu podjetju. Vse ni nič pomagalo. Nazadnje je zvedela, da je bil fant slabo zapisan, ker je za časa Zavezniške vojaške uprave kot mladinec prostovoljno odšel na delo na novi progi Brčko-Banoviči. Tudi drugi sin ni za nobeno ceno mogel najti dela v Trstu. Zato sta morala oba po svetu: eden v Avstralijo, drugi v Split k jugoslovanski trgovinski mornarici. Ob spominu na svojega otroka in moža, se je moja sopotnica zjokala: »Onega v Avstraliji gotovo ne bom videla nikdar več», je rekla in še dodala: »Kolikokrat gledam od Obeliska na Trst in si mislim, kako je lep, a za moje otroke ni bilo v njem več kruha». S. M. K temu pismu za naše brav-ce naj pripomnimo: Ta primer ni osamljen. Koliko naših mladih ljudi je že zaman trkalo na vrata občinskega podjetja ACEGAT. Vsi imajo prednost pred njimi, ko gre za službo. Upamo, da se bo zdaj, ko imamo vlado levega centra, ki jo podpirajo tudi socialisti, vendar kaj izpremenilo tudi v Trstu. Ta sprememba bi se morala čutiti tudi pri upravi naše občine. Socialisti so s tem, da podpirajo vlado, prevzeli tudi soodgovornost za njeno delo; tega se gotovo tudi sami dobro zavedajo. (Prip. ur.) kultura in živfegje POMORSTVO Proga Jadransko morje — Indija - Pakistan Primorje 26/6, Dinara 30/6. Proga Jadransko morje — Daljni vzhod Primorje 26/6. Proga Jadransko morje — Japonska Primorje 26/6. Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv Romani j a 27/6. Proga Jadransko morje — Severna Evropa Ivan Mažura-nič 28/6, Zadar 10/7. Proga Jadransko morje — Severna Amerika Črna gora 1/7. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled« je 7. junija priplula v Charleston in nadaljevala pot proti New Yor-ku. Iz New Yorka je odplula 12. junija proti Sredozemskemu morju. Ladja »Bohinj« je 8. junija priplula iz Marseilla v Las Palmas; od tu odpluje v Rio de Janeiro, Santos, Montevideo in Buenos Ayres, kamor bo priplula 6. junija. Motorna ladja »Bovec« je pristala 8. junija v Tan-gerju in plove pot proti Savo-ni, Genovi, Neaplju, Palermu, La Goulette, Solunu, Benetkam, Trstu in Reki, kamor po priplula 3. julija. Ljubljana je preveč gluha? Katka Šalamunova je k leposlovnemu predavanju našega pisatelja Alojza Rebule v Klubu zamejskih študentov v Ljubljani napisala nekaj pripomb za »Naše razglede«. Zlasti zaključek tega njenega spisa bo zanimal naše bravce. Glasi se namreč takole: Ljubljana je vse preveč gluha za probleme tržaških Slovencev. (To velja seveda tudi glede Koroške, Gorice in Beneške Slovenije, ker pa je ta zapisek nastal ob obisku tržaškega pisatelja, se omejuje v glavnem na tržaško problematiko./ če pravimo, da so zamejski Slovenci del naše narodnostne skupnosti, bi morali v Trstu čutiti, da res vsi Slovenci tako mislimo. Toda že ob samem pregledovanju slovenskih revij lahko opazimo, da ni niti izredno kvalitetni krog tržaških ustvarjavcev nikjer prisoten — kaj šele, da bi Trst z vsemi svo jimi družbenimi problemi res živel z nami! Vsakemu Tržačanu Slovencu je občutek povezanosti z matičnim narodom nujno potreben, najbolj pa seveda tisti plasti, ki ustvarja tamkajšnjo kulturo, ki je obenem tudi naša. Vsak naš pravi intelektualec je v Trstu za slovensko misel zlata vreden. Toda brez življenjskega zaledja lahko še tolikšna kvaliteta zamre. Zato je skrajni čas, da se slovenska skupnost zave svoje odgovornosti. Morda bi moral tudi Klub zamejskih študentov v Ljubljani več prispevati k taki zavesti povezanosti, glavno dolžnost pa nosi pri tem slovenska kulturna javnost. SKLADATELJ VASILIJ MIRK UMRL V Uubljani je te dni umrl v 78 letu starosti skladatelj prof. Vasilij Mirk, doma od Sv. Ivana pri Trstu. Udejstvoval se je v našem mestu, kjer je vodil razne pevske zbore (nekaj časa tudi zbor pravoslavne cerkve) in poučeval. Za časa fašizma se je umaknil v Slovenijo (v Maribor in pozneje v Ljubljano), kjer je zaslovel po svoiem or ganizacijskem glasbenem delu pa tudi s svojimi skladbami. Kljub »modernosti« po sestavu so njegove skladbe melodične, nekatere so tudi ponarodele. Naša kritika v Trstu in Ljuulja ni se je o njih izrekla pohvalno. UMRL JE PROF. FILEJ Goriškega skladatelja profesorja Mirka Fileja je dohitela URAMA IN ZLATARNA M1K0LJ KAREL TRST Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike Hotel POSTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje. ..GOSPODARSTVO" izhaja trikrat mesečno. - URED NIšTVO in UPRAVA: Trst, Ul, Geppa 9, tel. 38-933. - CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 20.— NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. tek. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1, tek. rač. št. 600-14-3-375. Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. - CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir. - Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. - Založnik: Založba »Gospodarstva«. • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT), Trst. /T\ adriaimpex TRST, Via della Ge| Tel.: 38-770. S. p. A. Geppa, 9 Tel.; 38-770, 29-135 1MP0RT - EXP0RT industrijskih proizvodov Tvrdka jv pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, O M, RIV v Jugoslavijo AVTOPREVOZNISKO PODJETJE A. POŽAR TRST r UL. MORERI ST. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu ln inozemstvo. — Po-strežba hitra. — Cene ugodne. smrt v času njegovega plodovitega delovanja na glasbenem področju in to, nekaj dni po 'em, ko je praznoval 25-letrico mašništva. V Trstu je dovršil Tartinijev konservatorij ter po učeval glasbo na slovenskih šolah v našem mestu, nato v Gorici, kjer je bil tudi organist in zborovodja v stolnici. V Gorici je vodil tudi znani pevski zbor ter se udejstvoval v prosvetnih organizacijah Slovenske katoli ške skupnosti. Doma je bil iz Medane v Brdih. ŽIVLJENJSKI JUBILEJ STRAVINSKEGA Svetovno znani skladatelj I-gor Stravinski bo prihodnjo nedeljo dosegel 80. leto svojega življenja. Kritiki pravijo o njem, da je danes najbolj znani skladatelj na svetu. To kar je bil Wagner za glasbo v prejšnjem stoletju, to je Stravinski danes v 20. stoletju. GLASBA PRI SRBIH Naš skladatelj prof. Pavle Merku nadaljuje v reviji »Trie-ste« s priobčevanjem pregledov razvoja glasbe pri Jugoslova nih Svoj zadnji sestavek je posvetil glasbi pri Srbih, ki so morali po osvoboditvi izpod turškega jarma začeti popolne -ma znova; le po srbskih samostanih se je ohranila cerkvena glasba. Pregled zajema tudi najnovejšo srbsko glasbo. Na političnem obzorju DEŽELNA SAMOUPRAVA NAJ ZAVARUJE PRAVICE SLOVENCEV. Predstavniki vseh političnih strank in skupin, v katerih so organizirani Slovenci v Italiji (Komunistične partije Italije, Neodvisne socialistične zveze, Skupine neodvisnih Slovencev, Slov. demokratske zveze iz Trsta in Gorice, Slov. katoliške skupnotsi. Slov. krščan toliške skupnotsi, Slov. krščan- sko socialne zveze, Socialistične stranke Italije, Slov. kulturno gospodarske zveze in Prosvetnega društva Ivan Trinko v Čedadu) so na predsednika senata in poslansko zbornico naslovili posebno pismo glede manjšinskih pravic, ki naj jih Slovencem zagotovi statut bodoče samoupravne dežele Furlanija - Julijska krajina. Zagotovi naj se svobodna uporaba materinega jezika tudi v uradih in pred sodiščem; v ta namen je treba po deželnih, pokrajinskih in občinskih uradih nastaviti ljudi,, ki obvladajo slovenski jezik; slovenski narodnostni skupini je treba zajamčiti primemo predstavništvo v deželnem svetu in v komisijah, ki obravnavajo gospodarska in kulturna vprašanja, katera zadevajo Slovene; poleg italijanskih je treba uvesti tudi slovenske napise, kjer prebivajo Slovenci; slovenskim kulturnim, športnim in socialnim organizacijam naj se zagotovi enakopravnost glede uporabe prosvetnih zgradb, drugih naprav ir radia; v ničemer se ne sme spreminjati obseg pokrajin in občin z namenom, da se prejudicira narodnostna sestava teh enot. V tej zvezi sta odpotovala v Rim predstavnika Slov. kultumo-gospodarske zveze dr. J Dekleva in dr. A. Kukanja. REGENT O ZDRUŽEVANJU. Predstavnik časopisa »Trieste«, ki ga izdajajo krščanski in socialni demokrati, je postavil I. Regentu, nekdanjemu voditelju delavskega gibanja v Trstu, vprašanje, kaj misli o spojitvi Neodvisne socialistične zveze, (ki jo v občinskem svetu zastopa dr. Dekleva), recimo, s komunistično stranko. Regent je odgovoril: Med člani Neodvisne socialistične zveze so komunisti, socialisti in drugi, ki so v njej kot v skoraj popolnoma slovenski stranki katera, je naklonjena Jugoslaviji. Teh ljudi ni mogoče spraviti na enotno osnovo ne v komunistični, ne v socialistični stranki. To je moje mnenje. lla »fioitfe in v planine! GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER wm SEs J tv 14 Na Bledu obiščite hotel KRIM. — Izvrstna kuhinja. Prvovrstna postrežba. Cene zmerne. Moderno urejen hotel z vsem kamfortom -a' Restavracija in kavama — Prijeten vrt z glasbo in plesom vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina Izkoristite nizke p'lGfLi G20I1 h Itd CeilP v gostinskih podjetjih GORIŠKEGA OKRAJA Cene pensiona 800 - 1460 dinarjev Vse informacije dobite pri Turističnih društvih v Bovcu, Kobaridu, Tolminu, Mostu na Soči. Idriji, Kanalu, Ajdovščini, Vipavi in pa pri GORIŠKI TURISTIČNI ZVEZI V NOVI GORICI HOTEL «ADRIA> Ankaran vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v weekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave! IMPEXPORT UVOZ - IZVOZ . ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 Telef. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 21) - Tel. 50010 Telegr-: lmpexport - Trieste CEMENT IN ORAD-MESO IN ŽIVINO UVAZA: VSAKOVRSTEN LES BENI MATERIAL IZVAŽA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu MORILI MARALOSSO TRST.TRIESTE, ul XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35.740 (tlatrine Pohištva ' dnevne sobe - oprema za urade - vozički - posteljice permafles Razstave: Ul. Valdirivo, 29 ■ Ul. F. Filzi. 7 SEDEŽ intermercator SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA TRANZITNE POSLE PODRUŽNICE TRST, Via Cicerone 8-10 Tel. 38-074, 38-614 Telegr. INTERMERCATOR, TRST Poštni predal: 141 Gorica: Via Cravos 2, tel. 25-65 Milan: Via degli Zuccaro 7, tel. 423160 Rim: Via L. di Montreale 16, tel. 504924 New York: 1457 Broadway, 36 N. Y., tel. BRyant 900034 IZVOZ - uvoz raznovrstnega blaga tudi po tržaškem in goriškem sporazumu ZASTOPSTVA raznih metalurških industrij TRŽNI PREGLED Italijanski trg Trg s sadjem, in zelenjavo je dobro založen. Med sadjem vlada največ zanimanja za češnje, jagode in marelice, pri zelenjavi pa za bučice, špinačo, stročji fižol, paradižnike in za nov krompir. Na trgu z žitaricami je položaj miren. Razpoložljive količine žita so malenkostne, toda tudi povpraševanja niso večja, Živina gre dobro od rok, -in to še posebno goveja živina bodisi za rejo kot za zakol. Kljub temu pa so cene ostale neiz-premenjene. Trg s prašiči je mirnejši, cene težijo navzdol. Perutnina se dobro prodaja, i-stotako jajca, domača in uvožena. Uvožena jajca prihajajo največ iz Poljske in Jugoslavije. Proizvodnja mlečnih izdelkov je v tem letnem času na višku, z vročino pa bo šla navzdol. Zaradi tega je trg dobro založen, posebno z maslom. Da ne bi blago zaostajalo na trgu, prekupčevavci rajše nižajo cene, samo da bi šlo maslo od rok. Kupčije s sirom so živahne. Razpoložljive količine vina lanskega pridelka gredo h Tconcu; cene se držijo čvrsto. Največ se prodajajo vstekleni-čena vina, posebno boljših vrst. ZELENJAVA EN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg. vštevši embalažo. Marelice extra 260-300, I. 200-250, češnje merk. 120-200, črne češnje 180-270, rumene pomaranče extra 140-150, I. 100-120, rdeče pomaranče 160 do 190, gozdne jagode 920-1000, debele vrtne jagode 200-250, jabolka delicious extra 120-140, I. 70-100, abbondanza 40-55, Imperator 50-70, renette 70-90, nešplje 300-380, hruške 220-280, limone 45-55; suh česen (netto) 200-400, zelen česen 170-190, pesa 20-35, rdeča pesa 40-50, korenje krajevnega pridelka 85-100, zelje 30-45, cvetača 40-60, rdeča in bela čebula 35-45, dišeča zelišča (netto) 200-300, koromač 60-70, stročji fižol 300-380, navaden fižol 80-150, droben fižol boby 60-130, cikorija 60-90, solata 30-40, zelena paprika 500 do 600, krompir bintje uvožen 55-60, nov krompir 72-75, grah 75-90, paradižniki 80-170, peteršilj 50-100, zelena 40-60, špinača 50-85, bučice 90-140 lir za kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN, živi domači piščanci extra 1000-1100, I. izbire 850 do 900, piščanci iz umetnih vališč 330-350, zaklani domači piščanci izbrani 1100-1200, I. izbire 900-910, zaklani piščanci iz u-metnih vališč 410460, zmrznjeni uvoženi iz Madžarske 400 do 500, danski piščanci 500-550, žive domače kokoši 750-800, zaklane domače kokoši 900-1050, žive uvožene kokoši zaklane v Italiji 700-750. uvožene zmrznjene kokoši 400-550, zaklane pegatke 1100-1300, zaklani golobi 1100 do 1300, uvožene zmrznjene pure 400-500, uvoženi zmrznjeni purani 400-500, žive gosi 500-550, zaklane gosi 550-650, gosi iz u-metnih vališč 300-400, race iz umetnih vališč 700-1000, živi zajci 520-530, zaklani s kožo 650 do 730, brez kože 680-800 lir za kg. Sveža domača jajca I. 25-27 lir jajce, navadna domača jajca 23-24, sveža uvožena jajca I. izbire 18-20, EL 14-16 lir jajce. ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL MANTOVA. Goveja živina za zakol: voli I. 280-300 lir za kg, II. 220-250, krave I. 250-270, II. 160-190, junci I. 320-340, II. 290 do 310, biki I. 330-350, II. 290 do 310, junci in junice 300-320, teleta 50-70 kg težka 490-520, 70 do 90 kg težka 400-530, čez 90 kg težka 530-570; Goveja živina za rejo in za vprego: neodstavlje-na teleta 50-70 kg težka 550-650, 70-100 kg 530-630, junice 75 do 80.000 lir glava, voli za vprego 280300 lir kg, krave mlekarice 150-170.000 lir glava, navadne krave 100-140.000 lir glava; ne-odstavljeni prašiči 20-25 kg težki 650 lir kg, suhi prašiči 30-50 k? 510, 50-70 kg 480, 70-100 kg 520, debeli prašiči 100-125 kg težki 350, 125-150 kg 355, 150 do 180 kg 362, čez 180 kg težki 365; žrebeta 1 leto stara 310-360, ne-odstavljena žrebeta 400-500, konji 220-270 lir za kg. ŽITARICE MILAN. Cene veljajo za stot., f.co Milan, takojšnja izročitev in plačilo, brez embalaže, trošarina in prometni davek ne-vračunana. Fina mehka pšenica 7200-7500, dobra merkantile 7000 do 7100, merkantile 6850-6950, trda domače pšenica dobra merkantile 8600-9100, Manitoba 8200-8300, pšenična moka tipa «00» 9500-11.000, krušna moka tipa «0» 8900-9200, tipa «1» 8500 do 8600, fina domača koruza 5700-5800, navadna 4150-4200, koruzna moka 6600-6700, uvožena rž 5150-5200, uvožen ječmen 4800-5400, domač oves 4500 do 5000, uvožen 4800 4850, uvoženo proso 3800-3850. Neoluščen riž arborio 7900-8400, vialone 8300 do 8800, carnaroli 10.500-12.000, Vercelli 7500-7900, R. B. 8200 do 8400, Rizzotto 7700-7900, P. Rossi 8100-8300, Maratelli 7600 do 7800. Stirpe 136 7000-7300, Ar-dizzone 7100-7300, Balillone 6900 do 7300; oluščen riž arborio 13.500- 13.900, vialone 14-14.500, carnaroli 21-22.000, Vercelli 13.500- 14.000, R. B. 13.200 13.500, Rizzotto 12.900-13.200, Maratelli 12.600-12.800, Stirpe 136 10.800 do 11.000, Balillone 11-11.200, P. Rossi 12.500-12.800, Ardizzone 10.900-11.200 lir za stot. OLJE MILAN. Cene veljajo za stot., f.co železniški voz v Milanu, trošarina in prometni davek nevračunana. Oljčna semena: suhe tronine 2600-2700, laneno seme 11.300-11.700; Olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 32.000-32.200, iz sončnic 31.500-31.700, iz koruze 28.000 do 28.200, iz tropin 28.500-28.700, iz kokosa 19-19.500, iz lana za industrijsko porabo 25.800-26.000, ricinusovo olje za industrijsko porabo 33-34.000, iz soje 30.300 do 30 500; Semensko olje: iz zemeljskih lešnikov 34.900-35.200, iz sončnic 34.400-34.600, rafinirano olje iz soje 33.700-34.100, semensko jedilno olje I. 33.900 do 34.100, H. 32.700-32.900; Oljčno olje: «lampante» 50.500-51.000, retificirano 54.500-55.000 lir za stot. KRMA MILAN. Cene veljajo za stot., f.co železniški voz v Milanu, trošarina in prometni davek nevračunana. Celi ali zrezani rožiči 3900-4300, seno majskega re- VALUTE Dinar (100) Amer. dolar Kanad. dolar Francoski fr. Švicarski fr. Avstrijski šil. Funt št. pap. Funt št. zlat Napoleon Zlato (gram) V MILANU 4.6.62 12.6.62 i 6,06 76,00 C20 00 620,00 587.00 566,50 128,65 126,20 143,67 145,74 24,05 24,05 1743.00 1740,50 6000 00 6200,00 5300.00 5550,00 707.00 712,00 BANKOVCI V CURIHU 12. junija 1962 ZDA (1 dol. ) Anglija (1 funt št.) Francija (100 n. fr.) Italija (100 lir) Avstrija (100 šil.) CSSR (100 kr.) Nemčija (100 DM) Belgija (100 b. fr.) Švedska (100 kron) Nizozemska (100 gold.) Španija (100 pezet) Argentina (100 pezov) Egipt (1 eg. funt) Jugoslavija (100 din.) Avstralija (1 av. funt) 4.30 12,00 86,00 0,692 16,83 14.00 107,00 8.55 83.00 119.00 7,05 3.30 5,5, 0,47 9.55 za 2800-3000, slama 1200-1400; krmne pogače iz koruze 4000 do 4100, lanene 6100-6200; krmna moka iz zemeljskih lešnikov 5650-5700, kokosova moka 4200-4300, iz sončnic 2200-2300, iz sezama 5600-5700, iz surove soje 5700-5900, iz prepečene soje 5700 do 5900, iz koruze 3800-3850, lanena moka 5500-5600, paradižnikova 3900-4000 lir za stot. KAVA MILAN. Cene veljajo za kg ocarinjene kave, f.co prodajalca na debelo. IBC 940-1080, Santos superior 1270-1290. Santos extra 1300-1320, Santos Fancy 1320-1340, PernambuCo 1210 do 1230, Kolumbija 1350-1370, Ekvador extra superior 1220 do 1240,, Venezuela 1420-1440, Peru naravna 1230-1240, Salvador 1370-1390, Gvatemala oprana 1390-1410, Kostarika 1390-1420, Honduras naravna 1190-1210, Haiti naravna XXX 1260-1280, S. Domingo 1330-1350, Portoriko 1430-1460, Kamerun 1020-1050, Kongo naravna PB 1010-1030, Slonokoščena obala 1040-1060, Gimma 1250-1270, Harrar 1280 do 1300, Kenija 1480-1500, Java 1200-1230, Malezija AP/1 1000 do 1020, Hodeidah 1360-1380, Sana-ni 1360-1380 lir za kg. VINO MILAN. Cene veljajo za stop/stot za vino proizvodnje 1961. Rdeče piemontsko vino 10 do 11 stop. 780-820 lir za stop/ stot, 11-12 stop. 820-840, Oltre-po pavese 10-11 stop. 780-820, mantovansko rdeče 10-11 stop 730-750, Valpolicella Bardolino 10,5-11,5 stop. 810-830, Soave belo 11 stop. 840-860, raboso 10-11 stop. 710-730, merlot 11-12 stop. 830-860, reggiano 10-11 stop. 750 do 770, rdeča filtrirana vina 11 do 12 stop. 8800-9300 lir stot., modensko vino 10-11 stop. 750 do 770 lir stop/stot, belo vino iz Romagne 10-11 stop. 740-760, rdeče 10-11 stop. 720-740, bel mošt 10-11 stop. 600-610, klasični toskanski Chianti 410-450 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 10,5-11,5 stop. 775-815, aretino belo 10,5-11,5 stop. 795-825, belo vino iz Mark 10.5- 11,5 stop. 745-765, rdeče 715 do 735, barlettano extra 14-15 stop. 645-665, navadno 13-14 stop. 635-655, Sansevero belo 11.5- 12,5 stop. 720-740, belo vino iz Sardinije 12,5-13,5 stop. 725-755, rdeče 13,5-14,5 stop. 685 do 705 lir stop/stot. MLEČNI IZDELKI in 2,212.000 ton sintetičnega. Svetovna potrošnja ne bo dosegla proizvodnje in bo znašala okoli 4,275.000 ton, to je 2 milijona 130.000 ton naravnega in 2,145.000 sintetičnega gumija. L strateških zalog pojde v prodajo okoli 70.000 ton. Združene ameriške države so v času od 16. oktobra 1959 do 31. maja 1952 prodale od svojih viškov 152.750 ton naravnega gumija, letos pa od začetka leta 25.000 KOVINE MILAN. Cene veljajo za kg, trošarina in prometni davek nevračunana. Domače maslo 820 lir za kg, lombardsko maslo 800, maslo iz centrifuge 840; sir grana proizv. 1959 820-880, pro-izv. 1960 720-770, proizv. 1961 620-660, grana domače proizvodnje svež 430-435, grana uležan 435-470, sbrinz svež 479-490, sbrinz uležan 550-570, emment hal svež 550-570, uležan 650 do 670, provolone svež 500-510, u-ležan 545-575, gorgonzola svež 300-310, gorgonzola uležan 520-530, italico svež 390-400, uležan 450-460, taleggio svež 325-340, u-ležan 440-460, crescenza svež 300 do 310, uležan 400-410 lir za kg. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradnižnikova mezga proizv. 1961 v škatlah po 10 kg 140-145 lir kg, v škatlah po 5 kg 145-150, po 1 kg 150-155, po 1/2 kg 170-175, v tubah po 200 gr 42-44 lir tuba, po 100 gr 30-31; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 150-155 lir kg, po 5 kg 155-160, po 1 kg 160-165, po 1/2 kg 180-185, v tubah po 200 gr 46-48 lir tuba, po 100 gr 32-33, olupljeni paradižniki v škatlah po 3000 gr 230-240 lir škatla, v škatlah po 500 gr 50-52, po 300 gr 33-35 lir škatla. PAPIR IN LEPENKA TURIN. Satiniran navaden tiskarski papir 16.500-18.000 lir za stot, srednje vrste 19.600-21.000, navaden pisarniški papir 17.000 do 18.500, srednje vrste 20.500 do 22.000, finejši 25.500-27.500, trikrat klej en papir za registre 21500-23.500, pisemski papir srednje vrste 24.500-26.500, finejši 25.500-28.000, velina za kopije 42-44.000, risarski papir 49 do 52.500, patiniran papir «so-lex» 28-30.000, beli pergamin navaden 40 gr 23.500-25.000, extra 28.500-30.000, srebrn papir 34.500 do 36.500, velina za embalažo srednje vrste 20-22.000; navaden bel ali barvan kartončin 20-22.000, finejši 30-32.500, kar-tončina tipa «Bristol» 34.500 do 39.500; navadna siva lepenka 6000-6500, triplex bela navadna 11-13.000, srednje vrste 14.000 do 16.000 lir ža stot. Cin je pretekli teden v Londonu dosegel najnižjo ceno od meseca junija 1961. Prodajavci se bojijo, da bodo ZDA v kratkem postavile na trg 10.000 ton cina iz svojih strateških zalog. Prav ta strah pritiska ceno navzdol. V Angliji so prve štiri mesece porabili 7750 ton cina, to je 3 odsto več kakor lani. V tednu do 8. junija je cena nazadovala od 910 na 888 funtov šterlingov za tono (1016 kg). — Cena bakru je ostala v Londonu neizpremenjena pri 234 1/4 funtov šterlingov za tono. V prvih štirih mesecih je poraba bakra na Angleškem u-padla za 8 odsto. Poraba cinka je nazadovala za 10 odsto. Cena je popustila od 68 na 67 1/8 funta šterlinga za tono. V New Yorku je cena ostala neizpremenjena pri 11,5 stotinke dolarja za funt; aluminij v ingotih neizpremenjen pri 26, antimon Laredo pri 28 do 28,50 dolarja za tono; lito železo pri 66, Buffalo pri 67, staro železo je nazadovalo od 24,83 na 24,50 dolarja za tono; živo srebro nespremenjeno pri 192 do 195 dolarja za steklenico. ŽfZM KMEČKE ZVEZE Kmet in vrtnar sredi junija NA TRAVNIKU: Nastopil je čas košnje. Najboljši čas za košnjo je, ko je večina trav v cvetju. Ne smemo zamujati tega ugodnega časa, ker sicer bomo spravljali le seno slabše kakovosti. Tudi pri sušenju se zgubljajo razne krmne snovi, zato si moramo prizadevati, da seno posušimo in spravimo čim hitreje. NA NJIVI: žito žanjemo v voščeni zrelosti, zato ne smemo dopustiti, da popolnoma dozori, ker pojde sicer pri žetvi in spravljanju v izgubo precej zrnja. Dozorevanje se nadaljuje v kopah in vse do mlačve. Strnišče preorjemo, ker nam to oranje ugodi zemljo in jo pripravi za strniščne posevke. V VINOGRADU: Posebno ko je vreme vlažno in deževno, moramo skrbeti za škropljenje proti peronospori. Od pravočasnega škropljenja je odvisen u-speh škropljenja samega, škropimo z 1 odst. bordoško brozgo. Zadnje leto se vse bolj u-veljavljajo sintetična nebakre-na. sredstva kot so Aspor, Vi-tex, Dithane in druge; ako škropimo s temi, se moramo ravnati natančno po navodilih, škropivu bomo vedno dodali 10 dekagramov močljivega žvepla na 100 litrov škropiva za obrambo pred oidijem. SADNO DREVJE: Tudi sadno drevje škropimo z bordoško brozgo. S tem zaščitimo liste in plodove pred raznimi glivičnimi boleznimi. Ce opazimo obžrte liste, bomo škropivu dodali 40 dekagramov do ‘/2 kg, svinčenega arzenata na 100 litrov škropiva. S tem se učinkovito borimo proti gosenicam in drugim zajedavcem. V VRTU: Sadimo ohrovt, zelje, solato, endivijo, fižol, radič in druge zelenjadnice. Prikraj-šujemo bučne, kumarčne in poganjke drugih bučnic. Zalivamo, kolikor je to potrebno, proti večeru z vodo, ki ima toploto zraka; naj ne bo torej premrzla. Okopavamo zemljo, ker je kot povsod, tudi tu skorja na zemlji zelo škodljiva zaradi izhlapevanja talne vode, pa tudi zaradi dihanja rastlinskih korenin. Antibiotiki - dodatek h krmnim mokam Znano je, da so Amerčani tisti, ki imajo največ izkušenj z dodajanjem antibiotikov raznim krmnim mokam. Američani so z dodajanjem antibiotikov krmilom za prašiče, posebno brejim svinjam, dosegli zmanjšanje raznih o kužen j, ki so bila pri porodih običajna in pa zmanjšanje umrljivosti med prašički zaradi griže v prvih dneh življenja. Poleg tega so se jim taki prašički lepše razvijali in so jim hitreje rastli. Američani so v ta namen u-porabljali antibiotik «clorote-traciclin«, ki so ga dodajali krmnim mokam po 200 gramov na tono krmne moke. Seveda so to mešanico pripravljali v tovarnah. Taka krmila so začeli dajati svinjam dva zaporedna dneva, ko so bile 111 dni breje, se pravi, sedem dni pred porodom; doba brejosti pri svinjah traja namreč 118 dni. Prašičke so potem pustili, da so jih svi- MEDNARODNA CHICAGO TRZISCA 23.5.62 4.6.62 12.6.62 Pšenica (stot. dol. za bušel) . . 214 V, 215,— 114 V, 214'A Koruza (stot. dol. za bušel) . . . . 115,— 110 V, NEW TORK Baker (stot. dol. za funt) . . . 31,- 31,— 31,— Cin (stot. dol. za funt) .... 116,75 116,72 113,75 Svinec (stot. dol. za funt) . . 9,50 5,50 9,50 Cink (stot. dol. za funt) . . . . • 11,50 11,50 11,50 Aluminij (stot. dol. za funt) . . 22,00 24,— 24,— Nikelj (stot. dol. za funt) . . • . 81,25 79,00 79,- Bombaš (stot. dol. za funt) . . 35,75 35 85 35,90 Živo srebro (dol. za steklenico) 193,— 193,— 196,— Kava »Santos 4» (stot. dol. za funt) . 34 '/< 34'/, 34 7, LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . 234 V, 234'/, 234 'A Cin (funt šter. za d. tono . . . • « 919,— 912,— 873 'A Cink (funt šter. za d. tono) . . . . 68'/, 67 V, 67 7, Svinec (funt šter. za d. tono) . . . 59'/, 60,00 58'A SANTOS Kava ((Santos D» (kruzejrov za 10 kg) 864,— 1006,— 1006,— Za izvoz čevljev slabša konjunktura Kljub temu prinaša izvoz Italiji milijarde Italijanska obutvena proizvodnja, bodisi industrijska bodisi obrtniška, se predstavlja javnosti vsako leto na posebnih razstavah, zlasti v Vigeva-nu in Bologni, kakor tudi na mnogih manjših pokrajinskih razstavah. Tako preostaja milanskemu velesejmu le naloga, da prikaže obiskovalcem, posebno še inozemskim, najizbranej-še vzroce — plod odličnega o-kusa in mojstrske dovršenosti nekaterih industrijskih in obrtniških podjetij, med katerimi še posebno izstopa Parabiago. Izvoz se veča iz leta v leto Na svetovnih borzah se položaj v poslih s surovinami ni bistveno spremenil v zadnjem tednu; edino cena činu je še nadalje nazadovala. Ostale barvaste kovine so ohranile povprečno stare cene. Bombaž se je nekoliko učvrstil, cen.a volne je o-stala neizpremenjena, prav tako cena žitaric. To velja tudi glede sladkorja, le kakao je je nekoliko utrdil. ŽITARICE Cena pšenici je v čikagu v tednu do 8. junija nekoliko popustila, in sicer od 214 7/8 na 2141/8 stotinke dolarja za bu-šel; cena koruze, proti izročitvi v juliju, je nazadovala od 114 na 110 3/8 stotinke dolarja za funt. SLADKOR, KAVA; KAKAO V New Torku je cena sladkorja, proti takojšnji izročitvi, o-stala neizpremenjena pri 2,60 stotinke dolarja za funt; kava v pogodbi «B» je, proti izročitvi v juliju, popustila od 34,29 na 34,20 stotinke dolarja za funt. Kakao se je nekoliko učvrstil, in sicer je cena napredovala od 19,50 na 19,94 stotinke dolarja za funt. Pridelek v Gani bodo pričeli odkupovati okoli 15. junija. Južnoameriške države, Mehika, Peru, Dominikanska republika in Rr-^upa bodo odkupile 1,5 milijona ton Kubanskega sladkorja. VLAKNA Cena bombaža je bila v New Torku precej čvrsta, in sicer pod vplivom vesti, da nameravajo v ZDA uvesti enotno ceno na trgu. V New Torku se je cena dvignila od 35,85 na 35,90 stotinke dolarja za funt, in sicer v tednu do 8. junija. Na newyorški borzi je cena volni ostala v bistvu neizpremenjena, in sicer za suint, proti takojšnji izročitvi, 129 stotinke dolarja za funt. V prvih šestih mesecih sedanje sezone je bilo prodanih za 333 milijonov funtov šterlingov avstralske, novozelandske in južnoafriške volne, to je za 31 milijonov funtov več kakor lani. Avstralija je prodala 1.236 milijonov funtov (7 odsto več) Afrika 284 milijonov (6 odsto več) in Nova Zelandija 372 milijonov funtov (3 odsto več). V Franciji (Roubaix) se je cena v tednu do 8. junija dvignila od 13,10 na 13,25. KAVČUK V Londonu se je 8. junija cena kavčuka vrste R.S.S. sukala okoli 22 3/8 do 22 7/16 penija za funt (22 9/16 do 22 5/8 teden poprej), in sicer proti takojšnjemu plačilu. Svetovna proizvodnja gume se ceni v tern letu na 4,357.000 ton, in sicer 2,145.000 ton naravnega gumija Uspehi te podjetnosti so iz leta v leto vidnejši: obutvena proizvodnja, kaže nenehno naraščanje in z njo vštric gre tudi izvoz na vse glavne svetovne trge. Od leta 1953, ki služi za primerjavo (indeks proizvodnje — 100), je proizvodnja čevljev naraščala brez prestan-ka: leta 1954 je dosegla indeks 105, 1956 — 109, 1957 — 126, 1958 — 136, 1959 — 143, 1960 — 157 in lani kar 170. Prav tako je tudi izvoz obutve neprestano ,a še mnogo hitreje naraščal: od 302.000 parov v vrednosti 905 milijonov lir v letu 1951 se je povzpel leta 1955 na 1,704.000 parov v vrednosti 4,716 milijonov lir, leta 1959 na 17,583.000 parov v vrednosti 41.089,000.000 lir, 1. 1960 na 27.684.000 parov za ceno 61 milijard lir ter lani izvoženih 33.259.000 parov, za katere so izkupili vsoto preko 69 milijard lir. Vidimo, da se je italijanski izvoz čevljev povečal v zadnjih 10 letih (od leta 1951 do 1961 s 33,259.000 pari) več kot za stokrat. Pri gornjih številkah gre e-dinole za usnjeno obutev, ne pa tudi za čevlje iz plastičnih in drugih snovi, če upoštevamo še te, je Italija izvozila lani za skupno vsoto 80.496 milijonov lir obutve, to je za preko deset milijard več kot predlanskim. Tudi za letošnje leto so predvidevanja dokaj ugodna, čeprav se je v nekaterih predelih pokazal rahel zastoj prodaje na domačem trgu. Toda proizvodnja v celoti še vedno narašča, posebno pa še za tujino. Italija je izvozila letos januarja 4,133.674 parov v vrednosti 7.629 milijonov lir, lanskega januarja pa 3,232.099 parov za 6.636 milijonor lir. Izvoz je po količini narastel za 28 odst., po vrednosti pa le za 15 odstotkov; vzrok je iskati v tem, da je povprečna cena para čevljev nazadovala ponovno za 10 odstotkov. Kam gredo vsi ti čevlji iz Italije? Skoraj po vsem svetu. A največji odjemalci italijanske o-butve so Združene države, Nemška zvezna republika, Velika Britanija, švedska, Švica, Belgija - Luksemburg, Francija in Holandija. ZDA so leta 1951 uvozile iz Italije komaj 29.313 parov v vrednosti 70 milijonov lir, leta 1960 pa že 7,397.624 parov za 15.488 milijonov lir in lani 10,349.285 parov za 17.705 milijonov lir; v desetih letih se je izvoz italijanske obutve v ZDA povečal po količini 350-krat, po vrednosti pa 250-krat. Še bolj je odstotno narastel izvoz v Zahodno Nemčijo, in sicer po količini 1400-krat, po vrednosti pa 1000-krat; saj je uvozila 1951 komaj 4.935 parov za 14 milijonov lir, leta 1960 6,627,572 parov za 14 213 milMTov lir in lani 6,487.622 parov za 14.484 milijonov lir. Velika Britanija je uvozila v 1951 29.721 parov za 75 milijonov lir, 1960: 3 milijone 904.221 parov za 8.497 milijonov in 1961: 4,161.677 parov v vrednosti 9.037 milijonov lir. Podobno je rastel izvoz tn-di v druge najvažnejše odjemalke, ki je dosegel v lanskem letu (v oklepaju številke za .leto 1960) sledeče vrhunce: švedska 2,572.000 (2,187.000) parov za 6 (5) milijard lir; Švica 2,060.000 (1,711.000 parov za 5.230 (4.617) milijonov lir. Od ostalih so uvozile lani: Belgija-Luxemburg 1 in pol milijona parov za 3 milijarde lir, Francija 1,160.000 parov za 2.600 milijona, Holandija 1,034.000 parov za 2.166 milijonov lir. Med uvozniki je na 38. mestu Sovjetska zveza s 24.000 pari v vrednosti 42 milijonov, Jugoslavija na 40. mestu s 17.000 pari v vrednosti 38 milijonov lir. Še tri mesta za njo je velika italijanska konkurentka v izvozu čevljev — Japonska z 10.262 pari za 53 milijonov lir. Kot je videti že po visoki ceni — preko 5000 lir za par v primerjavi s povprečno izvozno ceno 2076 lir — kupujejo Japonci v Italiji le vzorce, po katerih nato izdelujejo svoje čevlje za izvoz. IZVOZNE CENE NIŽJE KAKOR L. 1951. Na te nedvomno velike uspehe v proizvodnji in izvozu obutve pa meče vse bolj grozečo senco nenehno zmanjševanje po- vprečne cene izvoženih čevljev. Strokovno združenje doslej ni moglo najti leka temu zlu. Treba je namreč imeti pred očmi, da je obutveni sektor sestavljen iz malega števila velikih podjetij, mnogih srednjih in malih obratov ter neštetih obrtniških delavnic, ki jih ni mogoče nadzorovati, še manj pa jim vsiliti določeno proizvodno in prodajno politiko. Nekatera podjetja so v svoji konkurenčni vnemi prišla že do tega, da prodajajo svoje izdelke pod proizvodno ceno. Naravno je, da pri tem nujno trpi kakovost, in preti nevarnost, da tuji konkurenti izpodrinejo Italijo s svojimi pro izvodi. Kajti Američani, Nemci, Angleži, Švicarji in drugi kupujejo italijanske čevlje predvsem zaradi njihove elegance. Spričo tega je nujno, da italijanski proizvod ohrani svoje nekdanje odlike; kajti tujci hočejo dober izdelek, za katerega so pripravljeni tudi plačati primerno ceno. Povprečna cena za par izvoženih čevljev je padla od 2994 lir v letu 1951 na 2076 lir lani; letos januarja pa celo na 1845 lir. Kot je razvidno, je nujno treba ukrepati, p redno bi to o-grozilo celotno čevljarsko industrijo. Ni mogoče v konkurenčni bitki s tujino poslabšati kakovost usnja, prav tako ni mogoče zanemariti izdelave. Pač pa je potrebno povečati mehanizacijo obratov ter izpopolniti proizvodno in prodajno organizacijo. Le tako bo mogoče znižati proizvodne cene, ne da bi znižali dobiček. TRANS- TRIESTE Societa a r. 1. TRIESTE - TRST, V. Donota 3 —Tel. 38-827,31-906, 95-880 UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne G E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. JrvUvtHAofta KofieA, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX= 03-517 Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter ska služba na mednarodnih razstavah in sej mih v tuzemstvu s specialno organizacijo-— Transportno zavarovanje blaga — Čari njenje blaga — Redni zbirni promet iz evrop skih centrov — Kvantitativni prevzem va gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremon: in servisna popravila motornih vozil v avto mehanični delavnici v Sežani. FILIALE: Beograd. Zagreb. Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo. Sežana, Subotica. Novi Sad. Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Ploče Bar. PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823 nje dojile štiri tedne. Ce bi jih prej odstavili, bi bil učinek antibiotikov mnogo šibkejši; če bi jih svinje dojile le dan ali dva, bi antibiotiki sploh ne koristili. V času, ko so se prašički hranili z materinim mlekom, so zabeležili le redke primere pogina zaradi griže ali drugih kužnih obolenj. Poskusi so pokazali tudi, da dodajanje večjih količin antibiotikov krmnim mokam v zgoraj navedenih pogojih ni škodovalo niti svinjam niti prašičkom do osmega tedna starosti. Po osmem tednu starosti je vpliv antibiotikov na organizem prašičkov prenehal. Sicer pa je bilo ugotovljeno, da je dodajanje antibiotikov v večjih dozah brejim svinjam koristno zlasti tam, kjer zelo pogosto razsajajo griža in druge kužne bolezni med prašički. Prej ali slej bodo fudi pri nas pričeli uvajati tovrsten način krmljenja brejih svinj; kajti tudi pri nas so zelo pogosti pogini med prašički v prvih dneh zaradi griža-vosti. Dr. D. R. Kako si som napraviš žvepleno apneno brozgo Tudi v naprednih sadjarskih okoliših si kuhajo sadjarji sami žvepleno apneno brozgo, in to kar na prostem v zimskem času. V ta namen uporabljajo kak star železen kotel (ne bakren), ali star pločevinast karbidov sod, ki ga podložijo z nekaj opeke in v njega nalijejo 50 litrov vode; potem zakurijo, da voda zavre. V leseni posodi posebej polijejo približno 4 kg žganega apna s korcem vode, da razpade v prah. Apneni prah temeljito premešajo s 7 ks žveplenega cveta. To mešanico vsujejo v vrelo vodo, kjer se kuha med nenehnim mešanjem 3/4 ure. Kadar hoče brozga kipeti prilijejo nekoliko vode, s tem nadomestijo izhlapelo tekočino. Tako dobijo 50 1 rjavo rumene žvepleno apnene brozge, ki jo zlijejo v star sod. Tega potem dobro začepijo in postavijo v prostor varno pred mrazom. Ako skuhamo na ta način 150 litrov brozge za zimsko škropljenje, lahko napravimo 750 litrov 20-odstotnega škropiva, ali kot 10-odstotno raztopino, ki jo uporabljamo tik pred vegetacijo, pa kar 1500 litrov škropiva. Po cvetju, ko cvetni listi odpadejo, škropimo pa z 2 odst. brozgo. Tako si napravimo sami najučinkovitejše škropivo za zimsko in poletno škropljenje sadnega drevja za zatiranje plesni .Znano je, da zatiramo plesen samo z žveplenimi preparati (kosan, sumbarit in dr.). Doma napravljena žveplena-apnena brozga je najcenejša. Dobra kupčija s češnjami Letos so se češnje pokazale na trgu v primeri z drugimi leti razmeroma pozno. Bile so zaradi tega tudi primerno drage, saj so jih kmetje prodajali v začetku kar po 800 lir za kg,, kar se zdi človeku never-jetno. Sicer se je to dogajalo samo prvi dan. Sedaj so se cene ustalile in kmetje prejemajo — seveda le za lepe češnje — po 60 lir za kg. Češenj je v goriških Brdih veliko, a obirati jih nima kdo. Kmetje se pritožujejo, da manjka delovne, sile in tarnajo o starih časih, ko ni bil problem najti ljudi za obiranje tega zgodnjega sadeža, češnje so za naše briške kmete prvi letošnji pridelek, za katerega bodo prejeli lep denar. Koliko bodo izkupili za češnje, je pa precej odvisno nrav od de-, lovne sile, ki bo češnje obirala ir pa od vremena, ki je letos precej muhasto. Prav gotovo bo mnogo tega sadeža se gnilo na drevju prav zaradi no manjkanja obiravcev. Češnje na goriškem trgu pa niso tako poceni. Branjevke jih prodajajo kar po 180—200 in celo 250 lir za kg. Kaže, da imajo prodaj avci večji dobiček kakor kmetje, ki so poleg obiranja morali tudi drevesa pozimi škropiti. Pozneje so se češnje pocenile. dr. R. POVRTNINA NA GORIŠKEM TRGU Nekateri kmetovavci iz štan-dreža in Sovodenj iztržijo vsako leto na pomlad precej denarja s prodajo belušev, ki jih pridelajo na domačih vrtovih in njivah. Letos pa bodo za beluše prejeli le malo denarja, ker so, kot ostale povrtnine, tudi beluši zakasneli. Cena je sicer visoka, toda zaradi slabega vremena je blaga malo. Kmetje jih prodajajo po 300—340 lir za kg. Pa tudi domačega krompirja je še malo na trgu. Branjevke ga prodajajo na gorf škem pokritem trgu po 100 lir za kg. Domači grah se je pokazal na trgu te dni. Branjevke ga prodajajo po 140 lir za kg. TVRDKA SILA JOŽEF uvoz IZVOZ TRST Riva Grumula 6 -1 - Tel. 37-004, 55-689 (**£l£S lilo liti o lestenci, svetilke o opreme za kopalnice o razne vrste ploščic o vodne pipe vseh vrst TRST VIA S. MALR1ZIO, 1 r.-- —, m O U G O l— l N I J A Održava osam linija i to: SJEVERNA EVROPA Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za London i Hull. Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za Hamburg, Rotterdam i Antvverpen. Brza pruga (svakih dvadeset dana) iz Jadrana (s tičanjem luka Južne Italije, Sjeverne Afrike i Portugala) za London, Hull, Hamburg, Rotterdam ; Antwerpen. SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE (svakih 10 dana) iz Rije ke do New Vorka. Philadelphie i Baltimora. JUŽNA AMERIKA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Buenos Airesa. LE V ANT (svakih 7 dana) iz Jadrana do Lattakije, Beirute i Alexandrije. IRAN, IRAQ (svakih 30 dama) iz Jadrana do Khorramshahra. INDIJA, PAKISTAN, BURMA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Ranguna. DALEKI ISTOK — Ekspresna (svakih 30 dana) iz Jadrana do japanskih luka. DALEKI ISTOK — brza pruga (svakih 30 dana) iz Jadrana do Kine i Japana. Na svim prugama plovi 40 brzih i modernih brodova, icoji imadu preko 280.000 tona nosivosti, rashiadni prostor, tan-kove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta. IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BRODOVIMA nJUGOLINIJEe