PoStnlna platana v gotovini. Letnik XXXIII. Številka 4. Izhaja poljubno, najmanj P» štirikrat na leto. Posamezne številke 2 Din 50 p inozemstvo 3 Din. V „JGZ“ združena gasilna društva dobivajo po en odtis „Gasilca“ brezplačno. GASILEC Cene enkratnim oglasom. Cela stran 300 Din, '/2 strani 150 Din, l/4 strani 80 Din '/s strani 40 Din, 1 /16 strani 20 Din. GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1929. Petdesetletni jubilej dela Ignacija Merherja. V Dolenji vasi pri Ribnici na Dolenjskem je polagal pred 50 leti naš odlični in velezaslužni jubilant temelje slovenskemu gasilstvu. Kot zaveden slovenski mladenič je ustanovil v svoji rodni vasi tik »nemškega otoka« prvo slovensko gasilno društvo, mu sestavil slovenski vežbovnik s pomenljivim pozdravom »Na pomoč!« vsakomur, vselej in povsod ter mu načeluje vzdržema pol stoletja. Z gorečo željo po preobrazbi tedaj ponemčenih društev, je prepotoval svojo ožjo domovino ter povsod dramil in bodril gasilstvo k narodni zavednosti, kar mu je tudi uspelo — sicer polagoma — toda sigurno. Sadovi njegovega truda so se pokazali tekom prvega desetletja. V letu 1889. se je v 2alcu gasilno društvo otreslo nemške komande ter sprejelo Merherjev vežbovnik. Deset let kasneje je že mogel njegov verni sodelavec Josip Širca ustanoviti »Zvezo slovenskih gasilnih društev za Spodnje Štajersko«, ki je tekom 201etnega uspešnega narodnega dela ustanovila in poslovenila nad 70 društev do preobrata. .Preko Žalca je pripotoval jubilantov vežbovnik v slovensko metropolo Ljubljano, kjer sta tovariša Barle in Turk po težavnih bojih in naporih izvojevala slovensko Poveljevanje v gasilnem društvu. S tem odločilnim korakom sta z jubilantovim sodelovanjem poslovenila »Kranjsko gasilsko zvezo«, ki se je po preobratu strnila z ostalimi v današnjo mogočno J OZ, broječo nad 20 tisoč članov v Ö50 društvih, dodeljenimi 37 župam. Ta veličastna zgradba ima svoje čvrste temelje v Dolenji vasi, kjer je tekla pred 50 leti žibelka slovenskemu gasilstvu. Prešinjeno globoke hvaležnosti se klanja slovensko gasilstvo ob petdesetletnici velikemu delu in ustvarjanju svojega skromnega in tihega delavca, ki je zgradil veliko in mogočno ter človeštvu najpotrebnejšo organizacijo v Sloveniji. Pri proslavi v Dolenji vasi dne 21. julija t. 1. se mu je gasilstvo po svojih predstaviteljih spoštljivo zahvalilo za pjegovo veliko in smotreno delo ter ga odlikovalo z župnim In zveznim častnim članstvom, proseč ga, da i nadalje posveča svoje odlične zmožnosti, in izkustva v procvit Velike gasilske ideje. Kadar bodo. spisovali naši zanamci povestnico o razvoju slovenskega gasilstva, bo blestelo jubilantovo ime na prvi strani te zgodovinske knjige; kajti naš jubilant Merher je ^•ovencem to, kar je Mirko Kolarič st. našim bratom Hrvatom. Mirko Kolarič. Ob 60 letnici njegovega gasilskega delovanja. Izvanredni vzrok mi nalaga prijetno dolžnost, da se "Pomnim na tem mestu moža, ki že deluje 60 let v vrstah gasilstva. Je to tovariš Mirko Kolarič, častni tajnik hrvatsko-yavonske zajednice. Tovariš, rojen 18. oktobra 1850. leta v arazdinu, je stopil z 18. leti v domače gasilno društvo, ki u Je kaj kmalu postal vodja in vaditelj. Leta 1884. je odšel v Zagreb. V kratkem času je postal tudi tukaj duša vsega društvenega delovanja. Tovariš Kolarič, ki je danes po letih službe med našim gasilstvom najstarejši, si ni le stekel zaslug za mesto Zagreb, kjer je bilo pod njegovim spretnim vodstvom pogašenih na stotine požarov, še večje so njegove zasluge, ki si jih je pridobil kot tajnik »Zajednice«. Kot tak je organiziral in učil vse hrvatsko gasilstvo. Pa tudi preko mej ožje domovine je šel glas o. neumornem in vnetem delu tovariša jubilanta. Nebroj je člankov, ki jih je spisal in izdal Kolarič. 33 let je bil urednik »Vatrogasnega vjesnika« in mnogo je številk, ki imajo članke samo izpod njegovega spretnega peresa. Da je Kolarič zaradi svojega ljubeznivega nastopa, radi svojih osebnih zaslug itd. splošno priljubljen in spoštovan, je samo ob sebi umevno. Hrvatski in sploh vsak jugoslovanski gasilec izreka ime Kolarič z nekim posebnim spoštovanjem. Minuli mesec je hrvatsko gasilstvo praznovalo na svečan način jubilej zaslužnega tovariša. Tudi slovensko gasilstvo je v vrsti med onimi gasilci, ki se radujejo tega izvanrednega dogodka, saj je bil Kolarič vedno in povsod naš dober prijatelj. Posebno z bla-gopokojnim Barletom ga je vezala najtesnejša prijateljska vez. To pa je tudi lahko umljivo, kajti oba sta organizatorja gasilstva — prvi slovenskega — drugi hrvatskega. In tako sprejmi tovariš Kolarič ob Tvojem bisernem jubileju tudi čestitke slovenskega gasilstva. Vsemogočni pa Te ohrani še mnoga leta čilega in čvrstega v ponos vsega slovanskega gasilstva. Lj. M. Vesti starešinstva. Iz seje starešinstva. Starešinstvo je na svoji seji dne 13. julija 1029 v Celju na novo sprejelo 2 prostovoljni gasilni društvi v JOZ in jih uvrstilo tako-le: 1. v 02 Novomeško: Uršna sela; 2. v OZ Ribniško: Rob pri Velikih Laščah, pošta: tam. Iz JOZ se je izključilo proštov, gasilno društvo Turiška vas-Oolavabuka. Za levi dravski breg se je ustanovila nova gasilska župa pod imenom: »Gasilska župa Mariborska levi breg«, kateri so prideljena sledeča društva: Kamnica pri Mariboru, Sv. Benedikt v Slov. Goricah, Sv. Kungota, Sv. Lenart v Slov. Goricah, Sv. Trojica v Slov. Goricah in Selnica ob Dravi. Delitev G2 Mariborske se ima izvršiti na novorazpisa-nem občnem zboru, ki ga vodi član starešinstva JGZ. Iz zvezne odborove seje. Redne podpore iz 2% gasilskega sklada za 1. 1928. so se razdelile po oblastnih samoupravah vsem društvom, župam in zvezi. Tudi v bodoče naj apelira zvezno predsedstvo na oblastna odbora, da bosta upoštevala predloge gasilskih žup, ki poznajo delovanje in potrebe svojih društev po vsem najbolje. K proslavi GOletnice na Laško se priredi v 1. 1930. pokrajinski zvezni zlet. V dosego voznih olajšav, prostost poštnine, davka prostega bencina za gašenje, carine prostega uvoza gasilnih potrebščin in orodja je določena deputacija v Beograd. »Vseslovanski gasilski kongres« se ima vršiti meseca avgusta 1930 v Ljubljani. V kongresni sklad prispevajo redni člani po Din 3-—. Ta znesek se bo odtegnil od rednih podpor pri oblastnih odborih v prihodnjem letu. Iz »Podpornega sklada« prejme v 1. 1928./29. 92 onemoglih gasilcev, 26 vdov in 57 sirot podpore v skupnem znesku Din 112.400-—. Po službeni dobi prejmejo gasilci do 20 let.....................Din 700-—, „ 30 „.......................„ 800—, „ 40 „.......................„ 900—, „ 50 „.......................„ 1000—, „ 60 „ 1200—, vdove po Din 500-— in vsak otrok po Din 200-—. Glavnica »Podpornega sklada« se je povišala na 250.000 dinarjev. Za spomenik blagopokojnega staroste B a r 1 e t a sta izvršena dva osnutka. Po nasvetu g. univerzitetnega profesorja, ing. Plečnika, se prepušča starosti Turku odločitev in naročitev spomenika, ki bo odkrit ob kongresu v prihodnjem letu. Iz seje glavne skupščine. Pred prehodom na dnevni red je odposlala glavna skupščina Njega Veličanstvu kralju Aleksandru I. vdanostno izjavo in čestitke k rojstvu kraljeviča nastopne vsebine: »Glavna skupščina JGZ Ljubljana, zbrana v Celju dne 14. julija 1929, polaga v globoki vdanosti pred prestol Vašega Veličanstva v imenu mogočne armade slovenskega gasilstva najvdanejše in iskrene čestitke k rojstvu tretjega kraljeviča z željo, naj nam dobri Bog ohrani milega vladarja in njegovo prejasno kraljevo rodovino.« Še istega dne popoldne je prejel starosta iz Suvobora kraljevo zahvalo sledeče vsebine: »Njegovo Veličanstvo kralj se srčno zahvaljuje za izjavo vdanosti in za čestitke povodom rojstva kraljeviča. — Maršal dvora polkovnik Dimitrijevič.« Po pozdravnem nagovoru na odposlanca oblastnih samouprav, zastopnika tiska in gasilske delegacije je bilo z velikim navdušenjem podeljeno častno članstvo našemu velespoštovanemu in odličnemu nestorju Ignaciju Mer her ju k 50 letnici njegovega plodonosnega delovanja. Častno članstvo je bilo podeljeno nadalje še: Josipu Machačku, tajniku Československega gasilskega Svaza, Stanislavu Twardu, predsedniku Poljskega gasilskega Zwiazka in Stanislavu Walygorskemu, načelniku varšavskega gasilnega društva. Tajnikovo poročilo navaja, da so se izvedli vsi sklepi lanske skupščine. Namesto odstopivšega tajnika Jankota Hojana je bil vpoklican v starešinski odbor Stane Pristovšek kot pomočnik zveznemu poslovodji, odgovorni urednik »Gasilca« je starosta Josip Turk. V minulem letu je bilo sklicanih 5 starešinskih in 2 odborovi seji. Pri razdelitvi rednih podpor so oblasti uvaževale zvezne predloge in se je 2°/c sklad izčrpal. V JGZ je koncem 1. 1928./29. včlanjenih 644 društev, od teh v ljubljanski oblasti 360 in v mariborski 284. V bodoče se bodo razdeljevale izredne podpore iz 2% sklada zajedno z rednimi. Za sestavo prošenj prejmejo društva tiskane vzorce. Poročilo je bilo brez debate z odobravanjem sprejeto. Zvezna blagajna izkazuje preostanka Din 25.598-51, »Podporni sklad« ima prebitka z obrestmi vred......................................„ 266.378-20, »Jugoslovenski Vatrogasni Savez« pa „ 5.894-94, v sklad za Barletov spomenik je vloženih . „ 21.461-60, »Samopomoč« ima prebitka konc. 1. 1928. „ 31.768-27. Vsi skladi so naloženi na vinkulirane vložne knjižice. Tudi to poročilo je bilo odobreno brez debate ter je na poročilo revizorjev, da so vsi računi v najlepšem redu, izrekla skupščina blagajniku za njegovo požrtvovalno in ogromno delo soglasno zahvalo. »S a m o p o m o č« postane z novim letom za vse člane obvezna. Sprejet je bil soglasen predlog tovariša Volka Jakoba, glaseč se: Letni povprečni prispevek Din 40—, P°' smrtnina dedičem Din 4000-—, društva Din 800—> do 20 članov prispevajo letno v 30 ,, „ ,, » 40 ,, „ j, 50 „ ,, „ » 60 ,, » t? » 70 „ „ „ 100 »J J» 1200- 1600- 2000- 2400- 2800- 3200- Po 1% umrljivosti je letno od 20 tisoč članov 200 P°' smrtnin po Din 4000—, za katere potrebuje uprava 800.000 dinarjev. V »Tehnični odsek« so bili kooptirani in izvoljeni tovariši Hojan Milko, Furlan Ivan in Musek Ljudevit. Vsi predlogi tega odseka so bili sprejeti soglasno. Mesto predsednika »Literarnega odseka« je prevzel tov. Klemenčič Ivan iz Pobrežja pri Mariboru., »Gasilec« bo iz' hajal po novem letu kot mesečnik in mu bo podvojena naročnina. »Gasilski Koledarček« bodi vsebinsko bogatejši-Dopisniki na plan! Članke in navodila za gasilce v koledarček! S podrobno agitacijo in z zanimivo vsebino se bo dvignilo število naročnikov »Gasilca«. Za 20 tisoč članov 600 naročnikov je naravnost sramotno dejstvo! O prireditvi in obsegu »Vseslovanskega gasilskega kongresa« leta 1930. v Ljubljani je izčrpno poročal predsednik »Kongresnega odbora« tčvariš Rihard Engelsberger, nagla; šujoč, da je mogoče z razmeroma malimi stroški nuditi neka) lepega, kar bo podvignilo ugled našega gasilstva in nase lepe mlade države pred evropsko javnostjo. Po vsestranskem razmotrivanju se je skupščina izrekla soglasno za to prI' reditev. Samostalne predloge je sprejela skupščina v od zveznega odbora predlagani obliki, načelno tudi ustanovitev P°' žarne zavarovalnice. Razdelitev podpor se ima prav tako izvršiti po načrt“' ki ga izdela zvezni tajnik. O lepo uspelem zborovanju je laskavo in stvarno por°' čalo dnevno časopisje. Vsem delujočim društvom je vedfl0 zagotovljena pomoč in blagonaklonjenost oblastnih sani°' uprav. Darujte za Kongresni fond! „Samopomoč v« Od 17. aprila do 24. julija 1929, t. j. v 3 mesecih so umrli ti-le tovariši: 96. Prus Franc, Metlika .... star 76 let Din 2243 97. Poglič Josip, Sv. Lovrenc na Pohorju...................... . . 98. Jeglič Anton, Vrhnika ... „ 79 „ „ - n 99. Vanič Karel, Krško.................... 69 .. .. 224 100. Marolt Franc, Poljane n. Škofjo Loko..................................... 101. Pišnik Karel, Sv. Lovrenc na Pohorju.................................. 102. Jordan Josip, Trbovlje II. . , . „ u „ „ 103. škruba Ivan, šoštanj-mesto . „ 41 „ „ 104. Gregorevčič Ivan, Družmirje . „ 62 „ „ 27 >, „ » 63 „ „ » 69 „ „ 44 » 48 „ „ 45 2243 2243 2235 2235 2235 2210 2210 2210 105. Stanjko Franc, Mostec ... „ skupaj ... Din ^22.304 prištevši doslej že izplačanih je torej za 105 posmrtnin izplačanih . . . Din 333.61 V dveh letih in dveh mesecih obstoja »Samopomoči« ^ prejelo 105 dedičev nad tretjino milijona dinarjev. Povp^c umrljivost je bila letno 47 članov in posmrtnina Din 317{-Na podlagi soglasnega sklepa letošnje glavne skupsc je pristop vseh rednih članov z novim letom obvez e Z vstopom pretežne večine mladih članov se zniža um*- vost gotovo na 40 slučajev, morda celo nižje, kar bo pokazala letna statistika. Kako bodo društva zbrala letno članarino, o tem imajo za razmišljanje 5 mesecev časa. Najcenejši način bo četrtletno nakazovanje vnaprej. Odsek bo nudil starejšim elanom nad 50 let kratek rok za pristop. Navodila prejmejo društva v najkrajšem času. Nov obrazec je razviden v po-ročilu iz skupščinske seje. Z obveznim pristopom postane »Samopomoč« velika in mogočna gasilska ustanova, ki bo nudila članstvu pri razmeroma nizki članarini izdatno podporo v pomembni višini po Din 4000 za vsak smrtni slučaj. Le v tej obliki je trajna pomoč vsakemu zagotovljena in vplačevanje bo zmogel tudi manj premožni član. Gasilska organizacija je storila s tem važnim sklepom velik korak naprej, za kar ji bomo vsi hvaležni. Gasilstvo in njega voditelji. Pred požarom, med požarom in po požaru. Gasilno društvo kakega kraja je vojska, vedno v vojni Pripravljenosti. Vsak trenutek ga lahko napade sovražnik, vedno mora biti pripravljen na napad. Glavno je hiter in pravilen alarm, kajti hitro oznanilo 0 izbruhu požara je za čimprejšni napad nujno potrebno. Alarm naj bo v vsaki občini ravno tako dobro organi-Zlran kakor gasilno društvo, kajti moč proštov, gasilnega društva ni toliko v poveljniku in njega voditeljih, ne v "joštvu, ne v izobrazbi, ne v opremi društva, temveč v jdarmu v prvi vrsti in v pripravljenosti moštva v drugi vrsti, ter iz teh sledeči možnosti hitrega napada požara. Gledati moramo torej, da je čas med alarmom in začetkom gašenja kolikor mogoče kratek. Čimbolj se zakasni "apad ognja, tembolj naletimo na razširjen požar. V manjših jhestih in trgih, kjer še imamo samo proštov, gasilna dru-sjva, treba poleg alarma skrbeti tudi za hitro odpravo gasilnega orodja. Čestokrat se zgodi, da je preskrbljeno za dober aJarm, za potrebno vprego pa ne. Gasilci morajo orodje pe-JaU sami ter pridejo utrujeni in za delo oslabljeni k pogorišču. * izgubi časa pride še izguba človeške moči. ki se uporabi *e na poti k ognju. In tako izmučeni ljudie nai še potem po Ce.le ure tlačijo brizgalno? So sicer konji določeni, ampak teine navadno preveč časa, preden pridejo k spravišču. Da v® odpomore takim nedostatkom, si nabavljajo gasilna dru-, ,va, dobro vedoč, da je za uspešno delo nujno potreben ‘ter prihod k požaru, avtomobile za vprego. Druga gasilna jteuŠtva si pomagajo s tem, da dobe za prvo došle konje P°sebno nagrado. To velja posebno v nočnem času, po dnevi Jte mora itak vsak voznik izpreči in odpeljati gasilno orodje la kraj požara, za kar se mu izplača posebna nagrada. Iz ,Seffa navedenega sledi, da si nabavljajo proštov, gasilna fuštva mest v prvi vrsti avtoturbinke, katerih vrednost za 'ter napad požara mi ni treba navajati; druga društva pa si vaoavija]0 majhne agregate, ki jih lahko hitro spravijo k po-•arišču. Ti mali agregati so orodje bodočnosti, posebno za rüstva na deželi. Mse, kar sem navedel doslej o proštov, gasilnih društvih lomnih mest in trgov, velja tudi za gasilna društva na deželi, u pri teh je še treba mnogo dela za hiter alarm in dobro v 'Pravlienost članstva. Tudi tukaj je velik nedostatek po-Sen Prihod potrebnih konj. tak ^ vseb Poctezetekih' občinah ie torej alarm ravno tak \7 v mestu in bi se naj razmišljalo, kako bi se najhitreje Mogoče nam bodo služile v to sirene, postavljene na JviŠja poslopja. pri ^a .*ud' poveljnik in njegove šarže morajo biti dovolj Plavljene za boj proti raziarienemu elementu. ' govorip priprava pa tako obširna’ da moram tukaj o njej dpi Pred vsem morajo voditelji gasilcev dobro poznati svoj kra;Vn-' °Loliš. S stališča gasilca ogledana poslopja kakšnega niki’1 !z£tedaio drugače kakor v navadnem življenju. Poveli-vecI s' morajo dobro • ogledati stavbe svojega okoliša, da Iz. (p’ am te treba Dostaviti brizgalno, da dobe čimveč vode. PoVe?a,Vzroka na’ bo nri vtičem požarnem ogledu navzočen 'jmk, da tako tembolj spozna svoj okoliš. Vedno bolj se razširjajoče napeljave električnega toka visoke napetosti dajo misliti poveljnikom gasilnih društev. Ako so v okolišu tovarne, mlini itd. ter državne naprave kakor: bolnice, kaznilnice, kolodvori itd., tedaj mora gasilstvo proučiti njih notranjost. Tu bo treba odgovoriti na marsikatera vprašanja. Kakšno je gasilno orodje? Kakšni so dovozi in prevozi? Dostikrat je uvoz nizek, da z gasilnim orodjem ne moremo skozi. Kako je z vodo? Kako je z rešitvijo prebivalcev (ujetniki, bolniki, norci, tovarniški delavci itd.)? Imajo stavbe zasilne izhode in stopnice? Na kak način gasilno društvo najhitreje alarmiramo? Kje se hranijo gorljive tekočine? Ali se izdelujejo gorljivi predmeti? Takšna in slična vprašanja si bomo morali staviti. Kraj pa si bomo posebno dobro ogledali glede dobave vode, kaiti brez vode je delo gasilnih društev malenkostno. Preizkusiti ie treba vse studence posebno z ozirom na to, če lahko iz njih črpamo vodo. Znano je, da je črpalna višina omejena na 8 m. Studenci navadno ne vzdržijo dolgo, kajti voda ne more tako hitro dotekati, da bi nadomestil dotok že odvzeto vodo. Iz tega vzroka bomo gledali v krajih, kjer ni potrebnih potokov itd., da sezidajo občine na več krajih primerno velike cisterne. Ako je v bližini sela potok, reka, jezero ali kaj podobnega, tedaj naj doseže gasilno društvo, da se različne točke obrežja pripravijo za postavitev brizgalne. Kjer pa takih primanjkuje, naj se napravijo zbiralni ribniki ali pokrite cisterne, ki naj vsebujejo najmanj 100 m3. Pri majhnih potočkih je treba skrbeti, da se voda lahko zajezi, da tako dobimo ugodno sesalno možnost. Na vsak način moramo gledati za primerne dovozne točke. Te so pogostokrat zabarikadirane s ploti in z žičnimi mrežami, kar zahteva veliko iz,gubo časa, nreden^spravimo brizgalno do vode. Posebno je to v krajih, kier teče za hišami kakšna reka ali potok, ter se mora spravljati brizgalna skozi uvoze in dvorišča, ako gori na nasprotni strani ceste. Gasilstvo mora pri krajevnem študiju predvsem določiti oddalienost od vode, da si lahko pridobi pregled, če ima dovoli cevi. Vsako gasilno društvo mora imeti vsaj toliko cevi. da lahko doseže naiskramejše meje vasi. Ako tega ni, ie dolžnost vsakega gasilca, da zahteva nabavo najpotrebnejših cevi. Pri ogledovaniu kraja se nam ie ozirati tudi na način zidave hiš kakor posebno zavoljo ognia nevarnih točk, n. pr. z deskami obite svisli i. dr. ter se imajo določiti vse možne točke, ki prideio v poštev za napad ognia. Dobro bi bilo. da poišče gasilstvo za svoie vaie le take točke, ki zahtevajo težji napad in kier se tudi težko dobi voda. Pri pouku voditeljev naj se opozarja vselej le na takšna poslopja. Priporočalo bi se sploh, da voditelji sami poiščejo take točke in sicer po vrsti plezalci kakor tudi brizgači. Takšen postopek bo dosti pripomogel k nadaljni izobrazbi voditeljev. Vzorna izobrazba voditeljev je edino sredstvo, da postanejo naša društva sama vzorna, kajti le oni vodja lahko kaj zahteva od svojih ljudi, ki sam kaj zna. V slučaju kakšnega požara v vasi mora biti pripravljeno vse za točen in pravilen alarm. Alarmiranje ie skoro v vsakem kraju drugače. Deloma se vrši po trobentačih, drugod zopet z zvonenjem cerkvenih zvonov ali pa z zvonenjem zvonov na občinski ali šolski hiši, s piščalkami v tovarnah, s streljanjem ali z električnimi sirenami. Naj bo alarmiranie kakršno hoče, vendar mora biti tako urejeno, da se izbruh vsakega nožara hitro razglasi. Učinkovitost in tudi uspešno deto gasilnega društva zavisi od hitrega zaznanja za izbruh ognia. Eno naivažneiših pripomočkov gasilstva je torej sigurno in hitro delujoče alarmiranje gasilstva. Dalje prihodnjič. IIINII1IIIIII1IIIIIIIIIIIHNIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1II1IW Nabirajte prispevke za Kongresni fond! IIIIIIIIIIIIIIIIIIINHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU Ustanovimo si lastno zavarovalnico! Zavarovanje je važna panoga našega gospodarstva, zatorej moramo vsi Slovenci stremeti za tem, da si sami ustanovimo prepotrebno zavarovalnico proti požaru. Taka zavarovalnica bi se dala ustanoviti, ako vsa gasilna društva v Sloveniji združijo svoje moči in delajo vsi za enega in eden za vse. Ako bi se mi Slovenci zavedali svoje gospodarske moči in svoje samostojnosti, bi se z lahkoto otresli tujih zavarovalnic, katere si zidajo velike palače z našim denarjem, pa ne v Sloveniji, temveč v Zagrebu in Beogradu. Da dosežejo lažje svoj cilj, so se vse združile v kartel. Namen kartela je pa le ta, da si lažje delijo ogromne dobičke. Zakaj bi mi z našim težko prisluženim denarjem še nadalje podpirali nemške, angleške, francoske in druge zavarovalnice, ko si mi lahko, ako hočemo, sami ustanovimo boljšo in cenejšo zavarovalnico, katera bi nam nudila v slučaju nesreče bratsko pomoč. Kaka razlika bi bila med našo novo ustanovljeno in tujo zavarovalnico, brez razlike, katero vzamemo v poštev, naj Vam služi sledeče pojasnilo. Posestnik na deželi je zavaroval svoja poslopja za Din 100.000. Od teh 100.000 Din zavarovalne vsote mora plačati zavarovalnici letno, če ima zidano poslopje in streho z opeko krito, 350 Din premije, 145 Din pristojbine, 7 Din kolekovine in 10-50 Din gasilskega prispevka, torej skupno 512*50 Din. Ako bi se ta posestnik zavaroval pri nas, bi plačal le 313-50 Din in bi si tako prihranil letno 190 Din. Če pa vzamemo posestnika, ki ima poslopje s slamo krito, kateri se je zavaroval za 100.000 Din, ta mora plačati zavarovalnici letno 1000 Din premije, 300 Din pristojbine, 20 Din kolekovine, 30 Din gasilskega prispevka, torej skupno 1350 Din. — Ako se ta posestnik zavaruje pri naši zavarovalnici, bi plačal letno premije 500 Din, pristojbine 5 Din, gasilskega prispevka 15 Din, torej skupno 520 Din. Ta posestnik bi si na ta način prihranil letno 830 Din. Ze iz teh dveh primerov je razvidno, koliko denarja gre jz Slovenije v roke naših izkoriščevalcev. Ko'pridete v( Vaš domači kraj, povejte Vašim znancem in prijateljem, nai še zavarujejo v svojem domačem zavodu, ker le ta mu nudi v slučaju škode natančno plačilo in še druge ugodnosti. Zadruga kot dobrodelno društvo bi bila davka prosto, torej zelo ugodna za vsakega zavarovanca. Jugoslov. gasilska zveza »Ljubljana«. , Zbirka najvažnejšega gasilskega; teoretičnega znania. Uvod. Ko se je pri nas osnoval oddelek gasilskega naraščaja, sem bil v zadregi, kje in na kakšen način naj začnem z njim učenje naših ved in znanja, da bo imel vsak gojenec ob koncu naraščajske dobe lep in jasen pregled. — Ker mi je bilo naravnost nerodno iskati posamezne točke sedaj v vež-bovniku. sedaj v Gasilcu, sedaj v društvenem zakonu, sem se odločil in sem s pomočjo vsega našega gasilskega in z gasilstvom se bavečega tiska sestavil nekak katekizem, v katerem je zapopadeno vse ono, kar mora vsak gasilec vedeti, da je res gasilec. Opiral sem se na sledeče: Gasilska knjižnica L, II., Franc Barle 1911, Gasilec, društveno pravo v Sloveniji: Dr. Andrejka, ter Samouprava iz meseca decembra 1928. Vsak človek, ki hoče kdaj kaj postati in biti kdaj vreden član človeške družbe, si izbere izmed tisočev stanov, ki se danes bore za svoj vsakdanji kruh in za svoj obstanek, enega, ter gre in se ga izuči. Prav tako se mora pa učiti vsakdo, kdor hoče biti res dober gasilec. Učiti se mora vedno in vedno, pa le še uče in vijejo okolščine gotovih trenutkov, nevarnosti in nesreč. Učiti se mora ognja in drugih nesreč varovati sebe in — druge, učiti se mora ogenj udušiti, učiti se mora ogenj ustaviti in ogenj gasiti. Če se hoče ognja varovati, mora znati poučiti sebe in druge o previdnem ravnanju z vžigalico, s svetiljko, z bencinom, oljem, s smodnikom in z drugim. Če hoče ogenj udušiti, mu mora znati odvzeti zrak, če hoče ogenj ustaviti, mu mora znati odvzeti hrano ali pa mu jo dovolj ohladiti. Če pa hoče gasiti, mora tudi to znati, pa najsi bo z navadnim vedrom ali pa z najbolj moderno brizgalno odnosno z različnimi aparati za suho gašenje. Če hočemo torej mi postati dobri gasilci, se moramo vsega tega polagoma naučiti in priučiti, ter se moramo tudi zavedati, kaj da smo kot gasilci, kakšne pravice in dolžnosti imamo — kaj so gasilna društva, kaj župe in kaj Zveza. Začnimo torej naše učenje s tem, da se najprej zavedamo, kaj so gasilna društva, kakšno nalogo imajo itd. I. Društva. Gasilna društva so združitve gotovega števila ljudi, ki — so nesebični in delavni ter pripravljeni ob vsakem času, ponoči in podnevi, pomagati svojemu bližnjemu v nesreči in to posebno ob priliki požarov in povodnji. Kdaj so se začela društva ustanavljati? V naših krajih so se začela ustanavljati prostovoljna gasilna društva v drugi polovici 19. stoletja. Kakšno mora biti gasilno društvo in kakšni člani? Pri vsakem društvu mora vladati red, disciplina in medsebojno zaupanje. Zavedati se morajo vsi člani, da je gasilno društvo najkoristnejše in najpotrebnejše ter da sloni na ljubezni do bližnjega. — Kdor te ljubezni nima, ni gasilec-Pravemu gasilcu morajo biti pravila in načela kakor tudi povelja predpostavljenih nekaj svetega. — Kaj mora vedeti vsak človek, preden vstopi v gasilno društvo? Vedeti mora, ter natanko preudariti, če bo imel toliko moči in možatosti v sebi, da bo vestno izpolnjeval pravila in ukaze. Kako vstopim v gasilno društvo? Javiti se moram odboru, ki me sprejme ali odkloni. Kaj mora napraviti vsak na novo sprejet član? Položiti mora ‘načelniku ali njegovemu namestniku v navzočnosti vseli članov na roke gasilsko zaobljubo. Kako se glasi gasilska zaobljuba? »Javno in svečano obečam, da hočem vestno in natančno izpolnjevati društvena pravila in druga društvena določila. Ugled društva hočem varovati povsod in pri vsaki priliki-Svojim predstojnikom hočem biti poslušen in s svojimi društvenimi tovariši kolegijalen, kakor se dostojnemu in poštenemu človeku spodobi. To potrjujem s svojo desnico.« II. Služba. Kakšen mora biti gasilec v službi? Biti mora vnet, vesten, točen in vztrajen, v gasilski službi hraber, vedno pa previden in preudaren. Kdor bi se pregrešil proti treznosti, tega je najprvo temeljito posvarit' odnosno izključiti — iz društva. Biti mora svojim predstojnikom pokoren in poslušen in to tudi takrat, kadar ne dobiva ukhza neposredno od predstojnika. Kakšen mora biti gasilec proti občinstvu? Proti občinstvu se vede dostojno in dobrovoljno. V slučajih pa, kjer se pojavi neobhodna potreba, dostojno toda odločno. Vestno ima izvrševati gasilsko službo. Kdor K službe iz tehtnih razlogov ne more vršiti, mora to z utemeljitvijo pravočasno sporočiti svojemu predstojniku. Kje je redno zbirališče članov? Pfed gasilskim hramom. Zbirajo se točno ob določenem času, v določenem kroju in z določeno opremo. Kako se gasilci pozdravljajo? Posameznik pozdravlja z dvigom roke do pokrivala 1,1 in z obratom glave. — Odkrivanje ni dopustno. Odzdravil3 se na isti način, kakor se pozdravlja. — Uvrščenim v čet° ni dopustno pozdravljati za-se — ampak le na povelje vodnika. Ali se sme kaditi, jesti in piti v službi? Jesti in piti se dovoljuje v službi le izjemoma. P11®1 je v službi nedopustno, Kdaj se sme gasilec obleči v kroj? Društveni ali svoj lastni kroj se sme nositi le v službi. To določilo velja tudi za opravo. Kdäj je gasilec v službi? Pri požarih, pri vajah, pri stražah in pripravljenosti, Pri službenih sestankih, pri zborovanjih v zmislu pravil in Pri vseh javnih nastopih društva ter pri nadzorovanju društva po župnih in zveznih funkcijonarjih. III. Vaje. Katera je najvažnejša dolžnost društvenih funkcijonarjev? Da z večkratnim vežbanjem izobražujejo in poučujejo gasilce o gasilskih poslih in o uporabi gasilskega orodja. Kdo sklicuje in vodi vaje? Društveni poveljnik sam ali pa v to svrho določa druge dostojanstvenike. Kako delimo vaje? Na praktične in teoretične. — Praktične vaje delamo v ~~~ spomladanski in poletni dobi, teoretične pa tudi v zimski. Kako delimo praktične vaje? Na vaje posameznika, na vaje v vrsti, v oddelku, v četi 111 v vaje celega društva. Kdo se mora udeleževati teoretičnih in praktičnih vaj? Vsak redni član. Pri vsakem je vsako vajo zabeležiti v službeno knjigo. Kaj mora storiti vsak član najprej po vaji? Odložiti kroj in opravo. — Gasilska oprema in oprava se sine rabiti le v gasilske namene. IV. Izstop. Izstop se javi pismeno ali ustno društvenemu odboru, pasilski kroj in opravo je v določenem času v dobrem stanu l]i osnaženo izročiti nadzorniku oprave. V. Kazni. Kako se kaznujejo prestopki zoper društvena pravila in *°per poslovnik? Z ukorom ali z izključitvijo. Kakšne ukore imamo? Ukore, ki jih da predstojnik, društveni poveljnik in Javne ukore. Kdaj se dostojanstvenikom med poslovno dobo odvzame dostojanstvo? Ce dostojanstvenik zanemarja svoj posel, če ni na svojem m<-'stu ali pa če se je hudo pregrešil zoper društvena določila. Kdaj se lahko vsak član odslovi iz službe? Pri večjih prestopkih določil ali če s svojim vedenjem Povzroča splošno zgražanje. Kdaj se član izključi? Pri hudih prestopkih zoper pravila in poslovnik in pri Uedostojnem vedenju v društvu ali izven društva. Kako se ravna z onimi, ki neopravičeno izostajajo iz gasilske službe? . Kdor neopravičeno izostane od vaje trikrat, od ognja — LVakrat ali od določene straže enkrat, tega je naznaniti od-°ru, da mu da ukor ali ga izključi iz društva — če so že r'le pismeni opomini ostali brezuspešni. VI. Sestava društva. Kako je vsako društvo sestavljeno? j v Gasilno društvo je četa, katero tvorijo le redni člani ■ustva. Deli se na tri oddelke: Plezalce, brizgače in čuvarje 1,11 reditelje. Kdo vodi društvo v tehničnem oziru? Poveljnik ali njegov namestnik. Kdo vodi posamezne oddelke? getarji. •'■do vodi reševalni oddelek? Društveni zdravnik. Kateri člani spadajo k osrednjemu oddelku? žc| ^?čelnik, poveljnik, poveljnikov namestnik, pobočnik, ravnik, nadzornik oprave in prvi trobentač. VII. Dolžnosti in pravice. Kakšne dolžnosti imajo plezalci? Rešujejo ljudi, živino, dragocenosti in vrednosti. Postavljajo lestve, uporabljajo reševalno drčo, vrečo in lovnico. Polagajo cevi po lestvah in stopniščih ter sploh na gorišču in gasijo požar. Kakšne dolžnosti imajo brizgači? Razpostavljajo in oskrbujejo brizgalne, hidrante in dovajajo vodo na gorišče ter polagajo cevi od vode do gorišča. Kakšne dolžnosti imajo reditelji? Vzdržujejo red na požarišču na dostojen in dopusten način, omejujejo prostor, ki je potreben za razvoj gasilcev, pazijo na položene cevi, čuvajo gasilske priprave ter prevzemajo in čuvajo rešene predmete. Kakšne dolžnosti ima reševalni oddelek? Nudi na požarišču prvo pomoč ter mora vedno imeti s seboj ročno lekarno z najpotrebnejšimi obvezili in s pripravami za prvo pomoč. Kakšne pravice imajo člani? Udeleževati se vseh društvenih prireditev (slavnosti, občnih zborov itd.), govoriti na njih, staviti predloge, voliti in voljeni biti. Kdo upravlja društvo? Občni zbor in društveni odbor. Kakšen je delokrog občnega zbora? Voli za dobo 2 let društveni odbor, odobrava letna poročila funkcijonarjev, voli računske preglednike, imenuje na predlog poveljnika tehnične dostojanstvenike, napravlja poslovnik in službeni red ter tolmači zmisel pravil in službenega reda in odloča o pritožbah članov v vseh zadevah, ki bi se pojavile v društvu. Voli na predlog odbora častne člane ter sklepa o premembi pravil in o razidu društva z a/3 večino vseh rednih članov. Koliko članov se voli v odbor? Načelnika, poveljnika, poveljnikovega namestnika, štiri odbornik^ in dva namestnika. Kakšen je delokrog odbora? Predlaga imenovanje častnih članov, sprejema redne, ustanovne in podporne člane, upravlja imetje in premoženje društva. Voli za dobo 2 let iz svojih vrst tajnika, blagajnika in nadzornika oprave, sklicuje občne zbore in sestavlja dnevni red občnega zbora, sklepa o pristopu k župi in k Zvezi ter voli odposlance, skrbi za ugled društva in izključuje nevredne člane. Kakšne posle imajo posamezni dostojanstveniki? Načelnik je reprezentant društva. On vodi upravne posle društva, sklicuje odborove seje in v imenu odbora občne zbore, zastopa društvo na zunaj ter podpisuje s tajnikom vse društvene spise. Poveljnik vodi tehnično vse društvo. Pri požarih in v drugih reševalnih službah je poveljnik pri svojih ukrepih neodvisen ter je odgovoren le društvenemu odboru in občnemu zboru. Poleg tega razvršča društvo pri požarih, povodnjih in drugih nezgodah. Razpošilja in postavlja straže in vodi vaje. Preizkuša izvoljene dostojanstvenike in moštvo ter predlaga odboru odstavitev funkcijonarjev, če se prepriča o njih nesposobnosti. Nadzira orodje in opravo in daje ukore v zmislu pravil in poslovnika. Ima pravico zahtevati od vseh članov društva brezpogojno poslušnost. Napram’ moštvu mora biti skrben, samozavesten vodja in dober svetovalec. Zavedati se mora svoje velike odgovornosti, držati se prave mere in paziti na to, da njegove odredbe niso na kvar zdravju in življenju moštva. Iste dolžnosti in iste pravice ima v slučaju nenavzočnosti poveljnika njegov namestnik. Tajnik oskrbuje vse pismene posle društva in z načelnikom podpisuje vse društvene spise. Pri vajah in v gasilski službi je kot pobočnik v pomoč društvenemu poveljniku. Blagajnik oskrbuje društvene denarne posle. Nadzornik oprave oskrbuje orodišče in opravo. Za red in uporabljivost orodja in oprave je odgovoren načelniku in odboru. — Vodi inventar o društveni opravi, novim članom razdeljuje in odkazuje kroj in opravo; pri vajah in požarih izdaja in sprejema opravo in orodje ter skrbi za vprego. Pri izbruhu ognja, dokler ni vse pripravljeno ali naloženo, nad- zornik ne sme zapustiti orodišča. — Poškodbe orodja je v 24 urah po vaji ali po požaru naznaniti poveljniku. Nadzornik oprave je dolžan, kadar odbor pregleduje orodišče in opravo, pokazati vse predmete ter na vsa vprašanja dajati točen odgovor. Biti mora na razpolago in mora odpraviti takoj vse nedostatke. Četnik je vodja svoje čete ter izvršuje odredbe društvenega poveljnika in ukrepe poveljništva ter društvenega odbora. Vodi v službi in pri vajah četo, vodi službeno knjigo svojega moštva in vzdržuje v redu orodje, ki mu je odkazano. Odgovoren je za snažnost in rabljivost njemu izročenega orodja ter sprejema poročila, pritožbe in prošnje svojih članov. V odsotnosti četnika ga nadomešča najstarejši četar. Četnik mora biti teoretično in praktično poučen v vseh poslih drugih čet in vrst. Četar je vodja svoje vrste ter izvršuje naročila svojega poveljnika in četnika, katerima je odgovoren za točno izvedbo in za red v svoji vrsti. Vadi svojo vrsto, jo vodi pri požarih in pri vseh društvenih nastopih, skrbi, da je kroj, oprava in orodje njegove vrste snažno in rabljivo ter daje o tem poročila svojemu poveljniku. Imeti mora tudi sposobnost, da nadomešča četnika. Dolžnosti društvenega zdravnika so: Preiskati osebe, ki so prijavile svoj pristop k društvu ter podajati o tem pismene izjave, skrbeti za prvo pomoč na požarišču in drugih nezgodah, napravljati obolelim gasilcem zdravniška izpričevala ter izvežbati člane reševalnega oddelka o sanitetnem poslu in o prvi pomoči. Prvi trobentač vežba trobentače posameznih čet in skrbi za to, da trobentači pri vajah in požarih redno vrše svojo dolžnost. Mesto prvega trobentača je ob strani po-. veljnika. Kdo še upravlja društvo? Poveljništvo. Kateri člani tvorijo poveljništvo? Poveljnik, namestnik, četniki in pobočnik. Kakšen je delokrog poveljništva? Predlaga odboru sprejemanje novih članov in izključevanje, uvršča redne člane v čete, predlaga odboru nakup društvene oprave in naprave. Sklicuje vaje in skrbi za pripravljenost. Vpisuje dogodke v dnevno knjigo, sprejema prošnje in pritožbe članov ter pripravlja tvarino za društvena zborovanja. VIII. Požari. Kdo določi delokrog društva? Društvo samo po svoji uvidevnosti ter po potrebi. Kako se v slučaju požara sklicuje? Kakor je v kraju navada. (Plat zvona, strel, električni zvonci ali rogovi.) Kje se zbirajo člani za odhod k požaru? Vedno v gasilskem hramu. Le oni gasilci, ki se nahajajo v neposredni bližini izbruha, se podajo naravnost k ognju, da skrbe za prvo pomoč. • Kje mora biti ključ gasilskega doma? Na takem kraju, kjer ga lahko dobi vsak gasilec, ob vsakem slučaju in ob vsakem času. Kakšno mora biti orodje? Vedno v redu in pripravljeno. Luč mora biti vedno na svojem mestu. Kako mora društvo nastopati? Kot celota pod enotnim poveljstvom. Kako se je članstvu obnašati pri izbruhu požara? Popolnoma mirno, tiho in to zlasti ponoči, ko vse počiva. Kdaj se odrine k požaru? Čim je zbranih v orodišču toliko članov, kolikor jih je potreba za eno orodje. Kako se vozi k požaru? Voziti je v živahnem diru, vendar se ne sme opustiti potrebne previdnosti. — Ponoči je prižgati svetiljke. Kje se dajejo znamenja z rogom? Na živahnih cestah, na razpotjih in na vhodu v ulice ter je tam tudi voziti počasneje. Koliko moštva sme na voz? Za kolikor je prostora pripravljenega. Kdo mora dati priprego? Vsak lastnik konj je dolžan dati priprego, kn motorne. Kaj je brizgalna? Stroj, s katerim smo v stanu črpati in potiskati gotovo množino vode na gotovo višino z gotovo močjo in skozi gotovo odprtino. Na čem ima svoj temelj njeno delovanje? Na naravnem zračnem pojavu. Kolik je pritisk zraka? 1 kg na 1 cm-. Kako je sestavljena gasilska brizgalnica? Iz dveh tlačilnih črpalk. Kako se imenujejo posamezni deli? Dvokolnica, sani, vetrnik, sesalnik, sesalno grlo, iztočno grlo, vzvod, prečnik, petelini, iglice, zaklopke, spojke, ročnik) končnik in nastavec. Kaj razumemo pod temi imeni? v ... V vetrniku se tlači voda, bat jo tlači po vzvodu, prečnik so drogovi, s katerimi pritiskamo, s petelini odpiramo m zapiramo vodo, z iglicami stikamo vozove, zaklopnice P°' krivajo grla, s spojkami se spajajo cevi, z ročnikom gasim0- Koliko vrst lestev imamo? Navadno, kljukasto, strešno, stikalno, raztezalno in mehanično. Kakšne so in čemu jih potrebujemo? Kljukaste so opremljene z železnimi kljukami ter jih Potrebujemo za navpično plezanje v nadstropja, strešne so ppremljene s kolesci za točenje po strehi, raztezalne sestoje iz več delov, ki se z vrvmi raztezajo ter stoje na prostem, mehanične pa se dvigujejo s pomočjo škripcev ali motorjev ter stoje istotako na prostem. Kakšne reševalne priprave imamo? Konopec, reševalna vreča, drča, skakalni prt. X. Gasilski zakon. Katera določila so merodajna za delovanje gasilnih društev? Društvena, župna in Zvezna pravila ter uredba o po-žarnopolicijskem redu. Kdaj in pod katero številko je bila sprejeta nova uredba o požamopolicijskem redu? V 11. seji drugega zasedanja oblaslne skupščine ljubljanske dne 27. oktobra 1028. Kaj mora skrbeti občinski odbor na podlagi te uredbe? Za odpravo nevarnega ravnanja z ognjem ter s predpisi Prepovedati dejanja in opustitve, po katerih bi mogel nastaji Požar. Prav tako vodi pregled zavarovanih in nezavarovanih objektov v občini. Kaj ugotavlja požarna ogledna komisija? Ali se točno izvršujejo vsi požarno-varnostni predpisi. Kaj je vsakoletno delo požarne komisije? Da pregleda vsaj enkrat na leto vsa naselja in poslopja v občini ter pazi predvsem na to, da so vsi dimniki skrbno ometeni, vratiča na njih nepoškodovana in gasilne priprave v redu. Kdo so člani požarne komisije? , Zupan ali požarni komisar, dimnikar, ki ima koncesijo v dotični občini ter en zastopnik gasilstva. Kdo mora meti stalno požarno stražo? Velika podjetja in tovarne, po potrebi tudi lastniki kolodvorskih skladišč. Kakšno pravico ima poveljnik gasilskega društva v °bčini? Udeleževati se sme sej občinskega odbora, ako se na njih •azpravlja o zadevah požarne policije. Kaj je obvezno pri stavbnih dovoljenjih za industrijska Podjetja? Naprava vodnjakov, hidrantov ali drugih zadostnih gasilskih pripomočkov. Kaj je skrb občinskih odborov v krajih, kjer ni naravnih v°d njakov? Da se zgradi vsaj en vodnjak ali primerno število kapnic, m se morajo snažiti vsaj enkrat na leto. Kaj mora obsegati občinski gasilni red? Red, po katerem se daje priprega ali motorna in druga v°zila pri požaru na razpolago od lastnikov. Kdo nosi stroške gasilnega orodja? Občina, v kolikor ni s sklepom obč. odbora določeno, da si morajo posamezni hišni posestniki orodje sami nabaviti. Kdo mora prispevki k nabavi? Lastniki tovarn ali skladišč, ako sc iste nahajajo v občini tf?r se mora radi njih nabaviti posebno orodje. Kaj more zahtevati občinski odbor od lastnikov tovarn ln industrijskih podjetij? Da si nabavijo lastno gasilno orodje. Kako se gasilstvo deli? V prostovoljno, poklicno in v zasebno. Kdo ima posebno dolžnost naznaniti požar? Varnostne straže in nočni čuvaji, prizadeti posestniki in °sedje, stanovalci, uslužbenci in lastniki signalnih naprav. Kaj je vsakdo dolžan izvrševati v slučaju požara? Rosel, ki mu ga odkaže župan. Kaj je dolžno vsako društvo? £j Ro svojih močeh pomagati pri požarih v sosednjih ob-t0 , • Zahtevati more le povrnitev stroškov za priprego in le tedaj, ako je prišlo res do delovanja. Kaj je dolžan vsak občan? Na poziv osebno in sicer brezplačno pomagati pri gašenju in omejitvi ognja. Kdo je dolžan dati priprego? Na odredbo župana ali vodje gašenja vsak občan brez. izjeme. V sili se smejo uporabljati za priprego tudi slučajno prisotni tuji konji, vozovi, motorna in druga vozila. Kdo vodi gašenje? Poveljnik prvega na pomoč prihitelega gasilnega društva kot tehnični izvedenec z vsemi pravicami župana. Komu so podrejena zunanja društva? Poveljniku domačega društva. Kdaj se sme pri gašenju posegati v tujo last? Samo v nujni sili, kadar ni drugače mogoče rešiti človeških življenj, udušiti ogenj ali zabraniti njega razširitev. Kdo nosi stroške gašenja? Stroške gašenja, to je stroške odvoza in dovoza gasilnega orodja in moštva na gorišče in iz pogorišča, odškodnino za vodo, pogonsko silo itd. nosijo prizadeti hišni lastniki, ako se jim dokaže najmanjša krivda, sicer pa prizadeta občina. Kako se kaznuje oni, ki moti ali ovira delovanje na gorišču? * Po zakonu o oblastni in sreski samoupravi se kaznuje s kaznijo do 1000 Din ali v slučaju neizterljivosti z zaporom do 14 dni. XI. S tem, kar smo se dosedaj naučili in zapomnili, mislim, da smo mnogo pridobili. Upam pa, da boste to znanje tudi umeli obdržati in ga ob priliki uporabljati v procvit in napredek gasilnega društva, še bolj pa ob priliki elementarnih nesreč v korist in obrambo svojega bližnjega. Mnogo je sicer zaprek pri našem delu, toda ne dajmo se strašiti ter čvrsto korakajmo za našo idejo »Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe«. Konec. • V gori navedenih, po značaju razdeljenih vprašanjih in odgovorih mislim, da je na kratko združeno vse ono, kar mora vedeti in znati vsak gasilec. — Če sem komu izmed tovarišev s tem delom ustregel, sem dosegel svoj namen. M—c. Darujte za Kongresni fond! Župne in društvene vesti. Gasilski tečai ormoške župe. Tehnično vodstvo gas. župe ormoške je sklicalo vsa v župi včlanjena društva na enodnevni gasilski tečai, ki je bil 23. juniia t. 1. v Središču ob Dravi. Tehnični vodja tečaja: župni predsednik tov. Anton Kolarič, nač. prost. gas. društva v Središču. Udeležba društev: Cvetkove! 1, Hardek 5, Ivanjkovci—. Loperšice 5, Obrež 7, Ormož 4. Središče 38, Sv. Miklavž 2. Trgovišče 2, Vel. Nedelja 3, Vitan 3, Žerovinci 1. Tečaj je bil razdeljen na dva glavna dela. Predpoldne teoretično nredavanje, popoldne praktične vaje. Ob 1/0- uri ie župni načelnik tov. Hanželič otvoril tečaj in pozdravil udeležence. Spodbuial je navzočne, da zanesejo pridobljeno znanje v svoja društva. Ugotavlja, da bo treba misliti na enotno župno vaio po vežbovniku JGZ, leta 1030. pa nastopiti na Vsesl. gas. kongresu v Liubliani. Nato so govorili predavatelji. Tema: Ustroj JGZ, sestava društev, organizacija, označba dostojanstev, nastopi, parade. — Gasilska disciplina, pravice in dolžnosti izven službe. (Ti dve točki sta bili skrbno pripravljeni.) — Raba in negovanje cevi. — Sanitetna služba. — Konstrukcija brizgaln vseh vrst. Za tem je prišel zvezni podstarosta tov. Li. Musek, ki ie podal res zanimivo sliko o postanku ognia in borbe proti niemu. Govoril ie nadalje o nainrimitivneiših gasilskih pripravah še za Rimljanov in njih razvoju do današnjega dne. Polagal je važnost na to, da gas. društva stremijo za tem, da izpopolnijo svoje gas. orodje v smeri napredka gas. tehnike. Popoldne so se vršile vaje z brizgalnami, plezalne vaje in vaje z lestvicami, vaje z orodnim vozom, vaje z navijakom in polaganje cevi, kombinirana vaja v zvezi s signalnimi vajami. Pokazalo se je, da se lahko s 6 gasilci izvaja vaja po vežbovniku z vsako brizgalno. Posamezni gasilec pač, ako na povelje nima kaj delati, tačas stoji, kar ne kvari utiša gledalcev. Dokaz možnosti enotnih večjih nastopov. Pri plezalnih vajah se je videlo potrebo nositi čelado. Primer, ko je gasilcu iz I. nadstropja padla sekira spodnjemu na glavo oziroma na čelado. Zadnje vaje so se vršile pod poveljem tehn. vodje in to redovne vaje, ki bi jih moralo znati vsako društvo, ter končno proste vaje za gas. kongres 1930, ki so jih mladi gasilci precizno izvajali. Omeniti je, da so se tudi druge vaje vršile brezhibno po vežbovniku JGZ. Posamezni predavatelji in poveljniki vaj so bili funkcionarji domačega društva. To pritegnitev in zaposlenost je pohvalno omeniti, ker vpliva vzgojno. —ša. Trboveljska župa je imela izredni občni zbor dne 28. julija t. 1. v Vrhovem pri Radečah. Navzočnih je bilo enajstero društev, dvoje je odsotnost opravičilo. Iz dnevnega reda je posebno bilo važno poročilo poslovodje tov. Holešeka o poteku zvezne skupščine in o predlogih, katere je stavila Trboveljska župa. Delegati so bili zadovoljni glede sklepa za samopomoč in so izražali željo, da se mora tudi v bodoče naše glasilo kar najizdatnejše podpreti. Zadevni predlog za bodočo skupščino se je že formuliral. Po sklepu rednega občnega zbora je bila popoldne istega dne določena župna vaja društev Radeče, Zidani most, Loka in Vrhovo. Župno vodstvo je določilo tov. Kneza iz Radeč za skupnega poveljnika. Točno ob 2. uri je alarmiralo društvo Vrhovo in tekom 32 minut je črpala motorka iz Save vodo in oddajala v ročne brizgalne. Tako kombinirano je bilo možno iz 740 m oddaljenosti črpati ^odo. Med tem časom je imelo domače društvo nalog reševati in iz vodnjaka črpati vodo, dokler je ni zmanjkalo. Delali so se poizkusi s sanitetnim oddelkom in z raznimi signali z rogovi in zastavami. Po končani vaji je imel župni načelnik tov. Guček nagovor na vse gasilce, se pohvalno izrekel o vaji, pa tudi omenjal nedostatke. V splošnem je bila ta vaja zelo umestna, čeravno težka. Želeti bi bilo še več takih skupnih vaj. Tako je ta nedelja potekla v pravem delu brez običajnih zabav. Tako bodi tudi v bodoče. Gasilska župa krška. Na praznik, dne 25. marca t. 1. se je vršila na Krki župna skupščina, katere se je udeležilo vseh 13 društev po 22 delegatih, 5 članov župnega starešinstva in en pregledovalec računov. Odsotna sta bila le dva upravičenca. Skupščino je vodil tov. načelnik, ki je natančno poročajo stanju in delovanju župe v letu 1928. Župa šteje 13 društev in 451 rednih članov, 8 društev ima svoje dome. brizgaln je 13 in sicer: 3 motorne in 10 na ročni pogon, 8 navijakov za cevi; društva imaio skupaj 2315 m cevi, delavnih oblek je 57, paradnih 215. Župno vodstvo je imelo 3 starešinske in 4 odborove seie. Nadzorovanih je bilo 9 društev, ustanovilo se je eno gas. društvo in sicer v Šmihelu pri Žužemberku. Župa je v letu 1928. prejela Din 2401—, izdala pa Din 1912-—, blagajniška knjiga ie bila pregledana in je v nailepšem redu. Vsi predlogi, ki so se stavili za napredek župe, so se obravnavali stvarno in so bili sprejeti z dvetretiinsko večino. Po izčrpanem dnevnem redu je tov. načelnik zaključil skupščino in se tov. delegatom zahvalil za polnoštevilno udeležbo. V nedeljo. 5. maja je proslavila župa svoj vsakoletni praznik ob najlepšem vremenu na slovesen način na Muljavi. Obenem se ie vršila blagoslovitev novega gasilskega doma društva na Muljavi. Proslave se je udeležilo 180 gasilcev v kroju. Ob 10. uri je bila maša v muljavski cerkvi, ki je znamenita po svojem oltarju. Po maši je izvršil č. g. župnik iz Št. Vida blagoslovitev novega doma. G. župnik je imel lep nagovor na gasilce, slavnostni govornik tov. Anton Lampret je v lepem govoru orisal razvoj društva in želel, da bi bil ta dom ne le hramba orodja, ampak tudi dom prosvete in omike. Tov. župni načelnik je čestital društvu k napredku in se zahvalil vsem, ki so delali brezplačno pri zgradbi doma. Največ zaslug za tako hitro dovršitev doma ima neumorni tov. Anton Lampret, tajnik društva, ki je bil predsednik stavbnega odbora. Pohvalno moram omeniti občinski odbor obč. Muljava, ki je podaril lepo vsoto za zgradbo doma. Po končani slavnosti je bil mimohod, nato so se pa skupno vadile eno uro redovne vaje. Popoldne je bila vrtna veselica, ki je potekla v najlepšem razpoloženju. Dne 26. maja je župa priredila gasilsko zborovanje in župno vajo v Stični. Kot predavatelja je povabila tov. I. ppd' starosto Vengusta iz Celja, ki se je odzval povabilu in prihitel med tovariše. Predavanje tov. Vengusta se je začelo ob 10. uri v samostanski dvorani in končalo ob 13. uri. Udeležilo.se ga je okoli 120 gasilcev. Tov. podstarosta je predaval o organizaciji društev, o disciplini, o nastopih, o vedenju in o gašenju ter pokazal tudi nekaj slik, kako se pravilno gasi. Vsi navzočm so pazno sledili njegovemu predavanju, ki je bilo globoko zasnovano. Z v srce segajočimi besedami je predavatelj orisal vzvišeni pomen gasilstva, g. Košir iz Celja pa je razložil ustroj motorne brizgalne. Ob V215. uri se je začela župna vaja. Te vaje so se udeležila sledeča društva polnoštevilno: Št. Vid, Stična in Višnja gora z motornimi brizgalnami ter Muljava s četverokolno ročno brizgalno. Društvo Sela je nastopilo le pri redovnih vajah. Redovne vaje so se izvajale srednje dobro, dosti boljše pa kakor pri lanski župni vaji. Vaje z brizgalno so izpadle prav dobro. Po vaji je imel tov. Vengust še kratek nagovor na zbrane gasilce. Tov. župni načelnik se mu je zahvalil za njegovo predavanje in ga prosil, da bi se še večkrat odzval našemu povabilu in prihitel med tovariše. Društvi Korinj in Šmihel sta kupili pri tvrdki Rosen-bauer motorni brizgalni, upam, da jima v kratkem sledita tudi društvi Sela in Vrhe. Na ta način bodo imela vsa društva v župi brizgalne. ž..........k. Gasilska župa-žalska je imela 9. junija t. 1. svojo redno skupščino v Žalcu, na kateri je bilo zastopanih 88 delegatov. Obenem je župa praznovala tudi lOletnico obstoja. Ob tej priliki je imenovala tov. župnega načelnika Konrada Golo-granca za svojega častnega člana. Gasilska župa ribniška. A. Občni zbor. Dne 9. junij3 t. 1. je bil občni zbor naše župe, ki je v splošnem potekel v znamenju bližaioče se proslave 501etnice gasilnega društva v Dolenji vasi. K zborovanju se je sestalo pri polstoletnem i«' bilantu dela tov. Ignaciju Merherju v Prigorici okrog 60 delegatov, društvenih načelnikov in župnih funkcijonariev. Po lepem pozdravnem govoru tov. načelnika Merheria se je vzelo poročili tovarišev tajnika in blagajnika z odobravanjem na /nanie. Župa je imela po teh poročilih koncem leta 1928. 25 včlanienih društev s preko 900 člani ter okrog 5000 Din naloženih v posojilnici v Ribnici. Pri volitvi delegatov za zvezno skupščino so bili P°' novno izvolieni tovariši Kavčič iz Dobrepolj, F.rhovnic iz Ribnice in Obrstar iz Sodražice. Pri slučajnostih pa je tovariš župni podnačelnik Kavčič iz Dobrepolj po sklepu župnega odbora v lepem govoru pred' lagal župnega načelnika tovariša Ign. Merheria v izvolitev za dosmrtnega župnega načelnika ter za častnega člana župe nbniške v zahvalo za 501etno delovanje na gasilskem polju» čemur se je s ploskanjem in živio-klici pritrdilo. Ko ie še tovariš župni vaditelj poročal o uspehu predpisanih in dotedaj izvršenih treh skupnih vaj ter izrekel svo!c mnenje o niih, je tovariš župni načelnik zaključil občni ?h°r s povabilom na mnogoštevilno udeležbo pri proslavi v P°' lenji vasi. B. Skupne vaje, ki so bile sklenjene na 1. letošnji sej' župnega odbora dne 28. aprila, so se izvršile in sicer: Dne 20. maia za društva Sodražico, Žimarice in Zamostec skupno, za društvi Jurjevico in Sušie skupno. Dne 26. maia za društva Velike Lašče. Dvorsko vas. Sv. Gregor in Velike Poljane skupno. Isti dan bi se im*-'3 vršiti tudi vaia za društva Struge, Četež, Kompolje, Zdenska vas in Dobrepolje. Zaradi namišljeno neprikladne ure Pa se ni izvršila. Dne 16. iuni'a je bila skupna vaja za društva Dolenj3 vas z odseki, Nemška vas, Goriča vas in Ribnico. Vse vaje so se vršile pod vodstvom župnega vaditelj Bil je strog, toda kjer je bil, je bil upravičeno. Sirer so pada,£ na njegov račun na občnem zboru pikre opazke ter se B je tudi zahrbtno črnilo na vse načine od gotovih »tovarišev«, toda on ne bo popustil v teml da je treba discipline povsod, reda in vaj pa še bolj. Izkazalo se je namreč, da mnoga društva letos še sploh niso imela nikakih vaj, da pri nekaterih ni nikake discipline in to celo pri onih, ki pravijo, da stojijo na dobrih nogah. Pohvalili so se namreč člani nekega društva, ki se napovedane vaje ni udeležilo, javno v gostilni, da so odpovedali pokorščino župnemu vaditelju. S tem seveda ni bil vaditelj nič kompromitiran, pač pa oni člani sami, še bolj pa dostojanstveniki dotičnega društva, ker so s tem pokazali, da ne poznajo navzlic vsej hvali in lepim besedam nikakega reda in discipline ter je vse govorjenje, ki ga oni uganjajo, humbug. Ona društva pa, ki so se resnično radi vadbe udeležila vaj, so pa lahko nekaj pridobila ter so se tudi temu primerno obnašala. Nad nekaterimi društvi je bil tovariš župni vaditelj kar vzhičen nad veseljem, s katerim so ga tovariši udeleženci Poslušali in nad veseljem, s katerim so vaje izvajali. Vsa čast tem društvom! Le po poti vadbe in učenja naprej — uspeh se bo pa pokazal v sili, ko nas bodo zvali rogovi in zvonovi na pomoč! — Zdravo! Drugi župni sestanek Mariborske gasilske župe je bil dne 21. julija t. 1. v Gorici pri Pragerskem, na katerem je bilo 23 društev zastopanih po delegatih. Župni načelnik Pfeifer je pozdravil vse zastopnike in poročal razne zadeve na polju gasilstva. Župni tajnik Kaloh je podal poročila tajništva. Popoldan pa je priredilo domače gasilno društvo tehnično vajo, ki je bila povsem zadovoljiva. Po oficijelnem delu k bil obhod po občini in na veselični prostor. V znak hvaležnosti so bili odborniki obdarjeni s krasnimi šopki, ki jim jih je podarila mala deklica. Nato pa se je razvila prosta zabava, ki je trajala pozno v noč. Med gosti smo videli tudi Ptujskega župhega načelnika. Kaplja vas pri Sy. Pavlu. (Župna vaja.) Pogostp se pojavljajoči požari na deželi, ki jih v mnogih primerih;,poyzro-eajo brezvestni požigalci, zahtevajo od gasilnih drjuštev podvojeno čuječnost in pripravljenost. To okolnost je vpošteval?i tudi gasilska župa žalska, ko je napovedala za dne 7. julija t 1. gas. župno vajo v Kapljivasi. Načrt vaje je izgotovil ter jo vodil osebno po svoji lastni Preizkušeni metodi zvezni podstarosta in župni podnačelnik tov. Jernej Vengust. Na določeni dan si je po običajnih formalnostih sprejema tov. podstarosta ogledal teren na licu mesta ter določil Pogorišče dozdevnega požara. Kraj požara je bil označen z vsakomur vidno rdečo trobojnico. Ob 3. uri popoldne se je v Kaplji vasi s strelom iz topipa najavilo začetek navidezne Požarne katastrofe. Vseh devet v poštev prihajajočih društev Se je na dano alarmno znamenje podalo iz svojih pozicij ter 5° došla na mesto požara po sledečem redu: Poleg doma-Cega društva (z inotorko) je prišlo kot prvo na lice mesta j' rekordno kratkem času (v 4 minutah) gasilno društvo Dolenja vas-Sv. Pavel (ročna). Tik za njim pride Tkalnica Prebold (ročna), nato slede po vrsti: Ladkova vas (ročna), ‘ rnava (motorka), Groblje ob Savinji (motorka), Sv. Lovrenc 'ročna) in Grajska vas (ročba). Kot zadnja je prispela na jfiesto požara požarna bramba gomilska (z ročno), ki je tudi ,akoj stopila v akcijo. V teku 18 minut so torej bila vsa društva na licu mesta vzlic temu, da so nekatera precej oddaljena. , Vaja je v splošnem potekla spričo ugodnega vremena vob navzočnosti velike množice ljudi naravnost sijajno. Moštvo je vršilo svojo dolžnost popolnoma mirno, brez obilnega hrušča ob takih prilikah, ter se je discipliniranost v seh društvih pokazala v najlepši luči. Vaja pa je uspela tudi . tehničnem oziru; brizgalne, predvsem motorne, so brežino funkcijonirale. Nekaj impozantnega je bil po končani vaji triumfalen imohod vseh udeleženih gasilnih društev z orodjem. Taka j/njena, strumna gas. četa ni le bližnjemu v zaslombo in rist, temveč je celokupni domovini v čast in ponos, j, , Po zaključeni vaji je odkorakalo gasilstvo kompaktno na jtrraVn? Pr'rect'tev domačega društva, toda zavedajoč se svo-a težkega gas. poklica, ki zahteva neprestano čuječnost, rak ^°Samezne gas‘ društva še pred nočjo in v redu odkopa na svoje domove. Končno nam je omeniti še pri prosti zabavi sodelujočo na novo organizirano Št. Pavelsko gasilsko godbo, katera je že s svojimi prvimi javnimi nastopi pokazala, da bo kos svoji nalogi. Sami nadebudni mladi ljudje, ki jo tvorijo, so nam porok zato, da društvo ne bo zapadlo v letargijo. Priporočamo jo bližnjim in daljnjim društvom. Gasilska župa slovenjgraška v Slovenjgradcu. Zapisnik redne skupščine gasilske župe Slovenjgraške, ki je bila dne 29. junija 1929 ob 14. uri v paviljonu na veseličnem prostoru v Šoštanju s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje skupščine. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo pregledovalcev računov. 4. Poročilo načelnikov obeh okrožij. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti, odnosno samostalni predlogi. Tov. načelnik Leopold Kopač pozdravlja vse navzočne odbornike in delegate, predvsem pa tov. zveznega podstarosta Jerneja Vengusta in župnega načelnika Gornjesavinj-ske župe tov. Goltnika, ter otvarja skupščino. Po overovitvi legitimacij se konstatira, da so navzočni razen bolnega Gre-gorevčiča in zadržanega šovineka vsi člani odbora in zastopanih 14 društev po 26 delegatih. Na to sporoča veselo vest, da je Nj. Vel. kraljica povila na Vidov dan sina, ter poživlja vse navzoče, da vstanejo in zakličejo v znak radosti tega dogodka krepek »Živijo!« Za tem preide k prvi točki dnevnega reda. Na predlog tov. Bajta se čitanje, zapisnika zadnje skupščine opusti, ker so društva tako prejela njega prepis. Ad 2. Tov, nač. Leopold Kopač poroča: Letošnja skupščina slovenjgraške gasilske župe ima slavnostno lice, kajti vrši se ob priliki 50-letnice tuk. mestnega gasilnega društva, kateremu se k dolgoletnemu neumornemu in plodonosnemu delovanju v pomoč nesrečnim bližnjim najtoplejše zahvaljuje, ter mu k proslavi iskreno čestita. S to obletnico je združeno tudi razvitje prapora gas. društva tovarne Woschnagg, to ie prvega prapora v župi, ki bo začasno z dovoljenjem društva tudi župni prapor. Z ustanovitvijo prost. gas. društva v Golavabuki se je župa od lanskega leta zopet povečala, tako da je sedaj včlanjenih 14 društev z 493 rednimi, 300 podpornimi, 4§ ustanovnimi in 18 častnimi člani. Pri »Samopomoči« je 181 članov. V mesecih april, maj in junij je nadzoroval načelnik deloma sam, deloma s tajnikom in blagajnikom, vsa včlanjena društva, razen Turiške vasi. Iz revizije se je ugotovilo, da se vsa društva zavedajo svojih dolžnosti in namena. Vsled tega je tudi njih delovanje in stanje v popolnem redu. Z veseljem mora konstatirati, da se je vsled odredbe starešinstva, ki je razpustilo društveni odbor v Podgorju to društvo zbudilo iz spanja, ter sedaj z mrzlično naglostjo in pridnostjo skuša preseči ostala društva. Upravno delovanje je dobro pri vseh društvih. Povsod sc vodijo predpisane knjige v popolnem redu. Pohvalno omenja. da ni imel nikjer povoda grajati, da bi se denar, izkazan v blagajniški knjigi, uporabljal za pijačo ali v kake druge namene, kot v nabavo gasilskih potrebščin. Tudi tehnično delovanje se je po večini izboljšalo. Večina društev polaga važnost na redne gasilske vaje, da se izvežbajo člani v vseh panogah. Važne so tudi redovne vaje, katerih naj bi imelo vsako društvo vsaj par na leto. Vse veselice, ki jih prirejajo društva, naj bodo namenjene v prid nabave novih cevi, ki jih še vedno primanjkuje večini društev. Kai pomaga društvu vsa izurjenost in požrtvovalnost članov, če pa v slučaju ognja radi nezadostne dolžine cevi ne more delovati. Vse brizgalne, katerih je skupno 20, med temi tri motorne in ena avtomobilska, so v dobrem stanju. Gasilna doma sta si v letošnjem letu postavili društvi Stari trg in Golavabuka. Sedaj imajo dome vsa včlanjena društva po številu 14, vendar pa so nekateri že v slabem stanju in nujno potrebni popravila. Orožna gasilska vaia je bila ena in sicer v Slovenj-eradcu za Mislinjsko gasilsko okrožje, ki je v splošnem prav dobro izpadla. Udeležila so se te vaje razen društva v Podgorju, vsa ostala društva okrožja, ki so tekmovala med s.eboj, kdo se bo bolj odlikoval. O internem delovanju župe bo obširneje poročal tov. tajnik. Tovariši! Ideja nesebične ljubezni do bližnjega je rodila oziroma ustvarila gasilna društva in z njimi vred gasilsko organizacijo. Zato je naša sveta dolžnost, da delujemo hip to, da bosta družili v naših društvih članstvo medsebojna bratska ljubezen in sloga. Gasilna društva so in morajo biti društva medsebojne ljubezni in bratske sloge. Strnimo torej naše vrste in ne mirujmo prej, dokler ne bomo mogli reči o naši lepi gasilski organizaciji, da je res organizacija treznih, požrtvovalnih in nesebičnih samaritanov, ki žive, ogibajoč se vsaktere politike v edinstvu in ljubezni med seboj in delujejo le v pomoč nesrečnim. »Na pomoč!« Tov. tajnik Fr. Cajnko poroča: Cenjeni tovariši! Stanje naše župe je danes sledeče: Včlanjenih je 14 gasilnih društev, med temi novoustanovljeno prost. gas. društvo v Golavabuki pri Slovenjgradcu, ki je po župi zaprosilo JGZ za sprejem. Ima že tudi pravila potrjena. Ustanoviti pa se še želi pod-gradsko društvo v Velenju-rudnik, Št. Ilj pri Velenju, Sele in Vrhe in Sv. Miklavž pri Slovenjgradcu. V teh društvih je včlanjenih 493 rednih, 306 podpornih, 48 ustanovnih' in 18 častnih članov. Skupaj torej 865 članov. S tov. načelnikom Leopoldom Kopačem sva ugotovila, da imajo vsa društva svoje lepo urejene gasilske dome, kjer je shranjenih 20 brizgaln in sicer: 1 avtomobilna, 3 motorne in 16 na ročni pogon, katere so v brezhibnem stanju. Vsled nabave modernejšega gasilnega orodja in oprave so se nekatera društva nekoliko zadolžila, drugače pa so vsa društva aktivna. Jako lep kapital pa je investiran v gasilski opremi — po srednji cenitvi okoli 300.000 Din. Redni občni zbori so se pravočasno izvršili pri Vseh društvih. Skupnih sej je bilo 90 in več sestankov. Predavanj smo imeli 6 in sicer 4 v šoštanjmin 2 v Slovenjgradcu. Prireditev je bilo 22. Vaj smo imeli 76 in 1 okrožna v Slovenjgradcu. Požara sta bila dva večja, dva srednja in 7 manjših. O delovanju župnega vodstva pa naj omenim, da smo v tem poslovnem letu s tov. župnim načelnikom delno oba vsa društva pregledala. Ustanovila sva novo Prostovoljno gasilno društvo v Golavabuki in pripravilo se je Prost. gas. društvo v Podgorju do marljivejšega dela. Redni občni zbor se je vršil pravočasno, seia pa se je vršila ena starešinska* in ena odborova. Samostalnih predlogov ni bilo. Spor pri Prost, gas. društvu v Turiški väsi se je skušal poravnati, ter sva s tov. načelnikom vse svoje zmožnosti in moči žrtvovala', toda brezuspešno. Pri občnem zboru tega društva je odstopilo 1& članov iz Golavabuke, ki so si ustanovili svoje društvo, ter se je s tem prost. gas. društvo Turiška vas-Golava-buka razcepilo. Vršila sta se dva okrožna zleta, katerih se je župno starešinstvo po svojih zastopnikih udeležilo. Na tehnični gasilski tečaj v Ljubljano je bil poslan eden član. Izredne podpore so’dobila društva Velenje. Št. Janž, Pameče, Legen, Gačnik Marija, Družmirje, Tereziia Vodovnik, Mislinje, Gospa Hirschmugel, Slovenjgradec. Jurij Novak, Družmirje in Volha Alojz, Šoštanj. Predlagalo se ie JGZ 12 prošenj za izredne podpore v ugodno rešitev. Za 25-letno delo v gasilstvu se je predlagalo 3 člane iz Sloveniirradca in 4 iz Šmartnega pri Slovenjgradcu v odlikovanje. Dopisov se je prejelo 66' in rešilo, odposlalo 42. Tovariši! S tem šeni Vam v kratkem podal 9voje tajniško poročilo, če pa še kateri želi kaka posebna pojasnila, pa mu drage volje ugodim. Z željo, da se vsa društva vedno zavedajo svojega' težkega samaritanskega dela, in da prihodnje leto na skupščini pridemo zdravi, polni gasilskega duha zopet vsi skupaj, končam poročilo, ter prosim za njega odobritev: »V nesreči vedno na pomoč«. Tov. blagajnik Miroslav Ferk poroča o staniu blagajne: Dohodkov je imela žiipa . . . . Din 4.595-15 Izdatkov . r Dih 2.689-82 Tako še ostane čistega pre}?jtka . . Djjti, 1.905-33 Ad 3. Pregledovalec računov tpy. Bajt pproča, da sta s tov. Kopačem pregledala vse, račune t,er, iih. našla v naj-lepsern redu. Vsled tega predlaga blagajniku ip, celokupnemu odboru absolutorij, ki se soglasno špranje. Ad 4. Tpy Vojk' poroča, kot načelpik šaleškega pkrpžja, da se v tekočem letu, ni mogla vršiti vsled, raznjh^ zgdržkpv in težav predpisana, okrožna vaja, da pa sgop vršila, v naj-krajšeittt času. T.pv. Cajnko kot načelpik Mislinjskega gas. okrožja poroča, da se je vršil v tem poslovnem letu dne 1. julija lep okrožen zlet, katerega se je udeležilo J28 članov v kroju. Okrožjia vaja, katere so se udeležila vsa društva razen Podgorja s 186 člapi in z 10 brizgalnami je potekla primerno, posebno pa se je odlikovalo najbolj .oddaljeno gas. društvo Mislinje. Proppzicija je bila sledeča: Tri minute pred 15. uro je udarila strela v stanovanjsko hišo tovarišev brata Kuhar v Starem trgu. Ogenj se je zelo naglo razširil, ter je začelo goreti vse ostalo gospodarsko poslopje. Vsled močnega severozahodnega vetra se vname Druškovičev kozolec, ki je papolnjen s senom in skorjo, ter nastane močan požar, k' ogroža tudi okoliško šolo. Nadalje poroča, da je blagajna krožja do malega izčrpana, kajti v blagajni se nahaja komaj Din 289-60. Vsjed tega bo jreba nekaj ukreniti, da dobe okrožja kake prispevke, ker bi bilo sicer delovanje obeh pkrožij nemogoče. Tov. Bajt poroča, da je našel tudi račune obeh okrožij v popolnem fedu, jer predlaga absolutorij, ki se soglasno sprejme. Ad 5. Na predlog tov. Bajta, ki pohvali veliko delavnost in požrtvovajpost dosedanjega odbora, se soglasno izvoli stari odbor in sjeer: Kopač Leopold, načelnik; Volk, Jakob, načelnikov namestnik; Cajnko Franjo, tajnik; Ferk Miroslav, blagajnik; Gobec Hinko, prisednik; odborniki: Gregorevčič Ivan, Planinšec Franc in Sovinek Martin; namestniki: Ičollman Ivan, Novak Ivan- Pregledovalca računov: Bajt Antop in Krpač Ivan. Tov. načelnik Leopold Kopač se v imenu celotnega odbora zahvali za zaupanje, ki so ga delegati pokazali odboru s ponovpo izvolitvijo, ter obljubi v imenu odbora, da bo vedpo deloval le v korjst včlanjenih društev. Ad 6. Ž ozirom na poročilo načelnika Mislinjskega gasilskega okrožja tov. Cajnka, da so okrožne blagajne prazne in bo treba iskati prispevke za najpotrebnejše izdatke, ker sicer je obstoj okrožij nemogoč, predlaga tov. Bajt, naj bi vsako društvo iz veseličnih donosov plačalo 20% v okrožno blagajno. Ta predlog se da na glasovanje in propade, ker je dal tov. načelnik drugi predlog na glasovanje in sicer: Od župnfe članarine naj pripade polovica župi in polovica pa okrožni blagajni. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Prost. gas. društvo Golavabuka se soglasno sprejme. Tov. Bajt priporoča naj bi se delegati za zvezno skupščino pooblastili, da zavzamejo strogo. stališče za obvezno zavarovanje pri »Samopomoči«. Tov. zvezni podstarosta Vengust pozdravi župno skupščino in se zahvali za pozdrave načelniku. Pripoveduje razno o gasilstvu v splošnem, posebno opominja k štedenju s cevmi, kakšni naj bodo javni nastopi, o potrebi discipline, redovnih vajah itd. ' -• Tov. župni načelnik se tov. Vengustu zahvali za poučna navodila in nasvete, nakar zaključi ob 16. uri skupščino. Franjp Cajnko, s. r. Leopold Kopač, s. r, tč. tajnik. tč. načelnik. Rob na Dolenjskem Ro, dolgem spanju v letošnji zimi, nas je lepa spomlad vzdramila iz mrtvila In nam darovala sveže mlado gasilno, društvo. — Kako potrebno nam. je bil° to društvo, nam je pokazal zadnji požač vodne žage, ko> nam ni uspelo poleg obilne vode, katero ^ijio imeli na razpolago» pogasiti nastalega požara. Jasno nam je pokazalo svoj učinek dospelo gas. društvo iz Vel. Lašč, ki je v kratkem času omejilo, in nato popolnoma zatrlo objemajoči, ogenj,, ter s tem rešilo lastnika gospodarske propasti. — V tem, smo videli kaj zmore dobro, organizirano, gas. moštvo in brizgalne. -— Vrglj, srpo se takoj na delo ter pričeli s, pripravami, za ustanovitev gasilnega, društva, « Ob lepem in učinkovitem govoru tovariša podnačelnika ribniške župe F. Kavčiča se je postavil prvi, temelj ustanovljenega drnštva — Z izvolitvijo odbora. Zavedajoč se svoje naloge in, zvest dani besedi, se je odbor z vso vnemo, poprijel dela, *n neumorno nabiral člane in, prostoyoljpe prispevke ter s tem dosegel v kratkem času lepe uspehe. Posebno se imamo zahvaliti za razumevanj? našega položaja gosppdpm županom, ki, so takoj priskočili na pomoč kot: občina, Rob s prispevkom 2000 Din, občina Turjak 1000 Din, občina Lužarje 500 pin, Da nam bo še letošnjo jesen mogoča nabava nove motorne brizgalne, priredimo dne 21. avgusta \929 ob 3 pop. v Robu veliko vrtno veselico z lepim sporedom, h kateri vabimo vse okoličane. Tovarišu Kavčiču in tajništvu JGZ najlepša hvala za nj>h trud in. požrtvovalnost. S pozdravom: »Na pomoč«. Z. L. Pomembne gasilske slovesnosti v krški dolini. Prost, gasilno društvo v Kostanjevici na Krki si je za 25-letnico svojega obstoja s težkimi žtrvami nabavilo novo motorno °r'zgaIno, ki je prispela od tvrdke Rosenbauer že v jeseni 1928. Motorka tipa 2 je jako dobro prestala letošnjo hudo zimo in je motor ob večkratnih poskušnjah vsakokrat z vodo a*i brez vode prav precizno vžigal. — In ko je društvo Praznovalo 29. junija svojo 25-letnico, je obenem blagoslo-vilo tudi naš novi stroj z lepim nagovorom gosp. župnega upravitelja, ki je izvršil cerkveni obred. Po blagoslovitvi je spregovoril občinstvu in gostom domači načelnik tov. Lavo-sjav Bučar, ki je na kratko opisal zgodovino gasilstva v Kostanjevici in se spomnil pokojnega ustanovitelja in čast-j^ga člana, bivšega župana gosp. Ivana Globočnika. Za-hvalil se je predvsem zadržani kumici, dospe Vilmi Globočnikovi iz Dobrave in nje navzočni namestnici, gospe Eli Rabusovi, ki je izvršila kumovanje in krst naše motorke. Nahvalil se je tudi vsem, ki so z darovi v naravi in denarju Prispevali, posebno meščanstvu kostanjeviškemu, dalje Šum-skiv upravi, Velikemu županu za izredne podpore in domači pbčini, nje občinskemu odboru za redne in izredne podpore !z občinskih sredstev. V imenu zadržanega župnega načelnika je pozdravil navzoče občinstvo in gasilstvo njega namestnik ‘ov. Ivan Polovič, kj je vse najprijazneje povabil na popoldansko ljudsko veselico na tem prostoru. Pred blagoslovitvijo je bila skupna maša župnih društev v župni cerkvi, na predvečer mirozov in zjutraj budnica. blagoslovitvi sta se kumice namestnica in načelnik domačega društva odpeljala na Dobravo h göspej kumici, katero sta obvestita o ravno izvršeni 'blagoslovitvi in se zahvalila za požrtvovalni dar. Pred začetkom ljudske veselice je vodil skupno župno SSsilško vajo namestnik župnega načelnica in poveljnik dosega društva tov. Polovič s posebno bravure*,, da je bilo °winstvo presenečeno. J ■ Pri ljudski veselici na mestnem trgu pod kostanj) drevo-reda so marljivo sodelovale žene naših gasilcev iin uelkaj Gospodičen s tako natančnostjo, da jp pri prometu v vseh Paviljonih 15 tisoč Din ostalo društvu čistega nad 8000 Din, 111 to, brez. tombole in plesa. . Pole^ (Jruštev iz šentjernejske župe so prišli tudi še °bilr>i gostje* iz Brežie, Koškega, Novega mesta, Vidma, Bre-S^ney Mokfoüioga in hrvatskega Zumberka. Vsi so hvalili ziQerne cene, točno postrežbo in izvrstno organizacijo cele Prireditve. Jako pa je ugajala predvsem mestna gasilska £°dba kosfönjeviška, ki je marljivo sodelovala pri vsej pri-r^itvi, kar je zasluga našega, doJgoletaega kapelnika gasilke godbe tov. Franca Rabuseja. Društvo se vsem, ki so pri-. PoiniogH k tako sijajnemu moralnemu in materijalnemu uspehu e Prireditve, najprisrčneje zahvaljuje. gae*la© ämßtxQ v Cenkltjah ob Kuki pa je svojo letnico praznovala v nedeljo, dne 7. julija. Ta slovesnost J*- bila združena z župnim zletom društev šentjernejske gasili-M župe. Qb. 3. uri je bila budnica po vasi, ob L0. uri se je ®»nače društvo udeliežilo sv. Wa&' v župoii cetkvi. Popoldne s1J' 14. uri se je vršil sprejem gostov in župnih društev, ki 0| odkorakata na zbirališče pred gasilskim domom, poten* L91.? godbo oai čelU' na cesto, pred1 pokopaJišce, kjer je depu-z župno zastavo položita svež venec na grojb» društve» ustanovitelju in prvemu načelniku tov. Lojzetu Marin-ku in kot bivšemu, županu, t^idi velikemu, društvenemu podi-vodiku. Po položitvi venca in odigrani žalostinki je nagoi-zbrano gasilstvo in občinslyo> župni'načelnik tov. Anton, in ,°vič iz Št. Jerneja in se spominjal društvenega jubileja karUje Prvega načelnik^ kamenemu je domač« društvo ravno» izkazalo hvaležnost s položitvijo venca na grob. sko • • ^uPna društva je vzpodbujal k vztrajanju za gasil-U, ’.'dcjo, ki zahteva žrtve vsepovsodi in tudi v Cerkljah ne> teža,v pnii gasiteltajni dfclUi Po gpwomii je skupna po- vorka, katere se je udeležilo 170 mož vseh župnih društev — odkorakala po mimohodu in pozdravu župnega načelnika, delegata JGZ in 25 letnega jubilanta tov. Žiberta st. na veselični prostor. Pred začetkom popoldanske ljudske veselice se je še prav strokovno izvršila skupna župna gasilska vaja pod poveljstvom tov. poveljnika iz Kostanjevice Ivana Poloviča. Najpreje so bile kombinirane vaje z ročnima brizgalnama iz Cerkelj in Krške vasi, katerima je črpala in oddajala vodo iz Krke motorna brizgalna iz Kostanjevice, zatem pa je nastopilo društvo iz Kostanjevice s svojo motorko samo in občinstvu dokazalo, da se da na dveh in tudi treh krajih obenem gasiti in da more motorka črpati in oddajati na minuto nad 600 litrov vode pri z^lo mali porabi goriva. Po vaji se je vršita ljudska veselica na prostoru tov. podnačelnika Marinčeka in je sodelovala jako pridno mestna gasilska godba iz , Krškega. Pri veselici so sodelovale tudi domače žene in dekleta.- katerim gre srčna zahvala. Da se ie cela slovesnost tako lepo izvršila je zahvaliti tudi domačemu načelniku tov. Joškotu Žibertu, ki je vpeljal v društvo red in disciplino, za dobro uspeli župni zlet pa si je veliko prizadejal tov. župni načelnik Radkovič, ki je skrbel za veliko udeležbo od strani društev svoje župe, ki so dala cerkljanskemu drušlvu pobudo in nekako zaščito za nadaljno neustrašeno delo proti vsem, ki društvu niso naklonjeni. Tovariši iz Cerkelj naprej do zmage! —č—. Darujte za Kongresni fond! Skupina prostovoljnega gasilnega društva Ribnica na Dolenjskem ob priliki proslave 351etniee obstoja. - J v Društvo je praznovalo svojo 35fctnico na zelo skromen način. Priredijo je.narnreč majhen nastop članstva, združen z veselico, katere tisti dobitek se je uporabil, za kritje dolga : nai motorki, ki društvo še vedno tlači. Prireditev sama je v moraJueni; kalior tudi v gmotnem oziru najlepše uspela. Današnji moj nameri pa je predvsem opisali društveni' nastop. Pokazale so se štiri panoge vaj in sicer: 1. Vaje z brizgalno, pri kateri se je pokazalo občinstvu, koliko se ima vaditi vsak gasilec, da je sposoben za delo pri in z brizgalno. 2. Vaja s kljukastimi lestvami, pri kateri se je pokazalo plezanje v drugo nadstropje s štirimi gasilci po dveh lestvah hkrati. 3. Proste vaje naraščaja, ki so naravnost sijajno uspele vse tri ter je devet naraščajnikov pokazalo kaj zmore red in dobra volja v najkrajšem času. 4. Skupina vsega nastopajočega članstva z orodjem, ki ga hočem na kratko opisati. Orodje: Za skupino sta potrebni dve štirikolni brizgalni, 1 raztezalna lestev, 2 kljukasti lestvi, 2 baklji, 3 ročniki s cevmi, 2 cepina ter gasilska ali državna zastava. Postava orodja: V sredino se postavijo raztezalne lestve, pod katerih podpornike se zapeljejo öjesi brizgalne, vsaka od ene strani. V sredino raztezalne lestve se pa obesi z vsake strani ena kljukasta lestva, seveda vsaka samo z enim kavljem. V isto višino se pripne tudi en ročnik s primerno dolžino cevi. Na prednji sedež vsake brizgalne se položi po ena baklja, v sredini brizgalne po en ročnik s cevmi in k zadnjim kolesom se prisloni po en cepin. Skupino izvaja 15 gasilcev, ki nastopijo 6 korakov pred orodje. Sredino tvori trobentač. Na vsako stran od njega se odšteje po 7 številk. i < O — O—o —O-—o—O — o— •—O— O—Q-—O—rO—O—TO Izvaja se na povelje: »Skupino izvršit!« Nato se šteje »Ena!« Nakar odideta številki 2. k vznožju raztezalne lestve ter jo opreta vsak na svoji strani, številki 7. pa k podpornima drogovoma. Na povelje »Dve!« spleza številka 1 z leve strani trobentača, na vrh raztegnjene lestve, številki 3. pa do sredine kljukastih lestev, kjer se pripneta s karabinerjema ter vzameta sekirice na zunanji rameni. Na povelje »Tri!« spleza številka 1 z desne strani trobentača v sredino raztezalne lestve, kjer je pripravljen ročnik, se pripne in ga vzame v roke. Številki 4. odideta na prednja stojišča brizgaln, vsak na svoji strani, ter vzameta v roke tam pripravljene baklje. Številki 5. gresta na srednji stojišči brizgaln irt vzameta v roke tam nahajajoča se ročnika. Številki 6. pa gresta k zadnjim kolesom, vzameta tam prislonjena cepina na zunanji rameni. Z drugima rokama pa se opreta na brizgalni. Vsi pa so obrnjeni s čelom proti občinstvu. Na povelje »Štiri!« pa stopi trobentač tri korake naprej, se pravtako obrne ter zatrobi »Pozor!«, nakar številka 1. na vrhu raztezalne lestve razvije pripravljeno, toda do takrat skrito zastavo. Skupina se razide na povelje »Ruši! Ena!« nakar odložijo številka 1. v sredini lestve, ter številke 4., 5. in 6. svoje orodje ter odidejo na svoja mesta skupno s trobentačem. Na povelje »Dve!« odidejo na svoja mesta številke 1. z-vrha lestve ter številki 3. ae o N O a Gasilna društva! cH^ Preden kupite, oglejte si garanti* rano prvovrstne in nepropustne gasilne cevi Sli po naj nižji ceni pri tvrdki IVAN ADAMIČ, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 31. — Telefon 2441. — Maribor, Vetrinjska ulica štev. 20. — Telefon 454. Celje, Kralja Petra cesta Stev. 33. V O N O n Na povelje »Tri!« pa zapuste številke 2. in 7. lestve ter odidejo v vrsto. Celo proti orodju. Nastopi in odide se na običajna povelja. Priobčujem to skupino, da jo lahko kako društvo z dovoljnim orodjem ob kaki primerni priliki uporabi. Napravijo se seveda lahko primerne izpremembe. Zdravo! Gasilske prireditve dne 3. avgusta t. 1. Tega dne smo imeli dve pomembni prireditvi. Dopoldan so blagoslavljali v Gör. Logatcu ob ogromni udeležbi ljudstva motorno brizgalno in društveni prapor. Popoldan pa se je proslavila 501etnica »'Kranjskega gasilnega društva«, s katero je bil združen pokrajinski zlet JGZ ter slovesna blagoslovitev motorne brizgalne. Slovesnost je bila obsežna in je prireditev uspela kar najlepše. Obeh proslav se je udeležilo starešinstvo pod vodstvom tov. star. Turka, ki je bil povsod živahno aklamiran. O obeh prireditvah še pričakujemo podrobnejših poročil. Prostovoljno gasilno društvo v Slovenjgradcu proda svojo štirikotno ročno brizgalno, ki je v brezhibnem stanju, zajakonizko ceno. LISTNICA UREDNIŠTVA: Prihodnja številka Gasilca izide začetkom oktobra. Dopise sprejemam do 20. septembra. Za to številko sem moral izpustiti več dopisov, ker bi drugače prekoračil dovoljeni mi obseg. Tovariša M. C. prosim, da oprosti, ker mu še nisern odgovoril na njegovo pismo. Sem zaposlen. Prosim ga, naj še kaj pošlje. Dopise sprejema Ljudevit Musek, II. podstarosta, Sv. Vid pri Ptuju. Izšle so gasilske vaje s sekiricami. Tovariši, pridno jih vadite, da nastopimo prihodnje leto na kongresu v čiiji večjem številu. Darujte za Kongresni fond! a rTiiiin r-n L. MIKUS LJUBLJANA MESTNI TRG ŠTEV. 15. DEŽNIKI 1 NA MALO. NA VELIKO. USTANOVLJENO 1839. Preden boste kupili gasilne cevi, zahtevajte ponudbo pri tvrdki M. TEŽAK— ZAGREB OUNDULIČEVA UL. 13 A. KASSIG LJUBLJANA, ŽIDOVSKA UL. USTANOVLJENO 1880. Izdelovanje čepic, ZALOGA krojnih potrebščin Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejših predpisih JGZ.) kakor: Cepiče, gumbe, piStalke, naramke, znake za bluze in Cepiče, rdeče blago, vrvice za pISCalke, trobke in rogove, lipove liate itd. Naramki vseh vrst lastnega Izdelka, fino izdelani in trpeinl. Podjetje Je nanovo moderno urejeno in poveCano. CENIK ZASTONJ! Pozor, gasilna društva! Imam vedno v zalogi gasilske čepice, naramke, kakor vse druge potrebščine za gasilce. Vse po najnižji ceni. Se priporoča FILIP BIZJAK, krznar in izdelovatelj čepic. LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 6. UČITELJSKA TISKARNA registrovana zadruga z omejeno zavezo V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA 6, priporoča svojo bogato zalogo vseh naj novejših TISKOVIN za učiteljstvo, šolska vodstva in šolske svete, kakor tudi za županstva in druge urade. Preskrbuje tudi šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk. Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri življenskem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov vpoštevajte edino-le VZAJEMNO ZAVAROVALNICO Ljubljana, dunajska cesta st. 17, ki Vam nudi najugodnejše pogoje. STAMPILJE, pečate, pečatne etikete ter vsa v graversko stroko spadajoča dela izvršuje po zmernih cenah graverski zavod SITAR & SVETEK, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 13 — Kongresni trg 4. Posluje po vsej Jugoslaviji. Ustanovljena leta 1913. Delniška glavnica znaša 3,000.000’— Din v zlatu „JUGOSLAVIJA“, splošna zavarovalna družba v Beogradu. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani. Sklepa: 1. požarna zavarovanja, 2. življenska zavarovanja, 3. nezgodna in jamstvena zavarovanja, 4. zavarovanja proti škodam ' vsled tatinskega vloma, 5. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla. Največji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice* in od zavarovalnih družb „Feniks* (požarni oddelek) in „Franko-Hongroise" ves njih kup-čijski obstoj v naši državi. - Najnižje tarife. Takojšnja izplačila škod. Glasom naredbe ministrstva za vojsko in mornari co nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE“ ženitvene kuvcije za častnike. Telefon 571. — Pisarna: Dunajska cesta 15. — Telefon 571. ELIGIJ EBER LJUBLJANA Kongresni trg št. 7 krznarstvo in naj- « večja izdelovalnica I v Jugoslaviji. Vsa gasilna društva se usojam vljudno opozoriti na svojo veliko zalogo ČEPIC IN NARAMNIC ZA GASILCE bodisi za šarže ali moštvo in prosim, da v slučajo potrebe nikakor ne prezrete moje tvrdke, ker je to v Vašem lastnem interesu. Največja izbera ! Najnižje cene ! Vse čepice se izdelujejo tudi po naročilu za najnižjo ceno. 'L odličnim spoštovunjem Eligij Eber „SAVA“ Opče osiguravajuče dioničarsko društvo u Zagrebu ustanovljena od jugoslov. denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Zagreb; Hrvatska eskomptna banka, Zagreb; Srpska banka d. d. Zagreb; Jadranska banka d. d. Beograd; Zemaljska banka d. d. Beograd; Zemalj. banka za Bosnu i Herceg., Sarajevo; je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Assicurazloni Generali v Trstu. Generalno zastopstvo za Sloveni jo v Ljubljani, Sv. Petra testa 2. Posluje v vseh zavarovalnih strokah. • LESTVE vseh vrst PARTL & FROLIK specialna tovarna za lestve ČEŠKE BUDEJOVICE, ČSR. Ustanovljeno leta 1909. r fl es — a ro 50 m cs <->■ N • ‘33 u w ® < ST •- bc c •h» r M * N 5 ^ as - S a. f jr S 2 C g in in (l v M > « « <-*■ r* 2. < 2- ü:: (s ~ 02 41 ’S s- te < 7T S- a« ca c © S ’O * sr O * s 5 > ca <1 "d s n Vsem p. n. gasilnim društvom se priporoča za nabavo gasilskih zastav (praporov) v vsaki izdelavi. Na željo predloži vzorce kakor tudi načrte franko-gratis. Na vse cenjene dopise in vprašanja daje točne informacije in odgovore. Zastave za prostovoljna gasilna društva na Igu, v Poljanah pri Toplicah, v Gaberju pri Celju, v Mežici, Hotedršici, Rajhenburgu, v Sodražici, Varaždinskih toplicah, na Bledu, v Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah, Krašiču pri Jastrebarskem, Lokvah pri Delnicah, Daruvaru, Apa-tinu, v Grosupljem, Ladkovi vasi, Parabuču, Bački Palanki je izdelala, a zastave za prostovoljna gasilna društva v Ljubljani, Dardi in Oriovcu in za mnoga druga društva ima tre-notno v delu znana tvrdka J. NEŠKUDLA Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. Prva zaloga gasilnega orodja j “ts i Spij MR te * J FRAN SAMSA, ZAGREB, Mažuraničev trg štev. 18. Ima v zalogi vsakovrstne cevi: konopne, gumijeve črpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, na-ramke, spojke, ročnike, trobke, piščalke, svetiljke, vrvice, čepice, čelade, blago za obleke; izdelovanje obleke iz drila in paradnega sukna; lestve: kljukaste, raztezalne in mehanične; brizgalnice: dvokolne, ročne, četverokolne, bencinmotorne, avtobrizgalniee in „Express“ aparate po tovarniški ceni. — Blago je prvovrstno iz prvih svetovnih tovarn in zajamčeno. Cene primerne, daje tudi na obroke. Priporoča se najtopleje FRAN SAMSA, nasledn. VILMA SAMSA ZAGREB, Mažuraničev trg 18. = 3 TELEFON ŠT. 2016. USTANOV. L. 1889. POŠT. ČEK. 10.533. /. (GRADSKA ŠTED10N1CA) LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA. 5 Stanje vloženega denarja nad 365 milijonov dinarjev. Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Ustanovljeno leta 1820. Specialna tovarna brizgalnic, sesal j k, lestev, cevi in oprave za gasilce, ekstinkterjev, avtomobilnih in motornih brizgalnic GASILSKI ZAVODI S: prej R. A. SMEKAL Čechy pri Prostejovu na Moravskem podružnica Maribor Tattenbachova 14 priporoča svole prvovrstno najmodernejše gasilsko orodje Avtomobilni tren s priklopno motorno brizgalnico. Lahka, dvokolna motorna brizgalnica z 16/18 HP motorjem, dobava vode 800 1 v minuti, pritisk do 12 atm. Cene solidne. Cene solidne. Mehanična sukalna lestva. Za vse stroje se jamči! Za gasilna društva Pralni aparat za cevi (Patent Malzacher) Avstr. Pat. St. 104.034 Nemiki Pat. št. 45.125 Teža: 3 kg Materijal: Silumin ca 1/3 nar. velikosti Našjjraln^jHJarat^jjs^evi^jsluž^iščenjiij*^ Navodilo: Aparat se priključi direktno ali potom cevi na hidrant ali na brizgalnico. Cevi katere so določene za čiščenje, se združi med seboj in se na to vleče skozi aparat, v katerem kroži voda in brizga z močnim pritiskom na cevi. Na ta način postanejo cevi popolnoma čiste, ne da bi se uporabilo krtače g katerimi se, kakor je znano, cevi zelo pokvari. — Prednost aparata: Velika hranitev cevi, brzo in ceno čiščenje istih in cena nabava aparata. Janičimo za prvovrstnost vsakega aparata z enoletno garancijo. Neodgovarjajoče zamenjamo brezplačno. HANUŠ FLADER SPECIALNA TVORNICA MOTORNIH BRIZGALNIC PLEIL U VEJPRT, Č. S. R. Nad 2500 doslej dobavljenih motornih brizgaln! Ustanovljeno 1860. Nad 2500 doslej dobavljenih motornih brizgaln! Ustanovljeno 1860. Zastopniki za Slovenijo, Hrvatsko in Slavonijo, Srbijo ter Bosno in Hercegovino se sprejmejo. Obširne ponudbe s pogoji in z referencami naj se pošiljajo na gorenji naslov. dvokolne; prenosne jednoštavne in podvojeno brizgajoče. Berglaste brizgal-nice z iu brez vetrnika, prenosne in prevozne bencin motorne brizgalne Z delozmožnostjo 600 lit. na minuto ter vse ostalo gasilsko orodje in potrebščine. Gobčnik. Normalna spojka. Vozna brentna točna brizgalniea, jednostavno brizgajoča. Motorna brizgalna lipa „MB 2“. Dvokolna brizgalniea, podvojeno brizgajoča 180-200 2/min. Vozna brizgalniea s patent, strojem, na'peresih z dvema eurko^ma, močen pritisk^vode. Snemalna brizgalniea z dvema curkoma, v treh velikostih' od 200-355 2/min. Ročnik. Vsakovrstno gasilsko orodje ob najsolidnejši garantirani izvedbi kakor: normalne Netzove spojke, Rothove spojke, Knaustove spojke, ročnike in gobčnike najrazličnejših velikosti. Dobavljamo najsolidneje izvršitve ter garantiramo za najboljio Postrežba točna. Izdelavo. Cene zmerne. STROJNE TOVARNE in LIVARNE d. d. Ustanovljeno 1767. Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta 35. Kovinski obrat: LJUBLJANA, Zvonsrska ulica 5. Telefon št. 2830. Brzojavi: STIL. Telefon št. 2642. Priporočajo svoje najmodernejše, na podlagi večletnih preizkušenj izvršene brizgalnice vseh vrst, kakor: Vozne četverokolne in dvokolne; snemalne četverokolne in i® i® Trgovina in skladišče vseh gasilskih potrebščin in orodja Stiepan Javor Zagreb/Pejače vice v trg, Rokova 2 > O w k O IA «k e JC M MA O JQ '3 C 10 a o To N S sr n o < o < •n I* 10 e a E O k. a n > ro XI o o Imam stalno v zalogi najboljše sesalne, konopljene in gumirane cevi vsake velikosti in moči, spojke in vijake, čelade usnjate, pločevinaste, medene in poni-klane, čepice, blago za slavnostne kroje in cvilh za delovne obleke, pasove, torbe, sekirice in vse potrebščine za gasilna društva po predpisih Jugoslov. Gasilske Zveze. Za blago jamčim, da je prvorazredno, cene in postrežba solidna, neod-govarjajoče se zamenja ali se vrne denar. O 0 O" 01 < S' «A (D 3 ID O 3* ID 5' ID ID DP 3 ID Največja zaloga te vrste v državi. Družba strojnih tovarn UII0I na Maji (Wien) družba z o. z. Naslov: Union, Wien IX.|2, Postamt 71, Postfach 17. POZOR! POZOR! Naše motorne brizgalnice, najsi so nosilne, dvokolne, četverokolne ali pa avtomobilne, imajo patentirane samosesalne krožne črpalke. Nekaj najpopolnejšega, kar pozna današnje gasilstvo. Popolnoma zanesljivo delovanje Brez posebne oskrbe, kakor je to pri izdelkih s posebno zračno črpalko Naše dvokolne in četverokolne ročne brizgalnice so prav tako najmodernejše sestave in razširjene po vsöm svetu. Na zahtevo rade volje postrežemo s ponudbami. Dobavljamo tudi gasilske lestve, gasilske cevi, gasilsko opravo kakor tudi opreme za gasilce. BBOBHBIBBPBB D Vei kot 1000 Rosenbauerjevih le sirom vsega sveta. Fran Košir v Celju, glavni zastopnik in zaloga za Slovenijo. Tovarna gasilnega orodja Konrad Rosenbauer . .:■== Linz ob Donavi. , ,== II Založil odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana“. Odgovorni urednik Jo2e Turk. — Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani, predstavnik France 9