ISSN 0350-S361
9 wu^^o
za koMC í^úmrn
Oblačno s padavinami bo.
jO
o
štavHka 39
Četrtek. 10. oktobra 2008
250 SIT
l^flDIO
Ključi do nove
VKLCN.ÍF.-Vsťjru dvorani MO Vi'Icnjc jť priMt ivtlnoin <Itií polekala slovi'sna rn^do [itev kJjuťW M aocí^iliui in nv-profitm Miinm ary a.
i^.upan MOV Srećko Meh je ob lem UťjuL dii jc vesel, da liihko občina pomaga pří sianovanjskih st iskah. suinc>-valcc pa je pt^prc^sil.da naj/a stanovanja lepo skrbijo, jih íuvajo in si v njih naredijo Življenje priieíno, KJjuíe niv vHi domov mu je pomagal dellîi Jani Vogelnik, pomočnik dirckiorja za leh« nično podnvije pri Siamjvanj-skem skladu RS. kijo i7po-slavil.dajcSlcvilosiantwanj. kijilije Mcsina občina Velenje v JeioSnjcm letu za^^iovi« la svcïjim oWanom. glede no Slevilo prebiva Ice v med naj-vi.^jimj v državi.
■ bi
Dve smrtni žrtvi v včerajšnji prometni nesreč/
Usodni ovinek pri partizansiciii groboviii
T»)
Vccraj. v srudo, okâobrsi, smo se/i)udUi v<lv/4:^vnoJulrc», ki pa ](! po neka} lepih sončnih <lnvh jKivzroeito veliko (e^jiv na slovenskih cestah. Mokre In >pol/ke eeste ne príxnnni^o In ne odpusiujo napak. 2hI opo« /orila in;irsik4laj ne /aležvjo. Na cesli Velcíýe-CeUcsta se v vien^j^r^em mokrem jutru /j^K «lili kar dve hujši prometni ne« sreči. V vni (k1 i\|ih sU) |m> neuradnih podatkih i/jiuhili /ivlje-i\jc voznica in njena soptitnicn.
Ne5irei;j z najliuj.^jmi možnimi posledicami sc jc zgodiia, ker naj hi vcOTiie<^ na winku pri Par-l ižanski h grobovih zaneslo na nasprotni vozni pas v trenutku, ko je po njem pripeljal tovornjak. Trčenje je bilo čelno in silovito. ža) pa zaradi zaključka redakcije nismo m;)gli pridobi-
li uradnilî policijskih podatkov. N.i kraju nesreče, ki jo jc v objektiv ujel Slane Vovk- so ostale razblcine osebnega aviomo-bila z žalsko registracijo znamke daewt)o titx) in tcwonio vozi-
lo, ki ni bilo huje po.^kodnvano. Druga pixímeina nesreča se je zgtidila na viaskogorskem klancu, na sreči pa ni bila laki^ tragična.
■ bi
Huda nesreča na Golteh
Huda nesreča se jc včeraj pripelila pri menjavi nosilne vrvi na Golteli, Po neuradnih podatkih sta se smrtno ponesrečila domačina Bojan Ma/cj in Pavli Merlah.
d.d.
ZAVAROVALNICA MARIBOR
AR
Stopimo v sni odraslih
PREBSraVNlim 1 »Mimn cwln • Stirw MMÍI M.: 03/ 897 SO 96
Kampanja
Jutri, 11. oktobra, se v S/oveni^/ začenja volilna kampanja za lokalne in predsedniške volitve. Po Zakonu o votitni kampanji se ta lahko začne 30 dni pred dnevom glasovanja, končat/ pa se mora najpozneje 24 ur pred dnevom glasovanja. Kandidati za
volitve Imajo Čas za viožitev kandidatur se 16. oktobra; za /ol<a/ne voiitve do 19. ure, za predsedniške do 24. ure. Potem pa nam bo siab mesec iepo. Zrli bomo v nasmejane obraze, poslušali prijazne besede, brali zanimive zamisli. Ena sama sreča nas Čaka. ■ mkp
Gorenje

Odlični dizajnerji
že mi letost\iein največjem sejmu hele lehitik« v Herlinu je (jorct^je i/:s(t»pa](i z di/ajni novih lintj &i»spc^rlÍTijskíh aparat<»v. Pred.stHvili so jili ludi na lutosnjem IX. hienalu indusiríjskefsa obliko^ iit\í a.
Razstavljeno gradivo sije ogledala mednartnJna i^irija in De-bing centru (Korenja, ki ga sestavljajo Janez SmcrdelJ, Saša Hri-hcrnik. Oskar Fučik, Lidija Pnirznik. Anton Holohar podelila priznanje odi ičnosii ICSID. Prizjianjaje v pristnnositčlanov mednar^xlne žirije /ma©ivalccni p<">dclil predsednik (iospodar-.ske zbornice Slovenije Jo?ko Cuk.
Naj podjetje 20 ključev
Pod okriljem izv.ijatca projekta 211 ključev v Sloveniji Oelo-itle & TouehDe je poleltídn v Ljuhljani tridnevna konferenca, na r\jej pa so razglasili tudrnaj" p<KlJe(je20 kyuéev leta 2002
v	Sloveniji.
Ib laskavo priziwnje je dobila skupina Ciorenjc, v obravložlt-
vi	pa so zapisali, da jc skupina Gorenje poleg uvajanja meto-Jev lastnih podjetjih zelo aktivna tudi n<i področju promocije kulture stalnih izboljšav v Širšem slovenskem prostoru.'ft projekt. katerega glavni namen jc večja konkurenčnost, udejanjajo vpetih pcxljetjih.
■ mz
Drogo Bohun in Jože Slonic kondidoto zo državno svetnika
v torek seje z^^odila 28. se* ja Sveta Mestne občine Veic-[ýe. /^dr^a v Ivm inandiitnein <ihdi^ju.ZHM.HjHr\|ejeMto delovno in v.Nchinsko bogato, nizšli pa su se tako, ki»l se m i>tirilelno skupno delo spodobi, prijateljsku.
Med najpomembneje^ točke dnevnega reda vsekakor sodi izvolitev elekiorjev in kandidata za člana Ur^^vnega sveta - predstavnika lokalnih interesov iz 6. volilne enote. Izvolili so Draga Bahuna. predstavnika LDS. člana uprave CkNrenja. Za prcdstiw-nika gaspodarslva pa je Območna gl^sp(Hla^skaz^•K>m^ca
O Velenje ?c predlagala Jožeta Staniča.
■ mi
Nasilje v vsaki peti slovenski dr užini f
V pí me<ivijek $e je mikinamdni ícJen Otroka. To je ťsako leto kn se, fSdj besedřiUy spomnimo tiaše mlaiiiiie. Ihriekod - in Velenje
tu I' slovenskufí! prt}sforíi zđ}^-Uwo močno îzslcpa - v iem Času otrokom priprauijo diU'c^ na kjíenh pride do izf'jza njihorj u:>/i'arjaÍ'iOs/, igrimsi. V našem mesfii jini in lnniX)$t lei v ta uamen pnprai'ljanio Pikin fesiii'dl, kjer se organizatorji tnid/jo. da je za olMskovalce Čim več sWan. zagotovo pa usivarjahw, breZ' plačno. Ker so soaalne razlike iz dnefa udav i^je, zadreg, o/rok ob tem pa nič. }Jian}. pobožna želja jc., da hi vs; otroci odraščali v raznnxex'âjc^am in Ijubačeni drnilnskcm oko-Ijii. zato je temu lelošntega tedna otroka /drav olrok o zdrain dytiitni«. Vsakdanpk ]e iai drugačen. \cv/ho bolj črn. Hitimo, hlastd' nio, deliU^io, kupiqemo, zbiramo... Kaj, za kof^a, čemuč To so i prašanja. ki si }ih zasiarijam, ko se pogoi'arjam z irstniki, pa mlajšimi in starejšimi. Ki pravijo, da je zifljc-nie ťsuk dan M j ficro. Da nimajo ivč časa ne zase. ne za druSino. Dii denaria ni dovolj, /w čeprav poštefio m nc.mati/delajo... 'Zato se velikokrat med isičemim sprehodom po mestu vpraiam, kakšne zgodlpu se skrivajo za okni stanovanj, ki v večernem mraku riŠe/o pravljične podobe našega mesta. Betonske
Tako mislim
škatle «J mi takrat celo i'^č. Vpraktm se, kaki) v njih íivijo moji some^ani. (Jtrokom berejo pravljice, se smejijo, podoiivljajo dogodke dne-vat Se morda okajeni i/i živčni znašajo nad Šibkejšimi, éeno m otrokom f Ob tem se spomnim malega Arnesa. íantkú, kt stasia starša v mojer^i mestu pretepla do smrii. In Šele potem se je izkazalo, da so za nasilje udntžini iýMí (udi drugi, ffosa-mezniki in inštilucije. A niso poivdah ali pa mso mogli ukrepati. Ker so taklni zakoni, i>ečni deiurni krivci. Koliko pb Še moičii kaj ne znamo pomagati otrokoiu, ki jim je nasiijc doffro poznano, ko gre za stvrco. A/ /o meče hmška na sosedov kos zemlje, pa številni Sloivnc/ znajo takoj na sodišče^ V eni izmed slovenshh študij se na vzorcu 16S7 učencev in učenk osmih razredov osnovnih šol v Sloveniji ugotovili, da učenci v ifsaki f}eti slovenski družini doiivljajo nasilje kot zelo velik oziroma srednje velik problem. Halo!!! V vsakr peti dmzinit So Časi. ko so biii otroci naji^Čje l?ogasivo za prvnekatere preteklost: Sama sem pn^pričana» da je edino, kar ti v iivi jen ju	ne gU^e u a lo, kaj si v
njem počel m ustvaril, tvoj otrok in družina! /ato jih imejmo radi. pa ne le v tednu otroka!
■ Bojana Špegel
9770350556014
n ONOVitEC e
Častni znak svobode dr. Milanu Ževartu
U|UHL,|ANA - V lorek« I. oklobm, Je hila v predsedniški palubi slovesnost, mt kiiteri je predsednik republike Mil^n Kućan ptKlelil dr^j)vn:i odlikovunju xnasrvenikom s podn>Čja druxhosiDvJa.
Ćasini znak svobode Republike iilovcnijeje prejel tudi zgodovinar prof. dr. Milan Zcvari iz Velenja. Odlikovanje mu je izročil ludi za življenjsko deio na pcsdročju novcji5e zgodovine (crza muzejsko In pedagt)Ško delo.
Ob predstavitvi nove monograťije Velenja je nagrajcncu v imenu MO Velenje Česliial tudi župan Srečko Meh in mu ob lej priložnosti iyročil izv(xi niwe knjige.
■
Priprave na lokalne In državne volitve
MISLIN.IA-Oi>čjaski svetniki se lH»do Jutri ob 17. uri /bra* li na seji sveta, že dru^l po poletnih pi»čitnlcah. Na njej hodo najprej dokonàdî prvo jesensko sejo« kjer si» jim ostali dve tt)čki dnevneua red». Sklepali hodo o pravilih /a i/volilev predstitvnikov v volilno telo xa volitve člana dr/avnega sveta . V nadaljevanju pa bodo imeli svetniki in .svetnice priložnost p4»staviti se kakšno vprašanje ali podati p(^)udo /a kakšno sprememl)o v občini.
Na 41. zaporedni seji bodo imeli mislinjski svelniki sedem lock dnevnega reda. Najprej hodo pregledali predloge zaelek-lorje. potem ga hodo ludl izvolili. Za tem bodo obravnavali predloge za kandidata ilana državnega .weta In dcOoCili kandidata za člana državnega sveta. Obravnavali bodt> nekaj sprememb EVovilnika o flnanenlh inve&tieijah za ohranjanje In razvoj kmetijstva v občini, sprejeli sklep odelni pi)vmiivisiroŠkov volilne kampanje za lokalne volitve. Prvič bodo obravnavali sklep o zagotavljanju sredstev za uslanovilev in delo javnega zavoda za Izvajanje socialno varstvenih programov, za kar bo do imenovali tudi v,d. direktorja(ieo).
■ bš
Obisk Špancev
ŠMIHEL NAD MOZIR.IEM-Na večdnevnem obisku v Sloveniji so se preišnji teden mudili predstavniki vladnih in nevladnih organizacij Iz Šimnije. Pozorno.st so namenili predvsem ekološkemu kmetovanju, ra/voju pode/.elja in pridelavi zdrave prehrane.
Najprej soseseSlI na pogovorih s predslavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo In prehrano, Kmetijsko-gozdarskezbornice, med drugim pa so se ustavili §e na turlslicni kmeliji Afel^k v Smihelu nad Mozirjem. Tu so jim člani Turističnega druSiva Rečica ob Savinji predstavili način pridelave in označevanja zgornjesavinjskih želodeev, ki se kol prvi suhomesnati izdelek od leta 19% ponaša z zaščitenim geografskim poreklom.
Lenartov sejem
REČICA OB SAVIN.IN Prizadevni člani Ibrističnega drui^tva Rečici) ob Savinji biKJo v nedeljo« 13. oktobra, pripravili }.ť tnidicionalni Lenartov sejem - sejmanje po .starem« kot ga imenujejo nekateri. Sejmarji Iz cele Slovenije bodo na stojnicah predstavljali drobne rokodelske Izdelke in domače jedi, značilne za ta konec Shwenije med obema vojnama. Sejem bodo odprli ob 9. uri, program pa b*xlo ponwiliše ob 14. uri.
■ tp
Letos rešenih 100 stanovanjskih problemov
Nov dom bo dobilo 71 družin
Izbor izvirnega spominka Šaleške doline
VELENJE ' Mestna Velenje -TIC in Območna obrt* na /l)omica Veleixje sta konec poletja ol)javila razpis /a izbor i/vimega turističnega spominka .Šaleške doline. Na TiC, ka* mor Je potrebno dostaviti iMielane spominke, so avtorji pri* ne^li že kar nekaj i/delkov, zbirali pajihltodoi^do {HjnedeU* ka. 14. oktobni.
Vsi spominki bodo razstavljeni na posliwni ríizstavi, ki ho med 17. in 19. oktobrom v okviru 5. Srečanja gospodarstva polekala v velenjski Rdeči dvorani. Spominke ho ocenila strokovna komisija in rezultate razglasila na svečan(wti v četrtek, 17. oktobra, ob I6..S0- Avtorji prvih treh najbolje ocenjenih .spominkov bodo prejeli denarne nagrade, najboljši spominek pa naziv »Turistični Sj'>ominek ŠaleSke doiine 2002«.
Organizatorja izbora bc^sta v sredo» 16. oktobra, ob 11. uri, v prostorih Območne obrine zbornicc pripravila tudi predavanje z naslovom Osebno dopolnilno delo. Vladimir Dejan, državni podsekretarna Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, bo pojžisnil, kako lahko določene i/delke in storitve kot občani legalno prtxlajamo. Med iakSne izdelke sodijo tudi turistični spominki.
■
VELENJE *St;inovanJsko področje Jeeno od podn»čij« ki mu v MO Velenje posvečajo veliko pozornost. Zato je |>odatek, da bo le-to.s pozitivno rešenih okoli vseh vlog, ki so prispele na občinski razpis za dcMlelitev neprofitnih in socialnih stanovanj, zelo spodbuden. Na razpis, ki Je bil objavljen februarja, seje namreč prijavilo največ prosilcev doslej, kar 321. V Četrtek so na mestni občini Velenje pt^delili ključe prvim 29 srečnim družinam, ki se IkkIo naselile v nov blok ob ulici Simona Blatnika v Velenju, kar nekaj pa Jih bo nov dom dobilo v Iz* pruznjenih stanovanjih zaradi ziiinenjav. Sreče, ki Jo dobitnikom pomeni nov dom, se ne da opi.sati, in marsikatere oči so se ob predaji ključev zarosile.
Na letíxšnji razpis je na MO Velenje prispelo 170 vlog za dodelitev socialnih stanovanj, vlog za zamenjavo sc^cialnih stanovanj, 103 vloge za dodelitev neprofitnih stanovanj in 20 vlog za zamenjavo neprolilnih stanovanj. Po prejemu odločb se je pritožilo 21 prosilcev, in sicer I (t za scKialna in 5 za neproťilna stanwanja, Vseh 5 pritožb za neprofitna stanovanja se je izkiizalo za neutemeljene, drugostopenjski organ pa je ugodil ,^siim pritožbam z lisic za dodelitev socialnih stanovanj. Tako je nov dom dobilo 37 prtisilcev iz liste zasixlalna stanovanja in zamenjalo 17 prosilcev. Razdelili so tudilO neprofitnih stanovanj in zamenjali 7 stantwanj. Ker pa lahko sem prištejemi^ Se 30 družin, ki Imajo začasno re.^en sianovanj-
MjuČe 20 novih stanovdnj na cesti Simona Blatnika in 9, ki so se sprostita zaradi zamenjav, sta srečnim dobitnikom deiiia župan srečko Meh in predstavnik Republiškega stanovanjskega sMada Jani Vogeinik.
ski primer na Vojkovi 12/A (bivSi Cînidlsov samski dom), je razveseljiv podaiek, da je lett^s dom dobilo kar 100 drui^in. Naj spomnimo, da se je vodstvo občine zavezalo, da bo vsako leto poska^alo uredili vsaj 50 novih stanox'anj prosilcem za najem.
Srečko Meh. župan MO Velenje, je seveda ob teh podatkih zadovoljen. K temu dodaja: »Najtežje mi je, ko k meni prihajajo ljudje, ki nimajo stanovanja in težko živijo. Občina na tem podrwju lahko pomaga, zato smo se odločili in tudi odkupili (íradl.stw samski dom. Na cesti Simona Blatnika smo 20 stanovanj zgradili skupaj s stanovanjskim skladom RS.V Gradisovem sam.skem domu pa je mo^no urediti še 50 garsonjer. Verjetno bomo naredili kombinacijo in v njem uredili nekaj dvosobnih stanovanj, nekaj pa bomo pustili manjših enot. Riičunam, da bomo naslednje leto redili med 40 in 50 stanovanjskih problemov, to pa bi bila skorajda že polovica vseh prijavljenih na razpis. Želim pa si, da bi najemniki občinska stanovanja bolj Čuvali In da bi bilo manj težav pri plačevanju najemnin.«
In kako vidi župan reševanje stanovanjskega vprašanja v prihodnje? »Zgraditi bi morali več majhnih slant>vanj. Največ prosilcev za stanovanja je med samci ali v dvočlanskih družinah. Zato bomo gradili predvsem majhna stanovanja, da odpravimo čim več stanovanjskih stisk, ob tem pa ludl kakovostnejša, dražja in večja stanovanja. Predvsem zato, da bomo lahko ob sprostitvi stanovanjske varčevalne sheme trgu ponudili v nakup tudi kvalitetna stanovanja.«
■ Bojana Špegei
Območno združenje RK Velenje
»Drobtinica« za socialno ogrožene osnovnošoice
16. oktober je svetovni dan boja proti lakoti. Ze pred mnogimi loti so ga na Finskem zaznamo vali s tako imenovanim projektom Drobtinica, s pomočjo katere y? zbirajo denar za tiste otro ke v osnovnih Šolah, katerim starši zaradipomanjkanja denarja ne morejo zagotoviti loplcga obroka hrane Lani prvič se je vključila v ca prlziidevanja tudi Slovenija, in sicer je projeki pilotsko iAedlo Obmix;no združ-
enje RK Slovenske Konjice in d^s^eglo izjemen uspeh. Venem samem sobotnem dopoldnevu so prodali zji več kol 20(1 tisoč kru-lia in s tem zagotovili več kot 5tK) brezplačnih obrokov za učence iz socialno ogroženih družin. Letos bo v tem projektu sodelovalo tudi Območno združenje RK Velenje.
To je že pozvalo peke na območju Šaleške doline, naj darujejo kruh oziroma svoje pekov-
ske izdelke. Kot so povedali na združenju se je odzvalo vseh pet pekov, ki imajo sedež svoje obratovalnice v Dolini, drugi, ki pa v prodajalnah v občinah Velenje, .^Oî^tanj in Šmartno ob Paki prav tako prodajajo svoje pekovske izdelke, pa sovsodelo-vanje v akciji odklonili.
Darovane izdelke bodo prodajali mladi člani RK pod vodstvom svojih mentorjev ter odrasli aktivisti RK na stojnicah v
Velenju in v Šmartnem ob Pakj v soboto^ 12. oktol)ra, t>d H. do 12. ure. Vvrečkah pakiran kruh bodo prodajali po enoini ceni 300 SIT za komad, ne glede na velikost ali ležo struce. Pri Območnem združenju RK Velenje pričakujejo, da bodo prodali Z^i) komadov kruha. Izkupiček od prodaje hodo namenili za prehrano učcneev iz socialno ogroženih družin.
■ tp
8. finalno državno tekmovanje floristov
Primož se je izkazal
Na 8. državnem finalnem tekmovanju floristov, bilo je konec minulega tedna v Komendi, je sodelovalo 12 tekmovalcev in tekmovalk, najboljših s predhodnega izbirnega tekmovanja. Zagotovo bo ostalo v lepem spominu Primožu Orilu, cvetličarju Podjetja za urejanje prostora PUP Velenje, ki jevskupni uvrstitvi di>scgel tretje mesto.
Udeleženci tekmovanja dokazovali svoje spretnosti terspc^d-obnosii v Šestih disciplinah, Primož pa je bil drugi pri pripravi po-grinjka za dve osebe ter tretji pri izdelavi tako imen(3vancga pr(v stega jsopka. V skupni uvrstitvi jc bil tretji. »Nisem pričakoval tukSnega uspeha. Sem zelozadovoljenin trudil se bom bili na prihodnjem tekmwanju 5e boljši,« je povedal.
■ tp
Popravek
VprejSnjl Številki Našega Časa smo objavili razpored pregledov gasilnih aparatov, kijih bodo ob koncu tednov v mesecu oktobru, mesecu požarne varnosti, opravljali člani poklicnega jedra PCrD Velenje po posameznih krajih. Žal pa se nam je ob tem zapisala neljuba napaka. Pregled gasilnih aparatov za občane namreč ni brezplačen, saj ob njem nastanejo materialni stranki. Gasilci morajo po letu dni vsakemu aparatu preverid zanesljivost delovanja aparata; zamenjali nalepko, preveriti weblno aparata, po potrebi zamenjati varwal ko ... Za napako se opravičujemo.
■ Uredništvo
Primož Grii: "Dober teden sem se pripravljat na tekmovanje in upamf da sem s tretjim mestom oprav;cf/ stroške, kijih je za sodelovanje na tekmovanju piaćalo podjetje.»
■ÉikíL^ diutba. d.o.o. Velenje ittaiz ob ćeiitklh. Cena posamerne^s pTvoija ^D SfT, iT>eseina naroCnira 940 SfT. tnmeseCra naročnina 2750 SfT, pđietre nsočnina 5.340 SIT. IMna naroCnifia 9.900 SIT.
UredniSTvG: SonsZakc^ek (cifrektorin glavni urednik), ^ns Vovk (odgovorni urednik), M lieras XrstiC-Plai^nc (pcrno£nlca ursdnlka}. Janez Ple$fl(k, Tatjana Podgofâek, BoianaŠpeg^ (novinaql). Mir^Zakoi^ iuredntca radija). Janja KoSuia-âpegel {teiiniCna uradnica), Toma} 6«r$ak (oblikovalec}. Propaganda: Nina Jug {vodfa propagande), Saáo
KoneCrvk, Jiye BenfinlK (propagandista)'
Sedet uredniltva in uprave: 3320 Velenje. Ktdnceva 2a. p. p. 202,
(eleion {03) 59817 50. telefax (03} 897 46 43.
TRR - Nova LB. Vfifsnje- 02426-0D20133854 e*majl: press ®na»9s .si
Oblikovanje In graf. priprava: NaS Cas d.O.o. Ttsk TIsterra SET d.d, Nahbda: 5.400 l2vodw NenaroCenih fotografIj In rokopisov ne vraiamo!
Po zakonu o DOV je 'Usi čas' uvr^n med proizvode Infonnalivnega znaCaja za kaiers se pfaCu|e davek po znižam stopnji
10. oktobra 2002 "^H'AS
SEJA
Zadnje zasedanje Sveta Mestne občine Velenje v tem mandatu
Prijateljsko slovo
Začelo sťj« bumo, tako kot običajno tli /udnju štiri Iťla, naduljeviilo pa uulii^eno kol med najboljšimi prijatelji in velenjski Kvelniki so s torkovim /.asedanjem re& temeljito pometli /a s^iIh). Seveda se nis<»vsi strinjali /.vsem, tudi nasprotovanj ni bilo malo, a diu-lo}> jehil konstruktiven in kulturen« tâ-k<» da so spraviti p<KÍ strťho kar 27 toć'k dntrvne^a reda. med rvjlml nekuj vse* bins ko /elo zahtevnih.
Pobude in vpra^nja - Kranc Sever (SDS), zdo poznan po lem, da jiii poslavlja največ je menil, da la točka na zadnjo sejo sploh ne sodi. Ni dobil
podpore, polem pa jih je posUivil več kol desel. Tudi drugi niso hoteli zaostajali 7a njim, večina vprašanj pa je pravzaprav sodila v program nadaljnjih aktivnosti. Svetniki so izražali predvsem ^elje svojih sokrajanov o tem, kaj vse bi bilo trebaše posioriii v njihovem kraju.
Velikočasa sojimv/clc ludi tajne vtv lirve. Volili so elckiorje za izvolitev člana državnega sveta - predstavnika lo-kiilnih interesov iz 6. volilne enote in predlagali svojega kandidata, /a to so Izbrali Drajisi Bahiina (LDS), eleklro-rji pa so Srečko Meh. Joi^e Kavtičnik,
l>ra^o Martinšek. Marjana Koren, Bojan Škarja, Ana Ro/a Hribar in Mir-k<ï L<»r}ier.
Sledil je cel kup sklepov ozamenja-vi, prodaji ali statusni spremembi zemljišč, Posiaiulu občinskega prcmoi?-enjfi, tudi če gre za nekaj kvadratnih metrov, ni mogoče prodati brez soglasja Sveta. Med večje prodaje pa stv di del zemljišča med Jenkovo, Jurčičevo in Serccrjcvo eesio, kjer naj bi omogočili gradnjo stanovanjskega bloka, preeej časa pa so se zadržali tudi ob napovedani raiiivi Majerholdo-vc vile (Stari irg 27), kjer je občina
Č/an/ Sveta Mestne obiine Velenje 1998 -2002: (od leve proti desni): Herman Arílc, Franc Sever, Mirko iorger. Tone De Costa^ Ivan Bfazinsek, Mar* ko Jeraj, Herman HlemenCj Ivan Hralj, dr. Vladimir Horun, Bojan Hontié, Bojan Škarja, Franc Špegel, Darko Zupan, Karel Stropnik, Jožef Kavtičnik, Jože Dračko, Fadll Krupič, Ana Roza Hribar, Ivan Janežič, Majda Gaberšek, Marjan Salobir, Pavel Orošelj, Pankrac Semecnik, Benjamin Strozak, Vincenc
Šmajs. Srečko Meh. mag. Franc Avberšek. Marja' na Koren, Jože Zupančič, Drago Martinšek, Stane Planine In Bojan Voh.
Srečko Meh jim je ob slovesu dejal, da je bito to ob' dobje rasti, tako družbene kot gospodarske, pred' vsem pa izrazil zadovoljstvo, da so ohranili dobre medsebojne odnose, kljub mnogim burnim razpra* vam in ob tem mnogo narediti za svoja okolja, (manjkata Franc Blatnik In Marjan Gaberšek)
Osnovne usmeritve sa prihoitnje proračitfie
Smemiee so pripravljene iako> da bo proračun uravnoteiien. Prednost daje dejanskim siroSkom. kijih mora občina pokrivali po zakonu (-slroski in plače nekaterih javnih zavodov), preostanek pa je mogoče uporabili za naložbe po li^čno določenem prednostnem redu.
Ta sestava Sveta Mesine občine Velenje ga je siecr že opredelila, a pustila vrala priprta, tako da je mo^oČc še marsikaj spremenili. Podťíbne so tudi smernice za prihodnje pro-raCune. »Teh ni več težko delali«, pravi župan Srečko Meh, saj je veČina osnovniii elementw za pripravo proračunov znanih in ker obveznosti iz pretcklihlet ncprenažamovcćvpri-hodnja leta (izjema je le stanovanjska gradnja, za katero najemajo
ugodna posojila - to nameravajo tudi v prihodnje, zalo bo tudi naslednja leta proračunska poraba nekoliko viAja od prihodkov), je načrtovanje več ali manj rutina. Zato pa jc treba toliko več poz(5rnosli najneni-ti tehtanju prioritet, saj vsega, kar bi želeli, tudi v naslednjih nekaj letih ne bo mogoče uresničili.«
In kaj predlaga ta Mstava sveta kot prioriteto?
Na pt'idrcHÎju kulture knjižnici^ (ob tem naj ne bi zanemarili nujnih vlaganj v Kulturni dom), na področju športa obnovo zimskega bazena in raz-^iritev Rdeče dvorane, ob tem pa redno v/drževanje šol in vneev in nadaljnje dopolnjcviinje komunalne ia-frasirukturevvseh okoljih.
lastnica le osmih kvadrainih metrov, ampak vsi od nje pričakujejo, da ukrepa. saj je omenjeno pc")sicpje v lakSnem stanju, daje nevarno za okolje. Franc Sever je predlagal, da naj se izognejo dolgotrajnemu in dragemu prido-bivanjudokumenlacijeza ruSenje (objekt je 5e vedno v postopku denaciona-lizaeije), kar pa je župan Srečko Meh odioino zavrnil Občina si ruí;itve brez gradbenega dovoljenja ne more dovoliti, to pa seveda pomeni, da bo stavba še nekaj časa stala.
Po skrajšanem postopku so dorekli financiranje volilne kampanje in političnih strank. Za volitve bodo lahko stranke porabile po ňO tolarjevza dobljeni glas. politične stranke pa bodo v bodoče lahko dobile največ 0,6 odstotka vrednosti občinskega proračuna. V prvi obravnavi so potrdih pravilnik o financiranju spori a v Mestni občini Velenje ter pravilnik o dodeljevanju sredstev za p<xspešcvmije razvoja malega gosp<^darslva. Po skrajšanem postopku je dobil zeleno luč tu-
di pravilnik o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ob tem pa so menili, da se mora v to vključili občina in sicer pri pridobivanju podatkov o teh vlaganjih, ki so na sedežu Telekoma, marsikateri vlagatelj pa jih več nima. Glede na to, da se želi v ŠPC, javni zavod za pospeševanje lurizma vključiti ludi občina Žalec, so sprejeli potrebne dopolnitve in poglobljeno razpravljali tudi že o izhodiščih za pripravo odloka o proračunu Mestne občine Velenje. Ta razprava pa je znova izzvenela v kopičenju želja, ki jih je vedno več kot dejanskih možnosti.
Raz-Šli so se prijateljsko (poseji so .se dobili še na pikniku), lak.Šenjebil tudi sklepni nagovor župana Sreika Meha. kije izrazil zadovoljstvo, da so uspeli v svetu doreči vse potrebne akie, ki bodo omogočali, da bo delo v občini tudi v naslednjih dveh, ireh mesecih, ko najvišji občinski organ ne bo zasedal, normalno polekalo.
■ Mira Zakošek
Hotel PAKA, Velenje
17. oktober 2002 ob 9.30
Odprtje srečanja in plenarni del
Hotel PAKA, Velenje 17. oktober 2002 ob 14.00
okrogla niza: Možnostl kooperacljskega sndelnvanja
Rdeča dvorana Velenje 17.'Í9 oktober 2002
-	posinvno prodajna razstava
-	razstava likovnih dei ustvarjalcev Savinjsko-šaieSke regije
-	razstava Izvirni spominek Šaleške doline 2002"
Rdeča dvorana Velenje 17. oktober 2002 ob 17.00
Pogovor z znanimi spnrtniki prireditev so finančno podpni:


eča dvorana Velenje iS. oktober 2002 oh Í7.00
Modna revija z revijo pričesk
-	Pospeševalni center za malo gospodarstvo . GZS Savinjsko šaSešba območna zbornica
•	GZS Združenje podjetnikov Slovenije
•	Mestna občina Velenje
•	Savinjsko šaleška območna razvojna agencija
-	Območna obrtna zbornica Velenje
-	Območna obrtna zbornica Mozirje
•	občine Savinjsbo-šaleške regije
-	Naš čas
... in mno^l dni^l
Organizatorji srečanja:
Savinjsko^Saleska območna razvojna agencija GZS Savinjsko-ialeška območna zbornica Območna obrtna zbornica Velenje Območna obrtna zbornica Mozirje
AKTUALNO
"«te
10. oktobra 2002
Naravno zdravilišče Terme Topolšica
V korak s sodobnimi smernicami
PriznHUjť, ki so ^h oI) leto:^-njem pnuniku občine SašlHnj doliiie Terme Topolšk», h<» m-nesljlM» nn.šlo sv{>je |H>sel)m» me» slo v vitrini.«/alo« ker Je prvo pri/nanje, ki Je naše zdravilišče kdaj dobilo in ker nam i^a daje kraj xa prizadevanja na po-dn)čju lun/ma in s tem razxn ja okolja. Menim, da Je veliko vre<ln<i /a slehernega zaposle* ne^a v zdravilišču,« Je komen* tirala po/ornosi K S Topol §ica direktorica Nara^nej^a zdravilišča Terme Topoli^ica Lidija Fi-javž Speh.
Ob icm jc Špehova nagkisiia, daje iuri/cm (Jcjavncîsl, kjcrcn sam nič nc pomeni. Potrebno je Ivorno sodelovanje s krajem, predvsem 7. njegovimi prebival-ci. Vse icsncjc se povezujejo, kar domaČi in luji galije (U priliaja-jo predvsem h ilalije, Avstrije In Nemčije)» opazijo in pripravljenost oziroma odzivno.si krajanov tudi ecnijo. »Moram poudarili, da na^e zdraviliSčc ne sodi nicd klasični zdraviliški, ampak spucifičnl zdravstveni turizem, saj medicinska dejavnost ustvaija približno 20 odstotkov prihodka na^e druibe.To dejav-
nost razvijamo od vsega začetka, kajti prav i/vajanje ambulantne fizioterapije /a potrebe prebivalcev Šalej^ke doline je pogojevalo in tudi utemeljevalo ustanovitev zdravilišča.«
Ob razmišljanju, kaj jc poseb-nast in prednost 'lerm Topolšica vprimerjavi sprcoslallml l4slo-vcaskimi zdravilSci, sc je Špehova odzvala 7 ugotovitvijo, da je siikz naravo, lepo in mimo okolje, v katerem se lahko gostje sprcTstijo, hkrati pasprevenllv-no in ludi ktirativno dejavnmi-jo paskrbijo za svoje zdra\Qe. kar ntikaj let razvijajo ^ dejavnost rehabilitacijskega centra za obolele z multiple sklerozo. Ib-vrstnim bolnikom je v hotelu Mladika na voljo 50 postelj-
Prihodnje leto bo minilo 20 let od izgradnje hotela Vesna. Ob pogledu na prehojeno pot jc Špehova ugotavljala, da so za njimi kar težka obdobja. Tako so pred pribliJ^no 12 leti ostali praktično brez gostov, tudi onesnažen zrak je dolga leta vplival na razvoj dejavm"»sli. »Sedaj ,se stvari obračajo bistveno na bolje. Lanska naložba v dodatne vodne površine, prenovljene
prostore za lerapijc, ambulante in telovadnico, dopolnitev ponudbe ter izgradnja prizidka k holelu Ve.sna so obn')dila sadove, hkrati pa nas zavezala, da sledimo smernicam sodobnega zdraviliškega I uri/ma tudivpri-hodnjc.«
Kakíwost ponudbe» ki sojo gradili kar nekaj let, nameravajo v naslednjih letih Še nadgraditi, dopolniti z dodatnimi vodnimi povrSinam in na ta način izkoristiti bogate termalne vodne
lerme Topolšica ležijo pi'jd visokimi vrhovi Karavank, na izvirih zdravilnih termalnih vrelcev. /JravDne učinke termalne vode so ljudje tod poznali že v 16. stoletju. Primerna je za zdravljenje obolenj hrbtenicc, sklepov 1er za rehabilitacijo po ptiškodbah in post operativnih stanjih mi gibalih. Mir, narava in blago srcdnjcgorsko podnebje so primerni za zdravljenje bolezni dihal, lažjih oblik kroničnih K^lcznisrca in ožilja ter prc-magtwaje siresa. 'lerme so danessodobno središče za sprostitev, sport In rekreacijo, za izvajanje programov zdravja in zdravega načina življenja.
vire. Prav tako naj bi poskrbeti, da se Iwdo g^wtje pri njih počutili Se bolj dobrodošle in želene.
Lani sov zdravlllščuzalvležili 87 tisoč nočitev, od toga tujih % lisc.ič. Kot vse kaže, jih bodo letos 97 tisoč, od tega najmanj 40 odstotkov tujih. Pa 227 ležišč v eno in dvGposteljnihs<^bahv hotelu Vesna in 120v prizidku hotela zadošča? C.c bi sodili po le-
tť>šnji avgustovski in septembrski zasedenosti, jim nastanitvenih zmogljivosti primanjkuje. »Mislim, da je hotelskih zmogljivosti dovolj, manjka pa nam opartraaj&kih. Po leh pov-
prašujejo predvsem družine z manjšimi otroki. Sami takega naselja ne bomo gradili. Pričakujemo, da se bodo temu Izzivu odzvali posamezniki v kraju. Upamo pa tudi, da bomo našli
primerne rešitve še v skupnih programih s tukajšnjo bolnišnico,« je sklenila pogovor direktorica Naravnega zdnivillšča Terme Toj'xiKica Lidija Fijavž Speh.
■ Tp
RTC Golte nad Mozirjem
Smelo čakajo na novo zimsko sezono
Čeprav sneg še ni pobelil vrhov mozirske planine, ludl snežni lopovi še mirujejo, p^ij^ na Rekreacijsko turi.stičnem centru C*ohe nad Mozirjem zelo živahno.
» Res smo precej postorili v le-lošnji polelnih me.'kîcih. Predvsem smo posodobili in tako uredili ccIotno Infrastrukturo za umelno zasneževanje, da lahko v 14 dneh zasncžimo pet kilometrov prog. Akumulacijsko jezero je polno, v njem je več kol 33 tisoč kubičnih metrov vode. Posodobili in razširili smo tudi proge. Kar precej smo jih ozelenili, položili varovalne mrcŽe In odstranili kamenje, ki je v preteklih letih ljubiteljem snežno belih poljan povzr^)čalo kar nekaj slabe volje,« je o pripravah na n(wo zini.sko sezon<i povedal namestnik direkttvja K TC iUA* te Peter Sevnik.
V leh dnehso v polnem zamahu dela pri zamenjavi nosilne vrvi na nihalki Žekovec, zaradi katere so po odločbi pristojnega irLšpektorja morali predčasno končati lansko smučarsko sezono. Na delu so delavci a%'strij-skega podjetja Teuferbergh, ki skupaj z vzdrževalci RTC Golte nameščajo 55 ton težko in 3,6 kilometrov dolgo vlečno vrv. Vožnja od spcîdnje na zgornjo postajo bo 7. nlhalko /ekovec
Namestnik direktorja RTC Golte Peter Sevnik: >'Ne bomo obljubljati vefiko. Tisto, kar pa bomo, bomo zanesljiv vo tudi ryarediíL«
{ta sprejme 50 oseb) poslej trajala le o^cm minut. Po zagotovilih Petra Sevnikabodoz raznimi prireditvami popestrili Še dodatno ponudbo. »Smelo čakamo torej na novo smučarsko sezono, za katero smo namenili približni") 150 tisoč cvrov.» Predvidoma naj bi jo začeli I.decembra oziroma takoj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere.
Od L okt(Dbra dalje so v pred-prodaji smučarske karte, katerih cena je v primerjavi z lani enaka, »Celo ugodnejša. Letos smo se odloČili, da bomo ponudili tržišču novo možnost: akci-
jo smo poimenovali » Med tednom .smučajmo ceneje«. Karla za smučanje od ponedeljka do petka ho v predprodajl veljala le 2400 SIT.
Ob odločitvi lastnikov, da bo-dt^ kljub zapletom ostali na Ool-teh, so .se smučarji in lokalna skupnost oddahnili. Kaj pa lastniki? «Kot upravljalei RI C" Golte smo pripravljeni še precej narediti, kajti verjamemo v smučišče in lokalno .skupnost. Od nje pričakujemo, da nam bo pt^magala pri projektih, sodelovala pri zagotavljanju dodatnih nastanitvenih zmogljivcîsîi in pri izboljšanju celotne ponudbe Zgornje Savinjske doline. »
In kaj naj bi postorili v naslednjih letih? Po Ix^dah Petra Sev-nika, veliko ne bodo obljubljali, a listo, kar pa bodo, bodo zanesljivo naredili. Izdelani programi za naslednje sezone so dokaj zajemi, kaj od tega pa bodo uresničili, bo v veliki meri odvisno od letošnje sezone. Bila naj bi prelomna. »Če bomo tu ostali, bomo najprej veliko pozornosti namenili dobri ponudbi v pole-lnihsezoni,šelenatonajbl nadaljevali posodobi tvena dela za novo zimsko sezono,» je sklenil pogovor Peter Sevnik. namestnik direktorja RTC (lolte.
■ Tp
Volitve 2002
V Sloveniji tudi volitve v državni svet
člani se volijo posredno
Priprave na volilev članov državnega sveta po* tekajo v »senci« predsedniških In lokalnih voli* tev, pa vendar bo Slovenija novembra dobila tudi novdržiivni svet. Člani se volijo po.sredno. So predstavniki nosilcev določenih interesov in se volijo na podlagi posebne volilne pravice« ki pripada nosilcem teh interesov.
Dvaindvajset od 40 Članov državnega vsveta, je predstavnikov lokalnih interesov, Te iz\'olijo lokalne skupnosti. Oblikuje se 22 volilnih enot. pri Čemer se volilna enota oblikuje za območje ene ali več občin. Vsaka občina lahko predloži s-vi^je-ga kandidata za predstavnika lokalnih inleresov, Štiij e člani državnega sveta so predstavniki delodajalcev. Volijo jih gospodarske zbornice in
združenja delodajalcev; šliri predstavnike delojemalcev Izvolijo predstavniki reprezentativnih sindikatov. Predstavniki poklicnih organizacij kmetov volijo dva člana državnega sveta, predstavniki poklicnih organizacij obrtnikov enega člana, predstavniki samostojnih poklicev pa tudi enega člana državnega sveta.
Mîlitve šestih predstavnikov ncgospíxiarskih de-javnasli: predstavnika univerz, visokih in višjih .šol, predstavnika za področje vzgoje in izobriiževa-nja, področje raziskovalnih dejavnasti, za področje kulture in športa, za področje zdravsiva in za področje socialnega varstva, pa volili Šest različnih volilnih teles.
■ mkp
Volitve za župana v občin/ Šmartno ob Paki
Tretji kandidat -Frančiseic Fužir
Na novinarski konferenci Občinskega ixllH>ra Slovenske yudske stranke Šmartno ob Pu« ki, prcjši\jl teden, seje predsla* vil že tretji kandidat za Župana občine Šmartno ob Paki Fhii>čiš«k PužJr, diplomirani Inženir strojništva - dosedanji podžupjin in svetnik.
Zap(Slen je v družbi (rlin ( rrlf Nazarje kot vodja investicij in pri-prííve proizvodnje. Občani ga poznajo kot kulturnega zanesenjaka. člana gasilskega društva Paška vas, med drugim je predsednik omenjenega ol^činskcga odbora, Član sveta zavoda šmarške osnovne Šole.
Kol je povedal v obrazložitvi, seje za kandidaturo odločil i/
več razlogov, íwrednj j pa so trije: Izvajanje kakovostnega nadzora zazahtevne projekte, ki jih v občini že izvajajo (zagotovitev ustreznih virov pitne vode, izgradnja čistilne naprave In kanalizacijskega omreî^ja ter dograditev Šole za potrebe deve-tletke), kot drugi razlog je navedel potrebo po prit^ližanju občine občanom oziroma boljšemu pretoku Informacij med županom, občinsko upravo In občani, večji poudarek pa želi dati tudi delu različnih odborov pri občinskem svetu.
Razlogov, ki so vplivali na njegovo odiwiiev za kandidaturo je še več, o njih bo več povedal med samo volilno kampanjo. Če
Frančišek Fužir, predsednik Občinskega odbora SLS Šmartno ob Paki In strankin kandidat za župana občine:» Razlogov, ki so vpUvall na odločitev za kandidaturo je veČ, o njih pa bom več povedal med samo votlino kampanjo."
bo izvoljen, pa bo ena njegovih prvih nalog priprava plana srednjeročnega razvoja občine.
■ (p
10. oktobra 2002

GOSPODARSTVO, ZDRAVSWO
Poslovni sistem Premogovniif bo dai v prodajo dele podjetij GOST in PLP
Odpuščanja v odprto brezposelnost ne bo
Že prej. pmJenJe SPEM, komuni-kiicijska skupin», medijem poslala in-rurniďcijt) o predvidenem ra/pisu /a oddajo ponudh la nakup dela podjetij GOST in PLR hčerinskih družb poslovnega sistema Premo}jovn(k Ve* lei\j(.\ seje v Šaleški dolini govorilo o tem. Ljudje so u^ibati, kdo hi ule^nii kupiti l^e.stuvracijo Kluh« kdo Oay:o in kiij huz Je/erum ...Vodstvo premt)-^ovnika pa prej, preden /adeve niso hile prelt;lilane in preden ni padla odločitev oobjavi razpisa za oddajo po* nudb /a nakup dela hčerinskih družb podjetij, ni dajalo izjav. Razpis l>o objavljen še ta mesec.
(>dit>čjicv o prodaji lemeljj, kot poudarjajo, na ekonomskih izračunih in upi^tcvanjusocialncga vidikii 7^p(wlc-nih v ich dveh podjetjih. Pomeni pa ludi uresničevanje sklepov vlade in strateških usmeritev poslovnega sistema Premogovnik Velenje.
Pcidrobncjc smo o razlogih, ki 50
privedli do iake odločilve in o tem, kaj la pomeni za zaposlene, pogcwarjali z direktorjem 7a kadrovsko - spioSno področje Jankom Luknerjem. # Odločitev o pnfdaji dveh hčen/iskih podjetij ozi^fna déa njioiesa pretnoi' enja je padla. Najhi^ ni hiUi sprejeta na paniei ui na hiiro. Na cem temelji? »Premngovnik sc jc žc v začetku dc-veldeseiih lel odloČil, da del dejavnosti,za kateresmo menili, da imajomož-nosl san'x'ïSKijncga nastopanja na irgu in pridobivanja prihodka, izloči iz osnovne dejavnosti. Izločili smo delo
dejavnosti, ki niso bile neposredno vezane na proizvodnjo premoga in jih organizirali koî samostojna podjeija v stoodstotni lasli premogovnika. Drui^ham je po desetih letih finančne in siro-kovno-pcvslovne pomoči vvcliko meri uspelo zmanjJiili odvisnost od niHličnega podjetja s tem, dň vedno večji delež prihodka ustvarjajo na trgih zunaj premogovnika. /.zadovoljstvom ugotavljamo, dii so hili (xnav'ï cilji do seženi,.saj večina bčeriaskili podjetij zunaj premogovnika dosega več kol polovico realizacije, obenem pa uresničuje cilj, ki smo ga zastavili: ob nižanju števila zaposlenih v osnovni dejavnosti, ohranjanje delovnih mest. Položaj pa se je spremenil v zadnjih letih.«. # Vćem?
»Prišlo je do odločitve o odprtju energetskega trgrt, ki jc pospešil pritisk na zniževanje cene premoga oziroma prestrukiuriranje osnovne dejavnosti. V premogovniku smo sprejeli eelovisto ukrepcw, ki pa vplivajo ludi na poslovanje hčerinskih družb, (lOS'J* danes več kot 60 odstotkov prihodka astvari izvenprcmogov-nika. Kljub velikemu prizadevanju pa podjetju ni uspelo zmanjkali obsega dejavnosti in prihtxikov v premogovniku. I liirega zmanjševanja Itevila za-p<«lenih v t>snovni dejavnosti, niso mogli dovolj hitro nadomeščati z zadostno rastjo na drugih trgih. Ker pod-
Janko iukner: »Oćfoćitev temefji na ekonom' sklh izračunih ob hkratnem upoštevanju socialnega vidika, pomen/ pa tudi uresničevanje sklepa vlade in strateških usmeritev podjetja.a
jelju ni uspelo d^wcči vseh zastavljenih poslovnih ciljcv in ker so izčrpani viri za nadaljnjo rast, seje uprava odloČila. da omogoči vsiop novih lastni-k(7v v podjetje in tako poskuša zagotoviti hitrejšo rasi progranov. Od novega lasi nika pričakujemo, da ho s svežini kapitalom in znanjem pripomogel k temu, da bo podjetje lahko tudi v naprej uspešno naiNU)pal(í na trgu«.
# Pudohno je v podjetju x področja lesne i fidtisírije, P/-/V«? »PLP jc na nek način v Se posebej
zapleteni situaciji. Premogovnik namreč zaradi sprememb tehnologije porabo lesa zmanjšuje veliko hitreje kot smo predvidevali- Cc ne bi ničesar ukrenili, bi ogrozili 70 deloviih mest. Lani smo investirali v nov program lepljenih elements. Brez dodatnih vlaganj v Širitev zmogljivosti v proizvodnji, s tem pa tudi zagotavljanja novih strateških partnerjev, pa podjetje ne ho več sposobno sledit i konkurentom na zahtevnem trgu«.
#	Za prodajo koUk.ûiîfi detov (iOST-a in PLP-ja pa gre?
»le odločitve ta hip Še ni«. 0 Kaj pa pričakujete o<l ponud' nika oziroma poniulnikov?
»lb,da bo zagotovil pogoje za ra/voj teh podjetij, pri tem pa spoštoval ludi dogovorjene kadrovske in socialnc kriterije.«
#	Po^rori j: pof^nda/riimi kap-ci Že lečejo?
»Vodstva družb in premogovnika so se z nekaterimi poteneialnimi investitorji že pogovarjali, vendar je la hip sprejet samo sklep, da sc z aktivnastmi prične. Konec oktobra bo objavljen razpis, predlog odločitev pa bo po zaključku razpisa sprejel nadzorni svet.«
# O vsem ste f*oto\'o sezjxaniU tudi delavce. Kako sprejemajo te odločitve? »Zavedamo se, daje uspešnost sprememb odvisna predvsem od tega, koliko bodo pri tem pripravljeni sodelo-
vali zapi^sleni. Pripravili smo Širok program aktivnosti, s katerimi želimo zaposlene v obeh hčerin.skih. pa tudi v matični firmi, Čim bolj natančno seznaniti tako z vzroki kot s posledicami sprememb. Pomembno se mi zdi, in to smo jim na zborih deLivcev povedali, da bo imel prednost pri iskanju novih partnerjev tisti, ki bo zagouwil vsaj tolikšno število dekwnih mest, kot jih danes v teh dveh podjetjih je. Poskušali bomo poiskali partnerje, ki bodo z^i-golavljali razvoj ins tem še nova produktivna delovna mesta. Delavcem smo zagotovili, da odpuščanja v odprlo brezposelnasl ne bo.« # Premo^tmtik ima kar nekaj hčerin-.úih podjeíij, zfitd) Se vprašanje. Če .ve poilohni ukrepi, ko/ .so predvideni za OOST in PLP, nakazujejo ÍP kje? »Odločitev o tem, da poiščemo zunanje partnerje za (iOST in PLP, je, kot žc rečeno, posledica novih razmer
v energetskem »eklorju. Vlada Republike Slovenije je lani maja sprejela sklepe o dezinvestiranju v energetskem sektorju, o odprodaji nepotrebnih sredstev in programov, ki niso povezani z osnovno dejavnostjo, Cîre torej za uresničevanje teh sklepov. Cc zdaj pogledamo zadevo v lej luči, bomo najbr/ tudi pri drugih pc^djeijih na-daljcv-alisp^xlobnimi aktivnostmi, vendar je ta hip o lem Se prezgodaj govoriti. Za zdaj gre za razpis za oddajo ponudb za nakup dela podjetja GOST in podjetja PLP.«
■ Milena Hrstič - Planine
Splošna bolnišnica Celje
Poslej nevrologija le v enem nadstropju
CEUJE, 4. oktahr» - Samo dva dni potem, ko je Svel zavoda Splošne holnišnkc Ccye sprejel odločitev o razrešitvi Sama ťakínn t. mesta direktorju iMilnišnicc.sov tretji naJveCJizdravstvo» ni uhl»novi vdržiivi pripravili príloÁnoslno slovesnost. na kateri so sTojcmu namenu predali nov nevrološki oddelek. Nalo/ha Je veljala blizu 268 milijonov tolarjev, do tega je država ziigoto-vila IK8 milijonov SIX ostalo bolnišnica. Cc k /ncsku |)rii)tejem(>^ vrednost stavbe^ znaša naložim v nov nevrološki oddelek već kot 391 milijonov lola rje v.
Do zilaj jc bil nevrološki oddelek naseljen kar v ireh nadsimpjih vezjie stavbe med staro in novo bolnišnično zgradbo. Sem so ga preselili prod 13 leti izPsilîiatriêne bolnišnice v Vojniku. Po besedah predstojnika oddelka dr. Marka Zupana je razdeljenost na iri (Oddelke meiřcvalo delo za-pwlenim. Sedaj bo mnogo iažje.
Nov ncvrcki^doddelekso uredili v drugem nadstropju novega deta bc>lnij^nice, skupaj ima 41 postelj, za bi->lnike skrbi 53 zaposlenih, od tega pet zdravnikov in dva specie lizan ta. PohiSivo je p(w-sem novo, lx>lnL^ke postelje pa so stare 20 leî. Na ncv»
Tretjina nove stavbe se nena» seljena
ZaCetki izgradnje novestavbc celjske bolnišnice segajo v leto 1977. V njej je l^lizii 30 tísoí k-va-dratnih metrov uporabnilï povrèin»dosk;j pa so naselili z oddeltó in medicinskimi sliižbami dve tretjini stavbe. V pritličju mwe stavbe je poliklinika (v bližnji priiKxlnosu naj bi jo razširili Že znovim traktom za specialistične ambulante, ki jili poliklinika pcMrwbuje), Jiali'zni. transfuzijski, dor-matoloîiki oddelek, operacijski blok. interna intenzivna medicina, od lani ortopedija in ^daj le ncvroloSki oddelek. V prili<KlnjÍli letih b^^do v prazne prostore nove stavbe preselili še iravma-toUi^ki c^dJelck. oddelek z-a splošno in abdomi-nalno kirurgijo, fizioterapijo, diabetični dispanzer, nekaj specialist iCnih ambubnt in skupne prostore jedilnice. Del kletnih prostorov novogradnje pa dobo namenili za iržne dejavnosti, koisi"» cvetlicama, frizerski salon in pt.>dobno.
roIi'>giji so se namreC odloČili, da njihovi bolniki b(ilj kot sc^díxSne pt^stelje potrebujejo sodobno medicinsko opremo, 'lako so 20 milijonov tolarjev namesto za nakup novih postelj namenili za nakup Šestih novilj monitorjev, 12Crpalk. ki pomagajo bolnikom pri hranjenju inle nekaj drugih aparatur. Posieljepa lnxk\ upajo, nadomestil) v kratkem, kupili pa naj bi jih z denaijera bolnišnice ali celo s kako donacijo. Bolniki so na novem oddeik'u od meseca avgusta dalje.
Na nekaj manj kot 8ÍXJ k-vadramih metrih povrSine oddelka jc devet irip^isteljnih «îb s sanitarijami, Štiri triposteljnc sobe za intenzivno nego in dne eno-p<-)SleljniRcH>i s sanitarijami. Leta 2000 pregledali v ambulanti nevrološkega oddelka pacientov, od tega jc bilo prvih pregledov 5062, ponovnih 2472, hospitaliziranih J()41. VpovpreCju leži na oddelku 38 bolnikov na daj), na leto približno 1000. PovpreCna ležalna dobajc slabih 13 dni.
Otvoritveni trak sta prerezala in s tem skivesno predala nov nevrološki oddelek svojemu namenu celjski župan Bojaji Srot in (še) direktor Samo Fakin. priložnostni kulturni program pa so v avli bolnišnice pripravili Člani C clj.skega godalnega orkestra.
■ Tp
Bolnišnica Topolšica
Novosti v opremi, videzu in ponudbi
V Ri)]nii>nici Topol^ica v ih-dnjeri ćasu namenjajo iM)s<Kla-bitvi prostorov, še l)olj pa medicinske opreme vťlíko po/nrn<»stl. .Samt' IvtoK ^o izlMr^^nj«; delovnih pobojev /iiposicnih in m l>olJî^ poćuljc bolnikov namenili hiizu 40 milijonov tolarjev.
"Dejstvo je. da o pridobitvah in njihovem pomenu najpogosteje
nikovih p4«teljah, urediti centralno monitorsko postajo z najsixlo-bnejk^ tehnologijo, zamenjali so dotrajane postelje ssodobnimi. Naložba ji v«Ijala približno 24 mi-Djonov tolarjev. »Smo ena redkih slovenskih boinišnic.kise ponaša 7. kompletno oprema vodilnega švicarskega pr^^izvajalca medicinske (Opreme /.h diagnostiko srčnih
govorimo za zidovi bolnišnice. Preccj skromni ko o rezultatih prizadevanj za izbolj.^anje delovnih pogojev zaposlenih, preitvsem paxabtiljSe p<.)řutjebol-nikovspregovorimo za šir^ javnost, kajti ni se namreč dobrci preveč hvalili v polcižaju. ko ti skorajda ne da dihati.« je povedal direktor Bolnišnicc Topolšica pri m..I ď ne/. Poles, dr. mod., spec, interne med k i ne.
Lani so načrtovali, sredi letošnjega poletja pa jim jc tudi uspelo temeljito posodobhioddc-lek jntenzive z monitorji pri bol-
Posodobljen oddelek întenzive.
in pljučnih bolezni. Pred tremi tedni so si na5 poso^lobljen <iddc-lek intenzive ogledali strokovnjaki zOhrida, kjer odpirajo kardio-khniko. sredi priliodnjega mesec pa pričakujemo strokovnjake iz Lienza.«
Zaposleni bolnišnice si> se pred nedavnim zbrali Še na eni priložnostni slovesnos.i in na njej predah sv(%jemu namenu prenovljeno drugo nadstropje osrednjega bolnišničnega objekta, ki ga obnovil) »od nog do glave«: zamenjali so dotrajane tlake, urediti instalacije, obnovili in preple-
skali stavbo pohištvo, stene in p<^ dogovoru s i>oŽtanj&ko osnovno Šolo Karla Destovnika Kajuha z velikim veseljem na stonc obesili umetnine mladih mojstrov Likovnega sveta otrok. Za lef^i, urejen videz drugega nadstropja so namenih di^-^rih 14 milijonov tolarjev. »Pri tem moram naglasiti, da smo precej dela. približno od-stotkov od vrednosti naložbe, opravili zapt>sleni - naši mizarski
mojstri, e I cktričarji.....Upam. da
bomo prihodnje leto pisodt>bili še prvo nadstropje.«
Priliodnji mesec sc b(^dt> veselili še tretjič letos. Tokratni razlog za to bosta dve nadstandardni sobi, kijih Urejajo v tretjem nadstropju objekta Planika. Tega so posodobili lam. Omenjenih sob doslej še niso imeli, z njima pa htJdi"» do-polnih ponudbo MniŠničnih storitev.
Še vedno pa stoji zadeva glede prav lako načrtcwane prcnwe kleli. Kol je pt>jasnil primarij Poles se že eno Iclo preganjajo z republiški-mi inšpekcijskimi službami glede lega. NaCrtovana ureditev novega endoskopskega centra, ki bi že moral obratovati, za zdaj prav tako stoji »Načrti so p<^trjeni. zadovoljiti moramo še zahtevam inšpektorja za lekarno, ki se je obregnil ob nekaj k\'adrainih metrov. Poleg te Crne pike im?uno še eno: že dve leti si namreC zaman prizadevamo za cnlprodajtî dela polovne stavbe. .S lem denarjem l>i radi preuredili podstrešje osrednjega liolniŠniCncgaobjckiaza deb na.<ih služb in na ta način prlhranih bh-zu 35 milijonov na leto.« je Še povedal primarij .lanez Poles.
■ Tp
v SREDISCU POZORNOSTI

10. oktobra 2002
J
	; f			
		—		—
Velma, Nama, Dolina NŽ Šoštanj, Blagovni» T Mozirje
Velenje v znamenju E-odc/ne za prijaznejšo prihodnost
Vzorčno pripravljena konferenca o e-prihodnosti
Ženska konfekcija in velika izbira novih modelov moških srajc
Labod
NOVE BLAGOVNE ZNAMKE
v ženskih linijah konfekcije
VVetunJuJc* oh koncu minule« ga t(!(lna.v čvtriek in pmvk, pole-kjila kontwncH	ai pří-
Jsi/jicjso }>hh(i<Jni»sl«. Orj^Hniut-(i»rkí - Mestni i»l)ćini Velenje in Nov.i <Ť<»rícH - sta se resnično potrudili in pripmvifi v^'Airčno kon-tervnu), na biteri so bili prvàstu\-Ijeni nix>'oJni trencti IC-mcst, meli-kj vidiki voden jaln spremlnjiinje or^Hni/iicijske kulturo v lok^ilnih skupnostih 1er upornlmiški in U'hnoloîtki vidiki v projektu E-mi\sto. Kol Miiirg^ni/Jiiorji so .se pridm/ili Ministrstvo /a informacijsko ânl^hw^ lirnd zh lokalni» samoupravo in Center vlade za informatiko. Na otvoritvi je hi-pnn srci'ko Meh Joljndi Ceplak ćcslitali kot dobitnici letošnjci^a občinskega pri^HnJa - ^lale^a grba. ker je na občinski proslavi zaradi udeležite nu allelskem mi-
tingu ni bilo. Velenjsko podjetje TrendNct in MO Velenje pa staji i>Toćihi ludi prenosni računalnik. Ta ji 1h> /Jigotovo koristil, anj .lo-landa 2e nck^ij 6isa (renira s pomočjo Hrenin^ planova, ki jih i/. Amerike« kjer študira njen trener, dobiva p<i elektronski pošti.
Konfcrcncťi jeojprl predsednik D/ liorul Piihor, ki jc med drugim pfkVcJni, via se žaí na podR>čje razvoja c-demokracijo premalo spozna, da bi lahko o tem po-dfDÎjUspregtworil kriliCno, Ja pa se mu kol državljanu /di izjemno pomembno, da je razvoj na lem podrťKÍju Cim hitrejši./alo obstaja v državi soglai»je, da jc p<^lrcb-no v c-dcmokracijo vlagati iim vcC sredstev, kol ludi v mlade kadre, ki bixlo znali z njo upravljati. Pahorje izrazil prepričanje, da imamo že sedaj dtm^lj znanja, zato jc
pozdravil odlL>čhcv obeh mest in županov Srećka Meha icr Crio-mirja ^pacapan», ki sta dala pobudo. da se konferenca pripravi in i?ycde. ( )rganizacij5ki odbor je pripravil bogato dvndnevno dogajanje. na katerem je predavalo 22 predavateljev, oć tega trije iz tujine.
Navz;>če sta v nadaljevanju pozdravila ludi župan MOV Srcck<-^ Mehindr..Iozsei <iyorko.s, državni sekretar na Minisîrsrvu za informacijsko dru RS. Velenje je prvi dan piedstavilo delo Vro-jektnega sveta in straleSkih ciljev, p<irlal: cwnovni koncepl. informa-livni-slalisJični del (predstavitev župana in občinske uprave, uradov, pristojnasii in v.scbin, Med drugim so udeležencem iz vseh koncev države predstavili spremljanje nasedanja Svela M( )V.
modend' Umik Nicola'S
Nova kolekcija TOM TAIlOR v Velmi Velenje
Ponovno na našem tržišču:
volna M1IIIIA...MENADA...EVA...VENERA
Konferenco ye odprl predsednik držawnega zbora Borut Pahor
HAGMOMâ IGM * Od h oktobra do 30. novembra 2002
f ŽREB • napolnjenih hladilnikov Gorenje BREZ ŽREBA - nagradni paket izdelkov Henkel
r^flqpldi[;ilp li^lh njngrflđi
Vei informacij je na voljo v zloženki, kijo najdete v najbliži Urini prodajalni.
Razvijanje e-demo-kracije je dolgoročen proces
Dr.Jozsef (íyorkos, državni sekretar na Ministrstvu za informacijsko družbo RS. nam je o lem.zakaj je ministislvo podprlo k<->nferenci> v Velenju, povedal: »Ugi>toviii smt>, da je na tem področju veiika niša, saj se na državni ravni nihče organizirano ne ukvarja z avtomatizacijo samouprave bkalnili skupm»»ii. Obstajajo pa moinc posamezne miciaiive. kjer siazebdobra primera Velenje in Nova Gorica. Ce pogledam«» v Šir^i slovenski prostor, pa so iczave relativno velike. Zato je naSe miniiitrsivo sofinanciralo ta projekt» ker želimo rezultate uporabili po vsej državi.
Presenečen sem, da utleležba na konferenci ni boljša, saj jc program zeki dober, a klu a len, organizatorji pa so vabila poslali na več kot 2ÍM1 naskîwv, Tolaži m se s lem. da lahko kimferenco vsi spremljajo ludi preko Interne la.
S podobnimi težavami smo se srečevali tudi na naiem minislr-slvu. ko smo poskui^ali aktivirati lokalne skupnosti pri na.<ih projektih. V Sloveniji imamo nekje do IIJ občin, ki temeljijo na ^clo žirok(5 mislečih ljudeh, ki ho pripravljeni ludi dolgoročno načrtovati. Ker vedo, da izplcn sledi. Informaeijska tehnologija je tipična dejavnmi. ki rezultatov ne da takoj. Videnje računalnik. umesnik, učinek, ki se pozna pri upi>rabnikili. pa je dc^l-goročno opazen.«
Vfiiunski atletinji Jolandi Čepiak je župan Srečko Meh na otvoritvi konference ces* titat za /eto$nye občinsko priznanje - zlati grb (Jolanda se zaradi nastopa na svetovnem atletskem pokalu v Španiji ni mogla udeležiti slavnostne seje), Bojan Ore-muž, direktor podjetja TrendNet in Slavko Hudarin, predstavnik MO Velenje, pa sta ji podarila prenosni računalnik.
snemžinje zasedanja Sveta in prenos v živo preko internela.
Vpelek.4.ok^ob^a.sta nava>če pozdravila novogoriSki župan ('rlomir Špacapan, ki je izrazil zadovoljstvo nad sodelovanjem obeh oWin v projektu En^bčina za prijaznejSo prihodnost, in generalni sekretar Vjade R.S Mirko Bandelj.ki je predstavil eleklron-sk(^ poslovajijc vlade. Poudaril jc, da občina polrebuje podporo v uvajanju e-uprave in nekoga, ki lo vodi - prava oseba je po njegovem mnenju župan, brez katerega la projekt ne more zaih/eti.
■ 6$, foto: vos

Knjiga, ki Je zidovom vdaltnila življenje
»
Monografija Velenja je lepa ...
«
1b je stiivťk, ki so g» na pre<l-Ktavilvi nove reprezentančne {folo)niona^nitîje mesia Velenje uporabili vsi - o<l Županu Srečka Meha do avtorjev projekta. Za{20fovo se r. njimi xlrí-njajo tudi ihti^ ki s<> knjigo prelistali. In tisti, ki so si vzeti da sojo prebrali. Za nas so si po predstavitvi v^eli čas avtor besedila Ivo Str«»pnik, «lav-ni in dogovorni urednik Vlado Vriiič ter (»Mikovalei' Stane Hafner.
Ivo Stropnik num je o nastajanju besedila povedal: »Izhodišče je bilo dobro, ker sem pred dcsciimi Icîi siiliziral besedilo prej.sujc monogralije Velenja. Takrai smo s prejšnjimi stxJclav-ci dorekli, kaj jc Usio, kar v Velenju želimo predstavljali, kar jc tega vredno. Kritičnih si vari nismo iskali, kar jc bilo ludi izhodišče pri pisanju besedila novo nionogj afijo. Mcdicin jc le-la 1^99 izšel zbornik, kjer so strokovni podatki pripravljeni prav za vsa področja v občini. Temu je bilo Ireba vdahnili berljivo obliko» podkrepljeno s pes-niskim je/isom. /anieje knjiga lepa in mislim, da bo ta prostor
promovirala vsaj naslednjih pet let. Vedeli pa jc treba, da smo monografijo ustvarjali za turistične, prom<KÍjskc in protokolarne namene lokalne skupnosti.«
Oblikovalec Stane Hafner jc oblikoval že prcj.^njo monogra-lljo mesta, kije izSlalcta 1092, ki je bila bogatejša po številu sirani in podatkih. Zalo nas je zanimalo. katera mu jc predstavljala večji i/ziv, prejšnja ali nova? »V obeh primerih je bil izziv enak, ker je potrebno na omejenem prostoru prikazati čim več Velenja. Po mojem prepričanju ljudje la/je sprejemajo in jih bolj prepriča slika kot lakšna. /aio je bila pri prejšnji Iblografiji pripomba, da jc preveč majhtiih slik. To jc stvar okasa po.samez-nika, menim, da se ludivdrob-nih zapisih da prebrati veliko lepega. Vendar jc velika slika, ki picviadujc v letošnji mociogra-ťiji lisla. ki jo bo zaznamovala za ves čas njenega obstoja. Knjiga je lepa, prepričljiva, bogata. Vendar moram priznali, da ni Či.slo takšna, kol sem si jo kol oblikovalec želel. Zaradi mutacije v angleški jezik sem bil pri-
siljen odstopili od zamisli, da so vse pasice, kjer se pcyavljajo numeracije, v temno zeleni barvi, da so tudi vezni listi v tej barvi. To bi dalo knjigi večjo težo. Nenazadnje bi tudi značka, kije na naslovnici, bi morala bili kovinska in ne plastična. Mislim, da plemenita kovina paše na plemenito delo.«
Knjiga jc naslajala na načiri, ki
jc bil po svoje pogumen. Pridobiti ťoiograťijc na javnem razpisu, je v^rjelno predstavljajo izziv. KakojCvStane Hafner gledal na to ("»dločilev, preden je dobil v roke Ibtograrije. »Bil sem zelc^ skeptičen. Bil sem celo priprav-
ljen dati roko v ogenj, da iz tega ne bomo mogli narediti najlepše knjige. Vendar moram sedaj iskreno priznativscm avtorjem -injim tudi česiilaii-zdanašnjo tehniko .snK> lahko iz njihovih pasnci kov naredili fenomenalne fotografije.«
Vlado VrbiČ jc k temu dodal: »Ntwd mono^alljaje drugačna kol prejšnja, jc bolj bogata po vsebini fotografij. Mislim, da smo zidwom, ki smo jih opisovali v prejšnji številki, uspeli vdahnili življenje! Bralci bodo iz te knjige lahko zaznali utrip v mestu Velenje.«
■ Bojana Špegei
Z-aložnIk in naročnik nove monografije je MO Velenje, kjiji-ga, vredna 11,5 mio. SIT, pajc izšla pri Velenjski knjižni fundaciji. Uredniški odbor so sestavljali Drago Mariinšek, mag. R;ter Kovač in Vlado Vrbič. V knjigi, kije izšla na 128 straneh, je objavljenih IříO fotografij. Izbrali so jih na niitečaju, prispevalo pa jih je 20 avtorjev iv Šaleške doline. Med njimi je največ fotografij delo Damijana Kljajiča in mladega Velenjčana Maieja Vraniča (kar 70), ki je bil tudi za pripravljalce knjige pravo odkritje, Monogralljaje izšla v5 iLsoč sloveaskih in 3 tisoč angleških izvodih, V nemščini je niso izdali, da so poccni-lisira^ke. Besedilo je v angleščino prevedla Vlasta Leban, Cena knjige v prosti prodaji je 7 tisoč Si l!
Predstavili splošno^tunsilčno karto občine Šoštanj
z njo se bodo bolje znašli!
3. oktobra - V mestni ualeriji so prejšnjo sredo predstavili Karto občine Šoštanj. Nastala je na (řeodetskem /avodu Celje« naročila pa jo je Občina l^.š-tanj.
Z njo se bodo turisti, ki bočo obiskali Šoštanj, bolje zntišli, prav pa bo prišla tudi domačinom, ki te kraje bolj ali manj poznajo, pa Inxlo morča na njej odkrili .šc kakšne skrite in neznane kotičke. Občioa Šoštanj z njo dobiva prvo turistično oziroma splalo karto, saj poleg celotnega območja občine v merilu 1:25.00(J zajema ludi dva mestna načrta, načri mesta Sošianj in naselja TopolŠIca.
»Karta daje polegspk">šnih kartografskih, poudarek turističnim elementom. Pri nastajanju so sodelovali domačini, ki.so želeb imeli ta del na karti posebej predstav-Ijcii,« jc ua picdstavitvi p^wcdd Dominik Uoviui z Oeo-Predstavitvf je z zanimanjem sledit tudi predsednik Turistično- deiskega zavoda Celje.
otepievainega društva Šoštanj, Peter Radoja.	| mkp
Predvolilni ias in druga nesnaga
/Vejtfl/m pravijo, das^ v času preti volitvami. kaMie koli .w opere mj\-eč uniazanega perila. Tedaj pri kandidatih pripiavapna dan stvari, za katere smo missUli, da so te >' pozahi, ali da so ureje^ ne. To je zadnje dni spoznal tudi »na.^« edini kandidat za predsed» nika države Jure Ceku/a. Ruhežfiiki so prekinili njef^v předvolilfii mir in z nekaj zaseženimi slikami luij hi poplačal dolg do enega slo' venskih podjetij. Očitno so miniii časi, ko je tudi beseda nekaj velja^ la. Seveda pa je Utdi prav, da se Rre v volilni boj s čistitni računi. Trije od slovenskih mož, ki se potegujejo za mestopreds'ednika, so se v ponedeljek v Celju predstaviti na drugačen način. Na pogovoru, ki ga je pripravil regijski podjetniški klub. P<n>af>Hi so .\'icer sedem kan-didaíífv, a sv bili .Hirje .Klužheno zadržani, .irhar, Bebler in Kreft pa so se iziiozali pri ocenah razjičnih prtfhlemov skoraj kot en nu>t Jc pa v.<iemalo v zadrgo spravil direktor (hrenja Jože Stanič z vprašanjem o tem, ali hodo lahko kiH pred.^edniki res kaj naredili in Če ni to zaia le prazno govorjertje. V C-elju se je razpleda .še ena regij' ska zgodba: direktor bolnišnice Satno Fakin je padel. Ni.w ga poko» pali zílrmniki, ampak zdravilo. Nekaj so pač morali najti.
Žudnje dni Je bilo tudi veliko govora o ekologiji, o skrlii za okolje. y Slovenijo je prišla visoka evrop.ske nagrtida: med tremi sh' venskimi dndbu mi, kijdi jev to konkurenco predlagala gospodarska zbornica (med njimi uidi Gorenje) Je nagrado za solarne sreSnt-hi dobih dndba v Ljubljane, ki te izdelke dela v Slovenj Gradcu, i C strešniki so zeh prijazni okolju. Na posebnem pogovom v Slovenskih Konjk ah pa so člani Stranke ekoloških gibímj měnili, da bi bilo za okolje veliko prijazneje, če ne bi bih cestnin in CL'stnin-skih posiaj Zaradi zastojev na lakih postajah se namreč močno onesnatJije okolje. Nesprejemljivo se jim indizdL da imajo vozniki težkih tovornjakov za vožnje avtocestah popnst, ose trnih mo-
rajo pfaČewii fx)lno ceno. Kmalu pa naj bi bilo le čistejše ozračje nad Sto nt mL V tam kaj.šnji Inexi so.se odločili za gradnjo nove čvitilne naprave, ki ho ujela 60 odstotkov prašnih delcev, kijyov-zročajo .Štorjanom in oludičanom precej vroče kn'i.. Pri nad HOO milijonov težki naložbi pričakujejo ludi pomoč raz\'ojiiega ekološkega sklada. Ta sklad naj bi pomagal ludi Konjića nom pri urejanju Cent - centra za ravnanje z odpadki Je pa onesnažet'anje zadnji čas močno pretreslo ljudi v Krškem. Ampak na nekoliko dnigiičen način. Mnogi.se celo zavzemajo, da bi dndba Vipapše naprej onesnaževala okolje. Gre za lo, dit bi sicer, ker ne /ijore zadostiti okoljskim kriterijem, proizvodno cduloze opustila. Jo pa bi pomenilo, da hi se na cesti zrutšlo veliko dehivcev, poznalo bi se ItuJi pri odkupn odpadnega lesa. Tega nan\reč zdaj tu predelajo letno skoraj 500 tisoč htbikoM Kam potem z njim? Odgovor na to vedo v Zgornji .Savinjski dolini, kjer se donuila vse občine odločajo za pridolvvanje energije s kurjenjem lasnih odpadkov; takth iz lesne indiustrije, ali odfwdnega lesa, ki leži po gozdcn'ik Za tak način sv se odločili (udi na Ljulviem. Na lemobtnočju pn/vijo. da jim kuriva ne bo ztnanjkalo. Še posebno, če bi le začeli i^'ajati določilo o obveznem či.ičenju gozdov.
Po tem, ko so ga nekateri »slavili^ že prejšnji teden, je ta teden uradno Teden otroka. Zaivdi problema like povezane z otroki ni nič škoda, če trajajo razne opozorilne priraditve dalj časa. Še tako marsikje opažajo, da se stanje pri tem nič kaj ne izbolj.suje. Otroci so, to menda še vedno velja, naše največje bogtJsU'o, z njimi pa nekateri pogosto ravnajo kot da jim zanje ni nit mar Marsikje Iň bilo že veliko, če bi jih vsaj pustili pri mint.
m k
Piše: Jure Trampuš
per^spekfiva
Packa na zidu
/xidnjič, ko sem zapeljal avto iz Oelega beloua, ki se je nakopičil tukajleza Bež'g-rad(mjj mtmo v plahe jesenske barve ovi' le gozdove okolice 'fkjjan, vse tja do uČišČtnt OiJeče Ji^tnuie, je bila ptt^i slunr, ki se mi jo zarila v oči, kaj zarila, planila in napadla gosta v mestu mladosti, neka rdeča, razločna pucka na obcestni stem, ihkisli, ki je nekoč trpela [xyi udarci ioge razposajenih paglavceu. Packa seveda m bila le packa, hita je izrisani grafit, narejen s.šablono in namenom. Z/ilo pmloben tistim^ ki so v zadnjih mesecih prcl>lai/ili Ljubljano iu še nekaj slot^nskih mest. Packa mi ja bila znana, njeno sporočilo pa jastno, neposredno in politično. Reci ne Nato, je kričala tam na zidu, p(KÍohno, kol je kričala njena seslra na sosednji </peki in Še ena, h se je ponosno razkazovala lam na oni strani mestne ulice. Slopil sem iz avla in se počutil doma. Malce pate-tiČTio in ponrtsno. nekdo se v Velen ju gre politični aktivizem if} lo na takšen, UTbano-gi>crdsh način, sem telefonu poklical ljubljanske akliviste in njih prijatelje, ki podobne gfxi-ftte pišejo p<) vsej Slo ven iji^ in p h spraši<vai, kilo pa so ti iz Velenja, ki so ffroti Na tu in ki so si od njih sposodili idejo^ Šablono, baru), stn/roČilo in sploh vse te ckI sl<iuenske politične elite osni^aŽene stvari. Malo sem bil potem užaljen, ko so mi na oni strani ante^je zatrjevali, da ne vedo, kdo je te stvari počel po velenjskih ulicah. Ih vemiark, vznesenost in ponos sta trajala še nekaj Časa. Velenje očitno ni tako iz<dirano od svetovnih dogajanj m političnih debal, ki pršijo po prestolnici, in ludi u majhnem petem največjem živijo ljudje, ki jim ni vseetio na kakšen način se vrti svet. 7/tkaj je nleČa pTOlinat<wska packa tako drugačna t}d navaden ix^ulíčne go vrvice f Obstaja več razlogiiv. Prvi je gotovo distribucija ideje. Na kakšen načinf Preprosto, te skoraj leto dni se v Ljubljani pa ludi drugo<l po .Sloveniji pojavljajo različne skupine, predvsem mladih ljudi, ki organizirajo večinoma domiselne in odmevne akcije proti slovenskemu vkltučevauju v Nato. Očitno je nekdo te akcije videl, jih morda tudi sooblikoval, in hkrati pomislil, da se lahko zgodijo ludi v Velenju. In zato jih je prenesel na zidove našega mesta. Drugi razlog je osebni angažma. Hekomu se je vprašanje Nat a in Slovenije zdelo doi^lj pomembno, da je svoje mnenje izrazd na takšen način. In razlogov je še veČ» recimo r/dpi ran je političnih tem v Velenju, kamenček v idejnem mozaiku Slovenije, organizirano kljubovanje, na^ merno izzivanje, sub pol i tka, konlraruplovstvo^ ceh jeza, srd. Hja, gotovo pa jeglat-'ni razlog za poinen pouličnega grafita sam političen namen sporočila. Nekdo se očitno ne strinja z vključevanjem .Slovenije v Nalo, nekdo je v svetu, ki živi od polr^)šniškega heroina, zavrgel vabljive igle vladne pmpagande in začel razmišljati na lasten način, in četudi je v samemu pisanju grafitov veliko romantike, mladf)-slniškega upomiUva, zabave, posnemanja in morda tudi česa dnigega, pa je sam ivzullat nočne akcije dovolj neposreden. da je vsaj za trenutek zmoti brezbrižne sprehajalce. Monla pretiravam^ monla so avtorji grafitov posamezniki, ki so imeli neke noči indijanskega poletja dovrdj običajnega popit^nja in so si sprehr>d do dem ta popestrili z malce adrenalinskega kračaIIja po steni. Čeprav v to močno dvomim, akcija }e bda očilno pripravilena. Vendar pa pravi motiv m morebitno razkrinkanje nočnih piscev sploh nista tako pomembna. Sporočilo, s katerim so požigosali mestne idice, živi svojo lasino zgodijo. Večina ga sevetia ne opazi, veliko nanj pozabi, vendar se gotovo najde tudi kdo. ki o njem razmišlja. Na kakršenkoli način že. Nenazadnje ni po-monbno, kaj posameznik misli o Natu, zeio pa je p<ymemb-no, da svet, ki se vrli okoli njega, opazuje, vsaj na videz z odjn'limi očmi. h takšni grafiti jih nekaj Ituli rxipiejo. Po neuspešnem Irlefonskem klicu sem se odpravil po centru mesta, preštel grafite, spd kavo in se naslednje juin) vrnil v Ljubljano. Pot je minila hitro, dež pa ni zbrisal prijetnega spomina.
»Preskrbljeni« do leta 2007
ŠOŠTANJ - S piKlpisom pogodbe o opremljanju gasilskih enot občine Šoštanj, podpisala stajo župan Milan Kopušarin poveljnik p<»veljstva Boris L^mbi/er, so v ol)čini p<itrdili program opremljanja in zamenjave gasilske tehnike za čas do leta 2007.
Splošna ocena je, ia so šošlanjska g-asilska drušiva tehnično dobro opremljena, vseeno pa ni dobro, kot pravijo, pri obnavljanju gasilskega parka zaspati.
»Gasilcem je treba na daljši rok zagotoviti normalno in nemoteno delovanje. Tako sc bomo lahko nanje ludi v naprej, tako kot doslej, zanc-sli v vsaki situaciji. S to pogodbo smosc z gasilci dogovorili za dinamiko obnove gasilske lehnike v naslednjih letih,« je povedal Milan Kopušar.
■ mkp

PIkina ambasadorka Štefka Drolc:
»
V sebi nosim otroško srce«
Ko Hi) oi^ďnizatorjí Pikínv^si fťsrfv;Ha pokJicďti St«fko Dn»li\ eno naših največjih i{>rdlk v v^ej /gocinvini slovenskega ^ledsi-li^Ca in filma ter jo p(»vahili, du poslane častna po krov i I«; I j ica 15. Pikine$:a lestivaLi. o ťe?>tiva-lu ni vedeta prav closf i. Slišala je /e7iknj,a si vsedoprihiKla vVie-lenje. Kjer je hila noslja v řelr-rek. ni znala predstavljali, kA-ko l/^leda. Ko seje popoldne pometala med i^tevílne c>1>isk(v válce Pikinih delavnic v Rdeči
di, ko smo jo prosiii 7a krtUck klepei, malo po končanem večeru, ganjenost še ni minila. Povedala nam je. da bo potrebovala nekaj dni, da podoživi vse lepo. kur se ji je v enem samem popoldnevu in večeru zgodilo v Velenju. In nadaljevala: »Ne morem veijeli« da seje lahki» /{žikIíI takšen Ćude/.. Neverjetno je bilo, kti sem v Rdeči dviv rani hodila od delavnice do de* lavnice in ^lc<lala otroke« kako se igrajo. To je pruv/aprav ip-
drugih, liidi Pika Nogavička v sebi združuje več vlog. predvsem lakih, ki so všeč oirokom, pa ludi odraslim. Zato nasje zanimalo, koliko Pike v sebi nosi letošnja ambasadorka. »Mislim, da kljuh svojim kar mnouim letom. ie vedno nosim v sebi olroSko srce. To nie zelo veseli» mi iMima^a živeli in me dvi|*u|e. Verjamem v svetle slvari» se vedno se /nam navdui^iti, hiti očarana. V menije i>e veliko Pi* ke.«

áteflo Ûrolc med ogledom razstave, ki so jo v gaierijt postav/// njej v čast. Spomin na številne
odiične fiimske in gledališke vtoge je še zelo živ.
dvorani, je navdušuje in likra* ti začudenje ntsilo. Vrhunec je doživelo na lepem kuliurnem večeru v velenjski knjižnici.
Štefka Dn>lc se je pred Številnim avditorijem najprej pogledala odlomke i/ prvega slovenskega filma »Na svoji zemlji« in pdoo/.ivela odlično vlogo v »Cveiji: v jeseni«. Potem se je skupaj z Marjanom Ma* rin^kom. kije predstavil njeno bogato umetniško in življenjsko ptM»spR'lUKllia skrtii svoje življenje. Koji je Matjaž Čemovšek. direktor festivala, skupaj s Piko Nogavičko podelil znak častne ambasadorke, jc bila tako ganjena, da so seji onwilc očj, TIj-
Ru ki v/}jaja. Vsak kotiček je ncK sil svojo bleščečo misel. otnKi so delali s svojo fantazijo. Priznati moram, du je festival zame popolno presenečenje. Festivala si nisem tako predstavljala, lahko pa rečem, da sem ga izredno vesela, (ranjena in prevzeta sem, da sem <loživeIa časi postali Pikina amiiasador* ka in častna pokrovileljioi festivalu.«
Povedala nam je, da bo z veseljem in ponosom, kadarkoli bo mogla, ljudem spregovorila C fesi ivaiu, ki gaje s lakim nav-duiUinjem doživela v Velenju.
Štefka i)rolc kot igralka celo življenje igra vloge in življenja
SteiVa Drolc je ž« upokojen* ku, a ima vedno veliko po* nudb za delo. Neredko zai^ni na gledaliških odrih, prejšnji teden pa smo Jo spoznali tudi kol čistilko v novi TV nanizanki »l\>d isto streho«. Oh tem je d^Klala: »Srčno u|}am. da Ik) (ju« dem všeč. To sicer ni vlo{<a, ki sem jih vajena iz filedaliftča. Skuhala sem se najbolj jxiiíleno in iskreno približali i nj>url, ki jo ignttn. Upam, da bomo usiva* rili prijazno, tiledljiv<» nadalje* vanko. Pri lem luijbolj uživam, ker me4)bkrož;i ml^ida ekipa soigralcev in stxJelavcev.« ■ Bojana Špeg^i, foto: Stane Vovk
Mladi raziskovalki Petri Jerome/ prva nagrada
»Odkrila sem nekaj novega«
Ob svetiwnem dnevu turizma, 27. .«»epiembru. .sta Zveza za tehnično kulturo Slcwenije in minu>-lrscvozai5<iLslvo, znancîsl in šport pripravila 36. srečanje mladih raz-iskiwalcev .Slovenije. Na srečanju so s*>clelovale kar iri naloge dijakinj Poklicne in lehnii^ke Sole za storitvene dejavnosti Šolskega cenlra Velenje. Še ptvsebej bo lo srečanje ostalo v spominu Petri JeromeU ki je za nalogo z naslovom Kulturna dediščina in turizem v Mislinjj prejela prvo nagrado. na minulem medobčinskem srečanju Mladi razisk<walci za razvoj Šaležkc doline pa Ireljo.
»Drugi so mi pravili, da sodelovanje v omen}c nem gjbanju ni lahko. Pa še kaki) prav so imeli. Naloga je zahtevala veliko truda, prt>-siegačasa (anketa, iniervjuji. zbiranje podatkov iz Uradnega Usta) in ne vetjamem.dabi zmogla breme brez pc>moči mtntorja dr. Ivana Vorl^nika in star.^ev, ki so mi Slali ob sirani,« jc povedala Petra in dodala, da se je lani prvič vključila me^l mlade raziskovalke in se bo v lem Šolskem letu znova. Rada hi namreč nadgradila Izd^-
Avtorica prvo nagrajene raziskovalen naloge Petra Jero-met: "Delo je bih naporno, a vendar zanimivo zame in za ijudi, M so obujali spomine na preteklost. "
lano nalogo, ki ji je vzela več časa. kol je sprva načrtovala. A, nič za to. Vedno znova namreč ugt^av-Ija, da je v prostem času, ki ga je namenila za izdelavo naloge, do-pc»ln i la svx>jo u.stvajj aln(5s l. sa mo-
zavest in osebncwi ler odkrila nekaj novega. Za nameček pa so zbrani podatki potrdili hiptnezo, ki si jo je zastavila na začclku: če bi občina Mislinja in tamkajšnji lurisliCni zanesenjaki namenili več denarja za nab^>řna xnamenja.jih vključilivpiínudlxí,bibil ludi pri-luxlek iz naskA-a turizma večji kot je danes. Mislinjskega župana jeo seznanila s to ug^-Uovitvijo, se ponudila. da bi izdelala zloženko, a Ziulcva za nasprotno stran ni bila zanimiva Več razumevanjaso ptv kazali v župniSča
Peira se je ob izdelavi naloge prepričala še o enem zlatem pra-s'ilu: da so bolj kot sama tema pomembne izkuSnje, ki jih človek pridobi s takim delom. Verjame, da ji bodo nekatere med njimi prišle prav pri novih življenjskih izzivih, kot so obvcznosiihv5. letniku progama goslinsko-lurislični lehnik, ki ga obiskuje v tem šolskem letu, pri sodckwanju v lett^-njem ^ banj u mladih raziskovalcev, predvíMím pa pri nadaljnjem Studiju na podriičju lurizem.
■ Tp



V centru družine
dobijo Družinski paket!
Povežite se v Družinskem paketu! Za 1 tolar lahko dobite do 5 telefonov - odslej tudi Motorolo V50. Med seboj se boste pogovarjali za samo 3 SIT/min - z mesečno naročnino že od O SIT naprej!
Družinska
tarifa: 3 SIT/min!
novo
v ponudbi
Motorola V50

•	WAP
•	vibr? zvonjenje
•	govorno izbiranje
•	ura, budilka
V • V
do 5 telefonov že za 1 SIT

««•»•a
Nokia 3310
•	vibra zvonjenje
•	igrç
•	slikovni SMS
•	govorno irbiran;e
•	možnost menjave pokrovčka
Siemens C65
•	WAP
■ možnost rnenjdve ohišja
•	vibra zvon)en)e
•	do 200 ur v pripravljenosti " do 300 minut pogovorov
•	opomnik, kol^ar
Prodajna mesta v Velenju:
Si.mobil center Velenje. Kidričeva 2b: Big bang rnega. Kidričeva 2b; Mentis. Računalniški inženiring d.o.o.. Starr trg 35
vedno zame.
C4n4 tfUrfoMv Motorola V9), MoUi 3Î1D »n S<«n)4ri* C45 ^Iji ot	naroCnilKsga fi»riifjsa24mei*c»v<*
^KflttSifflb«.Sm*n.Sun«UOrto Poogrtoai«i*1or«v ivIjadA^S ?007 «n^VTki (So »(pg CtP*3 louri« m fl^miMvilMi u Mic« m«) (lani DrufiMh« Uihfev%la«cn»l< Vw	KTv
r«l«{9fi ijhkû iip4i<«Mf»i«lff «& meUl0*«rn J Vtt i"lorrr«<'i naravi« r« wnnv^moMLal uli ri* tf U
simobil
musu IM cřsopiski moiaik * musn ut cřsopísmi mozaik
mm
Bre/ mobilclov danes ne gre več. Marsikdo v naših dveh uredništvih, tudi novinarka Bojana Spe^el. pa ugotavlja, da so včasih /a samo zgiign. Zvonijo, če ne poskrbiš /a i/klop, koje lonajmćinj polrebno, najdejo le paz njihovo pomočjo vedno lakrai, koje l<> ludi najmanj polrcbno. Ko bi se najraje skril...
/. Rodosa seje vrnil propagandist Jure Be-rićnik, ki je najdlje in najbolj v/lrajno čakal na dopust. V listih dveh mesecih, ko so vsi nekam šli, je delal, zato pa bil na koncu poplačan / lepim son(5nim toplim vremenom. Je ludi prav tako!
V obeh uredništvih se pripravljamo na nekaj večjih projektov, ki jih bomo speljali v naslednjem lednu in lednih po njem. Zaenkrat so priprave osredotočene na lehnično področje. S tem delom se v teh dneh vneto ubadajo radijski tehniki: MUJa ČreTnik, Marjan Slapnik in Dragan Berkenjačević. Slednji je Z mislimi še nekje drugje ...
Nas nov) oblikovalec Toma/ Geršak se nas je navadil, mip<i njega Lepo sodelujemo in delamo na lem, da bo tako ludi naprej.
Kostanj pa že pada in kar pada. br ježic in z dreves. Mi pa, kot da nimamo n<»benegacasa,
Bp/ana Špeg/eí: »Mobiteli so yàasih za samo zgago.«
da bi ga pobrali In ga na kaki^ncm pikniku spekli. Tako kot smo ga lani v Logarski dolini. Urcdnica Radla Velenje Míra Zakošek, neformalno smo jo v uredništvu imenovali za referent ko za izlete, je običaj no lak čas pí^skrlxí-la /a kak piknik ali izlet. Bo ludi ieu^?
■ mkp

HAKMTKO
MIHA GUSTIN
Kildrïst skupine BIg Foot Mama pripravlja solo pfvonec, na katerem bo deset skladb, M so jih avtorju većine uspešnic skupine BPM pomagali naredili številni slovenski glasbeniki. Naslov prvenca ^Dolce vita«.
MURAT & JOSE
Ljubljanska raperja pripravljata spot2â drugi single 2 njunega debitantskoga albuma. Naslov druge skladbe je »Od ljudi za ljudi«, v spotu pa se pojavljajo ^di člani skupine Siddharla.
ČUKI
Po dolgem času so se na letošnjem i^oru 2a najlepšo Slovenko predstavili z novo skladbo. »Liza«, kot je naslov singla, se je dobro prijela v slovenskem radijskem eiru in je dobra r»apoved za novosti, ki jih od skupine lahko pričakujemo pozimi In spomladi.
12. NASPROTJE
Skupina, katere začetki segajo v leto 1984 in se počasi že pripravlja na proslavo dvajsete obletnice delovanja, je v teh dneh izdala le svoj deseti al* bum (ses! kašel m štirje cede-ji). Na njem je dvanajst novih skladb.
M lîlK k
Pri založbi Dallas so potrditi, da sozznanlm hrvaškim avtorjem podpisali pogodbo za izdajo naslednjih Ilirih albumov in s lem zanikali govorice o koncu njegove glasbene kariere, ki so se pojavile v nekaterih medijih.
MTV NOMINIRANCI
Znani so nominiranci za letošnje evropske MTV nagrade, kijih bodo podelili na veliki slovesnosti 14. novembra v Barceloni. Med največkrat no-miniranimi so Kylie Minogue, Pink, Eminem, Enrique Iglesias in Shaklra, ki so prejeli vsak po štiri nominacije.
Nova skladba Šank ročka
Skupin<i Sank r<x'k je pred krai-kim v MDsiarju, v studiu glasbenega centra PavarolU, posnela ctva Čislo sveža, nova komada. Prvi udaren komad, ki ga pcsla^al-ci na radijskih pastajah že lahko slišijo, mai naslov »Vzemi ali pusti«. Glasbo je napisal Dor Žuljan. I^escdilo pa je delo Leona Oblaka, sicer profca^rja na Filozofski ťakulícii v Ljubljani- Dc-cembra lahko pričakuj cm o še drugo skladbo, ljulH»zensko balado »Hvala za vse«, za katero je glasbo prav lako napi^^al Bor, besedilo pa Bojana Uranjek.
Medlem se počasi zaključuje iriiedcnski porodjiiSki dc^pusl, ki si ga je skupina vzela, sta Bor in njegova Anita, dobila drugega otroka, deklico Kiaro, počasi Í7tcka- /e prihodnji leden skupina namreč nasiopa v Portorožu, 26. oktobra pa z veliko 1'cšlo v Velikih Žabljah začenjajo serijo koncertov, ki jim bo ija d<î novega leta pustila le malo prostega časa.
Bepop nadaljujejo
Po Iragičnem dogixlku, izgubi člana skupine Bepop, Nejta, se je (in se še) na vse naslove skupine Zgrinjala pošla, s katero oboževalci, prijatelji, znanci in vsi (jsuili i/rekajosožalje 1er hkrati bodrijo preostale Člane, naj zberejo dovolj poguma in moći. da nadaljujejo začrtano pol.
Kol sporočajo z njihove matične založbe Menan, je predvsem Î0 ludi botrovalo odločitvi, ki so jo sprejeli: skupina Bepop bo ostala in nadaljevala 2 glasbeno kariero. Ana, Alenka,
Simon in Tinkara bodo tudi na ta naCin ohranjali spomin na Nejca. V prihodnjih tednih bodo p<wpeSeno pripravljali koreografije za skladbe z novega albuma in se pripravljali na koncertno lurnejo.
Mladinski center Velenje
Klubski maraton drugič
Po uvodnem nastopu prvih dveh skupin v okviru projekta Klubski Maraton 02 v Mladinskem centru Vfelenje, 27. septembra, bomo jutri oh 21.00 priče nadaljevanju dog(5dka. Spomnimo: Klubski maraton je vseslovenski projekt, ki ga pripravlja Radio Študent, njegov namen pa je po-vezati klubsko dejavnost, hkraii pa manj izku.ienim, a obetajočim glasbenim izvajalcem omogočiti čimveč nastopov. Potem, ko sta se pred dvema tednoma velenjski publiki predstavili skupini Melodrom in Kiamlid, b<«la tokrat svoje videnje glasbenega ustvarjanja prika/ali zasedbi Cancel in Vdlierap & DJ Ninja.
Ljubljanska skupina Cancclje že od svojih začetkov leta 1998
TomaŽ Domicelj
'lak je naslov največjega retroi^ktivnega prc^ jekla enega pomembnejših slovenskih soustvarjalcev zgodovine domače popularne glasbe, 'lo-maža Domiclja. Danes letni glasbenik in glasbeni poslovnež je svojo glasbeno kariero pričel že s šestimi ieii, koje začel mučiti slru-ne violine in leio kasneje pihati še v orglice. Za
nekdanje skupine domovine, po Itíúiji, Avstriji. Bolgariji, Nemčiji in kmalu začel snemati prve ploSče. Veliki met mu je uspel s skladbo '>Srečen dan«, na Slovenski popevki 1975, dve leli kasneje je izšel njegov prvi album »Tomaž vžrvo«sleia 1978 pa je na Slovenski popevki pobral prvo nagrado strokovne žirije s skladbo »Jamajka«. Uspešen jc bil ludi leto kasneje, koje .spet pobral prvo nagrado, lokral občinstva, s skladbo »Avtomat«.
Na prvem studij-skem albumu (sicer njegovem drugem) »48« je objavil tudi njegovo verjetno najbolj znano pesem »Slovenskega naroda sin«, ki je, ludi zahvaljujoč burnim dogodkom ob slovenskem osam«.i^vajanju vzačel-ku devetdesetih, poslala kar ljudska, saj praktično ni Slovenca, ki je ne bi poznal. Po tem albumu so izšli še albumi »7xnska, ženske, ženski«, »Kratke domače« in »Brez zavor«. Aprila 1985 je Tomaž spet od5el v London, kjer je na BBC'-ju služboval vse dook-tobra 1992> ko seje spet vrnil v domo-
vino.
razliko cxl violine, so slednje ostale v njegovem inSlrumenialnem ar/enalu vse do danes. A prva je bila seveda kitara, za kalero je prijel pri Šestnajstih in se od nje nikdar veČ ni ločil. Tudi, koje sredi prvega letnika študija na Filozofski fakulteti v Ljubljani za nekaj časa odšel v London. Od tam se jc vrnil kol dtïlgohisi pro-leslnik, njegova glasbena pot pa je šla v sTneri izpovednih, angažiranih, prolivojnih pesmi.
Sedemdeseta so bila leta lesiivalov, ludi yj.\ Tomaža. Sodeloval je na Številnih, po vsej la-kraini Jugaslaviji in na marsikaterem pobral kakSno nagrado, Nastopal je ludi izven meja
V zadnjih letih se je 'Ibmaž, ki je med drugim prevedel ludi nekaj glasbenih biograilj, posvečal bolj podjetniški de-javnosU, svoji založbi in distribucijski hiši DOTS Records. Kljub lemu je lu in lam predstavil kak.'^no novo skladbo in .se spet pojavil na festivalih, kol so Orion. Melodije moja in sonca, Festival narečne popevke itd.
V teh dneh je izSla velika relrc*>pck1 ivna zbirka njegovih najbolj znanih skladb. Kar Štirideset jih je združil na dveh cedejih, pod skupnim naslovom >*Na planini je živel«, med njimi pa so prav vse, ki so kakorkoli zaznamovale njegovo kariero, zau) je zbirka dobrodošla tako novincem, ki spoznavajo zgodovino slovenske popularne glasbe, kot njegovim starejšim lanom, ki njegove stare vinilke kam zalo/ili ali pa za vedno posodili.
■ MiČ
ena izmed vodilnih slovenskih posadk na križarjenju med urbanimi zvoki hip hi^pa in metala. V prvotni posadki so si oder delOi celo skupaj s Public Enemy (Hala Tivoli, 1999) ter z Vo-odoo Popcvem (K4. 1999). sami pa osvojili oder in publiko Trnlesta ter ujeli Bumerang 2000 za novince leta. Pozati.Çju so leia 2002 Cancel slopiU na piano z novim vokalisiom in novimi materiali. Z naSpičcnimi socialno kritičnimi besedili dokazujejo, dit je laliko slovenščina še kako ostra in učinkovita.
Val ter ap, prosi od usni M C iz Solkana, pa je skupaj zgoriSkim sodrugom Kingom začcl rušiti sliko reperja debila že na Radv-cyovi kompilaciji »Pet minut slave«, od lakrai pa je v prosiem slogu popestril Se marsikatero hip hop zborovanje. Ljubljanska DT Ni nja se je z neu momim sukanjem na veČini večjih slovenskih hip hop prireditvah uveljavila kot prva in edina domača hip hop dama. Mešani landem MC-ja in did/ejke v pnïslem slogu vrli plošče, stresa rime in na spontan način dela koncertno akcijo (er interakcijo.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vStd<o soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 Ir po poročilih ob 18,30.
1.	CELINE DlON-rm Alnre
2.	SOPHIE ELLIS BEXTOR-Get Over You
3.	ENRIQUE IGLESIAS-Don't Turn Of! 'n^e Lights
Potem, ko li prejšnji teden ni jspe-lo In je za zmagovalci preteklega Izbora pesmi ledna, beograjsko Luno, ostala na drugem mestu, je tokrat Celine Dion pometla s konkurenco In suvereno zmagala, Kanadska pevska veteranka je za sabo pustila mlajša kolega Sophie Ellis Bextor In Enriqeua Iglesíasa s trenutno uspešnico »l m Alive«, ki je za razliko od počasnih balad, ki smo |ih cd nje sicervajent, nekoliko bolj poskočna skladbica.
F ■
■ LESTVICA
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniloi Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 06.10.2002:
1.MIHÉLIČ:	Za konec ledna
2.	GAMSI: Vse fe sposojeno
3.	MELOS: Fantovske obljube
3. SAVINJSKI M.: Pozdrav Savinjskih muzikantov 5. TORNADO: Kje je kelner
Predlogi za nedeljo, 13.10.2002:
1.BOBf^i:	Oglas
2.	KORENINE: Pri nas je Uka navada
3.	RUBIN: Češčena si Marija
4.	SLAK: Trli
5.	VIHARNIK: Zaklad narave
9 glasov 7 glasov 5 glasov 5 glasov 2 glasova
Vili Grabner

»Dva mandata sem se trudil in si pri zadeva Ir da bi naposled sanirali kamnolom tufa v Gorenju, pa nismo in nismo prišli skupaj. Bo to uspelo mojemu nasledniku?«, generalno direktorico Vegrada Hildo Tovšak in direktoria poslovne enote Inženiring Iva Kfoilića spraâuje župan âmaitnega ob Paki Ivan Rakun. Mimogrede: čeprav gre v tretje rado. se je šmarški župan odločil, da v njegovem primeru ne bo slo.
Zazrti. V prihodnost? Kaj bo prinesla? Vprašanje, s katerim se ta čas ukvarjajo mnogi. Predstojniki v Mestni občini Velenje: Tone Brodnik (javne gospodarske zadeve), Marko Viičina (okolje in prostor) in mag. Peter Kovač ( negospodarske zadeve) imajo v mislih najbrž isto vprašanje: bomo še sedeli skupaj? V prvi vrsli?
Tri Namina dekleta: direktorica Karmen Lešer. tajnica Ksenija Cokan in šefica samopostrežne Darinka LekŠ. Nekaj se zadnje Čase govori, da naj bi Namo v Velenju prodali. Pa to drži? V Nami pravijo, da prodajajo marsikaj« da pa Name ni na polici.
Stari vici
GORENJSKI FANT
'SliSlm, ďa si se zćdjubila v
Gorenjca,"
"Res je."
1ma§ kak§no njegovo sli-
ko^'
"Poslal ml |o je že, pa moram prej razvili negativ.'
HITRO ŠTETJE
Sodnik vpraša pnleUio damo: "Koliko ste stari?" "Enaindvajset pomladi
štejem."
"Le hitro Ste/te dalje, nimam v^jko ćasal"
KOT STRAHKE
Mesarjevažena v zakonski posteli! :
"Ravnaj enkrat z menoj tako
kol s svojimi strankami v mesnlcif
■|n kaj Î0 pomoli?' "Vprašaj me: "Ali je lahko malo več?'
ŽEM
Dva 02dravlier?a alkoholika
potujeta iz Štajerce v Ljubljano na oDisk k doktorju, ki )u je ozdravil. Za darilo mu neseta steklenico žganja. Med potjo pride Milan v sku$niavo in to pove Lojzetu. Lojze skri-
MIlanu:
"Če ugar^e^, v kalen rok) imam sieklenico, jo bovanačela!" "V desnir odgovori MIlan. "Ne! Daj Milan, skon centriraj se 2e in ^^rašaj še enkrat/
stekl^ico za hrtel in reče reče Lojze,
FRKANJE
s no
p i
C
Pod streho
Ohnovo grHdii Salôk IkkÍo nadaljevati ^e vsaj eni) letu. S tem pa obniv vc še ne bodo spraviti poU slrcho, suj grad ne Ih)dobil Mrelie. Taje oUvlsíia ikI ntivilî »padavin^ - kdaj bi'i padlo dovolj denarja. Dokler ne lx) kanilo dovolj denarja. Ivi §e kapljalo na rui>evi-ne.
Levi in desni
v Šošlanju «> / novim moslom povo/ali levi in desni t^reji. Ni i^e /nano. kclaj hiHlo hi)\'}c premo-slili »)i>(anjskt> Icvico in desnico. Ne vem, zakaj nekateri pravijo, da že vdiko oheUi družno odprljc te^ja mosUi. ki sU opravila ^upan Milan (olxiinc Šoštanj) in /upa* nja Šoštanja (Vctka.
Ponesrečen čas
C'Iani slranke mladih Slovcrije so v Nazarjah /biraii podpiw /a gradnjo kopalnega bazena. Nckaieri menijo, da se akcije niso lolili v pravem Času. Pa ne /Aio. ker se b]i'?n zima; ker se bližajo voliivc.
Sodelovanje
Grico in VegraJ Ixîsta vsaj nekaj Casa lesnejc Síxlelovala na delovnem področju. Vcgrad bo gradil nove Ericove pros lore.
Čudno
v vseh avlo idilah trdijo, da i/ njihovih šol prihajajo dohri novi vozniki. Jih res potem lakoj pokvari cesta?!
E, ej ...
Zadnji Cas smo precej govoriti o e-demokracrji. Nekateri so ob lem v/di-liovaii: t, kaj je že to demokracija.
Talco in iako
Najprej ,smo larnali. da jc voda v jezeru tako onesnažena, da v njej ni rib. Piiiem bile rii>e, pa ni več jezera.
Poilnšpektor
-(Ica)
Delokrog velenjskega komunalnega inšpektorja je takootisežen in vsestranski. da jc kar prav, daje tožeaska.
Krajani Vinske Gore bogato zaznamovali praznik
Razdelili 132 zahval...
VVinski ^ori so letos pni/no* v»nju kraJt^vne^H prH/nilui posvetili kiirves teden. Krajani in kntjunke sii vseh prireditev udeležili v /elo velikem itevi* IiImN» zaključni prireditvi so tistim. ki M> v šliriietnem ohdo-1)Ju sednnje^a svetil KS prispevali k ra/voju kraja s svojim delom niniellll posebne y:ahvate. l)<>)>j|e so jih ustanove, društva in posanie/nlki. Sledlhi pa je^e
janov. (îfxJba na piiiala jc zaigrala koračnico, l^oiri gasilskega avtomobila so /iisedli časina mesta, ga.silci so pripravili zbor. raponu Poveljnika P(}D Vinska Gora Kari» Uč^kjirja ;?upanu Mcsicn občine Velenje, so sledili govori, Predsednik PCtD Vinska C/ora Sandi Osetič se jc /aiivalil vsem, ki so jim pomagali do prcpoirciinc nove avioci-sîcrne. Viaska (»ora je namrcć
KS Vinska Ciora Frane Sever. Na njegovo pobudo so lani sep-lembra pripravili dobrodelni koncert /a avioejslerno, lakral pa sta '/ županom MO Velenje Srećkom Mehom ptxlpisala tudi pismo o nameri, kije zagotovila nakup avtomobila. Denar zanj je odSlcla krajcvnn skupnost, ubOina pa ga bo vrnila na njen i^IroraCunvdveh letih. Vse loje bilo mogoče le zaradi do-
Nova gasitska avtodsterna je sodobna, v kraju, ki je zelo razgiban, pa je bita res potrebna.
Sptoh, ker so prevozi čiste pftne vode tu še vedno vsakdanjik.
predaja nove gasilske avtoci« sterne« ki sojo veseli ne le ua« siki, ampak tudi vsi kr<ijani.
Program so ludi tokrat pripravili krajani&ami, na odru pa s^^ se ludI na/rakljuiini prireditvi zvrsil-le vse generacije. Po Lem, ko so v uradnem delu predali v.se za-bv-iile. se je mnoi^ica preselila na j^^rtno igrtóče pred domom kia-
zelo razvejana. tamkaj»^nji gasilci imajo kar 1479 hektarov veliko pi^řamo območje, kjer pogosto zmanjka ludi pitne vode. Zato so s staro cLstemo. ki ni imela aitre7ncga pogona, le .ste?:ka prišli do najbolj oddaljenih domačij. Cîlavni »krivec«, da so cisterno, vredno 36 mio SIT, dobili že leiosje predsednik svela
bre volje odgovornih, za kar so gasilci in krajani hvaležni ludi županu. In prav zalo.sta nov avlo na prireditveni prost or pripeljala prav Srečko Meh In Franc Sever, potem pa ga je blagoslovil §e župnik 1'one Krsisovee.
■ bš
Znani publicist Aleksander Viđecnik Izdal novo knjižno delo
Celje moje mladosti
Najbr/. j^a ni med nami, ki ne bi .so^laiia! / mnenjem dr. Matjaiúi Kmecla, daje AieksitnderVIdećnik 2e vrsto lel, mlkarseje naselil v Mo/irjii. eden naj-vklnejsfh in najiKlIocnejsih popisoviilcev Zgornje Savinjske doline, življenja njenih preiJivalcev, /godb in zgodovine.
V mozireki knjižnici ,so lemu »pravemu malemu Val-vast'jrju Yň omenjeno dtîli-no« kol ga imenuje akademik Kmecl, uredili prostor za slalno razsiavo nabranih predmolov in pričevanj v TVGzi s icm delom. Po vrsti publikacij etnološke, zgo-d(winskc. bančniškc in podobne vsebine je pred nedavnim predsîirvil svoje ntv vo knjižno delo Celje moje m lad osi i.
»Celje je med obema vojnama doživljalo precej viharno preobrazbo.Tuslase merila med seboj slovenski In nemSki del prebivalsiva, priča smo bili scxrialnemu.spreminjanju mesta. Obd^v bje med obema vojnama je v časv>pisju, revijah m podobnih publikacijali sicer opii>ano, vendar so-tako kol danes-tudi takrai obstajale tabu teme, ki oblasti niso bile po\^či, Jaz sem jih v delu Celje moje mladiKii ol>dodaniI lako, kot se jim doživljal- V svi'yem spominu odkrivam veliko srečanj, ki lako ali drugače \plivala na moja doživeija v ožjem in ^irSem ptimenu. Se daties se spominjam besed enega od »prišlekov«, ki je le(a 1946 dejal, da so nas prišli poslovenil, ker v mesiu (îb Savinji živimo .sami Švabl. S knjigo sem poskusil dokazali, daje biio C'elje trdno slovensko mesilo insi zasluži lradicij(f velikih mož, ki so se borili za čilalništvo in takratno slovensko ob-
Aleksander Videčnik - Encikiope-dija Slovenije ga označuje kot krajevnega zgodovinarja, naroda-pisca in publicista.
dobjc,«je na kratko predstavil namen in vsebino svojega zadnjega, že šcsi ind-vajselega dela avtor Aleksander Vidccnik. Verjamemo, da bo lo za prenekaie-rega Celjana in ljubitelja zgodovine ljubo in zanimivo branje.
Kol nam je se povedal, nima zapiskov, iz katerih bi črpal vsebino, piše po spominu. »Nikoli ne pilem po v najprej pripravljenem vzorcu, ampak sedem za računalnik in ob svoji glasbi, ki me navdiluije. razmik Ijam 1er piSem.
ludi v prihodnje bo v svojih zapisih ohranjal kullur-no izročilo Zgt>rnjc Savinjske doline, na vesli ima-lako se je sam Izrazil - Se eno ot^scžnejSo lemo. Prijatelji so ga nagovorili, da bi v svojem niisiednji knjižni izdaji opisal razmeiv v kmetijstvu in vinogradništvu takoj po vojni.
S predstavitvijo knjige C^ilje moje mladosii se je Aleksander Videčnik (skupaj z Zavcxlom za kulturo Mozirje) podpisal §e p(id en kulturni dogodke oblelošnjem prazniku obCIne Mozirje. Prej.šnji teden jo namreč sodeloval na do-moznan.skem večeru na icmo Volitve skozi čas. Dil jc dobro obiskan, zanimiva je bila tudi živahna izmenjava mnenj udeležencev večera, kar je Aleksandra VIdeČnika in vodstvo zavoda spodbudilo k temu, da bodo v zimskem času pripravili redne domoznanske večere.« Na njih bomo isiržj javni"M»ii predstavili narodopisne in zgodovinske teme, saj raste v naiđem okolju generacija, ki želi vedeli osvojih prednikih nekaj ve^,« je še podčrlal Aleksander Videčnik.
■ Tp
prevent
pol stoletja razvoja
1952-2002
PRAZNUJTE Z NAMI
Vabimo vas na praznovanje jubileja, ki bo v soboto, 12. oktobra, na letališču Slovenj Gradec, s pričetkom ob 12. uri
z nami bodo izvajalci zabavne glasbe:
Tereza Kesovija, Jaka Šraufciger, Andrej Šifrer, Rock'n bend, Select, Domen Kumer, skupina Nude, Foxy Teens, Rebeka Dremelj, Nataša Krajne (Miss Slovenije 2002), Natalija in Milena Kolšek, Slavko Ivančic, Irena Vrčkovnik, Matjaž Ograjenšek, Sašo Hribar, Neno Belan & Fiumens, Six pack Čukur, Moulin Rouge, Ansambel Strici, Magazin,
Sebastjan, Sanja Doležal, Milan Kamnik
in izvajalci narodno zabavne glasbe:
Ansambel Lojzeta Slaka. Rosa, Ptujskih 5. Jasmin. Navihanke, Pogum
in Ansambel Simona Plazla
Program bo vključeval tudi:
letalski miting (ob 14. Uri), možnost skokov s padalom v tandemu in poletov z letalom
Pridite s prijatelji, skupaj se bomo poveselili
V prostorih Galerije likovnih umetnosti bo v času od 10.10. do 10.11. 2002 na ogled razstava o pol stoletnem razvoju Preventa
; (Cvent.sf: nrov	" a
Prevent d.d., Kidričeva 8.2380 Slovenj Gradec. Tel.: 02 8823 000. Fax: 02 8823 010
90 let Germadnikove mame
Nfi jiipiw7lioJjii sirani Šeiiiilj-bkc doline, kjer la tudi uritJiii) i/r ^ibi svojo veljavo iji sc ptiCjic raz-pn>stirali obscJaio go/dnulo ob-nu^^i? Ponikvanskc planote, sc v brcgi">vii »vet zajedo velika travnata 1ÍS.1. Sredi te liîie ikoraj lako k(>J laj^twičjc picalodomuje ma-
la Oomaćija, kiere sc kdo bi vedel koliki'i rodov drži histio ime pri (îcrmadnikii. lukajje pred kratkim praznovala lep živfjonj.ski jubilej. 9i)lel, mama. bat>ica in prababica Marija Jelen.'lako kot d«v mai^i in šlcviini sorodniki, ludi v krajevni skupnasli niso po/ahili
Pobuda
Bo »usnjar« odlit v bron?
Ko stojim na hríbékii, ub simbolu SoSianja, Puhlem grad», in razmišljam o mcsui. ki poái:5Í i2ancs-Ij jv(j dobiva mixlemejšt) jvxlolwj, ne nwrcm mimo delava« - usnjaija. mita prclckiosii. ki jc i/ roda v rod Ir* do garaf ín za scNtj pui^iil letanju neizbrisen |>eč<it usnjarskega nic-
sla.
v lesu upodobil nas prvi ča«lni ol>ćan, kipar mccln-iriidticga slovesa. Ivan Napotnik. Njegova velika je bila. da bi v mcsiu poplavili i>|wmenik, ki nc bi bil /gol] okras mestu, ampakbihila to olvncm ludi predsiaviiev tlela »jcgovih rok. Lcla 1947 je «ecr tlobil ponudbo, vse pa je ostalo sanKi pri idejnenî o^nuiku, ki jc še danes ohranjen. Med drugim je v življenjepisu zapihal: »... hre/zvez in brez denarja niwni se mogel pokazati inpo^iil* no. Manjkala je energija, da bi asivoiil iz niivelike unîotvore - nîof-da pa poslanej(» neznatne lesene p)ai«ike, raztreîwne |Hiv«od |x> na^l domovini, po moji smrti velike I Imetnik je večino svfîjib del /apu-slil mestu, v katerem je Uidi največ ustvarjal. Daje v« skrbno ohnmje-no, gre velik;( zaslug«! pokojitemu učitelju likovnega p«>uka intlohrc* mu jx»/navaid umetnosti, Vtkioiju Kt>jťu,
Usnjaf5tvt> in no^tal^ja predelavi usnja bc umika \7 ie^ pirv:-tora bal(^c doUnc. mestu Ivv^tanj lïslaja spoJlIjiva vre^lnota. Dajem pobudo, da bi plastiko Ivana Na|*^tnikiilIsnjar.«xllilivbroningi na večjen^ podstavku pi")siaviH na primerno lokaeiju v mestu.
Letos mineva 62 lei íxI nasjank;! leg;» kipa, ki je oliranjen v zbirki Napol ni kovili del v S^jslanju- Na la način bi morda lahko olxle/ili kar dva velikana naic preieklcKii delav-ea • usnjaija. umeinika Ivuna Na-
Oefavec-usnjar. Fotografija jo tUa posneta v arUf^u zbir» ko Napotnikovih doi v obćini Šoiianj.
pomika, bil pa bi ludi siximin na jkv smrtnega kastnega občana Viktorja Kojea, ustanovitelja Nupolniko-ve galerije (danes mestne galerije), ki je desetletja skrbel 2a umetnine, vredne skwenskega pontisa.
■ Fajko Zatoznik
na njen praznik ...
Na Slcvilne diuSOine. kiji je priSl a vi'fcSčit, je bil predsednik KS Ponikva Ivan Jelen, pred&tav-niea Rtkčega križa. driLslva upcv kojencev in zveze btucev, Bilo je iicreCcnib veliko loplih besed in želja, Vellkii mizapajebiliiskoraj pre lesna /a .številna darila.
Ko smo ji f^b tej priložnosti med dnigini zaslavili tudi li.sto obru-Wjeni> vprafcuije o rceeptu za lako visoka leia, seje prc.^emona-Nmejala in pi>vedala; »-Kiij pa vem, jaz sem morala vse življenje ozi-Toma do pozne siarosli irdi^ <!e-lali. Pa saj mi kaj dnigega na tej mali domačiji itidi ni preostalo. LaCni sieer nismo bili. loda dobrote, ki danes niso nič pi>scbne-ga nam bile í>olj poredko do-scgjjive. Rada bi še to povedala, da sem bila vsakega, ki meje danes obLskal in mivoSČil, iz srca vesela. Najbolj pa so nie razvedrili naái Pt)nkovški pjebi, (MoPZ Po nikva). ki so mi lako lepo zapeli in mi priklicali v spomin mojo davno mladosl. ko seje ob večerih slikala fantička pe,sem. Danes vem, da so bili takral Irdi a lepi <iasi,« Jelenovi mami tudi n^i iskreno čestitamo in želimo še veliko /xlravili let!
■ M. H.
Srečanie sošolcev po 65. letih
Na pobudo Draga Zibcrta in Toneta VrCkovnika, ki živila v Kanadi. s<'> se pred nedavnim srečali .sošolci, ki 50 obiskovali 1. razred osmwiie í^Mlw Ška-lah leta mi...
Zbrali so v gostiSČu Verdeij pri Kavčiču v ialeku. Priî^li-so zvseh strani Slovenije, in seveda tudi listi, ki ^e živijo v Skalah in Velenju. Srečanje jc bilc^ ze-
lo prisrčno. V začetku so izvedli krajši kullur-ni pn>gram. ki so ga popestrile pevke iz Stare va.si. Pelo so izvirne pesmi, ki jih jc aapisa-la bivSji Škalčanka Marjana DjordjcviC. Na harmoniko jih je spremljal Martin Pod-pcian. ki so jc kol gosi udeležil tega srečanja. Nekaj svojih pesmi o Škalah jc prebral ludi Gusil Tan.^ck. Pr<^rani
sla ptipcslrila Se Vida in Dolfc Lipnik. prišla pa je ludi pevka Irena Vrčkovnik in zapela nekaj svojih pesmi, nato pa je s harmoniko zaigral tudi njen oče Stanko Vrčkovnik. V celoii jc bil vsebinsko program izveden kol noslalgija na siarc Skale, ki so dominirale na gričku sredi lepih polj in travnikov.
Srečanje tolikUi le-
tih jc bilo resniCiio ne-|x>zabno. Ione Vrčkovnik. ki sc jc srečanja udeležil y ženo Vjdc\ se je vskint, kiso g;a pripravili, lepo z.ahvalil.
Proli večeru so se nekdanji soSolcI /nova ra/Sli na vse strani v trdnem upanju, da se bodo šc kdaj zbrali, če jim bo zdravje naklonjeno.
■ Gust/Ta/Tsefc
Spomini na tople kraje ...
Tako bi lahke zapisali pod lolc sliko, čc bi na-slalavkiajih. kjer ne poznajo zJmc in juýjicga sadja, kot so na primer banane rt^di skozi celo lelo. Vcndar je to dokaj veliko dvojno drevo banane zraslo na obrobju Šaleške doline na okrasnem vrtu enega izmed bralcev Našega ča.^^a. Žc lani. ko jc posadil skromno sadiko, jc bil
presenečen nad njeno vclikosl-jo. Letaš pa jc ta banana zrasla v pravo velikanko, ki človeka spominja na iropske kraje. Pri tem je ikoda dvoje. Da do sedaj in verjetno ludi v bodoče na
MNENJA IN ODMEVI
njen nebo zraslo nič plodov in daje pred vrati zima.ko bo mtv ral laslnik p<'írezali bujne lisic in jo preselili v loplejSe prostore.
■ M. H.
Sto petdeset jih je prišlo
GORICA - Ob 1, oktobru, dnevu siar<'tetniki>v. so v KS Gorica, pripravili srečanje krajantw starejših od 7LI let. Udeležilo se ga je I5l) krajanov, nekaj ludi iaki>nih z devetimi križi. Program st) jim
pripravili učenci Šole Gorica s prikazom iger in pesmi Ob krušni peči, nagovorila sla jih prcdscdnica krajevne skupnt>sil Šielka Kor-dcš in župan Srečko Meh, za vzdušje na mali veselici, ki je sledila. pa poskrbeli Konovski Štrajharji.
■ MiMavc
Pika Nogavička malo drugače!
Skoda. dû jo vreme tak«5lc zagode organizatorje m fesiivala Pika Nogiivička. Verjetno N bilo lc|^e, če bi se iHtoci igrali na igrišču, izrezovali, lepili, ri^li, oblikovali.
.^e Holje pa bi bilo, čc bi enkrat organizator oz. organihlorji tcgii i»ir<i^kega festivala t)predeHli pojem Oirokin OiroSki festival.
Jaz razumem ptnl beseth) olrok nanjrečoirokav starosti od dvaa^jst do trinajst Ici. Ali v današnjem čusu hilreganizvoja rečemo deček in deklica olroku. staremu desel let.
Mogoče sc njolim in so oiroci lu-di lisii. ki KO stari sc^lenmajsi Ici in ki kadijo, ^e smejejo šibkejšim od sebe in jih wlrK~ajo vsiran. Seveda so otriKi. mogtičc Se bolj oiroci.kt)i UMU pri deselih letih,
Mishm,da je la »oiroski fcstivaU v Velenju vse prej k(Jl pa oin^ki. Res je, da se znoiraj Rdeče dvtiru-ne tlogajajo prijclrw reči,<ki st*otro-ei navdušeni, ne glede na lo,da jim jc vroče, daje silno slab zrak. verjetno ludi z«iradigneČe. kije marsiku-tein nisnuj navajeni. .Ampak, «itj vesle - za oiroke poirpim<> vsv.
Mogoče bi bilo malo Ixilj razumljivo, če bi zbirali de nar za kak§i>i> slovensko dnižino.^tlo. oiroke, ki ne morejo višako Ido na moije.kot p;i za neko Solo in neko dr).avt>, ki jo komaj n^ýdemo na zemljevidu. Sa; poznale pregovor: najprej ponwti pred svojim piagom ...
Ampak kaj pase dogaja vzjwed-no ob dvorani in ob lislcm j<<^Čku iartaparka, ki ga tam p<.)sLavÍjo, p<i so se laliko starši, ki so tam bili. sami prepričali. Ah če so bih u-Uco pogumni in svoje male olioke pustili same ija.
Ku sem na vrtečem vrl ilj.iku vide-hi malo dekliw, kJ ni bilu nič večja od mojih <lveh. ki sta siari štiri le la. sem î^koraj padla vnezjivesl. Nili se ni sama držala, ker sploh ni di>se-glaročaja. Vam jxTsem.da meje pii srcu pošteno slisnilo. Mar ni za lakAne stvari organizator odgovoren, kolikšna starost je ix^trebita za lak vrtiljak?! Tudi lisli, ki je bi) «skrbnik« tistega vrtiljaka ni bil videti star več kol osemnajst, devetnajst lei. Kaj bo lak^'n mladenič vedel. kaj jc varno in nevarno za male otroke. In s lisiinil avtomobili so sevo/iliveliki oiroci. ki se radi »za-bijajoK in mali otroci, ki bi pač mdi malo poskusih. kid<o je Mifirali avlo. Mislim, da lo dvoje nikakor nc gre sku|\jj. Kol ludi ne gre skupaj, da mali otrok lula v tnivia>. večji oimk pa si jo tam z.i drevesom zvije za užitek in za popestritev dneva.
Letos smo bili s puncami zadnjič tam in ni vari;inie da gremo drugo 1elospk>h pogleckil tja. Ne vem. koliko ograniz;jior /a ta festival 'pokasira' denarja, vendar mislim, da j« skrajni čas. da »prenieni potek fesiivala, da vključi vanj kaj mv vega in predvsem določi in ogiaili siarostno mejo otrok, ki se pridejo tja zabaval, '["i^ù, ki lam ^lelajo. m tako enki-aini.
Paše nekiij mt je zelo padlo v c>či. in sicer potem, ko je lik pred mano na cesto skočil lant, ker sc mu jc sUasno nîudilo v )una[)ark: nikjer ni bilo niti enega |'H)lÍuija, ki bi vsiij malo obrzdal nestrpne voznike? Na glavnem križii^u pri Rdeči dvi>rani je Nlo U) videli prav gicizljfvo: polno olrok v mislih pri Rki Nogavički in polno ncsiirpnih voznik<")v, ki »e jim je miulik» ne vem kam. pa naj jc gorela rdeča aH zelena luč za peSce.
U|>ani, dragi siurfii. da .s<i vsf otroci prišli varno domovi
H Androja Erjavec, Velenje
"Tolar - evro -tolar"
Poletje jc mimo, ludi glavna sezona dopiLslov. Nam seje Tu zgodilo v začetku seplcmbra, ločno petega, ko .smo dopoiovali na družinsko srečanje oziroma rojsinidan -st^rod-nika. Na avtocesti ni bilo /aplelov. saj smo cestnino plačali zevri.iwaj smodol^iliv tolarjih, A težava je na-stalavsamem Velenju, kamor smo prispeli v večernih urah. Banka in pcv>ia Sla bili žc zaprti,
V holciu Pakti bi bila zamenjava cvr(n' v lolaijc možna le. če lam večerjamo ali prenočimo.
Sorodniki na «v lem Času nikakor nîwî pričakovali. Kam in kje. da ne iibi^mt) eek> mesu> in vsj nočna gosteč? Kam naj gremo, da bi dobili za evie večerjo.
Odpeljali smo se v Sa Ick, k Pnsla-nu.v Vehm. Finije so nas postregli brez oklevanja. pa Čeprav smo zne-sek poravnali Sele naslednje jutro, ko smo v lianki menjali evre za tolarje.
Ne le zaradi te njihove gastoljub-nosli. ludi xoradi lega, ker imajo okusne jedi. tudi drugim priporočamo obisk pri njih.
Takšen "servi.s" se nanj jc zgodil prvič in upamo, da z;»<lnjič,saj Slovenija Že hhi v Evro|}ski>unijoinko i\> njej. lakiii ncv5eČnoi<li verjetno ne bo več I "Velunovim" 1'aniom - hvala!
■ Družina Schwaaott z Dunaja
HOROSKOP
Zdravnik svetuje
Oven	d« 20.4.
Najlepše se ûosls imelf med pnialelji. Čeludl ne bodo najDoijâe vq]|b NajslaOSe pa se boste. 2al spet, počutili ooma Zato boste kot ie velikokrai doslej, p^av behli od doma To pa bo po svoje dobfo ludi 23 vašo službo, saj bosle delali več koi sicer, kar bo vsem prillo prav. Malce vam bo ponagajalo zdravje, pft ć-emer bomnogim žal, daseniso cepili proti gripi Prehladboienajmanj.karvaslah-ko doleb f^zite na hrano v njej vsm manjka vitaminov, prevladujejo pa stva/l ki vsm škodijo Vzemite se v roke
Bik od 21*4. do 21.5*
Ft svoje b»te izpadli junak, levi pa bosle vedeli, da le bilka, ki sle 10 bojevali kar nekai Ćasa. pravzaprav izgublier^ Čeprav bo izgledalo. cLa ste vnjeipoiegnili daljii konec boste krajšega. Izgubili bosle namrsč nekoga. Ki m le dolgo pomeni vei^kot js vedel on sam m kot ste slutili v!. To vam bo lasr« prepozno, po-pravnt izpil pa bo tokiai odpadel Počirtie ludi telesno ne bo naibotjše. sicer pa je pred v^l povsem povprečen teden
Dvoicktt od 22.5 do 21.6.
Najboliese boste počutili, ie boste morali bili v pravem pogonu. Isločasno bosta morata bilt aposlena (elo in vaši mo!gani. Če bo le eden. ne boste prav varajni Bo pa kar d^lo. da prave energije 2a delo iene boste imeli Prvt sunki jeseni so v vas naselili řetjo po ljubezni m ne^ostih. mraz pa iel|0 po toplim še nekaj dni bo ostalo lepri sanjarjenju, sicer pa bo vikend prav zabaven m bosle naenkrat našli ludi druge preokupacije
Rak od 22*6* do 22*7*
Čeprav ne bosle hoteli, boste spel preveč mislili na druge, nase pa boste pozabljali Kot da ne vesle, da se vam vedno, ko pre-rmlo mislile nase, lostej kot prej ma^CUje. Vase telo ni sposobno zdrzaii §levilnih stresov, ki vam |ih na pot prinaša življOTje, brez da poskrbite za sprosiilev in razbremer^ilev Nekaj drobnih sivarisiprivoščite pačetudiieplassnievbazenuaii obisklrize(|a Vsajnekaiza^lo dulo in telo! Potem božlovse lažje, lepe priložnosti indoSivetja pa se bodo začeti vrstiti že ob koncu lega tedna
Lov od 23*7* do 22*9*
RDStaif sle pieleni, da lega ne bi opasii tudi drugi Enostavno se boste morali vzeli v roke, »cer seobeta piava polomija m poštovna ui pœlediôno tudi linančnem področju Prav tu pa si jo sedaj Ie3(0 přivalte, saj bedo za vami priill ^di dotgovi. na katere štete rahlo poabili Če si boste znali vzeti čas ludi zase, se bcste kn^lu počutili mnogo bolje, vendar morale paziti, da ne bo ta čas predolg m neproduktiven Beg v prepogosto spanje bo samo beg od pic^remov.
Devic« od 23*8. do 22*9*
Zagdovo vas^ka precej napoten leden. Glava bo poiria te^ih misil, številnih skrbi m problemov. Sploh jih ne boste znali odklopili Zato se boste mvaii predvsem umiriti, narediti seznam prednostnih nalog m se jih v (ak^em vrstnem redu kot si ga boslezačitali sami, tudi totiti Če niste adovoljni s svojo postavo in pojavo, §e ni pravi čas za dieto. Ta bi le ^e otekla vse ostalo, l^r se vam je r^-kopičilo v zadnjih tednih Najprej si uredite življenje potem pa se lotile lastne prenove, tako letesne kot dulevne
Tohlnlco od 23.9. do 22.10.
čeprav vam na zunaf ne bo videla boste sami močno čutili, is-ko vam iz dneva v dan odi^ življenjska energija Le áe za vzorec je boste imeli, loliko, da z vami vaši nâsproûiiki pometali le nebodomogll Bostepan^tiko bolj ranljivi, zatoboprav. če bosle upočasnili lempo in preložili pomer^bne odločitev vsaj za teden dni. Najbolje pa bi bilo. čebi vnaslediijih dneh poskrbeli za sklepe, križ In ožilje, ki vam znajo povzročit! nekaj ležav Redna rekieacifa bi zelo pomagala
ikorpiton od 23*10. do 22*11.
Tudi tolkal bodo mnogi opazili vale nihajoče razpoloženje. Naj-prei boste dali prav vse od sebe in se nadčloveško tiudili, da bi ugodili muham vseh okoli vas. Potem vam bo, preprosto povedano. vse padlo dol Brez energije boste m zato tudi slabo učinkoviti h zdavnaj sle ugotovil], koliko dobr^a lahko sami storite zase, če pazite, kaj dasie v usta Čas bo spel pravi, da se opnmete zdravega načina življenia Kaj topomeni in kaj vom Ikodi, pa sami predobro veste
Stroloe od 23*11. de 2K12*
če se boste hoteli po dolgem času počutiti odlično, se boste mo^il tudi VI potrudili. Čeprav je navada gida železih srajca. |ih boste prisiljeni kar n^j opustili Prav bo, če si priznale, da so to le razvade, kj ne morejo m ne smejo upravljali z vašim tele-im, In prav lelo vam bo hiiro pokazalo svojo hv^l^nosl Partner bo prikupen, znal v3s bo spraviti vdobio voljo m nagraditi za vaia dejanja V nedeljo si privolčila nekaj trenutkov le zase. ^ema bo več kot godilo
Kozorog od 22*12* do 20*1*
Riznajle SI. da spet preiirsvale. Svoje telo že nekaj časa naravnost mučite, pa čeprav pn tem ^loh ne uživate več Če želite doseči (t novem lelu zadan cilj, ki se ga ie vedno drfite, boste morali upočasniti tempo. Vsega se pač ne da postoriti v mesecu in poL Splohza nekatere stvari na ljubezenskem področ|uva^ga življenja bosle potrebovair veliko več Casa. kotsie mistill. Misli v^ bodo namreč vse pogosteje uhaja le z zanimivi osebi.kisiejospoznališele t^ed kiaïkiiï]
Vodnar od 21.1. do 19.2*
Vsem boste holeli pokazati leko dobro se počutite v svoji koži In to na naravnost nevsiljiv način, ^gotovo je pred vami čudovit teden. v kaier^ boste uspeli doreči mnoge stvari, ki jih prej nisie uspeli več mesecev. Izkoristite ugoden potoki planetov tudi za druge plati življenja. Recimo, za ljubezen, ki je po dolgem času ponovno razgibata vaia čustva če je to tislo ta pravo, pa §e nekaj časa ne bosle vedeli .Prav bi bito. da uživale v prav vsem. kar vam na pot prinese življenje, saj dolgo ne bo več tako lepokol sem je trenutno.
Ribi od 20*2* do 20*3*
Kol ponavadi bosle na pol poli do citja začeli dvomiti, če ste se odtočill pravilno Pa čeprav so biti vaii sklepi trdni kol kamen Taksni pač ste. vedno malo v oblakih, zeno nogo pa na trM tleh. V naslednjih dneh bosle spel več nad cAlaki kol v reatnosli. Imeli boste ogromno velikih želja, volje, da jih uresničile, pa bolj malo Manjka vam zabave vdružbi. ki jo imate Iskreno radi Poskrbite, da jo ludi dobite, saj veste, da to sploh m tako težko, kol izgleda na prvj pogled. [£ na druge se boste morali malo manj ozirali, j» bo ilo.
Bolezni ven
Kri se |>o ven;ih i/ lelťsnih (jryanov vraCa v srce. V«ie liihko pri/;i(lene vnetje, strdek ali ok>'»-re. ki vo(liJ(» k ru/^irjanjuii in krćnini /ilam. Ka/.širjeiije ven kot posebno c>b<»lenje opiscije /e p;ipinis 0>ers príhli/n«» 151H> let p.n.i>. \'i iintične medicine sta /n^Hii Hipokratov in Galenov opis te]x»le/nK /iipisi f/. VII stoletja iKi že pijejo <1 p(Hlve/ova* in i/re/ovanju krćnili Žil.
Vsaka peta in vsak pctnajsli moSki na svtlu obolel xa vari-kodnim sindromom (motnje odloka iz spíídnjih okončin). S sta-rosljo pogostost obolenja mi-rai5ća. Pri livajscllclnikih se bole/en pj^ýavlja v 10%, vstarasii med 50 in 60 tet pa je prisol na v 50%. Pri /caskali siarcjšili od 20 let se varice {razširjene vene) pojavljajo v 22%, pri 45 letih pa celo pri 75%.
Anatomski ven.ski sistem nog sestavljajo p^nrhnje, ^l<»lM»ke ter peHomnlne vene, ki povezujejo površinski in globi aski veaski sistem. Veiiskisisiemjcpomcm-lien regulator dolokii krvi vsree. /anj je značilen ni/ek pritisk ter velika/mo^jivi^L Hkrati je največji rezcrv<iar krvi. Vene v/\cn prsnega ko^ vscbujeji^ kar CiO^A vse krvi. medtem ko jojc v arterijah le slatkih 15%.
Cirkulacija v venskem sistemu je odvisna od strukture venske siene, stanja zaklopk in zunanjih deja\'nikov. Pretok in oáiok krvi sta odvisna /lasti od delovanja mišične črpalke. NajpomembnejŠe vlogo igrajo golen-ske milice, ki s krčenjem in popuščanjem aktivno širijo in stiskajo vene, ki potekajo med njimi in skozi nje.
Steno večjih ven sestavlja posebna prožna mrcî^a iz miMčnih in vezivnih vlaken. Pomenil>no lunkeijo igrajo zaklopke, ki delujejo kot ventili in omogt>čajo pretakanje venske krvi iz spodnjih okončin k srcu.
Cilobokii ven.skii fromho/uje strjevanje krvi v globokih venah. Številna slanja, ki zavirajo krvni obtoklahkí^pcwzroče tudi irom-bozo globokcnh vcii. Najpogosteje opažamo obolenje pri srčnem popiiSčanju, malignih obolenjih,po kirun>kih posegih in poškodbah, debelosti, vari-eah. po daljîWm obdobju negib-Ijivosli ter po porodih. Nenadna spnwiitev in potovanje sird-bi povzroči delno ali celolno zaporo pljučne arterije, kar je lahko za bolnika tudi usodno,
Ob večjem vnetju in upočasne-jencni pretoku, pa ima Ixitnikv prizadetem udu oteklino in bolečino. Po/ni simptom je rjavkasto obarvana koža nad glei^njera Pogosto jc prlsolnt'i iîe (Hekanje nog 1er pojav kožne razjede.
Površinski tromhoflehltis se biževvnetju in slijevanju krviv površinski veni. Nastanek bolezni je nenaden, praviloma pa ne povzroči embolije ali drugih zapletov, Bolezen pogosto mine sama, včasih pa potrebujemo tudi pomoč zdravnika.
Osnovni v7rok nastanka varie je v slabem vezivnem tkivu in šibkosti venske stene. Zaradi oslabljene lunkcijc ?ilne sicne se pojavi Ziistoj krvi, naslajali prične strdek, postopno pa se razvije ^ vnetje.
'Iromboiični proces dokončno okvari zaklopke, obolela žila pa se postopno spremeni v trdo cev. Aktivno uravnavanje venskega
lonusa in s tem ludi regulacija pretoka Sla tako onemogtičena. Od obsega in mesia trombo-ličnih sprememb je odvisno ali bodo posledice, ki jim pravimo kronična venska in.sufídenca, blažje ali hude.
Primarne varice so posicdica manjvrednmii zaklopk. Vzrok je iskali v prirojeni sibkcxsti venskega sisiema, slari\sii, spolu, telesni te^i in poklieni obremenitvi (stoječe delo}.
Sekundarne vitrice so posledica Lisnovnegťi obolenja. R:»7vije-jo se po vnetju globokih ven, vrečaslih spremembah ill ter v primerih neposrednega spoja med arterijo in veno. Primarne varice so obsežnejše 1er v glavnem omejene lenazunanjosiran goleni, sekundarne pa so manj ol>sežne. Pojavljajo se atipično, spremlja pa jih močna oteklina.
Sprva t^pažamo oteklino le v večernih urah in do jutra izgine. Pmiopno se oteklina veča. preko noči ne izgine, koža postane modrikasta, na odmaknjenih mestih pa tudi rjavo obarvana. Pojavi se srix.'nje, pekoč občutek, bolečina ler\'neije kože. Pri približno 20% bolnikovse na goleni raA'ije tudi razjeda.
( rlede na klinično sliko, subjektivne težave in razvoj komplikacij delimo varice v j^iiri stopnje:
I.	Stopnja
Imenujejo jo ludi ko/meiične varice, lo so minimalne premem-be v smislu drobnili razširjenih žilic ali pa le spremembe ene večje vene, ki niso pove/ane z večjimi odvi>dnicami in ne povzročajo» sprememb v cirkulaciji.
II.	Stopnja
Pravijo ji ludi prevarikcv/ni sindrom. Varikazne spremembe so povezane z velikimi venskimi odvodnicami. Bolniki tožijo za utrujenimi in težkimi nogami, v področju varie .se javljajo bolečine in napetost, preko noči imajo krče. Težave se preko dneva stoptijujcjo, izrazito hude pa so po dolgotrajni hoji in sedenju. Najhujše so zvečer» ko ležejo k počitku. Pri ženskah se stopnjujejo pred menstruacijo, intenzivne pa soziasti spomladi in poleti med st^nčenjem.
III.	Stopnja
Sem štejemo spremembe na glavnih venskih odv{idnicah z izrazitim zastojem krvi ter oteklino v okolici gležnja. Bolnikove težave so enake kot pri drugi stopnji, spremljajo pa jih §e spre-nicmbe kože,
IV.	Stopnja
Med varice četrte stopnje sodijo vse komplikacije oziroma posledična stanja: oteklina, vnetne ter degenerativne spremembe kože in podkožja, razjede, razpok varie in iromboza.
Kot direktna po.sledica kronične venske insuficience nastaneta zastoj in pi^Talni u>k, ki post opno vplivala na mikro in ma-krocirkulaeijo. Klinično ugotavljamo zastoj v mikroeirkulaciji. oteklino, vnetno dégénérai i vne spremembe kože invnetjavpri-zadeiili venah. Komplikacije po-gOvSto napovedo pikčaste krvavitve v koži nanolranji strani goleni nad gležnjem. Pri manjvrednosti površnega sistema se ote-kliti2i pojavlja lev okolici Režnja, pri prizadetosti globokega siste-
ma pa je oteklina obsežnejša in zajema celoien predel okončine pod obolelim mestom.
/itsloj krvi, iMeklina, vnetna in lokalna zakislitev ikiva s pomanjkanjem kisika povzroče degenerativne proce^Wí z odmiranjem ikiva v prizadetem področju. Na okvarjenih mestih nastajajo pogoji za razvoj mikrobov in glivic, kar .samo še pospeši propadanje ikiva ter vodi v razvoj ^olenske razjeile.
poleg razgovora in običajnega kliničnega pregleda bozdraNiiik pri obravnavanju bolnika s prizadetimi venami opravil Še nekaj Funkcionalnih testov. Za natančnejšo opredelitev mesta in obsega prizadetosti žile bo morda potrebna še ultrazvočna, rentgenska ali radionuklidna preiskava.
Pri vseh vrste varie je koristno, da skrbimo za dobro delovanje mišic stiskal k- Taksno delovanje lahko nadomestimo tudi z elastičnimi povoji in elastičnimi kompresijskimi nogavicami. membno je. da elastični povoj povijemo pravilno. S povojem moramo zaviti vso spodnjo okončino od prsiov navzgor. Povili je potrebno vse dele, ludi pelo, Povoj ali nogavico moramc^ nadeti Šc v ležečem stanju, preden vsi a nemo.
()l>Rlaja večje število zdravil -tablet, kapsul in mitzil. ki pa nimajo vpliva na 05^t wni rtizlog razvoja varikcwnegřt sindroma ampak le preprečujejo pi^sledice.
Rjizlična kemična sredstva, če jih vbrizgamo v veno (skleroza-cija), povzroče vnetje notranjega sloja žile s r\'orb<^ prirastkov in Irombov 1er privedejo do popolne zamašitve vene. Posega ne opravljamo pri srčnih olx^le-njih, zvLš<inem krvnem ilaku, ne-zdravljeni sladkorni bolezni, ob prisoiniii gnoj n ili obi^lenjih kože in kosti, v času menstruacije ali nosečncfili ter pri bolnikih vvi-soki sianwii.
Kirurškii odstranite^' varie je p<itrebna vprimeru obsežnih varie, če je bila sklerozacija ne-tispešna ali kadar se po injekciji hiiro pojavijo recidivi.
Naloga zdravljenja varikozne-ga .sindroma ni sanK> lokidno pre-prečevanjc nastanka razvoja vaříc, Pri bolniku moramo vzdrževati tudi dobro spla^no stanje ter redno telesno aktivnost, da hi ohranil čim boljŠ<^ funkcijo sti-.skalnih mišic. Pri zdravljenju morajo sodeUwali zdravniki Številnih specialnost i. .še pasebno me-dicinci dela, saj je biilniku pogiv Slo potrebno zagotovili ustrezno spremembo dclovnoga mesla.
IXidi za ol)<»lenje ven vel|a prepoved telesne neakti\'nosti.
Nikiir dalj časii slati na meMu ali sedeli. Aktivno krčenje mišičja nog bo poživilo pretok tudi prc-k(3 ven, izboljšalo odtok krvi iz .spKxlnjih okončin, preprečilo razvoj tromboze in ugodno N^Dlivalo na naše splusno počutje.
■ Prim, Janez Potes, dr med. internist
Okna
ledom.
ALEIÀ
PVC OKNA ZA PRIJETEN OOM
aluminij montai, ú.ú. koment29a. 6223 kamen tel. 05/7395 919
PREDSTAVNIŠTVO Celje: 03/425 4938. D41 /345 378

ČETRTEK, 10. oktobra
PETEK, 11. oktobra
SOBOTA, 12. oktobra
NEDEUA, 13. oktobra
PONEDEUEK, 14. oktobra
TOREK, 15. oktobra
SREDA, 16. oktobra
SLOVENIJA 1
06.25 Ku(tuma kronikâ 06.30 Odmdvi 07.00 Dobro julfo 09.00 Poročila, èport. vreme 09.05 Afrfške pravljice. 5/10 09.10 Male srve celice« kviz 10.00 Zgodbe iz školjke 10.40 Slovenski magazin ti 10 Mano
13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Trend, oddaja o modi in
kulturi 13.50 Cikcak 14.10 Umelniraj 14.35 Gospodarski izzivi 15.05 Intervju; Martin Strej 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, iport. vreme 16.50 Na liniji 17.25 Žan. dokum. film 17.50 Dosežid 18.10 Resnična resničnost 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaškrai
19.30 TVdnevnik, iport, vrerrie 20.00 Tednik
21,00 FYviindmgi 21.20 Osmi dan 2200 Odmevi, šport, vreme 22.50 Zgodbe o knjigah 23.00 Ljudje evrsopskih mest 23.30 Rdeča poglavja
zgodovine, 00.30 Osmi dan 01 00 Tednik 01.S5 Prviindrugi 02.15 MarvTyferMoore,48.del 02.40 Črne solze, španski film
SLOVENIJA 2
07.45 Videostrani 08.00 Tv prodaja 08.30 Mostovi 09.05 Dobro jutro 11,20 Vremenska panorama 14 25 Tv prodaja 14.55 Ushuala, 9/10 15.45 SP v kolesarstvu,
kronometer Eina. prenos 17.15 Maiv Tyler Moorc, 48. del 17,50 Edova naslednja poteza,
amer, film 19.15 Videospoînice 20.00 Stravinski na odru
kralievske operne hiše Covent Garden v Londonu 21.45 Zame je bil Fassbinder
edini, nemški (ilm 23.15 Videospotnice
09.10	Salome, nan.
10,00	Močno me obiemi. nad.
10.55	Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad.
11.50	Uubezen brez greha, nad
12.40	Tv prodaja
13.10	Lepo je biti milijonar, nan.
14 10	Vamhi luke, nan.
15.00	Tv prodaja
15.30	L|ubezen brez greha. nan.
16.25	Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad.
17.20	Močno me objemi, nad,
18.15	Salome, nad.
19.15	24 ur
20.00	Emino žrvlienje, nad.
21.00	Priiatelii. nan.
21.30	Seks v mestu. n^.
22.00	Zahodno krilo, nan.
22.50	Odpadnik, nan.
23,40	24 ur, ponovitev

kanal I
87 «O S2
09.00 25 lel okteta LESNA,
posnetek koncerta 10.35 Vabimo k ooledu 10.40 Odprta tema 11.40 Najspotdneva 14.00 \^deostrani 18.05 Vabimo k ogiedu 18.10 Regionalne novice 18,15 Spoznajmojih, otr. odd. 18.45 Najspotdneva 18.50 Vivatunstica 19.20 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Učimo se učiti, pogovor,
gostja. Dušica Kunaver 21.00 ReoH)nalne novice 21.05 Rasizem, dokum. oddaja 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Naj vila, oddaja z narod, zabavno gla^, 3. TV mreža, gostje; Farttje treh dolin in Ivan Sivec 22.45 Najspotdneva 22.50 Videostrani
SLOVENIJA 1
07.00	Dobro jutro
09.00	Poročila, šport, vreme
09.05	Potujoči škral
09.25	Žan. dokum. film
09.45	Na liniji
10.20	Prisluhnimo tišini
10.50	Resnična resnióiost
11.20	Dosežki
11.40	Prviindnjgi
12.00	KiicdiviinB.4/13
13.00	Poročila, špoit, vreme
13.35	Slovenci v Avstraliii
14.25	Osmi dan
14.55	Vsakdanjik m praznik
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	Marko, mavrična ribica,
44. del
17.00	Iz popotne torbe
17 .25	Mladi virtuozi
17.35	National geographic. 21/23
18.30	Deteljica
18.45	Risanka
19.00	Danes
19.05	Vaš kraj
19.30	TVdnevnik. šport, vreme
20.00	Praksa, 4/22
20.50	izurjeni za boj proti
terorizmu, dokum. oddaia
21.20	Cikcak
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Polnočni klub
00.05	Sedem dni, 19/22
00.50	Nahonal geographic. 21/23
01.45	Marv Tyler Moore, 49. del
02.10	Izguba seksusalne
nedolžnosti, amer, lilm
05.20	Vsakdaniik in praznik
SLOVENIJA 2
07.45 Videostrani 08.00 Tv prodna 08.30 Mostovi 09.05 Dd)ro jutro 11.05 Vremenska panorama 16.10 Tv prodna 15.40 Varuh t»zjeg groba,
dokum. oddaja 16.30 Mary Tyler Moore, nan. 17.00 SP v kolesarstvu-cestna
vožnja do 23 leL posn. 18.00 Mama in policaj, Šved. t. 19.30 Videospotnce 20.00 Festival narečni popevk 21.55 Fanta od (are, nemški film 23.25 Dušni pastirji, 2/6 23.50 Videospotnce
09.10	Salome, nan.
10.00	Močne me obiemi. nan.
10.55	Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad
11.60	Ljubezen brez greha
12.40	Lepo je bib'milijonar
14.10	Varuhi luke. nan.
15.00	TVprodaia
15.30	Ljubezen brez greha. nad.
16.25	Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad.
17.20	Močno me obiemi, nad.
18.15	Salome, nad.
19.15	24 ur
20.00	Uličnibojevmk, amer, film
21.50	Kameleon, nan.
22.40	Odpadnik, nan.
23.30	24 ur
©
irt^ll
M
09.00 Dd]ro jutro, informativno
•razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo kogledu 10.05 Nai ví2a. oddaja z narod, zabavno glasbo, 3. TV mreža, gostje; Fantje treh dolh in Ivan Sivec 11.15 Rasizem, dokum. oddaja 11.25 Nai spol dneva 14.00 Videostrani 18.05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Miš maš, otroška kont.
oddaia, 3. TV mreža 19.00 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Zgornje
Savinjske doline13. Pikin festival, reportaža 20.30 Gremo v kino 21.00 Regionalne novica 21.05 Insomnia, oddaja o filmu 21.30 Vredno je stopiti noter, dokum. oddaja, obisk v čebelarskem muzeju 22.00 Učimo se učiti,
ponovitev, gos^a Dušica Kunaver 23.00 iz oddaje Dobro jutro 23.50 Vabimo k ogledu 23.60 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00	Zgodbe iz školjke
08.35	Žan. dokum. film
08,50	ArčibaW, 15/26
09.(ë	Male sive celice, kviz
09.^	Na liniji
10.30	Grizliievislapovi,kan.-an.f.
12.00	Tednik
13.00	Poročila, špoft, vreme
13.10	študentska ulica, odd^a
za študente
13.40	Mostovi
14.10	lzvir(n)i
14.40	Jaime, portug. film
16.30	PoroćUa, šport, vreme
16.50	Alpe, Donava, Jadran
17.20	Ozare
17.25	Návrtu
17.50	Legende morja, 8/13
18.15	Pařček David. 13/13
18.40	Risanka
19.00	Danes
19.06	Utrip
19.30	TVdnevnik,šport,vreme
20.00	Povabilo na ples
21.05	Beli konjiček, 6/6
21.30	Parada plesa
21.50	Otok vitezov, l .del
22.25	Poročna, šport, vreme
23.00	Pod rušo, 4/13
23.55	Mračna leta, španski film
01.20	Legende mwia.8/13
01.50	Alpe, Donava, Jadran
02.20	Moški in ženska, franc f.
04.10	Kvalif. za ÊP v nogometu. Francija : Sloveniia, posn.
SLOVENIJA 2
07.45	Videostrani
08.00	Tv prodaja
08.30	Mostovi
09.30	Murphy Sroviřn, 12/22
09.50	Meč častí. 3/4
10.55	Doberfekvamzeli Rosario iz Argentine
11.10	Vefikaolroôaja.5/13
11.35	Štafela mladosti
12.25	Tv prodaja
12.55	AmorinCate, amer, film
14.30	Rezina časa, dokum. odd.
15.30	Festival narečnih popevk
17.20	Zaklad dolenjske
princese, dokum. film
18.10	VehovčevJurii • baron, tv
drama
19.10	Videospotnice
20.00	Kvalif.zaEPvngometu, Franc lia : Slovenija, pren.
23.00	Meč časti, 4/4
23.40	Sobotna noč
01.40	Videospotnice
08.00 Fomiulal. pren.treninga Q7.05 Skrivnosti pouličnih
čarovnikov, dokum. odd. 08.00 Tv prodaja 08.30 Mala Kitty, ris.sehja 08.55 Miavi Mjavl.rss.serija 09.05 Slonček Benjamin, ris.ser. 09.30 PuisekZlatko, ris.serija 09.40 Vrbja vas, ns,seriia 10.05 Malinjidti, rts.serija 10.15 Hercules, risani film 11.10 Mali helikopter, ris.seriia 11.30 Šolska košarkarska liga 12.25 Bette, nan. 12.K Formulai.trening 14.05 Skrivna pot v svobodo
kanad, film 15.50 Bolnišnica upanja, nan. 16.50 UnnnOlimpcja : Gibona
VIP, prenos košarke 19.15 24 ur
20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Druž^ica. amer, film 23.10 Možzlune, amer, film 01 20 24 ur. ponovitev

k«nall
27
S2
09.00 Miš maš. otroška oddaja,
ponovitev 09.40 Gremo v kino 10.10 Vabimo k ogledu 10.15 Insomnia, oddaja o lilmu 10.40 Naj spol dneva 10.45 Videostrani 1835 Vabimo k ogledu 19.00 Lokalni utrip Zgornje
Savinjske doline 19.30 Najspotdneva 19.35 Videostrani 19.65 Vabimo k ogledu 20.00 1118.VTVmagazin,reg.-
informativni program 20.30 Potovanja Asirija 21.30 Puščavska modrina,
ameriški film 23.00 Vabimo k ogledu 23.05 Najspotdneva 23.10 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Živžav
10.05 Korajža velja. 2. del
10.55 Orjaki
11.20 Dzare
11.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje rn zemlja
13.00 Poroala, šport, vreme
13.15 Predmet poželenja
13.30 Kulinanka
13.45 Kuituma bivanja
14.05 Motoring
14.15 Osamlieni planet
15.05 Nedeljsko oko
15.10 Privlačna nasprotja
15.30 Kisk)jabdko
15.55 Š3mpk)ni
16.00 flaymonda imajo vsi radi,
humor. nan. 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Tistega lepega
popoldneva 16.50 Pop-oldne 17.00 Glasbeni dvoboj 17.20 Družabna kronika 17.30 Vsakdaniik in prazntk 18.40 Žrebanje lota 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Zn:alo tedna 19.30 TVdnevnik. šport, vreme 20.00 Mario, nedeljski večer v živo
21.50 Večemigost 22.45 Poročila, šport, vreme 23.15 Zemlia in voda, grški lilm 01.10 Dušni pastirji. 2/6 01.35 PcAvarjena dekleta, 3/10 03,20 Motociklizem in praznik
SLOVENIJA 2
07.30 Vremenska panorama 08.00 Tv prodaja 08.30 Vremenska panorama 10.55 RadimamLucy,94.del 11.20 Sogatašinrevež,2/12 12.10 Slovenski liudski i^esi 12.40 Tv prodaja 13.10 Motociklizem za vn Malezije, posnetek 15.00 SP v kolesarstvu, cestna
vožnja elite, prenos 17.00 Kvalif. za EP v nogometu.
Francija : Sk^venija. posn. 18.45 Popolna ženska, dolujm.
feljton 19.15 Videospotnce 20.00 U^uaia, 10/10 20.50 Murphy Brovirn.t3/22 21.15 Homo Turisticus 21.35 Pokvarjena deklela, 3/10 22.25 Tišina • predstava, ples. f. 22.55 JazzKlezmer 23.55 Videospotnice

06.30	Tv prodaja
07.00	Formula 1, prencsdirke
09.40	Mala Kitty, ris.seriia
10.05	Pujsek Zlatko. ris.seriia
10.15	Alica v čud. deželi, ris. f.
11.10	Mali helikopter, ris, sen [a
11.35	Šolska košarkarska liga
12.30	Pot v Kalifornijo, nan.
13.30	Formula 1, ponovitev
15.30	8oinišnica upanja, nan.
16.30	Močno zdravilo, nan.
17.30	Mafijstó sin, amer, film
19.15	24 ur
20.00	Veliki intervju s
predsednikom države
21.45	Športnascena
22.40	Zadar : Maccabi, posnetek košarke
00.30	24 ur

Icanall 9T •4e BS
PONOVITEV ODDAJ: 09.00 Miš maš 09.40 Iz pon. odd. Dobro jutro 10.30 1117. VTV magazin 10.50 Špofini torek 11.05 Iz olimpijskili krogov 11.10 àporlni gost, gostje: NK
Rudar 11.55 Vabimokogledu 12.00 Naj viža. gostje: Fantje treh dolin in Ivan Srvec 13.15 Iz sred. odd. Dobro jutro 14.20 Videostrani ta.OO Vabimokogledu 18.05 1118. VTV magazin 18.35 Izpet, oddaie Dobro jutro 19.25 Županova torta, gost; Martin Mikdič. župan občine Rogatec 20.25 Lokalni utrip Zgornje
Savinj^e doline 20.55 25 let okteta LESNA,
posnetek koncerta 22.30 Videostrani
SLOVENIJA 1
06.25 Llfrip 06.40 Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro 09.05 Iz popotne torbe 09.25 Marko, mavrična fibca. 44. del
09.35 Zlata ribica: Gregor. 3/7 10.05 0riaki.5/Ç 10.30 Návrtu 10.55 Tistega lepega
popokineva 13.00 Pofcičila, šport, vreme 13.20 Tistega lepega
popoldneva 15.25 Legende mona, dokum. tilm
15.55 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Radovedni Tace k 17.00 OtokživalUO/13 17.45 Receptzazdravozivijwije 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaškrai
19.30 TV dnevTîik, šport, vreme 20.00 r^anatea, 10/13 20.55 Svetovni t22Îvi 21.25 Pisave
22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Knjiga mene briga 23.05 Dosežki
23.30 Receptzazdravoživlienje
00.20	Rsave
01.15	MaryTylerf«1oore. 50. del
02.20	Studk)City
03.40	Končnka
SLOVENIJA 2
07.45	Videostrani
08.00	Tv prodaja
08.30	l2vir{n)i
09.05	Dobro jutro
11.05	Vremenska panorama
14.40	Tv prodaja
15.10	Sobotnanoč
17.15	f^arylylerMoore. 50. del
17.45	Doberiekvamželi Donatello iz Italije
18.00	Vel^otroÔaid.6/13
18.25	Jasno in glasno
19.15	Videospotnice
20.00	Studio city
21.00	Končnica
22.00	Hladna vojna, 1/12
22.50	Brane Rončel izza odra
00.15	Videospotnice
-J
09.10	Sakime.nan.
10.00	Močno me objemi, nan.
10.55	Med sovraštvom in
liubeznijo, nad
11.50	ljubezen brez greha, nan.
12.40	Tvwodaja
13.10	Športnascena
14.10	Varuhi luke. naji.
15.00	TV prodaja
15.30	Ljubezen txez greha. nad.
16.25	Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad.
17.20	Močno me objemi, nad.
18.15	Sak)me.n3d.
19.15	24 ur
20.00	Pod eno slrelio, nad.
21.00	Sedma nebesa, nan.
22.00	Raitresena Ally, nan
22.45	Odpadnik, nad.
23.40	24 ur, ponovitev
kanali
2T ^
S2
09.00 Oobrtijutro, informativno
• razvedrilna oddaia lO.OO Vabimokogledu 10.05 1118. VTV magazin, regionalni infonnativnl program 10.35 Najspotdneva 10.40 Potovanja 14.00 Videostrani 18.05 Vabimokogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Gremovkino 18.45 Najspotdneva 18.50 K-19, oddaja o lilmu 19.10 Videostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 Volitve 2002 : Predstavlja se SLS. gosta: Ivan Blazinšek in Haaraki Kamer 20.30 Regionalne novice 20.35 Košarka, posnetektekme. Elekîra Šoštanj : Triglav Krani
22.10 Vabimokogledu 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Videostrani
SLOVENIJA 1
06.25 Kulturna kronika 06.30 Odmevi 07.00 Dobro iutro 09.05 Radovedni Taček 09.15 Otokživali. 10/13 09.40 Riper in Lopatka, 2/2S 10.05 Študentska ulica 10.35 Recept za zdravo Življenje 11.25 Obzoriaduha 11.55 fk^anatea. 10/13 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Liudje in zemlja 14.10 Izurjeni za boj proti
terorizmu 14.40 Polnočni khjb 15.55 Humanistika 16.30 Poročila, šport, vreme 16i0 Slovenske izštevanke 16.55 Sprehodi v naravo 17.15 Kniiga mene briga 17.35 Zgodba o možganih. 2/6 18.30 Zakladi sveta, &26 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaškrai
19.30 TVdnevnik,šport,vreme 20.00 Kolumb iz Plešni kove
šole 21.00 Aktualno 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Tujka, drama 00.25 Zgodba o možganih. 2/6 01.15 Zakladi sveta. a^26 01.30 Kolumb iz Plečnikove
šole 02.20 Aktualno
03.10 fViaryTylerf^oore.51.del
SLOVENIJA 2
oaoo	Tvprodaia
08.30	DoberdanKoroška
09.05	Dobn? jutro
14.35	TvpîOdaja
15.05	Studiocity
16.00	Končnica
17.00	řtftaryTylerřvIoore.Sl.del
17.35	Ni prav. rtal. ftlm
19.15	Videospotnice
20.00	Varuh prehoda, amer film
21.50	Strah, nemški film
23.20	Videospotnice
09.10	Sak)me, nad.
10.00	Močno me objemi, nad.
10.55	fwted sovraštvom in
ljubeznijo, nad.
11.50	Ljubezen brez greha. nad.
12.40	TV prodaja
13.10	Podenostreho.nan.
14.05	Varuhi luke. nan.
15.00	TV prodaja
15.30	Ljubezen brez greha. nad.
16.25	futed sovraštvom in
ljubeznijo, nad.
17.20	řvtočrw me objemi, nad.
18.15	Satome. nad.
19.15	24 ur
20.00	Preverjeno
21.00	Samo Ijul>e2en. amer, film
22.40	Odpadnik, nan.
23.30	24 ur. ponovitev
kanali
ftT
sa
SLOVENIJA 1
06.30 Odmevi 07.00 Dobro julTO 09.05 Slovenske izštevanke 09.10 Babar, 13/13 09.30 Sprehodi v naravo 09.50 Oddaja za otroke 10.05 Kniiga mene briga 10.20 Izurjeni za bc^ pnDii
terorizmu, dokum odda)a 10.50 Zakladi sveta, 8/26 11.05 Zgodba o možganih 11.55 National geographic. 21/23
13.00 Poročila. špOTt, vreme 13.15 Povabilo na ples 14.15 Kolumb iz Plečnikove
šole 15.05 Akîualno 15.55 (Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Pojmo na Štaierskol, sk)v. knjižni kviz 2002 17.55 Bratranci. 3/3 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Sulworth, amer. Rim 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Omizje 00.30 Koncert orkestra
akademiie za glasbo 01.55 Bratranci, 3/3
SLOVENIJA 2
08.30 (Mostovi 09.05 Dobro iutro 15.45 Tvprodaia 16.15 Slovenski ljudski plesi 16.45 Homo Turisticus 17.05 Mary Tyler Moore, 52. del
17.40 Izgubljeni otrok, amer, film
19.15 Videospotnice 20.00 Krali opere, portret 21.00 Apalaško potovanje.
koncert 22.05 Dokum. oddaja 23.05 Videospotnice
J
09.10 Sak)me,nad. 10.00 fvlocno me objemi, nad. 10.55 Med sovraštvom in
ljubezniio, nad. 11.50 Ljubezen brez greha, nad. 12.40 Tvprodaia 13.15 Preverjeno 14.05 Varuhi luke, nan. 15.00 Tv prodaja 15.30 Ljubezen brez greha. nan. 16.25 Med sovraštvom rn
ljubezniio. nad. 17.20 Močno me objemi, nad. 18.15 Salome, nad. 19.15 24 ur
20.00 Sodnidan, kanad, film 21.40 řJewyorška policija, nan. 22.30 Odpadnik, nan. 23.30 24 ur, ponovitev

Hmnmn
sa
09.00	Košarka, posnetektekme.	
	Etektra : Triglav Kranj	1 10.50
10.35	Vabimo k ogledu	\ 14.00
10.40	Naj spot dneva	i 18.05
14.00	Videostrani	i 18.10
18,10	Vabimo k ogledu	i 18.15
18.15	Videonovice za gluhe in	
	naglušne	i 1855
19.05	Naj spot dneva	j 19.00
19.10	Videostrani	
19.55	Vabimo k ogledu	Í 19.20
20.00	1119. VTV magazin.	i 19.35
	regionalni • infonnalivni	1 19.40
	program	1 19.55
20.20	Športni forek. Športna	j 20.00
	informativna oddaja	
20.35	Iz olimpijskih kn^gov	1 21.00
20.40	Športni gost, kontaktna	! 21.05
	oddaja, gostje: OK	! 21.20
	Šoštanj Topolšica	1 21.25
21.30	Pecnanjski most km^u	i 21.30
	odprt	
22.00	Islam v Britaniji-2. del	
	dokumentarnega filma	i 22.30
22.30	Naj spot dneva	1 23.35
22.35	Videostrani	i 23.40
09.00 l>3broju^o, informativno
• razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 Športni gost, gostje v studiu: OK Šošlani Topolšica
oddaia, 3. TV mreža
ponovitev
Hodalic
mreža. Kakšna je aktivna politika zaposk^vanja?
10. oktobra 2002
w^JlÍÍ
MODROBHILA KRONIKA
15
Med 7. In t2. oktobrom preventivna akcija policistov
Slovenija, připni ^^^
Največ in /. najmaru truda lahko /ase in /a svoje otroke st<K rimo, Če si pred začetkom vsake voi^.nje pripnemo varnosti pas, otroke pa namestimo v ustre/en varnostni sede2, svetu* Jejo policisti, ki so se 7. oktobra po vsej dr/j)vi lotili i/vajai\ja prevvntivrHf akcUe i nasl(»vom Slovenua. pripni se! 'Ihijala bo do 12. oktolmi.
Strokovnjaki so ugolovlli, da bi bilo med vozniki in p<Uniki v avtomobilih 411% žrlev manj, če bi vsi uporabljali varnostne pas(5ve. To» daje obvezno pripenjanje z varnost nim p<i&om na vseh sedežih v vozilu, kjer so vgrajeni varnt"»stni pasovi (ludi zadHjî), pa je najbri jasno vsem.
Polieisli sov prvih dneh izvajanja akiivnosii kršitelje opty/a-rjali na pomen uporabe vamosinega pasu in jim sveiovali, do 12. oktobra, ko akcija končajo, pa bodo zoper kr^iielje luJi ukrepali.
Analiza slanja o uptvrabi varnasinega pasu, ki ^^ na podlagi i>letja opravili na Policijski postaji Velenje je dala zanimive reTrukate, Na prvi po^ed Ih") Človek pomislil, daje uporaba varnostnih pasovne vsem zlezla ptxl kožo» pa io5e zdaleč ne drži. Slejte na C esli lalcev v Velenju je pokazalo, daje privezanih 81% Vvy/nikov, če so v avtu sami; 84%. če je z njimi ludi sopotnik na sprednjem sedežu in 66%, če so sopoiniki tudi na zadnjih sedežih- Na glavni ccsli 1. reda, lisii i/ Šiileka proii Paki, je bilo privezanih 87% voznikov. 81% sopotnikov na prednjem sedežu in le polcwica s(^polnikov nazadnjem sedežu: šteje med Jenkovo in Kidričevo, gre za regionalno ccsto 3. reda, pa kaže, da 86% vodnikov uporablja varnostni pas. Če st) vavlu sami, če Imajo sopotnika, je uporiilia 82%, če pa so sopotniki Šc na zadnjih sedcžiiipa Policisti occnjujejo, daje lomalo.
V Gotovljah v delovni nezgodi umrl delavec
Pretrgala se je jeklena vrv dvigala
ŽALEC, 2. oktobra - Prejšnji teden, vsredo, ob 15.05, se jc Ciolovljah zgodila huda delovna nesreča, kije bila usodna za 33-letnega N. K. iz Celja. Umrl je na kraju nezgode. V delovni nesreči pa so se poškodovali i5e trije delavci, eden od njih huje.
Do nezgode je prišlo v skladiSču podjetja Aliansa v C/oiov-Ijah. Pri ogledu kraja dogodka, ki ga je Vixlila preiskovalna sodnica, je bilo ugotovljeno, daje pel delavcev tega podjetja z dvi-galoin (opravljalo prevoz gŒ{>odinjskih aparatov v zgornjo etažo skladišča. Kose je dvigalo ustavilovelaži In sla dva delavca žc l/stopi I a> se je pretrgala jeklena vrv in dvigalo je padlo okoli 5 melrovv globino.
Poker se mu ni Izšel
VIlLENJE, 7. oktobra - V ponedeljek okoli iy. ureje poker av-t<imai vlokitlu Winer club na Šaleški cesii tako razjezil doslej Še neznanega gosia, da seje lotil kar s stolom. Skcxlo, ki jo je pri tem pov-zrt>čll, iKcnjujejo na okoli KIO.OOO tolarjev.
Kaj mu bo nagrobni spomenik?
ŠMARTNO OB PAKI. 7. oktobra - Kar neveijetnoje, kaj vseje lahko predmel Uit\'lnc! Na pokopališču v Smartnem ob Pakt je neznanec odtujil - reci in pl^i - nagrobni spc»menik, vreden 150.(10(1 tolarjev.
Zagorel tovornjak
ŽALEC, 5, oktobra - V Četrtek, ob 11,45, je nu avioccstl zagorel tovornjak znamke Man, iasl podjetja iz Madžarske. Do požara je prišlo na motorju vivila, od koder sc je p(ířar razširil nusprednji del priklopnega vozila, (jmoina iskoda, kije nasiala, je ocenjena na v.saj 5,000.0(1(1 tcjlarjev, poŽar pa so pogasili gasilci.
Vlomil za jurja
21AI.EC. 5. okt<»l)ra - V soKmo zjutraj je neznanec vlomil v go-slmski k^kal Btmaj bar, last S. H. Odnesel je vsega l.OOO tolarjev menjalnega denarja.
Ogenj Je bil podtaknjen
Škode za več kot milijon
PCTROVČE, 5. oktoljra - Vsoboto zjulraj je zagorelo gosptv darsko pmlopje ob stanovanjski hisi v Pctrwčah, last J. O. Ogenj je v celoti uničil leseni dei gospodarskega pt>slopja, v katerem je bili^ spravljeno različno orodje, poškodoval pa je tudi del fasade in ostrenja stanovanjske hi^ ter tovorni avtomobil, ki je bil tam parkiran.
Cimotno škodo ocenjujejo na 1.200,000 tolarjev. Pri ogledu pogorišča jc bilo ugotovljeno, da je bil ogenj po vsej verjetnosti podtaknjen, zato policisti In kriminalisti o dogodku Se zbirajo obvestila.
NAGRADNA KRIŽANKA AVTO SOLE
SESTAVIL PEPINO
GLWNO StESTO TURCUë
FUSKAfl. ORODJE
2A MMA&W4 8Af?^
UQOOCN TELESNI POLOŽAJ V JOGI
MAN^S upoft, VSTAJA 404 Jll)
A/fTS MAHKOTA
t-
ŽENSKO IMS
STOJALO Pfti «OTOORAF APARAT
RH>KA RAOlOAKT PRVINA C*C)
EGIPČANSKI aoG dOMCA
R
KCVOi. HATBM-JOtt
GOJfTELJ PSOV
V
UË&ftJ ^VTIK-SAMja.
irm: CDSNi
l'ose
VESEUA
O
ÛRCAV iesu
a'MO* I.IVÚ9IV0
N
U
âPOATNA VETROVKA.
KI N6 PREMOĆI
P19UENA OPOMSA
TlCAJ PRI
KOLESU
T
kmwia (0OIPR)
KfVUPRi DOMŽALAH
sloven. PISATELJ 1N
DRAMATIK.
AKTON
N
O
V
A
N
tNOlJSKO NAAO0t40 ŽENSKO OSLAČItO
tanck KO« BLiMM
vaclav tauch
V
BOLIAN
JOHN /vrroM
04AK ZA UNOŽEN-J6
PROSTOR
ZA PRODAJO
žml. TRŽNICA
Kcao
S40RSKA RISA
R
amertsko moifco ime
s1ar0-judovsiti KAAU
avto moto
ori.lStvo
«MUC
TATARSKI
JEZIK
N
VHTNA rastuna
ZA XOMPOT
R
SL^u/rtOSt' NI OGENJ
roRAVKO proti bolečinam
OPERA dUSEPPA VERDUA
D
Trg mladosti 6, Velenje
Tel,; 03/5865-477, 03/5871-030
2 X mesečno organiziramo tečaj cestno prometnih predpisov! Na uslugo vam je več kot 24 izkušenih inširuktorjev. fma|mo 10 lasi-nih vozil ter 4 motoma kolesa. Ponujamo vam izjemno ugodne plačilne pogoje, gotovinske popuste... Del. čas: ponedeljek, sreda od 15. do 17. ure, torek, četrtek, petek od 10. do 12. ure, Vljudno vabljeni!
Rešitev križanke, opremliene z vašim naslovom, pošljite nafl<asneje do ponedelika 21. oktobra, na naslov: Naš časd.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka AVTO ŠOLE ANTLEJ. Izžrebali bomo 3 nagrade:
1.	nagrada: 3 ure kategorije A
2.	nagrada: 3 ure kategorije B
3.	nagrada: leča] CPP
Nagrajenci nagradne križanke 'MESARSTVA SUŠEC-, objavljene v lednlku Naščas26. sepl.2002 so:
1. nagrada: 4 kg domačih kranjsMli klobas prejme: KDK Jože, PrDšerr^o-va 7b, 3320 \fefenje; 2. nagrada: 3 kg domačih kran|skih Idobas prejme: RESNI K Ivana. Šmarno cb Paki 24.3327 Šmartno cb PaW; 3. nagrada: 2 kg domačih kranjs^ti kio-bas prejme; OŽIR Ana. Selo 14a. 3320 Velenje!
Nagrajenci n^ se z osebno izkaznico oglsijo v Mesarstvu Sušeč v Starem Velenje! Čestitamo!
GD
Gost
GOST {1.0.0. VEL^JE» Kersnikova cesta 11.9320 VELENJE.
08JAVUA
JAVNI RAZPIS
ZA ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO GOSTINSKIH LOKALOV
1.	Restavracijo Klub. Trtov If^ 1. Velenjy (površina 994 m' : zgradba • 628 m, funkcionalno zemljišče - 316 m ); part. št. 2538 In 2540 vpisanivvt. št. 600 k.o. Velenje
Kapaciteta lokala je 180 sedežev + 60 sedežev na letnem vrtu. Objekt se prodaja skupaj z opremo.
2.	Blslro Arkada. Kidričeva 57. VelBnje: (površina: zgradba cca. 150 mjeuilvrt 50 m); pare. št 1831, 1829/4 in 1836/3 vpisane v vi. SL 327 k.o. Velenje
Kapaciteta lokala je 60 sedežev + 40 sedežev na letnem vrtu. Objekt se prodaja skupaj z opremo.
3.	Blslro Qaza. Çesta na Jazero. Velenje: (powšinar zgradba 67 m', letni vrt 50m); pare. št. 710ln 711
Kapaciteta kikala je 20 sedežev -h 90 sedežev na letnem vrtu. Objekt se
prodaja skupaj z opremo.
Pogoii Qdkype in splolne informacHe:
Nepremičnina in pogoji odpmdaje so podrobno obdelani v f^zpisni
dokumentaciii. ki jc (aiiko interesenti dvignejo po plačilu kupnine
10.000 SIT In DDV na transakcijski račun družba GOST d.o.o. Velan|e,
odprt pri NLB Ljubljana divizija Velenje, številka 02426-0018747724.
Razpisna doKumentacija je r^a razpolago na sedežu družbe od 15.10.
2002 dalje.
Ponudnik fahko kupi posamezen objekt ali vse objekte skupaj. Razpisni pogoji so naslednji:
a)	Ponudnik fe lahko pravna ali flzična oseba
b)	NeprBmičnine in čerema so naprodaj po sistemu "videno-kupijeno".
c)	Od ponudnika se piičakuje, da bo skupaj z objektom In opremo prevzel zaposlene v posarr^ezni enoti.
d)	Pisna ponudba mofU vsebovati: predmet ponudbe, ponudbeno ceno, način in rok plačila, plačilne pogojS, število prevzetir^ deiavcev, podaUte o ponudniku z davčno številko. Ponudba mora veljati do
31 12.2002
e)	Ponudnik mora ponudbi príktfití
' bančno garancijo za resnih pcxiudbe v višini 10 % ponudbene vrednosti, izdane od pn^Dvrstne banke z veljavnostjo 31.12.2002, Id io prodajalec vnovči v prinwu, da ponudnik ne bi sMenO pogodbe po poruidbenlh pogojih, f^nudnik pa lahko za resnost ponudbe položi tUdI varščino v enaki wšini, ki se izbranemu ponudniku vračuna v iojpnino in se ne obrestuje, ostalim ponudnikom pa se brez obresti vrne po končanem izboru -lz(H'sei( iz Sodnega registra, ki nI stareJSi od 30 dni za pravne osebe ali potrdilo o državljanstvu za fízične osebe - potrdilu o nebiokiranju računa v zadnjih šestih mesacih za pravne osebe
1) Pisne ponudbe z dokazili je potrebno poslati do 11.11.2002 do 12. ure na naslov GOST d.o.o. Velenje, Kersnikova cesta 11,3320 VELENJE pod oznako 'Javni razpis za prodajo gostinskih lokalov • ns odpiraj'.
g)	Pisne ponudbe bo pregledala komisila in vse posameznike o izbirf obvestila v 15 dneh po končanem izboru. Prednost bo Imel ponudnik, Iq bo ponudil višjo ceno in zaposlil več delavcev.
h)	Izbrani ponudnik mora v 8 dneh od obvestia, da je Izbran, skleniti kupoprodajno pogodbo.
I) Oavei( na promet nepremičnin, oziroma DDV za opremo. In vse
stroške s prenosom lastništva plača kupec, j) Kupljene nepremičnine bodo kupcu izročene v posest po plačilu celotne kupnine.
k) Sočasno s podpisom lojpoprodajne pogodbe za nepremičnine in
opremo podpiše kupec tudi Dogovor o prevzemu zaposlenih. I) Pmdajaiec si pridržuje pravico, da ne sklene pogodbe z nobenim ponudnikom.
m) če igrani ponudnik ne sklene pogodbe ali ne plača celotne kupnine v pogodbenem roloj se šteje, da je odstopil od nakupa, pogodba pa se šteje za razvezano. V tem primeru se mu varščina ne vme. n) Dodatne Informaoiie o prodaji nepremičnin lahko dobite na telefon 03/89-63-150 terse dogovorite za ogled.
GOST do.o. Velenie
TrenđNET
rešitve
RAZPIS ZA PROSTO DELOVNO MESTO
Pridružite se nam v prijetnem delovnem okolju v kolektivu TrendNET d.o.o., saj žeiimo razširiti našo ekipo, zato k sodelovanju vabimo
SISTEMSKEGA INŽENIRJA
Od Vas pričakujemo visok nivo računalniških znanj, MCSE ali vsaj MSCP Nudimo sodelovanje v ekipi vrhunskih strokovnjakov, strokovno izpopolnjevanje» delo na področju novih tehnologij (varnost, povezljivost certifikati,...) in stimulativno nagrajevanje.
Vašo pisno vlogo pričakujemo v roku 15 dni od objave na naš naslov: TrendNET d.o.o., računalniški inženiring. Šlandrova cesta 6a, 3320 Velenje; s pripisom » za razpis«.
m Rudar
Strelci spet zatajili
v Si.Mohil li}>i so s Ickiiiami 11. kro^a skk'iiili prvo tretjino Iv-tiksnjc};» pm'nsivđ. NHcIiilJevali hocli» 19. in 20. oktobra, (ilavna značilnosl minulega kríígajebilaaUiwjc prvićnavrh povzela VegaOlimpijaz^mago v AjdcvSčini» Kcipru pa ji? bila ločkavŠmjirlncm premalo, da bi zadr/Áil vodilni položaj. Šaleška - Er<i Šmarino in Rudar sla skupaj osvojiia k U>čko.
Rudurji so izgubili v Ljudskem VTlu / Mariborčani z i) : 1 in so I re nul no osmi.
Kljub porazu Rud;irjcv irencr Marjan Marjanovih z i^osvojih varovancev ni bil loiiko nezadovoljen kol z učinkov i losljo. Cc]o so imeli prvi pnm") prílo^íwt za z^dclok. V 10. minuli jc namreč Aleš Šmon idealno pixlal žr^go Borutu ArIiCu. ki pa jc 2 roba pcl-mcin>kc^ prosu^ra slabo slraljal.
"Priigrali smo si Sliri lope pri-ložnoMi. žal pa nobene nismo spremenili v /adeîcL Da smo dobro !eicsno pripravljeni, jc pocr-dilo tudi zadjijih dvajsei minut ko smo domaře vclik(ïkrat prisilili v krccvilo branjenje. Oči ino pa lo ni dovolj. Kaj Čcmo. prvenstvo icCc dalje." jc nekoliko razi^Caran (k'jal po ickmi.
Vse Iriioikcsosi domaČi zagotovili v22. minuli prek zelo nevarnega Sainirj;! Duni. ki seje s tem zadetkov (sedmim v dosedanjem prvenstvu) izenačil na lestvici slrel-ccv s Kmelcem (Ljubljana). Ma-

K "-Aien MujdňovHi (it dï^vM^fi^" mefi dom»člm P ^ - brdnlicem in tinnskim sotíntkom. ^o: vos)
ribtîrv nadaljevanju ni blc.slcl: nasprotno, do zadnjega sodniškega ivižga jc celo trcpeial za zmago, pa Čeprav so rudarji' zadnjih dvajset minul imeli igralca manj. ker jc moral zaradi drugega rumenega kartona v slaCilnico AmcI Mo-
Jaković. A kot smo Že zapisali, bili so ncuèinkoviii. Sicer pa zadnjega sodnikovega piska zijradi paŠkodt>e nisla doi^akali tudi iki-maCi igralec Durv> in gostujoči kapetan eijko Spasojevií.
■ vos
Era Šmartno
Kljub premoči le točka
l^r.ilci Er« so z.aceli leknto zelo <»cll(»cno in s îvm pi'esenetili Koper, ki se iil> takj d(>m»cl ij^-i na /iiCetku ni znušel.
v 6. minuti je po akciji, ki jo je priCel .lavornik« Smajlavii; zadel. Dve minuli zalem so imeli Smarčani n<')Vo priložnost, vendar je .Simund/:« po Javomi-kovi s prcwicga strela z desne strani poslal >^oga 7. glavo mimo desne vralnicc. Po 15. minutah tekme so gosijc prev/cli pobudo, vendar so se domaćini dobro branili, zaprli vse prehode k svojemu golu lako, da gostje niso prišli pred domad gol. Ob takšni g^^stujoči igri so imeli domačini već prostora za protinapade, vendar v njih niso bili dovolj natančni lako, da niso prišli pred gol gostov. Igralo se je precej ostro, gostje pa so bili preveč živčni in so iskali prilo?^.nastÍ v prekinii-vah.
V	drugem polčasu so začeli uspcSno gostje, saj so v prvem napadu izenačili. Obllinovič je podal predUv^ck z desne strani v sredino, Ipavec je streljal, odbita žoga je prišla na levo slran do osamljenega Bunjevčcviča,kije / Hmzadel.Nato sose gastje povlekli na svojo polovico in domačin je prev/el pobudo. v 54 min. je Kovačič streljal Čez gol. Gostje so predali na protinapade, loda ob t'>dlični obrambi so bili neuspešni. V ()$. minuti je Simund^a prodrl po desni strani, podal pred gol gostov, Javornik jc pritekel iz ozadja, z^dcl žogo, vendar je zadel Ha-siča. V 67. minuli je sledil novi napad domačih, odbila žoga je prišla do Brmca, ki pa je streljal lik nad prečko.
V	zadnjih desetih minutah sc je igralo le na gol gostov, toda kjub veliki želji domači niso mogli doseči zmagovitega zadetka. ■ J. Oončnik
Jernej Javornik (Mo: vos)
Imobat

informacije o stanju na vasem računu
plačilo položnic« plačilnih nalogov in prenos sredstev med računi
prijava/odjava delovnega računa, povildnje limita, vezavd depozita
sprememba bančnega FIN. sprememba naziva računa
STnnjE
PROnflET
PLflCILn
ALflRmi
Moba MLB
nnnociLfl pomoc
nnSTAVITVE
pregled zadnjih Štirih transakcij
SMS opozorila o stanju valega računa pod/nad določenim zneskom
telefonska številka klicnega centra NLB
Moba NLB je nov naân bančnega poslovanja,
ki omogočd opravljanje osnovnih bančnih storitev preko mobilnega telefor^. S pomočjo Mobe NLB lahko z banko poslujete kjerkoli In kadarkoli - 24 ur na dan. Da bi postali uporabnik Mobe NLB. izpolnite vlogo v najbligi bančni po^ovalnid
ali spletni posiovalnfo Klik NLB, v mobilnem telefonu pa zamenjajte svojo SIM kartico z novo, td jo kupite v Mobrtelovih centrih.
Poslujte z banko v hrtrem rHmu sodobnega življenja.
Zaenkrat le za eporabnlke Mobitel GSM.
O
ljubljanska banka
Movj Qubtfênsia béni» i/uWya/M
Divizija Velanje
Moribor PL - Rudar hO (f^O)
Rudar: Í ribar, Kamberovič. Je-scničnik. Mernik, Dedič, Smon, Ribić, Mujakovič, Spasojcvič, Mujanovič, Arlič.
Strelec: 1:0 • Duro(21); menjave: Pekič/Znuderl (57), Ploinik/Djuranovič (79), Duro/Oorovič (82), Spasojevič/Mujakovič (79),MujanoviČ/iiojnik (84). Era ^artno - Koper $l 1:1 (1: 0)
Era: Sraga, Stancar, Romih, Prednik, Ristič, Aliba-bié. Ki>vačić, Pokleká, Javornik, íimund:ř<i, Smajlo-vić
Strelca: 1:(J - Smajlovič (rt), 1:1 - Bunjevčevič (46); menjave; Pokleka/Bunc (45), ŠimundŽa/Usnik (75), Alibabić/Repovž (87), Bencdejčič/Persič (66),Obili-nović/BiJgalinov (7i)),Vitagliano/Mcjač (75).
Vrstni reti: Simobil: 1. Olimpija 24 (+ 12), 2. Koper 24 (4-10), 3. < 'MC Publikom J7 (4-5), 4. Maribor PL 17 (-K4), 5. Dravograd 15 (I-i-l), 6. Era Šmartno 15 (-3), 7. Gorica 14, K Rudar 12, 9. Primorje 11,10. R Koro tan Kl. 11. Ljubljana VV9,12. Mura 8.
IILSNL-sever: 1. Šmarje 19, 2. .ŠoStanj 17 (+12), 3. Paloma 17 (+7), 4. Pohorje 17 (+7), 5. Bistrica 17 (+5). 6. Ki'j^ko 14, itd
NK Šoštanja
Po štirih zmagah - drugi
SoštitnjsM Istoimenski treljeHf>as nadaljtije izvrstne igre. V sobotnem devetem iuralnem dnevu Je gostil do te^a kradla skupaj s Palcmto vodilno Bistrico In jo premaj^iil kar s 3 : 1.
Strelca /a domače sla bila Denis Svarc in Peter ČuS dvakrat, godlje pa so zadetek dosegli / enajst mel rovke.
"Zanimiva je razlaga I renerja Er\'-in«i Polovšaka,/akaj njegovi igralei tako blestijo v/adnjih lednih: "Ob zelo dobrem delu nove uprave in s tem urejenem ťinačnem polo aju jc gotovo razlog tudi v tem, da so fanlje nehali igriiti mali nogomet in veliko bolj
ivijo z velikim, kol so prej."
Po tej četni 7magi po vrsii so Šošianjčaiii S17. točkami trenutno drugi, v vodstvu pa je Šmarje, ki ima dve ločki več. Prav to mazivo bo njihov naslednji nasprotnik.
Sicer pa je od drugega do petega mesta prava gneča, saj imajo toliko ločk kol SolitanjČani Še do st^boie vodilna Paloma, Pohorje in Bislrica.
ŠoSfaiij: ApSner, Oblak. Dřřifič, Pavič. I lalilovič, Markus (od 78. Vasič), Ki-janovič, I ludarin, Pudgar (od. 62. Mir), Švare, Ckl^ (od 89. Podbre^.nik)
■ vos
KK Elektra
V soboto s Triglavom
Po tednu dni prem<»ra |v I. A slovenski ko.^rkarski li|si Je neparni» število (11) klubov ) kosarlvsii^je Klekire vi» kend čaka dniga tekma v novi sezoni, prva doma. V sohiito oh 19. uri hudo i^mli v dvorani OŠ Bibe Roeck» proti kranjskemu 'IViglavu.
Elcklro je zaradi zelo naporne službe zapustil dolgoletni član kluba Dusko MafiČevIć. zato so teden premora v klubu izkorisiili za iskanje novega organizatorja igre. Pod Elektřině k(^scje tako vrnil stari znanec Soštanjskega občinstva Ljubljančan Dagnur Dražovič. Njegov prihod je Se toliko olj dobrodošel.
saj je nekoliko poškodovan Bojan vač.
Mladi košarkarji Clektre uspešno nastopajo ne le na doma, ampak tudi vgo-steL
Pionirji so proti domači ekipi i/ Murske SobotevLsoko zmagali z rezulialom 54:83 in vodijo vsvoji skupini, l.SKL A 2 v/hod. Zmago v goste h so si priigrali ludi mladinci. KK Prebold je ostaJ doma visoko porazen (67; 105). Kadeti niso izkori.^tili prednosti domaČega terena, saj so proti gosiojuči ekipi KK Prebold kionili z rxiZuUaioin 66:84.
■ Tjasa Rehar
RK Gorenje
VajdI ni bil zadovoljen
v drugem kroj»u prve državni; rokometne li^e ni bilo presenečenj. Mohitel Trule 67, Cetje Pivovarna Laško, Prevent In (»orenje so ludi lokriit zmagali in taksen Je tudi trenutni vrstni red na lesh ici.
ScxicC po lesni /mn^i Gorenja pix)l i Veliki Nedelji (24:22) hi morJa kd^) ptmii^lil. da st) jih gosljc namućiJi- UnJa ni bilo lako. DcimaOis<.> hil i večji Jell ek-jiie veliko boijsi naspriniiik.
?.e v prvem napadu so izvedli akcijo/a dLi.<o gledalcev, ki se jih jc na uvtxlno lekmi /bralo nepričakovano malo, približno 250. Tamie in Sirk i^va i/vedla priljubljeni "cepelin", kar so obiskovalci hu<íno pozdravili. Še cnkral sojili n^ko-niela^i Gorenja navdušili s lakKno privlačno akcijo. V 26. minuli, koje /nova bil podajalec zelo razpolo/eni làniiU;, za-dclek paje doscgd KaviicnLk. Za slednjega je bilo v 35. minuli lekme konec, saj sije rahlo po.^kodoval gle^enj.
Velenjčaniso/lasii na začel-
ku igrali sijajno v obramb. Znwa je blesjel Skof. Pr;iv zaradi dobre igre v <ibrambi so domaći v prvem polčasu prejeli le sedem zadelkov, do iri-najsle minule celo samo enega (4 : I). Zaradi zelo gibljive obrambne igre s<.>goslje ici^ko prihajali do položajev za mel in njihovi napadi so bilizelo dolgi in gledalci íh> nenehno zahtevali od sodnikov, da dvigneta roko oziroma prekineta gostujočo akcijo.
V nadaljevanju st) gostom ne-
Rekli so - Ivan V^jdl:
"Seveda bi bil bolj vesel visoke zmage. Toda na koncu, po nekaterih menjavah, igra ni več tekla po moji želji. Ni bilo več prave discipline» igralci so prehitro zaključevali akcijc, vsak je igral Ziise in ne za kolcklrv. Pi*šlcdica lega bila zmaga le z dvema zadetkoma."
)/ečJi del tekme kajkrai asli že /a osem zadetkov, nazadnje približno Sest minul pred koncem- Zaradi visokega vodstva je trener Ivan Vajdl na igrišče p<")slal tlslc ro-komelaSe, ki do tedaj niso igral. Ibda razočarali so, saj so s slabo igR") zapravQi visoko vodstvo.
so domači brez težav zadevati.
Na lekmi se jc žal poškodoval gostujoči igralcc Gregor CVctko, ki so ga zaradi pretresa možganov prepeljali v celjsko bolnišnico. Kol smo /vedeli, naj bi imel poškodovana ludi vra lna vretenca.
■ vos
Gorenje: Škof, lamže 6, J. DobelSek2, Peteri in, Kavličnik4, Mlakar 4, OSlir, Sovič 4. Sirk 2, <îajSek, Ruiar. L DobelSck, Ste fa nič 2, LainšČek.
KK Era Velenje
Prvak letne lige
Velenjski tretjclijiaš Ëra seje izkazal v letni ligi. Čeprav so v njej nastopali, seveda ra/cn njih, sami drugoligašt. so osvojili prvo mesto. V zadnji tekmi so v Preboldu kar s :611 premagali tamkajšnje istoimenski» moštvo.
Vmes so t^digrali ludi zadnjo prijateljsko tekmo pred začetkom li-gaSkcga tekmovanja pri drugoligaJu v Rogaški Slatini, llidi ekipa ga^kc jc morala priznati pre moč velenjskih igralcev, ki so odšli domov z Še eno zmago več. Era Velenje je premagala Ri^gaŠko z rezultatom 83:72. Po zmagi v letni ligi Vclenjčani upravičeno pričakujejo visoko uvrsiitcv v novem prvanstvu. To l>o sleklo vsoboto, v uvodni tekmi pa hodo gosteA/ali pri moštva Šenčurja.
Z laskavim letnim naslovom so vsekakor ptUrdiii. da jih je trener Aleš Rehar dobro pripravil za novo prvenstvo. Nekateri celo pravijo, da so skupaj s Šenčurjem glavni favorita za uvrslitevvviSjo ligo.
Končna lestvica leine lige: 1. Era Velenje 18 (-I-181), 2. Lenart 18 (+93), 3. PreK^ld 16 (+90). 4. Aktula 98 Marihor 15 (()),5. RuiU- 13 (-46), 6. Kamnica 10 (-396) Zmagi kadetov in mladincev
Z dobro igro v sobiHo zmagali tudi kadeti, ki so v (X'lju premagali mošlvo Keleje z 76 : 68. V nedeljo pa so na domačih Heh mladinci ravTio lakt> z borlwnasljo in dobro igr(^ slavili, saj so premagali GD Ilraslnik z 79 :70. Ekipa pionirjev pa je bila premagana v Mariboru, kjer sc» igrali s KŠ Mario Primorac (57:80). Ta vikend pa imajo tekme na domačih tleh in.sicervsobotoob lU.OO kadeti proti Elektri. v nedeljo ob líl.Oí) pionirji igrajo proti PMD Braniku A iz Maribt^ra in popoldan ob 16.00 mladinci gosiijo Prebold. Vse lekme se bodo odigrale v telovadnici OŠ Šale k.
Namizni tenis
Prva točka Vegrada
l{2ralci velenjskega nami/ni»teniskeua kluha Vegrad Tempo so konec minulega (e<lna odiuraii tekmi dveh prvenstvenih kroj^ov.
V petek so v zaostali tekmi 2. kroga gostiwali v Murski Soboti; po zelo izenačen dvoboju so morali priznali premoč Prckmurccv, ki so zmagali s 6:2. Obe posamični zmagi jc za domače dosegel Jure SlatinSek. V soiiolo pa so sc na dtímačem parketu telovadnice OŠ Cîustav Šilih pomeril i z ekipo iz Preserij. Rezultat dvoboja je bil negotov vse do zadnje posamične lekme, na koncu pa se je končal z rezultatom 5:5.
Tudi tokrat je Jure Slatiniek. ki je v teh dneh nastopil vja reprezentanco Sk>venije na tekmi evropske lige proti Madžareki, dosegel dve posamični zmagi, dve je prispeval Nenad Bojanič, enkrat pa je bil uspei^en tudi Damijan Vodu.^ek.
Druga ekipa Vegrada. ki nastopa v 3. državni ligi, jev soboto odigrala dve srečanji in obakrat izgubila: najprej so jih premagali igralci s Piuja, nato pa ekipa Mute. Ekipa 'lempa je ludi lokrat nastopila oslabljena, saj zaradi hujie poškodbe ni igral Miha KljajiČ, zaradi lx> lezni pa je manjkal tudi .laka GolavSek,
■ OK
Kegljanje
Zaslužena zmaga
Šele v tretjem krogu so šoi^tanjčani nasiopili v pc^polni postavi, kar se je pokazalo njdi v dolTi igri- Na kegljišču Te.^a so nastopili mladi igralci Kt^nstruklorja.
Maritxirčani niso bili dorasel nasprtMnik razigranim domačinc^m, ki so srečanje dobili z 6 :2 (3118:3046).
Š(«tanj: Križovnik 521 (I ). Glavki 521 (J ), Arnuš 521 (0), Petrovič 511 (1 ). L Fidej 534 ( 1 ). Hasičič 510 (0).
Lokostrelstvo
Spet sedem državnih naslovov
Lokostrelski klub Mozirje je izvedel 7. državno prvenstvo v tekmovalni disciplini takt) imenovani gozdni krog.
Nastopilo je 68 tekmovalcev iz 17 klubov, ki so tekmovali v vseh starostnih kategorijah in Štirih različnih slogih.
Tudi ttîkrat jc sedem m<yztnikih lokosirelccv (osvojilo naslov državnega prvaka: to so bili: Bernarda, Janja in Primož Pcrhač, Miran Boršlner, Tjaša Sailer, Sebastjan in Aleksander OSep.
Šahovske novice

v vodstvu Brešar
Pričela seje 2. šahovskii liga, v njej tekmuje 10 ekip. Velenjski l^ahisti so v prvem kro^ii gostovali v Za)*orju ob S»vi in i^rali neodločeno / domaćini. Izid je hil 3 :3.
Posamezni rezultati po deskah: Krajne : Matko 1:0, }lribov§ck : MíizcJ 1 : O, Tomaíič ; Kristan remi, Cerar : Rajkovič remi, Re-gancin : Gor.kk 0:1 in Benko : Novak 0:1.
V.soboto hov Medijskih Toplicah drugi in tretji krog. Vclenjčani sc bodo srečali s Trboveljčani in Kc^ničani.
V nedeljo je SK Velenje izvedel deveti (od enajstili) nedeljskih tumii^ev. Zmagal je Huremovač pred Ivačičem in BrcŠarjem. Po devetih turnirjih naslednji vrstni red: 1. Brešar 89, 2. Matko 88, 3. Ivačič 87,4. Rajkovič 85,5. Vombek 43 ... Točke je do sedaj osvojilo 28 igralcev. Naslednji lumir bo 3. novembra ob 9.0tl uri.
Se vedno seje možno vpisali v brezplačno i^hovsko 5olo (učenci od 9. do 14. leta), in to vsak petek ob 15.30 v prostorih kluba na Kopališki 3 v Velenju.	■
Tenis: Glavač - Marine druga
Na nedavnem državnem veteranskem tenkem prvenstvu v dvojicah na Otočcu sta sc izkazala tudi Bt>jan Glavač in Andrej Marine, člana leniSke sekcije velenjskega društva upokojencev. V skupini nad 70 let sta osvojila drugo mesto.
OK Topolšica - Šoštanj
Pomembna zmaga
Zii deset ekip v I.dr^^vni odlM)jkarski ligi seje v sobi^to pričela nova sozona. Med njimi je tudi ekipa Šoštanj-fbpolšica. kije pn)ti novincem v ligi, ekipi Triglava, tiijc prišla v ^»Stanj /elo modvintna, dosegla p(»meml>no /magi>, čeprav so oddali ni/. (3
tekmase je začela neugodno za domače, ki so zaradi prevelikega števila napak, kar so gostje s pridom izkorisliii, v razburljivi končnici izgubili prvi niz. V drugem nizu se je nadaljeval izenačen boj, na koncu pa M bili igralci Š(^tanja-TopoL5ice bolj zbrani in ga na veselje velikega slevila gledalcev, zbralose jih je okrog 2UU. iudidt>bili, Od tu naprej se jenjiliova igri^ strmo dvignila in v naslednjih dveh nizih so gladko porazili ekipo z Gorenjske ters tem vžepp(»pravili pomembne Iri točke. V naslednjem krogu bodo gosKwali v Murski Scîboii Pomurju. ^oštaixj-Topoíška ;iyi8lav3; I (-21,22.16.21) SoStanj •Topolšica: NajdiČ, Pomer, Lejo, Pavič, Sovinek, ElribcrSek. Mihalincc, D. in S. Sevčnikar. Kugovnič, Duplii^ak, Brivnik, trener Po-»)lniak.
■ Kugovnič
ZRK Velenje
Napolnile mrežo gostiteljic
Rokometaivice velen,iskeKa Vegrada so .se i ^ostiivanja v 3. prvenstvenem krogu 1. H državne lii^e Marib(»riJ vrnile s priât kova no izdatno zmago. Zmagale so kar kar sl5. zadctld razlike.
Glede na to. da so bik'od gostiteljic za razred bojj^, je trener Iztok Rozman dal priložnasi za igro vsem igralkam, za igralke Vegrada je bila v letošnjem prvenstvu to šele druge tekma glede na to. da so bile v prvem krogu pnwte.
V naslednjem krogu, jutri, v petek. iHido v Rdeči dvorani gostile (17.15) M i len i um i/ rnj e Radgone.
Vegrad: Belci, Vajdl 1. Mirzcia Muratovič 8, Baškovič 4, Skaza l,Bubik,Dokll,IIalil(wič2, Omerovičfi,Rožič2,Jukič,Pcr5e 1, Mirnesa Muratovič 3, Avber.^ek.
Karate
Tiger - najboljši klub
Na 3. pokalni tekmi v Gornji Radgoni, ki sta ga pripravila domači karate klub in KKZ .Slovenije so nastopili tudi n.ijmlaj.^i tek-ni4>vatci KK Tiger iz Velenja. Najbolj seje izkazal Omer Talni kovic, ki so ga razglasili m najlxiljšega športnika, ceeloten velenjski kluh so razglasili za najuspe-^nejsega do 15 let starosti v Sloveniji.
Rezultati: Mlajše dcklice,ekipno:!. Tiger (Neli Kcrezovič, Kim Lek.^% Kalja Blagus); starejši dečki posamezno:!, me slo Omer labakovič bite 1.mesto Športne borbe -1-70 kg, starejši dečki ekipno: 1. KK Tiger (Omer Tabakovič. Jasmir Aleiič, Dragomir CVi-jič), 2. Dragomir Cvijič športne borbe +70 kg, 3. Mirncs Mulab-dič Športne borile -h58 kg: starejše dcklice posamezno: 2. Danijela Tamšc kate:siarcjše deklice ekipno: 1. KK Tiger (Anila AnuŠič, Danijela lam.še, Andreja Cavnik).
Uvrstitve tekmovalcev KK Velenje: I. Jasmina Uodzič (st. dcklice). 3. Dalibor Pavlovič (st. dečki), 3. ekipa st. dcčk(5v: (Jasmina llodzič, Tamara Jurkic. Maruša SuziČ).
Smučarski skoki
•	« •■«•■••••■«»••••••«•■•••«éa
Tokrat za pokal
v sol>oto je velenjski smučarsko skakalni klub izvedel na85-mctrs-ki skakalnici državno pr\enst>o v skokih in nordyski kombinaciji za pokal Slovenije. Ibknit jo bila udcIcžiKi skromnejša kot na dr^^ivnem prvcn.stvu pred tednom v Mislinji, saj je manjkala večina reprewn-tantov. Dečki do 15 let so tekmovali v 'IVžIču, do 13 let pa na Ljubnem.
VodstHncwti Peterke, Krajnca in drugih je prvo mesto v abscîlulni konkurenci <xçvoj i I Piki (Ljubno B TC') pred Benkovičem (Mengeš), četrti jc bil Robnik (Mislinja), najboljši VelenjČan pa t^eršes 13. mestom.
RcziiUari: skoki - člani (k-85): 1. Piki (t-^ubnoBTC) 248.5 (88,5 in 88. 5). 4. Robnik (Mislinja) 239 (88 in 86 m). Zivie ( Iriclav Kranj) 232,5 (83 tn 89 m). 13. (Velenje) 206,5 (81 in 78,5 m), 14. Kixnik (Mislinja) 206 (82 in 77 m). 16. Rehcrčnik (Ljubno BTC) 195,5 (78 in 76-S m), 23. feek (Velenje) 181 (73 in 74,5 m), 25. Pctrov-Saronja (Velenje) 176,5 (70„5 in 77,5 m). 29. Likar (Mislinja) 166.5 (70,5 in 71,5 m).31-vSmapaj (Velenje) 165,5 (73 tn 69 m). 32. Sldiamtk (Velenje) 165 (72 in 70 m); inbdind do 18 let: t. Benkwič (Mengeš) 246 (92 in 86.S m). 5. Reberčnik (Ljubno BTC) 195.5 (78 in 76.5 m). 7. Žižek (Velenje) 181 (73 in 74,5 m), 9. Pelrw-.Wmja (Velenje) 176.5 (70.5 in 77.5 m), ti- Likar (Mislinja) (7UJ> in li^ m). 12. Smagaj (Velenje) 165(73 in 69 m). 19. ládič (Ljubno BTC) 137 (64.5 in 66.5 m), 21. Kumik (Ljubno BTC) 119.5 (63.5 in m). 25. Stopař (Mislinja) 80 (52 in 57.5 m); nordijAka kombinacya
•	člani: t. Simic (Triglav Kianj). 6. Likar (Mijilinja). 7. PerSc (Velenje). 25:50.0): mladinci do 18 let: 1. Plevnik('lrfglavKranj), 3. Pfetrov-Samnja (Velenje).
TV-lič: skoki 7Jt&]ovcn.*ikjpokal.dečkidol5le(lK-50): 1. Žižek. 20. Ur-leb (oba \felenjc).21. ZajeMwHnja; nordijska k^^nibinueija - dečki do 15 let: i. Mandl (Šmartno na Pi^hoiju), 2. Zaje (Mislinja). 3. Urleb (Velenje), 5. Vogiar (Mislinja). 6. Hrpoia (Velenje), 17. Čax (Miillnja); pokal Sloveny« - ý^ínske (absolutno): 1. Pogladič (Mislinja). 2.
14ul>no: rlr^vjjo prvcnstv<s dečki do t3 let (K-40); 1, M(>:nik (KLsovcc), Kaker (Ljubno). 7-Bcrl<U, 16. K. Omladič, 22. Ž. OniladiČ.34. .letenko (vsi Velenje).	■

KINO VELENJE v hotelu paka
VWkÂ
ODBITE ZABAVE DIVJEGA VAMA
komeciiia
Režija. Wail Becker Vloge; Ryan reynolds, Tara Reid, Kal Peni. Tim Matheson Dolžina: 92 minul Četrtek. 10.10., ob 16.00 Premiera pred slovenskim startom!
Je največji (rajer na univerzi, tudi najstarejši. Je tip. ki si ga želijo vse punce, fantje pa hočejo postatj on. Toda v tej univerzilelni džungli je prostora le za enega kralja... In na kolidžu Coolidge je to Van Wilder. Van je bil zadnjih sedem let glavni na kolidžu. če ti je nekje všeć. zakaj bi šel potem stran? Ima luksjz-no sobo v študentskem domu, pomočnika in brez težav pride v vsak klubski odbor, bratovščino, razred in upravno pisarno, S svojim srcem, ovitim v 24-karatno zlato, Van izkoristi svoj vpliv, zvijače, izrazito privlačnost in pomaga poražencem, da postanejo zmagovalci, Edini problem pa |e v tem, da mu je po sedmih srečnih letih njegov giavni finančnik - oče - prenehal dajati denar! Van zato naredi to. kar bi storil vsak frajer, ki se spoštuje in katerega občudujejo vsi - začel je s poslom načrtovanja največjih univerzitetnih zabav! Pivo se izliva v potokih, denar se kopiči. Van pa se zagleda v resno (toda sekst) šolsko novinarko Gwen Pearson, ki pa želi le razkrili kaj se skriva za zunanjostjo Vana Wilderja, Ko stvari gredo predaleč Gwenin liubosumni fant odloči temu narediti konec in enkrat za vselej končati Vanovo vladanje na univerzi.
POSEBNO POROČILO
ZF akcijski triler Režija: Steven Spielberg Vloge: Tom Cruise, Max Von Sy-dow, Colin Fan'ell Dolâna; 144 minut Četrtek. 10.10., ob 20.00 Petek. 11. 10., ob 22.30 Sobota. 12.10., ob 20.30 Hećetja.13.10.,ob20.00 Ponećeljek. 14.10., ob 1B.00
Sretía. 1ů. 10., ob 20,00 Smo v Washingtonu, D.C„ leta 2054, Umor kot oblika najhujšega zločina človeka nad človekom je iz* koreninjen. Prihodnost je podoba 'popolne' družbe, v kateri so foivci kaznovani, preden je storjen Sočin. V osrčju oddelka za pravosodje, v njegovi elitni organizaciii Pred-zločin, se điirajo vsi dokazi za obtožbo - vezani na čas. kraj In druge podrobnosti - kot jih uvidijo, ali bolje izsanjajo, Vidci, tri človeška bitja s psihotelepatskimi sposobnostmi, katerih vizije o umorih niso nikoli napačne, Predziočin je človekova najnaprednejša oblika boja pmti kriminalu in zdi se, da je človeška druûiâ z njim vzpostavila popoln sistem. Nihče pa se zanj ne Irudi boij vneto, bolj predano, kot prvi človek Predziočina, njegov vodja John Anderton (Tom Cruise). Njegovo osebno Svljenje je usodno zalamovala tragična izguba sina, zato je vso svojo strast vso energijo usmeril v delovanje In izpopolnjevanje sistema, ki lahko tisočim prihrani trpljenje, kakršnega je moral preživljali sam. Šest lel po nesrečnem dogodku, ko naj bi se delovanje organizacije razštnio na vso državo, je še bolj prepričan, da Predziočin deluje brez nap^ in po-polno. Vsekakor nima vroka, da bi dvomil vanj, dokler... ne postane osumljenec številka 1.
ALI G INDAHAUSE
krirnnalka, komedija Režija: Mark Mylod VIčoge: Jsacha Baron Cohen, Michael G^bon Dolžina; 90 minul Petek, 11.10., ob 18.00 Sobota. 12.10.,ob23.1S HeHelja, 13.10.. ob 18.00 Torek. 15.10., ob 18.00 Ko direktor mladinskega centra v zahodnem Stajnsu pove A]iju, da bodo zaradi pomanjkanja državnih subvencij center zaprli, Aiija zaskrbi za njegovo skupinico skavtov, ta se redno zbira v centru Zato se iz protesta in v želji, da bi rešil center; priklene na ograjo v središču mesta. Opazi ga podpredsednik vlade, ki ravno takrat Išče mlade, sveže kandidate za lokalne volitve. Alija prepriča, da bo s političnim udej-stvovanjem v njihovi stranki lahko
-.-Ste---------------------------------------------------
Kino nagrajuje
Izreíítů kuponček in ga poštjite sH prinesite na uredništvo. Vsak t^ den bomo izžrebati trí ljubitelje Himov za brezplačen ogled ene izmed fUmskih predstav.
Im€ in priimek;____________
Nflslov:
fzžrdbali smo: Jernej Župevc, Gaberl(Bl32, Šoštanj, Naje Skoflek, Ljubi-lanska 46, Velenje. Aljoša Pongrac. Podlcraj 10, Velenje.
Abonmaji 2002/03
V Domu kulture Velenje poteka vpisovanje v Bdi. /členi in Pikin abonma. Odprlo vsak dan od R.OOdo 14.00, včclrrckdo 17,00 in vsoboio do 12.0U. Od ponedeljka 14. okiobra dalje vpisujejo ludi nove aboncnlc.
Slovensko društvo Hospic^ območni odbor Velenje
IzobraŽevanje na temo Blizu v težkem času
Obm»)čni odbor Slovenskega druživa Hospic Velenje bo organiziral izobraževanje na lemo Blizu v icžkcm Času. Predavanj bo .sedem, prvo pa bo v četrtek, 24. oktobra, ob 17. uri v prostorih Zdnivstveneya doma Velenje.
Organizatorji ga namenjajo vsem, ki bi radi kol pr^xslovoljci delali v hospiců in ludi lislim, ki se pri svojem delu srečujejo / umirajoOimi 1er žalujočimi ali pa jih morda lo piKlročjc/anima.
Prijave /hirajo mi sedežu društva v prostorih velenjskega zdravstvenega doma ali po lelcťonu 03 587631)0, oh ponedeljkih od 17. do 19. ure, ob sredah pa od 8. do 10. ure.
rešii center In Aii mu verjame. Ob podpori babice, staJne punce in najboljšega prijatelja zmaga na lo-l<ainih voiitvah in postane poslanec, nato pa še član kabineta in pœmie-rova desna roka, A ni vse tako lepo, kol je videt! na prvi pogled. Podpredsednik Canton želi zlorabiti Alljevo naivnost In pomanjkanje Izkušenj in zrušiQ premiera ter prevzeti njegov položaj, Aiijev nenavadni, mladostni in sveži pn-slop pa stranico samo Se okrepi in ji zagotovi iaepko prednost pri volil-cih.
INSOMNIA
(Nespečnost)
i<riminalka, triler Režija: Chris Nolan Igrajo: Ai Pacino. Robin Williams, Dolžina; 119minut Petek, 11.10., ob 20.00 Sobota, 12.10., ob 18M Ponedeljek, 14.10., ob 20.30 Dormer in Hap sta parbierja, ki odpotujeta v majîino mestece na Aljaski, da bi raziskala krul umor se-demnajsUetne deklice. Stiskata obrcč okoli osumljenca, pisca Wal-lerja Rncha. Med lovom nanj, Finch izgine. Začne se streljanje in Hap jeubiL Dormer je prisiljen sprejet pomoč osumljenega Rncha kar ogroža njegovo psihološko stabilnost in kariero.
3000 MIU DO GRACELANDA
akcijska komedija Režija: Demina Uchîenstein Vloge: Kuri Russell, Kevin Costner, Courtney Cox, Christian Slater Dolžina: 125 minut Torek. 16.10.. ob 20.30 Premiera pred slovenskim startom!
Med mednarodnim srečanjem Bvi-sovlh dvojnikov v Las Vegasu, ko so ulice preplavljene s številnimi zabave in ekshibicicmizma željnimi posnemovalci kralja rock'n'niilia, se peterica izmed njih napoti v hotei Riviera s popolnoma dnjgačnim namenom, Njihovi krajši zalisci so na mestu, a kaj ko imajo s seboj v kovčkih za kitaro čisto pravo oro^e. Kot Elvisi želijo oropati Riviera kazino. Prekanjeni Thomas Murphy pa bi rad k premetenemu načrtu dodal še eno poglavje. Ves oropani denar želi namreč zadržati zase in, če bo potrebno, s predčasnim smrtonosnim zaključkom pevske kariere oškodovati tuđ svoje partnerie, Njegov nekdanji sojelnik Michael, ki orkestrira celoten po-
dvig, pa kakršnekoli prevare običajno ne pogoltne zlahka...
LEDENA DOBA
družinska animirana komedija Režija: Carlos Saldanha, Chris V^edge
Vloge: Ray Romano, John Leguiza-mo, Denis Leary, Goran Višnjič Dolžina: 81 minut Sreda, 16.10.. ob 18.00 Premiera pred slovenskim startom! Animirana komedija nas popelje 20 000 lel nazaj, v čudežni svet, ki ga poseljujejo veličastna bitja. To je zgodba o šlirih povsem različnih likih, zajedljivem mamulu, prezirljivem ienivcu, spletkarskem tigru tersarioslično duhoviti predzgodo-vinski veverici. Prvi trije morajao združiti moči, da bi vrnili človeškega dojenčka njegovi družini, veveh-ca pa ima žlvijensko nalogo zakopati želo s čimer sproži plaz kata-siroíalnlh dogodkov.

AU G INDAHAUSE
kriminalka, komedija
Petek,11.10., ob 2tOO{nob
23.00
Sobota, 12.10.. ob 19.00
INSOMNIA
(Nespečnost)
kriminalka, triler Sobota. 12.10., ob 21.00 Hedeila, 13.10., ob 19.30
ATLANTIDA • IZGUBLJENO CESARSTVO
animirani pustolovski film (Otroška malin eja) Ařetfe/M 13.10., ob 17.00
Filmski ciklus In memoriam Katrin Caltridge: LOM VALOV
drama
Ponedeijek, 14.10., ob 20.00 Torek, 16.10,, ob 20.00
Naslednja filma: KARIERISTKE in GOLI
Cena vstopnic: redne predstave 700 sit; premiere 800 SIT otroške matineje 400 SIT, Informacije in pred prodaja vstopnic tudi za leden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje, Ni rezervacij vstopnici
Jutri otvoritev razstave v galeriji KC IN
Akvareli Hermana Gvardjančiča
v galeriji Kulturnega ccnIra Ivan Napotnik Velenje bodo julri, v pclck, II. oktol>ra 2002, oh I9,uri, odprli pregledno razstavo akviifclov dvajscileincga obdobja slikarja Ilcmiana (ivard-jančiCa. Ob otvoritvi del, ki so nastala od leta 1^82 do 2002, bosla nastopili mladi harfisiki Marina Rožič in Kaija Skrinar, dijakinji Srednje glasbene áole Velenje.
Ra/slavo spremija ludi bogat katalog, njegovo/ivljcnjc in delo pa v njem predsiavlja vodja galerije, umetnostna zgodovinarka Milena Koren Božiček.
■ bš
Klub zgornjesavinjskih studentov In Župnijski urad Mozirje
Študentsko koncertlranje
v cerkvi sv. Jurija v Mo/irju Ixxlona koncertu v nedeljti. 13. oktdim, oh 19. uri nastopili iludenii Akademije za glasbo v Ljubljani: Miran SumeCnik, pozavna, Crregor Dvorjak, rog» Tomaž Podlesnik, irobcnia, fina Čas, klavir in orgle in Anja Rasec, klavir. Prireditev bosla pripravila Klub /.gornjesitvinj-skih Studentov in Župnijski urad Mozirje.

CíTI^EK; 10. aktobra:
6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne iniormacije- poročilo Avlo molo zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročla; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosli in vedeževanje; 9.30 Po* ročila; Novosti olimpjskega komiteja • športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; t7.002(fravniškl nasveti; 18.00 KvazI kviz; 19.00 Na svidenje.
PHEH, i L oktobra:
6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Zanirrivosfi; 8,30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; lO.OOMa svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj, Kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 12, oktobra:
6.00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno julro; 8,30 Poročila; 9.30 Poročila; izbor pesmi ledna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 18.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Rock Sok; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA^n. okiobra:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne iniomiaclie - poročilo Avto molo zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 P(^čila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Brez pardona; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke: 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18,30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
P0NCDEUEKJ4. oktobra:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 CesUie infomiacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8,00 Ponedeljkov nasvetza racionalno rabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročfla; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; IS.OOAWíiaino; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 18.30 Poničila; 17.00 Ponedefjkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOJlEKJS.oklobra:
6.00 Dobro juiro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne iniormacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8,30,9,30 Poničila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poničila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tectna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 16, oktobra:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 VI in mi; 18,30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
Vtednu od 30. septembra 2002 do 6. oktobra 2002 so povprečne dnevne konoenďacíje 302, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šošlanj in Občine Šmartno ob Paki, prBsegal0meine24-ufne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh;
4. oktobra
AMP Veliki vrh
250 mikro-g S02/m3 zraka.
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 30. septembra do 8, oktobra 2002 (v mikrc-g S02/m3 zraka)
MESTNA OBCm VELEfUE URAD ZA OKOLJE ÍH PPOSTOH
MTuu rerocttci zwobus	mM	mx
|a».9«pi Bleht BZeM iS.oht ■4.9kiIS.oki Bfi.efcl
rnefta vrMnaa: mHif^^SO^/nCzrUđ. s{n|an|A prtseo»n|»v inj Xtô; SOmlWd^ SOt^nđ zntí

mali OGLASI
APARATI IN STDOJl
PRODAM MOLZNI S7B0J Virovitica. Telefon 5888-706. GSM ALCATEL VANTOUCH dbza 10.500.00 SIT Telefon 5893-138 aííGSM 031/477-466.
DELO
IŠČEM POMOČNICO v gospodinjstvu za vsa dela. Telefon 5893-680. POSESTI
HIŠO. 2 km iz Velenja, prodam. Telefon 5882-509. Klicati v soboto in nedeljo.
V	PAŠKI VASI pnDdam stanovan|-sko hišo 203 m2, zgrajena leta 1984. Agencije izMjučene. Telefon 588-60-57 ali 5866-227.
V	ŠIRŠI OKOLICI VELENJA kupirr gradbeno parcelo ali bivalni vikend. Telefon 03/5866-286.
STIKhPOZNANSTVA
SIMPATIČNA,38-LETNA,si želi prijatelja do 49 let za resno vezo. Koni.tel: 090/7442. 33-LETNI FANT ima trgovino z avtomobili. želi spoznali žensko ali mamico od 20-32 tet. Telefon 041/248-647,
RAZNO PRODAM
ODDAM 200 in3 NASIPNEGA ME-HRIALA (skale, kamenje, grušč).
GSM 041/657-628. ZEUE ZA KISANJE, nbano ali v glavah, prodam. Teiefon 5888-603. ULEŽAN HLEVSKI GNOJ z dostavo in sladek jabolčnik iz neSkropljenlh jabolk, prodam. GSM 041/344-883 SADIKE JAGOD v lončkih ugodno prodam. Telefon 5890-015. KAD ZA GROZDJE ail sadje prodam. Telefon 5874-828, zvečer. BUKOVA IN MEŠANA DRVA prodam. Telefon 5875-628. KIMONO-KAMIKAZE, SLI 70, za starost 15-16 let, ugodno prodam. Teiefon 5882-021, do 20. ure.
OTROŠKO SOBO z dvema ležiščema prodam. TeL 5864-913, PRODAM PUŠPAN. Telefon 8977-813.
STANOVANJE
ODDAM V NAJEM ali prodam garsonjero v Vinski Gori, v velikosti 38 m2, zeio l^o urejena. GSM 031/243-599. MLADA DRUŽINA IŠČE enosob-no stanovanje v Velenju ali Šoštanju. Telefon 5882-780 ali GSM 041/329-290.
ENOSOBNO STANOVANJE, 44
m2, i.nad., na Gorici, prodam. Vselitev 1.7.2003. GSM 041/315-072.
STANOVANJSKO PODJETJE VELENJE d.0.0.
Na osnovi Družbene pogodbe Nadzorni svet SP d.o.Q. Velenje razpisuje
Delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA
Za 4«letnl mandat
Kandidat mora poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, izpolnjevati ie naslednje pogoje:
-	višja aii visoka strolcovna izobrazba tehnične, ekonomske smeh. orgarizaoijske aii druge ustrezne smeri
-	najmanj osem let fieiovnih izkušenj na usb'eznih vodilnih mestih
• organizacijske sposobnosti, potrebno znanje in izkušnje za vodenje podjetja in sposobnost dela z ljudmi
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi razpisa na naslov:
Stanovanjsko podjetje Veienje d.o.o., Koroška 48,3 320 Velenje, z oznako " NS -RAZPIS".
O izidu imenovanja bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa.
KUPir^ STANOVANJE do 65 m2. Gotovina takoj, GSM 040/38-58-98. VOZILA
JU60-45, v voznem st^iju, z novimi gumami, prodam. T^. 5892-518. PEUG£OT309J,1 6U ugodno prodam po delih ali v c^oti. GSM 041/249-228.
ŽIVALI
TĚLÍČKO, SIMENTALKO, težko 130 kg. prodam. Cena po dogovoru. Te-
lefon 5885-941. NOJE. RAZNIH STAROSTI, prodam. Telefon 02/688-1371 ali GSM 040/397-995.
PUJSKE TEŽKE 25-30 kg prodam. Teleion 5885-261 ali GSM 031/542-798.
PUJSKE, težke 25-80 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 5881-764. PRODAJA NESNIC.13.10. od 8. do 8.30 v Šaieku. Teiefon 02/87-61-202.
DEŽURSTVA
d.d.
AVTO CELJIŠ
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
v C€lju... Ipavčeva c. 21 Telefon (03) 426-11-78 In 426-12*12
Al FA ftnMF01 fi TS fVM mmiîttî rrlFiía nwT		PMftíinono
RIRO ESCORT 1.4 SPrtf 5V rM.íáři.Ol. bftla	97/S8	1.199.000.0Q
FORDFlESTAtJflalrSftř rea.řMfuař/oa.rdeftâ		1.099.000.00
RATSniniíl rivnamíR řvsaftnpRřrwl fiirwna		?ftfioonnnn
FIATRRAVni.flSX »Iftnamftt		wmtid
FIAT PlIříTn 1 7 EI.X fM M M., hnln	fin	1,498.fln0fl0
RAT PlIMTO /)RS3V rfln.luíllflll modra m.	95	697.800.00
LANCIA KAPm 2.0 asrt. (m ooremaV M mot	98	1.998.000.00
PFI)fiFOT?W;Hni?nXTSvfWi UfJinOa SfiTrt		pířWflonnn
RfKAIIlTMPRANE fiABRlOí.řT 1 fi rw lim.ní íffib m«	no	2.fi97fionnn
RENAULT RS FIVF 1 4 5V ma. lun 03.. rOečs		4S4 000.00
OPEi. ASTTU U1 ran awťfW. ftma	»3	648.000.00
ROVÍR 414 Si SV reQ.mil 03. KLÍMA. nJeča	97	1.397.000.00
SKODA ttSlA CONFORT t.4 SV rM.lur.03.. rriftřa	(11	
		t.Md.oon.on
hURUTI AOn fíV. nx^ itM	ftS	i49.(ion.no
vwPASSATisIkáfítvan ív.Monrk rfici flvn. čmammi	97	?iBfl nmnn
VWGOLPI .HTOÍ	Ok	2.600.000.00
VWftniFlRtoinivJui ran SFrt n? IwU	M	fi7Rmionn
HONnACWini 51ST 4V mfl lul n^^KÍ MA rrnrt rmrt		t??!>flnnnn
Sll?lJW VTTARA ?.0 TD InttíWfthf fVv 4*4. bell	97/98	?.398.000 00
KREDITI " STARO ZA STARO * KOMISIJSKA PRODAJA* VOZILA IMAJO VEUAVEM TCHNIČNl PREGLED * 06LED VOZIL OD 6. D017. URE * MA ZALOGI TUm TESTOA VOZILAI *
Ponudba na internetu httpy/www avto-cgjjg.sj.
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 050/ 636 939
POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI	i
UREDITEV DOKUMENTACIJE J NABAVA CVETJA	I
MOÍNOSTPLAÍIU NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavafovanot, obveščamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko le zaradi bolezw ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnie ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tejštevilló snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite PB telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 899S-44S.
Zdravniki:
Čelrtek, 1Û. oktobra - dopoldan Mogilnicki, dr. med., pqîoldan Puva-iič, (jr med., nočni Blatnik, dr med. inKozorog, dr, med Pete)[, 11. okta))ra • dopoldan Blatnik, dr med., popoldan Mogilnicki. dr med., nočni Slavíc, dr med. in Ćolić, dr med.
Sobota, 12. oMobra • Friškovec, dr. med. In Slravnik. dr med. Nedelfa, 13. oktobra - Fri^kovec, dr.
med. in Str^vnik, dr med. PonedeljeK 14. oktobra - dopoldan Čotič. dr. med., popoldan Vrabič, dr. med., nočni Rus, dr med. in Budn|o. dr med.
Tofek, 15. oktobra - dopoldan Mogilnicki. dr med., popoldan Puvaiič, dr med,, nočni Vrabič, dr. med, in Čolic, dr. med.
Sfdda, 16. oktobra - dopoldan Rus, dr. med., popoldan Mogilnicki, dr. med., nočni Vidovič, dr med. in Stu-par dr. med.
Zobozdravniki:
12. in 13. oktobra * Romajia Lah, dr stom,, vzasebni zobni amb.. Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure).
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdrahi in zdravil na re< cf^pte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih prazniluh je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00. tel 898-1880.
mmmmm
Od 11. oM. do 18. oH - Ivo Zagož^, dr. WÎ. med., gsm 041/633-677.

•MOVO TOl/OftMOmiiO
VELfMJt Prešernova tA m.: 03 893 4724 SLOVEM GRADEC. Celjska 43 TiL: 02 861 25 DO
Mercedes Benz ATiG01016 4X4 Hperska z vsekoiesnlm posonori) (medosna razdalja 3260.177KS, nosilnost §asi|e &940 kg)
sum Cîm
^HABummiA
HONDA ACCORO 2.2. v» Oprema, ijsnje. Ie(.96, OK GOLF 1.4 Basis, 5 \rrat i01.99. OK
2.100.0X,00 Siï 1.990.000,00 SÍT
VSA VOZiLA SO TEHNiĆNO FREOIEDANA!
UGODNE MOŽNOSTI FiNANCIHANJA, STAHO ZA NOVO...
novo VÂVTOSALÛHfH FORI -řOOBlAŠČEMA mOAJň MOWCIKUV APBIUA POPUSTI OD 4%'10%.
mali OGLASI in ZAHVALE B: 898 17 51
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Veienje
Poroke:
Helena Ruprelit, Pašld Kozjak Ô1 a in Marko Poličnik. Velenje. Cesta IX. 11.
Jožef Hilpert. roj. 1922, Vojnik, Kasova ul. 15; Ksfo[ Jesenicnlk, roj. 1925, Zavrh nad Dobmo 1; Egidij Dobnik, roj. 1924, Ravne 62; M«^ja Rere. roj. 1919. Nazarje, Trstnikova 1 ; Marija Pet-rovčlč. rc^. 1947^Gaberke50; Štefanija Rrečnik, roj. 1922. Šoštanj. Koroška c. 29.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi itiûà oČc in dedi
IVANJALŠOVEC
30.3.1938 - 28. 9. 2002
I.skrenD se zahvaljujemo vsem. ki ste se poklonili njegovemu spominu. 1 Ivala vsem sorixinikom, .sosedom, prijateljem in znancem, kolektivoma Eri in Vegradu za izraženo sožalje, poklonjeno cvetje in sveče 1er pomoč in tolažbo v teh težkih
trenutkih.
Hvala (udi vsem, ki ste ga pospremili na njegtwi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo tudi gospodu .íoželu Zupančiču, dr. med., za dolgoletno zdravljenje in posebno skrb v zadnjih mesecih.
Žaiujfjči ét'fuf Marija, (itroci Nevenka, Nuša in Darko z (truzifiomi.
ZAHVALA
Na lep jesenski dan, 1. 10. 2002, nas je v 34. letu nenadoma zapustil naš dragi sin, bral, ljubeči mož, skrbni oče, svak. siric in zet
NIKO KUGONIČ
29. 3.1969 - 2.10. 2002
Ki>giir ima^ rad. nikoli ne umre, h daleč jo...
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sti^ilcem in sosedom, ki sle nam v težkih trenutkih btilcčine stali ob strani, izra7ili ustno ali pisno sožalje, darovali sveče, cvetje, z^ svete ma^e in ga v tako lepem številu pospremili na njegovo prerano pol na pokopališče v C'eiju. Iskrena hvala kolektivom Ve^ad d.d., Vegrad Vemonl, Ve^ad Gradnje, Aliansa d.o.o., Cîorenje, OŠ Bibe Ročka Šoštanj in kolektivu Tiziolerapije zdravilišča Topolšice. gospodu duhovniku Dragu Svetku za cerkveni ol>red in sveto maik), gospodu Vladu Kompanu za poslovilne besede, izvajalcu za odigrano Tišino ter pogrebni službi Ve king za opravljene pt>grcbne storitve.
Zeio Te homo pogre.t^afi: mama A/ia, aii Z^/ravko, Ifrai Vhskfj z druiitio^ fnssiri .hdiia z dnifino in Heierta, tena Mateja, otroka Katja in Marko, tast Vlado, miali sorodniki Ur vsi njegovi, ki
so Te imeli radi.
DRAGI NIKO, v mislih boš vedno z nami!
ZAHVALA
Ob boleči i/gubi na^^ drage mame, lašče in stare mame
ANTONUE ŠPRÁHMAN
15.12.1919 - 29.10. 2002 iz SlatUi, Šmartno ob Paki
se iskreno zahvaljujemo vsem soR'>dnikom. sosedom in sodelavcem, ki so sočustvovali, izražali stwalje, prinesli sveče in cvelje, darovali za svele maše in jo pospremili na zadnji poli- Posebej se zahvaljujemo osebju doma za varstvo odraslih za sedem le( skrbne nege in humanega odnosa-Topla zahvala velja tudi njenemu osebnemu zdravniku, gi>spodu Grošlju, dr. med. Enaka zahvalo izrekamo tudi stxlelavcem Gorenja Ekspedit, Službi spUwnih zadev. Logistiki- Centralno skladišče in Orodjarni- Hvala občini Šmartno ob Paki, pogrebni službi Morana, Ministrstvu za linance 1er Centru za socialno delo. Hvala Marinki za dobroto in lepe misii na svojo svojo botrco. Prisrčna hvala Uidi vsem prebivalcem Slatin, ki so pi>magali in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih našega življenja. Prav lako se zahvaljujemo gospodu županu, pevcem, govornicam, gospe Malasovi in gospodu župniku za opravljen obred-
iatujoČi .simivi Tone, Dando in Vojko z druzinomi.
Ni večje Medmo. koi v dneh ioiosU. nositi r.s/írřj sivčjdh dni s/?r>/n/říO-
Jamarji so posebne sorte IJudJOf jamarski reševalci pa sploh!
Uspela vaja v vodnem
rovu Hude luknje
Jamarji so poselinc sorte ljuci-j«. Z«ne jih v hre/na.	rty
ve, luknje, vra/iskanoin neraziskano. Vedno pa v pod/emlje. V posebfn ml. ki je.pniurjeni Ijiih. Van,i	s posebnim
s t ra h« ).s pi ) < lt> van je m, pri p ra v-Ijeni in i/urjeni, ohoro/eni /. znanjem, ii^lrcxno opremo in se Cínu vedno pa naji>r^ tudi / vpra^^anJenK kaj pa à: st mU>' mi?TiJiii zaradi vprai^atija jamaiji ogromni) |>o/omosti p(v sveûijcj i/xjbni/ťvanju. imkI okriljem ^eze pa deluje (ndi p«>seb-na jamarska rej>eYalna slu/ba.
V Sloveniji jc rc!gisirininih 53 opcrativnili rcScvaltw, zavezanih icmu, da sc v primeru jamarske nesre6: tak<îj íxJzovcjo. Mod njimijctudi Rajko Braćič vodja reševalnega eentra Velenje, zc 20 ici jamar, član Koio,<ko Šaleškega jamarskega kluba Spcleos-Siga Velenje.
Jamarski reševalci vcčkral 7 vajo preizkusijo svojo usposo-bljenasl. Jbsobolo sojo skupaj z rešcvalci in pripravniki RC Velenja in RC Novega Mesia preizkušali ludijamarji izjaniar.^kc-ga kluba TopolSiea,Lciuša In Se-miča, v vodnem rovu jame I luda luknja. Vaja je bila lehiiiěno zelo zaluevna in dolgotrajna, irajalaje celih dvanajsl ur, v njej pa je sodelovalo 17 jamarjev,
ic'^^'valecv in pripiavnikov, v vaji so porabili 5(X) melnw vrvi in i/delaJi sidriŠC! Bila pa je zelo dobro usklftjena, saj se je končala v predvidenem roku in vccloli po načriu.
Rajko Bračič, vodja vaje: »Zaradi starih mostov je bilo treba še posebej paziti.»
»N« rcšcvnliij ccntcr je bilo javljeno, da seje v vodnem ro'/u jame zgodila nesrcC<L Jamarje padel nekaj meirov globoko in si pri icm poškodoval hrblenieo. Kolega, kije bil z njim vjami, ga je oskrbel in pohitel po pomoi. Rt^'valcisosc lakoj za remzbra-li in prva, zdravniška ekipa, seje nemudoma odpravila v jamo. Za njo ekipa za zvezo, ki je v jamo potegnila vox, kol mu mi pravimo. (tre za napravo, preccj po dobno leleťonu, sledila je ekipa, ki je jamo opremila za transport po njej, za njo pa so aí .sledilv druge ekipe,« je opisal pilck vaje vodja Rajko BraćiC.
'Ibkral jeílo zavajo. Pred dvema kionia. se spi^minjajo jamarski rcScvalci. so imeli resničen
Reševanje Je biio naporno, tudi na višini do 1$ metrov, po žiénicl.
Oost Je bil ponesrečenec
Na vajo so jamarski reScval-ei povabili md: nekaj gosiov, med njimi predsednika KSJK Speleos - Siga Velenje Ž«(Jka P4)m|)era in ga naredili /a '>/^rlev«. za ponesrečenca. LeJ^ati neprcmičio v nosilih osem ur niso mačje solzeî Sploh pa nc na vaj,. »Pc^nesreč-enee« je bil poiem. ko z njim prispeli na cilj in je vstal, ves omotičen, noge ga niso nesle ... Jamarskim rek'valccm in organizatoijem vaj:; [ luda Luknja 2002 je Čcsiital, oljnem pa Članom kluba dal priznanje za njihovo dosedanje dohro delo. Povedal jim je, úi\ je vesel, da je delo re^valcev spoznal tudi skozi tako naporna") vajo.
Sedem centrov
v Sloveniji deluje 7 re.^evolnih cenirov, med njimi je velenjski, ki pokriva Stajer.sko-kori^ko regijo, največji. Vaje centri organizirajo enkrat letno, vaje na republiški ravni, kot jc bila ta v i ludi luknji, pa dvakral letno.
primer, ko^i jcjaaior u«i KiiSkih podih, pri padcu z vrvjo vglobi-no 15 metrov. poSkodcA/al hrbtenico. Reikivanje je trajajo dva dni Jama je bila ^oboka80 metrov. rc«!vanjc pa težavno in za-
htevno, kei je bilu zck» ir/.kn in nosila niso Sla sktvzi. »Da smo jamarja rešili, smo morali razširiti jamo.«
V I ludi luknji, na vaji. lakih problemov ni bilo. So bili pa
Po osm/h ufâ/i konino rešen!
drugi. »Jama je dovolj i>iiok<i,a je kanjon zelo globok. Največ težav nam je p>ov7ročal srednji del. Ponesrečenec je bil na točki pred sifonom, la del jame je opremljen s starimi mostovi, ki
propadajo in sc rasijo in bilo je treba i>c posebej pa/ili. da sc nc bi komu zru-šil kak-^en les in bi se poškodoval.«
Vajo so ob koncu analizirah. Vsiik udeleženec je povedal svoje mnenje, dobre in slabe plati pe»leka tt^kratne vaje. Svoje videnje, skratka. Seveda st>sc pojavile določene pomanjkljivosti, a kljub lemuje bila vaja ixenjena
kot zelo usptíí^nn. Na tak ruičin se jamarski reševalci učijo, pridobivajo izku:lnje in urijo za primer, ko in čc bo ireba posredovati.
■ Miiena Krstić - PianifK Fotografije: Stane Vovk
Mlinska cesta, projekt trefi občin^ Šoštanj a. Črne na Koroškem in Železne Kaple
Kulturna dediščina Icot dodatna ponudba podeželja
Dva od strokovne skupine: Primož Vodovnlk in mag. Jože Hudales in dva župana, M Ju MUnska cesta povezuje: Črne na Koroškem Franc Stakne in
Šoštanfa Milan Kopušar
V občinah Šoštanj. Črna na Koroškem in Žele/na Kapla s» letos izvajali pn>jekt če^mejnt|>a s(Hlelovanja T naslovom Mlinska cesia. Gre za projekt ohranjanja dela kulturno zgodovinske dediščine in pudpitre razvoju dodatne turistične poniidhe. Ohiiju spomin na mline, ki sn danes več ali manj /.e vsi izginili, in jih povezuje z de<liščino ^ila in krulia. Pmjekt je |>od* prt s sredstvi pragrania Phare., čezmej-ne^a sodelm'anja med Slnvenyo in Av-strij«!. Sklada zh muk projekte.
ideja o projektu Mlinska cesta se je porodila pred kakšnimi tremi leti, ko je .lanko VerzJšnik. predsednik Turist ičnegii društva TopolAica - podeželje, prišel na idejo, da bi kraje od Šo§ianja do železne Kaple tematsko piwezali s ceslo, ki bi seji reklo Mlinska cesta.
»Tu je bilo. tako kot povsod po Slo-
veniji. nekoč i)groiT.no mlinov. Ideja se je prijela, sirokovnackipa, ki sla jo angažirali oWini Ša^tanj in Ćrna, pa je stvari pripravila tako daleč, da smo s projektom uspeli na natečaju Pharovih programov. Sredstva so začela pritekali in delo se je hdiko nadaljevalo,« jc povedal eden od nosilcev in vodja projekta, ma^. Jože Hudales. Pr\'a faza projekta je vredna -44.01^0 eurov. sedem destin tega predstavljajo sredstva Phare. ostalo pa so /z bvedbo primaknile občine siime. Izvajalci, oziroma nosilci projckia. v skupini so bili poleg mag. Jožeta HiKlalesa še dr. Vito Ha/ler, Damijan KlJaji^ r\\n\*. Karla Oder in Pri-moi^VcKlovnik« s slovenske strani in Josef l*asterk. Íi)n^ellH;r( Ojster in Martina Piko z avstrijske, so opravili veliko delo.
Turistična pol Mlinska cesta poteka
Burjakov miin Je eden od tristotih mlinov, ki so včasih mleti ob današnji Mlinski cesti 5den redkih, ki Je ohranjen, In ki še deiuje. Večina Jih je iz» ginila. O njih ni veČ ne duha in ne sluha. Projekt Mlinska cesta, ki pove' zuje tri občine, Šoštanj in črno na Koroškem v Siovenijl ter Žeiezno Kaplo v Avstriji, Jim znova dsje veljavo, marsikje že pozabljeno na novo obuja ter tako ohranja dei kuttiirne in zgodovinske dediščine, obenem pa bogati turistično ponu<k)o.
na relaciji Šoštanj-lopolšica-Zavod-nje - Sleme — Ona na KoroSkem -Luže in naprej na avstrijsko stran v železno Kaplo. Osrednjo po/omcst namenja, kot že ime p<")vc, mlinom, kijih je bilo na tem območju nekoč blizu tristo! Danes jih je ohranjenih zelo malo. V občini .Šoštanj Marti ičcv mlin v
Lajšah.kjerse ob potoku Strmina začenja en krak mlinske ceste, ki vodo proti Zavodnjam. V občini Orna jih lahko zasledimo več, delujejo ^ Lipoldov, Kncztîv in Burjakov mlin. Njihovoštc-vilo se jc zmanjševalo že pred drugo svetovno vojno, zelo pa so mletje v mlinih opuščali po letu 1950.
REKLI so...
IŤ<inc Stakne, župan Cme na K<k roškem; »/.veseljem sem sprejel pi^budo občine Šošt anj» zavedal pa sem sc, da bo projekt, kije zelo.široko zastavljen, Irajal nekaj let. Veliki) je bilo narejenega in vveliko čast mi jc. da sem lahko v projektu sodeloval. Veliko starejšili, kiše pomnijo miine in vedo, koliko jih je bilo včasih, pravijo, livala bogu, da ste sc spomnili kaj takega. Naj ljudje vidijo, kako je včćisih bilo. in da smo ludi takrat bili napredni, imeli mline na vodni pt^gi^n, znali izrabil i naravno silo v energi jo.«
Milan Kopušur, župan «bčine Šoštanj: » Ml in.ska cesta bo dobra podlagii za paspešen razvoj nove, usmerjene in dodatne lurisličnc ponudil na kmetijah, obenem pa lahko tudi nova ponudba Term To-polšica. Prepričan sem, da jc na tej poti veliko zanimivih in da jih bodo lurisit z veseljem pogledali in spoznali, /animivc zamisli Še sledijo. Na območju občine, računamo, bi se dalo obnoviti dva ali tri mline, kraje, kjer so ti nekoč stali, pa primerno obeležiti«.
Mlinska cesta bo obeležena z informacijskimi tablami, ki bodo postavljene v nekaj dneh na vseh mestih, kjer sc je snovalcem zdelo to potrebno, z dvema brošurama in zloženkov treh jezikih (v slovenskem, nemškem in angleškem) in nekaj obnovljenimi mlini.
»Strokwna ekipa pa meni, da bi bilo dobro, čc bi uspešno delo nadaljc%'ali in v projekt vključili tudi ka.Šče, ki so naslednja stopnja te poti od polja preko zrnja do kruha. Upajmo, dii nam bo to uspelo.«
■ Miiena Krstić - Pianinc