254. frtetflka.
fnblfana, v sređo 4. novembra 1896.
XXIX. leto.
SLDVBNSKI NAROD
Jshftja v»ftk đ»n sve***-* icdcoUi r-cftelj-^ u> pr**aj*6t ter -hlja po i>oš!i  prejeman za nuatro-oflorske  dtžele r«a «ie loto Ifj gld., ni pol  Int* 8 gld.   saJJ.tatrt leta 4 gld , ca jeden au«M i gM  40 kr. — Za Ljubljanu bresi p-jtiljarjr* uf* dom *» too loto 1'-. gid., tu «ot.rt leta 3 gld. 30 kr,, sa jedno menjc 1 gld. 10 ki.   Zk pošiljarje na dom raćuna  se po 10 kr
na cimioč; po Hi) kr. /a četrt Jet*. — Za ttvje cieSelo toliko vetf, kolikor poAtnioa santa.
Za omaniU ptaftuje bb c*l Atiristcpjo p^t/t-vrato po t' kr., će a<j okanilo jeđenkra; t>akar po f> kr., 6s w dvakr«tf in po 4 kr., fle se trikrnt ali vočkrat tiska.
Dopisi na* »f. ie*"oi6 fra?i*;ftti. —liokopini se no vnuSajo. — UredciStro in apravrcittvu j» na Konpreflnpm trga fct. liJ,
6 pravni i tvn na; ne hlagovulijo po<iil|*t.i rarofluine. reklancucije, osD&niln, t. j. tjw admiiistrativr.B »tvari.
Macaufay.
Tuko piramidalno, kakor sirječi, ae „Slovenec* že đolgo ni blamirali Revs>, katero je skrpucalo njegov si noćni članek, da bi se pohabalo a svojo učenostjo, nam očita z drznostjo, lustno lemanatar-8kim modrijanom, da smo citat, kateri smo postavili na Čelo Članka „Pons asinorum" Macaulayu pod-t a k n i 1 i ali ga b r e z p r b i h It a v a n j a prepisali k j o iz kaksga židovskoga pa-tvora ter se roga nademu duševnetnu nbo* 6 t vu.
„Slovenftjv" pisač je najbrž tnkrat, ko se j« pri neki ljubljanski guvernanti par tednov ućil aa-gleikega jezika, prt*bral n?kaj atr^nij ]VLcaul*yevu sgođovine in hotel to stoje znanje pri 'ej priliki izkorihtiti na ta način, da je prcložil nekaj vrstic, v katerib je MacaulHy priznal f.iamo demokratični značaj katoli5k h naukov in njih nasprotstvo razliki mej stanovi, čfrft: to je dokaz, da MKcaulfty v „Slovenskim Naroduu citiranih be<*ed »ploh ni niogel pisati.
„SlovenČev" Člankar imenuje Macaulay* „slo-vefiega" ia „dahovitega" kritika od kate rega bi se „SI. Narod" ia „Uč. Tovariš" lahko naučila „trezneobjektivne sodbe" in si „pri-lastila kako novo idejo." Mac»ulayova am~ gleška zgodo vina mu je „zelo všhč', pcavi ce'o, đa je to „najboljSe delou „ženijalnega A n-gleža".
BSlovenfc° nam je jako uetr»gel, da jfi tako doTočno in jasno priznal a vt ori te to MacHtile-yevo. S tem mu je v  n^prej izpodbit  vsak ugovor.
Sedaj pa poglejmo Mft(aulpy^vo zgodovino. Ker nismo bili tako erečui, da bi nas b Ih kaka Ijubeznjiva guvernanta učila augle^kega jezika, nam mora „Slovenec" že dovoliti, da citiramo cemžki prevod Mac<tulflyovn zgodovme (Da Creschichte von Engtnnd eeit d»>m R«gierunpfantritte Jacobs II. von Thomas Babington Lord M*canby, ub.-rsitzt von Friedrich Biilau, ersfer Band, Leipzi^ T. 0. W»igel, 1860,) o katerem prevod a je sam Macani* y piaal založnika »die Uobersetzug sclisict mir ausge-zeichuet."
V tf»m prevodu čitamo na etraneh 41, 42 in 43 na»lednjo:
^Evropski narodi so bili v otrofiki dobi pod vftrufltvom dubovščine. Dubovai stan je imel dofgo časa tiato premoč, katera naravno pri a toj a večji oroiki. Kraj vseh svojih slabostij no bili duhovnik! n&jomikaupj3i del Člove^ke drnžbn. Bilo je torej — U()cat,ev»je vse — dobro, da no bili čislani in da so jim bili ljndje pokorni. Pree^gaoje duhovnižke oblasti v posvetne rtči je doRti već koristilo nego Čkodovalo, dokler je bila dahovnifika oblast v rokah je:iineg;i fitann, katari je »tadiral zgodovino, filozofijo iu javno prave, svetaa oblast pa v rokah divjih glav»rjev, kateri svojih lastoth ukazov in odredb niflo znali brati. Ali zgodila se je prememba. V 1G. vekn ao b'li mnogi iz njih v ?nakem dudevnem oziru popolnoma jednaki najomikanojšim njih daa-nib pastirjev. Tedaj je tista prevlada, ki je v crnih Htoietjih vzlic mnogim zlorabatn bila opravičeoa in komto.j, posta'a neopraviČno in škodljivo tiranstvo.
OJ dobe, ko so barbari premagali zapadno-rito uho državo pa do doba, ko so oživele znanosti, je b'l upSiv rimske cerkve suloh na korist zna-nont-i, r>r»vnosti in kakovosti državne uprave. V Zhdnjib treb stole tj ih pa je bi 1 nje glavni sracter: zadržavati napredovanje člove-Akegn duha. Kar se je mej kristijanskiml narodi storilo za napredak, prosveto, svobodo, blagostanje in umetnost, vse se je storilo njej (rimski cerk.i) klubuje in je bilo povsod v obratnom razmerju k njeni moči. Najlepde in najplodovitejdo evropske provincije so pod nieoo vlado padle v flfroma^ttvo, v politično sužnost in duševno odrve lieloRt, doiira so se protestantske dežele, nekoČ znaro zaradi svoje nejjlrdovitosti in svojega bar-barstvs, po umetnosti in marljivosti premenile v vrtovo iu ro morejo ponašati z dolgo vrsto junakov in državnikov, (ilozotov in pesnikov. Kdor vp, kaj eta Italija in Škotska po caravi in kaj ata pred 400 leti btli eedaj pa oboiioo rimsko primerja z okolico edlntmrghsko, ta si zamore narediti sodbo, kura vodi papi ževa vlada. Da je Špannka, nekoč prva mej  monarhijtiLui,  p^dla v najnižje globi im po
nizanja in da se je Nizo^m^ka vzlic mnogim ra-ravnim oviram povzdignil*, kakor Se uikoli nobena tako majhna država, potrjuj« ta iati nauk. Kdor priđe na NemAk^m iz rimsko-katoliškn ku^^ovine v protestantsko, v Švici iz rimsko katoliškega kan-ttna v protestantski, na Ir^kem iz rimsko-katoliške grofije v protestantsko, ta spozna, da je prižel ia kiajev, kjer vlada nižja kultura, v krajo, kjer vlada vičja kultura. Na drugi strani Atlantskega oceana vlada isti zakon. Protentantje Združenih držav so rimo- katoličane v Mebiki, v Peru in Braziliji daleč nadkrilili. Spodnjf kanadski ka to ličani so ostali leni, v tem ko je podjetaout in marljivost protestantov na v«em kontinentu prouzročila, <.U vsa vre. Fran-oozi so brez dvoma pokatnli veliko eneržijo ia inteligencijo, katera, če je bila tuđi ziorabijona, jim daje pravico, imenovati sj velik uarod. A tuđi ta aavideina izjema se pri natanenejai prciskavi iz-kaže kot potrditev reienega pravila, kajhi v nobeni deželi, katera velja za rimsko katoličko, ni imela rimsko-katolička cerkev tekom maog b g^nericij tako malo avtoritet^, kakor na Franc >4kđm.u
Tu je tornj dokaz, da mi Muče uh yu nismo ničesar p o d t a k n i 1 i, pač pa da jo s 1 o v e e ir duhoviti, ženijalni Anglež v svojem n a j -boljšem del a, katero je „Slovencu" zelo vfieS,-trezno in objektivno Rodecob-sodil klerikalizam tako, kakor še no-benmož njegove veljave! „iSiovenec* se je babal, d;t , pozna dobrotf M4cautjiy eva dela, moral je torej poznati tuđi to mesto, moral je veduti, dn je vsa Macauh y;eva zgodovina pisana v (em dubu, a <!e je vzlic temu slav.l M:tc'iuh>y,evo trezno objektivnost, potem se ntrinja tuđi z rečeno obsodbo katolidko cerkve!
Da je Maoauby vzlic timu, da ;*> m^isal tište besede, katera je citir^I „Sio\enec", ravnd konsekventno, koje „objektivno in frezno" kat. klerikalizem ohaodil, to spozna vaak. kdor primirja ohe sodbi njegovi, to opravicuje Macaulay sam, ce tuđi ne prav z ozirom na ti le Davidezni protislovji (G, E. I.,  Btr.  41)
Minlimo.   d;i je  „Slovenac"  zedrnti esramečen
Po narodnih slavnostih preko domovine.
Spiml S. U.
Bilo je v dnovih „p^rforsnih" narodnih slav-noatij v začetku roeseca septembra t. I. „Ljubliaiu* zu8panau, ki je bila o priliki Tritenjukovo sedem-deaetletntce (1. 1837.) poslala na stotine Ijudij v Slovenji Gradec, je zmogln za 8lov«>Hno odkritje njegove spomiuske plc^če v Kr^ljovcih jednega sa-naega Min še tema jo tekla zibetka pod sivim Krnom", je pristavila hudomiišnr. nRdinuetu. Ob, rea je:  „tempora mutautor !a
Iz Ljubljane do Ptuja sn pač lahko priđu; kajti ta je pot uglajenn. Nudaljnje po to van je je pa precej tožavno in zamudno. V tr?h urah te pripelje voz čez kalno Pesnico ia po elavmh Slovenskih goricuh do Male ne dulje sredi cvetočih vtnn-gradov. Ta farni kraj je zelo majben, farna cerkev (279 m) starinska in neznatna, a poBvetil jo je baje Že solnogradski skof Liipram krog 1. 840.; hi£e ho raztresene daleć okoli po bližnjih gričili in brdih. Blizu cerkve stoji mej fitirimi drevesi doetojen npo-naenik Antona Kremplju, katere^a ao ma postavili rojaki in odkrili dne 1. avgusta lanskoga leta — brez zaatopmka iz Ljubljane.    Spo mina  vredno  je,
dn Lritni taotoAnji  pa-Jufitflj, g.  Cvarte,  l^po pisao rukopis Kreonpljevih   .Dogsdivšin"   z   mnogi mi   pri U'pljttniiui podoban?i, katero je pokojnik iz   ilustro-, v^nih d<4 nahral,   ali pa   nalasč   dal   risati.    Ztaati grozovita ju podoba ,Turki na Slovenskem*.   (Pri m*ri spis   „Ai.ton  KremjMjlju   v   tIlnstr. nar. kole-darju"  i.   1896.  na sfr   80. in dalje.)
Kaki dve uri fi^veroz^hodoo od Kraljevonv je f«rna v;w Negova z grarlom iz novejSega t^asa. hiun te vaši ks nabija imenitno prazgodovinsko grobifV'e iz „ilirske" dobe. V njem so izkopali leta 1812. dvajeet lepih bronustih (!elad, od katerih ee brani jnd<\n tuđi v ljubljanskom muzeju (Desch-mann, „Fiibrer durch das kr. T^andes Museum", fctr. 85). Izestno ra u-jdb't ni ostala skrita nafamu vedož^ljn-ma Trstenjaku, in merda ga je ravno ona mtpotilii, da je za^el preiskavati ntaroda?nosti nvojn domovine. Najpoprej so ga začelo zanimati ,gomilo", tako da je razpisaval ćelo častne nagrade za one, ki bi mu znali raztolntačiti njih pomen. Boril hg jo tuđi vedno proti „keltomaniji" in do* segel ravno na tem poprifTu znatne UBpehe. Zato smo ga dne 6. s**pt. po pravici proslavljali mej drugim kot prvega slovenskoga arheologa.
Prenočevanje v hramu veletržea g. Gregoriča ni bilo slabo, le soba je premoćno dišala od tam nakopičenih jabotk. Pa tuđi to bi se bilo pozabilo,
da ni enoj nopotoik, „Abusver h'. 111.u, fe na vse zgodaj sačel vstajati, opravlja! dolgotrnjuo toaleto, čeravno je bi! oJhod napovedau šefe na osmo uro. Odbila pa Jh ćelo žo deveta, predno smo se pcla-goma odpeljali proti S*. Jurju na Slivnici, za ka-terega ima specijalna kirta originalno i ure nWidma" od „videm" = Župnidče. — Ker nas je pot vodila po obronkih uavzdol, imeli smo ves (as proti vzhodu kritsen pogled Čez rodovitao , Marsko poljea> ki se Airi met  S'avnico  in Muio.
Preko Mure pa se razprostfrao bivalidča po-zabljenib ogerskih (prekmurskib) Siovencuv in domovina .prvega slovenskega ministra" Vlasica. Le malo teh Slovencev se Ao zavedu svoje narodnosti, k«r ogerska vladu »trogo preprecuje cdo literarno občevaiije z njih najbližjimi sosedi, st&jmskimi Slovenci. Veuder sem izvede!, da zahaja nekaj iztisov celjske „Domovine" tuđi moj ogerace Slovence* Kuko slabo pa bi naletol kak izobražtm Slovenec, ki bi hotel mej njimi potovati in o njih razmerab kaj po prate vati, to je io predobro ukuatl naš prerano umrli V. Oblak. Da bi svet ne izvtdcl za te Slovence, zato so duli Madjari na gpecijuluo karta vsa krajevna imena v pristni ma(!jnršćiui natisniti, r. pr. „Mura Szombot", „Also (Dolenjn) Lundva" itd* (Dalje prih.)
in blamiram, t>i nam torej treba baviti se še dalje 8 to stvarjo, konststujenio naj le se, da je „^1." na dveh ment h svojega citata falsificira 1 Macau-layjeve beuede. V „Slovenca" ee beire: „Taka vera ne more biti Škodljiva, ki po krajih, prokletih voled tiranstvu jeduega naroda nad drugim, ustvmja aristokracijo itd.8 v nemčkenj prevedu MaeauUvjeve knjiga p i citauio : „Ein Aberglaube kanu ijieht fiir ung« iniacht sci a^licb gfhalton werdon itd.* Tuđi konec je „Slovfnec" po favoje piikrnjil. aSlovenecM ga je ptuložil: „Tako uopečno je rabila cerfcev svoje strahovito ustrojstvo, da je pred refjrcoacijo osiobo dila flkomj va«> tlačaue", v nemškem provoda pa stoji: „So eifo'gre;ch batte die Kirch« ihren fureht baren Moebaaiuraus angvwenđ«t, daes, bevor die Reform. tum kum, ti;e f'tst, alle Leiboigenen im Eo-ntgreiche, aii8fl«r ihren oigeneu, befreit hatte itd." Kaj ni   „Slovenec"  velik poštenjak?
Dovolj 1 Napifli-li smo te vrele le v obrambo svoje Č»BP.ikavnke časti, h ker smo bili napađeni in to od Jjauij, ki bo le površno oankrmi in nitnajo nič eotulneg,; zo.".uja, pa u:*don3i:fllujejo vf»e to prav po vzgtad;: žif'ov^kib r-jvolvfržurnalistcv z najve<':jo drzKOstjo in ne iraoJnrBtjo. „Slovenca* iu njegovim patronom b' le priporo^ali, naj pazno čit ijo velikega Macau!aya nesairtno de!o, z!;u»ti poglnvja, v katerih popisuje, kako io 8 kskrmi aredstvi je Jakob II posku-rl poirfitoličauiti A-.-g!ežo. Sprdali bodu, da je deloviuje kralju Jakoba II. v |iri*nmogih uairih podobno d-:i!cvrti>ju Čkof.t Jakoba M'S3ije, spoznali, da je mej Jakoba II. pod p i ho valcera jezu vi tom Pe-trejem i i m j firmo Sinka & KuKvic uprav frapantna podobno-t, ii priznali, r»a brdo lo novodobna raz-mere krvr, če bode k nec vitlanju našnga Jakoba in njegoviu poripihovrJeesr drugara, cego je bil kome v.'ar;n:i]ii kralja J.tk%>b«i II.
Državni zbor.
£h Na Ditoaju, 3. ijovtmbra. Svobodna vol te* je prvi pogoj zdraverciu parlamentarizmu,   ali   voliloa   Bvoboda   ja   v   nas jako slabo   cavHiovanA,   tako,   da   sa pri volitvuh doga-jajo uprav   rez.uliSane stvari.    To je   napatilo po-slanca   dr. B.ireutbfrja,   da je svoj Tas nujno pred-lagai,   fc.ii ee sklono poBeben   zhkon  v   varetvo   vo-lilne sv obodu.    OJsfk   je   Breutherj; v   pred log   po staii avatrj^k:  n;:vadi  t.jko ^ redelal, da   un   more ž njim nobt-u prij tttilj svoboda biti  Zdđ;voljen,   tak-j, da bi po n^eiu zag tovljeno vaestvo volilne svobode bilo pivsei« iluzorno.  Manjci na   permanentnoga ka-zpnskegA   ods ka   se   s tem   od-teko^im nacrtom ni Strinjala  in  pida'a poroben  mtnorit^tni  predlrg. Ta je v mnogih ozh b bol;Ai od odsekove^a preiloga, a tuđi ž njim se ni rao": zadovoljiti.    Min rit*ta ja v svojem preJSogu i'.pin na £ 2. od8*kov*g* predloga, ki doloe>)je   pro^tost voliicev  tuđi gtecie   knndidata. Za   nas  je to važna točka, ker ne v nas z močena »uspenzaoije   prii^rajšujejo   kandidatom d >: ža v I j anu ke pravice. Tako post o p a n j e cerkvenih   organov   nasprotuje doiočbun   že   sed^j   v«ljavnih   zakonov, namreč ^ 9 8.  kaz. zak. (Ilud^delatvo javne po silnosti 'A   z^iiovanjem post-iua kriv, Ldor — b) bodi posredno   ;>1<   r.ojio-redno ....   koma  s   po&k>do-vanjem ra žtvotu, ulob-odi  [izvršavanja cerkvnnih ali državljanskib pravii]  .... preti  v namenu, od njega iz/u^ati, da bi kaj storil, trpol ah opusti I, . .) in   ^  18. zakona z dne   7.   maja   1874.,   ki določa izroeno, da  b«    „cetkvena  uradna oblast ne srne nikdar porabljati  v to, da bi   8e   oviralo   nvobodno   izvrdevuojedr-žavljauukih   pravic"   — a ker   se   s pokliča ti e sirani te določbi   prezirata,   kadar zablidči mec suspenzacije nad glavo du-bovnika-kandidata,    zato  je   neobbodno potrebno,   da   se   v   zakon ovolilni   svo-bodi    postavi   tuđi    Hvobodo kandidatov zavarujoca določba.
Zbornca je bila dane« jako ulabo obiskana. Največ ju maujkalo kons rvativcHV in Ojthov. Slo-vencev j» bilo navzo^ib šest, glasovanja pa so se udeležili le t r i j e. lUzprava je bila do&t.i zanimiva, končni nje UHpth pa je, da sta fe oba nacrta vrnila odseku. Bati se je, da je ta važna stvar s tem za dlje časa pokopana.
O predl gu udsekovo večine je poročal dr. Za ček, o pred logu odsekove manjdine pa dr. Bare u t h e r.
Porocuvalec manjdine dr. U a r e u t b e r je pripoveduval, kuke težave uo ne njegovomu prodtoga
delale v ođseku in kako je odsek vzel predlogu vsa oštrine. Odsekov pređlog določa Se nižje kazni, nego so đoločene v eedanjeoi kasenskeĐi zakonu, vrh tegft pa je ćelo vrsto, volilno svobodo utesnjujočih dejanj oprostil vaake kazni. Nacrt manjfiiao ne govori 1p o tem, če bi no kđaj oSkodjvat zaradi vo litve na premoženju, tomveč tuđi v drag>h fikorlah in ee upira na nacrt zakona, ki ga js izđeJa) dr. StoBa za Švico. Ima pa tu.li to prednost, da označuje po»amične delikte z določrcimi i meni. On pri-poroča nacrt manjfime.
Dr. SchflichoL1 misli, da bi<3e z>skon tem boljši, čiči ostrejfii bođo. R^vao gospodaia^i slabši no ronogokrat prisitjeni voiiti ps;oti svojemu pi"*'priča»ja. Stari ropui vitezi ho bili nclolžui kukor čiafo sJai.o preti Bodanjiia rrpuim vitezom, ki zlorabljajo pr«-moženje ali svojo stopinjo v to, đa teptHJo KO«po-darski in socijalno slabše. Govorniku se zdi, da bci doiučeDo v nacrtu vne pronizko kazui. T»c"ga C\o-vekn, ki volitve pači, bi f*e mot»Io malo no obeyiti. Ko bi cesar Josip vstal, bi žo nnšnl pravi ka/ni. CfiHfr Josip bi take ljudi kaznovul 8 tem, da bi morali uiice pometati. Govornik pravi, da jh bil jedonkrat zraven, da je neki član voUina koinisije z neko pretvnzo razvil volilni list >n ga tnko držal, dl ga je vidol drugi član voiiloe komisija. Seveda sta h\ia oba židovska lib-tralca.
Dr. Mengoi: Boeeda „židovsko libf»r<ilr>aM je psovka za na;"io otranko in t;iko govorj<*njo m*-bpodobno.
Dr. Scbeicher: Ne vem, zakaj bi bi'e te beseđe razžaljive. Zli se mi, da je Me:)g-r čuti, da se stvar tiče  ljudi, ki so nj^nm  pri ercn.
Di. Menger: To je laž, ki se dabovniku ne spodobi.
Dr. Scbeicher: Saj sem bil s'.m zraven. Dr. Menger:   Kako moreta trditi, da sj mi ti Ijudje pri ercu? To je laž! Lužoik stn !
Dr. Sclieiclit. ? jo dalja dolcazo^al, da \o piragtaf 5 laineriteL^ga pi«đ!oga vsekako potreben. VeCkrkt ne pripiti, dn a\ dajo pcdietniki pokazati voliln<» liate nj i ni oJUisnib Ijudij. R »vno pri ob cinfikih volitvhh ju pnšio do pravce, pri kateri je soiluik itjavil, da obiJujo, da n\i pat-t^raf-t, p'j ka-ief«-ra bi r»!Oge! tako p":^top&nje kazucvati. G'»vor&ik je p)tem ooienjal si-parij pri voUtvah u , Ojjf^rsk^m in rekel, da je z odroni na Gralic'jo potrebno, da u* v zakonu pc^krbi, kako t>?.} se zabrani vUcJni upliV ra volitve.
P e r i ć ja »učel svoj govrr v brvaSčini in nciudki uadaljevhl. l\avil je, d;* niielijo v Dalmaciji Oulastva, da je pioti stranki prava vsh dovoljeno. Pri deželnoiborski volitvi v U.ik^raki je okrajni glavar rako postopal, da ga ni par«;grafa kazensk^a zakona, ptoti kateremu bi ee ne bil pregre^ii. Go-\CiCiik jo &aoj vtdel, da %o sandarji oJgitojali ljudi in jim  po Bili jomali voliiue lietft.
Lp\vakowski je izrekel željo, da fte naj deloči, da zgubi bktivuo i u pasivnu vol i hi o pravico, klor se zakri* i ttacegd volUveo^gi delikta. Ured iiki, ki kaj  taeega zakrivijo, nuj  se  cd puste iz službo.
Vitez Abrahamowiez je zfgov&rjal nacrt večioe.
Mladočt^h dr. S t r a n 8 k y je proti nacrta većine in manjdine. V nj iju se hadodalatvo naiilutvn ztranjšuje sa pregrešek. Citsop>ai ia plakati fifl kon-fi-ikuj^ju, da 8r le kanđid«ta delajo oviro. V Av^'riji ee manje gmotno, kakor dcuga^e upliva, čim aiiji je aioj, tem ma oj je dostopen korupciji. D-la. ci vo lijo pofiteuojfi« kakor veleposestoiki. VUda r^ztegnjo svoje mreže v podubi redov m odlikovanj. To te laliko indirektno zgodi. O2e voli v velepoststvu, njegov Biu je uradutk in avauzuje. Ni jjadoati, d« se zakon osira na obetanje preinoženjskib kori«t«j, on bi vzel v zakon še določbo glede upliva na onebao uečimernost Oa nadalje zahtava, da t*e naredi ko> me zlorabi priŽnice v volilne nnmene. Duhovnik naj s prižnice ljudi peučuje, a dulje segati bo mu ne mere dovoliti. Na Moravskem imamo žaloBtne skušu je. Ljudeni se je pretilo s prižuice iu j b strmšilo. Pretilo 8« je jim, da jih ne odvežejo, da piidejo v pekel, da bodo pogubljeni, ako volijo kakega določeuega kandidat«, lzpotitavljalo se je sv. R-^uje Telo za gotove kandidate. Veri sa s tem le škoduje, če se v cerkvi ne oznannje besed« božja, ampak I« po-evetna beaeda politična. Ker zakonski nacrt nima določil proti takim elorabana, bode ou glasovkl proti njema.
VUdni sastopnik Krali je sagovarjal predlog večin«. Si cer bode pa težko naj ti mejo đopustljive agitacije,   če komu refie aeveat«, da ga ne vzame,
če ne voli tega ali tega kandidata, to je tuđi pri. tisk, da ćelo gmotna škoda utegne biti s tem v zvezi, a vendar on misli, da bi ne kazalo nevtste kaznovati.
Stran aky je izroSil predlog, da se naj na črt vrne odaeku. Dr. L^,wakowaki jta predlagat nekaj preminjevalnih predlogov.
Ko sta govorila ie generalna govornika, se je vzprejel poslanea Straiskega prodlog, da se nacrt vrne odsbku. Na to se je neja zaključila. Prihodnja seja bo v p e t e k.
V zadaji &eji proračunskoga odjeka oe je rei^il proračua iPilnistorutvrt za notraujn fltvai'i. Pcsi. Gro-gorčiČ je priporačal, naj se sa okolico tržaško zasnujo okrajno j^av»rntvo, in se jo pvitoževal radi rabe ne'jifikega je*ika pri okrajnora gluv:ir«tvu go-z&kern. Priporo<T';Ji je zidanje čest po GoriSkem in v Uri. SleiVijić jo povednl, da mu je došlo zatrdilo od vt-vodoatojr.e otrani, do no bh v Vižiradi re3 go-«3i!a demonatacije in <\& dotični popravek v noktom dunaj()ktiin lietu no o^govarja rtanici.
W H^mii^la^m^ff 3. novembra. 0gorske volitve. Srbr,ki iint nZ«Htava8 pravi, d-i je prasT, tla Sebi, Slovaki, Rusini in Rurcuni nišo V'jUH. BI je to boj M.'djarov in^j «vbo,i. M«djarfctka 0[>n?,icija je ekcro popolnomn etr(a. Srbuki list misli, da bfsd« E!«jdt*j pać tndi swadjari'kr\ opozicija labko spoz'i^a, da 7, uiadjarijko drtavo br«>z drugih na-rodnoitij pogino \sa domovioa Mi ne nparno, da bi niadjaiiaUa opo^'cija prišla do teg*i prepričanja. Le od Jjudake atranko prič.**kujemo, da b'.dt* v bo-di-Ču Hinio j.jHti-je tw istekla z» naroduo jeduako-prayno%»t, ko sw jo pvuprioala, da drugi<ie niroa upati na rjut»eny uspohe. Dru>;e m^dj^rrjle opozicijsiia stranke pn ne u-.orejo pr^minj.^ti gkda madjaratv;* svojih ntal.šč, ako noCtijo zgubiti veega đoatdsnje^i Zoafaia. Vo Uftfiera m»f:oju j^ p*& pritiakovati, da zginejo. Nemuogobrojtii l^voljeoi pristali narodu;) stranku ^jođinijo ee delema soppt b Košutovci, de-Iotoa z ijudsku stranko, ApponvjavR stranka ne pa uUgiie nediij spojiti z vladno stranko GrcfApposvi bode pad a^daj £poznal, dn bmu s svojo politiko ničfrRhr ijh đoeože. Dolgo je upal, da boda juiniet^raki prtc^dnik)  a s^ je-, jiopf'lnoma onemogočil.
Bismarckova razkritja BHAiobuig r Na h-L'icbtenu opira o B t-macka zaradi njegovo dvoum'-jive politike. Dokazuiujo, di knez BiRtanrok U'kakor ni ravnal proti trezveni, ako je bil z R'i^ijo v zvoei. Zvza z Rus jo ju Jo zaradi tfga bila tajan, ker je to Rusija ž*»Ielu. HKaiburflko glaa>lo zatrjujo, tla zve/,a z Ri.aijo ni imtla nbane Avntriji škodljive d.'ločbe, Ko b.' bilo to rea, pač ne ruoremo razumni, zakaj bh je t» zve^a hbriv'ata in je de Redaj „Reieha-anzfiger" neče priobe-'t. Nadalje dokaza je hninburtiki list, da se ni izdala nobena taka tajnost, da bi državi škodovnla ii ln m kcgt moglo klica ti pred sodiHČo.
Rusija in Turčija. Rusija je Turčijt podarila pol ruiiijoua rubljcv. Z% toliko j« K6.o'jiv<j ponižala obrole v /jne cdSkodnir.p, ki ga jej ga ima Turpija draga leti plučati. S i era jo Rusija pokazna svoje prijateljstvo do Turćijo. Dejauj^ki p:« ta dar nima zndostnt ga poiuauK. V CArigcidu so svdaj v taciu denardih sti^ab, da bi Rusiji thko plačati ne mcgli. Ootuli bi dolini, kakor so dolini že mnogo prejšnjih nibnlrov. Sile «b Rusiji eedaj ne more ponlužili, ker bi n tora !n pospcsilo propud Tarčije, sa kar pa s^ daj  še ni pravi čas.
Sudan Vt;č sudanskih rodov (te je bajo pro Btovoljno zop^t pokorilo Kgiptu. fc> tem sh je egipteka oziroLna aogledka oblast dale 5 raspirila na jug. Su* danski rodovi so menda prišli do propričanja, da je jmi bolje bilo pod e^iptiko vlado, nego od kar so siuacBtojui. V Sudana naaareč ves čas ni miru. Po* samični rodovi bh ravsajo in kavsajo mej eeboj. To pa 1« ovira njih blagoatanje. Kgiplu je pa jako uattežetiu s pudvfžonj^m teh rodov, ker ima sodaj bulje zavarovano mejo na jugu.
Us taj a na Kubi. Nakrat se jo jela raziirjati no vica, da se vod ja uetafie v na Kubi Maceo želi pod; ruci. Ker novica pri haj a ias vladnega viia, )©j ne inoromo verjeti. N^jbrž je lako izmišljena, kukoi 60 bile VBB novice o smrti njegovi. S>cer je pa mo-goče, da ta vest nekako pripravlja tla sa konec ustaje. Kdo ve, če morda vlada ne poekuši ustaškib vodij podkupiti. Z denarjem bi se morda dalo do-seči, kar se z orožjem ne da. Na nekak tak način ee je zadnjič bila obnovila monarhija na Spanskem. Republi&mski voditelji so bili čez noč monarbisti postali,

Biaevna vesti.
V Jjjnblj&ni.. 4 novembra.. — („Pons asinorum" )   „Učiteljski Tovariš" piše:   „V  zadnji  števdki   nalogu  lista bdio odkrito in razločuo pov^dali,   kakoBno si  ini sli ud o slo^enHki učitelji   verako solo.   Vsa&emu   p*rafctnea)u   cloveku je ta iejava zadostovala,   Ie   ,Siovt>DCUH   ni   bilo po volji; to je pokazni v članka pod zgornjim s*--glav-jetn dne 21.  vinotoka. V tem člauku je „Slovenac" jasno pokuzal,   da ina  je na tem,   da dob:  njegova 1 stranka brnapogojito *ecfi   in upliv če« Ijuileko Solo in u&t-lj**.   V t^ra srcmiiu pifa  „SI "  iudi v dopisu z đežele due   24. vinotoka. OJkrilc poverno, da toliko  ži-.ljenji*   i.užt'gu   Klanu že   dolgo   nismo čitali. Sama   gospodaSeJjrioot   ?r»   oSabnont  se žopiri v teli člankih, čefl,  mi   jfedin;   inmnio  pr^vo »:,azoro o šol-8tvn in ačieljf>tvt!} mi j;»dini sirjo »a pravom  pota, mi jedini veioio, kaj jo prav; kaj sh siiittf tiaprej vi, re?ni ujiteljčki,  bedakj.  rali  it.*L   Tako te ber« mej vratami t*jh sestsivkov. Predbacuje «o nau ludi ne-hvaležno-t, čfiš,   da ne spoznamo   tegn,   k»r bo du-hovniki h tu ili za žolo in učil.^tjitvo.  It«j8 ju to, da 80 bili in ao »e duhovniku, *i so vi duo rmci mklo-njeni, a to bo pa bili in f<o drugi r-ooijo,   kakor ao pagospodje,  ki  se daiadauee zbirko okoli „Slovenca". Ta straukn nntu pa ne pmo:Vi  nićeuar, v tej stranki no niortitao   aiovranki   učitelji   inkati pomoći in re-Sitve; cna je p. <l entiaiijim  vodstvom za bas mttva stranka i a kdcr iz moj nas bi ji do nadalje nameži koval tor   ji   kira.il  ia   ultiunl  zj:  rjjo:   ta 86 ne za* veđa svojega vižuogft utanu in pokliča,   ta je izdajica  sloven^keg*  uJiUtljetvft 1   K tej   stranki  pa   ne štejemo vauij duhovnikov, vt-iiito jihjefie, ki tresneje sođijo o jujsS,  ki nas   uiicajo »a puhlo glave i a bedake, ki i.ai vedno pod^iiajo,   ki  uprovidtjo,  da 80 nade ploče z od.i:ota na trud n\ utipehe naše c&aogo prenizkn,  ki i nj u poštu* a jo ia poudarjujo pri vB^fci priliki dfjio- ar>ju ;n zasluge   8Toveo»ktga  učttelJ8t?a sa nad iii.rod   Ti vri: duhov i&ifcii m\B tuđi ne ttenun-cirajo ia   ne   Ironijo dejmij   sa   dar;, o kojih ui do* kazov, koja  ni^u resntona,   kakor je to ftonl  „Slovence",   fei   p;se:    „Ali   morila   „Utiit. Tov." ni kar nič znano, kja  icna vaaka opozicija v notr^pj*) f\rn:h zađevah vdihrat svoj omatveni  zaietek in e.vojo naj-krepkejšo   podporo.    Ali  vič  ne vo o tem, kje ima po kanfih „Slovenski Narjd" «voje najavest-'j^e pri-etaSe   in   dopisnike,   liberalna   stanka bvoje zanpje može ju <ViHto krepke agitatorje itd.a  Ali ni to »aj-gr.3a dentincijacija   iu   obrekovan;y eloveoskega u>'i-teljatva?! Ča učlelj, kot isku5ea, spofltovan in pri ljubljen uiož v  občiiii, čemu ali ouemu evetujo, kaj bi bilo  bolje  sa  dež^to,   kaj   bi   biiu   bolje  za ra-i narod, Btoiš  fl to/?i lo sv'jjo dalžao.i^^. ki je zvtZAua z n!iteljaki,-jci  ntunom ....  K'obuk z gU\e ter veo čast in s:;o5Luvuuju oniaj dulto^niko^n,  ki tu<ii n;itu učiteljem pri voćčijo pravico,  katere tiija ćiibt ziu&ega etauu". — Suditno,   d»   se   „bioveotc*   tu>   bo tako ktnalu lotil  sl)Vfn»kih u'i(-l|>v!
—    (Repertoir   slovenskoga   gledaliača) Zopet  voaeloigru!    Sralm  obinkovaiei nt-Ae^a ^ledu-lišča su gotov;* razvenele, čuvdi, da se upr^ori jutri jedna najbulj-ih \eatl. i^er oicderoega nemškrgn  ro-portoirja,   igri,   poluu zdrav«gi   bnmorja,   rusnčn>h dovtipov,   žgočt'gA s.irka£Ui.> in fine  iroaij«, ig^T v kateri  k:.r  lurgcli   komic-tiih   zuatHjev   in   se   vrste komični   prizori tako,   da   mr.ehu   ni   no   kouo^ na kraja.   Da je igr;\ „Vojaka  v  miru" rts  prava in izvrstna voBtloigra, prifia žu to, da so jo fim  in izbirčni F>aneozi preložili na svoj jesik iu  d,\ bh jo z velikim u^p^Lom predstavljala ćelo v Parizu, kjer je domovina vfennloigre tn nnjrazvajtnejde občinntvo. Taka igra, kttera jh v nekaj letib postala repetoirna igra znamenitih   ftlrdtilidć,   ne-u^kih   iu   francoskib, angleSkib,   IaSkib   in   teških,   to   mora   biti vender nukaj posobnega!  Pri jutriftoji predstavi naetopi prviii mladostni ljubimec g. Pavlovski,  glavni nlegi pa bodeta igrala gdč. Polako vn in  gosp.   1 u e -U a n n.    S^deč po dolgih in v^sfnih   ekiiHnjah, ka-tere so bile  za to igro, jo prtfakcvt.ti dovrši ne prr^d-«Uve.
—   (Slovensko gledalište.) Muzikalnih krasot PoersterJGve  opere ni spoznati  pri jedni eami  pred stavi.  Tr^ba je, večkr<it blišati to kraflao opero,  na katero srne  slovenski   narod   biti   ponoaen,   ker   je umotvor,   ki    nam   dela   i5aet   pred   vsem   svttom, predno se  spoznajo   vse   njene  lepote,   predno   zamore poBlušalec seznamti bh z nje fino in  duhovito instrumentacijo, bogato inekdijoznostjo, predao more eploh reci, da jo pozna. Kdor je spoznal  „Gnrenj 8k e g a h I a v čk a*, ta ve, da  je to umotvor, ka-
teremu je odprta pot na vaak oder. Ob5inat70, ka terega se jo na sinočno predstavo zbralo jako tonogo, je bilo očarano in je dičnega umetnika peklicalo na oder ter mu z burnim ploskanjejoa ;n frenetičnim „Živio"-klicanjem izražala uvoje priznanje iu svojo zahvalo. Pri tej priliki je bil g. Foer-.terju izročon kr.teen venec z trobojnimi trakovi in z napisom „Dičnomu skladatelja „Gor. slavčka" — člani slovensko opore 3/X[. 1896". Predstava j'> bila iz-vretna in je dosegla toliko l«pAi uspoh, k«r je 3i-breto, day« proprosta idila, prav dober in mnogo boljfii nego libreto laaraikatere svetovnonlavne opere. Zasluga, đa je imela prndstava popoln u3-»«h gw soletotn: goepč. Šov čikovi, gospč. Po 1 r. kov i in goapč. Ve torovi ter gg. Bindurju, Nolliju, Fed yc zk ov ske m u in Po dg rn jakomu, katare uniotnie« in nraettiiko so prav dobro p .dpirali gdii. Muailova. Kavrova in gg. Štauicar, Kro-novii, Rus in Oražea, kakor tuJi v-s zbor.— V sobo^ we hode „Gi-reujaki alavuek" tretjiT: pred-Btavljal, potem pa 8* zh dije c':ana O'iatuvi z repor toirja Z cz-rom ua željo, iznieuo iz trgovekih krog^v, določil se ja začetak oebotne prtdetavo na 8. uro.    Cene bodo znižane.
—  (Imenovanja pri vojaštvu )    lr^-riovani eobili:   ntidporočoiki R hard Ko k i, pe.l-polk ?*t. 17., O. pl   Cron p. u.  fit. 47, R  J e I I e c h i c h p. p. &t. 27  ?.n   Btotuikf;   Padporučuiki    1.  Bnldasae-roni p. p. Ht. 27 ,  Rcidolf Leopolil p. p. 6t. 47 , Viktor   Je nišo   f.  p.  St. 79, za Rtotnike;   poroč-nif>i:   Kjirol   Tesehner   p.  p.   Žhiv. 47,   Albtrt Scbauflerp. p. št.  17.,   Viktor   Fritecb   p. p. »t. 47., Ricbard  KleinoBcheg« p. p. St. 27., zar»ijoro-ni!rt\; častnički aatzn-fttniš?i: E.mJ Kozji.ik \'Vi peapoiha et.   4.,   Ju rij  S p a t z \ e r p. p   ht. 17M Grtbzijt 1 B r ti c k o I p.  p.  Ćt. 27.,   Franc B o s a p. p. nt. 17.,   Ivan   BurttS p.p. At.   17.,  0.  Faul-hftbcr p. p. 6t.  27. za  pnrtčmko.
—  (Fobalinatvo.)    Noco.i   poucči ao neznani polvJiui  h  č-rujl'.'in   ZKtmazaii   Bpom^nik   Au-istazij« GiticiH,    Trtko   poba'mstvo   obijam >   aajstr Ž;e  m želimo   iskreno,    t^a   bi s^ medini  p* I ičiji posračiio, prti storile-inj «ta «ied, dajib ?: :■. !c-oo   zaslužen*  ka-zen.  Siort   pa kaiojo v«e   okoln.nl i, d >. no   ZHmazu-va!«i Grrii'.jov*ga spom-nik^   idHntćni  a   tist'mi   po-bal-Di,  kut-ri  ho   tekom   zadnjih   dni   opetovano   pofikodovali   Vodnikov pprinenik t:T oi-biii   ie±t rozet iiu ograji.
—  (Uzorna   posta)    G ->Bp.  J.  Lebaii v Tte-bflaem   nam   piše:    Dno   15. hv^iinfa t,  1.   eem — fakrat žj  slažfiujoč v B^uuj&b  pri Cark-ici  — (d dai  *m   i.6ni0f4nji   i>cifiti   priporoč^no   pismo s tem le nasipom:    *Sr.   H-ichw. higfborea   Hr»rrn   IInfWu Frati/i Šnfc'JM.  C^ntc-iiJjrecior (les k. k. Schulbiicher-vorlajies ;u Wien   (lm  k.   k.   Unferrit.hf8ai:ui6toriuin abiUj>ben);   ^ pisLco po nti jh danes,   2. novembra t   I. vrnilo  pom !o.    ^Odi^a'.1*   je z vfć „fttemplii" kav-or:    Da:u:j,  Vip«'.o.,   N-.uu oaeBto,   IJ-gii'vp, Trp-btlao   Za<.i pa je aekd<j ^«ivi8iil cd  7goraj.   r A'irens'-.t o clit eruirbar und koinn Nacbfrage" in spo laj  BAuf-gebu; Juiko  Lebau Tiebelio boi Nasaocfusa".  Bređ koojtntara!
—    (Imenovanje)    Pravni    praktikant    pri O^roŽ.   sod'šču v Celju g.  J;8. Galle, je imenovan uvskultautoin na Korodkem.
—  iShod   pri   bv. I-anu   v   Trstu)   r«  je vrodno  priiliužil   iliodii na Pfi)«eku.    Pr«*dl' ž-ne ro-oolucije bo  sa   v^prej^le   segabno   in   ob eplošnom
odobravanju.
— (Napad italijanskih delavcev v Skeđnju.) „E.^inoat."   pi^e:   časne  amo  .sa  vt'dno   bali, tu be ;e dogodilo:  SuvraAfvo delavcev iz Italije, ki flo uajet/, da  pn^ravljajo z^inljiAco  za  gr idujo   plavžev   indu-strijitloe ilružbtj  kranJHkf*, piekipeio je in   z   boda!i v rok&h eo napali knuijsko   delavce,   Slovence.    Ia vzrok temu   tovrnStvu,   ki   bi   bilo   utegnilo   iuieti jako žalontaih posledic, je isti,  ki je  bil  po r>zuib družili   meetih Evrope  in Aai»nke:   konkurencija, ki jo d«!ajo italijanski dclftvci domttčinom   8   tem,   da delajo   za   vnakn   ceno   iu   ua   ta   način   odjemljejo doD3ii(4uom krub.    Tako   tuđi   italijauskt  delavci v Škednju (!).    Udoevoo je  <or*-j.  da  ni bilo pnjatelj atva n^ej   usiljenct   in   doiuavSni.     Predstnočnim  je tolpa   italijanskih   delavcev   križanjem   po Ćkedoja Bainem  izzivala   domnčiue.    Hkrati   je   bilo   mnogo ljudstva vkupn.     Hrupa   jo   bilo   već   nego   prevuč. DogoUek «30 jo vrdil nekako  tako le:   Sioveuuki do-lavci ho peli  slovenske peiui  na pot u domof.    Na pot u no srečali tolpo   italiJHnskih   delavcev,    Kakor trde slovenski delavci,   interjehrali so jih Italijani, kako si usojajo   ta   peti   slovenske   pesmi,   ćefi,   da oni  tega >e razume.   Vs^ed tega bo Italijani napali bežoče   Slovence   in  izvlekli  — po   njib   lepi   stari navadi — bodala in nože, dnai bo  bili že oborožeui s pslicami.    Po tem je bil v nevarnoeti vsukdo, ki je  [)ridel   bliza.    Hrup  je   privabil   aeveda   mnogo mirnih  domaciuov,   ki   so  se  bali   za svoje olroke, kat^rih je bilo ravno ob tej  uri — okolo 7. zvečer — žali bog mnogo na ulici. V tem je ptihitel strfžar
Zlobec, inspektorata Skcđeajskepa ter fie pegumno preril naej itftlijan«We -zi'.va^e, kajri vid-1 |«, di ja nekdo že vihtel bodalo v rcki. Tud*, hote artlovati dotičnikn, kojemu je bil \?cl bodala, obrnili ho ee vsi Iralijani zop*»r i'jeg,». Nad nie^ovo glavo »ihtel jo nekdo koJec, dru^i m ma io gro^il z bodalcra, tretji s pentjo. Pol«»2eniM Mr^žarj-vo ni bilo res kat* nič prijatno in muvvuo je, da 8» je moral cmakniti sili in iflkati potnoCi. Iu res ja pričel ksralu nadzornik tttraž-.rjev D>gii'>pirtro z drngiiui fltr?*-ž«nii, ki ao bile dotlej v službi pri pokopu!i»5ou. Nik^ffri izziviiloi na w wai;ikuili v bližajo k-jvarco, a kakih 20 Italijanov priteklo je k prvim, <^it }\xn jpornaj'^jo ra/-.'?rajaii. Sir, iarj. ni s-j v» z ^ e ikim na-i'dtotn i7iSinć<lo »retijvati oaaa\ g'tivn;,h ra^prnja'cev. Okoiu   10. ura i.vtčf.r  u*4 je poarečilo napraviti i.oir.
—   Oicoiu  poimmči jo  biio filijali strd v ueki ulici. Stražar;i f>o prihir^li in bo j;ruHi đv<t   Hrr:.aoina,  \\ bti  wi bila. HestfilH  h jiar  Talijani,   hote j li i^gnati a k^rnenjern,  a .jpdtts   izcij  njh je nstrelil.  Pripona-niti je? ž«t tU flo x:ht>\i pri Italijunih vo.: bori«*1, torej bo nkl» pi\ iz t"fg^, da «o  bili pripravljani napasti — elovensko d»ilawce.    VČeiaj   >jutraj je p iliiija i rf-to-vaJa i*aiijhouke^!i kovaOa, o katare«ca so sodi, da jo Lihom na'Hfič ?a t< t\i\ tvl  urininvil orožje.
— (Razpisane službe) Vei rK.'utnarsk^ra odi<-lku fitiMiči-e^H ru^nat' l'Htva na Kranjskera mo-to ručun. revioenta v IX. čin. ift^r., jtidno evf-rt. dve mtiHti račuu. ofioijfllov in rac'uu. asintentov v X., ozimn-ia v X.!. č>u r;1. ^r''du. Pi-oSnj« d^» dno 25. novembra   prtciscirlutvu   fin. ravriHtplja?va   v Ljubljani,
—   Pri r^vU'ii-rfkem   midv'ka   dežtflno   vlade njeoto rft(Tun.  revi«l"Tjt-i v  IX., čin.  rnzr ,   ev^r,ta!/i'lno tuli niHvt.o   rn«';iiu.   HBia'enta    v   XI.   oinovtK'rn   rnArmJu. ProAnje   do   dno 20.   rOvf,Tibr\ pr-d^dH^vit dežJnđ vUde  v L'iibijrini.
—   „Učiteljski  Tovariš"   ima   v St.  21. na-s'ednjo v^uiuu :     „P-msi A-itn>ruajtt ;  Pihii Oi'ož'n: U-»t,.tvo7.um.!»t vn ;   1. RAvnikar:    Mivtin J«ra ;    Nafii dupini;    Vt»fLiik;   Uradni iozpiai  učiteljskih .vlužeb; Listmca.
—   rKmetovaleotf   iiaa   v   At. 20.   naslednjo vS'bino: ^lotnvua-jkit   paf-ma;   Kovjorejčeva oprav;ia raesrca ni>\>rnbra;  Nt.riultiOgo<«j;otJrtrt'k<) ravnov^fije; Umetna goojilj.  z<%  vinof^ucin;   I^feirledovo^ie   ženi-Ijttrine? eg:i ksktaiftru;    Vprašanju   in   odgovori;   Go-flpocJKi-ike   nnvic*-*;   Uradio   voiiti   c. hr.   kmeojske dru?,b^ kr.iijsk^.
Dunaj 4. novt-iiibra. „Neuo Fr. Presse", brex dvoma informirana naravnost od Bis-marcka, javlja, da je ruski car v s edeni • desetih 1 v t i h p i s a 1 131 s m a r c k u 1 a s t-noročno pismo, v ka tereni t^a je vprašal, bi-li Ntničija ostala inima i n neutralna, ako bi Ilusija napo-vedala Avstriji vojno. List zatrjuji", da je le upliv Bismarckov i/posloval, da Uusija tedaj  ni  Avstriji  lupaveđuU vojno.
Dun-.j 4. novembra. Dams se \rše vo-lit ve za dokiijcavstrijski đež. zbor v sLupini mest in trgov. Tu je uđeležha ogromna, agitacija silna. V prvein okraju priđe najbrž do ožje volitve ; levičarji se boje, da i?gube drugi okraj, kjer kandiduje Luegcr in deveti okraj, kjer kandidujo Stivlibacli. V drugih okrajih zmagajo  prutisemitje gotovo.
Madrid 4. novembra. Policija je v Ge-roni prisia na sled zaroti, kuUra je ilelaU priprave zn   ustajo,  da cdnravi  monarhijo.
Novi York 4. novembra. Mac Kinlev je z ognmmo većino glabov izvoljeli predsed-nikoin Zjeditjjeiuh držuv.
Narodno-gospodariiK«) stvari.
—  Kmetijska   ia  obrtnijska   razBtava   v Kijevu.   L ti 18'J7.  *io  vihi v Kij-vu  kcibtijMka ia obrtnijika ra^bt^tvu, katero  prirtdi tauoosnJH dtnžba za  kmeti)stvo tn ktm»tiJ8ko obrtuijo    K raz'.t^vi se pripuste   tuđi   inoseuaslit   raze'uvljalni   predoibti   ia sicer v eledečih bkapitiub:    puljedtlutvo,  vrtlarstvo, fločivstvo,   vinarstvo,   gooula,   kmetijika   t rodjn   in fltroji.     Rt^Htttva   bo   trajaa  cd   julija   do   oktobra 1897.   Ha«f»t;ivnj prodcieti se moralo pted  1. janu-varij^m 1897   priglaaiti pri družbi   sa knuttjstvo v
Kij6\U
—  Državne železuice. C. kr. žsloznidko mi-nisterstvo   javno razp^ujo   putrebšom« železuegu ia vrbooetavb-M>t»^ graJiva c   kr. državnih itleiuio za 1897. leto. Doticuo ponudb*» vJežiti so do najpozneje dne 2 1. novembra  1 8 9 G ob  12. ari o oladne in   se   opozarj«   Bitvr   i>a  obcui   raz^las v  ,Wener Zfiituug",   „V^rordnuiiRRbifttt filc E soabahn in £Sch f-fahrt"   iu  v „Z-itbchrft de-* «"»iterr. lugenieur iu Ar« clutekten  Vereiueb".   —   Dne  31. oktobra se ja i*-ročila lokalna ž-l»zn;ca  Niklsdotf Zuc'nmantel s po-etajami Nililandorf, Eudorndnif iu Zu. !-iuai-tel z vIh-kom Št.  1155 jav.iemu protuotti.   U.u^ujeae posiajo «o so otvotilu za ves promet.
Liatnioa nredniStva.
Gosp. A. J. v B u d oj o v i cali: Progledali Bino vse lctošnjc Štcvilko dotičnoga lista, a označenih spisov nismo v njih naSli.
Za preblvaloo moit, nrađntke itđ. Proti tcž-kctp.m prebavljenja in vscm nuslodltoni mnogega sedenja in napornoga duSoviiopa <lela je uprav nenbhodno potrebno do-niačo zch-avilo pristni „MolI-nv Seidlitz-praSftk", ker upliva na prebavljonje trajno in ur:ivnovalno ter irna olajševalen in topilen učinek. Skatljiea vclja 1 gld. Po poStnem po-vzctji razpošilja to zdravilo vsak dan lcknr A. MOLI«, c in kr. dvorni zala^aiclj, na DUNAJI, Tuclilauhen 9. V lekar-nah na dcžoli je izivcno zahtcvati MOMj-uv preparat, za-enamuvan 7. varnostuo zuamko 111 podpisom.     U (17!>6—15)
I*r«'i^l4iisili In |»i*j|»oi*očfll
BO sloviti  vscufiiliSf.iii  profonorji   i 11  zriravniki
tinkturo za žolodec  lekarja Piccoli-ja v Ljubljani
(Dunajska cesta),
katera jo ugodno ufinkujofa, želodec krepflnjofio, slast in prebavljrnjo posprSujoCe in  tolo odptrajočo sredstvo.
Steklenifica vclja 10 kr.            1 (3202—1)
TTi.OOO  lti-oit   je   glavni   dohitek   velike   ino-
m o s t s k e ;"> 0 - k r »j carske I <> t e r i j «, ki se izplaču samo z 20° 0 odtepljnjom V gotovini. Svoje čititteljo opozurjauio, da je žrobuiijo ie «ln6 7. novembra,
ćtev. u.     OežeJno giedaiišće v Ljubljani.   Dr.pr.738.
V 0**1 rtfk,  tliić  *%. novt'iuhi'H   l.HfHJ„
Prvi  nastup
mladontt.ega ljubimca g. Jožefit I'uilovNkcKii iz  l'rrt^c. Prvikrat :
Vojska v miru.
Vesela igra v pilili de jiujih. Nemški siiisala pl Moser in pl. SchOutliaii. l'oslotenil Podravski. Režiser g K. Iuemann. Blagajnica se odpre   oh  7. uri.    Začetok  točno ob  '/»&•  uri.
Konec  po   10. uri.
Ccnc prostorov so razvidne z glcdalifikih listov. Prihodnja predstava bo v bobuto,  dne 7. novembra  189tS.
Meteorologično poručilo.
J                    Stanju   T                                        &oirh*
8      ^van1"  »Slir««™    V.tro„         Nebo
?       Eovau.a     mor.ru (        c                                           #i      ^
3                            v mm.
*JH                                                                                                                              '              ___                             .       ....._       _ ..      .   ^
3,      i*, zvečer    731 ti      5 8       sr. jzah.        jasno
4       7. zintraj    7351       13      si. svzh.        jasno          '^ 0        2. popoL    738 0 <  10 3      brezvetr.    pol obi.
Srodr.ja včer:ij§nja tc-m»>~»ra<:vb'u 7'2J, za (Vti0 nađ   m-m rilom
J3"CL3a€^3^3s€i boiza dne1 4. novembra 1896. Skupni državni đolg v aotab.....101 gld. 20   k*. Skupni državni dolg v Brebrn     ....    101    t    Ih     r austrijska kronBka renta *•/•.....101    ,    20     e Ogerska zlata renta 4°/,.......121    „    70     .. Ogereka kronska renta 4°/0.....99    .    20     t a^slro-ogerske bančne doluioe          .    .    .    934    „    —     « Kreditne delnioe.........    369    „    —      R London vista...........119    ,    70 Hemški drž. bankovci ta 100 mark      .    k      58     ,    70      „ 90 mark............11     \    74     , "iO franko?...........        S    u    61»/, (talijHT)ski bankovci......,    .      44    „    45      , C. kr. cekini...........        t>     't    68 Dn^ 3. novembra 1896. i°/0 državne srefike iz 1. 1854 po 250 glđ.    143 g!đ. —    kx. Državne sreCke iz 1. 1864 po 100 sld..    .    ISU     .    —     „ Dunava reg. srećke 5°/Q po 100 gld.    .    .    12»    „    50     B Zemlj. obć. avBtr. 4V,0/0 zlati zast. liuti     .      —    ,    —     n Kreditne areCke po  100 gld......197    ,     -Akcije anglo-avitr. banke po 200 gld..    .    153    ,    50     „ Traumav-druit. velj. 170 gld. a. v.    .    .    .    453    „    —      » Papirnati rubelj.........        1     ,    278/. .

najmoćnejša naravna arsen in železo sodr-žujoča mineralna voda      (271710)
prif)oročevana od prvih medicinskih avtoritet pri:
anemiji, klumsi, poltnili, živčnih in ženskih bolc/.nili, malariji i. I, d.
Pitno zdravljenje uporablja se ćelo leto. Zaloga v vseli   trgovinah.   z mineralno   vodo   in v lekarnah.
Benf^a Subić roj. J^otter
♦j>fr* poročena. *'t£+
(3204)
V Ljubljani, 3. novembra t896.
Ces. te, austrijske ^ državne železnice.
Izvod iz voznega reda
vel]a.vxiega  ođ. 1. o3sto"bxa  1899,
N»Btopno omenjanl prihajtlnl lu oAhaJuln) o*tl oinaćonl io • ■r«dnjeovr<»i>nkoni  vmmii.                                           (1705-25't^
Odlio«! Is  L| ubijano  (ju2. kol.). Proga ie% Trbli.
0b 13. uri r. tnlu. po uoči osobni vlak t Trblž, BelJ»k, Oalcrraa Frknisnafasto, Ijjubno; čci Selitlml v Ansttee, Isohl, Gmuuden, Solaograil-čez Kluin-Heilling v Stoyr, IjIiio, na DuunJ vit Ajnitettnn. — Ob 7. uri 10 mia. ljut ruj osobu! vluk v Trbli, P<mtal>el, Beljuk, Cotoveo, Fr«Dionu, feito, Lijubna, Dunrvj ; čo» Solithal v Soluograd, 6ob A.m«tottuu u% Diuial — Ob 11. uri no i5i(ii. dapoliidno oaobni vlukv Trblž, PonUbnl, Beljak, a*. lovoo, Ijjuhiii), Scl/tlial, Dunaj. — 0b 4. uri popoluilne osobni Tlak r TrliU Beljtk, (jolovoc, Ifjubno ; loe Selvthfcl TSolnogr»il, Ijend-n-aitein, Zoll n% jeseru, Inomoit, HrftK^nc, Ourili, Qenovo, 1*m1b ; čoz Klein-Koillin^ r Htoyr Liiio, HmlojoTion, l'lzonj, MuriJIno Ttro, Hob, Kraoaovo v»ro, KbtIuv« T&ra' Pr*go, Ijijisko,   Dim nj vi» Amutfltten.                                                              '
Proga v Novo me sto lu v Kodevje.
0b 6, uri ir» min. Kjutrnj moaanl vl»k. — Ob 19. uri fi5 mia. po-poluđue moiaui  yl»k. — Ob  6. uri BO min. iveucr motani rUk.
Priliotl v  IJ ubi | »no    juž. kol.). Proga Iz Trbifc«.
Ob 5. ari 53 min. Bjutr&j osobni Tlak i Dunaja vi* Amatatton, Llpvkega, Praga, Fr»ucOTlli varov, K»rluvili T»rov, Keba, Marijinih vtror) PIkiiJb, Umiojurlo, Huluu^rnda, Limu, Htoyr», OimiiiJniia, lauhla, Auatoou^ Ljubim, Oelovoa, Iteljakn, KrmnreinfoBto. —Ob II. uri 25 min. dopolniinn OiObtil vUk * l)ui)»J» vi« Amstottnu, Kmrlovih v»ror, llebs, Marijinih vitruv, PIsiiJk, Iluilejnrio, Holnoffruilik, Ijiiio«, Stoyra, Pariš«, Geuevo, Ouriha, Uro.' gonaa, Inomostik, Zolla un Jur.uru, Loud-Ukitoina, L>Jubna, OoloTua, Ijinoa, Ponlikbla — 0b 4. uri lili min. popoludno oiubul vlik s Dunnja, Iijnbmi,' Belatliala, Koljiklca, Cuiovou, ]i'r*ii£(infifnnto, l'uutftbln. — Ob U. uri 4 min. iTCtčai oaobul vluk « lltiuiij* vla Ainatettau, ia Ijjubntk, }ieljaka>, OoIotuu. PonUbln.
Proga lx Ifovega meita In iz Koftevja.
0b 8 uri IO in i ii Ejtitraj inniHtii vUk. — Ob 3. uri 33 min. po-poludtie niDšuni   vUk. —  Ob  U. uri đf>  min. iroćor  maiaiii vlak.
O(1Br«>«1 fm LiuUlJAue (drž. kol.) ▼ KMiuiilk.
Ob 7. uri 13 min. ijtitmj, ob 3. uri B min. popoludno, ob t. ur 50 min. ivooor, ob 10. uri 2!S min, nvtiior, (Poilodnjl vlak lo V oktobru ob  nadoljHh   In  priMitikllt.)
I*rlU»<t   v  Ii)ubl|auo   drž.  kol.) Ie Kaiuiilkn.
011 6. liri (i0 miu. »jutraj, ub J 1. uri 15 min. (lopoluiino, ob 8. uri. S0 min. iveoor, oh 1». mi br. min. tvetvr. (Poilednji vlak lo v oktobru ob   uodoljfth   In  priuttikiti )
Italijanskega jezika učitelj
se idče.
Ponudbe vzprejemii upiavništvo „Slovenskoga Naroda" pod znamko   „A.. B. C ',                                              (31!)fi;
O-osiilza-SL
v  Li ubi jun i ali   na  ileželi      (3187—2)
se vzame talsoj na račun«
Več pove upravivAtvo .Slovenskega  Naroda",
YI2I!J?KICE
priporofa
Narodna.   Tiskarna.

1{udai'ska restavracij a
z obilnim prometom se takoj odda.
Pii^-ji: Jiimščina iu dokaz sposobnosti za mesarski in prekaje-valški ubrt, ali pa, da si dr»tiixni n:\jeniiiik drži izučenrga poslo?odjo za mesarski  obit,   >dru/en  /  rt stavi u<*ijo.
Vuč po\e J. C. Juvanćič v Šiški pri Ljubljani.    (3i98-i)
Št. 30.04!».
Đijas ;e ustanoT«
u
(3200-1)
.1*'  ■      ' ■'. -':■, ^i&^:JSfe
(S^stilna 7pri luni'
Krojaške ulice h. št. 1.
Naznuiiiam otvoritev postilno v tiovili in vtrui zalit^rani vstrezajo^.ih |in>.<*onl), kjor se hode topilo Relnlnghauaovo marčno pivo u: do-mada prlitna vina ter be dobivala okmoa In aveža Jedila po prav
la/.kih  i ■■nuli.
.Svojim  fjist.  p. n. ^obtom bo ziilmiljiijt,  prosim za  mnogobrojni ubiak. V  Ljubljani, dno ^.  lt»1opudit  1M«HJ.
/. odličnim hpi»fit<nunicin
501   1}                       >I?n-ijji    l^o^atonilf.
«««««««««««««««««««««««««««
*<-JX'JX'sx?x:xrA&f&
Lekarna IVI. Leustek
Ljubljana, Reseljeva cesta št, 1, zraven mesarskega mostu
pripmvfu svojo izgonio  tlelujo^o
tanno-chinin tinkturo za lase
Kiatrru <► Urv|ii1 nJt* lu «»lirMii)u|4> IhnIh^«' tu prvprt'^njr lipMdiftuJf Ihh.
Ona  1   btcklonici  i.   rulnlnitn  n:i\u<loin  CW>  kr.
Vclikii  znloga  presvučenih domaćih zdravil
katrra  bo pripi ročujo  po  raznih  ^ntjopisih in  cenikih.       {«M73—U) i/KST"   ltn/;p«»Hllfu  mp   \m»U   «lnn   ilvnkritl  |»«»   p«»Mtl.   ~VQ|
S pričftkom tokočega š<»Iskopa lefa izpraznJMMa so tri iiicttlu JorneJ Nalloflier J«*%ih  iistanov   /,*» <lih»k<^ g»o   -IO ^1*1- im   leto.   ;       ^
Pravico do teh ust»nov imajo dijaki ljubljanski li gimnaz-j, ki bo na Kranjskim  rojeni  in so uliogi tur   pridni  »n   [);* Upesta vmtanja.
Pr< šnj« z dikazili o lojatvu na Krai.jnki-m, o ul>o$tvu, o vedeoji in o napredovanju v soli, >ložiti je do koueu t. ui. pri pristojnem šolskem ravnateljstva.
Magistrat deželnega stolnsgi mesta. Ljubljane
dn^   '2. novembra  l-^iKJ.
Jubilejske ustanove.
Podpiflana zbornica razpinuJH za I. 1896 c»N(km <ON«r rraiiriiielt Jožc'rovili iimfitiiov |M» yt»"S |j;l<l. sa 4»iaciiao^;le <»I»i*lullie vofvo-«littc  H.r»ii}wli«'.
ProSnjH naj h«  ' po.sljnjo zboru.ci «lo   liJJ. e><*»v^mitrm   t. I.  in   priloži
naj se jim od >*.npnijftk»g;\ in obciiiskega tirada potrjano dok^zilo, da je pro-sitelj kak obrt samo-tojuo izvrŽHval, da zdaj zaradi oneraoglonti ne more več dolati  in da je ubog.
V Ljubljani, <Ihh 8. novembra   1896.                                    (3194-1)
Trgovska in obrtni6ka zbornica za Kranjsko.
Št. 32 018.
Sij&i&si -ux^"baiao^ri«
(.»99- 1
Pri rrjapiatrntu ijnhljuriHkt-in i/.prannj**ni nb*. h priiVrkorii t«koi5ega fiol-ftkt'ga lntn <l«t> i»<*nII «*fMin* E'^rt^ii «lo.sf g»<» vili ia«tmiov zit renl«*«" |»o *SO kI<I.  ii»  leto.
Do teh iiHtanov imajo pravico v Ljuhljano pristojni ali, ko bi takih prosilcev ne bilo, na Krunjskniti sploh rojeni ubožni dijaki tuknj^nje c. kr. vifijn realke.
Prošnje za pod* litev tfh ust.anov vložili jo g potrobniini dokuzili vred «lo iln<- ;tO.  i.  ni.  pri SotHkem ravnaMJHl vu.
Magistrat deželnega stolnoga mesta Ljubljane
dm;   1. novembra  181MJ.
Veliha š0~krajcarska         iZrebanji fo fer i ja n 3nomostu.\    sobo to!
.7-18)
<; i u viii (loiiitt'K
75.000
kron
Nr«k€*l4e   po  J»O kr. ]>ri|-.o«-(MvM J. C  Mayer
v gotov eiu  ^^M
i UOu/0   odbitka.
banka   v  Ljubljani.
izdajuttlj iu odgovorni urodoik: Josip Nolli.
Lastnina in  tisk „Narodne Tiskaine".