-----45 ----- Jezikoslovne stvari. Kaj smo? In česa hočemo? Tako vpraša gospod profesor —rj iz Rusije v sestavku : „Jezikoslovne opazke" (gl. let. „Novic" št. 3, str. 22) , v katerem po vsi pravici pobija Dasvet gosp. M., da bi prediog v in dotične sestave pisali, kakor Hrvatje, z u ter tako približali se jim. Gospod — rj je poslednja leta se svojimi zanimlji-vimi pismi, iz katerih veje samosvestno cenjenje slovanske vrednosti, a sosebno svojimi živahnimi opisi junaških del in slavnih podvigov ruskega vojstva, marsikateri list naših „Novic" okrasil in povzdignil. Zato sem jaz uže dolgo želel, da bi se vzvideio njemu (ali drugemu komu, kdor živi v enakih okolnostih bodi na Ruskem, bodi Hrvatskem ali v Srbiji), spregovoriti ča3ih katero tudi o slovstvenih rečeh, da bi se i Slovenci okoristili s tem, kar in kakor on — znajoč oba jezika — uvidi in najde, da je pravo in veljavno, ter namerjam pozneje povrniti se k tej stvari in tanje razložiti, kako menim, da bi si lahko zadobil veliko zaslugo. Nego za omenjeni nasvet, djal bi jaz, bila je prevelika čast, da se je kdo ce!6 iz Rusije zoper njega oglasil, kajti med nami bo menda nihče ni zmenil za-nj. In res, kako bi mogli mi sami iznebiti se lepega pred-stva, ki nam so ga odkrili in ohranili veljavni gramatiki (gl. na pr. Metelko str. 144 in 145) ter bi, — kakor prav pravi gosp. —17, — potrebili iz našega jezika „še tisto malo, kar so mu tujci pustili obščega s slavjansko večino?" Kdo ne zna razločka, na pr. med: wrezati ali usekati vejo, vrezati ali vsekati znamenje va-njo itd.? No, ker se v gori zadetem sestavku in tudi po drugih slovenskih listih kjekod namikuje nekaj tacega, kakor je približevanj e j eziko v, mena knjižnega jezika, izbor občnega literaturnegaje- ----- 46 ----- zika, vredno je malo dalje pomuditi se pri tem vprašanji. Naj pred nam sa tukaj vriva drugo vprašanje, namreč: Jeli res mena knjižnega jezika zdaj na dnevnem redu? So li okolnosti naše toliko izpremenjene, da smo Slovenci danas na razpotji, iač66 sveta, kaj hočemo, kam hočemo, dočim včeraj nismo bili V Meni se ne vidi tako. Opazujem res z veliko radostjo, da cena slovanskemu imenu po Evropi na via bije in da nam ta blagotvoma svest prša širi, nas jači in krepi in nam v naših pravičnih težojah ne da kionuti duhom, kakor veli Hrvat; ali ne vidim tistega velikega prekreta ali zgodovinskega obrata, kakoršnega bi k temu treba bilo. V dobi, ko je v Zagrebu Gaj začel svoje za Hrvate toliko imenitno delovanje, culo se je res dokaj glasov, svetujočih Slovencem pristopiti v ilirsko kolo, in jaz se sam spominjam, da sem slišal Graja reči: Slovenščina nima nikakve budučoosti. Katero pot smo takrat izbrali, to vsi vemo in vidimo tudi uspeh, ki smo ga, idoč po njej, dosegli. Preletimo v duhu preteklih 50 let. Po tem ko Je Metelko postavil jeziku trdna pravila, pribrenči „Ca-beiica" na slovenski vrt; zapoje Pre sir en in izneuadi, očara z divnimi svojimi poezijami Slovence, katerim še ni bilo popolnem zamrlo narodno čustvo ; oglase se „Novice" in začno širiti omiko in buditi narodno sveat po najzabitnijih koteh prostranega slovenskega ozemlja; Koseški povzdigne svoj ubrani, zvonki glas, vnema in oduševljuje slovenska srca; „Novicam ' pndružajo se drugi slovenski listi; ljudstvo se zbudi iz predolgega dremeža, omili mu knjiga, s katero ga sv. Mohorja družba in pozneje Matica obilo zakiadata, omili mu tako, da ima rodoljubna duhovščina delo, nategaiti mu; po lepši slovenščini, ki jo iz knjig in časnikov čita in iz ust narodnih duhovnikov ganjen posluša, lika si sam govorico in dan današnji ti priprost delavec (— tega sem se sam nedavno uveril —) napiše pismo , kakoršnega bi pred visokošolec ne bil vzmogel. Res mora človeku, kateri nekaj več let iz zgodovine slovenskega slovstva živo pametuje, srce radosti zaigravati, kedar sijajni zlog Erjavca, Levca, Stritarja in še drugih naših izvrstnjakov primerja s preubožno in „okorno besedo detiostva", kakoršna nam govori iz prvih tečajev „Novic(<. Sili te miline in ljubkosti niti naše nežne gospodične, naše krasavice niso mogle po vsem odoleti, tudi one (po malem res!) pristopajo v kolo slovensko. (Dal. prih.) ----- 53 ----- Jezikoslovne stvari. Kaj smo? In česa hočemo? (Dalje.) A pri tem — to je poglavitno — ne pustimo iz misli, pod kako vladavino (vladno sistemo) se je izvedlo vse to. Zgodilo se je največ pod vladavino slo- venski stvari manj ali več neugodno, neprijazno, ki bu-diteljem narodne svesti ni vedela nikake hvale, ki je slovensko produkcijo v gledišči štela za zlosluten dogodek in izdajanje kmetijskega časnika za izpodkopa-vanje državnih podslomb. Mislimo si pa nasproti, da smo leta 1830. o dobi slovanskega prebujenja po Avstriji krenili na drugo pot, oklenivši se hrvatsko-srbskega jezika, da sta P reši r en in Koseški udarila za St. Vrazom, da so se „Novice" in knjige vse tiskale v hrvatsko-srbskem jeziku, — bi li — pri enakih vladnih načelih — mogel vspeh biti onolik, kolikoršen je zdaj, če tudi nas v vsem še ne zadovoljiva? Vsakdo mora odgovoriti, da ne bi bil. Pustivsi na stran uganjko meni nerazrešno, odkod bi bili vzeli pisateljev veščih hrvatskemu jeziku in poznavajočih slovenske okolnosti in potrebe, dovolj je vzeti na um, da bi hrvatska pesem, hrvatska knjiga, katere Slovenec brez učitelja ne razume po vsem, kje kod ne razume čisto nič, ne bila našla oglasa ali odmeva v njegovem srci, da bi mnogo jačji in drz-niji bil odpor z nemškutarske strani, po imenu od birokracije , ki svojo mržnjo do slovanstva rada zakriva službenimi obziri in kateri je uže doslej čistiti slovenščino in hrvatiti jo bilo eno; z eno besedo, da bi nem-štvo bilo precvetalo, slovenstvo umiralo. A drugače bi se bilo moglo iziti, da je vlada sama hotela Slovence in Hrvate zliti v en živelj, da se je v ta smoter nastavila in pognala cela državna mašina, to šola, to urad, to prižnica itd. Takisto bi res šlo! Nego kar ni bilo, kar še zdaj ni, to nam tukaj ne more biti merodavno. Slutim, da se utegne komu uže pri sami misli o tem milo storiti, a vsilovati vprašanje: ali bi bilo želeti, da nam se kedaj slovenščina zlije v hrvaščino? Kakor sem uže gori namignil, to vprašanje ni danes na vrsti, torej volim nanj ne odgovoriti; samo toliko stoji, da je hrvatski, recimo — da zamere ne bode — hr-vatsko-srbski jezik najlepših eden, razvijajoč se — kakor je najbolj mogoče — pri-rod n im potem. Po zda nje m stanji stvari veleva nam vse še držati se vztrajno poti, po kateri smo do zdaj hodili. Z ene strani dalje neutrudno delati na to, da jezik očisti m o peg, ki ga grdijo, in da otrebimo z njega nesnago, katero je tujstvo na-nj naneslo; — z druge strani pa je treba po dobrih vzorih likati jezik, da se prileze, djal bi, tudi gosposkim ustom, — bogatiti in razvijati ga — ne odmikajoč se od drugih Slovanov — bolje in bolje, da ga priljubi tudi omikani svet, vajen vseh tenkosti, odličic ali nuans in finosti drugih jezikov, katerih doslej, žalibog, pogostoma v našem pogreša; ustanoviti za trdno naučne ali znanstvene izraze (terminologijo), a to največ po zgledu naprednejših Slovanov, sosebno Rusov in Hrvatov; z eno besedo, ostvariti in ugladiti jezik, kateri si bode z lepoto svojo, z notranjo svojo vrednostjo in izvrščino osvajal srca. *) (Dal. prib.) *) V zadnjem listu na strani 46. v 35. vrsti odzgoraj beri: ,,lika si narod sam govorico. ___ 62 ----- Jezikoslovne stvari. Kaj smo? in česa hočemo? (Dalje.) Iq tu bi se jaz obrnil s prošnjo na gosp. profesorja —77, naj on, ko ae suče in giblje sredi živega ruskega naroda, ki mu ruske knjige, ruski časniki niso — kakor nam — nikake redkosti, izvoli — čitaje ruskega duha proizvode, ruske umotvore — pomišljati malo tudi na svoje rojake Slovence, ter od časa do časa naznanjati nam — pustivši na stran kolikor toliko uže dognano giasoslovje in oblikoslovje — kaka pravila iz sintakse, zoper katera še vedno grešimo, a sosebno najdene v ruščini dobre (kajti takih, kakor je: um o za ključe nje za „Vernunftdchlussu, ne moremo uporabljati) izraze, zlasti naučne, kateri — izvedeni iz znanega nam korena — bi se tudi slovenščini lepo podali. Da nam pa knjiga naša bode bolje in bolje napredovala v čistosti in da bode čim dalje tem blagodejnimi vpliv imela na slovenski narod, morajo pisatelji sami marljivo učiti se drugih slovanskih jezikov, sosebno hrvatskega in ruskega, in če uže na pr. nemški znanstveni časopis „Ausland" večkrat poudarja, da dan današnji, ko ruski učenjaki na vsem polji ljudskega znanja tako pridno delajo in toliko važnega izumevajo, mora vsak naučiti se ruskega jezika, ako hoče pregledati vsakokratno stanje kake znanosti — koliko bolj si mora rojen Slovan vtisniti to v srce. Tako nam je po moji sodbi izobraževati in pripravljati se, da — ako kdaj napoči usodno, pomembe polno v zgodovini trenotje, v katerem nam bode res odločevati ee za drug knjižni jezik (danes pogrešam uve-tov ali pogojev) — nas najde ojačene in dobro opremljene, in odloka bode se ravnala po tedanji konstelaciji. Za zdaj pa ne opuščajmo slovenske slovnice, kakor se je večina drži. Vse slovansko blago nam je na izbor, samo slovniška pravila ne, a tisto približevanje, kakoršno morebiti ima na umu g. M., da bi polagoma popustili zdaj eno, zdaj drugo posebnost, ki nas loči od Hrvatov, zdaj v mesto u, zdaj dvojino itd. zdi se mi še najmanj priporočila vredno. Ali slovenski, ali hrvatski; samo ne mešanica! Pokojni Kurel ac, mož goreče, recimo: plameneče ljubezni do vsega, kar je slovansko, hotel je tudi Jugoslovene tako združiti ter je — ko je še učiteljeval na Reki — izmislil si neke slovniške preinake, med drugimi tudi plur. gen. po sta* rosi. vzoru, na pr. jelenov namesto jelena, zna-nostij namesto: znanosti (ali znanosti); ali Hrvatje se za ta nasvet niso zmenili, ampak so ga molkom v po« žabo spravili ali umolčali, ako bi se smelo tako reči: M. Cigale. Opomnja pisateljeva. Hrvatje se niso poprijeti na pr. genitiva na ij} ter se prvi njih znanstveni zavod zove se ,,jugoslavenska akademija znanosti in umjet-nosti" (ne: znanosti}', umetnosti)'), in vendar se te med vsemi živečimi Slovani tukaj neznane oblike nekaj naših pisateljev — katere jaz v drugem iskreno čislam , v mnogih rečeh pritezaje jim — toliko strastno, kolikor — po mojem mnenji — brezrazborno drže. Iz-prva začeli so tako pisati, ne udostojivši nas nikake podkrepe z razlogi, ter smo jih morali ugibati. Prt tistih ženskib samostavnikih, ki jim naglas pada na končnice, kakor: kost, klop i. t., zdelo nam se je 8 početka, da se res sliši neki j, da bi torej utegnilo prav biti: trdih kosti/, lesenih klopi}'; ali če smo dalje pomislili , da je pri glagolih 3. vrste v 3. osebi ednine (na pr. čas hiti, človek hrepeni), prav tist glas, ki ga vendar nihče ne b de izraževal z ij, da bi pisal: hiti j, želij i. t.; spoznali smo kmalu, da si tukaj samo vobražamo j. A pri drugih takih samostavnikih, ki nimajo naglasa na končnicah, kakor na pr. bolezen, in katerim Metelko daje v gen. plur. tisto obliko, kakoršno imevajo v nominativu siog., na priliko vzrok naših bolezera, v tem ko večina menda zdaj piše po drugih Slovanih: vzrok naših bolezni, — kdo bi verjel, da bi kdaj oblika ij zmogla in prodrla! (Konec prihodnjič.) Jezikoslovne stvari. Kaj smo? in česa hočemo? (Konec.) Zdaj pa so nam razodeti tudi razlogi ta novica ali bolje starice. Gosp. prof. Leveč v svojem prezaalužnem nemškem sestavku: „Die Sprache in Trubers Matthaua", s katerim je svoje trdno jezikoznanstvo in svojo neu-trudnost lepo posvedočii, piše na str. 13: „Odvali ta kamen od daver. Daver stoji neizpravno za: dav-rij ali da vri. Tega pogreška se nekateri naših pisateljev nikakor ne morejo iznebiti, če prav bi — stvar le nekoliko razmislivši lahko doumeli, da bi na pr. beseda: žival (izg. živa v) morala tudi v piur. gen. izgovarjati se: živa v in ne žival (z lom), kakor se v resnici izgovarja , ako bi bilo prav v tem padeži pisati : živ&i namesto pravilne oblike: živali), iz katere ljudski govor nareja: živalbj, dalje: ž i val B, kar se potem zarad končnega h (jerka), ki ščiti l} izgovarja z Zom, in ne z v. Pomisliti je dalje, da se v staro s L nitt in kosiB (nit, kost) v deklinaciji nikakor ne ločita, oboje ima v plur. gen. -ij, nitij, kos t i j. Odkod torej v no vosi. naenkrat nit poleg kosti?" Tako c? Leveč. Zdaj torej vemo, da vse sloni edino na staro-alovenščini ali staropanonščini ali starobolgarščini (po mnenji drugih). Jaz iz gornjega izvoda popolnem razumem , da se mora pisati: meso zdravih živali, zato, ker tukaj izgovarjamo: žival' in ne: živa v; kakor iz razločka v izgovarjanji: pol (pov) ure hodd, in pa: o pol' (ne: pov) dveh, — sklepam, da gre pisati: pol ure hoda, in o poli dveh; ali na j me tukaj nič ne. ____ 67 ---- napotuje, niti bi se ga bil domislil sam gosp. Leveč, da mu ni znan starosl. gen. plur. na -ij, Ker torej staro-slovenščina tukaj ima ij} moramo tako pisati tudi mi. Kako bi se umovalo po pravilih logike, kateri silogizem bi se tukaj prilegal? Mislim, da samo ta: Kakor glede slovniakih oblik ima starosloveuščina, tako imej i novo-slovenščina. Starosiovenšcina v našem slučaji ima gen. plur. na ijf, er^o mora tako biti tudi v novoslovenščini. Je li tako? Zakaj pa tedaj ne pišete: rožden, rož-destvo t. d. namesto rojen, rojstvo? In morali bi tako pisati, ako je skladnost in soglasnost se starosto-venščiao glavna svrha. — Kaj je naši zdanji slovenščini bila starosiovenšcina: mati, babica ali katerega kolena teta? to *e ni dognano, sub judice lis est, samo to vidimo, da ji je moraia biti v bližnjem rodu. Pa denimo, da je slovenščina prava pravcata hči staroaloven-ščine, kakorano je pisal sv. Ciril, mora li hči biti v vsem podobna materi, in ali na bode nikacega prostora organskemu^ razvoju , aii pa: požrešnemu zobu časa? Zakaj pri Cehih in Poljakih ni ni duha ni sluha o kakem j v tem slučaji? (Glede Rusov glej ;,Novice*' 1. 1873, list 11). Slovenci smo tako srečni, da se ponašamo izmed vseh Slovanov z najstarijim rokopisom (Monumenta fri-sing.), ki ga pisanje besed: sodni den, vsemogoči, prideš itd. overovljava, da res pripada nam prej nego komu drugemu, in katerega učenejši od nas prisojajo desetemu stoletju; v tem rokopisu (Monumentum III, katerega je summus Dobrovius imel za omnium antiquissimum) či-tamo: ,»I vseh svetih devic, i vseh božjih moki (čitaj: moči = Reliquien), da mi raČite na p orno ki (čitaj: pomoči) biti." Ker rokopis ta gen. plur. piše takisto, kakor lokal. sing. ter ne dela razločka, kakor ga ne delamo ni mi, očitno je iz tega, da tudi takrat ni bilo slišati j v gen. pl., ker bi sicer pisec bil to pač kako označil. Ako j v tem padeži ni veljal v desetem stoletji, ako ga ne nahajamo pri Truberji v šestnajstem stoletji, ako o njem nič ne ve slovenskih slovnic dolga vrsta, nili nekoliko naglo karati Trubarja, da ni pisal: d a vri j, ali karati nas, da ne pišemo: živalij?! Ali kako govori gosp. Leveč gori? ,,Daver stoji nepravilno za d a vri j ali d a vri". Da vri je torej tudi prav. To je zlata koncesija za me. Saj uže pišemo tako. To je izbojeval uže vrli Podgorski, ko je šlo tudi za oblike: ega, emu, em. Storite, za živega Boga vas prosim, vi en korak nazaj, popustite še vi tizt j 9 in v ime ljube edinosti bodo tudi drugi, kateri se zdaj pišejo: naših bolezen, primaknili se za korak naprej in vsi bodemo edini, kar nam daj Bog!