.Slovenski Narod" velja po polti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej. .
po1, leta     „ i|   • •
četrt leta    „ „    . .
na mesec   m . .
K 48-. 24 -. 12'--   4 —
za Nemčijo:
celo leto naprej  .... K 55%—
za Ameriko in vse druge dežele!
celo leto naprej  .... K 60—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Dpravnlfttvo (spodaj, dvorišče levo). Enailova »si.1,ca it 5, telelon it 85.
IsNt&Ja vsak dan svaCer isvzemSi nadalje In praznika.
Itiscrati se računajo po porabljenem prostoru in sicer   1 mm visok, ter 54 mm Širok prostor:enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte In zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Nori naročniki naj pošljejo naročniao redao    Tf" po nakaznici. Na samo pisoece naročbe brez poslatre denarja se ne mare.no nikakor ozirati. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
celo leto naprej pol leta „
.Slovenski Narod* velja v Ljubljani
dostavljen na dom ali Če se hodi ponj:
. . . • K 4S-— I četrt leta „ .  .  •   .   . 24*— I na mesec „
12*-
4--
Posamezna številka velja 39 vinarjev
Dopisi nai se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ulica it 5 (v L nadstr. Ievo\ telelon it. 14«
■ v
državna?* krmilu.
gr. D u n a j, 29. junija.
Dne 3. maja 1918 je vit S ei d 1 er v konferenci načelnikov izjavil, da mora državni zbor odgoditi, ker nima od strank garancij, da vladi v vojaških in prchranbenih vprašanjih ne bodo zavirale slobodnega gibanja. Nemci so od-goditev glasno odobrili.
Ko je početkom junija šlo za sklicanje parlamenta, je vitez S e i d 1 e r znova izjavil, da parlamenta ne skliče, čc ni vnaprej dana večina za provizorij In vojni kredit in če ni jamstev, da ne bodo Čehi in Jugoslovani delali nevarnih sitnosti. Dne 14. junija so nemške stranke slovesno izjavile, da če teh jamstev ni, naj se vlada naprej brez rarlamenta.
Pod tem geslom je podal vitez S e i d 1 e r demisijo. Ker cesar Seidler-3u ni prav verjel, je poslal Silva - Ta-roucco k vsem strankam vprašat, je - 1* bi bil epripravliene, dati Seidlerjevi ali koji drugi vladi provizorij. Grof Silva-Taroucca je poročal, da so za Seidlerja le Nemci in Ukrajinci.
Včeraj izišlo cesarsko pismo je nad vse zanimiv politični akt. Vse Seid-] rje ve in nemške vodilne misli so vržene na cesto. Cesar sklicuje parlament brez jamstev katerekoli vrste. Izjavlja se za parlament in proti § 14. Nemško in SeidJerjevo stališče je odločno odklonjeno. To danes stoji, parlament se dne 16. julija snide.
Politični poraz Nemcev je za vsakogar, ki malo misli, povsem na dlani. Naravno, da Nemci tega nočejo kar naravnost priznati. S e i d -I e r pa je premajhen človek, da bi razumel, kaj se je ž njim zgodilo. Ljudje, ki so včeraj zvečer ž njim govorili, pravijo, da je bil silno vesel in zadovoljen, da ostane ministrski predsednik. Mož ne ve, da je po skoro dvameseč-ni agoniji včeraj politično umrl.
Kdor je pazno zasledoval nemško politiko zadnjih 14 dni, je videl takoj, da Nemci dobro vedo. da branijo nemogočo stvar in da zdrave bolnika, ki mu ni pomoči. A prestiž in volilci, to so dve stvari, ki so nemški delegaciji tako važni, da to mora upoštevati celo njihov nasprotnik. Ta furor, ki so ga zbudili Seidler, Czernin in »Volkstagi«, je kakor nevarna zver, ki jo treba s pre-vidno taktiko pripraviti, da zleze spet nazaj v kletko. »Der dumme KerI« slavi vsled tega danes zmago, ker iz cesarjevega pisma čita le, da Seidlerjeva dcmsiija ni sprejeta. Nič ne pomisli, da je ministrstvo v sedanji sestavi nemogoča stvar.ker vsebuje pereča nasprotja. Nič ne pomisli, da sklicati parla-
Jugoslovanska številka
Cele strani so bele; kar pa je bilo »črno na belem« ter je torej res, to je čital le gospod cenzor. Hvala Bogu, da poznamo čisto jugoslovansko resnico že tako natanko, da jo vidimo živo tudi tam, kjer nam jo cenzura pregrinja s svojim mrtvaškim prtom.
Na smrt obsojen je ves uvodnik in vsa »Gospodova molitev^- Abditova: »Daj nam naš vsakdanji kruh«. Močno izprebeljen je tudi članek »Sile narodnega prebujenja«, ki ga je spisal nekdo z angleškim imenom Outlaw.Zapadle so nadalje nekatere točke zagrebške socialistične rezolucije z dne 1. maja. Blagor obsojencem! Zakaj njih je vstajenje!
Kar je razprav ohranjenih, ne tovore vse direktno o Jngoslovanstvu kot današnjem političnem problemu: kar jih ni naravnost političnih, pa so važne za notranji ustroj in razvoj naše bodoče države. Pavel Flere priobčuje načrt šolstva, ki se znatno razločuje od današnjega ustroja našega šolstva, dr. Al. Z a 1 ok ar pa piše z močnimi po-vdarki o »Zdravstvenem preporodu«, ki bo potreben jugoslovanskemu narodu kakor vsem ostalim narodom, ki jih je zadela vojna; žal dosle »nimamo dru-
ment in slovesno nanj se zaobljubiti, ne po meni nič drugega nego padec vlade, ki ne more do dne zborovanja dobiti veČine. Da pa bi Seidler dobil večino, je izključeno. Poljaki so to pot trdni. Še včeraj so a limine odklonili vse ponudbe. In kaj bi ne? Edini pritisk nanje je bil $ 14. Ta je s cesarjevim pismom odpadel. Čemu bi bili danes mehkejši?
Cesarjevo pismo ie smrt Seidlerja, a dozdevna zmaga Nemcev. Na krmilu sedi danes politični mrlič, ki varuje mesto prehodnemu kabinetu. Varuje, da ne bi Nemci že v naprej izsilili iz novega kabineta toliko, da bi spet večina v parlamentu nemožna postala.
Dunaj, 30. junija.
Danes je bil razglašen dnevni red za državnozborsko sejo dne 16. julija. Na dnevnem redu se nahaja vladna predloga o proračunskem provizoriju, o podaljšanju poslanskih mandatov do 31. decembra 1919 ter nekatere manjše predloge. Značilno pa je, da vlada ni predložila predloge o vojnih kreditih. Gospod Seidler se očividno tolaži s tem, da se bo uspešnejše pogajal, ako pusti za enkrat občutljivo zadevo vojnih kreditov na strani. Zlasti upa na ta način pridobiti nemške socijalne demokrate, da bi mu vendarle priskočili na pomoč. Čim bolj namreč šteje Seidler glave svojih ljubih, tem jasnejše mu mora biti, v kako veliki — manjšini da so. V najugodnejšem slučaju bi glasovali za vladne predloge, ki jih Seidler priporoča, Nemci vseh barv, Ukrajinci in oba znana nesrečna Italijana (Faidutti in Bugatto), kar da k večjemu 220 glasov. To pa seveda daleko ne zadostuje. V smislu svoje misije se sedaj pogaja grof Silva z nemškimi soci-jalnimi demokrati, da bi pomagali pri rešilni akciji za Seidlerja. Ne verjamemo, da bo uspel.
Nemški in Seidlerjevi računi s Poljaki so bili seveda od vsega početka napačni. Razpoloženje v poljskih krogih je z ozirom na zadnje dogodke postalo še ostrejše in voditelji poljske delegacije izjavljajo, da je vsaka podpora Poljskega kluba Seidlerju izključena in sicer ne le direktna, temveč tudi indirektna. Nekateri nemški politiki so se namreč vdajali nadi, da bodo mogli Poljake pridobiti vsaj za to, da se bodo pri glasovanjih absentirali. Zgodilo se bo ravno narobe. Poljaki bodo sklenjeno glasovali proti Seidlerjevim predlogam. V sredo se vrši seja parlamentarne komisije Poljskega kluba, ki bo sklenila sklicati novo zborovanje poljske delegacije v Krakovu, ki naj poskusi zediniti zopet vse poljske poslance v novo parlamentarno organizacijo po vzoru Češkega svaza.
Zanimivo je, kako presojajo Poljaki današnji položaj. Odličen poljski voditelj izjavlja: Z novim lastnoročnim cesarjevim pismom vitezu Seidlerju kriza ni prav nič izboljšana. Poljski klub vztraja na svojem stališču in vlada je brez večine. Ona ima proti sebi ne le večino v parlamentu, temveč večino avstrijskega prebivalstva. V eni stvari je Seidler že danes najobČutnej-še poražen, ne malo po zaslugi Poljskega kluba. Kajti proti njegovi volji je sklican parlament. Kdor sedaj od Poljakov pričakuje, da bodo svoje stališče napram Seidlerju revidirali, jim podtika možnost, ki jo z ogorčenjem odklanjajo. Poljaki smatrajo, da je Seidlerjeva usoda zapečatena in da se bo 16. julija sestal parlament, pa brez Seidlerja._
CESARJEVO LASTNOROČNO PISMO.
Dunaj, 28. junija. (Kor. urad.) »Wie-ner Ztg.« priobčuje nastopno cesarjevo lastnoročno pismo:
Ljubi dr. vitez Seidler!
Akoravno v mojem lastnoročnem pismu od 23. junija t. 1. pridržani poizkus, premostiti težave, ki so moje avstrijsko ministrstvo dovedle do demisije, doslej še ni privedel do zaželjenega uspeha, smatram vendar za potrebno, da demisije ne sprejmem in naj ministrstvo še naprej ostane v službi. Ker je pa na drugi strani moja trdna volja, da v DarJamentarni obliki vladanja ne nastane premor,   odrejam, da se državni
r zn ccuovo svejega poslovanja skliče za dan 16. julija t. 1.
Eckertsau, 28. junija 1918. S c i d 1 e r 1. r. K a r e 1 1. r.
Z odkritosrčno radostjo in globokim zadoščenjem poročamo o ustanovnem zboru Jugoslovanske demokratske stranke. V dveh zborovalnih dneh je bilo opravljenega toliko lepega stvarnega dela. izpričane toliko zdrave politične izobrazbe, posvedočene toliko krasne vneme, da posnosno rečemo: takega političnega sestanka še ne pomni Slovenija. Ustanovni zbor JDS. je bil pravi parlament naprednega slovenstva in položil je trdne temelje novi Politični organizaciji jugoslovanske narodne in demokratične misli v našem narodu.
Združitev vseh slovenskih naprednih, demokratičnih elementov je izvršena stvar. Kako nujni potrebi je JDS. s tem ustregla, je pokazala udeležba zaupnikov iz izvenkranjskih pokrajin. Iz štajerske. Koroške in iz Primorja so prihiteli najodličncjši napredni narodni delavci in v iskrenem sporazumu, v prisrčnem medsebojnem razumevanju, pa tudi v trdni, odločni volji združiti vse napredne sile širne slovenske domovine so zaupniki razpravljali o programu in organizacijskem statutu nove skupne stranke.
Poseben značaj je dala ustanovemu zboru udeležba narodnega ženstva. Pr-\ ič je slovenska žena nastopila kot možu enakopravna politična činiteljiea in njeno živahno sodelovanje zlasti pri razpravah v odsekih, je dokaz njene politične zrelosti, JDS. je pri svoji ustanovitvi tudi na zunaj pokazala, kako visoko ceni ženo kot narodno - politično delavko, poleg predsednika je načelovala ustanovni skupščini ženska predsednica gospa dr. Tavčarjeva in v izvrsevalni odbor je bila izvoljena gdčna. Anica Go-galova.
S posebnim zadoščenjem beležimo
naravnost ogromno udeležbo pri ustanovnem zboru JDS. Iz vseh slovenskih pokrajin in ziasti tudi z dežele je prispelo že prvi dan toliko zaupnikov, da se je pri rediteljih že v soboto izkazalo z legitimacijami nad 1390 posetni-nil^ov. Odseki so zborovali od pol 9. zjutraj s kratkim opoldanskim odmorom do 7. zvečer in ves ta čas so bila njihova zborovališča polna poslušalcev, ki so z napeto pozornostjo in živim zanimanjem sledili poročilom in debatam. To je dekaz izredne politične zrelosti. Glavni skupščini je prisostvovalo nad 1600 zaupnikov in navzlic dol^trajnim formalnim razpravam, združenim z glasovanjem o programu in organizacijskem statutu, so vztrajali zborovalci od 8. do pol 1. v nepretrgani pozornosti. Naravnost svečano razpoloženje in zadoščenje vsled srečno izvršene ustanovite stranke pa se je na konci izlila v navdušeno pevanje naših narodnih himen.
Posebno obiležje je dala ustanovnemu zboru JDS. udeležba zastopnikov češke državnopravne demokracije in zagrebške jugoslovanske demokratične grupe- Manifestirala je idejno zajednico 2 'vC in jugoslovanske demokracije. Zaupniki so prirejali gostom prisrčne oduševljene ovacije.
V popolni harmoniji vseh organizacij JDS. je bil konečno izvoljen prvi izvrševal ni odbor nove stranke, v katerem so enakomerno zastopane vse naše pokrajine. Za načelnika JDS. je bil soglasno izvoljen predsednik pripravljalnega odbora župan dr. Ivan T a v č a r; nova stranka je s tem pokazala, kako visoko ceni njegovo politično picizkušenost in njegove zasluge za združenje slovenskih naprednih sil.
Z burnim odobravanjem so biLi sprejete zaključne besede predsednika ustanovnega zbora: »Na delo!« Ustanovitev JDS. je prvi korak, sedaj bo moralo napredno slovenstvo pokazati, da se zaveda velikih dolžnosti, ki jih je prevzelo 29. in 30. junija.
Zastava jugoslovanske demokracije je razvita, sedaj se naj vrsti pod njo četa za četo k zmagovitemu pohodu svobode!
★
©fvoritsu zborovanj.
Ljubljana, 29. junija.
V imenu pripravljalnega odbora JDS. je otvoril njega predsednik dr. Ivan Tavčar zborovanje, opozarjajoč, da se vrši glavno zborovanje šele drugi dan in da ima ta prvi sestaenk zaupnikov N. N. S. samo namen ugladiti zadnje te-žkoče in odločati o programu in organizacijskem redu snujoče JDS. Pozdravljajoč številno došle zaupnike na tem historičnem zborovanju, ki ii pomenljivo samo za stranko samo, marveč ki dobiva svoj posebni pomen v celotnem položaju, otvar.ia zborovanje ter sporoči zborovalcem, da je bilo pripravljalnemu odboru mnogo do tega, da omogoči to velepomembno in za naše kraje odločilno zborovanje. V teh časih, v katerih U vimo sedaj, je bilo to zelo težavno,: Predsednik želi posvetovanjem čini bolj-' šega uspeha.
Dr. Kramer predlaga, .ial se po-.! svetovanja vrše v treh odsekih. (Spre-«; jeto.)
Za predsednika organizacijskopoli-tičnega odseka je bil nato izvoljen pod-M župan ljubljanski in deželni odbornik dr.j K. T r i 11 e r,   za   glavnega referenta* glavni urednik dr. A. Kramer: za go-1 spodarski odsek je bil izvoljen za pred-i sednika ravnatelj I. Hribar, za reie-' renta poslanec A. Ribnikar; v pro-] svetni odsek so bil izvoljeni za predsednika deželni poslanec dr. Fr. Novak, za glavnega referenta pa prof. dr. Fr% 11 e Š i č. Političnemu in organizacijske-, mu odseku se je obenem naročilo, da iz-; dela za ustanovno skupščino kratek poslovnik.
Z željo, da bi zborovanja odsekov1 imela kar najboljši uspeh tako za snu-jočo se stranko, kakor za ves narod, je predsednik dr. I. Tavčar pohval odseke, da prično s svojim delom, nakar so se porazdelili posamezni odseki po raznih dvoranah ter je zboroval organ ?-zacijsko-politični odsek v mali dvorani, gospodarski odsek v veliki dvorani In prosvetni odsek v čitalnieni dvorani Narodnega doma.
Zborovanja odsekov.
GOSPODARSKO - SOCIALNI ODSEK.
Predsednik ravnatelj Ivan Hri^ bar. glavni poročevalec deželni posla-* nec Adolf Ribnikar.
štev, ki bi skrbela za ljudsko zdravje, nimamo časopisov, ki bi zanašali pouk o higijeni med ljudstvo, nihče ne stopi med narod, da bi ga z besedo poučil — in menda nihče ne premišlja o tem, kako se bodo te stvari uredile, ko napoči čas za to«. Hipno manj aktualna, a stvarno zanimiva je »Ideja slovenskega naroda«; priobčen je le še začetek te anonimne razprave. Ker smo Slovenci svojo državnost izgubili, predno se je mogla ukoreniniti in razvit!, v sredniem veku kot nrrod nismo prišli v poštev niti gosoodarsko niti kulturno niti politično. »Outlaw« se pa vpraša, odkod ta današnja sila, od kod ta energija nacionalnega gibanja, ki jo kažejo sedaj vse plasti našega naroda. Odgovarja: »Sila poleta in moč vztrajanja ni nikdar le posledica uvaževan-ja ali neuvaževania državnih oblasti, nI zgolj učinek političnega ali narodnega zatiranja, nego je gospodarski in socialni razmah naroda, ko je ta prispel do svojega narodnogospodarskega in socialnega uvel j avl j eni a, ko se je zavedel samega sebe«. Jaz razumem te besede tako: Narod je razvil gospodarske sile in se jih zavedel — od tod njegova energija. Avtor sam pa to misel brž prevrne, ko skoro v isti sapi naglasa, da moremo nastanek današnje nacionalne energije razumeti le »na podlagi razumevanja naših narodnogospodarskih potreb«, da je današnji bol »vzrastel iz narodnogospodarske potrebe« — torej ne ženejo nas gospodarske sile, ki jih že imamo, ampak potrebe, ki jih šele čutimo. Žal da
glede Slovencev ne velja niti eno niti drugo; sil še nimamo toliko; glede potreb pa je treba priznati, da se šir^ši sloji niso zavedali, da je naša gospodarska rešitev le v Jugoslaviji. Današnje naše nacionalno - jugoslovansko gibanje je marveč naravno nadaljevanje in razširjanje jugoslovanskega pokreta, ki je razvnemal mnogo duhov že pred vojno; velika vojna, ki ie ravno dobila značaj borbe za ideje, ki je tresla države in mogočno uveljavljala nacionalnost, ki ie, čim dalje je trajala, vsakemu poteptan emu narodu klicala: »Zdaj ali nikoli!« je naravno moralo zopet oživiti oni pokret; kar so pred vojno le nekatemiki poudarjali, da more namreč Slovenstvo dobiti čar privlačnosti in aktivnega veselja le po močnejšem Jugoslovanstvu, česar žal aktivni politiki pred vojno večinoma niso uvaževali, to se je sedaj v svetovn katastrofi spoznalo za pravo in obenem za mogoče: rekla se je politična beseda deklaracije in politična gesla vžgo, če pridejo o pravem času; grozote, ki so jih naši neprijatelji uprizarjali z nami začetkom vojne, so političnim besedam dajale rodovitna tla. Pa beseda »samoodločba«, ^revolucija«, ki je zazvenela po Evropi, ko smo roznali le tiranske Stiirgkliove paragrafe, ali ona ni marala zbuditi tudi spečih? Naše sedanje politično življenje je sigurno poteklo iz nacionalistično - svobodoljubnih virov: treba je pa seveda, da se radi bodočnosti Tgtabljamo v gospodarske probleme, kakor je to storil Outlaw.
Dva članka sta pisana v srbohrvat-skem jeziku, enega je napisal urednik »Knj. Juga«, nacionalist izza Časov pred vojno. Niko Bartulovič, drugega pa znani voditelj zagrebških socijalnih demokratov V. Korač. Bartulovič naglasa »demokratičnost jugoslovanska« ter pravi: »Seperatizmi su uvek aristokratskog porekla, posledica feudalnog sistema. Široke mase osečaju sredstvo dublje nego pojedinci; i iz potrebe i iz instinkta. Prost čo-vek potrebu svakog suseda i svak mu je stric, brat ili kum . . . Narodno jedinstvo mi smo naučili od seljaka. To nije fraza: ne velim naime da nas je seljak naučio, već da smo mi naučili. Nije nam on propovedao, ali on je ži-veo . . . Inteligencija prima od naroda sirovinu jedinstva, devičansku snagu njegovu,da mu je onda pruži izdelanu u oružje za život i borbu«. Najboljši dokaz za demokratičnost Jugoslovanstva je činjenica, da se je v najširših krogih vcepila v petih letih, dočim so se druge ideje morale boriti Bog ve kako dolgo, da so se prijele vsaj v gornjih krogih. Tudi Korač naglasa, da jugoslovan-stvo za napredne demokratske struje ni kaka abstrakcija, ampak stvar prakse, stvar, ki jo razmere naravnost vsiljujejo; socialist nikdar ni niti zapazil
razlike med Hrvatom in Srbom; to razlikovanje so gojili vedno le reakcionarni in konzervativni režimi, ker brez tega ne bi imeli obstanka. V velikem delu inteligencije sc dandanes smatrajo imena Slovenec, Hrvat in Srb za sinonime, ki pomenijo isti narod in ki so
t
nastala vsled raznih zgodovinskih poh gojev razvoja; poleg njih dobiva do*, movinsko pravico vedno bolj kot ime naše nacije ime jugoslovansko, ki vsled tega ni več fraza. Tudi ni fraza, pravi Korač, ampak »gola istina, da su danas U Hrvatskoj i Slavoniji socialni demo-, krati najradikalniji jugoslavenski socialisti«. S temi KoraČevimi besedami se! lepo ujema izjava Bartulovičeva: »Danas više nema razlike izmedju nacionalnog i socialnog demokrata, jer danas je vsakome jasna uzajamna veza! socialnog i nacionalnog pitanja. Samo u slobodnom narodu mogu da budu zaista slobodni pojedinci, i samo od slobodnih pojedinaca sastoji se zaista slobodan narod«.
Jugoslovanska številka »Demokracije« bi bila nepopolna, ko bi se ne spominjala naših v svoji duši tako močnih severnih bratov in zaveznikov, Čehov. Oton Župančič nam v črtici »Slovanska lipa na Vaclavskem trgu v Pra-gi« prikazuje ono »čudovito lipico,prav-liično deklico sredi vrvečega velemesta« ter vpraša: »Kdor bi pogledal globoko, globoko našemu v srce, Bog ve, ali bi nam lahko zatrdil, da je pri nas, v Ljubljani mogoča samo tako preprosta, čudovita lipica? Odrešil bi nas, č"e bi nam povedal, da je.«
Vsak dan je bolj mogoča. Zakaj življenje bodočnosti je že v nas. »O, kako trudni smo prošlosti svoje!« pravi Albrecht v »Molitvi«.
Smotro »Demokracijo« njena jugoslovanska številka sama priporoča.
t
Stran 2.
.6LUVtNbi\l dne i. julija i^Jltt.
146. stev,
Ravnatelj Hribar otvori zborovanje in naznanja, da treba najprvo izvoliti podpredsednike. Izvoljeni so sg.: Roblek, dr. Rozina in S t e p a n -č i Č. za zapisnikarja dr. C e r n e.
Predsednik pozdravi na to iskreno udeležnike. oni. ki so prišli od daleč, so zlasti pokazali, kako ume vajo važnost današnjega zborovanja. Da moramo postavljati važnost gospodarstva na prvo mesto, o tem ni treba posebej govoriti. Politična samostojnost pa nam more dati gospodarsko samostojnost. Narodi, ki so podiarmrjeni. gospodarsko ne stojijo dobro. Ako pa so samostojni tudi mali narodi, se morejo posneti do blagostanja, o čemer n;im priča Nizozemska. Borimo se za politično samostojnost, ki bo podlaga sroppodarske samostojnosti. Doslej se nas boj ni gibal v tej smeri. V prvi fpzi našega političnega boja so se borili naši poslanci z a mrvico pravic. Podobni smo bili prosjakom. Tista doba nam ie bila dala politike, ki so nam naznanjali, da smo Slovenci ~l>eraei in nimamo ničesar upati. Oni možje so bili pač otroci svojo dobe. v kateri smo samo milosti prosili. Nastopila je druga doba. doba intrig r: nt s tva in denuncijant-stva. V dveh smereh se ie delovalo, vodja S. L. S. pa ie bil postavi! na prvo mesto svojega delovanja intrigantstvo. Tako nismo mogli na Dunaju ničesar doseči. Ko te jedina stranka kai dosegla, prišel je druge stranke načelnik, da to podere, ali tega voditelja je narod obsodil in ga zapodil v osamelo m. Tej dobi je sledila tretja, doba možatosti. Od malniŠke deklaracije dalje gre ta doba. Poslanci so nastopi pravo pot. pot po politični samostojnosti« to je pot, ki nas more privesti do boljših razmer. Tacaš, ko so preganjati in metali v ječe »veleizdaialce<, ie izustil dr. Krek pravo besedo : r o b -s t v o je v e 1 e i z đ a j a. Veleizdajnici nismo mi. ki smo bili preganjani, vele-i zdaj alci so oni. ki narode pritiskalo k tlom, da sc ne morejo razvijati. Ml na nočemo biti robovi, neodvisni hočemo biti v svoji drža vi. Vsemu svetu svita svoboda, pa bi no prisvitala nam po toliki krvi. preliti ;PO bojnih poljanah. Ta prelita kri pomeni svobodo in ne robat v o. Zanašati pa se moremo le na svojo lastno moč. Zato na se moramo smotreno lotiti vsega dela za narodno gospodarstvo. Z velikim naporom smo dosegli nekaj malega. Naše današnje gospodarsko posvetovanje je xbog tega v življenju stranke iako važno. JDS. pa pomeni najjačie sloje našega naroda. (Splošno odobravanje in ploskanje.)
N^to se ie pričela razprava. Prvo poročilo je podal ravnatelj Hribar o gospodarski osamosvojitvi J u&oslavije.
Iz poročila posnemamo: Kaj pome-{ja osamosvojitev? Razlaga je prav eno-; stavna.  Osafcnosvojiti  se.  pomeni, po-fstati sam svoj. Sam svoj pa je le oni. ki stoji trdno na lastnih nogah, na vseh straneh in od vseh liudi neodvisen človek. Resnično svoboden ie le oni   narod,   ki   ie neodvisen. Povsod! po svetu,    kjer žive svojerra
človeškega dostojanstva zavedajoči se narodi, gredo vsa njihova stremljenja in hrepenenja po neodvisnosti. Svoboden je narod le. kadar si sam more dajati zakone, torej v lastni svoji državnosti. Kakor vsled nekega višjega na-vdaimjenija ere v naših dneh po vsej naši domovini složen klic po lastni državnosti Slovencev. Hrvatov in Srbov. 'Složna volja naroda se mora izpolniti. Ko se to zgodi, bo naša osamosvojitev popolna. Gospodarska iakost oa je ve-?Kk del osamosvojitve. Glede kmetijstva ie zmota, ako se sodi. da je itak ■v naših rokah. Poleg malih kmetJŠkih .posestev ie veliko število večjih pose-•stev po večini v rokah sovražnega nam Oživlja. Mala obrt ie no večini v slo-»venskih rokah. Velike industrije je žal malo naše.   Temu vprašanju treba posvečati vso pozornost. Kar se .tiče trgovine, imamo mnogo vrlih, ldobrih. podie^nih. narodn ozn vidnih trgovcev. Skrbeti nam je za veliko, zlasti prekomorsko trgovino. S to v fzvezi  ie  ladjedelništvo in brodarstvo. Velike denarne zavode imamo, ki morejo zbrati domači kapital za taka nod-fietia. Začetek je srečno storjen.   R n -(d a r s t v o so zasegli med nami skoro ivseskozi rnjci.   V poslednjem času ie jprišel neki rudnik v slovenske roke. ^Poročevalec naglasa, da je na vseh po-Uiih narodnega gospodarstva treba smo-ftrenega dela. potem se naseli v nn^i le-*pi domovini blagostanje, ž njim neodvisnost in ž njo ponos. Predlaga resolucijo: Jugoslovansk a dem okrati č n r,
■stranka posvečaj vso pozornost vspeš-jnemu razvoju vseh vej našega narodu e-;ga gospodarstva, da se tako nas narod jdokoplje do blagostanja ter vsposobj Iza uspešnejši boj v dosego popolne rsvoje osamosvojitve, katera bodi alfa in \omega vseh naših prizadevanj.
Resolucija se sprejme po kratki de-Hbati s predlogom dež. poslanca Ribni-ikarja. da se istočasno sprejme tudi toč-$ca 2. poglavja 5. v programu.
Narodno gospodarstvo in promet. : Poročevalec žel. revident G r e -Igorka: Kulturni in gospodarski na-jpredek vsakega naroda ie odvisen Itidi jod prometnih vezi. Kako je sedanje na iše prometno stanje, ali bomo kos nalo-S, ki čaka Jugoslovansko državo v fnjenem razvoju, ali je naš teritorij sposoben za razvoj prometa in ž njim združenega gospodarskega razmaha ? ^Poročevalec se bavi na to s staro zgodovino, kako so ceste služile n romani lin narodom in kako občutimo Jugoslo-
jvani najhuje svoje stoletne izgube no ■prvotnem ozemlju, ker ©o nam to ucrrft-Ibile ceste in železnice, ki so nam pn-jnašale tujce v dežele. In še danes ee Vvrsi ta proces. Vse naše sedanje glavne (železnice so se zidale le v ruje svrhe, fjužna za Dunaj, soška za Berolin. re-'ška za Budimpešto, orijentska za Cnri-jgrad. Ker so se gradile vse naše glavine Železnice iz raznih vidikov, .je za mas seveda pomanjkljiv ves sistem. K i Ise izraža v njih. Najvažnejši ie za nas aavski železniški sistem, ki spaja naše glavne centre: Koroško z Ljubljano, Zagrebom Bosno in Belgradom in [vsem Balkanom. Železnice so aparat, |ki omogočuje moderno trgovino, indo-fcrrijo in poljedelstvo, ki torej   sega v
vse panoge našega narodaega gospodarstva. Le oni narod se more pospeti do moči, ki razpolaga samolastno a svojimi železnicami. Tako tiči moč Ogrske v železnicah, ki kažejo vse proti Pešti, ž njimi ie podjarmila Hrvatsko in Bosno, ž njimi se ie uspešno ubranila nadvlade Dunaja. Žalostno je železniško poglavje slovenskega narodnega gospodarstva. Za vsak kilometer smo se morali boriti. Prvi predpogoj zboljšanja prometnih razmer je svobodna jugoslovanska država. Železnice bodo tvorile pri ustanovitvi jimo-lovanske države najboii pereče vprašanja, z železnieami se bomo na mah pridružili drug k drugemu. Z enim piskom bodo odpravljene moje. ki ločijo naše brate od nas. Temelji'o se bomo morali bavici s cestami. Vojna je silno razvila aamovoaJlatvo. Ne moremo se spuš.'-ati v podrobnosti o važnosti morje. Vsaka beseda, ie odveč in premalo Razvoj zračnih vozil bo znatno preuredil vse prometu« in obči ine razmere na vsem svetu. Ves sedanji brzojavni in telefonski sistem ;e ustvarjen za Dunaj in Tludimpfvto. Ker je promet vprašanje našega celokupnega naroda, se ne ^me obdelovati te snovi samo z «>:":"ir,i ■•' i-.-no.-iranskega vidika« marveč s stališča, da. je to predmet največje važnosti. (Živahna pohvala.)
K besedi sc oglasi inženir P 8 r a . ki pozdravlja sborovaloa kot član češke napredne omladine (Živahni pozdravi.) in razpravlja o gospodarskih odnošajih med Čehi in Jugoslovani. Oe-hi stremijo po dohodu k morja. Doslej jim ie bila glavna luka Hamburg, v novejši dobi pa streme po Trstu, k i naj postane naše glavno pristanišče, veliko jugoslovansko n r i s t a n i š č e. Predlaga, naj se naroči izvrševalnemu odboru, naj prouči, kako treba organizirati gospodarske odnošaje med Oe-hi in Jugoslovani. (Živahna pohvala)
Odsek je odobrilsledečo resolucijo:
Ker se bo promet razvijal po vojski v tehnično novih in raznih smereh, ie naivečje važnosti, da se pospeši tehnična znanost v našem narodu. Vsa vprašanja, ki se tičejo našecra skupnega narodnodržavnega gospodarstva in tesno ž njim združenega prometa, naj tvorijo predmet nnjskrbneiših studii skupnega narodnogospodarskega sveta, ki se naj ustanovi. Stvar Jugoslovanske dem. stranke ie, da vzame inicijativo v tom oziru v roke.
Sprejme se
resolucija: Jugoslovanska demokratična stranka posvečaj bančni št vu in delniškim družbam sploh vso svojo pažnjo, smatraj jih za važne naprave in pomočnice v boju za narodno osamosvojitev in dosledno si prizadevaj, ohraniti vpliv na njihovo poslovanje in svrhi primerno, sposobno, vsake tesnosrčnosti prosto upravo.
Hranilnice.
Poročevalec dr. Fran C e r n e.
V obsežnem temeljitem referatu razpravlja poročevalec o hranilnicah, ki so treh vrst, društvene, občinske in okrajne. Na jugoslovanskem ozemlju tostranske državne polovice so začeli snovati hranilnice prvi Nemci in Italijani. _ Ustanovili so 1820. Kranisko ~ hranilnico v Ljubljani leta hranilnico v Gorici in leta 1825. Koroško hranilnico v Celovcu. Sledile so druee. Danes so vse hranilnice razde!iene po narodnostih in strankah. Nemške hranilnice na slovenskih tleh upravljajo sedaj premoženja nad 250 milijonov, z italijanskimi vred 319 milijonov kron. S svojo neutrudljivo pridnostjo so Slovenci in Hrvatje zidali temelje tujim denarnim trdnjavam na na^em ozemlju. Slovenske, oziroma hrvatske hranilnice so se začele snovati na našem ozemlju pravzaprav šele po letu 1-S99.. posluje jih danes 22, vse skupaj so ime'e koncem leta 391G. vlog 103 877.990 K. Iz okolnosti, da proti 319 milijonom, vloženim po večini od naših ljudi v 27 neslovenskih hranilnicah, stoie nasproti 104 milijoni v 22 naših hranilnicah, izhaja dejstvo, da Slovenci in Hrvatje sami pomagamo Nemcem in Italijanom do njihovega gospodstva na gospodarskem polju. Ogromni del onih 319 milijonov odpade na kmečke vlagatelje. Na Koroškem nimamo niti ene slovenske hranilnice. Nemci v Slavoniji imajo že 4 take denarne zavode. Hrnnilnistvo v o nos t rajnski jugoslovanski polovici ni prav nič razvito. >štedionioe*' imajo uvedeno bančno poslovanje. Do leta 1909. med nagimi hranilnicami ni bi!o nobene zveze. Takrat se je ustanovila Zveza jugoslovanskih hranilnic. Dočim je Zveza bolj formalnega značaja bi bil potreben zavod za tesDO zvezo hranilnic v materijalnom pogledu: banka jugoslovanskih hrenilnic:
Sprejme se
resolucija: Hranilnice so tako važen faktor na gospodarskem polin. da jih lahko označimo za glavne stebre narodnega gospodarstva. Slovenci in Hrvatje v hra-nilniškem pogledu ni?mo samostojni, marveč gospodarsko odvisni od tujcev. Z vso silo moramo delovali na to. da pride naš denar i^kliučno le v naše roke. JDS. naj podpira vse težnio. ki str ome po emancipaciji naših v Lagat e-Ijev od nemških in laških hranilnic, po dosegi politične moči v občinah in okrajih, po snovanju novih hranilnic, po združenju hranilnic v skupno zvezo, po dosegi vpliva pri imenovanju uredništva.
POLTTTONO - ORGANJZArTJFKT
Politično  -  organizacijski    odsek ie zboroval pod predsedstvom podžupana dr.
Trii le rja v mali dvorani Narodnega doma ter sta bila Izvoljena za podpredsednika poslanec dr. Kukovec in Petrič. Splošna demokratična narola JDS. Prvi ie poročal državni poslanec dr. Ravnihar o splošnih demokratičnih načelih J. D. S. Demokratična misel nalaga ne samo v strankah,marveč tudi v državnosti enake dolžnosti vsakomur, zato pa jamči vsakomur enake pravice, ker le vsak posamezni potreben, da se uveljavlja celota.
Celota ne more pogrešati nikogar, če na! bo popolna. V to celoto spada tudi žena, naj so tudi njene fizijologične posebnosti druge kakor posebnosti moških. Tudi nacijona-!fzem hodi vzporedno z izpolnjevanjem družabnega reda. Narodnost in damoJcracija
imata oba svoj temelj v naravnem pravu. Sedanja vojna je demokratično misel mogočno pospešila in vsakemu Je danes jasno, da je vrhovni cilj te vojne zmaga demokratične misli    Glas, ki nam je zazvenel tekom te vojne iz svobodne Amerike, nam hi bil nov, demokratična misel je živela že dolgo pred vojno v nas samih, dokaz svoje eksistenčne pravice pa je našla ob izbruhu vojne.   Pa ne samo predsednik Zedinjenih dižav kot predsednik največje demokracije na svetu, je spoznal to resnico, besedo de-mokratizem   marveč najdemo tudi v pre-stolnem govoru našega vladarja.   Če ne omenimo demokratične misli, ki Je živela od revolucije   sem v francoskem narodu, moramo omenili vendar znano iormulo izza te vojne o avtonomiji in o samoodločbi narodov. Samo v odkritem priznavanju demo-kratizma je upati vsakemu narodu na boljšo bodočnost.   Nedemokratičnemu   narodu ni mesta v zvezi narodov   in   škodljivec je, kdor ogroža sporazum med narodi. V tem spoznanja in pa v instinktu samoobrane zahtevamo Jugoslovani   za   naš troimeniki enotni narod Srbov, Hrvatov in Slovencev na demokratičnih načelih urejeno narodno državo. Ta država pripoznaj enakopravnost vseh narodnih slojev in stanov, brez razlike spola, katerim naj odpira enaka tajna in dirciana volilna pravica pot v vse zakonodajna in avtonomne zastope od občine pa do parlamenta. Vse naprave te države naj bodo demokratične z najširšim sodelovanjem ljudstva samega.   Govornik obširno utemeljuje zahteve demokratične    misli v bodoči jugoslovanski državi ter prihaja v tem tudi na rasprotstva, ki obstoje med Jugoslovansko demokratsko stranko in ostalimi slovenskimi strankami, t j. med Slovensko ljudsko stranko   in Jugoslovansko socijalno-demokratično stranko. Obe stranki stojita bodisi glede programa, bodisi glede ustroja na mnogo bolj ozkosrčnem stališču nego J. D. S.   Socijalna demokracija stavlja v ospredje razredni boj ter !i je narodnost Že podrejen pojm in vidi v splošni proletarizaciji rešitev ne naroda kot takega, marveč ljudstva zgolj v etičnem pomenu te besede. S. L. S. dviga predvsem edino kmetski stan na svoj ščit ter je mnenja, da zadošča okrepitev kmetskega stanu, če tudi na kvar drugih stanov za življenje naroda. J. D. S. pa daje vrednost vsem stanovom, ker se more narodna celota razvijati le, če se enakomerno dvigajo vsi stanovi in zlasti šibki sloji. Od S. L. S. nas loči tudi stališče napram cerkvi, verstvu in verskemu vprašanju. Spoštujemo verstvo kot naraven činitelj v človeškem čustvovanju, ne nasprotujemo njega  javnemu udejstvovaniu ter mu priznavamo docela   svobodni razvoj. Stojimo na stališču verske stronosti in enakopravnosti vseh verskih naziranj. Smo pa odločno proti vsakemu izrabljanju verstva v politične svrhe.   Cerkveni   hierarhiji ne priznavamo višjega vpliva na narodno politiko, kakor   kateremukoli   drugemu sloju naroda. Narod nam je nad vse, gojitev narodnosti prva in glavna   naloga,   ki se ji mora podrediti vse drugo.
O državljanskih svoboščinah. O državljanskih svoboščinah, enakopravnosti žen in plebiscitu je izvajal referent: Enakopravnost in svoboda državljanov sta eno prvih in glavnih načeJ J. D. S. Govornik pričenja z zgodovinskim pregledom razvoja človeštva preko absolutizma in revolucije. Govornik se dotika zgodovinskih dogodkov, ki so sc izvršiti pod geslom človeških in državljanskih pravic. J. I). S. gre za to ustvariti garancije, da se bodo ta splošno človeška načela dejansko in dosledno izvajala. Vsebina državljanskih svoboščin je priznanje ljudstva kot državo tvorečega elementa, ljudske volje kot državne volje. Vsak državljan je enakovreden član državne družbe, na najširši podlagi brez vsake potvorbe izvolieni zastopniki ljudstva ima»o odločevati o niega usodi. Vsako utesnievanje državljanske svobode bodisi osebne svobode, bodisi svobode besede, tiska, prepričanja, združevanja, kritike, znanstva, umetnosti, bivališča itd. mora hit? izključeno. Svoboda je predpogoj razvoja osebnosti in podrejenosti pod državni red pre*5r»osroj civlliratoričneea napredka. Gre za to, da se ta dva principa spravita v harmonijo. V naši državi imamo sicer vza-kon'onc državne in osebne svoboščine, svobodo združevanja, zborovanja, besede, tiska itd., enakonravnost narodov, koliko pa pomenijo vse te besede, vemo iz lastne izkušnje zadnjih let. Na temelju enakoorav-no^ti priTTjnvamo žen? iste pravice kakor možu v ImKarnem. pravnem, političnem In socialnem oziru. Govornik sc bavi nadriie nosebno s stališčem slovenske žere^ter do-kazuie na ncrJlagi delovanja na*ih žena ^ in deklet med vojno ivdi v političnem oziru pravico našega zanstva do pooolnf enakopravnosti. (Sede Izvrševanja političnih tra-vic se nostavlia J. D. S. na najširšo p^d-lpgo ter zafrteva v zadevah. M sn skMr»nc\ vsemu narodu otfcbfecft. t D. S. zahteva splošno in enako volilno pravico, ti se mora Vršiti /nradi razlike in pasnrotsrva interesov voWcev 7. ur^števanfem večine, toda kakor jo minoritetnl prhic nna *eb! v naravi utemeljen v gotovih noložaiih edino me~Mo. je treba omp;'ri trdo«:« majortte?nega orfncioa s |HOoercetH. Pmnorcuonilne volitve zafotavliaio tudi manjšinam sorazmerno zastopstvo. Govornik se bavi 7 rar-nlm' sistemi pronorca ter omenja tam* nro-porciionaln; volilni sistem, ki le uvellavlien pri občinskih volitvah v IJubtjani. Kot de-mokratskq stranka p^ moramo bazirati moč svr,"c drf?ve na naiširso podlago. 7afo zahtevamo, da v zadevah, ki so odloč?kmga oomcn:i za narodno. Kulturno, *OROOd*raJro In rociiatno ?iv1ienjp d'Jave odl^"1*}^ livd-
stvo 7. direktnim glasovanjem ali plebiscitom , ^
Razvila sa ie na to živahna, doista o dveh izuremlnjevMnin nredlorrib in Fip~r o p-odloiru Grfagorke in o predlogu s. Kova£a> katerih prvi rfthteva np/^onr vi7ir*o;rt zomli? v nal9iilRaui srnisbt. dmrri p*» ima nam^n uanrla5,,ti Trrcnkn varov*»r»i*»   laaioln&ltil) pravic.
V rlebato <=o ftettiffH tudi DOftlajMl dr. Kukovec. plavni raf~rept dr. Kramer in
predaodlilTc dr. TrHler-. PrcdloT* ,«*ta oclcfopil«* borToo^mn izvržovalnemu odboru, rla o niih razprnvlia.
OKcma kot temoli iavne oprave.
Peferiral ie na to predsednik dr. T r i 11 e r o oblini kot podlagi moderne državo. Načrt uro srama postavlja veliko občino za temelj državne orjra-nizaciie in iavne uprave. Nad nio nai stoii kot edina Instanc* rudi avtonomni okrnina or rani raci i a, ki bodi obenem nositeljica širših naloa iavne uprave, ki presearaio lokalne kolektivne interese občine. Okrožje nai stopi torei na mesto dosrdanie provincijalne avtonomije in hkratu na mesto dosedanjega državnega nadrorsrva nad občinami. Na ta način nai ae odpravi dosedanji duali-
zem v javni upravi. Občine, kakor jih imamo danes, imajo dvojen delokrog. Imajo predvsem >lastni* delokrog, ker so nositeljice lokalnih interesov ter jim pripada v tem oziru skrb za javno zdravje, včasih skrb za šolstvo, za red, nadzorstvo nad cestami itd. V »prenesenem c delokrogu pa so sedanje občine večji del samo eksekutorji deželne vlade in okrajnih glavarstev. Takozvana avtonomna mesta imajo nekako tiržo avtonomijo, kakor seleke občine. Pri nas imamo tako avtonomno mesto samo v Ljubljani. Vsa avtonomija Ljubljane na obstoja v poglavitnem v tem, da ie ljubljanski innan za mesto obenem nekako brezplačni okrajni glavar, sicer pa ie izpostaviiona mestna občina, kakor naimaniša .-elska občina vplivom in dostikrat ne nepristranskemu nadzorstvu vitjih inčtan<\ V demokratični državi mora nainrei 0 dal Op it i država kot jerob nad občinami. Odpadejo na to okrajni glavarji in deželni predsedniki. Nad občinami naj ^o saaan še avtonomna okruži t Načela demokratične iavne uprave. O n .č'dih o upravi demokratične drsava ie ramrajvrlal dr. Zupane \\ je i>od.t! nazorno .--likj v demokratičnih drŽavah uveljavljenih sistemom iavne oprava*.
O občinski fraspodarski politiki. O občinski gospodarski politiki jo r^feriral   deželni    poslanec Ribnika r. Po!':',v.l i   ::\ivni naglas na orosio voljno dcio občim na poaneaavanie splošna izobrazbe, umetnofti in drug kuiturnili stremi jeni,   na polju zdrav stva, šole in javnih   higijenicnih naprav, kakor tudi obče koristnih institucij. Tudi na ^o^5 :r'inrm polju ima občina dalekosežen delokrog. Posredovanje dela, pomoč proti brezposelnosti, preskrba občinskih ubožcev, stanovanjska politika, urad« za pravne nasvete, vse to so modernejše občine V la-tnem delokroga večinoma le izvršile.   Sve!ovna vojna pa je odprla celo   vrsto novih vprašanj tako med druerimi tudi invalidno vprašanje in mladin-ko vprašanje.   Ha se dosežejo sredstva, je treba odpreti občinam razue vire v takozvanih občinskih gospodarskih   po<;in ! Ena glavnih zahtev je. da se poobčiniio vsa ona podjetja ki služijo javni higijeni, v novejšem času pa se izkazuje tudi potreba, da se poobcinijo todi podjetja, !:t producirajo stvari, ki -o namenjene splošnemu užitku. Za modernizacijo občinske upravo predlaga enoten program za obeekoristno delo slovenskih občin ter se naj skliče za  o >c tokom letošnjega leta v Li '! " poseben shod. na katerem n miki občin in drugi na lomu v : ven.i u hi-teresirani ljudje iscrpno obravnavaB o vseh vprašanjih občinske gospodarske politike. V nadaljnjem .    iem referatu se poročevalec dotika   ai rovizacijskih zadev občin ter raznih načrtov za čim najugodnejšo rešitev teh   vprašanj v varstvo konzumentov.
O sodstvu v demokratično ugtroie-ni državi je poročal državni posl. dr. Ravnihar. Živahne debate so se udeležili rev. Gregorkn. dr. Triller, dr. Zupane, Luk mar i. dr.
Pri glasovanju so bile na to sprejete predmetne točke blograma v ho-^c-
djhi nradloga pripravljalnega odbora.
Nadaljevanje poročil o zborovanju gospodarsko - socijalnega in politično - organizacijskega odseka ter poročilo o zborovanju prosvetnega odseka prinesemo v prihodnjih številkah.
KONCERT GLASBENE MATICE,
Zvečer se je vršil v veliki dvorani hotela Union koncert Glasbene Matice na čast gostom, ki i e ob o$rromni udeležbi in navdušenem razpoloženju sijajno uspel. Občinstvo je prirejalo zborom, solistinji ge. LovŠetovi, gdč. Kob-Icrjcvi in ravnatelju fiuoadu prisrčne ovacije. Podrobnejše poročilo sledi.
Ustanovna skupščina.
Dne .30. junija ob 9. dopoldne se jc pričela v veliki dvorani Nar. doma ustanovna skupščina JDS. OtvonM je ustn-novno skuošcino nredsednik pripravlirt-nega odbora dr. Ivan Tavčar.
Včeraj se je naročilo orgnn?7aci:-skemu in političnemu odseku, da izdela poslovnik za današnje zborovanje.
Poslovnik, ki ga jc predlagal v imenu odseka urednik dr. Kramer. je bil soglasno sprejet. Nato so bili izvoljeni v predsedstvo zborovanja: ..a nredsednt-ka dr. Ivan Tavčar ter za predsednico županja gospa Frania Tavčarjeva; za podpredsednike: Prose k a r iz £t. Jakoba v Rožu (Koroško), župan Stepančič iz Renč (Goriško), ooslanec dr. Vckoslav Kukovec (Štajersko), državni poslanec dr. Vladimir Ravnihar; za zapisnikarje: gdčna. Anina Goga lova; za overo-vatelje: društveni predsedniki ljubljanskih političnih društev: poslanec T u r k. B a b n i k, Petrič. Rač i č, Jakob Smole in predsednik krajevne organizacije v Šiški nadrevident Petek.
Predsedstvo je bilo soglasno sprejeto. Nato se ie oglasil k besedi predsednik zborovanja
dr. Ivan Tavčar.
Slavna skupščina! Zahvaljujem se Vam za zaupanje, da ste me izvolili za predsednika pri današnjem zborovanju. Kakor vsi govorniki, se moram tudi jaz kot predsednik omeiiti na najpotrebnejša izvajanja. Vsem Vam je znano, kako ie nastala naša .JDS.. ki naj stopi na mesto prejšiijih naših nasprotnih strank. Svetovna vojna nam je dala dragocen migljaj, kako moramo urediti razmere v svoji hiši. Cel svet je spoznd, da je edino demokracija rešiteljica držav in narodov. Ta rešilna ideja je morala voditi J. D. S., da bomo pripravljeni za trenutek, ko bomo polagali temelj jugoslovanski državi gospodarsko osamosvojeni in neodvisni. Ta stranka hoče združiti v sebi vse narodne elemente. Mi ne bomo delali razlik med stanovi, kmet. obrtnik, trgovec, uradnik, vsak ud našega naroda nam je dobrodošel v naši politični organizaciji.
Ne prikrivajmo si. da bo naša naloga dosiikrat zelo težavna in da bo treba se ogibati nasprotstev in izravnati nesoglasja, da se ne zanese razdor v naso stranko. Ne smemo obupavati nad srečno bodočnostjo stranke zaradi malenkosti nesoglasja, kakor ne obupavamo nad srečno bodočnostjo našega naroda, da-siravno smo morali pretrpeti že toliko zasledovanja.
Moja dolžnost je, da se ob tej priliki spominjam dragih nam gostov, ki so nas obiskali ta dar., kljub temu, da smo v težkih politijnih verigah.    Prh' ste kot bratje k bratom. Zabranjena mi je beseda, da bi Vas primernejše pozdravil. Da-siravno nas uklepajo v policij, verige, t ga pa ne morejo, da bi sc dotaknili naših misli in naših želja. Te misli so Vam ravnotako dobro znane, kakor so znane nam. Pozdravljam urednika Strakatcga iz daljne Češke.    Češki narod nam je bratski narod. Bili smo pred nedavnim časom pri njem na obisku in nepopisni so vtisi, ki smo Jih prinesli s seboj domov. Naša dolžnost bi bila. da bi bili povabili na ustanovni zbor naše stranke tudi zastopnike češkega naroda. Jasno pa jc. da jih pri takih razmerah, ki vladajo d^nes v naših deželah, rtisino mogli povabiti. Pozdravljamo ves češki narod in uporno, da pridejo kmalu časi, ko bodo prišli Cehi v velikem številu v naše kraje ter bodo našli pri nas enako na-vdo&enje, kakor smo je :iašM mi ori Cehih, dasiravno jim ne bomo mogli prirediti tako sijajnega sprejema. Pozdravljam saborskega poslanca   dr. Srdjana BudisavSieviča, zastopnika jugoslovanske demokratične organizacije, snujoče se v Zagrebu.    Pozdravljam glavnega urednika dr. Ivana Novaka, zastopnika hrvatskega dela našega naroda, in isto, teko zastopnika jugoslovanske demokratične stranke v Zagrebu, zbira'oć sc okrog  Olasa S. H. S.«.    Nadalje pozdravljam urednika Ljubica od »Primorskih Novin*.    Moj pozdrav velia vsem udeležni! om   iz   slovenskih pokrajin, predvsem našemu ženstvu. ki se jc izkazalo z vnemo, s 3:atcro se je zavzelo za deklaracij, politiko enakovredno z moškimi. Pozdravljam zastopnike iz Koroške, ki jc tisti del našega naroda, katerega se spominjamo vedno z največjo skrbjo in obenem z največjo ljubeznijo. Tudi tam bo Slovencem zasvetila zlata svoboda
Eni ' o pozdravljamo goste iz Primorskega, Štajerskega^ kakor tudi iz vseh delov Kranjske, POPOČ" 4 GLAVNIH REFERENTOV.
Kot referent za politično - organi-zacjjaki odsek je poročal glavni urednik -Slovenskega Naroda« dr. Kramer: o delu pripravljalnega odbora. Politični organizacijski odsek, ki je bil včeraj izvoljen, si je razdelil svoje delo v dve skupini. Razpravljal je o političnili načelih strankinega programa.   Vršili sc se tozadevno obširni temeljiti referati ter se je obdelalo gradivo z raznih vidikov. J. D. S. zastopa stališče narodne individualnosti ter hoče povzdigo naroda kot gospodarsko   in   kot politične osebnost.   Zato zahteva svobodni razvoj naroda v neodvisni lastni državi, ki mora združevati Slovence,   Hrvate io Srbe. J. D. S. si stavlja nadalje tudi nalogo, povzdigniti   narod   do najvišje stopnje v kulturi in napredku, ozirajo: se na specifične narodne posebnosti V to svrho bo ena njegovih   prvih skrbi šolstvo, zato bo mora! skrbeti za razvoj in poglobitev kulture, umetnosti in književnosti.  Dolžnost stranke bo, da povzdigne narod tudi moralično, telesno in duševno. Ena glavnih naših skrbi in naravna posledica naše zahteve po lastni državnosti pa je rudi gospodarska osamosvojitev našega naroda. Smo nacijonalistj, v tem pogledu pa se razlikujemo od naših nasprotnikov, da ne poznamo sovraštva napram drugim narodom, kakor se utaplja vsenemški na-cijonalizem in imperijalizem v besnem sovraštvu proti vsemu, kar je slovansko. Hočemo, da bo vstopil naš narod svoboden in neodvisen ter enakopraven v vrste druTih narodov. Nasprotno pa ne zahtevamo, da bi bih* mi drugim gospodarji. Zavedamo sc tudi vseh svojih dolžnosti napram Človeštvu.
Uudstvn dajemo v svoji stranki prvo besedo. Naše načelo je vse za: ljudstvo pa tudi vse z ljudstvom. Referent navaja nato glavne točke iz referatov posameznih govornikov v politično - organizacijskem odseku ter predlaga ustanovni skupščini v tem odseku sprejete resolucije.
Oboina kot frmeli i.tvne uprave.
Naravna podlaga demokratični državi bodi v javnopravnem življenju velika, z najobsežnejšo avtonomijo in z vsemi potrebnimi atributi državne avtoritete opremljena, teritorijalno in ekonomsko zaokro-ežna občina. Nad občino stoj avtonomno okrožje kot nadzorovalna fn pritožna instanca obenem pa tudi kot neposredni nositelj in izvrševatelj javnopravnih opravil širšega pomena. Okrožje bodi podrejen neposredno centralni državni upravi. Posedanja dvojna javna uprava Ima prenehati in ž njo dosledno tudi dosedanja provincijalna avtonomija. Občino in okrožie vodi na podlagi splošne in enake vofflne pravice s proporčnim sistemom izve občinski, oziroma okrožni zastop, ki svobodno izvoli vse občinske, oziroma olrro?-
ne iunkcijonarje.
Občinsko gospodarstvo.
1. Načelstvu .». D. S. se naroča, da skliče po možnosti še tekom letošnjega leta v LJubljani shod, na katerem naj hi zastoo-niki občin in drugi interesentje izčrpno obravnavali o vseh vprašanjih občinske fo-spodarske politike ter določili enoten program za občekorfstno delo slovenskih občin. Poglobitev umevanja komunalno - političnih vprašan? naj se pospešuje s tem. da se   osnuje   občinska   knjižnica s knjigami
2. J. D. S. pričakuje, da bo mestna občina ljubljanska za vzor vsem drugim slovenskim občinam prva skušala uresničiti socijalne misli, izražene v programu J. D.
SLOVENSKI NAKUD*, aue 1. julija 1918.
Stran 3
5. Naproša se, da ustanovi na mestnem n»-;istratu poseben urad za socijalno skrb-»tvo, v čigar delokrogu naj se omogoči sistematično reševanje vseh socijalnih nalog. <i jih ima moderna občina napram svojim občanom.
3. J. D. S. opozarja mestno občino ljubljansko na važnost sedaj šo ugodnega trenotka, v katerem hi bilo mogoče v sporazumu s prizadetimi obrtniki, v varstvo konsumenta ter na korist občinskih financ, ustanoviti splošnosti namenjena gospodarska podjetja.
L radniško in učiteljsko vprašanje.
1. J. D. S. zahteva, zavedajoč se varnosti uradniškega stanu v narodnem organizmu, da se uradništvu zagotove taki prejemki, da se bo moglo brez ozira na gmotne skrbi v polni meri posvečati izključno le svojemu poklicu: zlasti naj se izvede takoj-nja regulacija plač IjudskoSolskega učitelj-stva. ki danes umira gladu.
Za prehodno dobo do stabilizacije valute naj se uradništvu nakazuje tudi izdatna preskrba v naturalijah.
2. J. D. S. se izreka brezpogojno za sistem časovnega napredovanja uradništva. Pri oddajanju vodilnih služb, mest imej odločati le splošna in strokovna usposobljenost.
3. Zahtevamo brezpogojno, da sc r.a vsem našem ozemlju tujerodni javni či-novniki nadomeste z domačimi, na naši zemlji je mosta le za domače uradnike. I er so le - ti usposobljeni za službovanje med našim narodom in ker le tem more naše ljudstvo zaupati.
Resolucija o tisku.
Poudarjamo važnost Časopisja kot ši-ritclja strankinih idej Pričakujemo, da bodo obstoječi napredni listi na vso moč podpirali združitev narodnih demokratičnih elementov našega naroda v smislu programa J. D. S. in razširjanje ter poglobitev idej tega programa. Dolžnost strankinih organizacij je, da podpirajo naše časopisje z dopisovanjem, informacijami in da ga širilo med somišljeniki. Posebno pažnjo naj posvečajo zlasti našemu poljudnemu tedniku »Domovinu.
Da se ustvarijo čim tesnejše in nepre-ti^ane vezi med stranko in somišljeniki, naj strankino tajništvo izdaje svoje posebno glasilo s poročili in navodili za strankine organizacije. Ta redna okrožnica naj sc razpošilja krajevnim organizacijam.
Posebne važnosti bi bila ustanovitev politično - gospodarske revije, ki bi v znatni meri pripomogla k poglobitvi in razbi-strenju programa.
Strankino vodstvo naj poskrbi, da se bodo izdajale poljudne brošure, ki bodo razpravljale o polit. - gospodarskih in socijalnih vprašanjih našega programa.
Cim preje naj se izda obširno poročilo o razpravah ustanovnega zbora v posebni brošuri.
Resolucije so bile soglasno sprejete. Nato ie referent dr. Kramer poročal o odsekevih sklepih glede odobritve dogovora bivše Narodno - napredne stranke s S. L. S. in Jugoslovansko socijalno - demokratično stranko glede sestave in poslovanja Narodnega sveta. V nadaljnem referatu je poročal o predlaganih izpremembah organizacijskega Statuta jugoslov. demokrat stranke. — Ker bodo pristaši stranke dobili organizacijski statut in izpretnenjeni program J. D. S. tiskan, lahko opustimo poročanje o podrobnostih izprememb organizacijskega reda. V debati se je oglasil k besedi g. Gregorka, ki je utemeljeval svoj predlog o ostrejšem na-glašanju boja za našo zemljo, ki naj bo last celokupnega jugoslovanskega naroda. Ker je zadeva prišla v razgovor v gospodarsko - socijalnem odseku, se je njegov predlog odkazal izvrševalne-mu odboru.
Za prosvetni odsek je poročal proi. dr. 11 e š i č.
Za gospodarsko - socijalni odsek je nodal referat dež. poslanec Adolf Ribnikar. Opisal je kako se je te: kom voine rodila misel no narodni osvoboditvi. Tudi slovenski^ narod ^ j|e oprijel misli no samoodločbi in JDr?. _ie povzela to misel tako, da smatra kot glavno narodno notrebo osamosvojitev naroda na zunai in na znotraj. Prva zahteva za uresničenje teera cilja je moderen srosoodarski projrram, ie zahteva, da bodi vse premoženje na zemlji tega naroda narodova last.      #      m a
JDS. zab+^-a r>rvr)oloo nacionaliziranje zemlje.
jonov kron.   Zahtevamo   nadalje, da
zakonodaja podpira tudi našo veliko industrijo, ki bi intenzivnejše lahko do-našala na leto 40 milijonov kron več.
Druga važna zahteva demokratične zakonodaje je varstvo prebivalstva proti škodljivim izrastkom na gospodarskem polju. Avstrijska gospodarska zakonodaja je popolnoma v rokah nemško - madžarsko - judovskega veleka-pitala. Tuje nam meščanstvo in visoka aristokracija izsesavata državo in m -bivalstvo s pomočjo carine, kartel o v in trustov. o0 milijonov kron smo imeli Slovenci na leto več izdatkov kot bi i imeli, če bi ne bila carina napravi iona po željah nemških in madžarskih roa-gnatov. Mi nočemo, da bi v gospodarstvu prevladoval lo osebni interes, da bi bila zakonodaja odvisna le od vele-kapitala. Zalo zahtevamo po zakonu zajamčeno nadzorstvo nad podjetji ve-lekapitala, ki naj odpravi nezdrave izrastke ter skrbi zato, da se bodo tudi ta podjetja ozirala na interes celote.
Velika skrb JDS. bo morala bi obrnjena tudi na one naše ljudi, ki nimajo premoženja. Zato zahtevamo, da dobo ti svoje vsakdanje potrebščine, \ 'ikor mogoče po nizki ceni. Zato se ne .-meio na take predmete pola-gati i revisoke   carine,   se   ne smejo
i ti visoko obdavčiti in se jim i prizna;i čim večjo transporlne olajšave. Predvsem bo treba podpirati one sloje, ki danes vsled izkoriščanja trpe, to je delavstvo.. Ne stojimo na stališču socijalnih demokratov niti ne na stališču boliševikov, hočemo pa skrbeti kot narodna stranka tudi za delavce, kot za velevažen člen naroda.
Zadružništvo se je spoznalo za nas od kot najprimernejše sredstvo za njegovo gospodarsko osamosvojitev. Vprašanje zadružništva se mora izločiti iz vsakdanje politične borbe ter i odsek sklenil, priporočati, da naj se za ves narod ustanovi skupen odbor, ki bo vodil skupne posle zadružništva. Vprašanje, kdaj je delo v zadrugah umestno se je rešilo tako. da so zadruge umestne, kadar se potrebuie malo kapitala, a veliko delavnih moti. Najprimerneje je andružništvo za kmetijstvo in obrt ništvo, morda tudi pri nekaterih manjših in I - trljah, ki so v zvezah s temi s-rokan-i. \\-\r' r.pitalu ostane potem še J no odi rta not v veleindustriji. pro-<.; -riši železnih surovin in polsurovin pri papirnicah, v tekstilni industriji in. pri^ rudnikih. Stranka mora upoštevati 11 banke in delniške družbe ter nase / a varova ini c-e kot razne narodnogospodarska institucije v narodu. V tem okviru so se gibale resolucije snre-
k sro^oodnrsko - socijalnem odseku, ki jih ie odoVila tudi glavna skno-šein-v
Skupščina je soglasno odobrila program in organizacijski red J. D. S.
VOLITVE V IZVRŠEVALNI ODBOR.
Vršile so sc na to volitve v izvrše-valni odbor JDS. Izvoljeni so bili kandidati, predlagani od krajevnih organizacij in političnih društev.
POZDRAV DR. BUDISAVLJEMĆA.
Po volitvah sc jc oglasil k besedi saborski poslanec dr. Srdjan Budi-s a v 1 j e v i č. Ob velikanskem navdušenju zbranega občinstva je sporočil no-zdrave jugoslovanske demokratične skupine, ki se zbira okrog »Glasa SfiS.«, ter se zahvalil za sprejem, ki mu je bil prirejen kot zastopniku bratskega naroda. Naglašal je, da se tudi v Zagrebu in po vsej srbski in hrvatski zemlji čutijo edine v stremljenju po samostojni neodvisni jugoslovanski državi in da imajo isto želje kakor Slovenci. - -
Z/ariievamo nacionaliziranje trgovine, obrti in industrije. Vsa velika industrija, vsa zunanja trgovina ie v naših deželah še v rokah tujcev. Le mala obrt in mala trgovina je v naših rokah in mora delati tlako priseljencem, brezpravni in brezvplivni smo tudi cb našem Jadranskem morju. V Trstu in okolici, kjer je -J0?5 Slovencev, nimamo nobene besede, uri plovstvu in v tr«zovi-ni smo zastopani samo z 10%. Naša podjciia, ki se bodo morala ustanoviti v naši bodoči državi morajo oploditi nase gospodarstvo. Današnje razmere na našem denarnem trgu so naravnost v nebo vpijoče. 319 milijonov kron upravljajo nemški in laški hranilni zavodi na našem ozemlju, dočim imajo slovenske hranilnice v naših deželah v svoji upravi le 100 milijonov kron. Tudi hranilništvo, kakor vse denarno gospodarstvo v naših krajih se mora nacijonalizirati, to se pravi, preiti v naše narodne roke.
Druga zahteva je demokratiziranje naše era gospodarstva. Mi stojimo na stališču, da je v demokratični državi neobhodno potrebno, da se demokratizira tudi gospodarstvo in da se prilagodi interesom celote. Vsakemu uslužbencu ie treba pripomoči do tejra, t da si ustvari človeka vredno življenje*, to mora poseči zakonodajstvo. ki mora gledati na to, da se pgspeši nar.-gosp. produkcija. Izračunalo se je. da bi se dala produkcija v naših deželah zviša-\i na leto za 70 milijonov kron. Dosedaj £nača produkcija nade zemlje 330 nriij-
Hočemo biti ena stranka, ki se bo borila za lepšo bodočnost edinstvenega   jugoslovanskega naroda.
Predsednik dr. Tavčar je na to podal besedo poshncu dr. Ravnikarju. Državni poslanec dr. Ravnihar:
O SMERI POLITIKE IN STRANKINI TAKTIKI DO PRIHODNJEGA ZBORA ZAUPNIKOV.
Svetovna vojna je zrevolucijonira-la naš narod v njegovem mišljenju in njegovem hotenju. Kdor bi trdil, da to ni res, naj se zamisli nazaj v dobo pred tremi, štirimi leti. Prej razcepljen na toliko in toliko strank,, ki so se razjedale med seboj, ki so eksperimentirale na tem živem narodnem telesu, ki je vsaka imela pred seboj svoj cilj in hodila svoja pota ne vselej v prid narodu — ta narod je našel samega sebe. Danes lahko konstatiramo, da velika doba ni našla majhnih liudi. (Pritrjevanje.)
Ko smo dne 30. maja 1917 državni poslanci dali narodu geslo, ki ga imenujemo majnisko deklaracijo, takrat je zavriskala narodova duša. Našla je prav zategadelj v njej toliko odmora, ker je v njej v kali bila že spočeta ter le čakala odrešilne besede. To besedo smo potem narod i dali na glasovanje in izvršil se je plebiscit, kakršnega si lepšega in popolnejšega misliti ne moremo. Na sto in sto občin jo je sprejelo, na stotisoče oodoi*«*' nesi naša deklaracija.
^ato rečem, da je narod v dobi enega leta izvršil v sebi evolucijo, ki jo po pravici za to kratko dobo sinemo imenovati revolucijo njegovih duhov. Kar so bile pred nekaj leti sanje posameznikov, zaradi česar smo bili nepoboljšljivi fantasti, to je danes postala živa in pristna realnost, ki ne vprašuje več, je - li sc bo uresničila ampak v bližnji prihodnjosti naj napoči tisti dan, da postane misel meso in kri. (Klici: Tako je!)
S tem pa je dana smer naše politike sama po sebi. Na eni strani zastaviti vse sile narodove za polno uresničenje stavljenega si cilja, na drugi strani pa neizprosno odbijati vse napade na narodovo integriteto ter odgovarjati sproti napadu.
Zbrati in pripraviti moramo vse duševne in materijalne sile, s katerimi razpolaga narod, da nas v trenotku, ko zašije sobice svobode, ne zaloti spečih, da si takrat ne bomo šele meli oči ter se začudeno vprašali, kaj pomenja ta svetloba? V tem trenotku samem moramo biti gotovi, mora biti našega državnega telesa zgradba izdelana do najpodrobnejše malenkosti.
V to trebamo tiste edinosti, ki veže in spaja narodne vrste, brez razlike strank, danes., da, poglobiti moramo to edinstvo, še tesnejše moramo strniti svoje vrste. Proč, med staro šaro, z zarjavelim orožjem, s katerim smo ubijali narodnega brata, zato pa nabrusimo novih velikih mečev za dosego skupnega vzvišenega cilja. Danes nisi »liberalec«, »klerikalec«, »socijalist«, danes si član naroda, ki se mu je zahotelo po svobodi in ki ima trdno voljo, da jo doseže. (Zivio!) Prav zategadelj se mi vidi važno, kakor se paradoksno sliši, da stranke izpopolnijo svoje organizacije, da zbero raztresene svoje ude: zakaj lažje nam bo šlo skupno delo cd rok. ako imamo opravka in računiti s tremi, štirimi velikimi organiziranimi skupinami, kakor pa če niti ne vem, koga nai pritegnem na sodelovanje. Politika in taktika teh strank, torej tudi J. D. S., za razmerje med seboj, mora iti za tem. da ob vsem varovanju pro-gramatičnih načel ne samo da opuščajo vsako klanje, da se morajo marveč ogibati vsemu, kar bi dalo povoda za ne-sporazumljenje in za kake zauletljaie. Vsi smo si postavili velik skupen cilj. Imamo vsi skupaj za leta in leta polne roke dela. ako si hočemo izcrladiti lepo belo široko cesto do njega. Uspešno in plodonosno bo to veliko delo le. ako brez zavisti in ljubosumnosti v složno-sti in edinosti zastavimo svoje sile. (Živahno pritrjevanje.)
V isti smeri mora iti skupna naša politika proti našim besno nespravlji-vim narodnim nasprotnikom in proti ž njimi zvezanim avstro - ogrskim vladam. Za danes imamo določiti politiko in strankino taktiko do prihodnjega zbora zaupnikov, ki naj bo o Božiču 1918. Ali kakor kaže podoba, lahko določimo smeri te politike za nedosleden čas. Ni pričakovati, da bi se naše stališče napram omenjenim činiteljem za dogleden čas utegnilo izpremeniti. Smer te politike bo ostala, kakor nam jo začrtava državnozborski Jugoslovanski klub od 30. maja 1917 sem. Politika je to neomahljivega vztrajanja na zahtevi po svobodni in neodvisni jugoslovanski državi, dokler je ne dosežemo, na drugi strani politika neizprosnega boja proti vsem, ki vidijo vso državniško modrost v sistematičnem zatiranju in tlačenju ne samo onih naših stremljenj, ampak naših najprimitiv-nejših pravic, ki so potrebne narodu za življenje. Ta boj je čisto navaden silo-bran. ni drugega nego bramba naše ogrožene narodne eksistence. (Tako je!)
Zato je silna naivnost, ako kdo misli, da bi mogli odnehati od dosedanjega svojega stališča, da bi mogli popustiti le za las. Med nami in avstro-ogr-skimi vladami, pa naj se imenuje Sturgkhova in Tiszova, ali SeirJlerjeva in Wekerlejeva, ni kompromisa in ni sprave. Ne borimo se proti državi, bijemo boj proti sistemu, ki na nesrečo monarhije obvladuje to državo. V sprava ne moremo iztegniti roke
Vse te krize, ki nepretrgoma pretresajo državo samo, ki pa jim nismo krivi mi, niso krize raznih nesposobnih vlad ,ampak krize države same. Imajo svoj vzrok v nepojmovanju bistva in poklica te države, ki je mogoča le, ako je domovina svobodnih in popolnoma enakopravnih narodov. To naše pojmovanje se bistveno razlikuje od pojmovanja na krmilu nahajajočih se faktorjev in ki se osredotočuje v izrekih, da Avstrija bodi nemška ali pa jc ne bo in dežele krone sv. Štefana bodi»o ma-*džars£e, ali pa jih ne bo. To pojme vanje, ki nastavlja sekiro na korenine državnega debla in ki se obrača proti bistvenim koristim države same, ima in bo vedno imelo v nas svoje naravne protivnike. In ker niso na vidiku državniki in ker je z ozirom na današnji položaj naravnost izključeno, da bi se dobili državniki, ki bi se oklenili našega pojmovanja o tej državi, ki bi se edino smelo imenovati patrijotično, zato pravim, da je naše stališče neomajno in dano  samo  po sebi.
RESOLUCIJA O TAKTIKI JDS.
Slavni zbor skleni:
JDS. naj ob vsem varovanju svojih programatiemh načel išče čim ožjih stikov z vsemi jugoslovanskimi strankami, ki imajo na svojem programu neodvisno državo troimenskega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev ter naj ž njimi sporazumno deluje na dosegi testa skupnega cilja.
Napram vladi je z ozirom na ves današnit položaj dano stališče naj-os'.rejše z vsemi dopustnimi sredstvi vodene opozicije. Glede taktike uravnaj svoie postopanje po možnosti po navodilih Narodnega sveta, oziroma — dokler ta ne obstoji — Jugoslovanskega kluba na Dunaju.
Nato je povzel besedo g. J. K. Stra-katy. urednik »Narodnih Listov« iz Prage, ki je v slovenskem jeziku dejal:
Slavna gospoda! Drage sestre in bratje jugoslovanski!
Prejmite, prosim najsrčnejšo zahvalo za lepi pozdrav, katerega seveda nočem sprejeti akor pozdrav moji osebi, temveč korporacijam. katere imam to čast pri današnjem zborovanju tukaj zastopati.
Dovolite ni i, da Vam tolmačim pozdrav in Oe^iitke teh korporaeij.
V prvi vrsti je to uredništvo »Narodnih Listov«, ki danes sicer žalibog spadajo preteklosti, ki pa bodo. kakor trdno upamo, kmalu spet oživeli.
Pozdravljam Vas v imenu uredništva lista, ki je padel kot žrtev perseku-cije avstrijske vlade, zatiranja, ki je zadelo češke in jugoslovanske časopise.
Idc;'o svobodnih in samostojnih držav, jugoslovanske in češke, so pri nas in pri vas vedno zastopale mlade napredne generacije.
Zato sem z veseljem ustregel povabila Pripravljalnega odbora mlade ge-neraće češke državnopravne demokracij.:-:, da ga zastopam na vašem shodu in vam izročim njegov pozdrav in čestitke. »Mladci generace« zasleduje od svoje ustanovitve razvoj jugoslovanske ideje, katero bo zdaj podprla tudi politična organizacija vseh življev, prepričanih o potrebi enotne samostojne jugoslovanske države. Vaše gibanje se bo s tem okrepilo, vi boste tem močnejši naš zaveznik v političnem boju proti nemško - madjarskemu imperialističnemu sistemu, proti kateremu so se vedno ravno mlade generacije postavljale po robu. Ta vaša notranja konsolidacija in naša vzajemna združitev je tem bolj potrebna v trenutku, ko Madjari hrepene združiti srbohrvatske dežele v eno celoto pod svojo nadvlado.
Pritisk tega imperializma je predramil ^rc sloj: jugoslovanske, češke in poljske narodno in politično, podučil jih je, da se more jugoslovansko, češko in poljsko vprašanje rešiti. Zdaj ali nikoli! — mora biti naše geslo. Eden vaš govornikov v Pragi je izrekel na nekem shodu slovanske omladine krasne besede: »Enotni jugoslovanski narod daje češkemu narodu ljubezen za ljubezen, zvestobo za zvestobo!« To ljubezen in zvestobo tudi mi vam radi vestno in odkritosrčno obljubimo. Složno smo v Pragi na zaupnem sestanku 17. maja v Občinski Hiši na tako rečeiem Slovanskem shodu pri slavnostih Narodnega divr.dla priseg1!, da moramo izvoievati samostojno češko, jugoslovansko m poljsko državo, in tej prisegi ostanemo vedno zvesti.
To je tudi čili pravkar ustanovljene JDS. Njenemu delovanju kličem iz celega srca naš češki »Na zdar!«
Naj živi Jugoslovanska Demokratska S-rank-T'! Naj živi sloga od Tater do Adriie! Naj živi samostojna in svobodna jugoslovanska, poljska in češka dižava. (Burne ovacije Čehom.)
KAKO SE RAVNA Z GORIČANI.
K besedi se jo oglasil nato deželni poslanec dr. T r i 11 e r:
Živo potrebo čutim, da ob tej priliki, ko razpravljamo po dolgih letih zopet o svojem gospodarskem položaju z obžalovanjem in demonstrativno iz-pregovorimo tudi o onem delu našesa naroda, ki je bil po voinih dogodkih zadet v srce. o onih naših ljudeh, ki so žrtvovali svoj dom, svoje imetje in svoje zdravje. Ko so se po zadnji ofenzivi začeli vračati begunci v svoje domove, so prihajali od tam do nas obupni klici. Rekli so, da so zapuščeni od Boga in države in da jim ne preostaja ničesar drugega, kakor vrniti se v one strašne barake, kjer jih je toliko umrlo. Šel sem si ogledat te kraje, v katerih sem svoj čas preživel 4 leta svojega življenja, ki jih štejem med najlepše evoiih dni. 3&»
del sem gore, kjer je plamteia strašna borba in kjer se vrsti danes grob za grobom. Videl sem Gorico v razvalinah in opustošeni Kras. Vse to jo storila vojna. Pa ne samo to, in pešamo vojna, kar je človeška organizaciia zakrivila sedai. ko ie bil boi prenesen iz teh krajev proti zahodu, si niti predstavljati ne moremo., Citali ste morda pripovest srbskega pisatelia Lazarevi-6a, kateri opisuje invalida brez roke in brez noge, ki se je vrnil po balkanski vojni na svoj dom. >Sve to ti če narod pozlatiti« tako se mu je obetalo. A on jo moral pred cerkveni prag prositi miloščine. Tako se je godilo tudi našim Goričanom. Videl sem nekdaj cvetoče vasi, danes stoje tam razvaline brez oken, brez vrat in brez strc'ie. V takih razvalinah žive in se skrivajo prod vremenskimi nezgodami naši slovenski ljudje. Po kavernah si iščejo zavetišča, javne oblasti pa drž«'* roke križem ter od teh ubogih liudi zahtevajo, da morajo delati na polju, ker so prišli na svoj dom. Obetajo iim delavce, toda delavce naj prehrani begunec, ki se jo vrnil in :n nima ob čem iiveti.
Jjjudstvo ie spoznalo kal se hoče r tem doseči, a svoje rodne grude noče zapustili in se s pestmi oprijemlje svojih porušenih domov. Organizirati se mora pomoč, pcmasrati pa more ?amo država in zato ie tudi v tem ljudstvu, kljub vsem strašnim vsakdanjim skr-bera, vrastlo prepričanje, da more pričakovati pomoč samo v svobodni jugoslovanski drx.avi. Ta jim bo pozlatila njih trpljenje.  (Viharno odobravanif.)
Ob pol 1. je predsednik ustanovne skupščine dr. Tavčar zaključil zborovanje, zahvaljujoč se še enkrat vsem ude-ležnikom. odsekom in poročevalcem, izražajoč upanje, da smo storili lep korak naprej ter želeč JDS. najboljšo bodočnost, ki si jo bo izvojevala le z vztrajnim, res demokratičnem smotre-nim delom. Burno odobravanje in vzkli-kanje. Živela jugoslovanska demokracija, živela Jugoslavija! Z velikim navdušenjem so zborovalci zapeli »Lepo našo domovino«. »Hej Slovane« in Kde demov muj« in polagoma se je praznila dvorana.
Po glavni skupščini se jc vršila pod predsedstvom drja Tavčaria seja izvr-ševalncga odbora, na kateri je bilo izvoljeno nači'lstvo JDS. Za načelnika stranke je bil soglasno izvoljen župan dr. Ivan Tavčar, za njegove namestnike pa dr. Vekoslav K u k o v e c, M. P rose k a r, župan Stepančič in dr. Vladimir Ravnihar. Nadalje je izvrše-valni odbor imenoval zastopnike JDS. za Narodni svet.
PRIJATELJSKI VEČER V »UNIONU«.
Snočni večer je zbral v veliki dvorani hotela >TJnion< veliko število ude-ležnikov na zborovanju JDS. Dvorana je bila že dolgo pred 8. uro do zadnjega kotička polna ter obf-instvo prihajajoče v poznejših urah sploh ni dobilo ^ niti enega sedeža več in ie bilo skorai nemogoče prihajati skozi predsobe in hodnike do dvorane. Tudi na galerijah je bila kljub neznosni vročini ene-ca naravnost nepopisna. 1'.h'-žniki prijateljskega večera so si pomagali s tem, da so se pri mizah menjali, vendar pa ves čas do 12. ure udeležba ni prav nič padla. Do paviljonov, v katerih so streglo gospe in gospodične pod vodstvom predsednice ustanovne skupščine JDS. Franje dr. Tavčarjevo, ie bilo dostikrat naravnost nemogoče dospeti. Razpoloženje ie bilo ves večer navdušeno in prisrčno. Z;. v o in umrini-Škj užitek ie skrbel pevski zbor >I4ub-ljanskega Zvona«, pod vodstvom pevo-vodje Prelovea, kateremu ie občinstvo pri vseh predvajanjih prirejalo navdušene ovacije in mu izrekalo svoje priznanje. Tudi tamburaški zbor >Tt\-glav« se vrlo trudil prinesti med občinstvo navdušeno razpoloženje ter ie žel za svoja prav dobra izvajanja občo pohvalo in priznanje. Zelo številno so bilo na večeru zastopane narodne noše in gospodične s polnimi košaricami cvetja so imele neprestano čez glavo dela, da so mogle zadovoljiti občinstvo. Kakor znano, so bili za ta večer prepovedani vsi politični govori. £> tem večjim navdušenjem pa io občinstvo sprejemalo napitnice gostov in vodite-lev ter je zlasti zastoonike bratskih narodov Cehov, Srbov in Hrvatov ob-gulo s cvetjem. Izpregovorili so na tem prijateljskem večeru izmed zunanjih gostov poslanec dr. Kukovec, saborski poslanec dr. Budisavljevič. dr. Ivan Novak, urednik Strakotv, župan Stepančič, nadučiteli Česnik in drugi. Odgovarjali so jim ljubljanski zastopniki JDS., občinstvoma jim je prirejalo ovacije z vzklikanjem in točo cvetja. Bil je nepopisno lep večer. Zasluga zanj gre v odlični meri ^pripravljalnem« odboru sestavljenemu iz zastopnic in, zastopnikov ljubljanskih krajevnih organizacij JDS. pod vodstvom gospe đr. Tavčarjeve. Mesto vstopnic so se prodajali skromni pa okusni odznaki v narodnih barvah in z inicijali JDS., ki jih je oskrbel knjigovez g. Jakopič. Večer v >Unionu< je zaključil prireditve ustanovnega zbora JDS. s prisrčno demokratično slavnostjo, ki ostane vsem udeležnikom v trajnem spconinu.
Spor za jifflttRo RDef.
Zagreb. 26. junija 1918.
Pred vsem moram v osebni zadevi izjaviti, da sem sicer avtor zagrebškega pisma, objavljenega v »Slov. Narodu« v ponedeljek, nikakor pa ne le-temu pismu pridejanega dodatka z datumom 22. t. m., s čegar vsebino se tudi osebno ne strinjam, dokler se zagrebške strankarske prilike ne pojasnijo bolje, nego se je to doslej zgodilo.
Vsekakor treba motriti najnovejšo fazo sicer dovolj počasnega razvoja hladnokrvno in počakati, cui prodest Bojim se, da ni dosedanje stanje v korist niti eni niti drugi strani in prav gotovo ne naši misli.
Zgodilo se je pa naslednje: Dne 7. i. m. so poslali vsi hrvatski člani koalicije, izvzemši dr. Lorkoviea in proi Surmina. delničarjem »Hrv. Riječi« zaupno okrožnico, v kteri izvajajo podpisani, da je ostala »Riječ« po obustavi drugih listov edino glasilo koalicije, da imajo zato in radi denarnih žrtev i delničarji i saborski poslanci na listu velik Interes, da pa je kljub temu »Hrv. Riječ« v zadnjem letu v mnogočem zastranje-VaJa, da ni informirala javnosti o strankinem delu in držanju, marveč da mnogo doprinaša za ustvarjenje nerazpo-loženja proti stranki. Poedini poslanci stranke da so morali v posameznih slu-'cajih celo prositi redakcijo edinega lista lastne stranke, naj jim sprejme nekatere članke, da celo, nezaupnica grofa Kul-merju da je bila v »Riieči« objavljena ... 'Okrožnica krivi teh abnormalnih razmer gg. dr. Lorkoviea in prof. šurmina ter jim še očita neodkritosrčnost. češ, da sta vedno govorila, da nimata vpliva na hst in da nista protivna temu, da bi se iist urejeval v zmista stranke.
Na to da so delničarji zahtevali glavno skupščino, a da ni bilo knjig, da je nered itd. in da so banovi poizkusi po-mrrjenja bili zaman.
Nadalje povdarja okrožnica, da nikakor ni res. da izhaja ta opozicija iz Ta d i kalnih razlogov proti oportunizmu večine in da ni doslej nikdo v klubu stavil tozadevnih predlogov, .marveč da se jc celo izrecno povdar-jalo. da »levih« ne ločijo od »desnih« niti načelna niti taktična vprašanja. Okrožnica dolži »leve« namere razbiti hrv.-srbsko koalicijo in dirati v temeljno načelo naroda, jedinstva. *a baš oni. ki bi seda; hotel voditi radikalno narodno politiko, ne sme sedai cepiti, ampak jačati, kar imamo, skupljat in pripravljat vse sile celega naroda za ona važna vremena, ki jih živimo . . .«
Nadalje: Sloga koalicije je koren naše boljše bodočnosti. Ona ni za vsako ceno radikalna ali oportunistična. marveč je po hrvatskih prilikah in ker naš narodni problem še ni rešen, vodila ono taktiko, ki je v dotični dobi bila najbolja, ■sedaj najradikalnejo. sedaj oportuno. Ona nosi odgovornost za ves narod, zato mora njeno glavno glasilo javljati vse zapreke, ki se stalijo na pot narodni večinski stranki v njenem delu proti »kaosu, anarhiji, zlobi« itd. in da pripravlja narod na velike reči, ki ga še čakajo. Ako je v tej dobi potrebna narodna koncentracija, kar je. potem bi najprej obe koalicijski str:, n-k i morali postati ledna srpsko - hrvat jedinstvena stranka, — korak k tej koncentraciji.«
V zadnjem broju »Hrv. Riječi- pod staro direkcijo odgovarjajo dr. Ivan Lorkovič, prof. G j. Šurmin in dr. L Sparne na to zaupno okrožnico v uvodniku, kjer -izvajajo:
Ne obstoji nikak »Klub zastopnikov inv. ujedinjene samostalne stranke« (ki je razposlal zgor. okrožnico^, ampak je ta naziv mistifikacija.
Ni gotovo, da mora podpisanih 20 poslancev iskreno obveščati o dogodkih na skupščini delničarjev 26. maja. ker jih je na tej skupščini bilo samo Šest. a glede ostalih 14 dvomijo podpisani, da jim je bil dopis priobčen prej, predno se |e na njega postavil njihov podpis.
Nadalje sledi obširno pojasnjevanje raznih uvedb v delniškem društvu in pobijanje trditev o neredu. A politično važni del izjave govori:
»Res je. da »Hrv. Riječ« ni današnje politike koalicije niti zagovarjala, niti podpirala. Toda s tem ni »mnogo doprinesla k ustvarjenju nerazpolozenja proti koaliciji«, nasprotno, ker je »Riječ« vdarila pravcem ujedinjenja in samood-ločenja naroda, je obdržala svoje naročnike v misli, da čaka koalicija samo na ičas. da bo mogla iskreno izstopiti v tem 'zmislu. S tem je »Hrv. Riječ« koaliciji napravila mnogo večjo uslugo, nego da 1)1 bila š e branila njeno dosedanjo politiko. Koalicija ni tej smeri lista ugovarjala, dokler ni prevzela vlade v času, ko je bila pozvana ,da se postavi na čelo narodnega pokreta. Odtlej datira njen interes, da dobi list povsem v svoje roke, a zlasti se ni brigala zanj prej in iz-početka voine, ko je podpisana trojica jamčila tiskarni za pokritje tiskarskih stroškov.
Podpisani so se branili vsaki premeni v pravcu lista, dokler koalicija ne označi točno pravca svoje politike, ker urevzetje vlade samo po sebi še ne znači političnega pravca. Do pojasnenja tudi ni prišlo, ali gomilile so se činjenice, ki govore več ko vse besede.
Dobra dela — medicinska fakulteta in zakon o vporabi vodnih sil Li-•ke in Gačke — so v manjšini napram škodi, ki jo je razvoj naše narodne politike pretrpel s tem. da se je v najusodnejši <I o b i naroda vezalakoalicija •za majhne koristi na vladi-novsko politiko, ker se ie vezala vojno - gospodarskimi institucijami in ker v vprašanjih d n e v -se politike (faiancfelno) ni zavzela
v odločnem času odločnega stališča ter da je postavljala strankarske interese nad interese občega narodnega sporazuma, ki postaja z vsakim dnem vse-važnejši čimbenik narodne politike.
Nezadovoljstvo v naših strankarskih redovih se je vse več širilo S r e d i n š ji odbor je v f e b r u a r j u i z b r a 1 poseben odsek, ki naj razpravlja in se informira o obče narodni koncentraciji zlasti najprej o smeri ujedinjenja koalicije
v eno hrv.-srbsko stranko. S tem je bil stranki dan politični pravec po poklicanem strankinem organu.
Toda drugi del stranke je prigel rovati z akcijo, da dobi potom večine v delniškem društvu list v svoje roke in da propagira politiko, ki je središnji odbor stranke ni odobril. Od one seje v februarju datira misel stopljenja v eno stranko, toda ta misel je vržena le mala i ide, da se ž njoodpra-
vi širša ideja narodne koncentracije, a da se v stvari sami ne napravi nič, ker ne bi nikak-šna formalna fuzija mogla več zjediniti koaliranih strank, nego bi jih bilo moglo zjediniti jedinstvo v pojmovanju narod-« nih zadač in dela za njihovo uresničenje.
V okrožnici navajajo, da smo mi zapustili idejo narodnega jedinstva, a to brez kteregakoli dejstva, tudi najmanjega. — Sledi izjava za narodno jedinstvo S. H. S.
Nadaljni dogodki: Skupščino od 23. t. m. je ravnateljstvo odgodilo na dan 7. iul'ja, iz tehničnih razlogov, a drugi delničarji so se sestali v saboru, izbrali drug odbor in drugo ravnateljstvo, sudbeni stol kot trgovsko sodišče je novo izvolitev vzel takoj na znanje, na to je novo ravnateljstvo hotelo prevzeti inventar, staro ga pa ni hotelo izročiti, novo je dobilo podporo od odposlancev suda in policije in je s silo stopilo v posest. Novi šef lista je Većeslav Vilder, bivši šefredaktor »Pokreta«.
S tem je dovršeno prvo poglavje te žalostne krize, ki je po nepotrebnem navzela nekam nesimpatične forme. Gotovo bi se bilo dalo z večjo aktivnostjo pred pol leta doseči mnogo več, zlasti za narodno koncentracijo, ki jo takšni pojavi po krivdi obeh strani resno za-prečujejo. Res tudi do danes vkljub izvanredno dobremu razpoloženju širokih plasti ni učinjenega n i č in vsi koncentracijski poizkusi so ostali na papirju in v raznih resolucijah, a brez vsake življe organizacije. Hrvatska, ki bi danes morala biti centar pokreta, stoji vkljub svojemu javnemu mnenju še vedno ob strani in to je njena tragična pogreška v usodni dobi.
Đ1
li M\M »hi
Zagreb, 26. junija.
Danes se je zopet sestal sabor. Po običajni poldrugourni zamudi otvoril je sejo dr. Pero Magdič, podpredsednik. Prisotni ban, podban in oddelni predstojniki, zastopnikov prav malo. Prisoten je novoizvoljeni poslanec Danilo Di-mović. Med predlogami je indemnitet za šest mesecev. Ban odgovarja na znano Hrvojevo interpelacijo o postopku Bolgarov s Srbi. češ, da ni sabor kom-petenten. Vrišč in trušč pri opoziciji. Dr. Lorkovič, interpelira radi postopka vojaštva na Popović-brdu, kjer so hon-vedi ubili nekega mladeniča in težko ranili starca. Ban obljubi strogo preiskavo in pomoč. Opozicija kliče: Madjari ven iz Hrvatske! Pfuj! — Na to debata o poslovniku, interpelacija Kovačevica o sa-denju duhana, o rekvizicijah (zajedno Jalžabetića o isti stvari), Jalžabetič interpelira nadalje o surovem postopanju nekega žandar ja. Peršič o kršenju inči emni tete poslanca dr. Krnica, a dr. Pavelič in drugi stavijo sledeči nujni predlog:
Potpisani narodni zastupnici predlažu, da sabor stvori ovaj zaključak:
I. Državni sabor kraljevine Hrvatske kao tisućljetni predstavnik kraljestva hrvatskoga prosvjeduje protiv toga, da ugarska vlada u Budimpešti, austrijska vlada u Beču i njihov zajednički ministar u Berlinu riješavaju hrvatsko, dotično jugoslovansko pitanje bez pitanja i bez privole najpozvanijega faktora u toj stvari naime sabora kraljevine Dalmacije - Hrvatske - Slavonije.
II. Narodni zastupnici na hrvatskom državnom saboru kao sinovi jednoga jedinstvenoga naroda Slovenaca. Hrvata i Srba zahtjevaju. da se hrvatsko, dotično jugoslavensko pitanje riješi na temelju prava narodnoga samoodredje-nja u onom smislu, kako to danas izjavljuju i priznaju sve velike i male, slobodne i demokratske države i narodi čitavoga svijeta.
Za ovaj predlog tražimo prešnost.
U Zagrebu, 26. lipnja 1918.
Dr. Ante P a v e 1 i ć. Stjepan Radić.   Ivan Peršić. C. Akačić, dr. Budisavljević. Tomo Jalžabetič, Ivan KovaČević, dr. Ivan Krnic, Marko Mi-leusnić, HrVoi.
Debata o tem predlogu je bila jako burna, pa silno revna. Razprava o živ-Ijenskem vprašanju celega naroda se je razblinila v strankarske medklice in nisko prepričanie. V naslednjem poročilo o saborski seji:
Pred dnevnim redom se oglasi frankovce dr. Horvat, ki graja, da se bud-getni odsek ni mogel sestati, ker mnogi člani enostavno niso prišli. Predsednik dr. Magdič soglaša z govornikom in obljubi* da bo prezidij postopal proti nemarnim članom, če jih danes popoldne ne bo k seji. Na to se oglasi k besedi Marko Milenusič (divjak), ki se pritožuje nad kršenjem imunitete. Madjarski vojaki so ga v noči dvignili v perilu iz postelje, čeprav se je legitimiral kot po-sianec^To vse trpi koalicija, da ne pride
do spora z madjarskimi bratci. Krnic: »Da, zlasti gospodarsko krilo!« Vilder nekaj odgovarja, vendar so medklici v splošnem šundru in razburjenju nerazumljivi, kakor tudi konec govora.
Z a g r e h, 27. junija.
»Hrvatska Riječ« donaša danes službeno vest: Včeraj je imel saborski klub hrvatsko-srpske koalicije svojo sejo, na katero je prišel tudi dr. Lorkovič. Takoj se je razvila temeljita debata o nastalem sporu. Trajala je od 6. do pol 9. in končala s tem, da je dr. Lorkovič prijavil svoj izstop iz kluba in mu stavil na razpolago vse svoje odborske Časti in mesto izvestitelja v regnikolarni deputaciji, a pridržal si je odločitev glede mandata na zajedriskem ogrsko-hrvatskem saboru v Pešti. — Kakor se čuje. ne velja ta vest samo za dr. Lorkoviea, marveč je izstopil iz koalicije tudi profesor Ojuro Šurmin.
V ostalem je s tem sporom politično ži\ ljenje dobilo naenkrat drugo lice. Koalicija je bila ves čas doslej v defenzivi, sedaj je pa sama prešla na napad, — ako se smem posluževati vojničke terminologije. Na zunaj se to pozna pred . :^em v tem. da se bo novopridobljena »Hrv. Riječ« izdajala v kratkem dvakrat na dan, zjutraj in popoldne, zjutranja izdaja na 8 straneh, a popoldanska na 4, ter da bo tudi urejevanje in sama snov boga-teja. V tekstu lista se ravno tako opaža povsem »nov duh«, ona stara agilnost iz prejšnjih let. Seveda pa še ne v smeri onega narodnega jedinstva in one neizprosnosti, kakor razumemo svojo politično nalogo mi v sedanji dobi, nego v smeri jedinstva in oportunizma.
Polemika med »izstopniki« in koalicijo se nadaljuje in se bo najbrže nadaljevala še nekaj časa, dokler ne pride zopet kaj »novega«. Dr. Lorkoviou se očita, da ie na početku vojne napisal članek v duhu takrat navadnih policijskih člankov o vzrokih atentata in proti Srbom, a on sc v »Obzoru^ brani, da je enak članek prinesel tudi »Srbobran« in da je on svoječasno rešil marsikoga pred persekucijo... Na ta način se prek-ljata stranki tudi šc naprej v današnjih brojili »Riječi« in »Obzora«, pri tem se rabijo tudi besede o samoodredjenju naroda in o jedinstvu, pa le nekako izgubljeno. Izgleda, da je še daleč do koncentracije na Hrvaiskem, če tudi občuti ves narod bolestno, da stranke danes dajejo sliko malih ljudi v velikem momentu.
Podban dr. Krišković izjavlja, da je vlada koj po interpelaciji Lukinićevi radi krvavega dogodka na Popović brdu (kjer so madjarski vojaki ustrelili brez vzroka nedolžnega 171etnega mladeniča) pedvzela energične korake, da se takšni dogodki ne ponove. Klici: »Da, Mileus-ničev slučaj kaže. da imate uspeha!« Ivan Peršić (SSP.) predloži nujni predlog o isti zadevi. Sabor ga soglasno sprejme. Preidejo na nujne predloge, najprej dr. Pavelićevega, potem Perši-ćevega. Dr. Pavelič utemeljuje svoj (včeraj javljeni) nujni predlog, napada Madjare in koalicijo. Govor sam se izgubi v polemiziranju med strankami. Pribičevie Iv„ Popović. Vilder, KovaČević in Pavelič si medsebojno odgovarjajo. Govornik in njegovi očitajo koaliciji vlado, centrale, oportunizem, zamolčanje vsebine peštanskih razgovorov, ko-alicionaši odgovarjajo, da je tudi JK. glasoval za proračun, da oni sami delujejo za ohrano naroda, da je celo delovanje pozicij samo negativno itd. itd. Govornik konča s protestom, zakaj ne išče koalicija v tem velikem skupnem vprašanju narodne koncentracije in zakaj izdala narodovo voljo.
Ban Anton pl. Mihalovich odgovarja, da se mora to vprašanje res rešiti pred saborom, da pa ni aktuelno (!). Zato je proti nujnosti in predlaga, da se nakaže predlog v komisijo.
Dr. Dušan Popović (koalicija) odgovarja: Dr. Pavelič je govoril manj za nujnost, zato pa več proti koaliciji. Zagotavlja, da se v Pešti ni nikdar govorilo boli narodno in energično, nego bas sedaj. Očita govorniku, da govori sicer o koncentraciji, da pa je ves njegov govor bil le strankarsko napadanje. V zameno napada zopet on Starčevićevo stranko. Razvije se zopet krava!. V prepiru sodelujejo kar naenkrat razven govornika Miieusntć, Kovačević, Petričić, Peršić, Vilder. Nikolie. Ribar in drugi. Govornik predlaga, da se predlogu odreče nujnost in da se odkaže odseku, ter konča: »Koalicija poide svojo pot nadalje in ta pot vodi v uresničenje narodnega jedinstva«. Lovrekovid (seljačka stranka) bo glasoval za nujnost. Srbi, Hrvati in Slovenci so en narod. Franko-vec dr. Horvat govori za prvo točko predloga, t. j. da sc mora o rešitvi našega vprašanja vprašati sabor, a proti drugi točki, t. j. proti narodnemu jedinstvu in samoodločenju. Očita meglenost. Med njegovim govorom se čujejo medklici Akačića in Popovića. Iv. Pribičevi-ća in Pavelića. toda v ostalem se sabor ne zave sramotnosti, da posluša mirneje nespodobnosti frankovca, nego prej oba govornika pro in contra Pavelićevega govora. Horvat sme svoj govor, narodno veleizdajalski, končati in se s svojim mefistovskim obrazom razgledovati po navzočih ... Pozneje se med govorom Peršića starčevićanska in koalicionaska stranka zopet spopadeta. Med Peršiće-vim govorom naraste halabuka in prepir, dokler predsednik ne vzame govorniku besede. Končno besedo ima dr. Pavelič, ki stvarno govori za narodno koncentracijo, a odklanja »nnionistiČno koncentracijo«. Nujnost se na to z glasovi večine, odkloni. Na osebnem izpravku napada Popović na to SSP. in jej očita, da je njeno lugoslovanstvo samo trik. Na to utemeljuje Peršić svoj nujni predlog, da se sabor odgodi, dokler ne da vlada garancij, da se nasilja madjarske soldateske ne ponove več. Zatluka (frankovec) se pridružuje in opisuje po-
dobne druge slučaje. Koalicionaš dr. Ribar soglaš v tem. da treba ukreniti energične korake proti nositelju, toda ne s tem, da se sabor odgodi, ampak da ostane v permanenci in da prevzame kontrolo nad dogodki. Mileusnić je za nujnost. Peršić napada bana, da noče nič resnega ukreniti. Ban sc brani in obljubi energično remeduro. Nujnost je odklonjena. Konec seje ob V*4. popoldne. *
Zagreb, 28. junija.
V današnji prav kratki seji sta se oba nujna predloga odkazala v komisije. Mileusnić je ponovno protestiral proti novim nasiljem madjarske soldateske, ki je nocoj ubila nekega civilista v zagrebškem predmestju. — Prihodnja seja bo dne 2. julija.
tfflfjSfiSe fronte.
NAf-i   URADNO POROČILO.
Dunaj, 28. junija. (Kor. urad.)
V Judikarijih, v kotlini pri Arcu in v dolini Adižc so namerili Italijani svoj brezuspešni ogenj daleč za našo črte. V prostoru pri Preseni se je ponesrečilo več sovražnih izvidnih poskusov ob ču-ječnosti natdfc pck-a^::. Na bcncčanslri gorski fronti je stal Col del Rosso, ki smo ga 26. t. m. junaško obdržali, zapadno od tam ležeči Monte die Val Bella ter prostor zapadno od Asiage pod močnim trajnim artiljerijskim In minskim ognjem. Oddelki pešnolka št. 75 so krvavo zavrnili sovražni sunek, ki ga je sovražnik izvršit, izkoriščajoč ta ogenj, južno od Canove. Na »rotiti ob Piavi smo preprečili novi poskus Italijanov, prekoračiti reko pri Fossalti. Piava je trajno visoka. — Šef generalnega štaba.
Dunaj, 29. junija. (Kor. urad.)
Pri Zensonu in Noventi di Piave so poskusiij sovražni izv?dni oddelki prekoračiti reko. Sicer povsod artiljerijski boji menjajoče se sile. — Še: gen. Štaba.
Dunaj, 30. junija. (Kor. urad.)
Noše pozicije na visoki planoti Sette Comuni so ležale včeraj od 3. zjutraj pod najtežjim sovražnim artiljerijskim ognjem, kateremu so nekaj ur pozneie sledili močni napadi na Col del Rosso in Monte d! Val Bella vdreti po liutih bli-na Col del Rosso že iz početka brezuspešni, se je posrečilo Italijanom na Monte di Val Bella vdret ipo ljutih bii-žinskih bojih v naše prve črte, vendar so jih bataljoni ogrskega pešpolka št 131 in varaždinskoga oo'ka št. 16 v proti-simku zopet vrgl! ven. Nadalint poskusen! napadi ter delni sunki proti Sisse-molu in pri Asiagu so se udu šili v našem topovskem ognju. Sicer povsod artiljerijski boj menjajoče se sile. — Šef generalnega štaba.__
Mesto Arco leži 4 km severno od Gardskega jezera (Laso di Garda) v plo-doviti do 7 km široki dolini reke Sarca. — 3069 m visoko Presensko vrhovje (Prese-n a) se dviga ob izvirkih reke Sarca južno od Tonalskega prevala v sredini zapadno-tirolske meje. — Vas Canove leži par kilometrov zapadno od trga Asiago. — Vasi Zenson in Noventa ležita na vzhodnem Piavinem bregu v odseku med železnicama Oderzo - Treviso in Portogruaro-Mestre.^— V italijanskem vojnem poročilu od 28. junija imenovani Monte C o r n o se dviga ob dolini Vallarsa južno - vzhodno od Rovereta, 1198 m visoki Sasso Rosso pa v kotu, ki ga vzhodno od Asiaga tvorita Frenzelska globel m pa soteska, po kateri teče reka Brenta. — Gore Col del Rosso (1278 m), Monte di Val bella (1312 m) in Monte Sisemol (1244 m) se dvigajo med Frenzelsko dolino in trgom Asiago, in sicer Col del Rosso prav ob Frenzeli. Sisemol pa tik vzhodno Asiaga.
Dunaj. 28. oktobra. (Koresp. urad.) Od ogrskega ministrskega predsednika v ogrski zbornici podane izjave o izgubah povodom zadnje ofenzive proti Italiji je treba nekoliko izpopolniti: 1. Število 100.000 temelii na napačni razlagi naelo ooda-neea telefonskeea ooročila. Armadno oovelistvo ie naznanilo ogrski vladi, da so izerube maniše kakor v 10. ari 11. soški bitki, ki so znašale 80.000—100.000 mož. 2. S primero z 10. in 11. soško bitko navedeno število izgub se ne nanaša na fronto ob Piavi in še mame na od ministrskega predsednika navedenih 70 nešoolkov. ampak na vso fronto, od Šilfskega sedla do Adriie in obsesra dobo od 15. do 20. iurriia. torei šest bolnih dni. 3. V številu o skuonih izgubah so všteti vedno tudi bolniki, kar ie ministrski predsednik tudi naelašal danes. Število teh znaša no vremenu na iuiro - zapadni fronti dnevno 2—4000 mož. Izsrube torei nikakor ne oreseeaio normalne mere in nudiio iavnostt iam-stvo. da ie boino vodstvo storilo vse. da omeil število žrtev.
Obsedno stanje nad Gornjo Italijo. Iz Lugana poročajo, da je naznanjen z italijanske meje razglas obsednega stanja nad vsem gornjeitaliianskim ozemljem.
Angleži pričakujejo velikega italijanskega gibanjaob Piavi. »Manchester Guardianc piše, da bi bilo napačno misliti, da je pričakovati sedai velikega italijanskega gibanja ob Piavi. Umik Avstrijcev ni bil beg, zato pa naj Italijani ne pretiravajo svojega pričakovanja.
italijansko bojišče. Iz vojaškega razmotrivanja 28. junija. Italijani so včeraj nadaljevali svoje brezuspešne napade na benečanski gorski fronti. Tokrat so bili njihovi napori naperjeni na višinsko skupino zapadno Brente do Asiaga. Tu je bil naš sunek dne 15. junija globoko vdrl v sovražno obrambno črto, ali naše čete so morale večji del z.ivojevanega ozemlja zopet izprazniti pred nadmoćnim protinapadom, kateri je bilo sovražno vodstvo skrbno pripravilo, pričakujoč našega sunka. Col Rosso in Monte di Valbella tvorita širok zapah, ta* zapira dohod na prostor severovzhodno Asiaga Pred zaseden jem teh dveh višin so mogli Italijani svojo dalekosežno artiljerijo naše dovozne ceste obvladan" na daleč v dolino Campo Mulo. Od tu so zapirali rodi dolino Frenzelo. Znamenja kažejo, da bodo Italijani svoje poskuse, da bi pridobili prostora na obeh straneh Asiaga, nadaljevali v kratkem z močnimi silami. Tudi včeraj Je hotel sovražnik po ljuti artiljerijski pripravi dobiti vzhodni breg Piave, ali
to podjetje le bilo v kali zadušeno. Sicer pa Imajo te akcije za /daj boli demonstrativen značaj.
NaSe Izgube pri ofenzivi proti Italiji. Ogrski ministrski predsednik dr. VVekerle'ie v poslanski zbornici dne 28. junija konstatirah da znaša število naših vjetnikov, ki so ostali v italijanskih rokah, 12.000. mi pa smo vjeli 50.000 Italijanov. Mnogo žalostucjša je naša izguba na mrtvih, ranjenih in bolnih. Večji del odpada na bolne in ranjene. Število zna^a 100.000 mož. Ofenzive se le udeležilo 33 ogrskih in 37 avstrijskih polkov. Italijani so izgubili v tej ofenzivi 150.000 mož. Napram trditvi, da bi bilo pomanjkanje municije provzročilo izgube, poudarja, di armada še nikdar ni bila tako založena z municijo, kakor sredi junija. Ker pa je bil eden izmed treh mostov čez Piavo odtrgan in je potegnil za seboj ostala dva, so nastale težave s transportom municije In živil. Nikdo pa ni umrl vsled lakote. V vjetništvo so prišli samo oni, ki so ostali tam v varstvo umika. Dosegli smo. da Italijani niso mogli poslati na zapadno fronto znatnega dela svojih čet.
Clemenceau na laški fron-11. Kakor poročajo iz Pariza, je obiskal ministrski predsednik Clemenceau italijanske čete v odseku pri Reimsu. Clemenceau, ki je bil v spremstvu italijanskega poveljnika tega odseka in francoskih generalov, je odšel v prve bojne črte, kjer so italijanske čete utrjevale svoje pozicije, ki so jih pred kratkim Šele zasedle.
Amerikanci na italijanski fronti.
Renter poroča iz VVashingtona: General Pershing odpošlje v svrho moraličnesa učinkovanja na Avstro - Ogrsko ~*tn polk ameriških čet na italijansko fronto. Vojni minister Baker je izjavil, da se pošiljatev enega polka na italijansko fronto nikakor ne sme razlagati kot meriln veličine ameriške udeležbe na italijanski fronti, kar bo izvedeno pozneje.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
27. junija. Včeraj je bilo bojno delovanje na vsej fronti normalno. Severno Serravalle je bila uničena posadka znatno izpostavljene postojanke, katero so Iznenadili naši drzni vojaki. Na Južnih pobočjih Cola del Rosso so naše patrulje premagale po trdem borenju sovražne sprednje straže in so pripeljale 31 vjetnikov in dve strojni puški. Sovražnik je naglo reagiral in napadel dvakrat naše izpostavljene Črte močno. Bil je krvavo zavrnjen. Število dne 25. junija pri operacijah v svrho razširjenja ob-mostja Capo Sile vjetih znaša 5 oficirjev in 561 mož.
28. j u n i j a. Na vsej fronti zmerne artiljerijske akcije. Delovanje izvidnih oddelkov se je zaključilo z živahnimi bojnimi epizodami na hribu Corr.o južno Sassa Rosso. Na asiaški visoki planoti je vdrl angleški oddelek v sovražne jarke, prizadjal sovražniku izgube in vjel nekaj moz. Naši letalci so izvajali živahna bombardiranja.
29. junija. Artiljerijski boj je bil na vsej fronti zmeren, na asiaški \isoki planoti od časa do časa živahen. Naše patrulje so vznemirjale s svojim navadnim delovanjem učinkovito sovražnika in poškodovale na več točkah njegove utrdbe. Na železniška križišča in sovražne čete za sovražnimi črtami so metali bombe naši in zavezniški letalci. Čez dan so bila sestreljena tri sovražna letala.
Dogodki m zapadu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin. 2S .junija. (Kor. urad.)
Zapadno bojišče. Živahno delovanje Angležev in Francozov na obeh straneh Sommc. Tudi v drugih odsekih med Y$ero in Mamo Je artiljerijski ogenl zvečer narasel. Danes zjutraj se ie stopnjeval sovražni ogenj na obeh straneh Lvse. med BaMleulom In Bethunom ter južno od Aisne do večje sHe. Naša artiljerija je boj mogočno sprejela. V posa* meznih odsekih so se razvili infanterij-skl boji. Močna vporaba letal je privedla do silnih bojev v zraku. Naši letalci So zbili včeraj 25 sovražnih letal in 1 pri-vezni balon, naši obrambni topovi pa so zbili 5 sovražnih letal. Stotnik BerthoM je dosegel svojo 37., poročnik Lowen-haidt svojo 29„ poročnik Riimev svojo 26. in 27. zmago v zraku. — v. L.
Berolin, 2°. junija. (Kor. urad.)
Zapadno bojišče. Skupina gfm R up r c ht a. Severno od Lyse so sledili silnemu ognju infanteriiski boli Angle* /ev. Trikratni naval na Merris se Je zlo* mil s težkimi izgubami. V središču bojišča je vdrl sovražnik v Vlenx Berquiu. Protisnnek pripravljenih čet ga Je tam ustavil in ga je vrgel preko zapadnega roba kraja. Severno od Mervilla so se ponesrečili sovražni napadi v našem ognju. Na ostali fronti ie popustilo živahno ponoćno artiljerijsko delovanje v jutranjih urah. Jugozapadno od Bucouo-ya smo zavrnili močne sunke Izvidnik oddelkov sovražnika. — Skupina nemškega prestolonaslednika. Južno od A«sne so napadli Francozi po močnem streljanju. Pri Arable-nvju smo sovražnika po trdem boiu zavrnili. Preko Cutryja je pridobil tal Naš protisunek ga Je vrgel na višine na obeh straneh kra.ia nazaj. Poskusi sovražnika s pomočjo oklopnih avtomobilov zanesti infanteriiski napad naprej, so se ponesrečili. V gozdu pri Villers Cotteretsu smo sunili za sovražnikom do njegovih izhodišč in vieli več mož.
V zraku Je sovražnik doživel težek poraz: 19 sovražnih leta! smo zbllf.
Jugozapadno od Rebusa smo vjeli pri majhnem podvzetju 20 Italijanov. — v. Ludendorff.
Berolin, 30. junija. (Kor. urad.)
Zapadno bojišče. V odsekih severno od Lvse in Južno od Aisne Je trajalo čez dan zvišano artiljerijsko delovanje. Zvečer ie oživelo na ostali fronti med Ysero in Mamo. Manjši Infanteriiski boj!. Pr? močnejših sovražnih sunkih južno od Ourcoua lo mrl uspešnih lastnih pod vzet jih na !iartmanswei!erkopfu smo vjeli več sovražnikov. Poročnik Udet Je dosegel svojo 36„ poročnik Ldwer.hardt frvojo 3! zmago v zraku, poročnik Ja-kcbs je zbil zadnje dni svojega 20., 21. In 22. nasprotnika. — v. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO Berolin. 30. junija. (Kor. urad.) Z bojnih front ničesar novega.
1:6. štev.
„SLOVENSKI NAROD" dne i. julija 1918
Stran 5.
Vas M c r r i s s leži ob železnici Ball-leul - Hazebrouck, vas V1 e u x Bcr-q u i n par kilometrov južno od te železnice, mesto M c r v 1II e pa ob Lvsi ter ob železnici Armentieres - Hazebrouck. Torej so Angleži poizkusili nemSco fronto prebiti v odseku cd reke Lys do mesta Bailleul v smeri na Armentieres. — Vas Bucquoy leži ob sredini velike ceste Arras - Albert.
— Vas A m b 1 e n y leži na Južnem bregu reke Aisne, 10 km zapadno od Solssonsa, vas C u t r y pa 4 km južno od Amblenvja.
— Hartma:insweilerkopf je 956 m visoka gora v vzhodnem višavju Gornjih Vogezov. 20 km sevcro - zapadno od mesta Muhl-hauscn.
Ameriška perij oda na francosko - angleški fronti. Poročevalec ^Nicuwe Rotterdam. Courant« piše. iz Francije, da to. kar je videl na Francoskem, ga prepričuje, da se je pričela sedaj ameriška perijoda vojne. Več znakov je za pravo entento med Amerikanci in Francozi kakor pa med Angleži In Francozi. Neki Francoz mu je rekel, da Amerikanci Francoze bolje rarnmevajo kakor pa Angleže. Poročevalec opisuje tudi obsežne amcriSKe vojne naprave za fronto. Iz VVashingtona poročajo, da bo od 22. julija dalje mobiliziranih 220.000 mož, tako da bo koncem folija mobiliziranih 367.961 mož.
BeroUn. 28. Junija. (Koresp. ur.) Veliki glavni stan 28. junija zvečer. Severno Lvse in   južno Aisnc   smo se borili v obrambo
ljutih delnih napadov sovražnika.
FRANCOSKO   URADNO POROČILO.
28. Junija r. v e č c r. Južno od Aisne smo napadli zjutraj od južno od Vr^ble-r.via do vzhodno od Montsobcrta. Namen je bil. vzeti skladišča orožja, ki jih le bil sovražnik v tej pokrajini postavil. Na 7 km so vrdle naše čete v nemške po: ter zavzele Fosse. en Haut, Laverzi"" m višine scvero - zapadno od Cor:rvi:i. Na ,e čete so prodrle do zapadnih izhodov ii St Pierre - Agle in do hrbta južno od te vasi. Na?e prodiranje je doseglo gotove točke v razdalji 2 km. Štcailo dosedaj naštetih vie-tih znaša 1060. Sicer z ostale fronte ni poročati ničesar pomembnesa.
FNTENTINA VOJNA KONFERENCA. London, 30. junija. (Koresp. urad.) En-tentna vojna konferenca v Londonu je sklepala o korakih, ki jih je treba storiti, da se ragotove Angliji in bojujočim se zaveznikom sotove surovine in da se jim omogoči čim prei popraviti, kar so jim prizadejale zadnje izgube škode in zagotoviti industrijske potrebe.
Entcntne delavske konference. London, 27. Junija. (Koresp. urad. Peuter.) Re-iaudel. zastopnik francoskih ve-: nskili socijalistov. je na delavski konferenci dal zagotovilo, da so francoski delavci odločeni, nadaljevati boj. dokler sovražnika ne predeno iz Francije in Belgije, ne vrnejo narodu. Albert Thomas je rekel, da priznavajo tudi delavci zavezniških narodov, da jim vojaška zmaga ne bi zadostovala. Slediti hi ii moralo plemenitejše mišljenje in sila delavskega pokreta. Van đer VcMe je izjavil, da bi bili belgijski socijalisti v zasedenih pokrajinah pripravlje-n, udeležiti se mednarodne konference, pa samo pod pogojem, da bi tam ne bilo navzočih onih. ki bi izdali načela internacijo-r.alizma. Brantfng Je pripomnil, da fe predvsem prišel, da nriperoča intcrnacijonalno socijalistično konferenco. $e vedno se mu di mogoče, med socijalsti osrednjih sil dohiti može, ki bi bili Dripravljeni, zavreči ragospodovalni sistem, ki se zanl bori prusizem.
Churchill. Grška In vojaški položaj.
London. 27. Junija. (Kor. ur. — Peu-ier.1 Munlcijski minister Churchill, ki je danes zvečer pri praznovanju prve obletnice vstopa Grške v voino. govoril v Man-sionhour.e. je omenil jako ohrabrujočega razločka vojaškega ooložaia sedaj in pred er.\m letom. Ameriški voiaki na stotisoče prihajajo na Francosko. Italija je dosegla rna^o. Treba ie pričakovati še več izgub <->d pomorskih čolnov, ki pa ne morejo preprečiti, da hi tmvi svet ne prihitel staremu na pomoč. K'iM'nann in grof Hertlinz nista Nila v stanu, da bi n^cd svojimi rojaki in pred nevtralci prikrila svojo skrb. Kl'ub r:r-agam so Nemci potrt', mi pa smo krepke volje kakor vedno. Bilo bi prazno govoričenje, prerokovati o traianjn vojne, gotovost, da slednjič pride zrnata in končni običan, pa narašča, in tudi Grška podnje svoj del slave.
Berofin. 29. junija. Tz Moskvo poročalo, da je bil bnic proglašen veliki knez Nikoli Nffkolaievič ra m rja novo Rusijo.
.Moskva. 28. iunija. (Kor. ur.) Brzojavka predsednika elnekutrvnega komiteja iz T^katerinograda dne 24. itmija oznaSa vest
0 umoru prednjega carja za provnkaclj-sko laž.
KHev, 27. iunita. (Koresn. ur.) Lisi »V. Rodina« izve od nekega člana sovjeto-ve vlade, da |e govorica o umoru prejšnjega carja neresnična. Car in njegova rodbina so zdravi in izven nevarnosti. Malo verjetno je tudi poročilo, da postavijo carja pred revolucionarno sodišče.
Darmsfađt, 28. junija. (Koresp. urad.) *?akor Doročaio od nristojne strani, se po semkaj dospelih poročilih govorice o umoru bivšega carja ne potrjujejo.
Tatarska republika.
Stockhohn, 28. junija. Po poročilih iz petrograda je od Tatarjcv postavlfena vlada na Krimu morala ods^ootti. Voditelj nove vlade ie ruski general Ttuikjevič.
Amsterdam. 27, junija. (Koresn. urad.') Kakor ooroča »Algemeen Handelsblad«. je r^kcl Kerlenskii v pogovoru z zastopnikom »DaJlv dironiclc-. da bi po njegovem mnenju politika aliirancev morala nroti boljševikom določno zavzeti stališče. Ni jih smatrati za identične z ruskim narodom ali z demokracijo. Boljševik! se poglavitno oniraio na armado in na delavstvo po me-<^ih, pri kmetih imaio pa malo zaslombe. Gre za bojevanje proti Nemcem In nc za vmešavanje v rusko politiko. Kakor afiiran-d niso pripoznali brest - litovskega miru, tako ga tudi ni p*nnoznala velika večina ruskega naroda. . .
Stocknolm. 27. ranila. (Koresp. urad.) Helsingforški korespondent »Aftonbladeta« naroča: Po Petrogradu krožijo govorice, Jn ie   boljševička vlada v Moskvi padla.
1 rnilov in Kalledin da sta skupaj z nemimi četami zasedla mesto. Nikolaja Niko*
lajevica so bate sklical! za carin. Ljenin in Trockii sta nek! pobegnila v Murman. Po '-tem korespondentn nemško vojaštvo odposlanstvo v sredo   nI   prejelo poročala.
(Opomba c. kr. tel. koresp. urada: Na Dunaj ni na pristojno mesto prišlo nobeno po-, ročilo o takih dogodkih.)
Stockbolm, 27. junija. (Koresp. und.) ■ Iz lielsingforsa poročajo, da so se v Om-I sku vršile pomembne konference med ja-i ponsko,   sibirsko in kitajsko vlado glede skupnih   operacij   proti sovjetovim četam. Proti gotovim gospodarskim pridobitvam je Japonska pripravljena.   Sibiriji pomagati. Vprašanje, ali Japonska poseže vmes, je Še neodločeno.
Rotterdam, 2S. junija. »Times* poročajo dne 27. Junija iz Petrograda, da se Je tamkaj razglasilo, da prihodnje tri dni ne bodo delili kruha in krompirja. Občinstvo mora živeti od posušenega sočivja. Večkrat se kak moški ali ženska od oslabelosti zgrudi na tla. »Navoja VjedomostU poročajo, da meščani po smeteh brskajo po odpadkih. Vse dragocenosti, kar Jih ni pokradenih, ljudje zastavljajo, da si kupijo živil. Oboroženi delavci na ukaz petrograjske občine hodijo po okolic iskat žita, pri čemer sc pogosto pripete krvavi spopadi s kmeti Vlaki z živili se plenijo, straže more in ranijo, ljudje so hladni do vseh vojaških in politični h dogodkov, vsa pozornost Je obrnjena samo na gospodarske razmere. Nemci in Skandinavci prihajajo v velikem številu na Rusko, da bi iz teh razdrapanih razmer    kovali    kapital in izbili angleško
konkurenco.
Moskva, 27, junija. (Koresp. ur.) Listi
poročajo, da je bil Petrotcrad štiri dni brez vsakega dovoza. Od 26 vagonov 2ita iz Uie je dospelo v Petrograd samo 11.
Rotterdam, 28. junija, »fiavas« poroča iz Moskve, da se je prvi poskus po Ljcni-novem načrtu, rabiti oborožene delavce, da bi po vaseh nabirali živila, klaverno ponesrečil. Oddelek oboroženih delavcev je prišel v vas Novgorod, kmetje pa so se branili, dati živil, nakar so delavci sami začeli iskati živila. Kmetje so jih napadli, 27 delavcev ubili, 8 ranili, druge pa vjeli.
= Shod v Št. J ur ju ob južni železnici, ki ga je sklical načelnik Jugslovan-skega dr. Korošec za nrdelio 30. t. m., so oblasti prepovedale.
= Tržaški namestnik trgovski minister? Z Dunaja poročajo, da utegne biti tržaški namestnik baron Fries-Ske-rre imenovan za trgovskega ministra.
= Nemški publicist o Cehih. Te dni
se je mudil v Zagrebu slavni urednik berolinske »Vossische Ztg.« dr. Redlich. da prouči hrvatske razmere. Dr. Red-lich spada med on'e trezne nemške žur-naliste, ki skušajo razumeti današnje stremljenje Cehov in Jugoslovanov po svobodi. Tako jc nedavno priobčil dr. Redlich v »V. Z.« članek, ki skuša nemški javnosti podati nekoliko objektivnih opazovanj. Pričenja z aneksijo Bosne in Hercegovine in omenja, da je poglavitno nestanovitna politika monarhije na Balkanu, ki je pri vsaki svoji zmoti potegnila tudi Nemčijo seboj, vzrok, da avstrijski Slovani vidijo v Nemčiji svojega velikega nasprotnika. Pri tem ie pa Nemčija tudi kar na slepo dala vplivati nase sicer razumljivo, toda strankarsko stališče avstrijskih Nemcev do Slovanov. Cehi — meni pisec — so si pravtako malo kakor večina drugih Slovanov v svesti, da široki krogi Nemčije take protislovanske politike ne odobravajo. Vsaj zadnja pretekiost res ni dajala prilike, zbujati takšno mnenje. Cehi tudi ne morejo poslednjih svetovnopoli-tičnih posledic izvajati iz svojih lastnih želja. Šele sedaj pričenjajo slutiti, da tista preje nameravana obkroževalna politika s pomočjo Angleške ne bi bila imela trajne vrednosti, da torej Slovan-stvo svojega nasprotnika nima iskati tako zelo v Nemčiji, nego na Angleškem in da bi rusko-anglcško nasprotje moralo izbruhniti z absolutno potrebnostjo, ako bi mreža najokornejših nespo-razumljenj in kratkovidnosti ne bila omogočila premeteni angleški politiki, da iz enodnevnega konflikta obeh svojih najmogočnejših nasprotnikov razpfhne svetovni požar. Ni se čuditi, pa tudi ne vznemirjati, da avstrijski Slovani vobče blizu stoječa, če tudi nebistvena nasprotja smatrajo za važnejša, oddaljenejša ali globlja pa za postranska. Od teh malih narodov ni zahtevati, da :iaj imajo daljši pogled nego nemški svetovni narod, in da bi se zaradi dalj postavljenih ciljev do soseda kazali spravijivejši, med tem ko Berolin živi Še vedno v sponah bridkoslavnih besedi Bethmann-Ffohhvega o nasprotstvu med German-stvom in SJovanstvom. Ali ti avstrijski Slovani, ki so bili v stanu pojmiti vse-slovanski rojem in mu, četudi v pogubnem nesporazumljenju doprinašati krvave žrtve, so sedaj zadosti zreli, zapo-pasti tudi posledice tega prvega svetov-nopolitičnega miselnega poizkusa, ako jim te posledice razumljivo oredočimo. Sprava med Nemci in Cehi nc vzraste iz ozkih čeških lokalnih pojmov, nego sumo iz razumevanja svetovnopolitičnih skladnosti. To razumevanje mora priti iz središča nemškega bistva in nemške moči, priti mora iz Berolina. Tam. kjer lokalni razdori nc kale pogleda v daljavo, mora šele bivati jasno, svetovno-politično mišljenje. Potem uvidijo tudi Cehi ne samo. da je njih proUor v zvezi z Nemci, ampak da ta zveza ne more obstojati bolje, kakor če ji je posredovalka pomlajena Avstrija. — Kakor je videti, ima Redlich mnogo dobre volje. Toda ta dobra volja je kakor kapljica v oceanu.
= Romunska zbornica sprejela mirovno pogodbo. Romunska zbornica je sprejela 28. pr. m. mirovno pogodbo. Poslanci Vagaonescu. Courecnu in Cuza so protestirali proti mirovnim pogajanjem. General Averescu je izjaval, da je on prvi na fronti izustil besedo mir, ali miru. kakoršen je sklenjen, on ne sprejme.
nas Grška v vojni. Pariz, 29. junija. Grški kralj Aleksander je odgovoril na brzojavko, ki jo je bil dobil od Poinca-reja povodom obletnice vstopa Grške v vojno z zahvalo za izraženo zaupanje v Kcttft» .jgnrfe zavezniških armad.
= O Kuhlmannovem govoru. Iz londonskih poročil je posneti, da ie nazira-nje merodajnih angleških Krogov o govoru državnega tajnika dr. v. Kfihl-manna tole: Nobenega dvoma ni, da je hotel nemški državni tajnik Angliji sporočiti, da bi mogel priti z Angleško glede glavnih vprašanj do sporazuma. Č e se pusti prosta roka na vzhodu. Kuhlmannov govor smatrajo za očitno mirovno ponudbo, ki Je bila v bistvu namenjena Angliji. Kar se tiče Francoske, se Kiihlinann v tem oziru nič ne trudi. Glavni interes govora dr. v. Kuhlmanna leži v osvetlitvi notranjih nemških razmer. Razbrati je iz tega govora, da so prevdarni nemški krogi zelo v skrbeh. Avstrijski poraz je te skrbi še zelo povečal, ker Nemčija uvideva, da nima ničesar upati od Avstrije, marveč da ji bo morda Avstro-Ogrska žc v kratkem samo breme. Kiihlmannov poskus je zelo neokreten, ker ne more biti nikdo pripravljen skleniti miru. ki bi pripustil, da anektira Nemčija severno Rusijo p ruske pokrajine na jugu. Iz govoru sč namreč popolnoma jasno vidi, da smatra v!r. v. Kiihlinann Kurlandiio in Livlaodijo kot del Nem
= Nemško - avstro - ogrska konvencija.  Salćbnrg, 28. jun. Najbrže se
bodo 9. jun. nadaljevala med Avstro-O^rsko in Nemčijo pogajanja o izgradnji zveze med tema dvema drž. Poglavitno se bodo posvet, o voj. konvenciji in o različnih skupnih gosp. zadevah. Zborovanja se. bo udeleževalo nekako 60 avstrijskih, ogrskih in nemških državnikov in politikov, med njimi državni tajnik von Kuhlmann, podkancler v. Payer. zunanji minister baron Burian, sekcijski načelnik Oratz iz zunanjega ministrstva in oba trgovinska ministra baron Wimmer in Szte-renvi. S prehrano preskrbi goste Ogrska.
= Nemško - irska zarota. O nem-ško-irski zaroti piše »Daliv News«, da izjava lorda \Vimborna v lordski zbornici, da mu o kaki nemško-irski zaroti ni bilo ničesar znanega, označuje, če je resnična, politiko vlade napram Irski kot vredno, najhujših tradicij ruskega policijskega sistema. Lord \Viinborne pravi, da si jc vlada za hrbtom irske uprave celo to aiero izmislila. Le na ta način je mogla vlada poslati v prognanstvo mnogo sinfinov in odstraniti iz irske uprave vse osebe, ki so čutile z Irci. Nem-ško-irska zarota je bila samo pretveza, da se ni uvedla humerule.
Z Goriškega.
26. junija 1918.
Rečem ti. da mi ne porečeš. Na Dunaju se ie vršilo dne 16. ji-nija veliko nemško zborovanje, katerega so fce udeležili Nemci iz cele Avstrije. Kot vstopnica je služil udeležencem dokumentiran apetit na slovansko ozemlje in na Slovane. Zborovanje je otvori i sam dunajski župan dr. VVeisskirehner in se povzdignil med drugim do sledečih trditev: >Ne ere več, da poplavlja slovanska povoden] z juga in severa neovirano nemške dežele. V varstvo svojih otrok zahtevamo jezove, da ohranimo svojo posest. Nadalje zahtevamo, da se prepovedo prodajati v nemških deželah zemljišča Ne-nemc-em in da se zasisura bodočnost naših otrok v nemških šolah, ker kaže pogled na dunajske srednje in visoke šole, da ni skoraj več prostora v njih za nase otroke.< Seveda mu ie občinstvo ploskalo navdušeno. Kdo bi si bil mislil, da smo Slovenci taki ^kerl-ci<?! Mi poplavljamo nemške dežele, mi ogrožamo nemško posest, mi kupujemo nemške hiše in posestva v nemških doželah in naši otroci izjranjajo iz dunajskih šol že vse nemške otroke! Eno kraljestvo bi dali za ono kravo; ki bi so tej \Veiss!;irr:hnerjevi trditvi ne smejala. Woisskirclincr je pač poznal svoje poslušalce in bil prepričan, da prenesejo vsa njearovn. pretiravanja oziroma izmišljotine. Ni se motil. Vse je odobravalo njegove besede in se skrbno oziralo proti vhodu, če niso že prišli Slovenci izganjat nemške zboro- j valce z dunajskega rotovža. Tak re^ špekt pred nami nam more in mora biti le v zadoščenje in v izpodbujo k na-daljnemu delovanju v tej smeri.
Nemško šolstvo iia Primorskem. >Tagespošta< ie^ priznala v svoji večerni izdaji dne 19. junija, da je ustvarila vojna, česar se ni posrečilo večletnemu delovanju v mirnih časih: nemško realno gimnazijo v Opatiji. Co trdi list sam, da ie bilo v dru-srem letu zavodoverra obstanka 26 učencev v prvem in 25 v drugem razredu, potem lahko sklepamo, da se ie gimnazija otvorila samo za 25 otrok leta 1917. Ne verjamemo, da bi bili vsi ti otroci Nemci, če niso. bodo pa postali in glavna stvar je pač ta, da je dograjen lep in močan steber nemškegra mostu do Adrije. Za par otrok so na tako lepih krajih takoj ustanovi gimnazija. Poročilo samo pravi tudi to, da bo razvoj tega zavoda mnocrim družinam omosroCil naselitev na fam monarhije, s Čimer se uvršča avstrijska Riviera v večji mori, kr.kor doslej v službo nemške ljudske sile. Boje se torej, da ne bo dovolj otrok za ta zavod, zato že seda i arriiujeio. naj se nasele nemško družine v popolnoma slovanske kraje. Ta, slučaj .ie udaril pravzaprav dr. VVeisskirehner j a, otvori tel ia nemškega zborovanja dne lfi. juniia na Dunaju, po ustih. V teoriji lažejo ti nemški voditelji o nevarni slovenslci ekspanzivni sili, v praksi pa prihajajo oni sami v našo deželo, ustanavljajo nemške šole in s.e polaščaio našega ozemlja. Najlepše ie na deilstvo, da dobi par otrok nemških privandrancev takoi ljudsko in srednjo šolo. med tem ko so domači slovenski otroci pastorki v tem oziru.
V ž i g a 1 i c e bo sedaj razdeljevala naša aprovizaciia. Na vsako gla^o bo prišla ena škatljica. Ni mnogo, a kar je glavno, je to. da so prišle vžiera-lire pravočasno v našo deželo. Naši ljudje_ so postali vsled pomanjkljive aprovizacije tako šibki, da se jim dela že tema pred očmi. To temo pa naj sedaj preganjajo dobrodošle vžigalice.
Po Goriškem ie dandanes nevarno hoditi. Ne mislimo ročnih erra-
Op
gan lazieani. — Kamor grres, povsod zadeneš ob nemški steber. Postavljeni so celo na takih mestih, kjer V; najmanj pričakoval. Iz tal rastejo, kakor gobe ob dežju. Stavbene ekspoziture, ki navadno nimejo ne delavcev, ne materijala, imajo oboje, da ei postavijo tak nemški steber. Voditelji ekspozitur so namreč Nemci in se seveda ne morejo sporazumeti s strankami. Zdi
se človeku, da služijo ekspozitura edino le nemškim inženirjem iti ne našemu ljudstvu. Zato pa napreduje obnova tudi tako počasi! Slovenski inženirji, katere je zanesla vojna usoda bogve-kam, seveda niso za taka mesta, prevelika odgovornost je združena s tako službo in to odgovornost more prevzeti edino le Nemec nase!
Dvojna mera? Semenske koruze je dobil naš okrni koncem aprila t. 1. 11 vagonov. Furlanija pa 27 vagonov. Na^ okraj je popolnoma uničen, razen ajdovskega sodnega okra i a so bile vse občine evakuirane. Furlaniia ni toliko trpela in kmalu za fronto je bila tudi pod sovražnikom dobro obde-la&a. Da ni bila semenska koruza pravično razdeljena, kažeio slučaji, da eo nasi ljudje, ki niso dobili dovolj semena, hodili v Furlanijo in kupovali za dracr denar (10 K kjr) koruzo, poslano v Furlaniio za seme. Taka razdelitev se pac ne more zagovarjati in to je le
en tipičen slueai. V tem razmerju so f>c razdeljevale tudi druge stvari, zato bi
pa naše ljudstvo rado dobilo vpogled v
to delovanje.
Naša a p r o v 1 z a ci i a napravi sedaj poskus, koliko odporne sile so si še ohranili Goričani. lovori se, da dobi vsakdo meseca julija samo \\* kg koruzne moke, neizogibno marmelado, nekaj ovsenega riža in — suhe češplie. iše bo luštno! Ta poskus nosi lepo ime: obnova Goriške.
1M \l gfiinlii! Ml
Oprostitve — za obnovo Goriške.
>Osrednji odbor< ponovno nujno pripo-roi'a goriškim rojakom, ki hočejo prositi za oprostitev od vojaške shi/bo. bodisi za obnovo svojih posestev ali za sodelovanje pri splošni obnovi, naj nikar ne pošiljajo svojih prošenj edinole ^Osrednjemu odboru<. ki ne more vlagati v svojem imenu in v vsakem slučaju takih prošenj. Dogovorno z mero-dajnimi mesti priporoča nujno kot edino pravilno naslednjo pot: Vpoklicanec sam. ali niegova rodbina, ali pa občina naj točno izpolni znani evidenčni oprostilni list (Enthebung* - Eviderablatt) v treh izvodih; tam ie točno izpolniti vse rubrike. Županstvo naj vse n:povedi potrdi in oprostitev priporoči in pošlje takoi glavarstvu. Ako tudi to priporoči in hitro odpošlje, je dobra podlaga za ugodno rešitev s iem narejena. Datum in številko glavarstvene rešitve, ter vse običajne podatke pošljite potem >Osrednjemu odboruc. ki poskrbi, kar je na Fhinaju treba ukreniti. — Kdor ne stori tako. naj si pripise posledice samemu sebi. >Osrednji odbore ne more delati čudežev, dasi je že dos gei veliko takih uspehov preko predpisov. Treba pa vendar enkrat dosledno korakati po predpisani poti. kajti prepogosto vendarle ne smemo pričakovati, da >Osrednjemu odboru< na ljubo šele v ministrstvu sestavljajo tiste evidenčne pole. Upamo, da bo ta opomin konečno koristil dobri stvari!
Beguncem izven Primorske. >Osrednji odbore na Dunaju I. Bankgasse 2 prosi begunce, ki mislijo ostati vsaj do jeseni v begunstvu, da naznanijo svoje naslove. Zadošča tudi le. da si izbero v vsakem kraju enega zaupnika, ki prejemal dopise in pouke »Osrednjega odborac za vse begunce. Naznani naj se nam pa število begunskih rodbin \n oseb v vsakem kraju. Prosimo to v interesu beguncev samih.
Smrt med begunci. Umrla je danes po noči v deželni bolnišnici v Ljubljani gosoa fvliza P r i n č i č , soproga goep. Karla Prinčiča, priv. uradnika iz Gorice in posestnika v Brdih. Pogreb bo jutri popoldne ob *> orf
Apel na železniške tatove. Spoštovani neznani gospodje tatovi! Stroge in neusmiljene so kontribucije, ki jih na korist svoje tatinske aprovizacije oziroma prekupčevalnice nalagate prejemnikom blaga, ki se prevaža po železnicah Tako ste naložili tudi naši občini koutribucijo 346 kg sladkorja in jo iz same prijaznosti kratkim potom prevzeli v zaprtem plombiranem vagonu nekje na potu iz Trsta oreko 6t. Petra v Ilirsko Bistrico. Železniško-uradno potrdilo pravi, da ste posabili že na progi Trst - Opčine tržaško plombo nadomestiti s Svojo plombo in je morala postaja na Opčinah izvršiti Vaš posel. Ker delujete inkognito in Vam ni drago, da bi znala desnica, kaj dela levica, odstranili ste uradno općinsko plombo in jo nadomestili s Svojo.^ki ne nosi imena, in tako zmešali štreno onim, ki bi radi pogledali v Vašo tajno delavnico. Hvala Vam, da tako lajšate bremena istrskemu prebivalstvu, ki se koplje v obilici hrane! Naša občina na primer res ni prejela v tekočem letu. torej v <estih mesecih niti praha moke za kruh aH peko, dobila pa jo povprečno na osebo okrog 10^ kg koruze, to je 2*70 kg na mesec. Pac prejeli smo tudi nekaj moke v teh šestih mesecih, in sicer 425 kg takozvane redilne moke po 4 K kg za občino, ki šteje BS00 prebivalcev. Da ni usmiljenih slovenskih src — kranjskih in deloma tudi štajerskih — in neusmiljenih prekupčeval-skih oderuhov, pozabili bi že bili, k je kruh! Cemu torej k naši hrani sladkor?! Doslej smo dobivali sladkorja toliko, da so se komaj honorirale redne izkaznice. Z gornjo pošiljatvijo nam je bilo po daljših mesecih nakazano nekoliko sladkorja preko običajne itak prikrajšane kvote, tako da bi se pomoglo za en mesec šibkim otrokom, bolnikom, inaaJidnim voiakom na do**k-
stu — tu ste nastopili Vi s konlribucijo in ste tem siromakom izpred ust po; i košček sladkorja,   belini, da bi vsako iioč skozi mesec dni romale mimo Vas procesije   susirnih   otrok, onemoglih, starcev ob bergliah. pohabljenih, slepih invalidov, izmučenih vojakov, prihajajočih na   dopust k   svojcem, in da bi Vam tulile ua uho: >Dajte nam sladkor nazaj, hijene!<: Ali ste čuli. da bi banditi, tolovaji oropali siromake?! Prizanesite v#aj bednemu   istr-kemn ljudstvu! — Podgrad v Istri, dne 24. junija' 1918. — Vodja občinske aprovizacije.
Dvakrat oženjen mož mnoril svojo prvo ženo. Ob Manda'jcni pri Šibeniku so našli truplo neke ženske na železniškem tiru. Pozneje M ie dognalo, da ie umorjonka Marija Poborae. h (M Simna Zagiča, ki se je poročila v Šibeniku leta 1916. z Jurijem Poboroein, mornarjem iz LukuŠena pri Zadru. Potem se je izvedelo, da ie ta Poborae dvakrat oženjen. Poborca so prijeli in kmalu je priznal, da je on umoril svojo prvo ženo. Drugič se ie bil oženil leta^ 1917. na Lastovu z Marijo ftimlčevo. Vse «e čudi. kako se je mogel oženiti dvakrat, v tako kratkem času skoro na enem in s iem kraju.
Sklep šolskega leta na c kr. swv-rintrl državni gimnažiii roriSki —: (Zaposlovalni tečaji v Tratu). Včeraj sr je zaključilo na tem zavodu šolsko leto z zahvalno službo božjo. Uspeh ie povolien. Vseh diiakov skupaj i e bilo! vpisanih 218 in sicer v I. a in I.b razro-j
<iu 116. v IT. 44, v ITI. 33. v IV. 13. ▼!
V. 7, v VI. 9 iu v VII. 6. Maturo ie napravil 1 eksterniPt. Profesorski zbor f% bil tako-le sestavljen: Vodja prof. An-; tlroj Ipavec. profesorji   Martin Mast-; na!:. Fran Povšič. dr. Kare! Pirjevec, dr. Leopold Čerroeli. dr. Fran Misehitz, Robert Keoda. Vid Mosche, pater Otoni Kocjan, dr. Andrej Budal in dr. Joža Ijovrenčič. ,
Na zaposlovalnem teeaiii e, kr. goriških učiteljišč v Trstu se je zaključilo šolsko leto 28. t. m. Izdala so se držav-; noveljavna izpričevala. Zavod je obi-^ k.»valo 54 gojencev in 73 gojenk. Vsi četrtoletniki so bili pripuščeni k zrelostnemu izpitu. ,
Poroka. Poročil se je gospod Zdravko K a t n i k . e. kr. vadniški ačnj teli v Trstu, z gospodično Lojzko Bra-w I o I 8 v o iz Gorice.
Korporal. ustreljen na Opčinah. Vt\ bližini postaje na Opčinah so našli mri-; vega nekega korporala. I strel jen ie>: bil z dvema streloma in večkrat z no^i žem zaboden. Baio se je bil zapletel v pretep z nekimi v jetniki. ,
Otrok pod tramvajem. Ko je vozil: tianivai z Opčin v Trst, se je približalj neki šestletni deček vozu. ki ea i«* pograbil in razmesaril. Otrok je umrV kmalu na to.
Begunska družina, katera biva 8M daj na Ni£\em Avstrijskem, bi rada ori-{ šla na Kranisko, in sicer kot delavna moč na kako kmetijo, ali pa vzela kako posestvo v najem. Pojasnila daje Po* sredovalniea za goriške begunce % Ljubljani, Dunajska cesta 38/1.
Dnevne vesti.
— Ranam, dobljenim na bojišču M
podlegel 16. t. m. v Feltre v Italiji bOM ničar Vlado V o v k . doma a Bled**, star komaj 18 let. Čast iunakul J
— Padel ie na italijanski fronti flj pr. m mlad junak Ivan Gaisek r% Gradca. |
— Čast tajnega svetnika je poda«; lil cesar podpredsednik drfavnega so« dišča profesorju na češki univerzi vt Pragi dvornemu svetniku drju Fjniltf 011 u.
— Imenovanja. Poštni svetnik M Gradcu Josip Heidlinger je imeoo* van za podravnatelja poštnega In bnMH javnega ravnateljstva v Trstu, višjaj komisarja pomorske oblasti dr. Antoni Bjelić in dr. Valter vitez Catha*| r i n sta imenovana za tajnika rjomorskej oblasti in računski revident ▼ skladih ščih v Trstu Enej pl. Zuccoli za ran čunskega svetnika.
— Velika skupščina dražbe sv. Cin rila in Metoda. >Družba sv. Cirila in! Metoda< v Ljubljani naznanja, da se* vrši letos tolika skupščina ▼ . L i u b-* 1 j a n i dne 11. avgusta t. L ob 10. nrj dopoldne v Narodnem domu. — Podružnice se vsled tega poživljajo, da takoi skičejo svoj občni zbor ter naznanijo^ vodstvu podružnične odbore in delegat te. Nabrani denar, kakor članarino roj darove je poslati na vodstveno blaga?-; no, kakor običajno po poštni položnici ali pa po poštni nakaznici.
— Slovensko ženstvo posebno o&j bornice vseh ljubljanskih ženskih poM družnic Ciril in Metodove družbe vabim: k zelo važnemu sestanku, kateri se vr§3 v torek, dne 2. julija ob 5. uri popoldne* v mali dvorani Narodnega doma. —f Frani a dr. Tavčarjeva.
— Občni zbor Dramatičnega dro>« štva v Ljubljani se vrši v četrtek; d n e 18. j u 1 i j a v gostilni pri >ZIato* rogu« v Ljubljani. Začetek ob V<9. urj| zvečer. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika, 2. VoHh tev odbora in nadzorstva. 3. Slučajno* sti. K obilni udeležbi vabi vljudno* odbor.
— Za doktorja filozofije i o bflj promoviran 28. t. m. na graški univerzi gimnazijski suplent g. Josip Puntan. Čestitamo!
— Tržaška deželna poslovalnica1 pen z i Is k c ga zavoda. Deželnosodni svete nik dr. Edvard Pollak t Trstu je imenovan za upravitelja tržaške deželne poslovalnice penzijskega zavoda* Poslovalnica se istočasno vrne z Dunaja zopet v Trst.
— Na škofijski privatni gimnaziji v Št Vidu pri Ljubljani je napravilo> maturo vseh sedem dijakov^ razreda in sicer vsi z odliko. Imenujejo se: Ciril Metod Bernot iz Hriba pri Hiniah. Janko Demšar iz Sestranske vasi, Anton Mrak iz Loga. Josip Perjatel iz Skra-njeka, Josip Presnik iz Zdol, Albert Ptejec iz Tolmina, Adolf Zoreč iz Škofje* Loke. — Učencev je bilo na zavodu koncem leta 314.
— Za zopetno otvoritev kolodvora" dolenjske železnice v Ljubljani. Država ni železniški svet je v svoji seji 2S. pr. m. sprejel nujni predlog g. Kneza za zopetno otvoritev kolodvora dolenjske železnice v Ljubljani.
rr Društvo vpokojenili učiteljev. V odborovi seji dne 3. iulijp 1918 ob &
vpokofenili učiteljev vse novo zglašei*e vpokojene učitelje, njihove soproge ali vdove in vpokojene učiteljice. — Korist vsakega zahteva, da se po dopisnici ali osebno Oglasite vsaj doDoldne 3. jutiia 1918 pri društvenem blagajniku Marmontova ulica 18, ali pri društvenem tajniku Vodovodna cesta 28. — Priglasite se tudi oni vpokojenoi. kateri vlečete pokojnino iz štajerskega ali katerega drugega učiteljskega deželnega pokojninskega sklada. .Vsak vpokojenec naj pristopi društvu takoj, ko vstopi v pokoj, ker je po spremenjenih, pravilih doba preskušnjo določena na c e 1 i h šest mesecev. — \ slogi in organizaciji je naša moč. Jeden za vse in vsi zajednega in pogumno naprej, da se rešimo v bur-uih časih! — Ljubljana, dne 27. junija 1918. — Davorin J u n d i č . društveni tajnik. Simon Punčuh, blagajnik.
— Prošnja. Kateremu iz Rusije se vračajočih vjetnikov je kaj znano o usodi korporala Florijana M a i e r j a . doma s Gor. Štajerskega, ki ie bil svo' čas zaposlen v trgovini v Ljubljani? Kot vjetnik je bil zadnji čas zaposlen v tovarni za šoto. tvrdka Jasiuninski v Kochmi, Gubernija AVladimirska. 0<J oktobra 1917. pa so izostala vsa poročila. Za vsako vest bom hvaležen in vse stroške povrnem. — Hameršak. Ljubljana, 7.
— Vrednostna pisma v prometu z italijanskim okupiranim ozemljem. Pisma z označeno vrednostjo (izvzemši uradne pošilike) na etapno poštne urade s krajevno označbo v zasedenem ozemlju Italije ne smejo vsebovati ni-kakili plačilnih sredstev v kronski veljavi. Taka pisma se spreiemajo v svr-ho odpošiljnnja po pošti le tedaj, če se pokažejo poprej nezaprte spreiemaio-eemu uradniku, da pregleda vsebino. Ako je pri tem vse v redu, mora odpo-šiljatelj pismo pod nadzorstvom sprejemajoče ga uradnika sam zapreti
• — Vojna pošta. Pošiljanje blagovnih vzrocev je dovolieno odslej pod obstoječimi pogoji na vojno poštni urad št. 254; ustavljeno pa ie na vojno poštna urada št. 454 in 530.
.— Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov je dovoljen odslej pod obstoječi™* pogoji na voinopošme urade šiev. 570. 574. 584. in 585: ustavljen pa ie na •vojnopoštna urada 397 in 154.
— Poštni promet z nezasedenim ozemljem v Romuniji. Odslej je dovoljeno pošiljati v nezasedeno ozemlje Romunske vse vrste pi-em?kih pošiljk, tako navadno, kakor rudi priporočene, izvzemaj pošiljk z povzetjem. Pristojbine so iste. kot v svetovno - poštnem prometu. Pisma se morajo predati odprta.
— Umrl je v Ljubljani gospod An-<on Debeljak, med. drogist po dolgi mukapolni bolezni. P. v m.!
— Mučen prizor. Iz krogov občinstva ram pišejo: V nedeljo 23. t. m. se 3e vršil k Sv. Križu večji pogreb, katerega se je udeležilo mnogo ljudi. Vsled slabega vremena je ostala skupina dam in otrok na pokopališču, čakajoč, da lenia deževati. Med temi sta bila tudi dva fanta, ki sta pričela pomagati grobarju pri orkašeniu grobnice Posebno vnet je bil desetleten deček, ki je povedal, da stanuje pri Sv. Krištofu, da raznim strankam cvetice zaliva in goji Da je to res, se je videlo, ker je zelo spretno in okusno vence in šopke razstavljal, katere je grobar star mož, že m tega dela, kar tja na kun nolo-i? Deček je vse popravil, trakove zrav-
7 i- V60 ee naDisi že °d daleč lahko brali. Krog šeste ure se naenkrat pri-podi neka mlada dama v žalni obleki, pustivši svojo družbo za sabo, začne brez povoda neusmiljeno udrihati z •dežnikom po fantu ter vpiti: Kaj pa -krateš tukaj, krem po policaja, pošte tukaj kratit, marš stran, da hort sich -schon alles auf! Ta pretep pri odprtih grobovih je napravil na vse navzoče silno mučen vtis in slovenski posotniki pokopališča so se upravičeno zgražali ■nam nastopom fine dame. Do^edaj še nismo pošteni Slovenci oropali nobene grobnice, še manj pa naši otroci.
— Obvestilo. Tvrdka Vašo Pefri-cie nasl. I. Samec naznanja, svojim e odjemalcem na debelo in drobno, da vstane trgovina zaradi počitnic trgovskega osobia in nakupovanja novega blaga cel mesec julij zaprta.
f Jože Virant V Vel. Laščah ie preminul včeraj popoldne tamkajšnji župan posestnik in trgovec gospod -ioze v irant. komaj 46 let star. Bil .te med ustanovniki ognjegasnega dru-/nya in Sokola, prvemu ves čas odbor-juk. slednjemu starosta. Zvest pristaš nase misli, navdušen in požrtvovalen Za občino si ie stekel zlasti v teh ča-.*ih nemalo zaslug. Radi mirnega zna-toiam vsestranske rostrežliivosti je pil daleč znan in splošno priljubljen .Ubranimo pokojnemu tovarišu prijazen spomin!
V Kranju je nmrl go-pod Leopold ■ir u li ar'starejši, posestnik in izdelovalec mlinskih kamnov. Do=<^el ie vi-,s»oko starost 90 let. 1
Iz Višnje gore nam pišejo: Nekako čudno se nam je zdelo, ker se je v št 135 »Slovenskega Naroda« nasvetovalo, naj bi mestni župan po »bobnu« skliceval sposobne osebe, da bi se vežbale, kako je brizgal-
,ne   pripraviti k uspešnemu delovanju. _
Čemu neki po »bobnu«? Saj ima vendar J>ivše prostovoljno gasilno društvo orav dc-bro godbeno orodje na razpolago; le škoda, .da ni več trobentačev, ker so štirje najboljši godbeniki padli na bojnem polju! In žal. da ima požarna bramba zdaj samo 4. reci štiri člane, in sicer: podnačelnika, blagajnika in dva izvršujoča člana. Pred 30. leti je s požrtvovalnostjo ter navzlic nasprotovanju ustanovil prostovolino gasilno društvo bivši nadučitelj Janko Skerbinec. Pod njegovim večletnim načelništvom je imelo društvo 38 Članov in svojo izvrstno godbo. Da je višnjegorsko gasilno društvo pri več požarih prihitelo na pomoč in tudi uspešno gasilo, je vobče znano. Drzni in pogumni gasilci so stavili celo lastno življenje v nevarnost pri velikanskem požaru v Velikih Pečah pri Št. Vidu. Za mesto Višnjo goro, kakor tudi za okolico, je neobhodno potrebno, da se zopet oživi gasilno društvo. Briz-galne, kakor tudi vsa druga potrebna oprava je na razpolago. Tedaj krepko in pogumno na noge! Ker je prepotrebno gasilno društvo le vsled hujskanja in nepotrebnega preoira propadlo, je nujno potrebno, da v~ zopet zedini, ker le: V slogi je moč.
Is Loža. Dne 9. t. m. sta praznova-I^BCibD^boiišem zdravju, zlato norot*
gospod Gregor Lah in njegova soproga Franja v najožjem krogu svoje rodbine. — Bilo srečno še mnogo, mnogo let zdravih in veselih.
Izkoriščanje naših rudarjev. Iz krogov rudarjev rudokopa za boksit v Bohinju nam pišejo: Družba, katere last je rudokop za boksit v Bohinjski Bistrici (VVocheinit-Gesellschaft) je svojim delavcem že več kot eno leto dolžna več tisoč kron na 'zaslužku ter znašajo zaostanki pri posameznih delavcih po več sto kron. Nekaj časa so dobivali delavci še živila, zlasti moke, in sicer dokler ie bil v Bohinjski Bistrici še nastavljen obratovodja A. Rebolj. Seveda se takrat družba sama ni brigala, da bi delavcem preskrbela najpotrebnejših živil, marveč je moral skrbeti za to Rebolj sam ter si je za poslana živila, ko mu je pošlo lastnega denarja, moral iskati posojila pri raznih posestnikih, da je mogel blago, ki je dospelo na postajo, takoj plačati. Obratovodja Rebolj je tako izdal za delavce malone vse svoje prihranke, od delavcev pa ni mogel zahtevati svojega denarja nazaj, ker je ostajala družba sama dolžna plačo. Namesto da bi bila družba obratovodji Rebolju hvaležna, da se je toliko brigal za njene delavce, pa mn je ravnatelj družbe I. B. skupaj s svojo soprogo delal le ovire. Rudarji so se pritožili na c. kr. rudarski urad v Ljubljani in na c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici, a navzlic temu od 1. marca Ivi7 do danes niso dobili izplačanega še niti vinarja zaostankov. Na mesto prejšnjega obratovodje Rebolja pa so postavili nekega Korošca, ki niti slovensko ne zna in ki se je popolnoma postavil v službo izkoriščevalcev. Odkar službuje on pri družbi, gre z aprovizacijo delavcev neprestano rakovo pot. Družba je bivšemu obratovodji Rebolju še danes dolžna okrog 3000 K na plači in stroških, delavcem pa okroglo 30.000 K. Pripomniti še treba, da si je družba z vojnimi dobavami zaslužila težke milijone. — To poročilo se glasi tako gorostasno, da je nujno zahtevati intervencije in pojasnila oblasti.
Odda se tobačna trafika v Sv. Luciji v radovljiškem okraju. Invalidi in vdove in sirote v vojni padlih in umrlih vojakov imajo prednost. Prošnje do u»- iulija na finančno ravnateljstvo v Ljubljani.
Iz Brežic nam pišejo: Dne 7. julija t. 1. ob S. zvečer vrši se v Narodnem domu v Brežicah koncert. Sodelujejo g. Leopold Kovač, koncertni pevec (tenor) : g. Pavel Debevc, koncertni pevec (bariton); gdč. Marija Jurman, klavir in moški oktet pod vodstvom gospoda Zorka Prelovca.
»Johanca z Vodice je bila 27. pr. m. v Celju obsojena na dva meseca s:rogega zapora, ker je hotela rudi v Celju delati ^čudeže^.
Žalec. Na novoustanovljeni trirazredni deški meščanski šoli se vrši vpisovanje in sprejemni izpit v I. razred dne 15. julija 1918 ob 8. zjutraj. Pristop imajo tudi deklice kot hospitantke. Učni jezik je s 1 o v e n-s k i, vendar je tudi preskrbljeno za temeljito priučenje nemščine kot drugega deželnega jezika. Ta učni zavod ima trgovsko - obrtno smer ter je prva šola te vrste na Sloven. Štajerju, ki bo nudila našemu narodu višjo in širšo naobrazbo za praktično življenje.
Slovenski stalno nameščeni v Mariboru. Iz Maribora nam poročajo: V petek, dne 14. junija se je vršil ob številni udeležbi in prav živahnem razgovoru ustanovni občni zbor. Sklicatelj prof. Voglar je orisal bedo uradništva in naglašal potrebo združenja vseh slovenskih nameščencev v trdno organizacijo, ki naj skuša ublažiti bedo svojih članov in njihovih družin s tem, da vpliva ali sama, ali pa v zvezi z nemško organizacijo na vlado in njene organe, da zviša draginjske doklade v razmerju z draginjo, da ne pušča cenam hiteti še višje, da omogoča društvu, da si nabavi razne življenjske potrebščine skupno. Proiesor Marin je priporočal ustanovitev konsumnega društva v velikem obsegu. Ker se pa v sedanjih razmerah tako podjetje ne da lahko izvršiti, se je naročilo odboru, da to vprašanje študira in skrbi, da se zgodi vse potrebno na katerikoli način že zdai. Zelo važna je tudi opomba predsednikova, da bo treba skrbeti za mladino s tem, da zbiramo otročičke svojih članov, jim prirejamo ob priliki majhne igre in izlete, da ne podivjajo v teh ravno zanje nevarnih časih. Velikega pomena pa bi bila akcija, da pošiljamo svoje otroke na deželo. Nemci skrbe za mestno otroke povsod s tem, da jih spravljajo k znanim kmetom, kjer pomagajo po možnosti pri delu in društva plačujejo še povrh zanič vsaki dan po 2 K. To vprašanje naj vzame odbor takoj v pretresovanje. Vsi člani naj javijo Število otrok, ki bi jih radi dali na deželo in rodoljubi na deželi, ki bi bili voljni jih prevzeti, naj se prijavijo pri odboru, ki ukrene potem vse potrebno. Da pa ve vsakdo, kam se naj obrne, navajamo naslov predsednika: Prof. Fr. Voglar, Maribor, Karnerijeva cesta 3. V odbor so se izvolili zastopniki vseh stanov, in sicer: predsednik: prof. Voglar: odborniki: Arhar Anton, uradnik okraj, glavarstva; Brečko Tgn., pismonoša: Horvat Cencka, trgovka v Ciri-lovi trgovini: Koroša Ivan, sprevodnik: Ko-rešak, nadoficijant na sodniji: Marin Stanko, profesor; Resnik Franc, davkar: §par1 Avgust, stolni kaplan: 2ebot Fr., urednik; Bait Ignacij, učitelj v kaznilnici; Pegan. nadčuvaj v kaznilnici.
Strah v Mariboru. Dooisnik nam poroča: Dne 24. iunija ob V2IO. dopoldne ie nenadoma počilo četvero topovskih strelov. Par sekund pozneje ie zabučala velika sirena usnjarne »Freund« v Melju, nato o-ia kurilnic in delavnic južne železnice in oglasili so se zvonovi vseh cerkva. Vmes pa je prropotala požarna bramba in tudi ljudi alarmirala«. Odigravali so se prav čudni prizori. Ljudstvo je po veliki večini drvelo kot brez uma proti domovom in kričalo v različnih jezikih »letalci«. Isto je storila policija in požarna bramba. Id je kakor na kakšnem dirkališču drvela v skoku skozi mestne ulice. Kmalu so tudi drugi vozniki zvedeli, zakaj gre in pričelo je divje vrvenje po ulicah in cestah. Težki vozovi so gnali v dirn, lažji v divjem skoku. Vsak je skušal drugega prehiteti, vmes vpitje žensk in moških . . . Policija in požarna bramba sta čisto odpovedali: mesto da bi spravljali vprege kot predoisano. v prostorne veže, katerih je na stotine, so pustili, da so se odigravali prizori pocestnih dirk ... Se slabše je bilo po nekaterih, zlasti mestnih. Šolah. V budski šoli na malem vežbališču so zgnetli vseh šest razredov v eno pritlično sobo in ko ie alarm po V* ure prenehal, so ukazali deci. da mora do doma bežati in se nič ustavit« . . . Nafhuje na je bilo na Glavnem trgu, ki je bil dokaj dobro obiskan. Komaj je priletel policaj in povedal, da se bližajo letalci, so se razkrooile ženske na vse vetrove, kmetice pustivši svoie košare
začasno brez varstva. Mnoge nit! toliko časa niso imele, da bi bile denar sprejele za ravnokar sklenjeno kupčijo . . . Mesto je bilo na mah prazno. Le tu pa tam kakšen radovednež, čakajoč, kdaj se prikažejo aeroplani. Brzojav ie prinesel obvestilo, da so nad Celjem Do Maribora niso dospeli. Od Poljčan so zavili proti jugo - vzhodu, smer na Zagreb. Trosili so propagandne listke znane vsebine, od katerih fe eden baje padel zelenkastemu Norbertu Jahnu na glavo.
Za poštno ofieijantinjo v Ljutomeru je imenovana Hedvika Goričar.
Feldmaršal Conrad. Kakor nam poročajo iz Gradca se nahaja fml. Conrad v Gradcu in se bo najbrž tam nastanil.
Italijanski   aeroplan   nad Zagrebom.
Dopisnik nam piše iz Zagreba: Letalo, ki je obiskalo Ljubljano, je metalo iste Trumbi-ćeve letake i nad Zagrebom. Krožilo ie čisto nizko nad mestom dokaj časa. Naroda se je zbralo   na   desettisoče, mnogi
so pozdravljali letalo z robci, misleč da je lastno, ki vzleta za reklamo voj-nega posojila. Razočaranje, ko so prečitali vsebino reklame, je bilo hudo. Letalo ie nemoteno odletelo proti jugo - vzhodu in aviatiki so odnesli najbrže najboljši vtis radi gostoljubnega sprejema.
Pomanjkanje tudi na^ Hrvatskem. Iz Zagreba nam pišejo: V Zagrebu se pričenja čutiti, da smo v zadnjih tednih pred novo žetvijo. Po dolgem dolgem času se dogaja prvič, da prihodnji mesec ne dobimo več polne kvote moke. in še to, kar bo. ne bo več bela, ampak koruzna in črna. Izgledi na novo žetev so pa skrajno slabi. V moči vse gnije in črvi so izpodgrizli skoraj vso pšenico in koruzo.
Redka slavnost. Poročajo nam iz Sarajeva, da je 10. m. m. obhajal slovenski rojak veleposestnik iz Bosne, gospod Janez Tavčar z gospo Ano svojo zlato poroko, kateri so prisostvovali mnogobrojni njuni otroci, vsi do enega vojaki. Cerkvene obrede in mašo je oba vil knezoškof ljubljanski dr. Anton B. Jeglič. Bog živi vrli slovenski par!
Zgubljena ie bila v soboto popoldne v Prešernovi oziroma VVolfovi ulici srebrna damska ura z zapestnico. Pošteni najditelj jo naj odda proti nagradi pri policijskem ravnateljstvu.
Trgovina modistinie Minke Horvat na Starem trgu ostane zaprta do 1. septembra t. 1.
Ap§r@¥
-f- Prodajalci moke se   vabijo, da
se zanesljivo zglase v sredo, dne 3. t. m. ob 9. uri dopoldne v mestni posvetovalnici radi nakazila blaga, ki se bede oddajalo na izkaznice za moko.
-h Petrolej za čevljarje, kroiaec. šivilje in hleve se bode nakazoval v mestni posvetovalnici v torek, dne 2. julija od 9. do 12. ure dopoldne. Ti obrtniki morajo prinesti s seboj rdečo legitimacijo, s katero prejemajo izkaznice za živila. Vsi drugi prosilci za petrolej pridejo pozneje na, vrsto. Čas izdaje prejemnic za druge opravičence se objavi v listih.
Prosueta.
— Historično slovnico slov. jezika, ki jo je spisal prof. dr. Stroke'i. ie predložilo Zgodovinsko društvo v Mariboru visoki Jugoslavenski akademiji v Zagrebu s prošnjo za podporo. Kakor se sedaj poroča, ie akademija slovnico pregledala in določila večio subvencijo, ki pa še vedno ne zadostuje, ker so ostali domači zavodi in slovenski rodoljubi večinoma gluhi. — Pa tudi število naročnikov ie še prav nizko. Želeti bi bilo, da se oglase še drugi vsaj sedaj, ko jim tudi podpora akademije jamči, da bo knjiga res obogatila na~o znanost.
— čitalniŠki koncert v Novem mehi.   Novomeška čitalnica ie priredila
v prostorih Narodnega doma. preteklo nedeljo 23. iunija krasen glasben večer, ki je nudil občinstvu najpopolnejši umetniški užitek. Temu je pripomogel vzorno izbran spored in dovršeno iz-zvajanje vseh glasbenih točk._ Na tem koncertu je nastopila tudi prvič pri nas klavirska virtuozinia gdč. Dana K o b-1 a r j e v a , ki ni pokazala s svojim umetniškim izvajanjem klavirskih točk samo dovršene tehnike igranja, ampak tudi globoko razumevanje težavnih skladb, ki zahtevajo intenzivne poglobitve v bistvo pesnikovega ideinega bogastva. — Tako ji ie nudila Chopin - Tj i s z t o v a >D e k 1 i š k a ž c -1 j a< ali pa Smetanova eruda Na morskem bregu priliko, da ie pokazala svojo tehnično virtuoznost, medtem^ ko nam je v C h o p i n o v e m >N o c -turniK podala umetnino prve vrste, ki nam predstavlja tipično stran Cho-pinovega sloga., namreč bolestno mehko razpoloženje in sanjavost. ki vpliva sugestivno tudi na poslušalca. — Njeno umetniško izvajanje vseh klavirskih tožk je imelo globok vpliv na vse poslušalce, vsled česar je žela od občinstva najviharnoiso pohvalo. — Pevske točke ie pela priznana in vsem priljubljena koncertna pevka gospa Pavla Lovšetova ob klavirskem sprem -lio vanju gospe M. Sedlarjeve, ki se ie istotako pokazala kot izborno spremljevalko pevskih skladb. Pretresljivo dramatično je učinkovala Foersterie-v a >0 b o k n u«. slikajoča obupno stanje zapuščene deklice, zroče v zimsko pokrajino, kjer se pelie na saneh njen nezvesti k poroki. Nasprotno od te skladbe je učinkovala Laiovičeva >Bujni vetri v poljuc, ki slika nagajivo hihitanje vetrov preko širnih poljan in veselo razpoloženje mladeniča. Skladba je uglasbena popolnoma v duhu Koljcovove stepne poezije. Višek pevskih skladb so tvorile brez dvoma tri Župančičeve pesmi iz 2 C i c i-banac, ki jih je uglasbil Jos. Paveič Sedaj se ie pokazala intimnost in vsa krasota Zupančičeve otroške lirike, pomislimo le na ^Uspavanko*, o katere lepoti glasbe, pesniškega nežnega razpoloženja bi bilo nepotrebno razpravljati, ker se tako visoko umetnina lahko uživa le neposredno. Kdo se ni di vil otroško naivnim pesmicam >C i c i -ban - C i c i f u i« ali >Vrabci in Strašilo«, ki jim ie pripomogla do popolne ve »jave ga. Pavla Lovšetova s svojim očaruiočim prednaisartiem in popolnim pogloblienjem v otroško psiho. Sledilo
je še več drugih glasbenih točk, ki so vse dosegle svoj namen in Straus-s o v i >P omladni glasit so zaključili ta večer, ki je bil za Novo mesto nekaj izredno zanimivega in redkega, ko nam tako manjka takih visoko umetniških koncertov. Upamo, da so v kratkem priredi spet kak podoben umetniški večer, ki ima namen, budili smisel za moderno glasbo. — M. Jare, »Vošnjakova ljudska knjižnica« v Slovenski Bistrici, ki se je po dolgem vojnem spanju komaj pred par meseci otvorila, krasno uspeva. Iz daljnih krajev prihajaj« kmečki bralci vsako nedeljo v tolikem številu, da morajo požrtvovalne knjižničarke sedaj že ves dopoldan izposojevati knjue. To je pač najrazveseljivejše v našem sicer tako zaostalem okraju, ker vidimo, kako željno je naše zdravo ljudstvo izobrazbe. Knjige pa tudi rodijo vidne uspeha Knjižnica je zelo velika, pred kratkim pa si je nabavila zopet vse najnovejše slovenske knjige, tako, da ima sedaj dovolj primernega čtiva za priprosto ljudstvo, kakor tudi za izobražence. Segajte torej pridno po teh svojih najboljših prijateljih, spomnite se nas pa tudi z denarnimi prispevki, da bomo lahko knjižnico vedno izpopolni e vali. Knjige se izposojujejo ob nedeljah dopoldne v hotelu »Avstrija« od 9. do 10.
Slovenska Bistrica. Dramatično društvo iz Maribora priredi dne 14. julija v Slovenski Bistrici popoldne ob 4. velik koncert z igro. Po sporedu bo prosta zabava s petjem, šaljivo pošto, srečolovom itd. Za to našo prvo prireditev tekom vojnega časa vlada že sedaj v celi okolici velikansko zanimanje. Nastopilo bo okoli 50 izurjenih pevcev. Natančnejši spored bomo še pravočasno objavili.
— Koncert »Dramatičnega društva« v Mariboru. Pet let že ni bilo v Mariboru koncerta. Večina prejšnjih pevcev in pevk je razpršena na vse vetrove. Zato smo z začudenjem čitali poročilo, da namerava nastopiti zber 70 oseb. Skrbelo nas je, ali bo res mogoče organizirati v teh časih toliko pevskega osobja in ga navaditi na redne vaje ter si upati z njim na oder. In z boječim nezaupanjem smo stopili v krasno okinčan vestibul Narodnega doma. A že samo pogled na mnogoštevilen zbor, ki je kljub ozkim prostorom v najlepšem redu nastopal in odstopal od odprtega odra, je navdal občinstvo z zaupanjem. Takoi se je videlo, da vzdržuje vešča roka red. Spored je obsegal tri točke za gosli s spremljcva-njem klavirja, tri mešane zbore, dva ženska dvospeva in en moški četverospev. Bruchov koncert za gosli, ki ga je igral g. Fr. Serajnik, je poleg Beethovenovih, Men-delssohnovih, Brahmsovih in Dvorakovih koncertov za gosli eden najodličnejših te vrste. Vsi ti koncerti zahtevajo po originalu orkestralno spremljevanje in so bolj simfonije s sclo - goslimi. Gosp. Fr. Serajnik je igral Bruchov koncert s spremljevanjem klavirja. Pijanistinja je rešila svojo težko nalogo z izvanredno virtuoznostio. Solista g. Fr. Serajnika smo občudovali kot priznanega umetnika in rojenega muzika že pred leti. Tekom zadnjih let pa kljub razmeram ni počival, temveč z veliko vnem 1 uril svoj prirojeni dar. Posebno se mu je posrečil v Bruchovem koncertu Adagio s svojo kantileno, ki spominja na Mendelsoh-novo mehkobo, a tudi v ostalih delih te skladbe se je izkazal pravega mojstra. Nadalje je igral drugi del Dvofakovega koncerta z velikim plemenitim glasom. Ta pristno slovanska melodija s svojo komplicirano strukturo je bila za širše občinstvo pač težko umljiva. Tem lažje nmljiva ie bila ljubka Kocianova Sercnada, "ki je bila izvrstno igrana vkljub težkim pohodim v oktavah in tercah.
Ti trije komadi, ki bi zadostovali že skoro sami za samosteicn koncert, so tvorili višek koncerta in so dosegli tudi velik in trajen uspeh. Izbornemu pevoVodfu g. I. Trafcniku se jc zahvaliti, da so tndi mešani zbori resnično izborno uspeli. Če se pomisli, da je bil pevski zbor šele pred kratkim sestavljen, se res čudimo pridnosti in vztrajnosti pevovodje in zbora. Posebno lepo so se glasili sveži ženski glasovi ter doboki. mogočni basi v najbolj učinkujo-čem Volaričevcm a capella - zboru Mogočno pesem naj doni« s sonranskim m alt-skim samospevom (gospa Stular in gospodična Stupca) in v Schv.abovcm zboru -»Dobro jutro*, polnem zibajočih se valčko-vih melodij. Ta zelo spretno izdelan pevsJd valček, v kojem ima vsak glas svoj delež na melodiii. se ie moral nonoviii. Spremlial ca jo na klavirju iako snretno crosp. Milko Voglar. V te večje točke je bil uvrščen moški četverospev s spretno petim bariton-solom ter dva izborna /enska dvospeva. Solistki Stular in Stupca sta peli iz Dvorakovih mc~avskih dvospevov nc o'i " v \-ta«, iz katere je donel pristni češki narodni čut, ter Vllharjevo »Na goro« z globoki n Čustvom in pravim izrazom. Spretno ju je spremljal ra klavirju g. Stular. »Dramatičnemu društvu« in zlasti neutnidliivemu nrodsedniku nrof. Vn^larju smo prav hvaležni, da nam začenia prirelati v teh težkih časih koncerte ter nam nudi nriliko. pozabiti za nekaj trenr.tkov vsakdanje skrbi.
* Dragi krojači v Budimpešti. Budimpeštanska policija ie nastopila proti nezaslišanim cenam, katere so zahtevali nekateri krojači za obleko, in sicer za novo obleko prve vrsto 1500 K. za obrnjen je stare 240 K. 150 krojaških mojstrov bo strogo kaznovanih.
* Proviziiski škandal v Zagrebu, ne-metrovič Evgen. lastnik »Jutranjega H
tc po odkritju M. Bauerja od »Agramer Tagblatta« zahteval od tvrdke Kranz v Zagrebu za dobavo papirja 5 odstot. provizije = 98.000 K. Zato velik škandal in afera«, ki se sedaj preliva v raznih izjavah in proiziavah. AH pride do tožbe, se Še ne ve. Najbrže da ne, ker izgleda, da je stvar resnični.
* Jamstvo podjetja za delavcu ukradeno obleko. V neki Divovarni blizu Augs-burga v Nemčiji je bila nekemu del ukradena obleka in obutev v vrednosti 160 mark. Delavci so večkrat orosili, naj jim uprava da prostore, katere bo mogoče zakleniti, da bo obleka na varnem shranjena, ali uprava ni hotela ugoditi želji delavcev. Oni okradeni delavec se je obrnil do obrtne sodnijc v Aurcsburgu. ki je razsodila, da je tvrdka dolžna plačati delavcu 160 mark ndškodnine in štiried>totne obresti, ker se je pregrešila proti v obratu potrebni skrbi, do katere je obvezana no § 276 drž. zak.
* čeden dogodek. V Korneuburgu pri Dunaju se je zgodil te drli zanimiv sliva:. Stotnik, N.. ki bi se moral poročiti z neko Korneuburžanko,   s katero je imel 121etno
Ijubimsko razmerle, se Je kar na lepem odpeljal v Budimpešto in'tam z drugo porodil. Prva njegova nevesta je za to seveda izvedela po njegovih tovariših. Ko se je pripeljal od poroke v Korneuburg, ga je čakala na kolodvoru Nič slabega sluteč ie Šel stotnik ž njo v mesto, a ko dospeta do magistrata — se vname pravcati boj. Dekle mu je iztrgalo iz nožnice sabljo in ga par-krat vsekala po hrbtu. V tem hipu jej pa zbije stotnik klobuk z slave in Jo vleče za lase čez Glavni trg. Tisočglava množica je spremljala ta prizor z jako neprijaznimi opazkami za stotnika. Službujoči stražnik Je oba aretiral in zadeva je pred vojaškim sodiščem.
Gcspoflcrstuo.
— Dobava konj iz Ukrajine. ^Deželno mesto za vnovčevanie živine« upa dobiti v najkrajšem času večje^ število konj v starosti G do 7 let iz Ukrajine. Te konje bo >Deželno mesto< razdelilo izk.iiuno le med noljedelce. posebno one. ki so oddali veliko živine za voiaške namene. Konji bodo znatno cenejši, kakor so splošno pri nas. Pre-kupci oziroma trgovci s konji so od te dobave izključeni. Ko bodo konii d-
se bo to razglasilo v časopisih in po<? kakimi pogoji so bodo oddali. Ukrajinskih koni je troje vrst, težki kmečki, srednji, lahki in mali. >Deželno mestom si je vzorec teh konj na Dunaju ogledalo in se mora reči, da so živali prvovrstno, krepko in zdrave, le vsled daljnega transporta nekoliko mršave.
— Oddaja izložbenih oprav. Ministrstvu za deželno bran ie došlo mnogo prošenj in predlogov, da bi se trajno, ali vsa i zač.;.-no pustile po ministrskem ukazu z dno 25. junija 1917, drž. zak. št. 271 ($ 2. odst. A 11) oddaji zavezane, iz bakra ali bakrenih zlitin obstoječe oprave izložb. Ministrstvo je o tem odredilo naslednje: Oddaji zavezane oprave, ki se nahajajo v praznih izložbah in v praznih ali zaprtih kupčii.-kih prostorih, obrtovališčih itd., se morajo brezpogojno takoj oddati. Glede o-ta lih, tedai onih oddaji zavezanih izložbenih oprav, ki so resnično v porabi, so prevzemne komisije pooblaščene, v ozira vrednih primerih na posebno prošnjo oddajnega zavezanca dovoliti rok do 1. septembra 1918 v ta namen, dn si preskrbe primernega nadomestila. Ako pa se ie izločitev že izvršila, in odda-jalec iz tehtnih vzrokov prosi za vrnitev izlož-iene oprave je v onih primerih, kjer ie to še mogoče, dovoliti vrnitev izložbene oprave, je v onih prime-nega roka za priskrbitev nadomestila.
— Avstrijski in ogrski podaniki, ki so vsled svetovne vojske, vsled internacij ali sekvestracij« utrpeli v Ilo-inuniu kako škodo, dobe če se da škoda dognati, povračilo, ako svojo zahtevo najkasneje do 1. julija 1918 priglase pri >Verwaltungsstab der Militiirver-Avaltung in Rum:inien. Schadensaiat, Bukarešte v gotovih številkah in z navedbo dokazil. V katerem kraju zasedenega, dela Romunije severno Donave so imeli oškodovanci svoje bivališče, ko ie škoda nastopila, je vseeno. Po 1. Juliju naznanjene škode se bodo vpo. • vale le, če pritožnik dokaže, da ni kriv na zakasnitvi prijave.
tajtersld deželni prometni zavod ;no. Iz Maribora nam pišejo: ftta-jerska c. kr. namestnija ie zopei storil« veliko neumnost: polastila se je urad* za vnovčevanie živine. Ta urad je bil doslej v rokah simpntičnega. moža, rav-natelja Schneiterja, strokovnjaka, ki M ie zavedal odgovornosti, poznal težave kmetovalca in se zanj tudi zavzemal. Namestnija je zavod >podeželilat: in eden njenih prvih korakov je bil: izročitev vodstva uradniku - juristu, možu teorije, ki pa praktično prav nič. ali pa le sila malo pozna težave in sedanje potrebe kmetovalstva - živinorejstva. Hkram je bilo nastavljenih kar četvero urnih vodilnih urfidnikov, med njimi dež. posl. Opilz. od katerih vsaki mesečno vleče po 2000 K plače, skupaj torej 8000 K. Ker treba za teli četvero novih mest (uradov) tudi novih po-možnifi moči v pisarne, ki baš niso slabo plačane, bode to obremenilo novo ustvarjeni urad s plačami in dijeta mi na leto za najmanj 120.000 K. Ta najnovejša Clarv.ieva modrost je seveda naletela povsod! na hud odpor: celo socijalni demokrati bo se pridružili kmetskim zastopnikom in v seii centralnega odbora c. kr. kmetijsko družbe je n»'■• zastopnik sorlrug Bfuhič energično na-stopil. D^žoJna komisija je vsled tega izvolila tričlanski revizijski odsek, v k? terem so posl. dr. Verstovšek, grnški podzupnn dr. Gartritter in po«!. Muhič, katerih naloga je. de kar najostreje nodzrrujeio poslovan ie tega novega zavoda. Namesto, da bi se čisti prebitek iz poslovanja vnovčevalnice bil prepustil za podpore kmetijstvu, je namestnija napravila, urad, ki bo sam konzumiral precejšen del dohodkov, o katerih se le ve, da so ogromni. Kaj delajo sicer z velikim dobičkom, no ve noben, kajti doslej še niso pokazali letnega obračuna. Se pač steka vse nekam, kamor ne snada in za to ne pridejo 2 barvo na dan!
za
Upravništvu našega lista so poslali:
Za »Ciril - -Metodovo družbo: dr. Iv. Zabukovšek, odvetnik iz Šmarij pri lelšah 40 K, in sicer 20 K ad U 162/18 in 20 K ad U 169/18, Rogatec, Franc Schmit iz št Jerneja na Dolenjskem 40 K. zbrali zavedni fantje Šentjernejski v veseli družbi, med njimi je bil tudi rojak korvetni nadporočmk V. T., Janez Gorski iz Selzthala 100 K z geslom: »Občutki ob priliki prihoda v tujino*, gorski strelski fantje, Ivanka Kune v Dol. Logatcu 50 K, nabrala na osmini Toneta in na svatbi g. Rud. Kuharja v Zagorju ob Savi nabrali 21 K. Skupaj 251 kron.
Za »slovensko pisateljsko društvo« Ivan Hribar, ravnatelj banke >Slavije« v Ljubliani 50 kron.
7a »osleoele slovenske vol&ke v Odl-Jtenheimu v Gradcu« na svatbi goso. Rud. Kuharja v Zagorju ob Savi nabrali 21 kron.
Srčna hvala!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«
K 6. štev.
.SLOVENSKI NAROD-, dne l. julija 191&
Stran 7.
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni
danes, 28. junija 1918 popoldne ob 6. uri v 16. letu umrl.
Pogreb je bil 30. junija t. 1. ob 4. popoldan. Zadušnice se bodo brale v Semiču in pri Sv. Duhu.
Semič, dne 1. julija 1918.
Žalujoča rodbina BuKovec-
+
___Pehar, posestnika vdova, naznanja v*« tvojem in
svojih otrok Lt spol da, Frani«, poročene Jaklič* in Josl-
nlne imenu, da je njen dobri in skrbni svak, oziroma stric, gospod 3134
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, da je naš predragi sin, brat, gospod
med. clregist
v soboto ob pol 10. uri zvečer, po dolgi mukapolni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega se vrši dne 1. julija ob 1. uri pop.
iz dež. bolnice.
Se priporoča v blag spomin. LJUBLJANA, dne 1. julija 1918.
Anton Debeljak, oče.       Ivana DebeSjek, mark Albert, brat. Gsbrteta, Minka, sestri.
posestnik in izdelovalec mlinskih kamnov
danes, 30 junija, ob poldvanajstih dopoldne po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 91. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega nam rajnika bo v torek, dne 2. julija, ob petih popoldne.
V Kranju, SO junija 191 S.
Milil liia
sprejme tvrdka
J* J. Bta$las v Ljriblianf«
Tesar e In mlzari®
proti dobremu plačdu (za hrano in stanovanj- skrbi:eno) sprsjme ANTON S T £ 1 K B B, Ljubljana, Jeraaova ulica it. 11. 175
Kupi se vsaka množina elek-• trične žice in več motorjev za veliko tovarniško podjetje. Pismene ponudbe pod ,.5'ek-irJČT2** iica 3191'« na upr. J5L Nar*
samisko mm
m ozko ali žensko spretno na pisalnem srnin sprejme tahoi odveinik dr. Fran CsfcrHcefi v Goreč«. -
Plača po dogovoru. 3220
i Bil i*
Timii H. jil t Mi.
ostane zaprta ofl 1. Jiilile So 15. augusta t. L
bo v torek popoScfne v hlevu pri Flgovcu v Lju£»«
fcjani na prodsj. 3235
Pokrit vozicak
ie na prod.13 v podEcovsfci šoli na FoljaRsUi cesti. Več sc izve v tamkajšnji pisarni. 3215
cilj!s I*
II. leir.ika Slov. trgovske iole, da bi pousevo! učenca priprav*
SjaSrana teSola isie šele. Ponudbe
pod šifro  .Poduk,3219"*  na uprav-ništvo .Slovenskega Naroda*.
krasno
f*roefgi se
estvo
j odpadki od sadja, se proia
j vsfežganfarnl M. Rosne? A Ko. LJubljana. 3211
Potrtega srca naznanjamo žalostno vest, da se je vsled
sklepa Božje Previdnosti naš dobri mož, oziroma oče in brat
m
posestniki trgovec in iupaa občine Vel. La££e
po daljši bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, komaj 46 let star, danes popoludne preselil v večnost.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 2. julija ob pol enajstih dopoludne.
Vel. Lažče, dne 30. junija 1918.
Ivantka Vireni, roj. Rivier, žena,
Marija &»Jn£efc, roj. Vi ran t, sestra.
3232
J o si: o Firast,
sin.
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naš iskrenoljubljeni, nepozabni sin,
brat in svak, gospod
Bolniški sip©!©!
a«i &>o!nico bratovske sklodnice 'j Trbovljah se čsce. — Pogoii: Znanje slovenskega in nemškega je-zika, samski stan, zdrav, trezen. Nastop takoj. Dohodki: Temeljna plača K 110.—, draginjska doklada K 110 — vojna doklada 1 K za delavni dan. ležišče v bolniški sobi, brez hrane. Ponudbe s rjrenisi spričeval na b©5» nšco &rslevsko sfetodnieo v Trbovljah. 3231
Sprejme
1
(majerca) za graščino pri Nariboru. Znati mora navadno kuhati, ravnati z mlekom, pridelovati zelenjavo itd. Želi se znanje slovenščine Vprašati je v Gradca Kofgasse 7, I. St. Leontartsberger.
pri Vidmu - Krškem, le radi smrtnega slučaja. Posestvo je eno najlepših, krasna lega, poslopje skoro novo, lepa vila z verando, zraven veliki vinogradi, bogato obloženi gozdi, travniki in njive. — Več pove Fr. Tomšič, Videm ob f avl.
Or. Sfanii, odvetnik v €3orS€f, i 5 č 2:
rovodjo,
Hcitaforja gosplco za stro].
Kupim in plačani:'
Za s c ve zazB£5ke za steklenice kg........K 80.—
n siare »        .      ......... K 40.^-
* Samaantelie naravne z&mašfee, dolge ne
zlomljene (ne umetne zamaške) . . komad K   1.— in jih prevzamem po povzetju brez prejšnjega vprašanja. Za Trece plačam do 3 22*— za ::o?na<3. — Na vprašanja odgovarjam takoj eventualno brzojavno. 3212
LeopeSS firađes« Jo$dI£s£Sse 1.
I \ 3221 Iti
Zlatnina •brtlisftf!« ure -srebrn hi a flp
P. ŽUDIM SIN1
samo nasproti &lav. pošte !
MT v UubijanL ~m
- Prijazna postrežba. —
občnemu zboru
!ait!s minski li iraiiljiti
v Banjaloki pri Kočevju dao 7. jjulifa t. 1. ob 3- uri yop©£c!ae v za&rnžn! *s!sara!-
SPORED s
1. Čitanje revizijskega poročila in ukrepi vsled istega.
2. Poročilo načelstva in potrjen je računov
3. Sklepanje o izbrisu zadruge iz zadružnega registra in vporabi čistega imetja.
4. Določitev hranitelja poslovnih knjig za predpisano dobo 10 let.
5. Slučajnosti.
O:>omnja: Ce bi ob določeni uri nc bito navzočih zadostno Število ndov. se bo pol ure pozneje zborovalo ob
vsakem število navzočih udov.
Ivan Arko,
e. in fer. poročnih t* rez.,
Marica Arko roj. Klun
r-*^isi£ poročena. «|%^v-*
Hib niča f 1. nuifega srparui 1918.
mm
3226
Mačelstvo.
3230
topniaar nekaira polj. top. polka
dne 16. t. m. v Feltre podlegel ranam, dobljenim dan poprej na bojišču, v svojem devetnajstem letu.
Na Bledu v juniju 1918.
Žalujoča rodbfaa 7cv«o;'a.
UolaSke mmm'm\
Dobavljam redno
tawski sir
po najnižjih dnevnih cenah, večje množine. — I9. A« 7ydlšfat9 Praga II., Gatligasse 25.
osastua!
▼ ponedeljek, dno S. julija t L, ob treh popoldne ao bo prodajalo na licu mesta potom prostovoljne sodne dražbe 3214
lep® posestvo
s hl&o št. 26 v ~iabliaB3ki ulici (Solana laflsl) Hiša le nova z U staao-• anilf z lepo ureienimi 9osnodarsiitinil posiopjif zlasti z dvema moderno urejenima svinisliima hlevoma. Poleg hiše je sadni vrt in velik vrt sa M'^r'R o, okoli hiše več rodovitsin ajlv. Na posestvo je napeljan vodovod in razen tega dv*- cisterni za Škropljenje zelenjave itd. Najmanjši po-nudek znaša 50.000 l:r-art.
Natančnejša pojasnila dajeta pisarni odvataiha dr. OSona Fetiicha in notsrja dr. Zarla ScLnsldlagerja v Ljubljani, Sodna ulica št 11.
Dra2beni pogoji se morejo vpogledati tudi pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št» 34.
Ussbo stanovanje v nnsi domovin!
3PBPCN96XXXXX 3€K IXXX9SBCX9PBeie
X K X X X X X X X X X X X X X
okrasimo  s podobo slovanskih apostolov
in M
Podoba v krasni barveni izvedbi v formatu 38X53 cm stane 2 K, s pošto 3 IL — Podobice sv. Cirila in Metoda za mladino 100 komadov 7 R tudi s pošto. Kolporterjem in trgovcem popust. — Poučna brošura A. Jaška: „Was lst đ!o Cjrillo - Met&odoische IdOO ? Cena 2 K 60 h» Naročila ako se pošlje denar
9£
X X X X
X
X u
XXXXXXXXXXX!XX!XXXXXXXXXXX
ali s povzetjem izvršuje Klelo d n@e!*cfe^rek.
3216 l^**
Velebrad (Mor a v s?.
Opr. štev. Nc Vni 167/18.
3
Pri C kr. okraju, sodišču v Ljubljani odd. I. je po prošnji lastnika g. Jerneja
Pirnat, trgovca v Ljubljani, Martinova cesta 8,  na prodaj po javni dražbi sledeča
nepremičnina, za katero se je ustanovila pristavljcna htkliCM cent in sicer po. sestvo vlož. štev. 206 kat. obč. Moste, obstoječe iz hiše štev. 26 z dvoriščem in
gospodarskim poslopjem (pare. štev. 540/8), vrta pare. štev. 540/7 in njiv pare. štev. 540/4, 540/5 in 137 10, za katero sc je ustanovila izklicna cena v znesku 50000 K.
Dražba se bo vršila
dne 8. julija 1918 ob 3. uri pop. na licu mesta v Zeleni
jami, Ljubljanska ulica 26.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. ,
Dražbeno izkupilo je položiti v roki sodnega komisarja.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri c kr. notarju dr. Sctemkfingor v Ljubljani, Sodna ofica ti.
C kr. okrajno sodišče v Ljubljani
oddelek I. dne 25. junija 1918.
odrtižnke Ljubljana. JADRANSKA RANKA Podružnica Ljubljana
-s*t« t£ nft AAA AAA   tj?1^ ^       M\1m        iJlTl ll\lT OoiAruO' o^rAa tf 1'LAAAAAn
/o'
Delniška sSavnica: K 20,000.000. _____
SPaUMEESA: Tlos« m* knjižice in jih obrestuje po čistih 4
Tlogo »a tofcočl in ilro raias proti naj ugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega.
KUPUJE tU PBCDAJA s Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečke c. kr. razredne loterije._______
Centralna
Trot.
Dubrovnik
Kotor Motković
Opatija
Spijot
Slbonlk
Brzojavni naslova JADRANSKA.
Rezerve: okrog K 31,000,000.-.
: Menice, devize, vrednostne papirje M. 1UAJA: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tn- in inozemska mesta.
!s na blago, ležeče v javnih skladiščih. 3 Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Telefon št. 257.
333
Stanje vlog koncem novembra 1917 ca. K 209,707.065-70.
Glavnica H 50,000.000*-
Podružnica v Ljubljani
Financiranje uojtikih dobnu.
indusfrijalii
lim
Stritarjeva ulica št 9.
o •
O 9 t •
Krpite za onrouizočne nakupe.
Vsakovrstne bančne traissakGiJe.
Srečka c. kr. avstr. razredne loterije.
Nakazila vojnim ujetnikom.
Lepo mefclovana
mesečna SO
M laća do 20. julija, če mogoče z električno razsvetljavo. Ponudbe na L M. poštni predal Spod. Šiško. — 3166
BV~ Vod dobro izurjenih n
iNljiHlil! siii?
se takoj sprejme na stalno delo. — Plača do paru 7—9 K. Hrana preskrbljena. J« Kos, Zagorje ob Savi 12G.
lil II
prodam. Ponudbe pro~:m na „po£tnš prodal st. 143, Lfnbljaaa". — 31 42
Pri stabilnih konjskih bolniš-čnicah se vrše v mesecu ju-ži«JO) ^u licitacije konj sle-
1   deče: dne 27. v Maribora, dne 2. in 26. v Rađgcnii, dne 14. v Šoštanja in dne 8. v Kranju. Začne se povsod ob 9. uri dopoldne. K licitaciji se puste le taki kupci, ki se izkažejo z legitimacijo od politične oblasti, v kateri je potrjeno, da so dotični poljedelci. 3218
kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) kupuje po najvišjih cenah. M. RANT, Srani- "693
Ponudbe pod „mesto 3171" na upr. »Slovenskega Naroda«.
enonadstropna, s trgovskimi Drozori in prodajaln iško opravo, zgrajena pred neka: leti, v jako dobrem staniu, se p roda v Višnji vcor;. Poleg hiše vrt za zelenjavo, z obširnim sadovnjakom in lastni t: vodovodom ter druga poslopji za rejo živino. — Plačilni pogoji zelo ucodm. — Pojasnila daje tvraka: A. East?~, lloblfana, Earlovsfta cesta si 15.
Ob vestno I
Svojim cenj. odjemalcem prijazno naznanjam, da radi pomanjkanja b'?»<rn estane moja trgovina  meseca Jnliis zaprta. 3201 S poštovanjem
a?ev" modna f^ovira
Pero Sierk, Ljisbšfarsa.
^■-Ri n^bitki za zavije,
'^ifflzelo zahtevani predmet, v veliki zalogi po konkurenčni ceni, nudi trgovcem v prodajo
r?r K. SELJAK, LJUBI.JANA.~94S
Naročite vzorčno pet* zijate*.    ?00 zavitkov K 135.
p m
Wš I
IS V"" * ' ;
BTi TrJiT"-
Srbečico, hraste, iišaie
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano J.\3A-FOPM"- mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 3'— vehki K 5"--, porcija za rodbino K 12-—.
= Đr. E. Fiasch's Kronen-flpothcke (Gy5r), Raab Ogrsko, ggB
Zalo&ra za Liubiiano in okolico: Lekarna „£2*1 llatem jelenu' ,
'aloga za Ljubljano in okolico: Lekarna „nri
LJubljana, 2tlarij;a trg.
880
Pozor na varstveno znamko 99Z "fMI
Be asi
3209
!e otvoril
svojo pisarno v Ljubljani
Sodna uL št 6, II nadstr.
^t^H!tll:l;!•^t^tflllIllllltlf :iiitiiii!ii!i!iiiiiPH!!T4inTiiiff MiiiitiiiiifiiiliiHiiitiiiiif UinniilMHlti!
I VMCkovi^va
s _
IV9 nadomcsBto
ILKA"
U =
Bili........
i i! H
I I I f>5
iu-i'8i en gros
papir in usnje . . K 6.80 Spiral s svilo prevlečeni K 13.50 in K 16.50 za tucat
Rudolf Bodenmiiller,
Ljubljana, Stari trg It 8.
MESEČNA prerezu
zdravniško priporočena Varuje pred otišča-njem, dobro vsesava, pije, komodna in praktična, varčnje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Komnlet, na garnitura K 12«— W—, na leta trpežna K 24 — 30, najfinejša pa K 38.— In X 42«— Porto 95 vinarjev. V varstvo 2ensk izmivalni aparat 40-—, 45«— B. Po-siljatev diskretna. — Ht£»jen. blatja trgovina SI. Potoky Dunaj, VL Stlege^rjosse 15. 1199
MMr^A-t-Oi>ULIN" snežno beli iug „M»i!?A" Krista! vanilin- sladkor
,MHM&" prašek za peko.
Dišav-^, pos^r, pa^rikn, cimet čisti nas*., piment, ki tački, fanel, kooka za r.ifco en golaž, mski čaji, milo za bršjenje, toilid*no m;!a, kevsi in vsa dr^ffn kclonilalna roba dobi se edine p3 nsj:»22ji'i dnevnih cenah pri solidni en znani tvrdki
jr gjo^ojs ^uckcvac ^m.
Prvs ssgrekSSca irrportna šn eksportna acierst-jrno korrtv" ;ona Ina trgovina in tovarna ,,MILKA" oroizvo* dov s skladiščem na debelo
-===== MčkoSićeva 9. ==-
7ahteva!i8 senike! 1161 Do*;!er je zalega!
R li
ti
FKR pobarvana izgleda in nadomesti Llifl če se pobarva le z najboljšo barvo.
si lahko brez truda in stroškov prenovi ko bodisi iz kakišneg.t žefciaga. Na ^a:ij*a Ijatev 10 zavit z navodilom s pošto K 10201 vci 100 zavit & 40.—. 1000 znvit. B 3S. -00 zavitkov. — A. Postriin, Gradec, Šia-jersko, SSavrerej. 60 EL Comiais. ,,Mehlr.ta".
Za 9e©o, temno
kožuhovo SAR!iiTUr,o,
se zamenjajo lina iivila.   - Naslov v upravmštvu »Slov. Nar.« 3175
Prazne ireče
vsake vrste in suhe gobe kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najviSj h dnevnih cenah trgovska firma X. 9CusS3n, KranI, Gor. Isto--am se sprejme trgovski učenec.
r.fc ■
1   p - ^
m ti/:' • ' • ia& 9Wr -
umetniških razg'g>nlc,
Ncjvecia zaloga in izbira.
brez otrok dobi brezplačno stanovanje, da o:krbu;e vse posle v hiši. Praša se v trgovini Yt. Iglic, Mestr.l tra štev. 11. 3158
Kopjem noietno
in splošno vse, kar je starinsko«
Posredujem pri rrodaii posestev.
ALBERT DER-^MC.brlvea
Frančiškanska  u9ica IO. 14S8
m iia Tičar, Ljubljana.
•ud«
r I
^1P1 ilT
je najboljši pripomoček flM£MLikTA:?-3ioka; je pridodati k vsem pekarijam, moenatim jedilom, kruhu, juham i. t. d., ker zaradi te.^a pecivo naraste, pridobi hranljivost, izdatnost, nasitljivost, iepo izgledanje, je sredstvo proti različnim boleznini. Vsebuje 10", sladkornih, 10% maščobnih snovi. Dobi se najmani karton s 25 zavitki za K 75.— 5 pri 5 kartonih še 10% popusta. Mala prodaja je 15 3*53. — Za event. vprašanja
se prosi znamka. 2137
A. POSTRV, £tejsr-s!i3,
STETREaa. 60/11., CQM.mSZlQN ,,?.512L •.. L'A .
Najnovejše umetniške ::
' 'niče
■ Hi
n nisaieol papir v 10/10 mapah do* ravlja najceneje založba 2730
Miroslav Eisenraengar, CiinaiU.
Sch5nbnj«irters!res5e 48. Cenovniki zastonj.
Išče se pridna, močna,
zelo moralična
-ta mi
ki se razume na rejo svinj in ku-retine. Prepisi
SjH^i nginali) in nra-* vstveno spričevalo žup ;ika nai se pošlje na oskrb« niatvo Banski dvor, Vinica pri Ormoža. Hemirlr?*! 3chwelger. — 316S
Ho Ciirlsfsl5v2ni
ueiteSj G!3Sbene Matice f     in edini zaprli, strokov* t*t?   ^«B8Be4     a jak c. kr. del. sodiiia
LJubllanas Ke?agB*esni Irg štev. 15
(Nasproti nunske cerkte.)
Največja in ni>j%posobneiSa tvrdka in izposojevalnica klavirjev, pianinov in harmonijev na jugu Avstrije. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov, strun in muzikalij. Klavirje prvih c. kr. dvornih in komornih tvrdk: B5?enđorSer, Fdrster, Rudolf Slelzhammer, 2£dizl & Eeltzman, 91os ln Hofrnaan imam edino izbliučno le jar za Kranjsko v zalogi ter svarim nred nakupom falzi-fikatovin navideznega ,p o f e I n n"
■ « u
I O «•
■Sej- >
Najv&tia slovens!;^ ^^«s??i8niea!
Hibi
Miklošičeva c iti 8 (nasproti hotela Union), se vral vpisovanje ves julij 1918 vsak delavnik od 2.-6. ure popoldne, na ravnateljevem stanovanju, Domobranska cesta 7, pa cd 9.- 12. ure dopoldne. — Dnevni m večerni te€ajL — Pojr^nih daie ravnateljstvo.
3
111
n
UUBUSfžS, Prevrneva mm št. 3
»e Imela koncem leta 19)16 vlfMf .... K 66,800a000* b^potečnih In občinskih posojil . . . . fl 27,000-000' rezervnega zaklada........„ 2,500*000
Sprejema vloge vsak delavnik in ilh obrs?tuie najvišje po
večje In nestalne vloge pa po dozivom. 150 Hranilnica fie pupilarao varna H s!o>i pod kontrolo
€• Sere «I@IsIr©
Za varčenje ima vpeljane lične domaše hranilnike. Posoia na  zezulfiSča in poslopja  na Kraniskesn proži 5%» izven Kranjsko   pa •sro-V: 5 :    „ obrostim in proi? na|man| l°/0 oziroma 3<% odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
wtir Kreditno društva
Rda?© deteljo rejjno seme,
motovileč
in vsa druga semena za jesen priporoča 3178
Sever i tom.
prele
Peter Lassnik, Ljubljana, VVolfova ulica.
Kupujemo
suhe GOBE, prazne vreče in vse vrste doma pridelana semena.
Prijave za
VSTRIJSKO VOJNO
sprejema po originalnih pogojih ter daie tozadevna pojasnila
podružnica c. kr, avstrijskega kreditnega zavoda
vino in obrt v Ljubljani.